Stev. 242. V Ljubljani, petek dne 30. avgusta 1912. Leto L Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob aedeljali In S rajnikih —• ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v jupravniStvu meseČGO K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno jK 10’—, Četrtletno K 5'—, mesečno K 1’70. — jZa Inozemstvo oeloletno K SO-—. — Naročnina * 8* pošilja upravniStvu. :s Telefon Številka 118. "ffron jemsmnosam v.: ••• •M NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. a UredniStvo Id upravnlStvo i n: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica št. 8. OnpLsi se pofiiljajo uredništvu. Netranklrana pisma ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase «« plača: petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana iu Mhvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-m pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, a ••• Telefon Številka 118. m mr mmmmm Državna modrost. Da se dobi pomoč proti mnogoštevilnim konkubinatom, in. da se omo-iioči zakon ubožnejšim slojem, je finančno ministrstvo sklenilo, da se taksa za cerkvene oklice, za poroke in za župnijska potrdila, ubožnim za konskim parom, ki se izkažejo z ubornimi izpričevali, odpusti. N. W. T. z dne 28. avgusta. Državna modrost je tista modrost, ki ima fckrbeti za napredek in blagor države. Ta modrost se je rodila v učenih glavah 18. stoletja in jc dobila v tedanjem jeziku svoj naslov: »Staatsraison« — po naše kratkomalo —: državna modrost. Ta državna modrost je takoj v 2aČetku, ko se je rodila v učenih glavah in so io sprejeli tudi vladarji med svoje dobre lastnosti — zapovedovala,, da naj se ljudstvo gospodarsko povzdigne, ako hoče država biti bogata in trdna proti vsem zunanjim sovražnikom. 1 a državna modrost je modrovala in svetovala tako: * i ^'žavliani so državna last. Ker cerkev iz-Kkorisca državljane zase. je treba omejiti njeno oblast. Namesto da ljudje posedajo po cer« kvah. naj gredo rajši v šolo. namesto da plačujejo za cerkve, naj skrbe rajši za svojo vzgojo Čim vec sc nauče, tem bolje zanje, čim boljši bodo gospodarji, tem boljše bo stala država. Zato je treba ljudstvo varovati pred izsesavanjem duhovščine in jim je sploh treba odpreti oci, da bodo bolj mislili na svoje gospodarstvo, nego na prazne strahove, o katerih slišijo v cerkvah. Državna modrost je zato ustanovila ljudsko šolo in je učila kmeta Čitati in pisati. Po-leg tepa so se ustanovile kmetijske družbe, da se ljudje nauče kmetovati in gospodariti. Sploh državna modrost je spoznala, da je dobro za državo, kar je dobro za ljudstvo, da Je treba povzdigniti splošno izobrazbo, ker le dobro vzgojen državljan more množiti svoje in državno blagostanje. Zato vidimo v 18. stoletju na najvišjih dvorih toliko skrbi za povzdigo ljudskega blagostanja. Kaj pa Se sedaj zgruntala državna modrost? Ljudsko štetje je pokazalo, da se število Porodov manjša. Manjša se deloma, ker je manj' zakonov, deloma ker se tudi v zakonih omejuje božji blagoslov. Državna modrost pa ni spoznala, da se vse to zgodi za to, ker današnja draginja uničuje družinsko življenje, ker se v vsaki družini že od daleč boje t. zv. »veselega dogodka« — ampak misli, da se to godi zaradi taks, ki jih je treba plačati pri poroki. Zato je državna modrost sklenila, da se cerkvene takse opuste. Nam je vse eno, za koliko bodo pri tem cerkve oz. njih služabniki prikrajšani. Saj je znano, da so ravno pri poroki ljudje radi zelo radodarni in bodo plačali konečno sami od sebe, tudi če ni predpisana nobena taksa. Mislimo, da je malo ljudi na svetu, ki bi se ne ženili samo zaradi poročne takse! Pri poroki ima navadno vsak denar — ampak pozneje ga navadno nihče nima. Zato ie tem bolj občudovanja vredna avstrijska državna modrost, ki misli na ta način pomnožiti število zakonov in porodov, da odpravi poročno takso. Saj stane civilna poroka le eno krono in vendar se nihče ne ženi — ako mu ne kaže. Značilno je, kako na Dunaju Čudno modrujejo o vzrokih, ki so tako jasni. Ali mislijo, da se bo kdo vsedel na take odredbe? Danes vsak navaden človek čuti posledice draginje in si po njih uravna svoje življenje. Zato je konkubinatov vedno več — da ne govorimo o avstr, zakonu glede ločitve zakona — in zakonov vedno manj, zato pa tudi vedno manj otrok. To dela draginja? Kdo pa je naredil draginjo? Nihče drugi kot avstrijska državna modrost. Dokler se gospodarske oz. draginjske razmere ne izpremene, ne bo boljše, oziroma vedno slabše. Saj že star kranjski pregovor pravi, da je zakon kakor kurnik, v katerega vsak sili. Ali plača pri tem par kron več ali manj, je vse eno — glavna stvar je. kaj sledi potem. Draginja je spravila naše družine —1 posebno nižjih slojev v obupno stanje — in država je sama kriva, ako ima vedno manj novih — državljanov. Take naredbe finančnega ministrstva ne bodo ljudi izvabile, da bi pozabili, po Čim je danes meso, po Čim je hrana in koliko stane družina. Državna modrost bo morala torej misliti naprej in bo morala najti druga sredstva, ako noče, da bo čez deset let t. j. leta 1920 statistika pokazala, da je število porodov zopet padlo za nekaj odstotkov. Tu ne pomaga nobena druga reč, kakor izprememba gospodarskih razmer. Ako državna modrost tega ne zna izpremeniti. potem zastonj pričakuje, da pojdejo ljudje v raj težav in trpljenja zato — ker je vstop prost. Izlet v Trst stane samo 8 K tja in nazaj z vožnjo po morju. i—ifiniiii Delavska gibanja. V deželah, oziroma državah z razvito industrijo predstavlja delavstvo v narodnem telesu močan sestavni del, kateri postaja s svojim lastnim naziranjem in z lastnim delom tu dobrodošel, drugje zopet obsovražen element, I ota delavskega gibanja h gotovim nazorom in smotrom se začenjajo šele v začetku minulega stoletja in vsprejemajo na,ge značaj svojih narodov. Anglija, dežela hladnokrvnih špekulantov in podjetnih Ijudij je povzročila na poJju delavskega gibanja vznik praktičnega socializma, ki ima nalogo zboljšati položaj delavca, — posebno v gospodarskem oziru — s pomočjo nio^ih strokovnih organizacij, raznih gospodarskih zadrug in podjetij. V resnici tudi zaznamuje angleški delavec tudi v oziru socialne legislature in drugače gotov napredek. Politično ie bila Angliia na polju liberalizma in zato se delavstvo ni zdrževalo na tem polju. Francoska, katere ljudstvo je bojevito in odločno, je povzročjla vznik revolučnega socializma, ki hoče, dasi z nasiljem — v političnem oziru, z revolucijami. — v gospodarskem oziru, z uničevanjem tovaren in strojev. — doseči uspehov. Kakor nas uče skušnje, doživlja francoski proletarijat primeroma malih uspehov. Koncem 17. stoletja je doseglo s svojo veliko revolucijo francosko ljudstvo politično enakost, gospodarsko pa je vendar trpelo bedo m zato je Napoleon Bonaparte, ko je poskrbel zn srocrodarski razvoj države, s tem nudil LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) '« x,Popravili smo se skupaj dalje; kmalu smo ti,h;1 9‘^e — same lepe, stare vojake, če- m j nekoliko pretežke za njihove konje. Ko-kr> ,*,Serti. se nagtedal teh stasitih postav; ka- lunasko so se držali! V jutranjem mraku if o Zva^edab senliške luči; od kmeta, ki nas le tam S ormm vozoni- smo izvedeli, kako O njegovih podatkih nismo irneli povoda dvomiti, kajti njegov brat, ki je govori! , 2 še zvečer, je bil kočijaž pri županu. Cela ™ zija pruske mfanterije je ležala v gozdičku proti severu, v županovi hiši pa je bil nastanjen le en sam škadron kazakov. Ta hiša je stala na tržnem vogalu in je bila naj večje poslopje v mestu. Ali se nam ni nudila prekrasna prilika osvetiti se barbarom, ki so bili prizadejali našim ubogim rojakom toliko zlega? Kakor burja smo prigrmeli v mestece, poklali prednje straže, pojahali vse, kar je bilo za njimi, ter razbili vrata županove hiše, preden so nas divjaki sploh zaslutili! Kakšne ostudne glave so se pojavile na oknih! Glave z bradami do sencev, s kuštravimi lasmi, ovčjimi Kučmami in bedastimi, odprtimi gobci. »Ura!« so kričali in streljali na naše; toda fantje so zleteli po stopnjicah gor in jih popadli za grla, Preden so si izmeli zaspane oči. Strašno je bilo gledati Poljake, kako so padli po njih, kakor se vrže čeda gladnih volkov na pitane ko-»trune. Večino so pobili v zgorniih prostorih. kamor so se bili zatekli, in kri je kapljala skozi strop kakor dež. Da. ti Poljaki so strašni bojevniki, četudi po mojem mnenju nekoliko pretežki za svoje konje. Zdi se mi, da v velikosti ne zaostajajo za Kellermannovimi kirasirji. a njih oprema je seveda znatno laglja, ker nimajo niti čelade niti oklepa. Toda zdaj pridem do napake, do velike, težke napake, ki sem jo zagrešil. Dotlej sem vršil svojo nalogo tako izborno, da bi se mo-| ral čuditi samemu sebi. Če ne bi bil tako po- 1 nižen; tu pa sem se dal zapeljati h koraku, ki bi ga vsak predstojnik strogo grajal, ravno tako. kakor ga vsak vojak gotovo opraviči. Res je bil moj konj upehan; toda kaj mi je branilo, obrniti Senlisu hrbet in kreniti po odprtem polju, kjer mi ni pretila nobena nevarnost! Ampak, huzarju le vendar pretežko, jahati mimo boja. ne da bi se ga udeležil; vrhu-tega sem upal pokrepčati Violetto s par urami počitka in dospeti potem še hitreje do cilja. In ko sem videl kazake tam gori na oknih in slišal njih divje upitje, se nisem moeel nič več premagovati; skočil sem s sedla, “ovil vajeti okrog bližnjega kola in planil za drugimi v hiso. Prišel sem žalibog prepozno in nisem mogel več pomagati; poleg tega je manjkalo le malo. da me ni ranila sulica enega teh barba-iov a khub temu, škoda bi bilo, če bi človek zamudil priliko za avansiranje. In zagotavljam vas, takšne male praske so častihlepnemu vojaku večkrat koristnejše od največjih bitk. Ko je trušč pojenjal, sem nesel konju vedro vode; prijazni kočijaž mi je tudi povedal, kje Le spravljena gospodarjeva krma. Ah. kako je to dišalo moji dragi kljusici! Nato sem še odrgnil žival in se vrnil v hišo; hotel sem se uokreočati. da se ne bi bilo treba ustav- znosnejše življenske razmere svojemu ljudstvu. odvzel mu pa politično enakopravnost. V zadnjem času ima Francoska tudi socialistične ministre, ne more se pa reči, da bi se z zaslugo teh ministrov razmere znatno zboljšale. Nemčija, katere pripadniki so delovni in gospostvaželjni, je dala povod mednarodnemu socializmu, ki je ustanovljen na podlagi obeh gori omenjenih smeri in je določen zato, da bi v enotni obliki obvladal proletarijat vseh narodov in tako postal vsesplošen evangelij. Pod vplivom socialistov in nekaterih nemških državnikov (n. pr. Bismarcka) je socialno zako-nodajstvo in gospodarski položaj nemškega delavstva veliko bolj ugoden nego drugod. Tudi mednarodni socializem (socialna demokracija) najbolj po zaslugi nemških pripadnikov pridobiva tal tudi med drugimi narodi in se more ponašati s precejšnjimi uspehi svojih načel. Socializem, kateri vsebuje največ delavskega gibanja, ima še druge odlomke n. pr. krščanski socializem (iz Francoske), neodvisen socializem (anarhizem), narodni socializem (na Češkem). Socializem se pa omejuje edino le na industrijsko delavstvo, ker njegov cilj je 11-berte, egalitč e fraternite. (svoboda, enakost in bratstvo). Razločki so samo teoretični in taktični. Socialna zgodovina Slovanov je primeroma neznatna. Izjemo dela komunizem čeških bratov (husitov). kateri se zde danes jx> petsto letih le utopija in nedosegljivi ideal. V ostalem pa je tudi življenje Slovanov prej in v nekaterih krajih še danes, veliko bolj socialno, nego pri drugih narodih. Kljub temu pa so imeli in imajo Slovani posamezne socialistične prvoboritelje. Eden izmed teh je bil n pr. Bakumin (Rus), udeleženec revolucije v letu 1848.. ki je skušal udejstviti skupno organizacijo proletariata vseh narodnosti (še pred soc. dem.). Znano je tudi ime Kropotkin in dr. Slovansko delavstvo, z malimi izjemami, ie primeroma malo organizirano in to, katero je organizirano, stoji v soc. dem. taboru in deloma v kršč. soc. Samo na Češkem ima delavstvo narodnega mišljenja lastno samostojno stranko in v Trstu slovensko delavstvo »Nar. Del. Organizacijo«. Narodni socializem, kljub temu, da je med češkim ljudstvom znatno razširjen. ie razmeroma mlad (ustanovljen pred 15. leti); se nahaja v stalnem razvoju. Napram drugim socializmom razlikuje se s tem. da se priglaša k narodnemu programu in smatra narodni pritisk za enako krivico kot socialni pritisk. Svoje socialno prizadevanje hoče voditi v kontaktu s težnjami svojega malega naroda. Odlično izjemo v slovanskem proletariatu delajo železniški uslužbenci, organizirani na narodni podlagi, ki so osnovali pred dvema letoma »Ligo« katerih članstvo štele na 50.000 železničarjev in vsebuje Poljake, Čehe in Slovence. To inteligentno delavstvo daje s tem svojim sodrugom drugega poklica vzgled, kako se mora organizirati. Razvoj slovanskega delavstva je sicer viden in kar se tiče narodnega duha. vrši se do-sedai brez določene smeri in je odvisen od lokalnih razmer dotičnega kraja. Na delavstvu organiziranem v soc. dem. in kršč. soc. taboru so j)a preveč vidni tuji vplivi. Gre tedaj za to, ah je mogoče označiti pot. po kateri in s kakimi sredstvi — bi slovansko delavstvo postopalo in bilo s tem koristno sebi in svojim malim zatiranim narodom, kateri vsebujejo veliko večino proletarijata. čim dalje, tem v večji meri se bije boj z »uma svetlim mečem.« Ako mislimo tedaj neka! doseči in to tudi zase obdržati, moramo se po teh dejstvih tudi ravnati. Izobrazba delavstva in najširših plasti ljudstva še ni dovršeno z obiskom ljudske, oziroma meščanske šole. To se mora neprenehoma vršiti. Ljudstvo samo mora misliti in svoje ideje tudi izražati. Do leta 1867., ko je bil v Avstriji izdan društven in zborovalen zakon, je bilo delavstvu težavno vplivati v raznih zadevah in merodajnih mestih. Kljub temu pa še danes marsikje ne zna občinstvo zadostno ceniti pomen društev in vendar, ako hoče delovati za gotove težnje, mora izrabljati ta sredstva. Tudi v našem slučaju so društva za delavstvo važen Činitelj, v teh društvih se pravzaprav razvija pravo delavsko življenje. Delavsko vprašanje se rešuje na sledeče načine: 1. razmerje med delavcem in delodajalcem in 2. razmerje delavca k občini, deželi in državi. Strokovna društva (organizacije) so določena za to da rešujejo razmerje delavca k delodajalcu da sklepajo delovne kolektivne pogodbe, da podpirajo — potom samopomoči — v raznih nezgodah, in da skrbijo za gospodarske zadeve svojih članov ter da imajo vedno na misli strokovno izobrazbo. Politična društva (organizacija) rešujejo razmerje med delavstvom na eni in občino, deželo in državo na drugi strani in skrbe za udejstvitev kar najugodnejšega socialnega za-konodajstva ter uveljavljajo s svojim vplivom v to določenih korporacijah svoje nazore. Naravno, da v teh društvih izobražujejo svoje članstvo tudi politično. Izobraževalna društva naj izvršujejo ono drobno, vendar važno delovanje splošne vzgoje s predavanii, knjižnicami, ekskuzijami itd., imeti morajo na vidiku vse kulturne zadeve svojega naroda in tujine in s tem pripravljajo svoje članstvo za resnično življenje, vzbujajo navdušenje in voljo k delu in k sredstvom izobrazbe. Posamezna društva sama na sebi bi Imela neznaten pomen in zato naj se združujejo v zveze. Ako pridamo k tem društvom še dober tisk, njegov vpliv in pomen, pa imamo približno cel načrt k organizaciji delavskega gibanja, katerega načela, taktika in sredstva, bi določali zastopniki, sklicani k skupnemu posvetovanju. Razkropljeno delavstvo, dasi bi bilo še tako izobraženo in še tako zrelo za javna vprašanja, brez organizacije in skupnih jasnih ciHev ne doseže ničesar. Šele v organizaciji se more uveljaviti vsak posameznik. V zavesti skupnega dela daje navdušenje in voljo k odstranitvi teh največiih ovir. Čas, da se slovanski proletarijat združi, je ravno najugodnejši. Privesti delavsko gibanje Slovanstva, razdrobljenega na toliko malih narodov, v določeni tir ni lahko delo, vendar pa ni nemogoče in šeie, ko bode izvršeno, bo mogoče resno govoriti o delavskem gibanju Slovanov ali o slovanskem socializmu. Napisal sem teh par vrstic, svest si. da z njimi ne bode vsakdo soglašal. Sinatram pa vendar stvar za tako važno, da ne morem molčati. Ako dovoli slavno uredništvo v svojem listu nekoliko prostora, bili bi mi dobrodošli bodisi drugačni nazori ali pa protidokazi. K. Č. Ijati pred Parizom. Dospel sem v zgodbi do odlomka, ki se vam utegne zdeti čuden, messieurs; toda verjemite, lahko bi vam povedal iz svojega življenja tucat istorij, ki niso nič manj čudne. Ali rnar> ni naravno, da je zašel mož, ki je stražil svoje žive dni na okrvavljenih bojiščih med dvema velikima armadama, patruljiral sem-tcrtja in razgledoval jio vsej Fvropi, v obilo čudnih aventur^ Poslušajte torej, dragi prijatelj!. in bodite uverjeni, da se strogo držim resničnosti. Stari Bouvet je že čakal name; vprašal je. ali ne bi bilo dobro, obglaviti steklenico vina. v Toda, mon Dieu,« je dodal, »dolgo ne bo smelo trajati; v gozdu je 10.000 Prusov.« »Kje pa je vino?« ga vprašam jaz. »Eh, dva huzarja ga ne bosta iskala dolgo,« meni on, vzame svečo in se odpravi pred mano po kuhinjskih stopnjicah. V kuhinji zagledava vrata, za njimi pa stopnjice, ki so se vile v klet. Razbite steklenice, ki so ležale naokoli, so pričale, da so naju kazaki prehiteli; toda župan je bil mož, ki je poznal vrednost dobre kapljice, in boljše, kakor sva jo našla, si res nisva mogla želeti. Kaj je ležalo tu vse na kupu! Alicante in chambertin, belo vino in rdeče, peneče in tiho — cele piramide steklenic te žlahtne mokrote so naju gledale nagajivo iz žaganja, kjr so počivale. Stari Bouvet je prevohunil s svojo svečo vse kote in godel pri tem kakor mačka pred vedrom mleka. Pravkar se je bil odločil za steklenico burgundca, namuznil se in iztegnil roko po njem, ko se strese strop nad nama od puškinih strelov, mešajočih se s takšnim peklenskim tuljenjem iu vriščem, da vse svoje življenje nisem slišal enakega. Prusi so nam bili za petami! Bouvet je bil hraber mož, to mora priznati vsak pravičen človek. V trenotku je zavihtel sabljo in planil rožljaje i>o stopnjicah. Jaz sem mu sledil; ko pa sva prišla v kuhinjo, naju je poučilo zmagoslovno kričanje Prusov, da je hiša spet v sovražni oblasti. Prijel sem Bouveta za roko in zaklical: »Izgubljena sva!« »Kaj me briga!« je kriknil on, skakaje po | stopnjicah kakor norec. In zares, da sem bil jaz na negovern mestu, bi se bil istotako zapodil v smrt; zakaj pa ni postavil straže, da bi nas bila opozorila, ko so se bližali Prusi? V prvem trenotku sem ugibal, da bi šel z njim. toda na srečo sem se premislil, češ, ako padem jaz sovražniku v roke, je izgubljeno cesarjevo pismo! Ne. Bouvet je moral iti v smrt brez mene; zlezel sem torej nazaj v klet in zaklenil vrata za sabo. sabo. Kajpak, tudi tu me ni čakalo kdovekai zapeljivega. Bouvet je bil v prvem strahu izpustil svečo na tla, tako da sem taval zdaj v temi in se spotikal ob razbitih steklenicah. Nazadnje sem našel svečo, a prižgati je ni bilo mogoče; steni se je bil zmočil, in šele, ko sem ga s sabljo nekoliko prirezal, se mi je posrečil trud. Toda kaj sedaj? Mrcine tam zgoraj, ki jih je moralo biti, sodeč po šundru, vsaj kakih sto. so rjuli tako. da so bili že zdaj vsi hripavi; kako dolgo bo trajalo, da si pridejo močit grla! In potem — adijo vojaška hrabrost, poslanstvo in medalja! Sliki cesarja in moje matere sta vstali pred mano, in razjokal sem se ob misli, da izgubi ona tako vrlega sina, on pa najboljšega huzarskega oficirja, kar jih ima razen Lasalla! Toda kaj bi s solzami! »Pogum!« sem zaklical in se udaril po prsih, »pogum, moj hrabri sinko! Ali sc ti zdi res POLITIŠKA KRONIKA. -» Obisk kralja Petra na Dunaju. Vsled nevarnega položaja na Balkanu se deluje sedaj tako v avstrijskih kakor v srbskih diplomatič-nih krogih na to, da bi se razmere med obema sosednima državama kolikor mogoče ublažile. V to svrho se sedaj zopet vrše pogajanja glede obiska kralja Petra na Dunaju, ki so se že to-likrat izjalovile. Poset kralja Petra na Dunaju je bil sicer že parkrat naznanjen, a do njega ni nikdar prišlo. Napete razmere med Avstrijo in Srbijo, ki so nastale radi aneksije Bosije in 'Hercegovine, so se v zadnjem času sicer nekoliko ublažile, do prijateljskih odnošajev pa še vendar ni prišlo. Mnogo je na tem kriva ravno nesrečna politika gotovih avstrijskih diplomatov in državnikov v tužni Hrvaški in sploh na vsem avstrijskem slovanskem jugu. Toda Srbija kaže kljub temu dobro voljo in skuša živeti s svojim velikim sosedom v kolikor mogoče dobrih odnošajih. To je vsled sedanjega nevarnega položaja na Balkanu tudi neobhodno potrebno. Crnagora se giblje, po Bolgariji vre, vse se pripravlja za vsak slučaj, le Srbija ne ve kam, kljub temu, da morajo Srbi v Turčiji prenesti ravno toliko zla, kakor Bolgari in Črnogorci. Srbija se nikakor ne more gibati, ker ne ve, kako bi sprejeli eventualni njen odločni korak proti Turčiji na dunajskem dvoru. V očigled vsem tem dejstvom je neobhodno potrebno, da pride med obema državama do prijateljskih odnošajev. Srbija je dandanes na Balkanu popolnoma osamljena, Avstrija je njena nasprotnica, na ostale velevlasti pa se tudi ne more zanesti. Rusija jo je že parkrat naravnost sramotno pustila na cedilu. Dobri odnošaji med Srbijo in Avstrijo bi znali biti zlasti za nas Jugoslovane velikega pomena, posebno pa za Hrvate in Srbe. Zadnji avdijenci avstrijskega poslanika v Belgradu Ugrona pri cesarju pripisujejo v političnih krogih veliko važnost, ker je baje v zvezi s pogajanji glede obiska kralja Petra na Dunaju. Kak vspeh bodo imela, o tem se še ne more razpravljati, vsekakor pa je tako v interesu Avstrije kakor Srbije, da živita obe 'državi v dobrih prijateljskih odnošajih. Delegacije. Jesensko zasedanje delegacij se prične dne 27. septembra na Dunaju. V prvi vrsti se bo razpravljajo o proračunu in o izvan-rednih izdatkih za armado. Do danes še ni znano, kaj se bo zgodilo z delegacijami, ako prične opozicija z obstrukcijo, ki ni popolnoma izključena. Ogrske opozicijonalne stranke so radi Lukacsevega postopanja silno razburjene in že sedaj napovedujejo najostrejši boj proti Lukacsu; boj se bo najbržc pričel že v delegacijah. Skupni ministrski svet. Kakor sc poroča iz dobro informiranih krogov, se vrši dne 16. septembra seja skupnega ministrskega sveta, katere sc bosta razven avstrijskih ministrov udeležila tudi ogrski ministrski predsednik Lukacs in ogrski finančni minister Teleszki. Na seji se bo predvsem razpravljalo o eventualni obstrukciji, ki bi jo imela izvesti opozicija v delegacijah. Potovanje Sasonova na zapati. Sredi meseca septembra odpotuje ruski zunanji minister Sasonov na zapad. Spremljal ga bo sekcijski Sef zunanjega ministrstva baron Schilling. Sasonov odide najprej v London, odtod v Pariz, kjer bo ostal par dni. Za kratko dobo pride tudi v Berlin, kjer bo konferiral z ministrskim predsednikom Bethmann-Holhvegom in zunanjim ministrom Kiderlen-Waeehterjem, nakar sc zopet vrne v Rusijo. » Položaj v srednji in južni Albaniji. Ker je voditelj severnih Albancev Hasan-beg pozval ystaše, da prenehajo z bojem in se vrnejo domov, je tudi organizacija vstašev iz srednje in južne Albanije sklenila, da ustavi nadaljno borbo, a le pogojno. Treznejši elementi so mnenja, da je treba turški vladi dati na vsak način časa, da izvede svoje obljubljene reforme, odločnejši voditelji pa stoje na stališču, da je najboljše, ako se Albanci samo umaknejo v hribe in od tam opazujejo, ali bo vlada izpolnila svoje obljube ali ne. Šalih Putka, Mersim Deina, Špiro Belkamen in drugi voditelji južnih in mogoče, da bi človek, ki se je vrnil iz Moskve brez najmanjše ozebline, poginil v navadni vinski kleti?« In že sem stal na nogah, stiskaje pismo v svojem žepu; njegovo šelestenje me je navdajalo z novim pogumom. Moja prva misel-je bila, zažgati hišo in uiti v zmešnjavi, ki nastane, moja druga — zlezti v prazen sod. Ravno sem se oziral, kateri bi bil najbolj pripraven, ko zagledam mahoma v kotu majhna, nizka vratca, natanko iste barve kakor zid. tako da jih je moglo zaslediti le jako ostro oko. Hotel sem jih odpreti, a sem začutil odpor, tako sem že mislil, da so zaklenjena; ko so se pa vendarle nekoliko udala, sem spoznal, da nekaj pritiska nanje z druge strani. Uprl sem torej nogo v velik vinski sod in se naslonil na vrata tako izdatno, da so se odprla na stežaj, jaz pa sem padel seveda na hrbet. Luč mi je zletela iz roke in ugasnila; zopet sem bil v temi. Vstal sem in se ozrl po prostoru. Odsvit prve zarje je prodiral vanj kdoveodkod in mi kazal okrogline večih sodov. Aha, razervna klet gospoda župana, kjer hrani tista vina, ki se bližajo svoji zrelosti! No, tu se mi je ponujalo vsal boljše skrivališče nego spredaj; že sem hotel zapreti vrata, kar zagledam nekaj, kar me je presenetilo in me navdalo — lahko bi rekel — z rahlo senčico tesnobe. Obračaje oči po kleti, sem namreč zapazil velikega, krepkega moža, ki se je pokazal za trenotek v bledem pramnu zarje in se skril nato spet v temi. Bogme, zdrznil sem se tako, da^ bi mi bil kmalu počil bradni jermen na čaku. Zakaj tisti kratki hip mi je razodel, da imam opravka z dolgonogim, širokoplečim dedcem v kazaški uniformi, oboroženim s sabljo! Častna beseda, celo Eliennu Gčrardu se je malce zavrtelo v glavi ob misli, da je sam s takšnim človekom. srednjih Albancev se nikakor nočejo udati, ampak hočejo biti vedno pripravljeni, da udarijo, ako Turčija ne bo izpolnila svojih obljub. Na jugu vlada radi umora predsednika janinskega albanskega kluba, Hadri-bega, velikansko razburjenje. Albanci so prisegli osveto nad mlado-turki, katerim pripisujejo zločin. V to svrho so že sestavili »črno listo« onih turških pristašev, ki morajo najprej pasti. Baje je stal kot prvi na tej listi mladoturški major Redčep Palo Podgani, ki je bil ravno te dni umorjen. Turška vlada se silno boji, da bi v južni in srednji Albaniji zopet ne prišlo do pobojev in je zato ukazala vsem oblastim, da morajo napeti vse sile in vporabiti vsa sredstva, da se ja ne bo kalil mir. DOPISI. 25letnica gasilnega društva v Trbovljah se je sijajno obnesla. Trbovlje so bile v zastavah in cvetju. V soboto zvečer je bilo slavnostno zborovanje. Društveno zgodovino je podal g. dr. Albert Kramer. Zvezo slov. prostovoljnih gasilnih društev na Štajerskem je zastopal načelnik g. dr. Rili. Bergman. Trboveljski Požarniki so podarili lepa darila načelniku g. Iv. Kramerju, ki že 25 let vodi društvo, in pod-načelniku g. Ant. Počivavšku. V nedeljo 25. t. m. se je slavnosti udeležilo vse Trbovlje in od blizu in daleč so prihiteli požarniki in gostje. Zastopanih je bilo 18 gasilnih društev z 234 požarniki. Pred gasilnim stolpom je goste, oso-bito pa slavljenko (trboveljsko požarno brambo) pozdravil župan g. Gust. Vodušek, nato pa razdelil petero članom trboveljskega in hrastniškega društva častne kolajne, ki jih je naklonil cesar za 25letno delovanje v gasilnih društvih. Nato se je vršil občni zbor Zveze slov. prostovoljnih gasilnih društev, popoldne pa velika ljudska slavnost, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. Središče. Slavnost tridesetletnice bralnega društva »Edinost« se je preteklo nedeljo obnesla^ izborno. Bila je prava ljudska slavnost, kakršno je le malokje mogoče prirediti, če ravno so gotovi ljudje, kakor naš kaplan in drugi na vse kriplje od hiše do hiše agitirali za njihov shod v Obrežu in odvračali ljudi od naše slavnosti, se je kljub vsem njihovim spletkam udeležilo okroglo dva in pol tisoč ljudi. Pa kaj je prignalo te ljudi skupaj? Ali ni to morebiti že samo ime »Sokol«! — Gotovo. — Na tej slavnosti je nastopil prvič javno središki »Sokol« in povabil še druga bratska društva. Navdušenje za Sokolstvo in njega ideja je našemu ljudstvu v krvi. Recimo, da bi na tej slavnosti namesto Sokolstva nastopila naša čukarija ali mularija, kako se ji že pravi. Koga bi imeli? Pet do šest kaplanov, središke tercijalke, obrež-kega lesenca, središkega medenca in še nekaj drugih takih klerikalnih patrov in številka 100 bi bila polna. Večina našega ljudstva se imena Čuk ali naj si bode že Orel sramuje. — Na telovadišču je prvi nastopil središki šolski sokolski naraščaj z zastavicami pod vodstvom g. učitelja Murcka in s- palicami pod vodstvom g. iur. Dečka. Zc ko so otroci po taktih godbe »Mladi vojaki« prikorakali na telovadišče, je bila velika navdušenost med ljrdstvorn, in ko so po godbi izvedli izvrstno svoje vaje z zastavicami, kakor tudi s palicami, je pri njih odhodu nastal velik aplavz. K temu omenim, da je nastopil tudi ljutomerski šolski sokolski naraščaj pod vodstvom g. Muršeca in izvajal izvrstno svoje še nekoliko težje vaje z zastavicami ter žel od ljudstva enako burno priznanje. Proste ljubljanske vaje, čeravno težke, so se moštvu popolnoma posrečile. Posebno orjaške postave središkega sokolskega načelnika, ki je nastopil v telovadni obleki, se je prijelo marsikatero nežno oko. Vaje na konju, bradlji in drogu so se izvajale imenitno, kakor je to v obče pri vseh sokolskih nastopih v navadi. Po telovadbi se je ljudstvo navdušeno udeležilo veselice v Gornjem gaju, kjer je bilo preskrbljeno z dobro pijačo, z jedili in z raznimi zabavami. Da se je ob zvokih izvrstne narodne središke godbe v obilem številu plesalo pozno v noč, je umevno. Veseličnemu odseku, kateri nam je priskrbel tako prijetne urice, moramo le čestitati. Iz Sevnice ob Savi. Šestrazredno ljudsko šolo v Sevnici z 1 paralelko je v šolskem letu 1911/1912 obiskovalo 542 otrok, in sicer: I. razred (s paralelk.-)) 120, II. 106, III. 86, IV. 109, V. 73 in VI. razred 48 učencev. — Šolsko leto se je pričelo 16. oktobra in končalo 14. avgusta. Učenci so bili med letom deležni mnogoterih podpor. Vse knjige, šolske zvezke in tvarino za ženska ročna dela so prejeli v šoli na račun krajnega šolskega sveta. Od Novega leta do Velike noči je v šolarski kuhinji vsak dan po 250 do 300 ubogih in oddaljenih učencev dobivalo toplo hrano in se je v tem času razdelilo 15.238 kosilc. Nadalje je bilo v Božiču 30 najrevnejših šolarjev obdarovanih s toplimi oblačili. Darovali pa so za šolarsko kuhinjo, oziroma obleko, in sicer: Posojilnica v Sevnici 100 K, »Slovenska Straža« v Ljubljani 100 K, velerodna grofinia Arco-Zinneberg 50 K, gospod c. kr. notar Korber 20 K, poštni svetnik g. Hofmeister 10 K, g. trgovec Slapšak v Bo-. štanju 10 K, gospa Julija Verbič 5 K, g. Jos. Solar na Radni 5 K, g. živinozdravnik J. Smre-ker 5 K, pri gospodih trgovskih potnikih pa je g. L. Smole nabral 27 K. — Porabile so se v to svrho tudi obresti R. Smrekerjeve ustanove 50 K in donesek Silvestrovega večera 210 K. Vrhutega so tržani in okoličani za šolarsko kuhinjo podarili mnogo naturalij, kakor krompirja, pšenice, koruze, masti in g. Andrej Trupej tudi tri kubikmetre drv. — Ob koncu šolskega leta — 11. avgusta — se je priredila šolska slavnost, ki se sicer zaradi, slabega vremena ni mogla izvršiti po sporedu, vendar je bil to za mladino veselja dan. Ob zvokih vrle godbe železničarjev iz Zidanega mosta so bili vsi šolarji imenitno pogoščeni vprvič s klobasicami, žemljami in pijačo in vdrugič vsak s skodelico kave in pecivom. V ta namen so zopet darežljivi mla- dinoljubi in slavna Posojilnica v Sevnici zložili 353 K (od katerega zneska pa je 40 K ostalo), častite dame sevniške in premožnejše kmetice pa napekle 60 šarkljev in potic tdi‘ vsakovrstnega peciva ter podarile do 70 litrov mleka. Tudi šele došli slaščičar g. Rojic je poslal obilico finih slaščic. — Imenom šolske mladine izrekam vsem imenovanim in neimenovanim dobrotnikom najtoplješo zahvalo, posebno pa še č. gospodu katehetu Petru Gorjupu za njegov trud, ki ga je imel z vodstvom šolarske kuhinje in ker je isti kakor druga leta tako tudi letos dal na razpolago potrebne prostore v svojem stanovanju. DNEVNI PREGLED. Vsa narodnonapredna društva naj si preskrbe »Imenik Slomškarjev«, da izključijo one hinavke in hinavce, ki so se usiljevali in utiho-tapili kot sodelovalci pri raznih veselicah na-rodno-naprednih društev. Neka Slomškarica je pa še tako predrzna, da je odbornica nekega sokolskega društva. Ime iste je nam znano, Vi, vodje Slomška-ije jo pa iščite — ako jo niste sami tje poslali — ter jo nagradite po zasluže-nju iz Vaše Judež Iškarjotove blagajne. Tiskovne pravde »Pod svobodnim soln-ceni« bržkone ne bo. Določena je na prihodnji ponedeljek. Kakor že navada, so imeli tudi novomeški klerikalci do pričetka porotniškega zasedanja veliko korajžo proti obtožiteljem, v prvi vrsti proti županu Rozmanu. Vikar Supin, kot drugi pisec obtoženega članka »Pod svobodnim solncem« se je do zadnjega časa v »Dolenjskih Novicah« pod čenčarijo »frik-frak-baron« delal norce iz župana in novomeškega občinskega zastopa. Res je, da je vmes napisal tudi marsikatero kritike vredno zadevo, toda iz celote teh vikarjevih čenčarij se je preveč zrcalilo osebno klerikalno maščevanje. Zato so te vikarjeve čenče obsojali tudi resni klerikalci sami. Zdaj pa, ko se je pričelo porotno zasedanje, so katoliški moralisti stisnili rep med noge, to se pravi, vtihnili so. začeli so se plaziti okoli vplivnih oseb, od katerih mislijo, da bodo Rozmana pripravili do sprave s klerikalnimi obtoženci. Kot taki uplivni osebi so zbrali novega predsednika okrožnega sodišča ter seveda prošta. Te dni se je delalo od obeh strani s polnim parom na poravnavo. Klerikalci so pripravljeni g. Rozmanu ponuditi »častno« izjavo kakor jo hoče in pa stroške bodo plačali, vsaj denarja imajo dovolj. Pravijo, da se je Rozman že »vdal« in da je ta interesantna tiskovna pravda že v sredo dopoldne v sobi sod. svetnika Žmavca splavala po Krki. Slučaji, ki niso več slučaji. SvOjčas se je tudi v Ljubljani pri porotnih razpravah prakticiralo tako, kakor se že od nekdaj v Novem mestu. Namreč pusti se, da sede pri razpravah večinoma samo vnanji porotniki in sicer možje, ki v svojem življenju niso imeli prilike do splošne naobrazbe kakor njih tovariši, ki celo porotno zasedanje niti enkrat ne pridejo v položaj, da kot ljudski sodniki vrše to. za kar so bili poklicani. Pustijo se opravičiti zaradi nujnih opravkov, kakor da bi njih tovariši posestniki ne imeli posebno v poletnem in jesenskem času res največ nujnega dela doma. Da bi pa kateri domačinov le enkrat sedel kot ljudski sodnik, to so pri novomeški poroti od leta do leta vedno redkeje bele vrane. In to vkljub temu, da jih je veliko med njimi, ki so za ta važen posel ne le sposobnejši, nego imajo tudi veliko več časa za to. A-li se more reči, da so to zgolj slučaji pri izžrebanju porotnikov'? Ne! To že niso več slučaji, če se isto ponavlja dan na dan, leto za letom. V Novem mestu postane že nekaj zgodovinskega, če med dvanaTstorico ljudskih sodnikov sedi vsaj eden domačinov. Ti slučaji, ki niso več slučaji, silijo javnost marsikaj misliti, gotovo ne v prid poroti, oziroma tistim, ki odločujejo v odsotnosti porotnikov. Če je porot-ništvo neka vzvišena in sveta državljanska dolžnost, potem naj se gleda na to, da jo kolikor to dopušča žreb, vrše za to poklicani. Pri poroti je treba sploh izvesti reformo, ki odgovarja duhu današnjega časa. Prvo reformo je treba izvesti glede duševne sposobnosti za tak važen posel, drugo pa glede krajev, iz kojih se porotniki rekrutirajo. Po sedanjem sistemu se porota vrši tako da največ sede najmanj inteligentni, da nekateri sodijo pri vsaki razpravi, dočim drugi ne pridejo niti enkrat na vrsto. Pri opravičenjih bi se moralo pač paziti na to, da sc ista ne izrabljajo na račun tovarišev, ki morajo sedeti namesto onih, ki ta čas zapravljajo z obiski po gostilnah. Župnikova narodnost. V nedeljo 25. t. m. smo imeli v Zabukovju dolgo napovedani shod dr. Jankoviča in dr. Benkoviča. Celi potek lahko opišemo v kratkih besedah: ko je izgovoril dr. Jankovič, je župnik, klobuk držeč v zraku, rekel: kličite »živijo«. Ker nismo ubogali, smo dobili v plačilo v obraz psovke: su-roveži! H koncu pa je stopil na stol kmečki sin Jožef Pajk. Benkovičev klijent in največji zdražbar v Zabukovju, iz Laš doma. Čisto sam je dal poslancem zaupnico. Bil je bled ko fa-rovški zid, za katerim je stal. Zakričal je sam »živijo« in skočil raz stola. Shod pa so zaključile tri stare ženske, ki so čakale popoldanske službe božje. Dr. Benkovič laže v »Straži«, da je na shodu 25. t. m. v Zabukovju vprašal g. župana, če je on zaupnik finančne oblasti v Brežicah, ki je oblasti poročal o premoženjskih razmerah posameznikov glede osebne dohodnine. Resnica pa je, da tega ni vprašal, ampak vprašal je le, če je g. Božič zaupnik. Na to mu je župan odgovoril: da; pa g. Božič ni mislil na finančno oblast, ampak le na besedo zaupnik. Benkovič pa o finančni oblasti _še zinil ni. — Potem mu je zagrozil, da ne bode več čez štiri tedne zaupnik občine Zabukovje. Kako se bode pri finančni oblasti blamiral in kako se mu bodo smejali, ne bodemo mogli seveda poročati. Na vsak način se pa bode blamiral, ker dobro vedo, da Božič ni zaupna oseba. — On je le tukajšnje občine cenilec glede sodnijskih spor- nih zadev, s finančno oblastjo pa nima najmanjšega stika, saj ona tudi njemu navija osebni dohodninski davek. — Kakor župan dobi od glavarstva napovedne pole in te se vročijo strankam, da same napovedo svoje dohodke. Drugega posla pri tem nima župan. Ste li razumeli, g. dr. Benkovič! Zdaj pa le lažite naprej v, »Straži«. Z advokatsko zvijačo ste hoteli zmešati štreno, pa se vam ni posrečilo. Če se dobi kdo, ki vam to verjame, svobodno mu, razsodni ljudje vam ne. »Ein Mann liigt nie«, pravi nemški pregovor. Manj kriča in več praktične narodnosti! Zadnji »Gostilničarski Vestnik« piše med drugim sledeče: »Treba je vpoštevati, da se bližamo trenutku, ko bodo pivovarne kakor Delniška v Laškem in Žalcu ter Merigška vsled lanske prijave izstopa iz kartela popolnoma proste in ko jim kartel ne bo mogel več kljubovati tako kot danes. S 1. januvarjem 1913 nastopi ta trenutek. Vsak gostilničar bi moral imeti zlasti pred očmi vedno vprašanje, kaj pravzaprav zasleduje kartel pivovaren. Ako bi se vsak gostilničar zavedal, da ta kartel ne namerava nič drugega, kakor polagoma vdi-njati vse gostilničarje za svoje hlapce, ki naj mu zbirajo in kopičijo denar, potem bi mu tudi ne bilo težko odločiti se, kje jemlje pivo. To še tem manj, ker naše domače pivovarne, ki stoje izven kartela, vare vsaj tako dobro pivo takor kartelirane, ako ne boljše, razven tega ja pa gostilničarjem celo ceneje oddajajo kakor cartelirane. Seveda mora pri tem odločevati tudi narodnogospodarsko stališče, ki tudi govori za to, da moramo dajati prednost domačemu blagu. V interesu gostilničarskega stanu in v interesu našega naroda je, da se domače pivovarne dvignejo. Zato je pravzaprav stanovska dolžnost gostilničarstva, da deluje na to, da se dvigne domača, izven kartela stoječa pivovarniška industrija.« — Pa poglejmo danes po Savinjski dolini, po znanih narodnih gostilnah v trgih in vaseh in našli bomo, da se v zasmeh našemu stremljenju po gospodarski osamosvoji in narodnemu napredku podpirajo tuja podjetja in toči pivo iz nemških pivovaren. Prirejajo se narodne veselice, v napisih in zastavah je vse polno rodoljubja in prekipevajoče gorečnosti, vsak narodnjak je dolžan, da se udeleži in žrtvuje, kar more, obleta se z dopisi in osebno vse narodne trgovine na blizu in daleč, prav lahko pa je, da v vsem tem rodoljubnem navdušenju zaslužijo nemške vinske trgovine in nemške pivovarne svoje tisočake. To je pač mogoče samo na Slovenskem, vse so samo besede, nič dejanja, nič resničnosti. V vsem smo že tako daleč, da ne velja noben izgovor. Drobiž iz Štajerske. U m r 1 j e 27. t. m. v Št. Rupertu ob Rabi profesor cerkvene zgodovine na graškem vseučilišču dvorni svetnik dr. Anton Weiss, v starosti 60 let. — N e p r i -jetnivasovalci. V noči 22. t. m. so hlapci Miha Milošič. Matevž Letonja in Franc Bedrač iz Št. Vida v Halozah šli vasovat k deklam gostilničarja Ignaca Kranjca. Ker se dekle nis-> hotele oglasiti, so vlomili eno okno ijl obmetavali dekle in oba gospodarja s peskom in crr-vami. — Pri Sv. T r o j i c i v Halozah so vlomili doslej še neznani tatovi pri posestniku Filipu Štnigovcu in odnesli masti, mesa, klobas, obleke itd. v vrednosti za 160 kron. Sutni se, da se gre za večjo vlomilsko družbo. — Surovina. V Oplotnici se je te dni peljal hlapec Anton Jabernik z vozom skozi vas. Odzadaj je splezal na voz 121etr.i Anton Latal. Jabernik je pa začel nad njim vpiti in preklinjati, da je fant iz strahu takoj zopet skočil z voza. Jabernik je pa še pobral kamen in ga zalučal v fanta, da mu je izbil desno oko. — Požarna bramba v Podsredi priredi v nedeljo d tu 1. septembra veliko ljudsko veselico s poučnim govorom, nastopom mladih goslačev, mladinskimi igrami, petjem in srečolovom. Veselica se vrši ob 3. popoldne na občinskem pašniku, ob slabem vremenu v Jazbečevi gostilni. — Sneg je padel 27. t. m. dopoldne na Menini. Po celi Savinjski dolini je temperatura zelo nizka. Ali se naj že v avgustu pripravljamo za zimo. — »Sokol« v Št. Pavlu pri P r e -b o 1 d u je poslal svojega načelnika Jožefa Rozmana v Ljubljano v 14dnevni vaditeljski tečaj. — Velika sokolska slavnost v Braslovčah utegne postati slavnost cele Savinjske doline. Priprave se vrše že več dni od jutra do večera. Vrli braslovški Sokoli se ne strašiio truda in dela. Pričakujejo pa, da pokaže vsa Savinjska dolina, kako spoštuje sokolsko misel in kako ji je prešla v meso in kri. Dne 1. septembra vse v Braslovče! Zlet v Grosuplje. Ta, že toliko časa oblju-bovani, toliko časa pričakovani zlet, se bo vendarle vršil 8. septembra. Da pa ne bo popoldan zletnikom dolgčas, priredi Ciril-Meto-dova podružnica v • Grosupljem veselico. Svi-rala bo »Novomeška meščanska godba«. Za tiste pa, ki bi radi do dopoldan poleteli k stari turški trdnjavi Tabor in v jamo, ki je od stare trdnjave oddaljena deset minut in v kateri so se kmetje za časat urških navalov skrivali, več prihodnjič. Skrbljeno bo za vodnike. Pozabljeno, oziroma zamenjano. Gorenjska Sokolska župa naznanja, da je povodom zleta z dne 15. avgusta ostalo na Bledu šest moških pelerin, ena ženska modra pa je^ bila zamenjana. Dotičniki, ki pogrešajo pelerino, naj se obrnejo na »Sokola« na Bledu. Tat ustrelil gospodarja. V Senkovi je prišel k gospodarju Jožefu Specianu neznan človek v hišo in je pokradel razne stvari. Gospodar se je med tem vrnil v hišo in je zapazil tatu. Tat je z ukradenimi rečmi pobegnil. Gospodar se je spustil za njim, tat pa se je obrnil in je ustrelil na gospodarja, ki se je takoj zgrudil. Med tem je tudi žena Specianova letela za tatom, tat je vrgel ukradene stvari v jarek, ustrelil je v ženo in je pobegnil. K sreči žene ni zadel. Ko je žena prišla do svojega moža, je bil v zadnjih dihih. Tat je izginil brez sledu. Po ženitbenem potovanju ušla z drugim. Zdravnik dr. Marel, ki je prošlo zimo na Dunaju oženil se je podal s svojo nevesto na že- nitbeno potovanje v Ameriko k svojim stari-šem. Vrnivši se domov na Dunaj je začel zelo intimno prijateljstvo s skriptorjem v dunajski fideikomisni biblioteki dr. Effenbergerjem. Postal je pa polagoma ljubosumen na svojega hišnega prijatelja in se začel z njim prerekati. Naposled je nagovarjal njene stariše, naj vzamejo nčerko k sebi, dokler se razmere ne izpremene. Mlada nevesta je pa to zvedela in je preteklo nedeljo nenadoma izginila z oženjenim prijateljem dr. Effenbergerjem. Deklica v uniiormi. V Mestu Leeds na Angleškem so aretirali 27. t. m. nekega dekleta in jo obsodili na 10 šilingov globe, ker je razžalila »suknjo angleškega kralja«. Pretekli pon-deljek je zapazil ob zori neki stražar na ulici dva vojaka, od katerih se je eden zelo sum-llv,° obHašal in se opotekal nerodno semintja. 1 olicaj ju je zaustavil. Tovariš se je toplo zavzel za nerodnega spremljevalca, češ, da je še rekrut in še ne pozna vojaških manir in postav. Dalje je izjavil, da se mu je šele pred kratkim pridružil in da ga ne pozna bližje. Stražar je peljal oba vojaka na stražnico, kjer se je izkazalo, da se imenuje mlajši tovariš Mabel Wal-ker. Ko so ga bolj natanko ogledali so zapazili, da Mabel Walker ni moškega spola. Dekle, ki se ji je tako silno dopadel vojaški stan je ukradlo nekemu spečemu vojaku rdečo uniformo in si poiskala v nji zvestega prijatelja. Starejši vojak je trdil, da ni vedel, da hodi dekle poleg njega in se je brezdvomno kesal, da so ju tako hitro aretirali. Dvanajstletna vlomilka. V ponedeljek zvečer so zasačili v kavarni Kiosk na Solnogra-škem 121etno Marijo Pilsncr pri tatvini. V kavarni romaselli je namreč zahteval neki gost »solnograški adresar«. Natakar se je spomni), da je knjiga ostala v kavarni Skiosk, ki je pa ponoči zaprta. Prišedši v kavarno Skiosk je zadel tia nekaj mehkega. Prižgavši luč je zagledal pred seboj na tleh gori imenovano kletno deklico. Poleg nje je ležala na tleh velika cuhca, v katero je bilo zamotano mnogo srečo nn,tmrUg '• dr?2ocenosti. Mladoletno tati-te i th lJf-1? - deželni sodniji. Deklica P' ejšnji dan iz mestnega zapora. s,.i Tn TT n ~ bankovcev- V Kazinu v Bosni so zasledili ceto ponarejevalcev denarja sve Ce,e s° °dvzeii pci stok™; Cerkveni zvonovi ukradeni. V občini Co-endina na Rumunskem so bili pred nekaj dnevi UKraclem cerkveni zvonovi v nekem lOOOlet-Tiein somostanu. Ukradli so jih bržkone cigani. Ljubljana. — Kundinachung. Ravnateljstvo tukajšnje slovenske državne obrtne šole prinaša v »Laib. Zeitung« naznanilo o otvoritvi šole samo v nemškem jeziku. Kaj bi se neki zgodilo, če bi blio to otvoritveno naznanilo morda tudi v slovenskem jeziku, ker je zavod ustanovljen v prvi vrsti za Slovence in je tudi učni jezik slovenski. Malo manj hlapčevstva, na bi bilo veliko bolje. ii iu~ P°sebni vlak. ki vozi 1. septembra Iz Ljubljane v J rst in po noči nazaj, stoji med potoni v Borovnici, Logatcu, Rakeku, Postojni, St. Petru in na Nabrežini. Iz Ljubljane vozi ob 5. uri zjutraj ter dospe v Trst ob tričetrt na 9. dopoldne, retour pa vozi iz Trsta ob 12.20 po noči in dospe v Ljubljano ob 4.22 v ponde-Jiek 2. septembra zjutraj. —Vozni listki za posebni vlak iz Ljubljane v 1 rst in za zabavno vožnjo po morju .se dobe v, Ljubljani v trafikah Češarek v Šelenburgovi ulici m Dolenc v Prešernovi ulici, pri natakarici v »Nar. domu in pri društvu »Bratstvo« istotam. — Ni res, da bi bila vlada v Trstu prepovedala slovesen sprejem Ljubljančanov ki ir -dejo 1. septembra s posebnim vlakom v VS temveč res je, da je dovolila slovesen snreiem godboZ1NmD k(?l0dv0xru1 iu P°tem izprevod z godbo N. D. O. na čelu v Narodni dom Pre povedala je le, da bi bil manifestacijski ™hod na prostem na trgu pred Narodnim domom tem vec se mora vršiti isti v Narodnem domu 1 Toliko v vednost občinstvu. Ne dajte se be'gati z zlobnimi izmišljotinami. — Detomorilka pred porotniki. Hrib in Orel sta dva stara prijatelja. Ivan Hrib in Anton Orel, oba iz Hriba pri Vipavi, sta bila dva srčna prijatelja. Ampak njuna ljubezen ni bila sta-kar';113’ minda ie kmalu kakor mine hitro vse, Anton OrepCtU lepe^a '11 kratkočasnega. vzema za zapuščenega dekleta in tistemu blagemu človeku g. dr. Zupancu, svojemu zagovorniku bo Ivanka gotovo hvaležna vse žive dni. Z lepim poetičnim govorom je zavračal g. drž. pravdnika, apeliral je na našega miljenca Franceta Prešerna in njegovo nesmrtno pesem »Nezakonska mati« in vzbudil je v resnih možeh sočutje. Porotniki so vprašanje, če je Ivana Hrib kriva detomora soglasno potrdili, a potrdili so tudi z 9 glasovi vprašanje, če je bila storilka v hipu dejanja v duševni zmote-nosti. Tudi sodniki so se zavzeli za ubogo Ivanko, ki je že tako dovolj osramočena in jo za enkrat oprostili. Včeraj ob 9. uri zvečer je prišla iz zapora in se povrne na svoj ljubljeni Hrib, hišna št. 13, a nikoli več k brezsrčnemu Tonetu Orlu. Mladi porednež. V tajni razpravi, ki se je vršila včeraj pri tukajšnji poroti je bil 171etni lilapec na Stražišču Jernej Eržen s sedmimi glasovi proti petim glasovom porotnikov spoznan za nekrivega glede spolskega posilstva na neki 11 leto izpolnivši kmečki deklice. — Založba »Zarje« v Ljubljani je založila in izdala roman »Mati« slavnega ruskega pisatelja Maksim Gorkega v lepem slovenskem prevodu. Dela tega ruskega pisatelja vzbujajo po vsem svetu največjo pozornost. »Mati« se dobiva po vseh knjigarnah kakor tudi pri založbi »Zarje« po 4 K izvod. Najtopleje priporočamo! — Pri predpripravah za cvetlični dan je najvažnejše, da si zagotovi pripravljalni odbor zadostno množino lepih, svežih cvetk, najboljše aster iu dalij (georgin) in naprosi kolikor največ gospodičen za razprodajo. Kjer je kraj večji, naj se razdeli v okraje. V vsakem cvetličnem okraju naj bo posebna gospa — načelnica. ki nadzoruje razprodajo, razdeluje go spodičnam prodajalkam cvetje iz svoje cvet lične zaloge in sprejema od njih nabrani denar. Vsaka prodajalka naj pa ima po enega spremljevalca, da ji pomaga, jo brani jired morebit nimi insulti nasprotnikov Ciril in Metodove družbe in Sokolstva, v čegar korist se vrše cvetlični dnevi — in ji drži nabiralnik za denar. Vsaka gospodična naj si pravočasno oskrbi košarico za cvetke. Gospodične prodajalke naj bodo pri razprodajanju uljudne in prijazne ter zgovorne. Vstavi naj se vsak, kdor ni znan kot naš nasprotnik, vsakemu naj se ponudi cvetka. Cene ni treba določiti nobene, vendar naj bo minimum 10 vin. Pri razprodajanju ni na mestu plahost, nasprotno naj se povdarja, naj se nastopa pogumno — na Dunaju so vstavljale vozove in avtomobile, — saj gre vse v narodno in ne privatno korist. Posebno naj tudi narodni trgovci okrase svoje izložbe s cvetlicami, ki so jih naročili pri pripravljalnemu odboru. Z razprodajo cvetk na] se prične že v jutranjih urah — na Dunaju je bil pričetek ob pol 6. uri zjutraj, — in naj se ne pozabi iti pred cerkev za časa maše, v razne restavracije, k veselicam, shodom, na kolodvor itd. sidoh jiovsod, kjer se zbirajo ljudje. Po končanem cvetličnem dnevu zbeio in seštejejo načelnice cvetličnih zalog denar, ga oddado pripravljalnemu odboru in la ga .pošlje obenem s poročilom o uspehu in o sodelujočih, osebah »Centralnemu vodstvu za 1. vseslovenski cvetlični dan v Ljubljani, Šubičeva ulica 3, v roke g. načelnika Milka Nagliča. Družba sv. Cirila in Metoda izrečno povdarja, da se naj ne pošlje ničesar direktno nji. Naznaniti je treba vso prireditev cvetličnega dneva, s katerim je dobro združiti kako veselico, okrajnemu glavarstvu. Vlogo je kolekovati z 1 K. Pripomni naj se izrečno, da sc cvetkam ne določa nobena stalna cena, ker se na ta način izogne plačevanju posebne pristojbine. Končno opozarjamo na dnevne vesti slov. naprednih listov o cvetličnih dnevih, kjer se najdejo vedno najvažnejše informacije. . „ . — Ponarejevalci voznih listkov na železnici obsojeni. Svoječasno smo poročali o zanimivi zadevi, ki se je razpravljala pred c. kr. Je spoznal svojo Ivanko na Martl-, 'skega leta. Dopadla se mu je, kajti tum u£odne zunanjosti, stara komaj 18 let; - Ul 011 m bil rmnjirVn fant* linKiLJ 'te* annl i<-r . v ~ .m.bil napačen fant: ljubiti je znal in . /ajzo je imel. Osvojil je dekletovo srce in jo rekom časa tudi kakor se pravi »dobil«. Tam enkrat po zimi je pa dekle začutila, da ni pri njej yse v redu, ljubezen in dobra volja je izginjala, prišel je strah in skrb: Kaj bo iz tega, I|a]sa, ^elenburgora ulica (nasproti glavne pošte) priporoča vsakovrstna ktijigoveška dela, mape, galanterijo, passepartuje itd. — Posebno močna vez za knjižnice, čitalnice in bralna društva. :: Cene zmerne, delo solidno! :: Izdelki za veselice: Korjandoli, girlande, serpentine, balončki, zalepke za šaljivo pošto, moderni mali kuvertki za srečo-lov, vstopnice (bloki). Cena zmerna, postrežba točna! Med bralce tega časopisa razdelimo 3000 parov izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev na vrvice i/. najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo našo tvrdko. Le zaslužek na delu K 13*75 za 3 pare čevljev se plača. Čevlji veljajo siccr 42 kron. Pošljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, zato nič rizika. Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev FRANC HUMANN Aloisjfasse štev, Še le Iz TaSega priporočila , DUNAJ, II., 3/10. F. bodemo imeli korist. Akviziterje za Ljubljano in Trst sprejme takoj „Uciteljska tiskarna*4 v Ljubljani. Plača po dogovoru. n TS Velika prodaja poletnih oblek za gospode in dečke, ter razne damske konfekcije za polovično ceno. Nadalje priporočani ravnokar dospelo jesensko damsko konfekcijo kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke po čudovito nizkih cenah. Ogromna zaloga klobukov od K 1.50 naprej. „Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. — 762 — Kraljica se je odločila, niti trenotka več ni smela izgubiti! Vojvoda je prihajal, da jo reši, da jo ohrani pri življenju. Vzdignila je roko z bodalom... Odette se ni ganila. Rajski sijaj Je zopet legel na njen obraz, roki je prekrižala na prsi in glava ji je padla na prsi.. .Tako je pričakovala smrtnega sunka... Pred njo je stal njen oče! Za hip je še enkrat vzdignila glavo, da se poslovi od njega. Pogleda sta se srečala... Vojvoda je zarulil kakor na smrt zadet. Diyje je planil krik po sobi, od tod na hodnik in je dosegel kraljeva ušesa... Odette je zaprla oči.., Kakor y sanjah je zaslišala besen skok, grgrajoče hropenje in padec rezila... Telo ji je postalo težko kakor svinec, stra-5na teža se ji je uprla na rame. da so se za-šibile noge in so kolena udarila ob tla. Ni se .več zavedala, da živi, prestani strah jo je zazibal v sladko omedlevico. Pustili smo plemiča in ječarja pri vhodu Sl kraljevo palačo. — Vsak hjp nam bodo za petami, je menil Ječar. Požuriti se morava, da dospeva h kra-jju in se mu izpoveste. Ah, kaj pa je to? V trenotku, ko sta stopila v široko vežo, j|0 ju! obstopili straižarji. — Geslo! je vprašal eden. S r Nista ga vedela. En sam spogled je zado-4 sžoval, da sta se sporazumela, kaj jima je sto- ***** — Proč psi! je zakričal Passavant oblastno. Kaj rabi gesla kraljev zaupnik! Samozavestni plemičev nastop je razma-»ulice. Hardy je začuden zapazil, da no- _ 763 sijo vojaki burgundske križe. A čas ni dopuščal povpraševati. 2 urnimi koraki je premeril vežo. Za njim se je široko prestopal orjaški ječar. Z obema rokama je držal svoj meč, z za dlan široko ploskvijo. Bil je znak njegovega ječarskega dostojanostva in danes ga je vzf.l seboj, ker e tvoril v njegovih rokah orožje. s katerim se je mogel postaviti po robu celi armadi. Dobro je vedel, da podvzameta pot v levje žrelo in pripravljen je bil, braniti oba do poslednje kaplje krvi. Namerila sta se naravnost proti širokemu stopnjisču. Razdelitev palače jima ni bila znana. Vedela sta le za okna kraljevega in Odettinega stanovanja. Po palači je vladala gluha tišina. Koraki so otlo odmevali. Brez zadržkov sta dospela v prvo nadstropje. Na levo in desno se je razprostiral visok, z mogočnimi strebri podprt hodnik. Skozi široka okna ! ' bilo videti na zasneženo notranje dvorišče. Postala sta in preudarjala, na katero stran imata kreniti. Instinktivno sta stekla po desnem hodniku. Naletela sta na nebroj vrat in manjših stop-njišč, vodečih navzgor in navzdol. Šla sto vedno dalje. Upala sta zadeti na straže prt-v. kraljevim stanovanjem in tam vstopiti. Pa žive duše nista zapazila. Plemič je nastavljal uho na vrata, da bi začul brenket orožja. Ječar je delal enako. Nestrpnost se je jela polaŠčati obeh in Passavant je togotno udaril s peto ob tla, da so ostroge trepetajoče zazvenčale. — Smrt božja! je kriknil, ali s,va zašla Vj mrtyašnico?i Spominjajte se dijaškega društva „Domovina* I „DAN‘4 se prodaja po 6 vin.: 1. V Gorici: Karol Schtnelzer. južni kolodvor Ter. Leban. Corso Verdi 20. Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9. U. Likar, državni kolodvor, 2. V Kranju: Adamič. Olavni trg; Rant; Šifrer na kolodvoru. 3/Na Bledu: Pretnar in A. W61fling. „ 4. V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek. 5. V Radovljici: Oton Iicman. 6. V Škofji Loki: M. Žigon. 7. V Idriji: tiskarnar Sax. 8. V Cerknici: K. Werli. 9. Na Rakeku: A. Domicelj. 10. V Gor. Logatcu: Josip Rus. U. V Postojni: I. Marinčič. 12. V Št. Petru na Krasu: K. Schmejzer. 13 V Novem Mestu: Josip Kos. \i V Opatiji: A. Tomašič. 15. V Reki; J. Trbojevič. 16. V Divači: K. Schmelzer. 17. V Komnu: A. Komel. 18. V Nabrežini: K. Schmelzer. 19. Na Zidanem mostu: M, Peterman, 20. V Celju: Zvezna trgovina. 2L V Mariboru: Vilko Weixl.