IEGGLAS !*to XLVI - št.90 - CENA 70 SIT Kranj, petek, 19. novembra 1993 ^edna seja zbora združenega dela Predsednik odslej samo še delegat? ^>or združenega dela radovljiške občinske skupščine predlaga drugima dvema zboroma, da naj bi odslej s*upna zasedanja namesto predsednika Vladimirja Černeta izmenično vodili predsedniki zborov. ^»vljica, 16. novembra - Predsednik zbora združenega dela ern»rd Tonejc je izredno sejo sklical zato, ker je pretila jL^ttnost, da bi bilo zaradi nesklepčnosti zbora ogroženo J*PŠČinsko delovanje in odločanje. Zbor je namreč že precej ?•* deloval na robu sklepčnosti, na zadnjem zasedanju pa je še L***j delegatov iz protesta zoper nedostojno razpravo o ^"didatu za ravnatelja blejske iole in neprimerno vodenje jadanja zapustilo skupščino in celo zagrozilo, da jih na zdanja ne bo več. Zbor, ki je bil na izredni seji protesta ne udeležili prvega Z*0 številen kot že dolgo ne naslednjega zasedanja. Delegati, dvajsetih delegatov jih je ti so se odločili za drugi pre-^*J° trinajst), se je odločal dlog, ob tem pa so še sklenili, da r ??. tremi možnostmi, kako bo zbor v primeru, če se Siti skupščinsko krizo. Po družbenopolitični zbor in zbor £yc*n predlogu naj bi zbor krajevnih skupnosti ne bosta o^dal ločeno od ostalih dveh strinjala z njegovim predlo- SL°rov> po drugi naj bi odslej gom, nadaljeval delo na ločeni jjPna zasedama namesto pre- seji, kjer se bo odločal o Tajnika skupščine izmenično nadaljnjem delovanju. (Nadal- J*jjb predsedniki zborov, po jevanje na 3. strani) • CZ*, retJem pa naj bi se delegati iz slika: G. Sinik direktor jeseniškega Acronija inž. Anton Šteblaj: Na novo so zaposlili 94 železarjev izguba v največjem jeseniškem podjetju znatno manjša od prikazane. Jesenice, 18. novembra - Pred meseci e kazalo, da bo tudi jeseniški Acroni tot največje podjetje na lokaciji Jesenic doživel usodo ostalih podjetij, ki so šla v stečaj ali se danes prodajajo. Podatki, da ima Acroni neverjetno izgubo, so Vodili vlado, da se je malodane odločila, da bo Acroni kar prodala. Ko se je Po pravi mali medijski "vojni" izkazalo, da podatki niso resnični in da Acroni sploh nima take izgube, se je zadeva s prodajo nekoliko pomirila. Že zdaj pa je postalo jasno, da bi bila prodaja jeseniškega Acronija velika napaka, kajti v Acroniju s spodbudnimi rezultati proizvodnje in prodaje dokazujejo, da so tržno zanimivi in da imajo perspektivo. Prodaja iz meseca v mesec narašča, pomembno pa je, da so s svojimi visokokvalitetnimi jekli na zahtevnem tujem tržišču konkurenčni. Ne bodo pa mogli dolgo ostati, če ne bodo posodobili proizvodnje, ki je po besedah direktorja dokaj zastarela, zanemarjena. In kaj je bolj zgovoren podatek, da se Acroniju pišejo boljši časi kot ravno to, da so novembra spet zaposlili 94 železarjev, ki so bili na čakanju? Več na 3. strani. • D. Sedej kta* *7, novemDra " Dvodnevne slovensko-nemške poslovne p^Jjfcrence se je udeležilo okrog 40 nemških in 70 slovenskih j^ttnjkov, namenjena je bila boljšemu poznavanju možnosti za y^pHev gospodarskega sodelovanja in priložnost za navezo-W C Qovu poslovnih stikov, nemara je bil sklenjen tudi kakšen I * JPosel. Na konferenci so sodelovali predstavniki celotnega jJr»ega gospodarstva, ne samo južnih nemških dežel, s katerim jet s'ovensk* podjetja največ poslovnih stikov. Slovenska stran p^*°t motive za razšititev gospodarskega sodelovanja poudarila *ga gospodarstva, ne samo južnih i največ poslovnih stikov. Slovei p tuuuv« za razsiuiev gospodarskega sodelovanja poudarila l^vsem veliko odprtost Slovenije ter sporazumevanje o prosti Vjjni ne samo z Efto, temveč tudi s Češko, Slovaško in "Barsko. Več na 7. strani M.V„ foto: G. Sinik Delovna razmerja so nezakonito sklenjena za določen čas šestih mesecev, za kar naj bi ne bilo utemeljenih razlogov. Tudi pogodb o zaposlitvi delavci še mmajo, pac pa le nekakšna "obvestila" o tem, pod kakšnimi pogoji se je podjetje odločilo za njihovo zaposlitev. Delavcem tudi ne izplačuje pripadajočih dodatkov na delovno dobo in drugih dodatkov glede na delovno uspešnost Odrejajo jim nezakonito nadurno delo, norm ni, stalno jim nalagajo dodatno delo, neurejeni so tudi drugi pogoji za < Njihov akt o delovnih Delovni inšpektor v podjetju Aauasava Ali tujec izkorišča tekstilce? Kranj, 19. novembra - Novega delodajalca nekdanjih Tekstitindusovih delavce, podjetje Aquasava, je že vzel pod drobnogled inšpektor za delo. Tja so ga poslali iz Sveta kranjskih sindikatov, prepričani, da tuji delodajalec grobo krši nekatere pravice iz delovnega razmerja. delo. razmerjih je zelo pomanjkljiv in neusklajen z našo zakonodajo, v njem manjka določba o varstvu pri delu, dodatkov o delovni uspešnosti in podob-no.Sindikalne očitke je včeraj v podjetju preveril delovni inšpektor, ki bo ravnal po svojih pooblastilih. Sindikalisti pa se nameravajo danes o spornih delovnih razmerjih posvetovati z delodajalci in na lastni koži preizkusiti, kako trd^pogajalec je tujec. Povečanje pokojnin za 3,1 odstotka Ljubljana, 19. novembra • Po sklepu pristojnega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bodo pokojnine, izplačane konec tega meseca, za 3,1 odstotka višje od oktobrskih. Najnižja pokojninska osnova za november bo 25.370,00 tolarjev, najvišja po splošnih pokojninskih predpisih pa 132.778,00 tolarjev. Pokojninske osnove po posebnih predpisih pa so seveda lahko višje od tega zneska. Gorenjska V Banka * W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Kranjski predlog Kranj mestna občina? Kranj, 17. novembra - Družbenopolitični zbor kranjske občinske skupščine je na seji v sredo soglašal $ predlogom kraniskega odbora socialdemokratov in Še nekaterih delegatov, da hi slovenska vlada oz. državni zbor med mestne občine uvrstil tudi mesto Kranj. Kot je povedal Branko Grims, bodo imele mestne občine več pravic kot "navadne", zato bodo tudi lažje vplivate na nadaljnji razvoj. Po sedanjem uradnem predlogu so med mestnimi občinami le tri slovenska mesta, vendar pa za zdaj (kot smo slišali) Se ni nič zamujenega, saj naj bi državni zbor o tem. sklepal Šele na decembrskem zasedanju. (Več o seji zbora na 3. strani). »CZ. Brdo, 16. novembra - S kratko slovesnostjo, ki so jo poživili gojenci kranjske glasbene šole, so ta teden na Brdu proslavili 30-fetnico Centra za socialno delo Kranj. Gostje, med katerimi so bili rudi državna sekretarka Anka Osterman, predsednica socialne zbornice Zora Tomič, kranjski župan Vitomir G ros in predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Orehar, so izrekli veliko pohvalnih besed o strokovnosti institucije, ki sodi med najuspešnejše v Sloveniji. Župan Vitomir G ros pa je glede prenosa pristojnosti na z občine državo med drugim navrgel tudi misel, da bi kazalo socialo prepustiti lokalnim skupnostim, saj tam to občutljivo problematiko najbolje poznajo. • D. Z, foto: J. Pelko Nepričakovano visok poraz na Bledu - V zadnjih tekmah prvega dela letošnjega državnega hokejskega prvenstva za Gorenjske ekipe ni bdo veliko športne sreče. Najprej so v torek Celjani visoko ugnali Blejce (na sliki), v sredo pa so državni prvaki morali priznati premoč ljubljanske Olimpije. Zmagal je edino Triglav. Tako so Gorenjci po prvem delu prvenstva na mestih od tri do pet, drugi del pa se začenja že danes z novim velikim derbijem na Jesenicah. Več v Stotinki. V.S., foto: G.Šinik NA MARK ZA MLADE ZA HOTELOM JELEN JfiL2L*L* ******* *************** KRANJSKI ZIMSK0ŠP0RTNI SEJEM * ODDAJA IN NAKUPI RABLJENE OPREME * UOODNI NAKUPI NOVE OPREME * VELIKA IZBIRA BLAGA ŠIROKE PORABE KRANJ, 18. - 21.11. 1993 -3U**** * * ****** ************* V petek, 26. 11., ob 19. uri bo druga jesenska GLASOVA PREJA Gost bo prof. dr. Maks Tajnikar minister za gospodarske dejavnosti Spraševal bo mag. Viktor Žakelj Več v torkovi številki Kranjski trgovec z igračami .flPJBdo. C * J TsMofi (084)212 479 in 221 650 IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Spremenjen zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju Amnestija 'Izvoznikom" kapitala Že zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, sprejet februarja letos, je obvezoval podjetja, ki so imela kapitalske naložbe v tujini pred 8. oktobrom 1991, da le te prijavijo ministrstvu za finance. Odziv je bil majhen, kljub zagroženim kaznim. Ljubljana, 19. novembra - Takrat smo bili še v Jugoslaviji, roko nad ustanavljanjem podjetij v tujini in naložbam v tujini je imel takratni zvezni sekretariat za ekonomske odnose s tujino, po osamosvojitvi pa Slovenija od tega organa podatkov ni uspela dobiti. Zakon iz letošnjega februarja tudi ni obravnaval iznosa kapitala v tujino s strani posameznikov oziroma fizičnih oseb. To naj bi uredil nov devizni zakon, ki pa ga vlada šele pripravlja. Predpisoval pa je obvezno dovoljenje Ministrstva za finance, vendar sedanje ugotovitve kažejo, da so se na ta zakon mnogi požvižgali. Doslej opravljene revizije že opravljenih lastninjenj so bile alarm za vlado, da daje državnemu zboru v sprejem po hitrem postopku spremenjen zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju. Odliv kapitala v tujino je za državo zelo pomemben z davčnega vidika, z vidika vodenja kreditnomonetarne politike in sedaj tudi zaradi lastninjenja. Vlada s tem zakonom predlaga neke vrste "amnestijo" za tista podjetja in posameznike, ki bodo po uveljavitvi dopolnjenega zakona prijavili svoje kapitalske naložbe v tujini, tudi tiste, ki so bile opravljene brez dovoljenj. V tem primeru bi jim država spregledala kazen. Izvoz kapitala bo treba prijaviti Republiški upravi za javne prihodke, način pa bo predpisal minister za finance. Rok za prijavo naj bi bil 30 dni po uveljavitvi tega zakona. Kdor bo to spoštoval, ne bo kaznovan, sicer pa so zagrožene visoke kazni, za pravne osebe najmanj 6 milijonov in za fizične osebe najmanj milijon tolarjev. • J. Košnjek Kranjska poslanska pisarna Brez najnujnejše opreme Ker bodo do konca meseca poslanci zaposleni v Ljubljani s sejami državnega zbora in zasedanji delovnih teles, jih v kranjsko poslansko pisarno do konca meseca ne bo. Kranj, 19. novembra - V torek je v poslanski pisarni uradoval poslanec Slovenske nacionalne desnice, sicer član Samostojne poslanske skupine Sašo Lap iz Kranja.Sicer pa so bili ta teden poslanci, razen s sejami delovnih teles, na seminarju iz retorike. Od ponedeljka do petka je bil tak seminar v Gozd Martuljku. Kranjska poslanska pisarna je v pritličju kranjske občine. Vodja pisarne Petra Tomazič si prizadeva, da bi bila pisarna odprta in dostopna državljanom. Žal ji po opremljenosti še marsikaj manjka. Pisarna nima direktne telefonske linije. Sedaj jo je mogoče poklicati na občinsko številko 221 - 811, interna 248 ali 249. Prav tako nima faksa in najpomembnejših slovenskih časnikov. Precej truda je bilo potrebnega, da prihaja v pisarno vsaj Skupščinski poročevalec. Petra Tomažič je povedala, da nekatere poslanske pisarne po Sloveniji teh problemov nimajo. Predvsem bi se morale vse stranke, ki imajo poslance v državnem zboru, prizadevati, da bi bila opremljenost kranjske pisarne na ravni, ki je sicer običajna za državni zbor v Ljubljani. Razen v Kranju je poslanska pisarna tudi v Škofji Loki. Razen teh dveh pa še v Kamniku in Idriji, kar je med zadnjimi volitvami sodilo v prvo volilno enoto. Pobuda brez odgovora Poslanec Samostojne poslanske skupine Brane Eržen iz Tržiča je povedal, da se je nanj obrnila skupina Tržičanov. Poslanca so opozorili na problem brezposelnih, starejših od 40 let, ki jim do upokojitve manjka deset ali petnajst let. Pri prijavah na razpise je ponavadi pogoj starostna omejitev, ki najbolj prizadene prav ljudi te starosti, dokupa manjkajočih let pa gmotno ne zmorejo. Med nezaposlenimi v Evropi je največ ljudi te starosti. Francija se je tega problema lotila in ukinila tako imenovano starostno diskriminacijo. Pri razpisih je prepovedana starostna omejitev. S tem ta populacija ni delovno izolirana. Tudi Slovenija naj bi se tako lotila reševanja tega problema. Pobuda je bda že septembra posredovana ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, vendar odgovora še ni.Sicer pa sta poslanca Brane Eržen in Irena Oman (Samostojna poslanska skupina) predlagala k proračunskemu memorandumu več dopolnil. Z nekaterimi sta, ob pomoči še drugih poslancev, uspela, z nekaterimi pa ne. Tako je bilo zavrnjeno dopolnilo, da morajo plače prihodnje leto ostati realno na letošnji ravni. Bila sta med tistimi, ki sta nasprotovala preusmeritvi deladenarja za obrambo za prestrukturiranje in pomoč gospodarstvu ter brezposelnim. Obojim je treba pomagati, vendar bo šel ta denar v "črne luknje", ki so nastale zaradi odliva kapitala v tujino in zaradi dolgov, ki jih ima bivša Jugoslavija in njena armada do Slovenije. Primer je ravenska železarna, ki je delala za armado. Ta ji je ostala dolžna, sedaj pa bo račune plačevala Slovenija. Problem brezposelnosti sicer lahko rešujemo tudi na ta način, vendar bi bila najboljša odločitev, da se najprej zaposlijo Slovenci, šele nato pa tujci. Sprejeti pa sta bili dopolnili, da mora proračun upoštevati tudi denar, ki naj bi se vrnil domov po pozivu oziroma amnestiji vlade, in da naj država poskrbi za ureditev grobišč po vojni umorjenih. Od 73 navzočih poslancev v dvorani jih je bilo 52 za, štirje pa proti. • J. Košnjek 3CO< TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnica 81 IZREDNI POPUSTI V NOVEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite IT 064/403-871 V ponedeljek začetek nove seje državnega zbora Strogo nadzorovane in obdavčene igralnice Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je za ponedeljek sklical novo sejo državnega zbora. Za dnevni red je predlagal 41 točk, poslancem pa je tudi dal vedeti, da bodo morali, če bo treba, na sejo tudi v soboto in še naslednji teden, dokler seja ne bo končana. Ljubljana, 19. novembra - Prvih pet točk dnevnega reda utegne biti rutinskih. Gre za ratifikacijo in zakone o ratifikaciji nekaterih mednarodnih sporazumov, med katerimi je za državljane pomemben zakon o ratifikaciji sporazuma o ukinitvi vizumov med Republiko Slovenijo in Republiko Francijo. Za precej zadev predlaga vlada sprejem po hitrem postopku. Tak način sprejema predlaga za zakon o posebnem davku na določene prejemke, za zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, za zakon o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za razširitev ah preselitev dejavnosti oziroma dela dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo, za zakon o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic suše v kmetijstvu v letu 1993, za spremenjen zakon o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za Iz vsebine predlaganih zakonov Zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo (igralnice - op.p!) naj bi prinesel državi letno okrog 2 milijardi tolarjev. Osnova za davek bo vrednost prejetih vplačil, zmanjšana za vrednost dobitkov, stopnja obdavčitve pa naj bi se gibala od 5 do 40 odstotkov. S tem davkom naj bi deloma zapolnili izpad prihodkov v državni prpračun zaradi dodatnih olajšav pri plačevanju dohodnine. V telesih državnega zbora je bila izražena zahteva, naj bo jasno poudarjena začasnost zakona, pa pomislek, če ne bo poslej dobičekigralnic obdavčen tako visoko, da bo zatrt poslovni interes. Predlog zakona o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za razširitev ali preselitev dejavnosti oziroma dela dejavnosti prirejanja Eosebnih iger na srečo pa poostruje nadzor nad igralnicami, dejavnost igralnice se bo lahko širila ali selila samo na osnovi dovoljenja ministrstva za finance v soglasju z ministrstvoma za notranje zadeve in gospodarske dejavnosti, odločbo pa mora izdati tudi izpostava Republiške uprave za javne prihodke. Predlagani Zakon o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za ustanavljanje zavarovalnih družb pa poostruje nadzor države nad zavarovalništvom. Sedaj je ta nadzor slab. Novih zavarovalnic ne bi več ustanavljali, dokler ne bo sprejet nov zakon o zavarovalnicah. Po predlaganem zakonu morebitne prošnje za ustanovitev novih zavarovalnih družb rešuje ministrstvo za finance. ustanavljanje zavarovalo^ družb, za spremembe zakona revidiranju, za spremenjen kon o zunanjetrgovinskem V0" slovaniu, za spremenjen zakon prekrških in za spremenjen kon o valorizaciji denarnih kazfl za kazniva dejanja in &oSV?v darske prestopke. V tretjo ot»' oma zadnjo obravnavo 1 sprejem gredo zakon o druzjj*' kih prejemkih, zakon o visoke^ šolstvu, dopolnjen zakon o cv' inski službi, dopolnjen zakon državljanstvu in zakon o prisu? poravnavi, stečaju in likvidacij1: Druge obravnave naj bi deležni dopolnjen zakon o lovnih razmerjih, dopolnjen kon o zaposlovanju 1 zavarovanju za primer brezpo-selnosti, zakon o naložbah dol?" čenih javnih zavodov, skladov v> zavarovalnih organizacij, zako" o poračunavanju obvezno8' države do Zavoda za pokojnu?5' ko in invalidsko zavarovanj"' zakon o investicijskih skladih •» družbah za upravljanje, zakon trgu vrednostnih papirjev, zako" o notariatu, spremenjen zakon pokojninskem in invalidske^ zavarovanju ter zakon o dohod' nini. Prvič pa bodo poslanci " seji državnega zbora med drU' gim obravnavali predlog zakon o razmerjih plač v javnih zavoj dih in državnih organih, predlo? zakona o investicijah v zdravs' vo, predlog zakona o zagota*1' janju denarja za razvoj vzgoje J izobraževanja in predlog zakon8 o odpravi dvojnega državljans1' va. Kot strogo zaupno pa ^ obravnavan predlog zakona ° zagotavljanju sredstev za re**' zacijo temeljnih razvojnih p^j gramov obrambnih Republike Slovenije v leti* 1994do200L • J. Košnjek Obisk ministrice Jožice Puhar v občini Škof j a Loka Pomoč se je v Škofji Loki obrestovala Na občini so ministrici za delo, družino in socialne zadeve hvaležni za vso pomoč, ki jo je dal* škofjeloškim podjetjem, sindikati pa opozarjajo na nezavidljiv položaj na Gorenjskem. Škofj a Loka, 18. novembra - V torek se je v občini Škofi a Loka na celodnevnem delovnem obisku mudila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar in se sestala s predstavniki občinskega izvršnega sveta, sprejela na pogovor predstavnike Svobodnih sindikatov Gorenjske, obiskala tn podjetja ter obisk pozno zvečer zaključila s razgovorom z direktorji v Klubu škofjeloških direktorjev. Povsod so ugotovili, da je bila pomoč, Id so jo dobili iz tega ministrstva, dobro naložena, kar je pripomoglo k temu, da so problemi z nezaposlenimi prav v tej občini naj milejši. da so na tak način sankcionirali v prvem polletju na Gorenjskem le 7 nezaposlenih, v Sloveniji pa 300, pa to potrjujejo. Tudi dejstvo, da v nekaterih panogah težko dobijo delavce, uradne statistike o brezposelnih postavlja pod vprašaj. Enakega mnenja so bili tudi nekateri direktorji in kadrovski delavci škofjeloških podjetij, s katerimi se je ministrica Puhar-jeva sestala zvečer in v kar (pre)dolgem uvodu podrobno razložila položaj, v katerem dela njeno ministrstvo, zlasti po obravnavi memoranduma v parlamentu. Minstrstvu je v avgustu, Zavodu za zaposlovanje pa v septembru zmanjkalo sredstev za vse nove programe in oblike aktivne podpore za zaposlovanje, vsi predlogi, ki naj bi prine*' prihranke, pa so bili v prespo1!' tiziranem parlamentu zavrnje111' Med več kot 200 osnutki zakonov, ki čakajo na obravnavo državnem zboru, je tudi ve pomembnih s področja delo?' nih razmerij in sporazumevanj o kolektivnih pogodbah. skoraj splošno razumevanje lr soglasje je bilo ob mnenju, daj potrebno ceno delovne sij (plače in obremenitve) znižaj mnaj pa o tem, ali naj bod direktorske plače, ki naj bij1" uredili z zakonom pripravijj6' nim na ministrtsvu Jožice har, javne ali tajne. Brc grenkobe je bila sprejeta Šal3' da bi si ministrica Jožica Puha^ pridobila največjo popularnost tem, da jih sploh ukine... • 5' Žargi "Ministrico smo v občino Škofj a Loka povabili iz hvaležnosti in zato, da se prepriča, da je bila pomoč škofjeloškim pod- {etjem dobro izkoriščena," so >ile pozdravne besede predsednika občinskega izvršnega sveta Vincencija Demšarja. Občina Škofja Loka se lahko pohvali z drugo najmanjšo brezposelnostjo v Sloveniji, je bilo na tem obisku večkrat poudarjeno, kar se lahko pripiše predvsem politiki v podjetjih, kjer tudi za ceno nekoliko manjših plač omogoča delavcem zaposlitev in hkrati pospešeno iščejo nove trge, zlasti v izvozu. Razveseljivo pa je, da je bila pomoč posameznim podjetjem koristno porabljena. Te sorazmerno razveseljive podobe pa niso 'delili' predstavniki Svodnih sindikatov Gorenjske, ki so ministrico opozorili na izredno globoko gospodarsko krizo, zaradi katere je v tej regiji izgubilo delo že 24.00Ć ljudi in jih več kot 12.000 ostalih brezposelnih. V razmerah, ko so izgube nekajkrat večje od akumulacije, so blokiranje investicije in s tem razvoj, blokirano je izobraževanje, vse to pa slabo obeta tudi za daljšo prihodnost. Najbolj so ogroženi invalidi in drugače hendikepirani delavci, ki so vse pogosteje trajno brezposelni, zlorablja se institut presežnih delavcev in cenejše pogodbeno delo. Tudi sindikate zelo moti nedosledno izvajanje načela, da tistemu, ki odklanja delo, nadomestilo za brezposelnost ne pripada, podatki o tem, Ustavno sodišče Slovenije Dr. Tone Jerovšek novi predsednik Sedanji predsednik dr. Peter Jambrek je bil izvoljen za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice Sveta Evrope. Ljubljana, 19. novembra • Dosedanji predsednik dr. Peter Jambrek bi moral predsedništvo opravljati do 24. aprila 1995, vendar je sodišče, ki po ustavi samo voli predsednika, ugodilo njegovi prošnji, da bo funkcijo odložil 24. aprila prihodnje leto, bo pa ostal sodnik Ustavnega sodiS-kT^r^j I ča, saj je ta funkcija združljiva 5 ik lik™ HI fur|kcijo nepoklicnega sodnika ey-Bfc H&^HP ropskega sodišča. Novi predsednik P» tM| tt ie ^r Tone Jerovšek, rojen leta 1°41 ■ mV ' v Slovenski Bistrici, doktor upravno-PSIm lr ;;j pravnih znanosti, profesor Pravne fakultete, kjer predava upravni postopek in upravni spor, bil pa je tudi sodnik vrhovnega sodišča' Do aprila prihodnjega leta bo sodnik, ki nadomešča predsednika, 25. aprila pa bo prevzel predsedniško dolžnost. • J. K* g-^ jy »jit^t f đ~* ¥ A C Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in davni urednik: ^a VJrlJ Jvil/iN J J IVI Vjr *L/\i3 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Ixa Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Z8 P'0. n8 Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Uutyq(fl Ustanovitelj in izdajatelj: / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860\ 211-835, telefa*: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mab oglasi: telefon: 21 '"j^O C aso usno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od /. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imaJ KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. feredna seja zbora združenega dela Predsednik odslej samo še delegat? (nadaljevanje s 1. strani) Predsednik zbora združene- za ravnatelja blejske osnovne »a dela Bernard Tonejc je Predlagal, da bi zbor odslej ^sedaT ločeno, obravnaval le zadeve, ki so v njegovi pristoj-in se udeleževal skupnih le v primerih, ki jih izrecno določa skupščinski poslovnik. ??Je vseh treh zborov naj bi ?!e v istem času, tako da bi DUo možno tudi medzborovsko "sklajevanje. Andrej Cufer je ?eJal, da bi bilo od nasprotnikov Kovačevega imenovanja šole bolj pošteno, če bi povedali, da mu nasprotujejo zato, ker je bil sekretar partije. Enak rezultat (glasovanja) bi lahko dosegli tudi drugače in ne da bi bilo treba županu javno razlagati podrobnosti iz kandidatovega zasebnega življenja. Čufer se ni strinjal s predlogom za ločene seje, ampak je predlagal, da bi ostali pri skupnih zasedanjih, ki pa naj bi jih odslej vodila podpred- sednica skupščine oz. izmenično predsedniki zborov. Peter Rozman je povedal jasno in glasno: "Zasedanje sem zapustil zaradi izjemno slabega vodenja. Predsednik skupščine, ki bi moral delovati pomirjujoče, je "stvar" samo še razpihoval. Predlagam, da se še naprej udeležujemo skupnih sej, pa tudi to, da se iz protesta ne udeležimo naslednje seje. S tem bi pokazali, da mislimo resno." Drago Rozman se je zavzemal za ločene seje, sicer pa se je vprašal, kaj je sekretariat skupščine storil za to, da bi se zasedanj udeleževali tudi tisti delegati zbora združenega dela, ki sicer vedno manjkajo. Kot smo slišali, sta se dva opravičila za daljši čas, eden je ostal brez delegatske baze, drugi zaradi družinskih obveznosti nima časa... • C. Z. ^seniška občina je na zadnjem mestu pri porabi na prebivalca Dobijo tisti, ki so najbolj glasni javni porabi vlada popoln nered pšenice, 18. novembra - Predsednica jeseniškega izvršnega sveta . . V soc. Rina Klinar je sklicala tiskovno konferenco, na kateri je povprečje prav tako pa tudi 1 drugimi predstavniki občine opozorila na hud nered pri javni Pn ostalih prihodkih javne porabi V jeseniški občini se je strinjajo z izračunanim obsegom P°™beJ Med ft". Je tud" da" *vne porabe v občinah v letu 1995. Občina Jesenice je na ^^JJ^^Ti St3V? i™ l«dniem mestu s povprečno porabo na prebivalca v primerjavi z Počltn,JSkie»hlS ,n. tako nas*aJa" ^publiškim povprečjem. k* Jesenicah med drugim ugo-av'jajo, da so pri večini izraču-^v upoštevane le številke, ki so pobili na lanskoletnih osno-na7 pojavljajo se nelogičnosti, 'kriterijev, ki bi temeljih na jonskih osnovah in prispevali * enakomernejšemu regional-ernu razvoju. To je dokaj labo napotilo novi lokalni ^rnoupravi. težave, s katerimi se po bČinah srečujejo, so posledica ^et-eklega obsega javne por-^e, občine pa so v različnem Položaju. Več denarja zberejo °Čine same, manj dobijo po I^Ko imenovani izravnavi. In ^ko nastajajo nedopustne in nerazumne razlike med občinami. Vlada je ob sprejemanju proračuna predlagala, da se občinam, ki so v proračunski porabi pod republiškim povprečjem, zagotovi v izhodiščni osnovi vsaj 9o odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Sloveniji. Tako se je nekaterim občinam položaj še poslabšal, med drugim tudi Jesenicam: maja letos je bila poraba na prebivalca 88 odstotkov, po sedanjem predlogu pa je komaj 85 odstotkov. Najpomembnejši vir dovoljene porabe je dohodnina. V teseniški občini pri deležu do-lodnine presegajo republiško venem varstvu, izobraževanju in športu, za katerega kriterijev sploh ni. Občina Jesenice je torej na jo med občinami nerazumljive zadnjem mestu s povprečno razlike. Največ tega davka bodo porabo na prebivalca v primer-zbrali v Tolminu in na Jesenicah javi z republiškim povprečjem - 10,9 milijona tolarjev - v Kopru pa, denimo, le 37 tisoč tolarjev in v Murski Soboti tisoč tolarjev. Na Jesenicah ugotavljajo, da je edini kriterij pri otroškem varstvu realizacija in število otrok. Pri razponih sredstev na otroka pride v Lendavi 94 tisoč tolarjev, v Cerknici pa kar 202 tisoč tolarjev! Medtem ko je slovensko povprečje 146 tisoč tolarjev, je na Jesenicah 101 tisoč tolarjev! Zato predlagajo nujno povišanje te postavke kot nekaterih drugih: pri protipožarni zaščiti, socialnem varstvu, komunalni dejavnosti, zdravst- m tudi odstotek povišanja brez sredstev za plače je najnižji med vsemi. Zberejo pa celo več kot marsikatera druga občina. Ob upravičenih jeseniških zahtevah, naslovljenih na ministrstvo za finance in vlado, je Sredsednik skupščine občine dr. ožidar Brudar dejal, da to ni pravno in strokovno vodena država, če ima tak nered. Naj se vendarle napravi poštena analiza, kajti stroka je očitno hudo zatajila. Dobijo tisti, ki se najbolj znajdejo in so najbolj glasni, drugi pa na vsej črti samo izgubljajo! • D. Sedej Kako razdeliti (skromna) proračunska sredstva Ce bi lahko tehtali in merili. ^ novimi merili bi največ izgubile mestne krajevne skupnosti. ^j. 17 »ovemb« ■ Ko je izvršni svet „. .eji v »redo Mri *S^(,S^TS*S£ merilih, na podlagi katerih bi prihodnje leto krajevnim V . vskuonost/ naiveč Da ^pnostim razdelili proračunska sredstva, namenjena za njihovo Vufi «LiP. 5s? ^ros\^ EKSS T* s Sve S£!s»i3&Šfe r^vična, poštena, objektivna in sprejemljiva, kratkomalo m m da bo treba - hoteli ah ne - sprijazniti s predlogom, s katerim se bo {/^skupščinskem odločanju v zboru krajevnih skupnosti strinjala v««ina delegatov. j\ornisija za delovanje krajev-,n skupnosti je pripravila dva Podloga meril. Prvi "deli" enar za pokrivanje material-™b stroškov po številu prebivalcev, vasi, zaselkov, ulic in °sesk v kajevni skupnosti ter h? oddaljenosti sedeža krajevne *-uPnosti od Kranja, denar za oveščanje krajanov po številu J^Žin, denar za vzdrževanje P ostorov pa glede na površi-j.0. Drugi predlog upošteva evilo prebivalcev, velikost k kranjske skupščine (površino) krajevne skupnosti in davke, ki so jih krajani vplačali v proračunsko mošnjo, ob tem pa predvideva še merilo, na podlagi katerega bi pomagali tistim krajevnim skupnostim, ki bi jih spremembe meril najbolj prizadele. Ob predloga izpušča-ta kot merilo udeležbo delegatov iz krajevnih skupnosti na skupščinskih zasedanjih, prav tako pa tudi merila za ocenjevanje krajevnih skupnosti. Primerjave kažejo, da bi s mna, Stražišče, Huje, Bratov Smuk...Janez Gradišar, ki v občini bedi nad delovanjem krajevnih skupnosti, je zanikal, da bi bilo to narejeno zavestno, ampak je tako izpadlo na podlagi meril, ki so jih s svojimi predlogi sooblikovali tudi predsedniki in delegati krajevnih skupnosti. Tadej Markič, je, na primer, predlagal, da bi nova merila upoštevali za podeželske krajevne skupnosti, stara pa za mestne, ki bi jim iz proračuna dodatno primaknili se poldrugi milijon tolarjev, kolikor bi jim sidcer "vzela" nova merila. V raz- Ko je kranjski lupan Vitomir Gros dejal, da nova merila vodijo v uničevanje mestnih krajevnih skupnosti in da je krajevna skupnost Kranj - Center, odkoder je doma, le vsa povojna leta tlačena, je Izvini svet namesto o merilih kar naenkrat "razpravljal" o KS Kranj -Center pa o dovolilnicah za volnjo skozi mesto, kanalizaciji, obnovi starih hiš, naselitveni politiki.. pravi je bilo slišati tudi predlog, da bi bilo boljše, če bi do novih lokalnih volitev in do razpada občine na več manjših ohranili sedanja merila, pa tudi oceno, da bo drugi predlog v skupščini gladko "pogorel", saj daje več denarja le sedmim krajevnim skupnostim, medtem ko ga vsem ostalim jemlje. C. Zaplotnik Spotikanje ob ime čelika Prešernova plaketa cerkljanskemu pevskemu zboru in Adria dixieland bandu. QLa.nJ» 17. novembra-Delegati družbenopolitičnega zbora kranjske *»nske skupščine so na seji v sredo sklenili, da bosta letos na v ?.s'av> ob obletnici Prešernovega rojstva 3. decembra v Cerkljah i Prešernovo plaketo prejela mešani pevski zbor Davorin u'uto iz Cerkeli in Adria durieland band iz Kranja. Skupščinska >Q T'Sy»a za oc"u^ovanJa 'n priznanja je že prej odločila, da bosta *b Prešernovo plaketo dobila Alojz Flonančič iz pevskega *h°ra *sltra Kranj m Zdenka Schauer iz akademskega pevskega 0ra France Prešeren. l° so delegati razpravljali o da naJ bi to upoštevali že pri bar,didatih za letošnje velike podelitvi plaket v naslednjem *ešernove plakete, ni nihče letu. Tadej Markič se je spot- !asProtoval predlogu da jo aknu* ob ime Adria dutieland JJbita cerkljanski zbor in oand, vprašal, kai pomeni konjska dixieland skupina, Adna (mesto v Italiji, morje, u"0 pa je nekaj drugih pomisle- letalsko družbo ali kai druge- :°v m vprašanj. Jože Ahačič je 8a)'In dob,l odgovor, da gre za S2»«\ da bi morali vsako leto njihovega pokrovitelja (spon- ^eliti le eno veliko Prešerno- ZOT)*) Adno Airways. Vladi- l? Plaketo, ker sicer ob večjem rnir Stiasnv ie razmišljal še dlje levilu pomen tovrstnih priz- in povedal, da je beseda "band" anJ razvodeni. Predlagal je, najnovejši "slovenski izraz" za glasbeno skupino. Ko je Peter Beton pripomnil, da ne bi bilo pametno, če bi iz tega naredili farso, je bilo "spotikanja" ob ime konec - in delegati so glasovali. Živahno je bilo tudi pri točki "delegatske pobude in vprašanja". Franc Golorej je dal pobudo, da naj bi v prihodnje vsa dela, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oddajali z javnim razpisom. Ker je občina več let finančno pomagala Cestnemu podjetju Kranj pri nakupu opreme za vzdrževanje cest, vzdrževanje pa zato ni bilo za občino nič cenejše, je predlagal, da bi podjetje vrnilo občini ves denar (skupaj z obrestmi) ali da bi občina zahtevala povrnitev stroškov za preveč zaračunano vzdrževanje lokalnih cest. Pri- pomnil ie, da posodobitev Smledniške in Savske ceste v Kranju ni bila zaupana najboljšemu ponudniku (SCT - Nizke gradnje) in da je občina zato, ker je oddala dela dražjemu ponudniku, prikrajšana za devet milijonov tolarjev. Vprašal je, koliko bo stala ta posodobitev, zanimalo pa ga je tudi, kdaj se bodo začela in končala dela na Kokrškem mostu. Jože Ahačič je predlagal, da bi ustrezne službe poostrile nadzor nad prometnim režimom v starem delu mesta. Darko Zupane je vprašal, koliko davka od dohodka so lani plačali kmetje. Saša Govekarja pa je zanimalo, na kakšni osnovi zaračunava Domplan stroške upravljanja stanovanj v stavbah, v katenh ni upravi] alec. • C. Zaplotnik 2oo interesentov za plinovod Jesenice, 18. novembraKomunalno podjetje Vodovod Jesenice, Plinstal, je že začelo s pripravljalnimi deli za izgradnjo plinovodnega omrežja na Javorniku in na Koroški Beli. Do zdaj je pogodbo za napeljavo hišnega plinovodnega priključka podpisalo 150 interesentov, pričakujejo pa, da bo pogodbo podpisalo 200 občanov. Cena priključka je odvisna od priključne moči. Za objekte z odjemno močjo do 50 KW je cena priključka 60 nemških mark za KW. Plačilni pogoji so različni, občani pa lahko dobijo tudi bančno posojilo. Dela bo opravljal najugodnejši ponudnik IMP Maribor, predvidevajo pa, da bodo plinovodno omrežje zgradili do junija prihodnje leto. * D.S. Protestno pismo gorenjskih upokojencev Pravično razmerje med plačo in pokojnino Kranj, 19. novembra - Predstavniki zvez upokojenskih društev z Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Kamnika odločno protestirajo proti podaljšanju intervencijskega zakona, s katerim je vlada določila usklajevanje pokojnin. Državni zbor je na pritisk javnosti sicer že sklenil, da po novem letu sporni intervencijski zakon ne velja več, upokojencem pa vseeno ostaja grenak priokus, da je najvišji državni organ že prvo leto po sprejemu sistemskega zakona kršil zakonodajo, ki jo je sam sprejel. Omenjajo dolg, ki ga ima država do pokojninskega zavoda in ki naj bi se z zniževanjem pokojnin počasi zmanjšal. Na ta način država povzroča materialno nestabilnost zavoda in nezadovoljstvo med upokojenci, ki jih že veliko živi na socialnem robu. Komentirajo tudi predlog premiera Drnovška o novem prostovoljnem načinu pokojninskega zavarovanja, sprejemljivem za bodoče upokojence, ne pa za tiste, upokojene po dosedanji zakonodaji. Zmanjšanje pravic upokojencev je poseg v človekove pravice in v teh primerih se nameravajo obrniti na mednarodne institucije. Upokojencev je vse več, ravno zaradi odločitve oblasti, da na ta način razreši težke ekonomske razmere. Zdaj pa finančne probleme rešuje na plečih upokojencev. Med slednjimi že vlada siromaštvo, vlada pa jim hoče naložiti še nova bremena. Zato zastopniki gorenjskih upokojencev (predstavljajo več kot 50 tisoč ljudi) zahtevajo, da država s posebnim pravnim aktom določi, da tudi v letu 1994 ostaja razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo 85 odstotkov, kot veleva sistemski zakon. Zahtevajo le tisto, kar jim zakonito pripada, hočejo pa tudi aktivno sodelovati pri oblikovanju politike do upokojencev, pišejo v svojem pismu predsedniku državnega zbora gorenjski upokojenci. * D. Ž. V spomin prim. dr. Igorju Vetru Umrl je naš dr. Igor Veter, primarij, ginekolog in porodničar, pesnik in filozof, predvsem pa človek. Več kot 30 let je vodil Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju od njene ustanovitve dalje. Pod njegovim vodstvom je bolnišnica dosegla zavidljivo strokovno raven in razcvet. Ni silil v ospredje z osebnimi ambicijami, ampak je bil vedno pripravljen spodbujati in podpirati svoje kolege. Njegova zasluga je, da se je flas o naši bolnišnici prenesel tudi v druge kraje lovenije. Nam sodelavcem je bil učitelj in prijatelj in stiska nas pri srcu, ker vemo, da ga ni več med nami. Kako zelo bomo pogrešali njegove nasvete in tople besede! Žene in matere se ga bodo vedno spominjale kot odličnega zdravnika, ki mu nikoli ni bilo škoda časa za razgovor. Mnogim od njih je rešil livljenje, tisočim otrokom je pomagal na svet, vsem pa je vzbujal občutek varnosti in zaupanje. Veliko mu je pomenilo, da je še v pokoju pomagal pri delu bolnišnice in do zadnjega zdravil pacientke, ki so mu zaupale. Te so ga čakale še tisti dan, ko je prišla vest, da je hudo zbolel. In ne bodo se mogle pomiriti z dejstvom, da ga ni več med nami. Mi, njegovi sodelavci, poznamo še eno njegovo veliko ljubezen, ljubezen do literature in zlasti poezije. Vso to ljubezen je zdrulil, v njemu tako priljubljenih verzih, v knjilici "SLOVENSKA KULTURNA KRONIKA", ki je izšla spomladi tega leta. Nikoli ne bomo pozabili pesmi njegovih prijateljev, ki so iz njegovih ust zvenele še zlasti globoko in doliveto. In ko so se v zadnjem času povrsti poslavljali od njega prijatelji in nazadnje še pesnik Matej Bor, je bilo, kot da bi se tudi v njem nekaj premaknilo. Vedel je, da je livljenje kratko in minljivo, in ko nam je lelel miru in razumevanja v letu 1993, je za moto napisal verze svojega prijatelja Mateja Bora: Kaj bom počel to leto, Se ne vem, pa tudi tega ne, kaj bo počelo leto z mano. Morda me končno pošlje v neznano -Pošlje? Zakaj le, saj le grem... Kranj, 12. novembra 1993 NJEGOVI SODELAVCI Sposobnost sporazumevanja Da denar še zdaleč ni vse za boljše počutje, za reševanje takšnih ali drugačnih problemov, so se nenazadnje med prvimi in te večkrat najprej lahko prepričali predsedniki in vodstva krajevnih skupnosti, pa tudi občinski molje. Res je, da brez nič, ni nič. Vendar, če bi v občinah lahko, vsaj kar zadeva komunalno področje po krajih izven mestnih središč, reševali probleme izključno in samo s proračunskim denarjem, bi jih marsikje razrešili bore malo ali pa vsaj veliko manj, kot so jih le. Za prenekatero cesto, vodovod, javno razsvetljavo, kanalizacijo, pločnik, takšen ali drugačen objekt bi bila občina siromašnejša, če ne bi bilo poleg pičlega denarja, ki ga je moč nameniti za to ali ono dejavnost, predvsem razumevanja, pripravljenosti in volje ljudi. Občinske vlade povsod so to le dodobra spoznale in marsikje so zato tudi zelo tenkočutno opredelile merila za spodbujanje takšnega sporazumevanja. Pa vendar se včasih zazdi, da ponekod ta spoznanja in ugotovitve še niso prav uspešno uspeli prenesti tudi na druga, recimo izven komunalna področja, kjer je sposobnost sporazumevanja odvisna tudi od pičlo odmerjenega denarja. Pri zadevah, ki jih je zaradi drlavnih zagotovil treba uresničevati in urejati, je včasih "varčevanje' z denarjem nesmiselno, predvsem pa velika nevarnost za sposobnost sporazumevanja in razumevanja na drugih področjih. V takšnih primerih privarčevani tolar slej ko prej ni vreden piškavega oreha. V političnih dogajanjih pa ima lahko celo zelo veliko in nenavadno moč. • A. Žalar Ohranjanje kulturne dediščine Izvršni svet občine Ljubljana Šiška bo predlagal občinski skupščini, da nekdanji apnenici v Podutiku in Kamni Gorici razglasi za kulturna spomenika. Ljubljana - Šiška, 18. novembra - Čeprav je bila razglasitev apnenic v Podutiku in Kamni Gorici za kulturna, zgodovinska in tehnična spomenika predložena na zadnji seji izvršnega sveta občine Ljubljana Šiška kot osnutek odloka, je fe-ta sklenil, da bo odlok, če nanj v skupščini ne bo posebnih pripomb, predložil v obravnavo po skrajšanem postopku kot predlog. Gre namreč za dve še zelo dobro ohranjeni apnenici, ki sta na začetku stoletja zalagali Ljubljano z apnom. Velika razširjenost apnenca v Sloveniji je omogočila razvoj apnarske obrti in pridobivanje apna kot nenadomestljive surovine za gradbeništvo. Precej čist apnenec se je namreč žgal v enostavnih pečeh - apnenicah. Po Sloveniji je danes kar precej opuščenih in napol podrtih apnenic. Nekatere so tudi že povsem izginile in le domačini vedo, kje so nekdaj bile. V njih so včasih kmetije kuhali apno zase in za okolico. V industrijski dobi pa so jih potem izpodrinili veliki obrati. Ljubljano so z apnom zalagale apnenice iz okolice Podpeči na južnem obrobju Ljubljanskega barja, še bližje Ljubljani pa so bile apnenice v Podutiku in Kamni Gorici. Apnenica v Podutiku stoji pri Vodnikovem kamnolomu na koncu naselja in ima letnico 1875. Sedanja je visoka približno štiri metre in široka nekaj manj kot tri metre. Vanjo so nekdaj spravili 50 do 60 ton kamenja, ki je dalo potem 25 do 30 ton apna. Apnenica v Kamni Gorici pa je od podutiške mlajša, vendar pomembnejša. Je v kamnolomu, postavil pa jo je Alojz Vodnik, sin Alberta Vodnika. Po velikosti je približno enka oni v Podutiku. Sicer pa sta obe apnenici še dobro ohranjeni, zato varstvena služba pri sekretariatu za družbene dejavnosti meni, da bi ju morah razglasiti za kulturni spomenik, ju obnoviti, okoli njiju pa urediti park. • A. Žalar Sejemsko združenje za večji red V koledarju sejemskih prireditev po evropskih državah Slovenije ni. Ljubljana, Kranj, 18. novembra • Na sestanku 10. novembra s podpredsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Josipom Skobrnetom so se sestali predstavniki slovenskih sejemskih hiš in izpostavili nujno ustanovitev sejemskega združenja ali odbora v okviru Gospodarske zbornice. Ta naj bi v prihodnje usklajeval programe, standarde, cenike in koledar sejemskih prireditev ter s tem zagotovil večji red na področju današnje sejemske dejavnosti v Sloveniji. Dogaja se namreč, da se poleg že uveljavljenih in priznanih sejemskih mest v Sloveniji pojavljajo še številna druga, kar moti razstavljale« in obiskovalce, neurejeno in neresno pa nas predstavlja tudi v Evropi. Dogovorih so se, da bodo s posebnim aktom opredelili članstvo v tem združenju, uvedli pa bodo tudi Eonoven pregled in razvrstitev sejemskih prireditev od vzorčnih, ombiniranih in prodajnih. Na podlagi ugotovitev na sestanku je direktor PPC Gorenjski sejem Kranj Franc Ekar v torek poslal podpredsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Josipu Skobr-netu in ga. Jakopinovi v Uradu predsednika R Slovenije tudi posebno pismo, v katerem še posebej ugotavlja, da bi se prav v sedanjem obdobju lastninskega preoblikovanja morali dogovoriti, kdo naj bo v sejemski organiziranosti glavni usklajevalec razstavno sejemskih programov. Pri tem je poudaril, da ne gre za nikakršno centralistično koncesijo, vendar pa kodeksno in pospeševalno tržno sejemsko aktivnost. * A. Žalar DROGERIJA TRGOVSKI CENTER BPT, Predllnlška 16, TRŽIČ BOGATO IN POCENI • velika Izbira bižuterije • ženska kozmetika, parfumerija • moška kozmetika, brivniki • vse za nego otroka, plenice PAMPERS PO 1590 SIT, stekleničke AVENT In DISNRY, vozički HAUK, avtosedeži • vse za higieno, vložki ALVVA1S samo 539 SIT, čistila, pralni praški, sveče, dežniki... DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI! Poslujemo tudi kot trgovina na debelo: Hy-Med, Tržič, d.o.o., Pot na polje *0, Pristava tel. 064 57-577 ugodni plačilni roki In rabati rmmdm Predsedniki KS radovljiške občine o izgledih za prihodnje leto Poraba bo (najbrž) enaka kot letos Med aktualnimi zadevami v občini pa najbolj, tako kaže, še vedno razburja odlok 0 neprometnih znakih v krajevnih skupnostih. Radovljica, 18. novembra - Predsednik izvršnega sveta občine Radovljica Jože Res man je v ponedeljek povabil na redni sestanek predsednike krajevnih skupnosti v občini. Osrednji točki tokratnega sestanka, ki so že od začetka mandata redna posvetovalna, usklajevalna oblika dela in dogajanj ter dogovorov, sta bili neprometni znaki v krajevnih skupnostih in izgledi o proračunskem financiranju v prihodnjem letu. Ker sprejeti odlok o neprometnih znakih v krajevnih skupnostih v občini še vedno razburja, seveda predvsem tiste, ki z njimi reklamirajo oziroma na ta način opozarjajo in seznanjajo s svojo dejavnostjo, je Jože Čebašek z Uprave za urbanizem predlagal predsednikom KS, da v svetih krajevnih skupnosti obravnavajo problematiko in se opredelijo predvsem glede cen, pa tudi glede soglasij. Številne pritožbe, predvsem zaradi cen, dobiva tudi predsednik Izvršnega sveta, zato naj bi zadevo v svetih KS čimprej obravnavali in odločitve oziroma stališča posredovali Upravi za urbanizem. Sicer pa se v krajevnih skupnostih strinjajo, da se zadeva urejuje z odlokom, ki določa, da tako zbran denar v občini ostane prihodek krajevnim skupnostim. Kar zadeva proračunsko financiranje v prihodnjem letu, so po mnenju predsednika Izvršnega sveta Jožeta Resma-na trenutno izgledi, da bo poraba v občini realno najbrž takšna kot letos. To pomeni, da bi tudi po krajevnih skupnostih lahko računali s približno enakim denarjem kot letos. Drugače povedano pa to pomeni, da posebnih investicij najbrž ne bo, dokončali pa naj bi letos začeto. Problemi se bodo pokazali na področju otroškega varstva, kulture, pa tudi na področju gospsodarstva oziroma malega gospodarstva ni Eričakovati posebnih povečanj. >o sprejetja zakona pa bi v občini skušali zadržati vlaganja iz naslova demografsko ogro#' nih. Med problemi, na katere *> opozarjali predsedniki nekat« ih krajevnih skupnosti, so * posebej pereči potok ZgoŠaJ* most v Globokem v krajc^ skupnosti Mošnje. V tej kraj«;' ni skupnosti tudi ocenjujejo,0 sedanja oziroma napovedal ureditev podvinskega križi»£ ne bo rešila problemov, s kat* imi se krajani vsak dan srečuj jo. Kar pa zadeva zernell**. plazove na Peračici (*\ Brezje) pa je projekt nare^ denar zagotovljen, potrebno &0 dobiti le še izvajalca. • A. Žal" Starši še naprej plačujejo prevoze v šolo Kljub nerazrešenemu zapletu soglasja za cesto Na Bukovici v škofjeloški občini pravijo, da zaradi principov ne bodo stvari, posebno kaf zadeva cesto, oteževali. Bodo pa se še naprej zavzemali za boljše pogoje za prevoz otrok1 šolo. Bukovica, 18. novembra - Po sestanku s predstavniki občine pred dobrim mesecem zaradi prevozov otrok v šolo, ki jih starši sami plačujejo, ker ne pristajajo na vožnjo s kombijem, so zadeve še vedno takšne, kot so bile na začetku šolskega leta. Zaradi sklenjene pogodbe s prevoznikom, s katerim so se tudi pogovarjali, je Izvršni svet sicer od boril brezplačne kuponske vozovnice za prevoze povezane z izvenšolskimi dejavnostmi otrok, vendar pa jih še niso dobili. Po tem obvestilu pa so se starši vseeno odločili, da bodo še naprej sami plačevali prevoze z rednim avtobusom. V vodstvu vaškega odbora Bukovica jih podpirajo in so še toliko bolj prepričani, da gre pri vsej stvari za principe. Upajo pa, da se bodo stvari vendarle spremenile in da bo nazadnje, ob izteku pogodbe, če ne prej, vendarle prevladalo spoznanje, da ima (njihova) večina prav. "Do takrat bomo skušali staršem pomagati; če ne drugače bomo organizirali kakšno prireditev in izkupiček namenili staršem otrok, ki zdaj plačujejo Krevoze z avtobusom. Prav pa i bilo, da bi tudi denar, ki je namenjen v občini, dobili. Smo pa ugotovili, da so načelna vztrajanja na sprejetih stališčih v občim ta trenutek pomembnejša od vsega drugega (kar bi izboljšalo pogoje otrokom oziroma staršem) in bi bilo zato nesmiselno vztrajati pri drugačnih načelnih stališčih. Zato smo tudi vsi po vrsti (razen treh hiš od 40 na Bukovici) že dali soglasja za urejanje ceste. Na ta način dajemo okrog 2 hektara zemljišč potrebnih za načrtovano ureditev ceste. Ne želimo zavirati in izgubiti ceste; tudi zaradi otrok in varnosti, ki naj bi se izboljšala po ureditvi," sta med nedavnim obiskom povedala predsednik vaškega odbora Rok Potočnik in član vaškega odbora Zdrav-ko Bogataj. Pravzaprav jih je problem, za katerega so prepričani, da bi se občina z njim srečala v kateremkoli kraju bi se znašli v njem, tako kot so se na Bukovici, še bolj povezal. Na Bukovici so že včasih solidarnostno gradili telefonijo, šolo s samoprispevkom, javno razsvetljavo in gasilci dom ob podpori krajanov. Tako so zdaj uredili in asfaltirali tudi 200 metrov ceste z odvodnjavanjem v zgornjem delu vasi. Lam so začeli, letos pa dela dokončali. Marija Štibelj: "Dva šolarja imam, ki se vozita v šolo. Z avtobusom se lahko takoj po pouku vrneta domov. Da naj se otroci po pouku vrnejo čimprej domov, je bilo tudi stališče šole, in mislim da je tudi prav, da so otroci čimveč s starši." Ivanka Eržen: "Tudi jaz imam dva šolarja in prepričana sem, da je prav, da pridejo učenci takoj po pouku domov. Ko bi se vsaj domov lahko vozili z avtobusom." Janez Klemenčič: "Ni normalno, da smo vsi za nekaj, pa nam dopovedujejo, da nimamo prav. Mislim, da smo upravičeni do povračila in upam, da bodo odgovorni spoznali, da gre vendarle za problem, ne pa za princip." Rok Potočnik in Zdravko Bogataj: "Pri naših akdjah na Bukovici nam je vednoprisluhnil in pomagal član izvršnega sveta Franc Mohorič, ki /e tudi član sveta krajevne skupnosti Bukovica - Bukovščica. Za njegovo podporo smo mu na Bukovici hvaležni." Lani so začeli urejati kanaUz*^ in jo letos dokončali, preden 91 200 metrov ceste asfaltirali. Dober milijon sta jih velj*jj kanalizacija in asfalt in hli* tisoč delovnih ur so nared1^ Ponosni so na ta uspeh pridobitev, saj nenazadnje novno potrjuje, da je Bukovi^ dolini (in brez prednosti hfl^ vitih območij, kjer že do občinska vlaganja v infrastr^ turo niso bila majhna). Po^fJ pa so tudi na svoje gas»'s^. društvo in desetine ter na Šp° nike. • A. Žalar S seje škofjeloške vlade Potrebna je predvsem politična modrost Do ponujene metodologije za izbor lokacije odlagališča komunalnih odpadkov so na izvršnem svetu skeptični, saj niso prepričam, da bi bila taka pot zagotovilo do rešitve tega nedvomno hudega problema. Škofja Loka, 18. novembra - Predlog Inštituta za ekološki inženiring iz Maribora o metodologiji in kriterijih za izbor lokacije deponije komunalnih odpadkov mnogih članov škofjeloškega izvršnega sveta ni prepričal, saj so soglašali s predsednikom, da je pomembnejša primerna ponudba bodočim prizadetim in oškodovancem, kot zapleteni mehanizem iskanja in dokazovanja primernosti posamezne lokacije. Sklenili so, da to gradivo po dopolnitvah ponovno obravnavajo. Kljub zatrjevanju pripravljal-cev projekta za izbor lokacije za komunalno odlagališče - sedanje škofjeloško odlagališče v Dragi se polni, zato je izbor novega nujno potreben - da so upoštevane najnovejše evropske metode in izkušnje za ta namen, ponujeni pristop mnogih članov škofjeloške vlade s predsednikom na čelu ni prepričal, saj menijo, da je pomembnejši pristop k oškodovancem in prizadetim in ponudba primerne odškodnine in rente, kot zapletene procedure, ki nikakor ne zagotavljajo končnega uspeha. Da je temu res tako, je potrdilo tudi priznanje pripra vijake v o tem, da so na podoben način iskali lokacijo komunalnega odlagališča tudi v Mariboru in kljub vsem strokovnim utemeljitvam po 10 letih ostali brez novega odlagališča, ko so se prizadeti izbrani lokaciji uprli. Predlagan pristop zahteva štirikratno obravnavo v občinski skupščini, saj naj bi postopek tekel v 4 fazah: potrditev pristopa, opredelitev izločilnih lokacijskih kriterijev, določitev ocenjevalnih kriterijev in izbor najbolj primernih lokacij, osnovni cilj takega načina pa je predvsem v tem, da se prepreči vračanje k prehodnim fazam, ko so te enkrat sprejete oziroma potrjene. Velja to tudi za ministra Jazbinška? Ves čas razprave o iskanju lokacije škofjeloškega komunalnega odlagališča je bila prisotna tudi primerjava položaja izvršnega sveta z ministrstvom za okolje in prostor, ki prav tako išče lokacije za shranjevanje posebnih, nevarnih ter nizko m srednje radioaktivnih odpadkov - kot je znano tudi v občini Škofja Loka. Vsi seveda priznavajo, da je ob neoporečnem (?) strokovnem delu, problem odpadkov predvsem psihološki, vendar se ob trditvi: "Potrebna je predvsem politična modrost za to, da se prizadetim ponudi primerna odškodnina oz. zadostna zamenjava!" , vsiljuje se vprašanje, ali tak pristop velja tudi za ministra Jazbinška. Vprašanje je zlasti aktualno zato, ker smo v dosedanjih razpravah o namerah za odlaganje nevarnih odpadkov v opuščenem rudniku urana v Žirovskem vrhu večkrat slišali trditev, da zdravje in g— i Poljanski dolini nimata cene. da ga ni denarja, s katerim HL* to dalo odkupiti. Ker nismo D povsem prepričani, ali srno seji prav slišali, da je P°tre?,p, biti pri tem načelen m doslej smo po seji o tem povpra*> predsednika Vincencija Dem* ja, ki nam je dejal: "MteUnjj ^ je potrebno biti tudi v poUJJ, moralen in dosleden. Ne ŽeJr, biti svetovalec ministru, ve0\J če bi minister Jazbinšek ^ ievaščanom, Poljancem in »»^j jeločanom, sem prepričan, <■* „ se drugače pogovarjali, 01 > dolžnost pa bi bila, da voljo >., prizadetih sprejmem in ** podredim." . Najbolj pa so nekatere tv^ izvršnega sveta motile j* drobne strokovne obrazloži** zlasti grafični prikazi raCuJ^^jj ca modela vrednotenja l°PS (kriterijske funkcije), saj . menili, da je to popoin%i stvar stroke, zato je P°v^-neprimerno, da bi o tem ^rjj pravljali na izvršnem svetu. . šele na skupščini. Kot bistv*^ pomanjkljivost pa so °cC^i dejstvo, da ni pnpravljen na^ kominuciranja z javnostjo, 0 kovnik in ocena stroškov, "^ naj bi s temi dopolnitvam' gradivo na izvršnem novno obravnavali. • S. ™ Zasebni zobozdravnik dr. Franc Mezeg Pacient je kralj Dr. Franc Mezeg je eden od gorenjskih zobozdravnikov, ki so se za zasebno prakso odločili, ne da bi sklenili pogodbo z zavarovalnico. Tako so njegove cene lahko nižje kot v javnem zavodu, toda pacienti so samoplačniki. Parklje, 16. novembra - Zobozdravnik, specialist za zobne in ustne "olezni ter parodontologijo, se je po 32 letih dela v javnem **vodu odločil za zasebno prakso. Odhod med zasebnike že proti i uuiuvu u £.aawuu piutau« vuuuu tuvu uucvuuc lv pivi l°,ncu aktivne dobe se mu ni zdel preveč tvegan. Nasprotno, ^dločil se je ravno zato, da bi v "miru in svobodi" dočakal pokoj, j Ir je seveda relativen, saj mora kot zasebnik delati več kot v lL Javnem zavodu, zato pa je na novo pridobljena samostojnost ■ nenadomestljiva. materiala, pregled in čiščenje zobnega kamna 1.100 tolarjev... Potencialne paciente je pač treba gledati skozi možnosti. Če ljudje nimajo za preživetje, tudi v zdravstvu ne moremo pretiravati s ceno naših storitev." Ali kot zasebnik delate več kot v javnem zavodu? "Tudi poprej sem veliko delal, tako da ne čutim posebne razlike. Bolj je treba poprijeti za delo, da pokrijem stroške, ki sem jih imel z odprtjem zasebne prakse. Tež- So vas po pol leta nekdanji in novi pacienti že poiskali? 'Od letošnjega junija, ko sem so se stari pacienti že pčeli preusmerjati, prihajajo pa ludi novi." Prihajajo tudi z druge strani "»eje? . 'Sem in tja tudi. Sicer patentov ne ločim na take in Pf^gačne. Vesel sem vsakogar, ^ Pride, saj je to dokaz zaupanja. Verjetno pa bo med Ravniki interes, da tudi tuj-ponujamo svoje storitve. Kaj vse je bilo potrebno, da ,e; lahko začeli na svoje? i. 'Odločil sem se precej na •ntro in po pol leta lahko eCem, da mi ni žal. Sem pač optimist. Preden sem lahko r^el, sem moral pridobiti dojenje za gradnjo prizidka, od pravniške zbornice, minis-r*LVa za zdravstvo in repub-pke sanitarne inšpekcije pa še J^lična druga dovoljenja. Na ^°bni polikliniki v Kranju, kjer *em bil zaposlen, sem dal spoved in ko sem imel vso a°kumentacijo na kupu, sem v vse manj." Nuša Okorn: "Na Centru za socialno delo Kranj sem z nekajletno prekinitvijo zaposlena že od leta 1964. Socialna problematika narašča, pojavljajo se vedno hujši socialni primeri. Zadnja leta je hud pritisk na socialne pomoči. Naše delo terja tako rekoč celega človeka. Socialno delo se je z leti, tako kot mnogi podobni poklici, precej feminiziralo, saj tudi v siceršnjem življenju te vrste bremena odpadejo pretežno na ženska ramena." D oris Erzar. "Na Centru za socialno delo, kjer sem 18 let, predtem pa sem delala na šoli, sem šla skozi vse razvojne faze. Najprej sem bila socialna delavka na terenu, nato pa sem končala drugostopenjski študij in se specializirala. Že vrsto let delam na preventivnih programih z družino v stiski, kar mi daje osebno in poklicno zadovoljstvo. Študij supervizije pa mi je omogočil, da svoje znanje in izkušnje prenašam na mlajše kolege." • D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko družine: že leta 1964 je bil v dijaškem domu osnovan oddelek za neprilagojene mladostnike. Kasneje so centru naložili skrb za rejništvo, skrbništvo, posvojitve in varstvo oseb, ki so prestale zaporno kazen, problematiko starejših občanov, alkoholizem, kasneje pa še družbeno varstvo otrok, mladostnikov in odraslih. Usklajeval je tudi dejavnosti, povezane s socialno problematiko v občini. Konec 70-ih let je začel tudi z zakonskim in družinskim svetovanjem in na tem področju razvil zavidljivo raven preventivnih dejavnosti. V osemdesetih je zaoral ledino v vodenju enotne matične evidence. Prvi je bil tudi pri uvajanju številnih strokovnih novosti, kar mu nesporno priznavajo strokovnjaki iz drugih slo-venskh občin. Zadnjih nekaj let je najbolj plodnih v delu te ustanove, ko so prestopili mejo tistega koncepta socialne politike, ki naj preprečuje siromašenje prebivalstva, in zastavili tako imenovani institucionalni koncept, ki mora državljana zaščititi pred tveganji industrijske družbe. Z novo socialno zakonodajo pa se spreminja tudi delo centra za socialno delo, ki bo poslej pod republiško, nič več občinsko, pristojnostjo. Nekatera področja bodo prepuščena zasebni pobudi in dobrodelnosti, ki sta bili zaradi državne regulative dolgo zatrti. Centri za socialno delo pa bodo poleg (kurativnega) blaženja socialnih posledic tržno naravnane družbe še naprej izvajali tudi preventivne dejavnosti, s ciljem zaščititi čimveč rizičnih skupin prebivalstva. Ob jubileju so na prireditvi, ki so jo z glasbenimi točkami popestrili gojenci kranjske glasbene šole, podelili priznanja dolgoletnim delavkam centra. Deležne so jih bile Ivanka Sire, Francka Ban, Nuša Okorn, Doris Erzar, Francka Gracar in Eva Grašič ter Francka Marchel iz občinske uprave. • D.Z.Žlebir Zagate pri dodeljevanju republiških štipendij Cenzus bo treba povečati Kranj, 18. novembra - V ponedeljek so študentje dobili prvo izplačilo republiških štipendij v novem študijskem letu, dijaki drugo. Zaradi zaostrenega cenzusa pa so številni prosilci tudi na Gorenjskem ostali brez štipendije. Med dijaki jih je dobUo le dobrih 58 odstotkov prosilcev (3324), med študenti 65 odstotkov (1108). Tako nizka odstotka odobrenih štipendij kažeta, da je na tem področju res nekaj hudo narobe, ve se, da je to cenzus. Do republiške štipendije so namreč upravičeni le tisti dijaki in študenti, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 80 odstotkov zajamčene plače, torej nekaj manj kot trinajst tisoč tolarjev neto. Takšen cenzus velja za tiste, ki stanujejo doma, za vozače oziroma tiste, ki bivajo v dijaških ali študentskih domov, znaša cenzus 110 odstotkov zajamčene plače. Problem je predvsem v tem, da so bile zajamčene plače letos revalorizirane le enkrat, in to marca, medtem ko so plače zaposlenih in seveda tudi življenjski stroški tudi kasneje naraščali. Tako znaša zajamčena plača le še 28 odstotkov povprečne slovenske plače. Ker zajamčenih plač vlada kljub temu očitno ne namerava popravljati, se nagiba k spremembi cenzusa za pridobitev štipendije. Za dijake in študente, ki žive pri starših, naj bi po novem znašal 100 odstotkov zajamčene plače na družinskega člana, pri drugih pa 130 odstotkov. Zadnjo besedo pri spremembi 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki govori o cen usu za pridobitev štipendije, ima državni zbor. Če bo cenzus spremenjen, to pomeni, da bodo na zavodu za zaposlovanje vse zdaj zavrnjene vloge za republiške štipendije ponovno preverili, prenekateri dijak in študent bo v tem primeru dobil zaželeno pomoč za šolanje. Kako pa naj na zavodu za zaposlovanje ravnajo z nepopolnimi vlogami otrok obrtnikov in zasebnih podjetnikov, za zdaj ostaja še odprto vprašanje. Po pravilniku mora občinski center za socialno delo v občini, iz katere je prosilec, oceniti premoženjsko stanje družine. Nekatere družine so za oceno kljub ugovorom zaprosile (stroški za delo kranjskega centra znašajo približno 3500 tolarjev), te vloge je zavod tudi obravnaval, druge so se uprle. Obrtna zbornica pa je na ministrstvo naslovila oster Erotest, s katerim zahteva ukinitev te novosti oziroma spremem-o pravilnika. Na zavodu za zaposlovanje še ne vedo, kako naj ravnajo. Centri za socialno delo so se pod pritiski zvečine umaknili (ne nazadnje je res vprašanje, koliko so socialni delavci strokovno usposobljeni preverjati in ugotavljati dohodkovno stanje obrtniških in podjetniških družin), za zavod pa pravilnik, tudi v tej zahtevi, še vedno velja, mimo njega vlog za štipendije ne morejo obravnavati. Vloge dijakov in študentov iz družin obrtnikov in zasebnih podjetnikov, ki niso priložili ocene centra, se torej praše. V zavodu, na katerega predvsem lete kritike, trdijo, da so kljub vsemu na potezi prav centri za socialno delo oziroma Obrtna zbornica Slovenije, ki naj bi pripravila ustreznejše kriterije za spremembo pravilnika. • H. Jelovčan Oktobrski skok cen Stanovanje in energija sta podražila življenje Kranj, 19. novembra - Oktobra so se življenjske potrebščine precej podražile, skupaj za 2,6 odstotka. Letos, razen v januarju, še ni bilo tolikšnega povečanja cen, ugotavljajo v strokovni službi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer na podlagi statističnih podatkov mesečno računajo, po čem smo (pre)živeu. Porast drobnoprodajnih cen oktobra je bil še višji, 2,9 odstotka. Inflacija je tako prvič po januarju presegla dva ostotka. Od decembra lani so drobnoprodaj ne cene tako zrasle že skoraj za petino.Vzrok za izredni porast cen življenjskih potrebščin v oktobru so zlasti stroški, povezani s stanovanjem in energijo. Oktobra so bili računi za elektriko višji za polovico (zimska tarifa). V povprečju za 77 odstotkov so se podražili obratovalni stroški stanovanj (v Ljubljani kar za 200 odstotkov). Minimalne mesečne košarice življenjskih stroškov so se v enem mesecu podražile celo več kot 4 odstotke. • D. Ž. Socialne razmere upokojencev Radovljica, 19. novembra - Drevi ob 18. uri bo v sejni dvorani doma upokojencev v Radovljici, Ljubljanska 4 (za policijo) okrogla miza, ki jo pripravlja Društvo upokojence iz Radovljice. Tema posveta, na katerega so povabili predstavnike občine, socialne službe in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bodo socialne razmere upokojencev in nova pokojninska zakonodaja. Za okroglo mizo pa bi radi razjasnili tudi status njihovega doma upokojencev. • D. Ž. d.o.o Podjetje, ki skrbi za zdravo prehrano in priboljške prebivalcev Slovenije, išče več diplomiranih ekonomistov, živilskih tehnologov, strojnega inženirja in pravnika za delovna mesta: 1. VODJA PRODAJE - dipl. oec. 2. PRODUKTNI VODJA - dipl. oec. 3. RAZVOJNI TEHNOLOG - dipl. ing. živ. teh. 4. POMOČNIK VODJE TEHNIČNE SLUŽBE - dipl. ing. str. 5. POMOČNIK VODJE KADROVSKE SLUŽBE - dipl. iur. Od novih sodelavcev pričakujemo ustrezne izkušnje in znanje tujega jezika, nudimo primerno stimulirano in dinamično delo. Naši proizvodi se morajo razlikovati od konkurenčnih po ustrezni kakovosti, naši sodelavci pa se radi spoprijemajo z izzivi, ki jih za tržno usmerjeno organizacijo v našem okolju nikoli ne zmanjka. Vaše prijave z ustreznimi dokazili pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov. ŽITO GORENJKA, d.o.o. Lesce, Rožna dolina 8,64248 Lesce, Kadrovski sektor, pod geslom: Gorenjka - naša čokolada." KULTURA J GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: lea MENCINGER Petek, 19. novembra W KULTURM KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Industrijska tekstilna dediščina Gorenjske.^ Prešernovi hiši razstavlja akademski slikar Vinko TuŠek slike, kipe in ambient. V galeriji Pungart razstavlja Maja Drakslar likovna dela pod naslovom Ob vodi. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja Joie Tisnikar. V avli Elekro Gorenjske razstavlja slike Savo Stranjačevič. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Poslikane panjske koncntce.\ razstavnem salonu Doli k je na ogled fotografska razstava Človek in kovina.V Ruardovi graščini na Satri Savi je odprta stalna zbirka okamnin iz zbirk Jožeta Bediča. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Martin Biziak. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzej aso v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava ilustracij slikarja in ilustratorja Gvidona Birolle (I88l-1963).V galeriji Fara je na ogled prodajna razstava starinskega pohištva. V avli LB Škofja Loka razstavlja Janez Pipan serijo dokumentarne fotografije Loka 93, fotozapis obiska Olge Havel in Štefke Kučan v Škofji Loki. TRŽIČ - V Jožefovi dvorani razstavljata akad. kipar Cene Ribnikar in slikar Vinko Tušek. KAMNIK - V kavarni Veronika razstavlja slike Ciril Hočevar. LJUBLJANA - V avli Ljubljanske banke, Trg republike 2, je na ogled razstava slikarja Joieta Sajna. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, in jutri, v soboto, vsakič ob 19.30 ponovili komedijo Ravja Coonevja ZBEŽI OD ŽENE - zaključena predstava za SAVO Kranj. ^ KRANJ: MATINEJA - V Ragtime klubu, . «F Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri KUD ^v^i-J^^ OŠ Trboje - Modra vrtnica uprizoril igrico IMA ~C j8H VEDNO PRA V. Jj«r2r KRANJ: PREDSTAVITEV KNJIGE - Na ^ ~ '' slavnostni akademiji v cerkvi nadangela Mihae-lana Olševku bodo v nedeljo, 21. novembra, ob 15. uri predstavili knjigo Stanke Naglic Od Viševka do Olševka. Program bo popestril koncert narodnih pesmi Mešanega cerkvenega zbora iz Olševka. JESENICE: PREDAVANJE - V Kosovi graščini bo danes, v petek, ob 19. uri predavanje z diapozitivi in videokasetoS poti ?o Nepalu. Pot bodo predstavili novinarka Marjeta Keršič -vetel, Janez Hrovat in Klavdij Mlekuž. ŠKOFJA LOKA : KOMEDIJA ■ Na Loškem odru bodo danes v petek in jutri, v soboto, obakrat za izven uprizorili komedijo Josepha Kesselringa ARZENIK IN STARE ČIPKE TRŽIČ: LITERARNI VEČER - V Jožefovi dvorani bodo danes, v petek, ob 18. uri v literarnem večeru recitatorji Lumna predstavili pet spevov iz prvega dela BOŽANSKE KOMEDI-/EDanteja Alighierija v prevodu dr. Andreja Capudra. Prireditve bo s staro glasbo obogatil kvintet kljunastih flavt iz Kranja. JEZERSKO: JAMA - Gledališče čez cesto iz Kranja bo jutri, v soboto, ob 20. uri s svojo najnovejšo predstavo JAMA avtorja in režiserja predstave Iztoka Alidiča nastopilo v Korotanu. KAMNIK: KONCERT - Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika prireja ob svoji 15 - letnici jubilejni koncert jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani Srednje šole Rudolfa v Kamniku. Novi trg 41 a. ROŽEK :RAZSTAVA • V galeriji Rožek na Koroškem bodo 1'utri, v soboto, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo, na kateri se z i kovnimi deli predstavljata Klementina Golija in Klavdij Tutta. LINHARTOVO SREČANJE Ribnica - Festival tradicionalnih amaterskih gledališč z naslovom 6. Linhartovo srečanje se jutri, v soboto, dopoldne začenja v Ribnici na Dolenjskem. Selektorji priZvezi kulturnih organizacij Slovenije so za srečanje izbrali med tremi sodelujočimi kar dve predstavi gorenjskih gledaliških skupin. Z Življenjem podeželskih plejbojev Dušana Jovanoviča bo nastopila skupina DPD Svoboda Bohinjska Bela, gledališka skupina KD Komenda pa bo zaigrala A.T. Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Na srečanju sodeluje tudi KUD Franc Kotar Trzin z Legendo o poldrugem Slovencu Andreja Rozmana - Rozc. • L.M. LOŠKI LUTKARJI NA POLJSKEM škofja Loka • Sredi tega tedna so na gostovanje v Krakov odpotovali člani otroške gledališke skupine Zvezdice z Osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke. Na povabilo Eksperimentalnega glasbenega gledališča Akademia Pana Brzechwy bodo mladi lutkarji, osem deset let starih učencev, nastopili z lutkovno predstavo Kraljična na zrnu graha. Skupina, ki jo vodi mentorica Simona Paravinja, se bo med potjo ustavila tudi na Dunaju, kjer bodo nastopili na povabilo umetniškega direktorja avstrijsko-poljskega društva za kulturo in prosti čas PELOPONEZ. • L.M. Krajevna kronika SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE NAPRODAJ V: TD CERKLJE, TD JESENICE, TD RADOVLJICA, TD ŠKOFJA LOKA in v MALOOGLASM SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA OD VIŠEVKA DO OLŠEVKA Olševek • V nedeljo, 21. novembra, popoldne bodo v cerkvi na Olševku pri Kranju, slikoviti kmečki vasi v bližini Preddvori predstavili knjižico Stanke Naglic z naslovom Od Viševka do Olševka. Knjižica prinaša v besedi in fotografiji zbrano gradivo* ki je od prvotne raziskovalne naloge na 25. republiškem srečanju mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije z dopolnjevanjem naraslo v pravi zapis razvoja te zanimive vasi od začetkov (omenjena je v listinah že leta 1238), pa do današnjih dni. Ali je stvar osebnega okusa, da sodi neki kraj med najlepše na Gorenjskem? Vsekakor pa Olševek spada med kraje, ki so kljub svoji relativni majhnosti, danes šteje manj kot 300 prebivalcev, izredno zanimivi. Zato ni nič nenavadnega, da so tako strokovnjkaki kot ljubitelji že pred časom raziskovali njegovo preteklost. Avtorica, sicer študentka tretjega letnika Pedagoške akademije v Ljubljani, je našla kar zajeten kup literature o Olševku tako v šolski kroniki, ki za Olševek obstaja od leta 1914 naprej, pa v urbarjih cerkve v Olševku iz leta 1781, v knjigah, kot so Kuretova Praznično leto Slovencev in drugo. Seveda pa nobeno razsi-kovalno delo ne črpa podatkov le iz že zapisanega, pač pa je bilo treba poiskati tudi kaj doslej še malo ali sploh nič opisanega. Pri tem se je opirala tudi na podatke iz ankete, ki jo je naredila med najstarejšimi vaščani in odkrila, da je Muhi-jev ata - osemdesetletni Franc Juvan, prava zakladnica vedenja o preteklosti Olševka. "Moram reči, da so me zelo zanimali krajevni običaji in domača opravila, ki so jih Stanka Naglic nekdaj pri nas poznali, zdaj pa 1'ih pravzaprav ni več. Medtem to drugod miklavževanje izginja, pa se je na Olševku kar dobro ohranilo. PTav to velja tudi za nekatere druge običaje, še posebej tiste povezane z rojstvom, poroko in smrtjo. Na ohceti na Olševku na primer še zdaj fantje priženejo kamelo, ki nevesti pove, koliko otrok bo imela v zakonu. Med zanimivimi kmečkimi opravili, ki jih na Olševku ni več, je bilo tudi pridelovanje lanu in tkanje platna. Danes seveda tega ne poznajo, vas pa ima le ie šest kmetij; za delo sposobni vaščani pa so večinoma zaposleni v Kranju." Olševek je še danes zanimiv kraj. Nekdaj je sicer vas imela dve kovačiji, dve trgovini, dve gostilni, tkalnico lanu, sitarstvo, coklarno, dimnikarstvo in druge dejavnosti. Sodobnejše pridobitve, kot so vodovod in elektrika, so prišle v kraj šele pred drugo svetovno vojno, telefon pa šele leta 1985. Med posebnostmi izstopa pač tudi to, da je kraj imel kar dve osnovni šoli. Zdaj nekdanje starejše šolske stavbe ni več, saj sojo prezidali v gasilski dom, nekdanja osem-razredna šola pa je zdaj le štirirazredna in še brez telovadnice ali dvoranice. Ker v kraju ni nobenega kulturnega doma, se je kulturna dejavnost odvijala v okviru cerkve, kjer delujejo trenutno kar trije pevski zbori, dramska skupina in še kaj. Sedanja cerkev na Olševku se omenja že v listinah iz 13. stoletja, vendar pa so dotrajano stavbo v 18. stoletju podrli in zgradili nanovo, ohranili pa prvotni zvonik. Cerkev ima znamenit veliki oltar, ki ga \ leta 1892 sklesal kipar Valero Šubic. j Viševek, kot se je nekd*J imenovala vas, je urejena, sn8* na, lepa, gospodarsko trdna i? vsa obnovljena vas, piše v svO) knjižici Stanka Naglic, ter * obenem sprašuje, zakaj ncin potem v takšnem kraju živi v$* manj ljudi. Da ima kraj mafij prebivalcev kot pred desetletJ,1' prav gotovo ni krivo izginjanj stavbne dediščine. Ob iskanj" podatkov je namreč Nagličeva tototeki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediš&n našla stare fotografije Olševka* imenitnimi kmečkimi stavbam1' ki pa jih je sodoben čas zbris* ali pa spremenil v sodobo fradnje. No, nekaj najstarej*111 iš, celo lesenih, še obstaj*-vendar pa v njih ne preh»v* nihče več. Morda je v eni od JJ živel Jože Štempihar iz p°ve*v: Matije Valjavca, ki je meno' navdihnil Frana Levstika, da * je zamislil znamenitega Martin3 Krpana. Sicer pa je živela n* Olševku še cela vrsta pornem^ nih ljudi, med njimi tudi skladatelj Ciril Pregelj. • Lea Mencinger, foto: Matjaž GregoriČ Jubilejni koncert ob 15-letnici delovanja MEŠANI PEVSKI ZBOR "CANTEMUS" škofja Loka • Na sobotnem večernem koncertu v kapeli škofjeloškega gradu se ie pred bližnjo 15-letnico delovanja predstavil kamniški Mešam pevski zbor "Cantemus", Id ga vsa ta leta vodi zborovodja Janez KI ob čar. Ansambel dobrih 40 vokalistov (ženskih in moških pevskih glasov) je odpel spored večinoma a cap ped a, v nekaterih sodobnih glasbenih zapisih z anglosaksonskega in ameriškega zborovskega repertoarja pa se je zboru s klaviaturami (svnthesizer) pridružila Ana Pogacar, zraven pa je igral še zabavni ansambel - skupina Eupnoria. Spored ansamblovega petja je bil slogovno in geografsko pester, morda na nekaterih mestih celo pretirano neenovit. Morda je ansamblu, ki je bil kar prevelik za omenjeno kapelo, ponagajala sicer odlična akustika prostora. Slišali smo uvodni zbor Cantemus Madžara Lajosa Bardosa, sakralni zbor Pater Noster G. Verdija, madrigal Mušica J. P. Gallusa, priredbo popularnega Bachovega Bourreeja, Kogojevo Kupo življenja, Kodalvjevo Odo za glasbo, Hallevjevega Vojaka, ki me ne želi poročiti in Savi novega Stalan sam tvoj. V drugem delu pa je bilo najprej na sporedu nekaj priredb slovenskih narodnih pesmi: Adamičeva Kukov'ca..., Mihelčičcva Čukova ženitev, Simonitijev Debeli kum in Ježev Igraj kolce. Potem je sledilo kar nekaj tujih - ameriških in anglosaksonskih zborov - priredb izpod peres Daltona, Godova, Mercurvja in Sunda, dvoje od njih (Dalton in Mercurv) z instrumentalno skupino Eupnoria, pri prejšnjem Hallevjevem Vojaku... pa je igrala že omenjena pianistka. Zborovodja Janez Klobčar je dodobra ubral zastavljeni program, ansambel mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika pa tudi ni pel vnemar. Narobe, njihovo oblikovanje vokalne kantilene je bilo polnozvočno, intonančno in tehnično na zavidljivi ravni, spored pa, ki smo ga slišali, pa pač tak, kot je bil. • F. K. SLOVENIJA NA VIDEU Ljubljana - Zadnji dan Slovenskega knjižnega sejma je založba Jack predstavila projekt Slovenija na videu, ciklus petih dokumentarnih dvajsetmlnutnih video filmov, ki bodo celovito in pregledno predstavili glavne geografske, etnografske, prostorske in gospodarske značilnosti Slovenije. Projekt so hkrati narekovale potrebe sodobnega pouka v šolah, predstavitveno promocijske potrebe naših uradnih predstavništev v tujini, identifikacijske potrebe Slovencev po svetu, posredovanje informacij tujcem, lici pridejo k nam in nenazadnje promocijske in Eropagandne potrebe našega turističnega gospodarstva. Stro-ovne osnove so pripravili na Inštitutu za geografijo pri Univerzi v Ljubljani. Scenarij je napisal mag. Karel Natek, režiserje Matjaž Žbontar, supervizor celotnega projekta pa dr. Rado Genorio, član Nacionalnega komiteja za geografijo Slovenije. Mag. Natek je na predstavitvi dejal, da je poglavitna naloga projekta predstaviti Slovenijo čimbolj objektivno, obenem pa ozaveščati ljudi o edinstvenosti te geografske enote, katere značilnosti je potrebno skrbno varovati. Poleg naslovne videokasete, katere izid v založbi Jack napovedujejo že prihodnji mesec, bodo v okviru projekta v najkrajšem času izšle še štiri: alpska Slovenija, dinarsko-kraška Slovenija, sredozemska in panonska Slovenija. Predvidevajo prevode v angleški, nemški, francoski, italijanski in španski jezik. Celoten program je prilagojen tako osnovnim kot srednjim šolam kot dopolnilo k učnemu procesu. ® M. A. TRI NOVOSTI ZALOŽBE OBZORJA Ljubljana - Založba Obzorja Maribor je med ljubljanskim knjižnim sejmom predstavila tri svoje novosti: pesniško zbirko I** Svetine Disciplina bolečine, prozni prvenec Maje Novak -kriminali roman Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah i* obširno razpravo pokojnega profesorja Jožeta Koruze. Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost'. Pesniška zbirka Iva Svetine je ciklus d v amde ve t desetih pesrrtf. razkrivajo bolečino kot stanje, ki nas spremlja in določa, obenern P uporabi bolečino posameznika kot metaforo za bolečino sveta. ^ pa pojasnjuje avtorjev Zagovor na koncu knjige, je ciklus ^ personalizirana kronika poletja '91. « Kriminalni roman Maje Novak ni le njen prozni prvenec, tefflV^ tudi redka ptica tovrstnega žanra pri nas. Kot je na predstavi^ povedala avtorica, gaje napisala zato, da se oddolži svetovnim Pisce^ kriminalnih romanov, s katerimi je preživela toliko lepih trenutkov P: eni strani, in da zapolni praznino na tem področju pri nas, na dn# Dogajanje je postavljeno v osemdeseta leta v Dubrovnik, kjer se P kongresu srečajo pisatelji kriminalk iz vsega sveta. Seveda se z$°\ umor. "Delo je ena izmed redkih slovenskih kriminalk, ki unošte stroge kriterije žanrske literature, hkrati pa z načinom artikulacije obladovanjem jezikovne materije lahko konkurira tekstom ta*, imenovane visoke literature," je v spremni besedi h knjigi napisal W Virk. >k> Tretje predstavljeno delo je razprava Značaj pesniškega zbornJ*£ "Pisance od lepeh umetnost", ki jo je prof. dr. Jože Koruza napisal*, pred petnajsitmi leti kot doktorsko disertacijo na Filozofski fakultc^ Obravnava prvi pesniški zbornik na Slovenskem, ki je izhajal v len. 1779 do 1781. Znanstveni tekst je napisan tako, da je dostopen to0* laičnemu bralcu. • M. A. PO GALLUSU NAJ NAS PREPOZNAJO Uresničevanje projekta GALLUS 2001 • Pomen Gallusoveg* sklada - Gallusov ples - Koncert Madžarskega komornega zbor* , Budimpešte v Mariboru - Koncert pevskih zborov v Frančiškan**' cerkvi v Ljubljani - Koledar Groblje 94 in plošča Tria Loren*- "Gallusova ideja in z njo projekt Gallus 2001 kljub vsesplošni ^ gre v zastavljeno smer," je na tiskovni konferenci Gallusovega skla ^ uvodno pozdravil direktor in idejni pobudnik tudi letošnjih priredi1 Tomaž Bole. Program letošnjih prireditev Honunage a Gallus se • začel jutri.v soboto, 20. novembra, z Gallusovim plesom v Fesliv*Py dvorani v Ljubljani. Nadaljeval se bo 28. novembra v Stolni ccX^\\t Mariboru ■ koncertom Madžarskega komornega zbora iz BudimP**^ in naslednji dan bo v Frančiškanski cerkvi mednarodni ko»*\j najboljših pevskih zborov s programom Gallusovih skladb. To"* Bole je poudaril pomembno promocijsko in finančno vlogo m6*^ Ljubljane in časopisa Gospodarski vestnik. Konference sta udeležila tudi Branka Lovrenčič, sekretarka za izobraževal raziskovalno dejavnost, kulturo in šport mesta Ljubljane in Slobod,^ Sibinčič, direktor Gospodarskega vestnika in obenem predseo0^ Gallusovega sklada. Sekretarka Lovrenčičeva se je zavzemala , popolno identificiranje mesta Ljubljane z Gallusom: "Prav tako, C, Salzburg Mozartovo mesto, naj bi sedaj postala Gallus0 jubljana." tey Slobodan Sibinčič je povedal, da Gallusov sklad večji del sreds namenja promociji mladih talentov in uveljavljanju podjetij. .-j-) Celoten izkupiček elitnega (vstopnina je kar 18.000 »»^ Gallusovega plesa je namenjen Gallusovemu skladu, iz katerega kupujejo predvsem vrhunski inštrumenti mladih glasbenih talen Sredstva se bodo na plesu zbiralo z vstopnino, licitacijo P m Črtomira Freliha in letos prvič z vrednostnimi papirji Ljubljan borze. ^t Gallusov sklad je izdal tudi koledar Groblje 94, ki mu je to*» priložena CD plošča Tria Lorenz. » M. Zabret GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Slovensko-nemška poslovna konferenca na Bledu Novi motivi slovensko-nemškega gospodarskega sodelovanja Na konferenci sodelovali predstavniki celotnega nemškega gospodarstva, ne samo njegovega Južnega dela, s katerim imajo slovenska podjetja največ stikov. ,'*d, 16. novembra - Prve slovensko-nemške poslovne diference, ki sta jo na pobudo nemškega veleposlaništva v djani pripravila združenje nemških zbornic (DIHT), ženje nemške industrije (BDI) in združenje nemške »h rPov*ne m zunanje trgovine (BGA) ter Gospodarska *°ornjca Slovenije, se je udeležilo okrog 70 slovenskih in 40 jamskih podjetnikov. Potekala je dva dni, namenjena pa je Ua seveda boljšemu poznavanju možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja, bila je priložnost za navezo-k*nJe novih poslovnih stikov, nemara je bil že sklenjen **kšen nov posel. Slovenija ne potrebuje nasveti kaj je tržno gospodarstvo, 'etnveč konkretne nasvete za .širitev gospodarskega sode-0vanja, saj je že dokazala, da je 5P°sobna m voljna najti pot v £vropo, je uvodoma dejal dr. J*uenther Seibert, nemški vele-P°slanik v Ljubljani. Poudaril je P0tnen sporazuma z Evropsko kupnostjo o sodelovanju ter ^govorov o prosti trgovini z jjto ter s Češko, Slovaško in ^adžarsko, po drugi strani pa ^abilizacijo slovenskega gospostva, ki že kaže prve znake °krevanja in bo zato lahko že Pnhodnje leto računa z gosposko rastjo. Kljub recesiji v ^emčiji ima slovensko gospodarstvo dobre možnosti, da °°drži in okrepi svoj izvoz, saj *° temelji dosedanjega gospodarskega sodelovanja solidni, je 8e dejal dr. Seibert in kot zelo Pomembno označil dejstvo, da ?a poslovni konferenci sodelu-^jo predstavniki celotnega ^mškega gospodarstva in ne s*mo gospodarstva južnih n.emških dežel, s katerimi ima s'ovensko gospodarstvo največ Poslovnih stikov. Slovenija je zelo odprta, je za nemške goste dvakrat podčrtal Dagmar Šuster in svojo trditev utemeljil s podatkov, da 97 odstotkov uvoza v Slovenijo nima omejitev, uvozne carine pa so le 13-odstotne, zaradi številnih oprostitev pa so dejansko te 7- do 8-od-stotne. Slovensko gospodarstvo je v letošnjih devetih mesecih izvozilo za 4,4 milijarde dolarjev, uvozilo pa za 4,7 milijarde dolarjev. Po izvozu na prebivalca je Slovenija na dvajsetem mestu na svetovni lestvici, vendar pa je celo pred Japonsko, Španijo, Grčijo itd. Kar polovico slovenskega izvoza odpade na Nemčijo, Italijo in Francijo, dve tretjini blagovne menjave pa na Evropsko gospodarsko skupnost, nadaljnjih 12 odstotkov pa na Efto, menjava z državami bivše Jugoslavije je lani znašala 1,5 milijarde dolarjev, letos je kar za polovico manjša. ^dsednik združenja nemške tekstilne industrije Raimund L.°?rh je obiskal nekaj gorenjskih tekstilnih tovarn in sicer 0|*jske Vezenine ter škofjeloški Kroj in Šešir. Foto: G. Šinik škofj« Avenija je zelo odprta Slovenija ima možnosti za jj°noyen gospodarski vzpon, S? Štirih letih v zadnjih mese-j"- spet beležimo rahlo gosposko rast. Nastalo je veliko y?vih podjetij, saj smo jih imeli j. s'h približno 4 tisoč, zdaj pa {: aktivnih približno 23 tisoč L?dj*tij, dvakrat toliko pa je : 8'striranih, zasebna podjetja jJJaJo približno 20-odstotni de-• *> začenja pa se privatizacija, Jj deja| Dagmar Šuster, pre-<5,ednik Gospodarske zbornice Avenije. gf« dobro Je zbornično s°delovanje z Bavarsko, Mešana komisija se sestaja e*krat letno, je dejal dr. ^olttnan in napovedal od-IW« predstavništva nemš-fMa gospodarstva v Slovenji, kjer bo moč dobiti Pravne in druge informa-yj*. Podoben servis za približno 4 tisoč vlog. Kroj V prihodnjih letih sebo blagovna menjava Slovenije s tujino radikalno povečala, zavedamo pa se, da to dvosmerna cesta, je dejal Šuster in poudaril, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami izjemno liberalno zunanjetrgovinsko regulativo. 37 odstotkov vseh tujih naložb je nemških Nemčija je najpomembnejši slovenski gospodarski partner, v devetih mesecih letošnjega leta je slovenski izvoz v Nemčijo znašal 2,2 milijarde mark, uvoz pa.slabi 2 milijardi mark. Za Slovenijo je to veliko, kar 30 odstotkov menjave s tujino, za Nemčijo malo, le pol odstotka menjave, saj je Nemčija veliko večja država. Približno tretjino menjave predstavljajo koopera-cijski posli, med slovenskimi Eodjetji, ki največ trgujejo z femčijo pa je Šuster omenil tudi kranjsko Savo. Trgovanje so že nadgradile naložbe, nemška podjetja imajo v Sloveniji približno 150 naložb, kar je 37 Nemški gostje so drugi dan seminarja obiskali nekaj gorenjskih podjetij, dr. Dieter Soltmann, podpredsednik združenja nemških zbornic in predsednik industrijske in trgovinske zbornice Muenchena in Zgornje Bavarske si je v spremstvu Andreja Prislana, direktorja Območne zbornice Kranj ogledal Mizarstvo šenk v Britofu pn Kranju. Foto: G. Šinik odstotkov vseh tujih naložb pri nas. Tudi slovenska podjetja so že odprla 32 podjetij v Nemčiji, njihov ustanovni kapital znaša 320 milijonov mark. Med njimi je v desetih kapital samo slovenski, v štirih ima večinski delež in v štirih 25-odstotnega. Letos bi lahko dosegli rekordno menjavo Gospodarska reforma v Sloveniji dobro poteka, podpisan je sporazum z Evropsko skupnostjo, dobro prilagajate svoje zakona, želimo si, da bi bila privatizacija v Sloveniji zaključena čim prej, je dejala dr. lise Richter, predstavnica nemškega zveznega ministrstva za gospodarstvo. Nemška podjetja zdaj pri izvozu v Slovenijo zvezne garancije, za slovenska podjetja pa se nove možnosti odpirajo zlasti v vzhodnih nemških deželah. Dr. Richterie-va je prepričana, da bi lahko menjavo povečali, napovedala je celo, da bi lahko že letos dosegli rekordnih 5 milijonov mark blagovne menjave med državama v obeh smereh. Glavna prednost Slovenije je, da lahko ponudi izdelke, ki so Eo kakovosti primerljivi z za-odnoevropskimi, vendar so cenejši, ker je delovna sila pri nas pač cenejša. Slovenija se vse bolj približuje zahodnoevropskih standardom in med petimi konver-genčnimi merili za evropsko monetarno unijo dva že izpolnjuje. Tako je proračunski primanjkljaj pod to mejo, tudi za prihodnje leto je predviden le enoodstotni, prav tako javni dolg dosega te 35 odstotkov družbenega proizvoda, evropska meja pa je postavljena pri 60 odstotkih. Slovenija je z lzpol-jevanje dveh od petih merilih celo pred tremi državami Evropske unije, podobno pa denimo le dve merili izpolnjuje Velika Britanija. Po uvodnih besedah je konferenca potekala ločeno za slovenske in nemške podjetnike. Slovenski so se seznanili s prodajnimi možnostmi na nemškem trgu, s storitvami nemškega zborničnega sistema in s komunikacijskimi tehnologijami za Slovenijo. Nemškim podjetnikom pa so predstavili slovensko gospodarsko reformo, potek privatizacije, možnosti prodora na slovenski trg in za vlaganja ter izkušnje dosedanjih nemško-slovenskth kooperacij. V razgovorih s slovenskimi in nemškimi strokovnjaki so lahko dobili odgovore na konkretna vprašanja, potekali pa so seveda tudi konkretni razgovori med podjetniki. Slovenija že izpolnjuje dva od petih konvergenčnih meril za evropsko monotar-no unijo, kar jo uvršča pred tri članice Evropske unije, podobno pa denimo dva izpolnjuje Velika Britanija, je poudaril minister Kračun, Slovenija nudi kakovostne izdelke po nižji ceni Zadnje ocene kažejo, da letos domači bruto proizvod ne bo padel, obetavne so tudi napovedi, saj naj bi bilo prihodnje leto v znamenju oživljanja gospodarske rasti, je dejal dr. Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj. Po njegovem je konec negotovosti giede privatizacije, kar se že kaže v realni rasti gospodarskih investicij. Med 800 anketiranimi godjetji več kot vsako četrto sodeluje s Slovenijo Demokracija v srednji in vzhodni Evropi se lahko posreči le, če bo prinesla gospodarski uspeh, saj ima svoboda dva otroka, demokracijo in tržno gospodarstvo, zato moramo pri tem pomagati z odprtjem našega trga, kar pa mora biti seveda obojestransko, ie dejal dr. Dieter Soltmann, podpredsednik združenja nemških zbornic (DIHT) in predsednik Industrijske in trgovinske zbornice Muenchen in Zgornja Bavarska. K temu bodo pripomogle dolgoletne izkušnje, anketa med 800 nemškimi podjetji je pokazala, da ima kar 27,4 odstotke poslovne stike s Slovenijo. Nemška podjetja imajo v Sloveniji največ naložb, saj so ob koncu lanskega leta znašale približno 400 milijonov mark, medtem ko so avstrijske 247 milijonov mark in italijanske 163 milijonov mark. Nemški investitorji so bili zadnje čase zaradi privatizacije naših podjetij zadržani, kar bo nedvomno odpravila tudi pred mesecem podpisana pogodba o zavarovanju investicij, nemški zvezni organi pa že pred načrtovano veljavnostjo pogodbe izdajajo ustrezne garancije. • M. Volč-jak Direktor jeseniškega Acronija inž. Anton Šteblaj: Na novo smo zaposlili 94 železarjev Izguba v največjem jeseniškem podjetju znatno manjša od prikazane. Jesenice, 18. novembra • Izguba v jeseniškem Acroniju je znatno manjša od prikazane in se ne bo povečevala. Za nujno sanacijo bi potrebovali 35 milijonov nemških mark - predvsem za valjamo. Na Jesenicah bi lahko zgradili še eno hladno valjamo. Da je naročil za kvalitetna jeseniška jekla dovolj, zgovorno kaže podatek, da so s 1. novembrom v Acroniju spet zaposlili 94 delavcev, ki so bili na čakanju. V jeseniškem Acroniju, ki zaposluje 1.600 delavcev, je firma KPMG Slovenija izvedla revizijo poslovanja za leto 1992. Ugotovili so, da izguba ni znašala nekaj več kot 9 milijard tolarjev, ampak 7 milijard in je bila torej za 2 milijardi manjša, kot so prikazovali v zaključnem računu. Tudi v prvem polletju letošnjega leta ni bilo izgube za 2 milijardi tolarjev, ampak za milijardo in 300 milijonov. Kako direktor Acronija dipl. inž. Anton Šteblaj ocenjuje poslovanje in tržno perspektivo tega največjega jeseniškega kolektiva? »Dejansko je bila izguba manjša kot je bila prikazana, napaka pa je nastala na Jesenicah. Prihajalo je do zamenjave kadrov, bile so nekatere nejasnosti. Zdaj je Acroni v prvi tretjini uspešnih podjetij nekdanjih železarn, v nobenem primeru pa po rezultatih prvega polletja ni na zadnjem mestu. Dokaj spodbudni so tudi rezultati tretjega četrtletja, saj se je prvič prodaja precej povečala, beležimo pa tudi dobiček v višini 38 milijonov tolarjev, povprečna mesečna prodaja pa se je povečala za približno 4 odstotke. Če upoštevamo, da sta v to vključena tudi tradicionalno slaba meseca julij in avgust, je rezultat še toliko boljši. Septembra se je obseg prodaje v primerjavi s povprečjem prvega polletja dvignil za okoli 25 odstotkov. Po dolgem času smo prvič prodali 15.500 ton. Povprečna mesečna prodana količina prvega polletja pa je 12 tisoč ton. Nekoliko slabše kaže za december, saj po 20. decembru v tujini prenehajo s poslovanjem.« Razveseljivo torej je, da se izguba ob koncu leta ne bo Povečevala; po direktorjevih besedah jo je največ v obliki njižno preveč vrednotene amortizacije. Acroni se uspešno uveljavlja na zahtevnih bližnjevzhodnih in evropskih trgih, kjer prodaja visokokvalitetna nerjavna jekla. Tudi z Združenimi državami imajo podpisano pogodbo za izvoz jeseniških jekel. Za nujne naložbe bi takoj potrebovali 35 milijonov nemških mark - za jeklarno, predvsem pa za posodobitev vroče valjame, najprej bluming stekla. Po besedah inž. Antona Šteblaja je oprema tehnološko zaostala in zanemarjena. K investicijskim spodbudam je dal soglasje tudi Phare in priporočil takojšnjo rekonstrukcijo vroče valjame, dobro pa bi bilo postaviti še eno hladno valjamo. Z Gorenjsko banko se dogovarjajo o reprogramiranju dolgoročnih obveznosti, saj morajo odplačevati visoke anuitete. Kljub vsemu pa so v tretjem četrtletju za 13 odstotkov povečali osebne dohodke in je tako znašala povprečna septembrska plača 41 tisoč tolarjev, s tem pa dosegajo 81 odstotkov po panožni kolektivni pogodbi. In še zgovoren podatek, ki kaže, da ima jeseniški Acroni perspektivo in možnost še večje prodaje na tuje. Res je, da imajo v tujini za to proizvodnjo in proizvedeno količino nekaj sto delavcev manj zaposlenih, vendar je treba upoštevati, da na zahodu nimajo redno zaposlenih vzdrževalcev, medtem ko so v Acroniju zaposleni tudi vzdrževalci. Na osnovi podpisanih pogodb z domačimi in tujimi kupci se jim je proizvodnja tako povečala, da so s 1. novembrom zaposlili 94 delavcev, ki so bili na čakanju v Centru za prestrukturiranje kadrov na Jesenicah. • D. Sedej Uspešno poslovanje Iskre Sysen Pomembni posli doma in v tujini Predstavniki Iskre Sysen so na novinarski konferenci predstavili podjetje, ki je v slovenskem merilu med najbolj uspešnimi, posluje z lastnim kapitalom, ni zadolženo in ima rešena lastninska vprašanja. Zgodovina podjetja Iskra Sysen se začenja leta 1949, ko se je imenovalo Tela, po združitvi s takratnim SOZD-om Iskra pa je postalo ena izmed temeljnih organizacij Iskre Avtomatike. Po krizi in verigi stečajev je leta 1991 po predhodni izpolnitvi obveznosti do upnikov, nastalo podjetje Svsen. Večinski, 6-odstotni lastninski delež ima Iskra Holding, 37 odstotkov pa je v upravljanju zaposlenih. Ob otvoritveni bilanci je bilo podjetje vredno okoli 4 milijone dolarjev, z letnim prometom, ki znaša 6 milijonov dolarjev pa so to vrednost v treh letih več kot podvojili. V Iskri Svsen razvijajo, proizvajajo in tržijo sekundarne naprave za energetiko. To so tehnološko izjemno zahtevne naprave, ki ščitijo primarne elemente elektroenergetskih sistemov. V podjetju imajo lastno tehnološko jedro, z visoko stopnjo znanja s področja elektronike, ki skrbi za razvoj, hkrati pa največ pozornosti namenjajo intenzivnemu trženju doma in v tujini. Za obnavljanje lastnega tehnološkega jedra namenjajo med 25 in 30 odstotki celotnega prihodka, kar je bistveno več kot v svetu. Podjetje Svsen se uveljavlja doma in v tujini, skupno poslujejo v več kot dvajsetih državah, svoja podjetja pa imajo v Avstriji, na Tajskem in sosednji Hrvaški. Med večjimi domaČimi projekti bodo letos projektirali sekundami energetski sistem v Termoelektrarni Šoštanj, v kateri poteka tehnološka in ekološka sanacija. Posel so pridobili v izredno ostri konkurenci tujih podjetij, vrednost pa znaša okoli 2 milijona mark. Pri poslih v tujini imajo največji potencial na Daljnem vzhodu, predvsem na Tajskem, kjer bodo postavili 17 postaj za vodenje primarnih energetskih sistemov in 40 telekomunikacijskih postaj. Ta trg je pomemben predvsem zaradi velikih vlaganj v energetiko. • M. G. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Porsche Inter Auto in pooblašča prodajna mreSa SpOITlinSki Zl^k KUČSHU Servisno prodaina mreža Z. Podjetje Porsche Interauto iz Ljubljane, ki je prvega julija letos prevzelo celotno zastopništvo za vozila Volkswagen in Audi je začelo vzpostavljati svojo prodajno in servisno mrežo. V glavnem so sklenili pogodbe z dosedanjimi serviserji in prodajalci, na Gorenjskem pa so predstavitve novih modelov predstavili Servis Vrtač iz Visokega pri kranju, Servis Paulus iz Škofje Loke in Integral z Jesenic. Avtoservis Vrtač ima že četrt -stoletno tradicijo, iz majhne obrtne delavnice pa je zrasel sodobni prodajno servisni objekt, v katerem bodo poleg servisov in mehaničnih popravil na voljo tudi vsa vozila iz programa VVV in Audi. Še veliko starejša je delavnica servisa Paulus iz Škofje Loke, ki jo je Leopold Paulus odprl že davnega leta 1931, po njegovih stopinjah pa je šlo tudi vseh pet sinov. Delavnico je prevzel Janez Paulus in v sredini šestdesetih let postavil novo, po njegovi smrti pred sedmimi leti pa jo je prevzel njegov sin Stane, ki je ohranil specializiran servis za Volkswagen in Audi. Nove modele (passat, golf variant, golf cabrio, polo variant in audi 80 1,6) so predstavih tudi na servisu Integral Jesenice. Nova organiziranost prodajne mreže Volkswagen in Audi je urejena po evropskih normah tega koncema, kar pomenbi, da bodo pooblaščeni dealerji imeli na enem mestu prodajo vozil in rezervnih delov ter servisiranje. • M. G., foto: J. Pelko, D. Papler Kranj, 18. novembra - Predsednik R Slovenije Milan Kučan je v ponedeljek sprejel direktorja in pomočnika direktorja za komercialno področje Gorenjskega sejma Franca Ekarja in Vlada Eržena ter predsednika Izvršnega sveta občine Kranj Petra Oreharja. Predsednika Kučana so seznanili s potekom lastninjenja in poslovanjem podjetja ter še posebej s strokovno specializirano prireditvijo Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ, ki postaja, od kar je podeljevanje znakov SQ dogovorjeno in usklajeno z Ministrstvom za znanost in tehnologijo, vse bolj pomembna. Med obiskom so še posebej opozorili na sedanjo sejemsko neorganiziranost in razdrobljenost v Sloveniji. Dogaja pa se tudi, da Slovenijo obiščejo tuje delegacije, državniki, nakar sledijo promocije teh držav po pravilu izključno v Ljubljani. Prav bi bilo, da bi takšne razstave potem prirejali po tradicionalnih sejemskih regijskih centrih po Sloveniji. Med obiskom je delegacija predsedniku Kučanu izročila tudi listino ob 500-letnici sejemske dejavnosti v Kranju, spominski zlatnik in slovenski dežnik. S slednjim so mu zaželeli, da bi bila Slovenija ^od^ njim čimbolj usklajena, enotna in produktiv- nejša. Foto: G. Šinik Avstrija v Sloveniji Ljubljana, 18. novembra - Od srede, 24. do nedelje, 27. novembra, bo na sejmišču v Ljubljani prvi avstrijski Izvozni strokovni sejem Avstrija v Sloveniji. Na njem se bodo predstavila različna avstrijska in nemška podjetja, da bi na ta način predstavila možnosti za navezavo stikov s slovenskimi podjetji. ŠKODA FAVORIT FORMAN PICK-UP MODEL 941 INFORMACIJE 24 UR DNEVNO PO TEL: 0617555-025, 061/558-083 Generalni uvoznik: AVTOIMPEX d.O.O., * Celovška 150, Ljubljana To novo gospodarsko prireditev organizira Celovški sejem v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom. Ko so na novinarski konferenci predstavili nastop na ljubljanskem sejmu, so predstavniki Celovškega sejma in avstrijski trgovinski predstavnik v Sloveniji mag. Raymund Gradt poudarili, da sta Avstrija in Nemčija že vrsto let tesna trgovinska partnerja Slovenije. Od leta 1991 je Avstrija postala (za Nemčijo, Italijo in Švico) ggffljf p o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE Tel.: 223-276, 221-031, 221-201 RENAULT CLI0 do registracije že za 16.420 DEM KREDITI - STARO ZA. NOVO - DOBAVA TAKOJ četrti najpomembnejši trgovinski partner Slovenije in izvaža v Slovenijo več kot v nekdanjo Sovjetsko zvezo ali na celoten afriški kontinent. V prvih desetih mesecih se je avstrijski izvoz v Slovenijo povečal za 17,6 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, slovenski v Avstrijo pa celo za 32,4 odstotka. Sicer pa je Avstrija do polletja izvozila v našo aržavo za 500 milijonov mark, Slovenija pa v Avstrijo 250 milijonov mark. Na sejmu v Ljubljani bo sodelovalo več kot 150 podjetij, ki se bodo predstavila z investicijskim blagom, surovinami, gotovimi izdelki pa tudi s potrošniškim blagom. Tako se bodo slovenski gospodarstveniki na sejmu seznanili s preciznimi orodji in stroji, opremo za gostinske in turistične obrate, polizdelki in prehrambenimi izdelki ter tudi svetovanji. Želja razstavljalcev pa je predvsem navezava stikov s slovenskimi gospodarstveniki. • A. Ž. MEŠETAR Koliko za zemljišča Cene kmetijskih zemljišč so odvisne od ponudbe in povpraševanja pa tudi od kakovosti, lege, dostopnosti parcele in še od marsičesa drugega. Cene, ki jih navajamo, so zato lahko le okvirne ali izhodiščne. V kranjski in škofjeloški občini je treba z* kvadratni meter travnika prve kategorije odšteti 257 tolarjev, # travnik druge kategorije 223 tolarjev, za tretjo kategorijo 1™ tolarjev, za četrto 154, za peto 120, za šesto 103 tolarje, za sedffl0 86 in za travnik osme kategorije 69 tolarjev. Poglejmo še cene z* gozdno zemljišče (brez lesa, ki ga zaračunavajo posebej)! Gozd prve kategorije je 110 tolarjev za kvadratni meter, druge 93 tolarjev, tretje 75, četrte 51, pete 41, šeste 27 in gozd sedm« kategorije 14 tolarjev za kvadratni meter. Cene sadnih sadik Vinko Hafner. Dorfarje 22, Žabnica * jablana 420,00 SIT * hruška 500,00 SIT * marelica 600,00 SIT * češnja 600,00 SIT * ribez,rdeč,1-letni 100,00 SIT * ribez,rdeč,2-letni 200,00 SIT * ribez.črn, 1 -letni 100,00 SIT * ribez,črn,2-letni 200,00 SIT * oreh 400,00 SIT Kočna Kamnik * jablana 500,00 SIT ' hruška 600,00 SIT * hruška, na posredovalki 700,00 SIT Janko Porenta Sv. Duh 44 pri * jablana * hruška * sliva * breskva * marelica * češnja * ribez, 1-letni * ribez,2-letni * josta Škofji Loki 500,00 SIT 500,00 SIT 600,00 SIT 600,00 SIT 700,00 SIT 700,00 SIT 100,00 SIT 120,00 SIT 120,00 SIT * češnja, sliva * marelica, breskva * ameriške borovnice * ribez, dveletni ' robida * krvi 700,00 SIT 700,00 SIT 860,00 SIT 150,00 SIT 200,00 SIT 700,00 SIT POSEK IN ODKUP LESA Plačilo v 30 dneh ali takoj (- 5%) Tupaliće 21, Preddvor Tel./fax: 064/45 420 AGROPROMET d.o.o., Cerklje Ul. 4. oktobra 10, Cerklje OBVEŠČAMO VSE KUPCE, DA IMAMO V ZALOGI VSE ZA K0UNE: - naravna čreva - začimbe, česen - prosena kaša, ješprenj, riž - kolofonija DODATNE INFORMACIJE PO TEL: 421-283, 421-294 _MAPO1«, Kentax AVTOPRODAJA TEL061/482-173 NA SLOVENSKEM npim~ TRGU 2300 cem, 186 km KATALIZATOR, AIR BA< CENTRALNO ZAKLEPANJE EL OGLEDALA, SERV0 VOLAN RADIO KASETOFON, ALU PLATIŠČA KUMA ABS IZJEMNO UGODNA CENA: 36.050 DEM Avtomobili RAT. LANCIA ALFA ROMEO TEL/FAX 061/482-173, DELCAS: 9-12 IN 15-1» KENTAX TRADING, NOVO POLJE C. Xl/10 A KAM NA KOSILO, VEČERJO? 1 IME GOSTINSKEGA |OBJEKTA (kraj i SPECIALITETE, 1 |menu CENA ODPRTO | GOSTILNA 1 Pr* Primožk j Pristava 1 vsak dan kosila in male« 1 pri Tržiču 1 vsa vrste jedi po naročilu kosilo 600,00 SIT | vsak dan 9 -23 tel.57-585 f GOSTILNA ZARJA K Tel.: 49-305 | domače krvavice, pečenice, Trboje 1 zelje, žoanci, Jolca, vsako 1 soboto in nedeljo kosila ; kosilo 600,00 SIT i vsak dan 11.-23 j pet., sob. 11-01 f torek zaprto Ob jave za rubriko sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleiweisova 1 6, Kranj NOVO V RADOVLJICI MARUTI CARS Radovljica, Prešernova 23 Telefon 715-256,715-190 d.o.o. y MARUTI CENA DO REGISTRACIJE 888.030 SIT - Dobava takoj - Servis - Ugodni kreditni pogoji - Dodatna oprema GI Uresničevanje vladnih "revizijskih ukrepov'* Za učinkovito revizijo pobeglega kapitala Če bo zakon o investicijskih skladih sprejet še ta mesec, bo novembra Prihodnje leto zadnji rok za oddajo privatizacijskega programa. ^onj, J 7. novembra - Potem ko je vlada zaradi revizijskih ugotovitev SDK sprejela Jjfcrepe za zajezitev spornega lastninjenja podjetij in odliva družbenega kapitala v ^ino, so poti in stranpoti lastninjenja podjetij v središču pozornosti Prezgodaj je še počene, kako učinkoviti bodo, soj so se ministri in vsi drugi, ki jih ukrepi zadevajo, sele dogovorili kaj vse bodo postorili v prihodnjih dneh. Šele ko bodo znani podatki, £° katerih se bodo uspeli dokopati bo vendarle jasneje, ali je vse skupaj grmenje brez dežja ali pa bo nevihta divje privatizatorje pošteno namočila. Oktobrsko poročilo SDK o revizijskih ^Kotovitvah v prvih podjetjih je prižgalo *'arni in vlada se je zganila ter nemudoma Prejela predpise in spremembe zakonov, s ^erimj skuša zajeziti sporno lastninjenje in ^tekanje družbenega kapitala v tujino. **omoč SDK ju s podatki , Minuli petek se je sestala medresorska *0misija, ki je pristojna za uresničevanje , ladnih uredb, s katerimi je podprla revizijs-*° delo SDK, kaj so se dogovorili, je na Ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal ^avni sektretar za privatizacijo Tone Rop. Sestali so se predstavniki finančnega in Pravosodnega ministrstva ter ministrstva za D°tranje zadeve in za ekonomske odnose, Predstavniki Banke Slovenije, SDK, devizne-p inšpektorata in agencije za privatizacijo, hladili mnenja o uredbah, ki jih je (že 4. ?°venibra) sprejela vlada, ter se dogovorili, da ^*Jo SDK zagotavljali podatke, s katerimi ^Polagajo. Tako bo ustrezne podatke zago-jav'jala tudi Banka Slovenije, finančno minis-*rstvo pa bo še ta teden izdalo obrazce, ki jih **htevata spremenjeni uredbi o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance in o načinu izvedbe postopkov revizije. Pregled vseh spornih odlivov kapitala v tujino Komisija je med t.i. problemskimi sklopi obravnavala nadzor na zunanjetrgovinskim in deviznim poslovanjem, sklenili so, da morajo pristojna ministrstva in Banka Slovenije v Tone Rop je povedal, daje v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj zdaj gicama pozornost namenjena predlogu zakona o investicijskih skladih. Vlada bo najkasneje v dveh tednih obravnavala uredbe, ki bodo spremljale ta zakon In se bodo potemtakem nanašale na tiste delnice podjetij, ki bodo prenesene na sklad za razvoj ter na načine, kako bodo pooblaščeni privatizacijski skladi zbirali certifikate* Ko bo tudi to sprejeto, bo začel teči enoletni rok za oddajo privatizacijskega programa, štirinajstih dneh pripraviti preglede tega poslovanja, ugotoviti stranpoti in predlagati ustrezne spremembe. Tako bo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predložilo dopolnilo k zakonu o deviznem poslovanju, ki bo reševalo revizijske probleme podjetij v tujini v matičnim sedežem v Sloveniji. Pripraviti pa mora tudi pregled o tem, kako so te stvari urejene drugod po svetu. Vtujini stalno žudpriblizho 80 tisoč slovenskih državljanov, tudi njun pripadajo lastninski certifikati. Do njih bodo prišli tako, da bodo na slovenskih veleposlaništvih oziroma konzularnih predstavništvih vložili zahtevo za Izdajo obvestila o odprtju certifl-kotnega računa* Te sezname bodo veleposlaništva pošiljala v Slovenijo ter nato ljudi tudi obveščala o odprtju certijikatnega računa. Slovenci, ki žive na tujem, bodo certifikate lahko uporabljali sami ali pa bodo koga pooblastili, vendar pa bo moral pooblastilo preveriti pristojni organ v Sloveniji ali naše veleposlaništvo v konkretni državi. V državah, podpisnicah Haaške konvencije, bo overitev lahko opravil tudi organ, M je v teh državah za to pristojen. Približno 3.000 slovenskih državljanov pa je oktobra spremenilo naslov, zato obvestila o odprtju certUikatnega računa niso prejeli Primerilo pa se je tudi nekaj napak. Do 20, novembra bodo tem ponovno razposlali obvestila. S certifikati umrlih po 5. decembru lani bodo razpolagali dediči, seveda na podlagi sklepa o dedovanju. Ministrstvo za notranje zadeve, SDK in devizni inšpektorat bodo pripravili pregled vseh spornih odlivov kapitala v tujino ter prilivov iz tujine ter njihove pojavne oblike, ki se niso bile zajete. Nato bodo predlagali potrebne zakonske spremembe. Privatizacija bančnih podjetij Glede na opozorila SDK so obravnavah tudi privatizacijske stranpoti po koncu lanskega leta, ko je zakon o privatizaciji podjetij že veljal. SDK bo pripravna podrobnejšo analizo tovrstnega oškodovanja ter sproti obveščala, če kje obstaja sum spornega dela pooblaščenih cenilcev. Agencija za sanacijo bank in Banka Slovenije pa bosta SDK pridobila uradno mnenje o privatizaciji podjetij, ki so v lasti bank. M. Volčjak ««?iT"i i! Škofja Loka, d.o.o. V V I.JUNETINA- MESNI PAKET 1. Stegno (brez kosti) 2. Pleče BK 3. Podplečje (vrat ali bočnik) 4. Rebra 5. Kosti CENA PAKETA: 7900.-SIT 16Kg 5kg 3kg 3kg 4kg lkg II. JUNETINA - MESNI PAKET -12 Kg 1. Stegno BK 3kg 2. Pleče BK 3kg 3. Rebra 3kg 4. Podplečje 2kg 5. Kosti lkg CENA PAKETA: 7900.- SIT III.SVINJINA 1. Stegno BK 2. Pleče BK 3. Kare MESNI PAKET -12 Kg 5kg 3kg 4kg CENA PAKETA: 7900.- SIT IV. SVEZE J>ISCANCJE MESO 1. CELI PIŠČANCI , 15kg 2. BEDRA IN PRSNI KOŠ 15kg 3. SAMA BEDRA 15kg 4. PRSNI KOS 15kg 5. ZMRZNJENI CELI PIŠČANCI 15Kg CENA PAKETA: 7900.-SIT 336 SIT/kg 430 SIT/kg 430 SIT/kg 430 SIT/kg 300 SIT/kg V1I.DI ETNI PAKET IZDELKOV -6 Kg 1. JUNECJASUNKA cca. 3 kg 2. SUHA JUNETINA cca. 1,50 kg 3. LOŠKA-GOVEJA SUHA SALAMA cca. 1 kg 4.2 kom. POSEBNA MINI SALAMA cca. 0,50 kg CENA PAKETA: 4800.-SIT V. MESNI IZPELKI - MESO-IZDELKI - 8Kg 1.2 kom. STISKA SUHA SALAMA cca.0,80 kg 2.2kom. LOŠKA SUHA SALAMA cca. 1.20 kg 3. 1 kom. ČAJNA SUHA SALAMAcca.0,45 kg 4. SLOVENSKA KLOBASA cca. 1 kg 5.2 kom. MINI SUNKA V CREVU cca. 1 kg 6. SUHA SALAMA V ZASEKI cca.0,50 kg 7. SUHI VRAT cca. 1,50 kg 8. SVINJSKA KRAČA cca. 1 kg 9. MINI TIROLSKA SALAMA cca.0,50 kg CENA PAKETA: 6000.-SIT MBO'BDBJa VI. MESNI IZDELKI - MESO-IZDELKI - 5Kg 1.1 kom. LOŠKA SUHA SALAMA cca.0,60 kg 2.2kom. STISKA SUHA SALAMA cca.0,45 kg 3.1 kom. ČAJNA SUHA SALAMA cca.0,45 kg 4.1 kom. SUHI VRAT cca. 1,50 kg 5.1 kom. SVINJSKA KRAČA cca. 1 kg 6. SLOVENSKA KLOBASA cca.0,50 kg 7. SUHA KLOBASA V ZASEKI cca.0,50 kg CENA PAKETA: 3800.-SIT IX.JUNJCJE SVEZE MESO - ČETRTI 1. JUNECJA PREDNJA ČETRT cca. 50kg-392 SIT/kg 2. JUNECJE MESO - MILANSKI REZcca. 50kg-618 SIT/kg VIII.SVINJSKE POLOVICE h SVINJSKA POLOVICA Z GLAVO IN NOGAMI 2- SVINJSKA POLOVICA BREZ GLAVE IN NOG 3. SVINJSKA POLOVICA BREZ KOZE IN SLANINE 4. SVINJSKA POLOVICA - MILANSKI REZ cca. 40 kg-336 SIT/kg cca. 35 kg-360 SIT/kg cca. 28 kg-540 SIT/kg cca. 12 kg-611 SIT/kg PRODAJA NA 2-3 ČEKE NAROČIM! SPREJEMAMO V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO I SUHI VRAT b.k. kg 870 SIT SORSKA SALAMA kg 479 SIT *7to>v>o> u> fisMctaj-t! UVOZ IZ ITALIJE: MORTADELA S PISTACIJAMI kg 799 SIT 17812612 UzDPln NAROČILA NA p.p. 45,61101 Ljubljana ali na « 061/216-766 ^ 061/217-690 d.o.o. AbaT" ^061/215-476 SLOVENCI SE NE PUSTIJO PREVARATI - ONI SO IZBRALI SVOJEGA ŠAMPIONA MED ČAJI: ČANG-ŠLANG - ČAJ ZA HUJŠANJE 400.000 SLOVENCEV PIJE ČAJ ČANG-ŠLANG. I/ spoMoi .inja dii n|ih in \ želu. d.i bi ga pil i m- več zanje od J,ini"> naprei SPECIALNA CENA: 399,00 SIT * PTT-stroiki VSI, KI BODO ČANG-^LANG IN DRUGE IZDELKE KUPOVALI OD 8. 11. DO 24.12. '93 SODELLJEIO V V JAVNEM ŽREBANJU 24. DECEMBRA Normalna cena: 1.199,00 SIT Javna razglasitev nagrajencev bo na DZIRLO MEGA ZURKI. 1. nagrada: 1.000.000,00 SIT 2. nogroda: 400.000,00 SIT 3. nagrada: 200.000,00 SIT 4 nogroda 100 000,00 SIT 5 nogroda 90 000,00 SIT 6 nogroda 70 000,00 SIT 7 nogroda 50 0000,00 SIT 8 nogroda 40 000,00 SIT 9 nogroda 30 000,00 SIT 10 nogroda 20 000,00 SIT 399,00 SIT ♦ PTT-stroiki 2 DŽIRl CX,l ARD - USTNIK ZA TRA)NO UPORABO' Odstrani do 97 odstotkov škodljivih snovi i/ cigaretnega dima Cigareti ne odvzame aro me in je trajno uporaben cena 799,00 SIT ♦ PTT-stroski 4 PRVI PREVAJALNIK. V KATEREGA JE VNESEN TUDI SLOVENSKI JEZIK' Preva)alnik z največjim Številom tuji'1 jezikov na svetu! 25 JEZIKOV LAHKO PREVEDETE V SLOVENŠČINO IN SLOVENŠČINO V 25 SVETOVNIH JEZIKOV. \ scbUje 13.000 besed in 550 pogovrnih fraz. cena 9.999,00 + PTT-stroski P 21 OSVEŽE-. VALEČ HLADIL NIKA - pri|,i-tel|s\eze hrane Hrana v hladilniku je izpostavljena bakteri|am in ple- snini, ki Imajo V hladilniku ' i ugodne možnosti za r.i/\ oj Ko postavite v hladilnik OSVEZEVALEC HLADILNIKA, te/av s plesnijo ne bo vt(, ka|ti OSVEŽEVALEC je pravi prijatelj VaSegl hladilnika Sterilizira zrak v haldilniku, s čimer onemogoči nastanek plesni, ubip bakteri|e in odstranjuje neprijeten duh v hladilniku! Vas hladilnik bo svež in čist. cena 1 999,00 + PTT-stroški 22 VEČNAMENSKI ČISTILEC C.LADIKIH TOVRSlN lahko uporabite povsod, kjer bi radi dosegli Visok lesk površine. Sestavljen je iz treh delov, ki so uporabni tudi vsak zase Ročaj čistilca je votel in vanj lahko pred uporabo vlijemo malo detergen-ta, ki pri umivanju pronica skozi gobico, cena: 999,00 23 PREPREČEVALEC SMRČANJA- to jemajhna računalniška napravica, ki si p pred spanjem pripnete na nadlaht Tehta le 45 gramov in je med spanjem ne boste čutili. Za delovanje potrebuje dve gumb-ni bateriji velikosti G 13, ki sta PREPREČEVALCU SMRČANJA že priloženi. Spimo mirno in zdravo tudi v dvoj«, cena: 2 999,00 + PTT-stroški ^24 KUHINJSKI REZALNIK je Pn N pomoček, ki vam bo olajšal delo Z različnimi nastavki lahko režete, sekljate, strgate, drobite, meljete, z enim samim obratom ročaja ali pritiskom bo korenček narezan na rezine ali nastrgan krompir pa pripravljen za cvrtje Dobra organizacija dela |e bistvena za urejeno gospodinjstvo. cena: 5.999,00 ♦ PTT-stroški X. h POP-CORN -naprava, s kate rosi brez nevšečnosti \ nekaj minutah pričarate svežo, hrustljavo pokovko cena 3 399,00 * PTT-stroski 7. TRIO - je poleg obeska U ključe tudi majhna • minimasažni aparat cena: 499,(X) ♦ PTT-stroski .'tilka in 3. ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČ-KA, namenjena vsej družini. Deluje z vibracijami, ki sproščajo napeto tkivo in razširjajo kapilare v dlesnih. i ena 99<^,00 +PTT-stroški 5 KING-KONG - komplet 50 kondomov v raztopini meda -POPULARNI MEDENJAKI Ljubite se brez skrbi! Embalaža je nevtralna. Kmg-Kong lahko naročite tudi na post restante. cena: 999,00 + PTT-stroški 9 OSEBNI STRAŽAR "MON-AMI" Svet je danes žal drugačen kot v dobrih starih časih Zal se na ljudi ni več mogoče zane-sti, in žalostno je, da se mora človek varovati pred človekom Vsaka takšna pomoč je iz leti t leto bolj cenjena in iskana cena 2 999,00 + PTT-stroški 10 M1NISESALNIK - mali strah za umazanijo! Za delovanje potrebujete dva baterijska vložka AA Na voljo je v beli, rdeči in črni barvi. cena 799,00 ♦ PTT-stroški 8 PEPELNIK EKO - osvežuje zrak brez uporabe kemičnih sredstev! Vsrka ves dim iz cigarete in prepreči, da bi se razširil po prostoru PEPELNIK EKO JE ZNAK STRPNOSTI NEKADILCEV DO KADILCEV IN PRAV TAKO ZNAK OBZIRNOSTI KADILCEV DO NEKADILCEV! cena 1 999,00 ♦ PTT-stroški 11 KOMPLET ZA NEGO NOHTOV na baterije. Naš komplet združuje prav vse pripomočke, ki jih za to potrebujete Poleg držala je tu še šest nastavkov iz lahke, vendar odporne kovine Čiščenje, piljenje, gladenje in masiranje nohtov bo s kompletom prava zabava, da o učinkovitosti sploh ne govorimo cena 1.299,00 ♦ PTT-stroški 14. OSVEZlLEC ČEVLJEV - FRE$ Priklopite ga na električno omrežje in segrel vam bo notranjost čevlja ter s kroženjem zraka izsušil vso vlago Cena z adapterjem 1.299,00 + PTT-stroški 15. PARNI MINILIKALNIK -LIKANJE KOT ZA SALO Z njim je likanje hitro in neutrudljivo. Ker je majhen, lahek, lahko z njim likate srajce kar na obešalniku, prte pa kar na mizi! cena: 2.199,00 ♦ PTT-stroški 17. CINDV - brivnik za ženske Deluje enako kot moški brivnik, le da dlake najprej dvigne in natoodreže tik ob koži. Po uporabi bo koža žametno gladka Odstranjevanje dlak je z brivnikom CINDV povsem neboleče cena: 1 199,00 + PTT-stroški 16 VALI - MALI VARILNIK POLIVINILA To je doslej najmanjši vanlnik za polivini-laste vrečke. Delu|e na baterijski pogon in z n|im lahko neprodušno zaprete vrečko katere koli velikosti VALI VAM BO DELO OLAJŠAL cena 699,00 + PTT-stroški »A 18 PREPARAT PROTI SIVIM LASEM CIGIRICCI REVOLUCIONARNI DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI i £^ £^ 1 teden 2 leden 5. teden 4 teden Losion, ki skladno z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo m sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarva raztopina za vtiranje v lasišče. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta. Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhl|.i| in preprečuje i>d padanje. Gigiricci je Znanstveno preizkušen Steklenička vsebuje 155 ml cena: 1.599,00 + PTT-stroški 12 SUSlLEC LAKA Skrajšal bo čas sušenja, lak pa osušil globinsko, ne le površinsko V PETIH MINUTAH boste z rokami že lahko, kot navadno opravljali vsa dela. cena: 999,00 + PTT-stroški 13. KNJIŽNA MINILUČKA Izdelana je iz posebno lahke snovi. Za uporabo potrebujete dva baterijska vložka velikosti AA Je majhna, zložljiva in gibljiva - s tremi premičnimi koleni lahko svetlobo nastavite pod katerim kotim kotom ali jo naravnate v katero koli smer. cena: 699,00 + PTT-stroški 3 19 GINGER - čaj za moške in ženske /.i dolgo in srečno ljubezen cena 699,00 + PTT-stroški 20 NICO - čaj za kadilce cena; 699,00 + PTT-stroški Pri nakupu ponujamo naslednje možnosti: NAROČILNICO POSUITE NA NASLOV DŽIRLO d.o.o., p.p. 45, 61101 UUBUANA Ceste se odločili za nakup izdelkov v vrednosti od 1 500,00 do 25.0OO.OOSIT. lahko i/birate med izdelki, ki vam )ih (kot nagrado) podarimo Možnosti sos pri vrednosti naročila: I. od 1.500,00 do 2.500,00 SIT lahko izbirate med naslednjimi izdelki: a) ščitnik z n ali b) zložljivi obešalnik C) ventilator d) Nico e) Ginger f) kaseta Džirlo 2 od 2 500,00 do 5.000,00 lahk ■ i Trio b) Džirlogu.ud 3 od 5.000,00 do 10.000,00 lahko i/birate med a) zobno krtačko b) sušilcem laka 4 od 10.000,00 do 15.000,00 lahko izbirate med a) dietnim računalnikom b) lupilcem jabolk J od 15.000,00 do 20.000,00 lahk« i/birate med a) kuhalnikom za kavo bi osvežilcem hladilnika 6 od 20.000,00 do 30.000,00 lahko izbirate med a) mon amijem bi giggiricijem. izbirate med izdelkoma NAROČILNICE NI TREBA POŠILJATI, ČE STE PLAČALI VNAPREJ! NAROČILNICA Ime in priimek:.. UliCO in št. : ...... KrO| m poš*no št 1. C. ŠLANG ....... kos 2. 0. GUARD.......kos 3. KRTACKA........ kos 4. PREVAJALNIK....... k OS 5. KINC KONG........ kos 6. POP KORN...... kos |nS os^ L ju b I j 7. TRIO...............kos. 8. PEPELNIK........ kos. 9. MON AMI....... kos. 10. SESALNIK...... kos. 11. Ntoo nohtov.....kos. 12. SUŠILEC........kos. —S 13. LUČKA.......... kos. 14. FREŠ.............kos. 15. LIKALNIK ...... kos. 16. VAU ............. kos. 17. CINDV ........... kos. 18. GIGGIRICI.....kos. 19. GINGER........ kos. 20. NICO............kos. 21. OSVEŽ..........kos. 22. ČISTILEC........ kos. 23. PREP. SMČ. ... kos. 24. REZALNIK ..... kos. a n a IZDELKE LAHKO NAROČITE NA: p.p. 45, Ljubljana ali na ^ 061/216-766, 061/217-690, ^ 061/215-476 TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH ŽIRO RAČUN: 50 1 00-60 1 - 1 3904 1 JOŽE KOŠNJEK Slika: GORAZD ŠINIK Aktualni intervju: prof, dr. LJUBO BAVCON o varuhu človekovih pravic, ki ga predvideva jjjtava, v državnem zboru pa je pred sprejemom ustrezen zakon Glasnik državljanov in kontrolor oblasti Varuh človekovih pravic bi moral biti pravni strokovnjak najvišjega razreda, človek z visokim javnim ugledom, nevezan na oblast in politiko, meni dr. Ljubo Bavcon, predsednik nekdanjega sveta za varstvo človekovih pravic in svoboščin ter eden od sestavi j alcev predloga zakona o v*ruhu človekovih pravic. Gospod profesor, Svet za vorstvo človekovih pravic In ^oboščin, ki ste mu predsedovali skoraj pet let, je °Pravljal naloge, ki naj bi Jih poslej opravljal varuh človekovih pravic ali om-ofdsman. Kako vi gledate na dosedanje razprave o pristojnostih in poloiaju varuha? Dr. BAVCON: "Nekateri bi Vaniha človekovih pravic radi za okrasek in bi ga radi 0n*ejili na nekaj nepomembnih Pristojnosti. Kot moteč dejav-2* 8a razumejo tisti, ki sprašu-leJo, čigav pa pravzaprav je ta j^stitut. Kdo ga bo pa kontro-■Jjjl? Pri tem se izraža tudi določeno nerazumevanje te institucije, pa tudi strah pred njo ln podcenjevanje. V nekem ^islu sovražno pa ga pojmuje f|su, kdor skuša politično dis-*yalificirati tiste, ki mečejo na Jjizo in na dnevni red argument MOvekovih pravic, in ko posku-ajo z diskretnimi, neformalni-tl>1 in javnimi intervencijami °iuejevati oblast in moč, samoto nosilcev politične moči. ^veda je veliko odvisno od tega, ali bo bodoči slovenski varuh človekovih pravic osebnost z velikim ugledom in potrebno občutljivostjo, razumnostjo, z občutkom za pravo mero, ki se bo sposoben distancirati od političnih argumentov, ki se ne bo pustil vpreči v voz katere koli politike ali ideologije. Položaj bodočega varuha je pri nas še veliko bolj odvisen od druge strani in prepričan sem, da bo položaj varuha zelo natančen merski instrument o stanju demokracije pri nas, o ravni obče, politične in pravne kulture in o delovanju pravne države. Varuh človekovih pravic je vrh, ki deluje lahko samo v okoliščinah demokratične in pravne države." Danes ste govorili o predlogu našega zakona o varuhu človekovih pravic Sodelovali so tudi predstavniki Sveta Evrope in varuhi človekovih pravic oziroma njihovi sodelavci iz Norveške, Poljske in Nizozemske. Ali ste zadovoljni z razpravo, ki je bila, glede na udeležbo, visoko strokovna? Dr. BAVCON: "Mislim, da smo z dosedanjimi razgovori lahko zelo zadovoljni. Predstavljena je bila panorama različnih možnih rešitev. Dileme so bile zelo jasno pokazane. Čeprav se je mogoče težje odločati med različnimi možnimi rešitvami, pa je to koristno, saj so predstavljeni različni pogledi. Sem pa zadovoljen, ker so se tega posvetovanja udeležili številni pred-stavniki, ki bodo morali v prihodnje z našim varuhom človekovih pravic sodelovati. Mogoče je ta razprava vplivala na to, da ga bodo sprejeli z večjo dobrona-mernostio, da ga ne bodo odklanjali, da ne bodo mislili, da je to en okrasek na sistemu, ki pa nima nobenega pomena, ampak gre za pomembno institucijo, ki varuje človekove pravice." Se vam ne zdi, da vlada pri nas določen strah oziroma bojazen pred tem novim institutom? Dr. BAVCON: "Seveda. Če upoštevate, da so na Švedskem ustanovili leta 1809, da v nekaterih drugih državah obstaja že 100 ali pa vsaj 20 ali 30 let, potem ni čudno, da nekateri ljudje gledajo z nezaupanjem na neko popolnoma novo institucijo. Ne poznajo ie, nepoznavanje pa je ponavadi vzrok za odpore, dvome in skepso." Največ odporov in dvomov je med politiki. Je to posledica strahu, da lim oo kdo gledal pod prste? Dr. BAVCON: "Seveda. Odpori tako vedno pridejo samo iz politike, ne pa od ljudi. Ljudje se veselijo ustanovitve novih institucij za varstvo njihovih pravic. Od nosilcev oblasti prihajajo odpori, zato ker je to ena od institucij, ki omejuje moč oblasti, ki omejuje nosilce moči in oblasti na osnovi zakona, na osnovi mednarodnih konvencij o človekovih pravicah. To pa je za nosilca oblasti neprijetno, ker ga omejuje pri uveljavitvi absolutne moči." Poznate tuje varuhe človekovih pravic Ste med najbolj kompetentnim!, da govorite o varstvu človekovih pravic in varuhu. Katere kvalitete bi Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna pocinkana pločevina AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Proizvodnja, servis, montaža mora! imeti naš varuh človekovih pravic? Dr. BAVCON: "Mislim, da bi moral biti najvišji strokovnjak s pravnega področja. Moral pa bi imeti tudi velik ugled v javnosti. Biti bi moral neodvisen, torej nikjer politično in strankarsko angažiran. To so po moje potrebni kriteriji za izvolitev bodočega slovenskega varuha človekovih pravic ali varuhinje." Se imate vi in vaš svet za varstvo človekovih pravic in svoboščin za začetnika dela na tem področju v Sloveniji? Dr. BAVCON: "Seveda. Mi smo začeli delati na tem področju spomladi leta 1988. Od prvega trenutka dalje smo opravljali funkcijo varuha človekovih pravic, ob še drugih, potem pa smo si ves čas prizadevali, da bi bila ta institucija vgrajena v naš pravni sistem, da postane del ustavnega sistema in vse naše moči smo vložili v osnutek tega zakona o varuhu človekovih pravic, ki je sedaj predložen." Zakon bo gotovo sprejet V kakšnih razmerah se bo znašel naš varuh človekovih pravic? Ali bo okrasek oblasti, ali moteč element ali sovražnik, kot ste dejali? Dr. BAVCON: "Vse je mogoče. Stvar ni odvisna od zakona. Poljski varuh je povedal, da ima njihov zakon vsega skupaj 22 členov, naš pa jih ima okrog 80. Stvar bo odvisna od tega, kako bo sprejeta ta institucija v tistem delu slovenske javnosti, ki odloča, ki ustvarja politiko. Če ji bo napoti, potem jo bodo diskvalificirah ah potisnili v kot, kjer nima nobene moči. Če pa bo varuh sprejet kot dobrodošla institucija, da bo Slovencem, njihovim pravicam in njihovi pravni varnosti dobro, bo delal dobro. Če bo sprejet kot motnja, ki moti aspiracije nekaterih politikov, ga bodo diskvalificirah politično in osebnostno." Glede na to, da je v Sloveniji v tem prehodnem obdobju hudo načeta pravna varnost posameznika in da tudi človekove pravice niso vedno prav visoko, gre sklepati, da bodoči varuh človekovih pravic ne bo brez dela. To konec koncev kažejo tudi številne pritožbe in prošnje na vaš svet Dr. BAVCON: "Jaz mislim, da se bo varuh človekovih pravic med ljudmi prijel. Če pogledamo, kako se je svet za varstvo človekovih pravic in svoboščin uveljavil vsa leta delovanja, do volitev leta 1992, in postal zelo ugledna ustanova med navadnimi ljudmi, potem zna biti z novim varuhom enako. Mandat našemu svetu je prenehal. Pa ne samo to. Začeli so se razburkani časi afer in v razmerah gonje, politične psihoze in ustvarjanja kaosa je dovolj dela za varuha človekovih pravic. Kršitve človekovih pravic se pojavljajo povsod. Danes smo slišali, da v evropskih državah prihaja do tisočev pritožb, čeprav so to države, Ki imajo tradicionalno demokracijo in tradicionalno pravno državo." V ritmu flatnenka, polke... Zastarela predmestna dvorana. Ne vem, čemu je bila prvotno namenjena. Morda plesnim šolam, amaterskim gledališčem... Pravijo pa, da je le nekaj časa večer za večerom polna turistov -tudi nocoj. Flamenku se pač ni mogoče upreti. Luč počasi prepušča mesto erotični poltemi. Oder se dviga. Oči publike, ki jih je ie rahlo poživila nadvse pitna sangnja, hlastajo po prihajajočih nastopajočih. Iz zvočnika kot slap lije znan motiv iz Bizetove Carmen. Večer flamenka se začenja. Temnopolta stasita dekleta, živahnih švigajočih oči, zapeljivega prikritega nasmeha, z gospodovalno drlo glave, prave vabeče, polnokrvne mladenke, s spretnimi udarci nog in klokotanjem kastanjet preplavijo oder. Med njimi so le trije suhljati baletniki - kakšen kontrast. Bizetova Carmen, ki je, kot bi rekel Nietsche, "epigram strasti" - dodajam - in ljubezni, se mi je vedno zdela kot polna, samozadostna glasba. Ta večer pa jo dolivljam le kot umetelno posodo, v katero se pretaka, kot vino na Martina, zahteven andaluzijski ciganski ples, ki - vse tako kale - postaja ob koridi zaščitni znak v svet vsak dan bolj odprte po-Frankove Španije. Plesalke ognjevito valovijo po skromnem plesišču, spretno premetavajo svoja nabrana rdeče-bela krila, tako da se tu in tam sramelljivo zasvetijo njihova vabeča bedra, le takoj naslednji trenutek pa je vsa gledalčeva pozornost spet podrejena kar neverjetno veščemu potrkavanju plešočih s petami, s prsti in kar s celimi stopali. Na vrsti je plesni vrhunec večera: stok plesalec zapleše svoj solo. Občudovanja vredna spretnost: neprestano menja ritem, glasnost, vrsto zvoka, ob tem pa suvereno, kot da bi bil brez tele, drsi po odru. Ves je preznojen, zamaknjeno zre nekam v daljavo, soplesalke ga spodbujajo z meni nerazumljivimi klici. Daje vtis, kot da je v transu. Nenadoma me presune primerjava. Ta Španec je kot divji petelin. Eden poje, drugi pleše - petelin sam in zarana zjutraj, plesalec nam in zvečer. Oboje pa je dvorjenje, je vabilo k ljubezni, Španijo kot turistično delelo, predvsem obalo Costa Brava, smo Slovenci začeli masovno odkrivati, potem ko nam je iz najrazličnejših razlogov začela postajati vse manj dostopna sicer čudovita hrvaška obala. To pa seveda ne pomeni, da Španija le prej ni bila navzoča v naši zavesti. Redki so med nami, ki ne bi ničesar vedeli o od sonca olganem, z vinom in južnim sadjem bogatim Pirenejskem polotoku, o prebivalcih te lepe delele, ki so večkrat nadvse dejavno (kar usodno) posegli v tok zgodovine, kot npr. Kolumb, pa umetniki: Cervantes, El Greco, Goya, Lorca, Picasso, Dali in drugi, ali vsaj slišali za poslikano jamo Altamiro, špansko drlavliansko vojno in navsezadnje vedeli za Barcelono, prizorišče zadnjih letnik olimpijskih iger. Ko sem se te dni potikal, ob tem pa opazoval, spraševal in občudoval to okrog petindvajsetkrat, po številu prebivalstva pa petnajstkrat večjo delelo, kot je Slovenija, mi je prišlo na misel, da biti majhen (maloštevilčen) narod ni vedno slabo. Majhnost redko (v Sloveniji je zadnje leto tega nekaj več) ustvarja pri ljudeh varljiv občutek samozadostnosti. Zaradi nuje, tako rekoč, smo znatno bolj kot številnejši narodi v svet odprti: Zato o svetu okoli sebe tudi več vemo, smo na neki način "internacionalis-tično" naravnani. Znano je, da zato noben večji svetovni dogodek nikoli ni šel neopazno mimo majhnih narodov. Za Slovence je značilno, da smo bili v mnogih tovrstnih dogodkih celo dejavno prisotni; vedno pa so se ti dogodki odslikavali v zavesti našega naroda - vsaj od protestantizma naprej to zagotovo velja, kar pa za velike narode ne bi mogli reči. To velja tudi za špansko drlavljansko vojno (ta čas je pri nas spet enkrat enostrano razlagana), ki je bila v vsem uvertura v drugo svetovno vojno. Vse prerado pa se namreč ob tem pozablja, da je bila ta vojna predvsem, upor španske revščine, ponilanih in razlaljenih, torej zoper polfevdalne, diktatorske španske razmere, ki se je na nesrečo Spancev končala z zmago fašista Franca in seveda z milijonom mrtvih; okroglo 600.000 Špancev pa je moralo v izgnanstvo, da o tem, kar so morali pretrpeti Španci do diktatorjeve smrti, niti ne govorimo. Ta vojna je le v tridesetih letih burila duhove pri nas. Nekaj Slovencev pa se je celo borilo na strani španske Ljudske fronte, ki so jo vodili komunisti, socialisti, republikanci in še nekatere druge manjše stranke. Takratno dejavnost je dodobra razgibal Kocbek s člankom Premišljevanje o Španiji, ki je izšel v rebiji Dom in svet 1937. leta. Ta članek zagotovo sodi med tista dejanja tridesetih let, ki so odločilno vplivala na oblikovanje tiste slovenske zavesti, ki je kasneje našla potrditev v formiranju OF, s tem pa v medvojnih in tudi povojnih dogodkih. Kocbeka je pretresla Guemica, simbol nacifašističnega divjanja na eni ter rodoljubja in vere vpravičnejši svet na drugi strani; predvsem pa neevangelijsko ravnanje visokega klera španske Cerkve. (Za razliko od delovanja nilje duhovščine, ki je povečini podpirala republikance.) In tu se začenjajo številne paralele z nami. Španci so nam zato lahko s svojo izkušnjo v mnogočem še danes vzor. Tako smo - mutatis mutandis - v mnogočem enako preliveli to pretresljivo dvajseto stoletje, se podobno prebijali skozi materialno revščino in duhovno omejenost, trpeli pod primelem totalitarne oblasti, kot Španci smo tudi mi potrebni narodne sprave - v imenu prihodnosti, seveda, skupno nam je ta čas iskanje mesta v novi zdruleni Evropi, itd. Kako je svet pravzaprav majhen in problemi posameznikov in narodov sorodni, da ne rečem enaki. Vračam se proti domu. Vtis imam, kot da se je tu na julnem robu razvite Evrope, v Nici, Cannesu, Monacu kristalizirano bogastvo. Mesta larijo v tisočerih raznobarvnih lučeh, povseod zelenice, vodometi, dragi avtomobili, lepo oblečena gospoda. Za ta vset, ki se tu zabava, je vse, kar je zunaj njega, prostorsko ali časovno neskončno daleč. Ta čas jih Balkan, Palestina, Somalija, razpadajoča bivša Sovjetska zveza, itd. zanimajo le toliko, kolikor ogrolajo njih bogastvo ali o(ne)mogočajo novo bogatenje. To je svet koristi. Ta stara Zemlja, katere okroglost je potrdil Kolumb, pa se v ritmu flamenka, polke, valčka, kola, kazačoka, vrti naprej - iz neznanega v neznano. Viktor Žakelj Kdo zavira zaustavitev divjih privatizacij: Kolektivna odgovornost kot politima aiareja Slovenska politika je absoluten paradoks: če ste delavec in ste poneverili pičlih 2000 SIT, boste obsojeni na gnitje v ječi vsaj za dobo dveh let. Toda če ste manager ali direktor in divje privatizirate firmo ter s tem oškodujete družbo za, recimo skromnih 10 milijonov nemških mark, potem boste lahko sladko spali pri ljubici. Pri debatah o divjih privatizacijah in seveda ljudeh, ki tovrstna protizakonita dejanja uveljavljajo, ne moremo mimo dejstva, da gre za vsesplošen pojav. Ugotovitev lahko opredelimo kot skrajni cinizem ali pa kot ialostno dejstvo. Pri tem pa je bistveno, da je divja uzurpacija družbenega premoženja tehnično zelo preprosto izvedljiva, ter da so tako politiki kot tudi sodstvo, pri ustavljanju tovrstnih procesov preveč okorni Le sprašujemo se lahko, čemu je tako. Odgovorov na vprašanje je več, nobeden od njih pa nima popolnih dokazov, da bi konkretno nekoga obdolžili, da je kriv za nastalo stanje. Takorekoč se vrtimo v vodah možnih špekulacij, ki dokazujejo edino to, da še dandanes nismo in se tudi dolgo Še ne bomo izpluli iz pristanišča kolektivne odgovornosti. Smo res za vsesplošno divje privatiziranje krivi vsi državljani Slovenije? Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da je v Sloveniji Državni zbor tisti, ki sprejema zakone. Zakonodaja pa je, milo rečeno, bizantinska, nekakšna mešanica zakonov iz bivše SFRJ, ki je temeljila na ruski realsocialistični doktrini prava ter novih zakonov, ki dišijo po konglomeratu zahodno evropskih pravnih sistemov po načelu malo od tega nekaj od onega. Na žalost ravno ključna zakonodaja ni sprejeta. Po drugi strani, preden preidemo k špekulacijam o vzrokih nastalih razmer, lahko spregovorimo tudi o aktivnostih in trenutnih pooblastilih sodišč, družbenih pravobranilcev samoupravljanja... Ti mlini meljejo izredno počasi in govori se, da zaradi nekakšne direktive iz višje instance. Gre za prazna natolcevanja ali za resnična dejstva. SDK, ki je opravda številne revizije privatizacij podjetij, je predložila številna dokazna gradiva tako sodiščem kot tudi organom pregona, toda še danes ta dokumentacija leži v teh ali onih predalih, medtem ko se krivci, torej ljudje, ki so osumljeni hudih kaznivih dejanj prosto sprehajajo na prostosti Več kot to. Naravnost norčujejo se iz SuK ter jo ovajajo sodiščem kot institucijo, ki razpečuje krive podatke in s tem uničuje ugled novopečenih firm. Tipičen primer tovrstne manage-rske arognace je vsem Gorenjcem dobro znana Elita, d.o.o.. In medtem, ko odteka družbeni kapital v zasebne roke, se strankarski pristopi do reševanja problemov divje privatizacije razlikujejo, kar ne škodi nikomur drugemu kot le družbi. In poslance smo volili ljudje, ki sestavljamo družbo. Vloga posameznih strank pri reševanju tega spora je različna. Lahko pa bi jih razdelili na dva pola, vsaj po tem, kako se medsebojno obtožujejo: udbomafijski in legalistični pol. Legalistični pol poskuša prikazati, da so stranke, ki so nastale iz nekdanjih družbenopolitičnih sil delujejo na mafijski način, torej podtalno. ZLSD in LDS naj bi bila po tej logiki povezana z odlivom kapitala v tujino in z divjimi privatizacijami, ker so ljudje, ki divje privatizirajo ali ki prelivajo kapital v tujino, nekoč bili ali pa so še njihovi člani A sam sum brez dokazov ni dovolj. Ve se sicer, da so bili v preteklem sistemu vsi direktorji člani ZK, vendar to samo po sebi še nič ne pomeni. V tovrstnem natolcevanju ali pa mogoče celo upravičenemu zatrjevanju prihaja v javnost več dokumentov. Spomnimo se gradiva t.i ali samozvane Civilne iniciative, ki je preljubim poslancem izročila dosje Hermana Rigelnika. V tem 'dokumentu' piše, da sta tako g. Rigelnik kot tudi g. Drnovšek na predvolilnem shodu v Velenju obljubljala, da kolikor bosta izvoljena, bosta preprečita revizijeprivatizacij. Skratka, Civilna iniciativa trdi, da so glavni krivci za polževo napredovanje pri sprejemanju nove kazenske in revizijske zakonodaje g. Kučan, g. Rigelnik in g. Drnovšek. Seveda če temu, kar trdi skupina neavtoriziranih Civilnih inicjatorjev, verjamemo. Nikakor pa si ne moremo privoščiti, da bi kaj takega sploh lahko kupili, dokler ni dokazano in pravno razsojeno. Samo spomnimo se, kako je g. Rigelnik ta pamflet Civline iniciative pokomentiral: Brez komentarja, s čimer je hotel povedati, da dokler ni sodnega procesa in jasnih dokazov o krivdi, je vsakršno tovrstno razpečevanje dokumentov podpihovanje javne domišljije. Obstaja sum, ki torej ni utemeljen. Kaj se torej skriva za divjimi privatizacijami? Gospodarski obračun za prestižem in politiko kadrovanja. Med strankami, ki dobro, celo fantastično kadrujejo, so na prvem mestu ZLSD potem LDS, nato SDSS. Ostali so pri kadrovanju pravi nedonošenčki in mlačneži, saj je recimo znan očitek g. Lojzetu Peterletu, da v svojem resorju nima svojih ljudi, marveč ljudi iz preteklega režima. Stranke, ki znajo kadrovati imajo tovrstne stvari natančno urejene, kar pomeni, da so njihovi kadri v resorjih povsem lojalni. Ali gre potemtakem, ko se sprašujemo po vzrokih poplav divjih privatizacij, iskati v zavidanju zdrave politike kadriranja svojih ljudi na pomembna mesta. Mogoče, vendar pod tem pogojem, če se ve, kdo so pravi ljudje, če jih imaš in kako jih nameščaš. Kolikor so divje privatizacije načelo kadriranja s pogodbo o absolutni lojalnosti gospodarju, kdo potem hoče biti gospodar, ter kakšen. Kolikor pa to ni res, zakaj potemtakem stranke zavlačujejo s sprejetjem zakonodaje, ki bi pometala kriminalce v ječe. Ko tako pretehtavamo in izključujemo, zakaj divjih privatizacij nihče ne more učinkovito zaustaviti, je nujno vključiti tudi opcijo, ki se zdi, glede na dosedanjo slovensko penalsko prakso, najbolj verjetna: Namreč to, da divji privatizatorii sploh ne bodo kaznovani, saj so načini divjih privatizacij lahko zelo zapleteni in konec koncev, ko je kapital zapit, ostajajo le še spomini. Skratka še vedno živimo v družbi kolektivne odgovornosti in družbi, kjer imajo bogati, čeprav z denarjem, ki so ga pridobili na nepošten način, pravice ter privilegije, revni le na papriju ali pa še tam ne. Medtem ko delamo špekulacije o tem, kdo zavlačuje s kaznovanjem divjih privatizatoriev, ti privatizirajo še naprej, poslanci štejejo svoje stotisočake, ki jih dobijo za mezdo, ostali pa lahko gledamo certifikate in premišljujemo, kam jih bomo vložili, Če jih bomo vložili, in če jih ne bomo prej založili Dokazov, da bi obsodili divje privatizatorje, je več kot dovolj. Ne vvutika niti tudi sodnih pooblastil, da bi se to početje zaustavilo v >iru obstoječe zakonodaje. Dokazov, kdo zavlačuje preprečitev ji*iih privatizacij, pa je kronično premalo, da bi s prstom pokazali H krivca in ga obsodili. Bodo politiki predolgo na potezi? Tomaž KUKOVICA MARIJA VOLCJAK Dileme privatizacije in revizijskih postopkov Poti in stranpoti privatizacije podjetij Ekonomskega sistema, ki bi pripeljal odiiti denar nazaj iz tujine, ni moč vzpostaviti. Ljubljana, 16. novembra - Poti in stranpoti lastninjenja so po vladnih "revizijskih ukrepih" v srediSču pozornosti, zato je razumljivo, da je gospodarski forum Združene liste obravnaval dileme privatizacije in revizijskih postopkov. Gospodarstvenike so zanimali predvsem odgovori na konkretna vprašanja, s katerimi se srečujejo pri lastninjenju v podjetjih in pri revizijskih postopkih. Pogovarjali so se z državnim sekretarjem za privatizacijo TONETOM ROPOM in direktorico SDK Slovenije ROMANO LOGARJEVO, ki jo je spremljal njen pomočnik za plačilni promet FRANC SIMNOVEC. Na uvodno vprašanje, komu se najbolimudi z lastninjenjem je Tone Rop odgovoril, da so nekatera podjetja že globoko v lastninjenju, podatke o tem pa bo predstavil prihodnji teden. Vse pa kaže, da se najbolj mudi javnim gospodarskim gospodarskim službam, ki so morale že oddati elaborate, kolikšen delež javnih podjetij naj bi po njihovi olastninili po zakonu o privatizaciji podjetij. Pričakujemo lahko veliko zanimanje ljudi za vlaganje lastninskih certifik-tatov v javna podjetja, na kar morajo misliti v podjetjih, kjer odlašajo z lastninjenjem. Poseben problem predstavlja lastninjenje Triglavskega narodnega parka, kjer so interesi različni, bistveno je predvsem vprašanje več privatizacijskih ali samo en sklad za pospeševanje razvoja TNP ter seveda, kakšne privatizacijske sheme naj bi uporabili. Po Ropovih besedah se počasi le približujejo rešitvi in parlament naj bi zakon obravnaval hkrati s predlogi, ki so jih že podali nekateri poslanci. Pripravljen je tudi zakon o privatizaciji zavarovalnic, kjer naj bi največ besede imeli institucionalni lastniki, deloma pa tudi zaposleni. Centralni depo bo omogočal tudi davčno kontrolo Nematerialna izdaja lastninskih certifikatov omogoča centralni depo vrednostnih papirjev, ki bo svojo vlogo odigral tudi pri kasnejših transakcija z imenskimi delnicami. Posebna delovna skupina že pripravlja projekt nematerialne izdaje delnic, kar bo poleg popolne razvidnosti omogočalo tudi popolno davčno zajetje. Potrebna je torej previdnost pri trgovanju z lastniškimi certifikati, ki se je menda že začelo, zakon pa tega seveda ne dovoljuje. V centralnem depoju bo namreč razvidno, če imajo takšni posli protitok v denarju, če tega ne bo, vas bo verjetno čakala obdavčitev Ni pa še jasno, bo obdavčena le razlike v vrednosti ah pa celotna vrednost certifikata, kar naj bi veljalo tudi za Izdanih je bilo 2.000.835 državljanskih certifikatov v vrednosti 547 milijard tolarjev. SDK vodi centralni depo lastninskih certifikatov, vsa poraba bo Dotekala s pomočjo preknjiževanja. Certifikate, ki jih bodo zaposleni dobili na račun za-dolinic za neizplačane plače, bodo vodili na istih računih posameznikov, številka računa pa je enaka matični številki posameznika. Franc Sim-novec je dejal, da se zaradi varovanja osebnih podatkov kdorkoli lahko odloči tudi za drugačno številko svojega certifl-katnega računa, vendar pa mora stroške spremembe pač plačati. Pri deviznem nadzoru pa SDK-jeva opozorila ne veljajo samo za nazaj, temveč tudi za naprej, je dejala Logarjeva ter opozorila, da tudi ugledni ekonomski strokovnjaki dvomijo, da nimogoče vzpostaviti ekonomskega sistema, ki bi vrnil pobegli kapital. darilne pogodbe. Potemtakem naj se ne bi ponovila stanovanjska zgodba, ko so najbolj podjetni kupovali stanovanjsko pravico. Prepoved trgovanja z lastninskimi certifikati m kasneje tudi štiri leta z delnicami oziroma dve leti pri interni razdelitvi je varnostni ventil zaradi množične privatizacije, za kakršno smo se odločili v Sloveniji. Na trgu bi se sicer namreč lahko v trenutku znašlo veliko delnic, kar bi povzročilo skokovit padec njihove cene. Pobrale bi denar, kar bi prek posojil vplivalo na obrestne mere in tako na gospodarsko aktivnost. Zaradi tega so možne le prodaje in nakupi delnic znotraj delovnih kolektivov, seveda v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa, obliko podjetja lahko določijo v privatizacijskem programu. Revizija je v nekaterih podjetjih ugotovila oškodovanje družbene lastnine zaradi preveč izplačanih regresov in zastavlja se vprašanje, kaj se pri poprovih zgodi s plačanimi prispevki. Vprašanje še ni razrešeno, načelo pa lahko podjetja zahtevajo povrnitev prispevkov, je dejala Logarjeva. Delnice institucionalnih lastnikov pa bodo prenosljive šle, ko bodo kotirale na borzi, za kar bo seveda potrebno soglasje državne komisije za vrednostne papirje. Tako je finančni trg zavarovan pred udarcem privatizacije, seveda pa tudi vrednosti papirji, ki že kotirajo na borzi, saj bi jim sicer verjetno hitro padla cena. Obveznosti odškodninskega sklada še niso znane Najbolj kritično bo seveda sproščanje delnic pokojninskega in odškodninskega sklada, ki naj bi bilo postopno, odškodninski naj bi prve obveznosti Kskril decembra prihodnje leto. jegove obveznosti šele ugotavljajo, ko bodo znane, naj bi reagirali sprotno. Razlaščenci so Želeli, da bi država prevzela garancijo, ki jo je posredno v bistvu že dala, ne garantira pa avtomatskega financiranja odškodninskega sklada. Zato se razlaščenci raje odločajo za vračanje v naravi, kar seveda zmanjšuje javni dolg. Kmalu še zakon o investicijskih skladih Manjka še zakon o investicijskih skladih, z njegovim sprejetjem bo začel teči enoletni rok za vložitev privatizacijskih programov. Če bo torej zakon sprejet novembra, bo skrajni rok november prihodnje leto. Po Ropovih besedah večjih zapletov ne pričakujejo, vlada naj bi amandmaje obravnavala še ta teden in zakon naj bi bil prihodnji teden v parlamentu. Problematičen bo kot vse kaže cenzus za tujce. ■ Pripravljen je tudi zakon o kupnini, ki pa je zaradi razdelitvenega koncepta ne bo veliko, snema razdelitve pa zagotavlja vračanje denarja v gospodarstvo. Prednost privatiziranih podjetij Podjetja, ki bodo opravila privatizacijo, lahko pričakujejo določene prednosti. Po Ropovih besedah razmišljajo o tem, da bi posojilo svetovne banke namenili deloma tudi za subvencioniranje obrestnih mer olastninjenim podjetjem. To merilo pa naj bi uporabljali tudi pri drugih intervencijah v fospodarstvo. Tako bodo pritis-ah na olastninjenje podjetij, posredno seveda tudi na revizije. SDK ne more biti tožena stranka, saj dela za državo Direktorica SDK Romana Logarjeva je uvodoma dejala, da v svetu ni v navadi, da bi organi nadzora probleme razgrinjali pred javnostjo, pri nas pa v prehodnem razdobju brez tega ne gre. Na neenakopraven položaj družbene lastnine so opozarjali že prej in vztrajali, da morajo biti merila enaka za vse. V reviziji je približno 900 podjetij, SDK pa je sama določil a vrst ni red revizij, saj zakon tega ni predpisal. Najprej so bila na vrsti podjetja, za katera so sum o nepravilnem lastninjenju podah organi pregona ter podjetja, za katera so prijave Erišle z več strani ter tista, v aterih so prisotni tujci, zdaj so na vrsti veliki sistemi. Podjetja imajo 30 dni časa za popravke, če tega ne storijo, nato sledi odločba. Možne so pritožbe na sodišča, saj po besedah Romane Logarjeve SDK ne more biti tožena stranka, ker delo opravlja za državo. Postopek pa bi se moral nadal- {evati na vrhovnem sodišču, saj >i bili tako spori zbrani na enem mestu, s cimer bi preprečili dolgotrajne spore. Prva naloga SDK namreč ni kaznovanje, temveč iskanje pravega razmerja med družbeno in drugimi oblikami lastnine, z gospodarskimi prestopki in kaznivimi dejanji pa se ukvarjajo tožilci in sodišča. Privatizacija javnih podjetij oa primera do primera Izhodišča za določanje deleža javnih podjejij, ki naj bi se olastnimla po zakonu o privati- Centralni depo bo omogočal tudi kontrolo nakupa slovenskih podjetij s strani tujcev. V deviznem zakonu pa naj bi predpisali maksimalni delež, do katerega dovoljenje ni Sotrebno. Centralni depo i omogočal tudi kontrolo spoštovanje te meje. Strah pred lokacijo premoženja v Ljubljani upravičen, saj bo do tega prišlo le pri pokojninskem in odškodninskem skladu. Pri pooblaščenih investicijskih družbah pa se tega ni potrebno batl> je dejal Tone Rop, saj je zanimanje zanje zelo ff* liko, tudi po drugih slovenskih središčih, ne le ' Ljubljani Vsak teden se oglasijo najmanj trije, ki želijo informacije, kako bo moč ustanoviti Investicijsko družbo, zato je moč pričakovati, o* bodo razpršene po Slove' nije in drugod bodo ljubljanske investicijske družbe nedvomno manj uspešne kot domače. Investicijske družbe bodo tako svojevrstne volitve, saj se bodo ljudje sami odločali, kateri najbolj zaupajo. zaciji podjetij, so slabo priprav'' jena, zato so številna vprašanj* razumljiva, je dejal Tone Rop-Uredba je bila pripravljena jj| za javna podjetja na lokali ravni, saj na državni enotna • možna. Pri javnih podjetjih Bjj državni ravni naj bi se odloča" od primera do primera, saj r problematika zelo različna, sku; pen je le monopolni položaj javnih podjetij. Napaka je bil* storjena, ker niso bih sprejet1 področni zakoni, saj so problf mi zelo specifični. Denirfl0, cestna podjetja bi morala vedeti, ah lahko olastninijo gramoz* niče, ki bodo s pospešen" gradnjo cest nedvomno prin*' šale dober zaslužek. Pri zniževanju vrednosti družbenega premoženja s pomočjo bad willa Tone Rop priporoča previdnost, saj bo razliko * prihodnjih petih letih potrebno prikazati kot navidezni prihodek in g* upravičiti s stroški, sej bo sicer obračunski dobiček velik in seveda osnova za davek Problematična je revizija podjetij v tuj*1* lob Vprašanje je, kako so spL možne revizije slovenskih p?~j jetij v tujini, analizo, kako naj p to "luknjo" zakrpah, šele lujejo. Po eni strani gre za san), metodologijo teh revizijski^ postopkov oziroma so spl°" možni drugačni kot v drŽavi' kjer je bilo ustanovljeno Jjjjjj vensko podjetje, po drugi strafl pa za vprašanje, bodo na» revizorji to sploh lahko napra' vili, je dejal Tone Rop. Delniške družbe morajo v**' ko leto revidirati svoje zaJ?' jučne račun, zato metodoiogJJ pri njih ne more biti problemi revidiran zaključni račun naj v zadoščal tudi za agencijo 1 privatizaicjo, je dejala Logafl ^ va. Gospodarstveniki so namrC opozorili, da agencija zahte* dodatno revidiran zaključni/8, čun, kar v tujini stane 30 tis?* dolarjev. Čeprav jim revizij8* firma sestavlja zaključni racnn' zdaj zahteva agencija za Pn?*\ tizacijo za podjetja v tuJ !Ij dodatno revizijsko potrdilo. *j ga tujci pač zaračunajo. V tuj*"! imamo že trideset let pet p°~ jetij, dodatne revizijske Š<3% piljke nas bodo torej veljale *cj tisoč dolarjev, kar je ve", nepotrebni strošek, je dej eden izmed gospodarstvenik^ VJR€M€ Vremenoslovd nom za prihodnje dni napovedujejo oblačno, občasno bo tudi snežilo. LUNINČ SPR€M€MB€ 3 V nedeljo bo ob 3.03 nastopil prvi krajec. Herschlov vremenski ključ nam obeta sneg in vihar ^| JEKLO A W TEHNA J&Zk .Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 2 *4 MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Gorenjski glas In podjetje Phma Bled sta v sodelovanju z ostalimi pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki traja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za Imenitno nagrado: OSEBNI RAČUNALNIK PIOMA Nanizanka je sestavljena iz posameznih krogov, Id trajajo en teden, po vsakem krogu med pravilnimi odgovori in med kupci v PIOMI (za nakup nad 1.000 tolarjev) izžrebamo nagrajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe nagrade. Pokrovitelj X. kroga nagradne nanizanke PARTIZANSKA 18 telefon: 064^77-996; fax: 064/76-707 ŽALUZ1JE LAMELNE ZAVESE ROLETE NOVOI NUDIMO UVOŽENE MARKIZE-TENDE POSEZONSKE CENE Nagradno vprašanje v X. krogu: V koliko različnih barvah vam v obrtni delavnici "Senčila Bled" lahko izdelajo modste-kelne ali notranje Zaluzije? A) 3 B) 7 C) 15 Obkrožite pravilni odgovor in izrazan kupon pošljite dp torka, 23. novembra, na naslov: Gorenjski glas - MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, 64000 Kranj. Nagrade za reševalce nagradne nanizanke in za kupce v Piomi Bled: 10 X izdelki senčila Bled v vrednosti po 3.000,00 SIT. Do torka smo sprejema sil odgovore na nagradno vprašanje pokrovitelja IX. kroga. ELEKTRO PODJETJA MULEJ d.o.o.. Bled. Očitno Je bilo vprašanje malce težje, saj smo prejeli nekoliko manj dopisnic, med njimi tudi nekaj nepravilnih, kajti točen odgovor je bil:v ELEKTRO PODJETJU MULEJ BLED prodajajo, montirajo in servisirajo kotle za centralno ogrevanje znamk BALTUR, BIKLIM in WIESSMAN. V žrebu smo upoštevali vse dopisnice z najmanj enim od treh možnih odgovorov, čeprav je bil napisan rahlo napak (zlasti vam je delala preglavice znana nemška firma VViessman, ki ste jo prekrstili v Flsman"). Žreb je nagrade - nakup v vrednosti 3.000 SIT v ELEKTRO PODJETJU MULEJ BLED namenil: MIlan ŽEMLJIC, Grajska 43, Bled;Jožica PODOBNIK, Hraše 22; Marjeta JERAM, Maistrova 2, Radovljica; Peter KORDEŽ, Rakovica 12, Zg.Besnlca; Branko SMO-LEJ, Sp.Laze 13, Zg.Gorje; Primož ŠTULAR, Voklo 87/a; Katarina AMBROŽIC, Kajuhova 9, Bled; Andreja RUS, Tenetiše 87; Doroteja ZUPAN, Gregorčičeva 22, Bled; Brigita GOLOB, Hrušlca 102, Jesenice. C)IK 114 ZAUPANJE V KVALITETO ■ 11.. , ■ ■ I I/ m Ljubljanska 13/a, Bled,teL/tac064/77-426 "Feeling je dober" Dvajsetletni Škofjeločan Jan Plestenjak, tri centimetre premajhen za dvometraša, a v samem vrhu slovenske pop scene, v kateri se Je prvič pojavil letošnjo pomlad, ko je z "Bitko med spoloma" uspel na Pop delavnici '93, je pred kratkim izdal svoj prvi album. Nekakšna različica rapa, Id je značilna za njegov debitantski izdelek, je vsekakor nekaj novega v slovenskem glasbenem prostoru, več glasba se ie dobro prijela tudi med poslušalstvom. Z Janom, ki med svoje naj stvari šteje tudi kaj sladkega, sva se oni dan dobila na tortki. Ko se sedaj pojaviš na ulici, te spozna mnogo več ljudi kot včasih, kakšen je ta "nov" občutek? Slava? Feeling je dober. To, da te ljudje poznajo, postane del življenja in deluje kot ena droga. Kdorkoli je v takem biznisu, pa trdi, da mu ni do slave, ta laže. Tvoja mama je znana slikarka, brat odličen jadralni padalec, ti si se odločil za komercialno glasbo. Midva z mamo sva mogoče bolj realista, bolj komercialno usmerjena kot brat, kar po mojem mnenju sploh ni negativno. Pomembno je namreč doseči neki kompromis med kvaliteto in komercialnostjo. Tudi tega sem se naučil v Ameriki. Tam je namreč veliko glasbenikov, ki so zelo dobri, a jim za uspeh manjka prava mera prilagodljivosti, pomemben je organizacijski moment, čut za red in disciplino pri delu. Naučil v Ameriki? Ja, v Ameriki sem dobil štipendijo za dve leti in pol študija kitare, tudi vokala, na kratko povedano, gre za študij moderne glasbe. Prvo leto bivanja v Ameriki sem kar dobro izkoristil, saj sem poleg glasbenih znanj spoznal tudi ameriški način življenja, njihov sistem dela, bil sem dovolj odprt, da sem se vsega tega nekako navzel. Odkod s teboj v studiu toliko znanih imen slovenske glasbene scene, Alenka Godec, Mia Žnida-rič, Nada Žgur, Dominik Koza-rič~? Enostavno se poznam z njimi. Vsi so z veseljem sodelovali, posebno ker gre za maP drugačno glasbo. Alenka Godec je naprimer rekla: "Končno nekaj novega." Kako, da si se odločil za tako zvrst glasbe, "kvazi rap", kot sam praviš? Gre za neko povezavo z jaz-zom, od koder na neki način izhaja tudi celoten pop. Zanimajo me pravzaprav vse dance variante". Glasbe, kot jo delam, pri nas, do sedaj še ni bilo, z razliko od Hrvatov, ki so tu zelo močni. Poslušalstvo zadevo kar dobro sprejema in vzporedno s posluša-nostjo naj bi rasla tudi kavliteta sounda... Kitare skorajda ni? Mogoče v pesmih res ni preveč opazna, no zvok na novih materi- alih je bolj kitarski, gre za soul variante. Kako je s promocijo tvojega prvega albuma? Veliko nastopal? Zadnji čas sem se precej pojavljal na TV, za novoletno oddajo sem te dni snemal bolj umirjen, ljubezenski komad "Želim si" in ravno s takim soundom bi se rad čimbolj približal dobri produkciji. Image, obleka? Težko je, ker za svojo velikost ne dobim vedno oblek, ki bi jih želel.Dostikrat sem v rdečem, čeprav nekako po naključju, namreč do rdeče nimam nobene pretirane afinitete. Plesalke vedno nastopajo s teboj? V glavnem nastopam s plesno skupino Diesel, ni pa nujno. Sicer pa, naj stvari so tri. Aha, nežnejši spol? Ja, edino za ženske vedno najdem čas, drugače sem zelo zaseden, pravzaprav ni časa za karkoli drugega kot za glasbo. Kar se uče punc, se je precej spremenilo, odkar nastopam. Veliko jih srečam in ne moreš se kar v vsako zaljubit', pa vendar odnos do punc je čisto drugačen kot nekoč. Torej, ostajal v glasbi? S to zvrstjo glasbe bom poskušal čim več doseči, jo promovirati naprej, no, trenutno kar dobro kaže. Sicer pa nikoli ne veš, mogoče bom spoznal hčerko znanega producenta. Igor K. foto: Miha Škerlep In je ta teden po Sloveniji spet završalo. Ne, ni šlo za zamrznitev pokojnin, da ali ne! To je pač vseeno, da kar preteini del naših poslancev glasuje za to, da se pokojnine zamrznejo. Tudi takih poslanikov, ki prihajajo iz okolij, kjer je olala veliko do kraja obubožane upokojenske srenje. Završalo je zato, ker so tečni novinarji vrgli na dan, da so si ministri dali izplačati neizkoriščen lanski dopust. Se pravi: tisti, ki dopusta niso koristili, so dobili plačanega. Menda sta se temu obroku, ki je v določenih primerih navrgel kar celo poslansko plačo, odpovedala le Gaspari in Janša. Zakaj pa ne? Stvar je treba analizirati, pogledati iz vseh motnih zornih kotov. Splošno znano je, da državo šele dajemo v red in je zato na vseh koncih in krajih dela čez glavo. Kot ministra te furt na furt kdo čuka za rokav, vlači na televizijo, ti odpira dosjeje, poriva v vse mogoče afere! Le kdo, ki ima rad svoj ministrski stolček, pa bi tvegal in se za kakšne štirinajst dni odmaknil nekam na morje? V času, ko te ne bi bilo, bi te po lepi slovenski maniri do kosti ozrli in obirli! Praksa je ie taka, da so se posameznikom najstrahotnejše stvari kot so odstavitve, odpovedi in tako dalje dogajale prav tedaj, ko so bili na dopustu. Ni vrag, da ti tedaj, ko te ni, ne bi kdo kaj podtaknil in te tako spotaknil, da si na veke vekov v hudi godlji! Se pomnim, ko so naše ministre in poslance spraševali, kam kani jo na počitnice. Vsi po ja, če si "durhmarš" v kšeftuf Nimamo mi v tej deželi ministrov na koše, da bi lahko kar vnemarno dopustili, da si teptajo lastno zdravje. Pravzaprav šele sedaj lahko doumemo vso globočino znamenitega Dmovškega stavka Podobniku: "S takimi neum- Domov? To pa že ne! Naši ministri so noč in dan "tašihtni", kar dokazuje tudi to, da so si dali izplačati lanski neizkoriščeni letni dopust! Preprosto: nočejo domov, pa amen! Še slovenski dom ni več tisto, kar je bil... vrsti so odkimavali z glavo: "Ah, bom kar doma!" Malo morgen - si je tedaj mislila raja, ki dobiva socialno podporo! Boš ti s tvojimi tri ali več taužent markami doma! Evo vam zdaj dokaza! še domov niso šli - bili so dan za dnem "tašihtni"! Ampak to • lepo prosim -čisto nikamor ne pelje! Vsak dohtar ve, da vsako telo in duša rabita počitek! Prej ali slej se ti telesno ali duševno kaj zafencl- nostmi pa kar nehajte pa pejte domov." To ni bil noben spodrsljaj pred TV kamero, to ni bila nobena jeza znerviranega predsednika vlade. To je bila ena sama ljuba bojazen in skrb: hudirja, pa ja niso tudi poslanci kot moji ministri kar naprej in naprej "tašihtni"? In so njih žene in njih otročki podnevi in ponoči sami doma? In vidijo svoje ateje samo v Žariščih in na TV okroglih mizah? Poslanec Podobnik ni ubogal in ni šel domov. Samo domov ne - parola, ki se je držijo vsi. In če se je držijo, so zato celo dodatno poplačani! Tale dodatni stimulans -plačati neizkoriščeni dopust • ima zanesljivo kakšne evropske zglede in ni novodobna slovenska pogruntavščina. Kaj veš kje na razvitem zahodu se neizkoriščeni dopust tudi plača! Ni vrag, da se to kje ne prakticira! Navadni slovenski raji neizkoriščeni dopust flegma zapade in delodajalcem še na kraj pameti ne pade, da bi neizkoriščeni dopust plačali. To je že res kot je res tudi, da so tisoči in tisoči danes v resnici noč in dan doma. Nimajo kam - samo z davki stimulirajo in poplačuje-jo neizkoriščene dopuste onih, ki tako grozovito garajo. Eni torej morajo brezdelno posedati doma in imajo zato svojega doma že čisto vrh glave! Drugi na noben način nočejo domov, čeprav jim to toplo svetuje sam predsednik vlade. Tretji spet ne grejo domov zato, ker je to dodatno stimulirano! Kazno je torej, da še slovenski dom ni več tisto, kar je bil: toplo, varno zavetje! Sledi, da je treba modificirati tudi tisto: pejt se ti malo solit ali pejt ti malo v maloro! Odslej vsakogar, ki vam gre na živce, najbolj efikasno zafrknete, če mu zabrusite: "Pejt ti no malo -domov!" • D. Sedej Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sence HC SPI*** Igor K. "Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjav neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroena 2 C\ avtomobila, Id ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo ie 4 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen n. avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostni* sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letin je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubitehev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrid pri Kranju. Finska, nekoliko socialističen Turku in prohibicija še vedno ladja. Scena na hodniku, naši spalnici, mirna, mimoidočih skorajda ni, sicer pa, rad bi poznal "umetnika", ki bi zaznaval okolico kar tako med spanjem, posebej po tako napornem dnevu, ko se človeku še sanjati ne ljubi. A tudi trdota spanca ni večna, posebno če se potniki začnejo pripravljati za izkrcanje dve uri prezgodaj. Neke gospe, pravzaprav večja skupina le-teh se je namreč veselo sprehajala po hodniku, pot jih je vodila do okna z razgledom na morje ter bližajočo se finsko obalo in nazaj do obeh dvigal v našem prostoru, z večkratnimi ponovitvami seveda. Izstopna mrzlica najbrž. Po govorici sodeč Skandinavke so bile mimogrede precej razposajene in glasne, tako da se je tudi za nas začel nov dan že ob 7. uri zjutraj m če še odštejem eno uro ter se ravnam po finskem času... ojoj! Slabo voljo zgodnjega bujenja je pregnala misel, da smo končno na Finskem, da do spaČkarskega srečanja ni več daleč. Prvi vtisi o precej znanem pristanišč«?, ki mu Finci rečejo Turku in Švedi Abo (v predelih ob Botniškem zalivu in v smeri Helsinkov živi precej močna Švedska manjšina, tako tudi Fincem praksa dvojezičnih napisov ni neznana) so bili bolj klavrni, namreč ulice in sive stanovanjske zgradbe so spominjale na srednje veliko socialistično mesto. Nekaj povsem drugega kot pred tem švedska in Norveška. Na naše presenečenje smo na zemljevidu mesta poleg zgodovinskih in turističnih znamenitosti ter hotelov opazili tudi označbo za "Alkon myymala" ali trgovino z alkoholom po naše. Na Finskem namreč v navadnih trgovinah in marketih ne boste videli steklenic z alkotom. Nekje na Finskem Finci so znani kot veliki ljubitelji alkoholnih pijač, kar smo pozneje skusili tudi na srečanju, saj ni manjkalo tudi ženskih predstavnic tega skandinavskega naroda, ki so ga nesle precej več kot še tako izurjen slovenski pivec. "Najbrž je taka želja po ognjeni vodi ravno posledica prohibicije," smo si tolmačili tamkajšnje zanimanje za alko izdelke. Alkoholne pijače, jasno tudi pivo na Finskem prodajajo v posebnih trgovinah z alkoholom. Le-te so v primerjavi z našimi bolj borno založene, pohvaliti pa je treba veliko izbiro piva, ki je razdeljeno v štiri jakostne skupine, glede na odstotek alkohola, ki ga pivo vsebuje. Tako lahko dobite pravi Heineken ali pa nekoliko bolj vodenega. Tisto pravo pivo, torej tako, kot smo ga navajeni pri nas, je tudi neprimerno dražje, saj je cena za 0,33 l rumene tekočine od 3,5 nemške marke naprej. Lesene hiše in brezposelni arhitekti Cene v mestni veleblagovnici so bile precej podobne našim, kar je nekoliko vznemirilo naše žepe, preden smo krenili dalje proti 165 kilometrov oddaljenemu glavnemu mestu Helsinki. Sredi poti smo pod tuš uspeli spraviti tudi Aleša, ki je na ladji to "ugodnost" žal zamudil. Ob neki obcestni delavnici keramičnih izdelkov se je fant postavil za skladovnico palet, Zok pa mu je držal milo in seveda vrečo z vodo. Sredi obreda sem fanta uspel ujeti v objektiv fotografskega aparata in nastala je ena najlepših fotogafij našega potovanja, a ker papir vendarle ne prenese vsega, "kopalnega motiva" ne bomo objavili. Pokrajina ob cesti je bila zelo "pokljuška" z značilnimi lesenimi hišami v izključno dveh barvah, v temno rdeči, skoraj rjavi ali pa v snežno beli barvi. Človek dobi občutek, da je večina hiš zgrajenih na črno, namreč vsakih nekaj kilometrov lahko vidite na obronku gozda, v pravi idili hišo ali dve, gospodarsko poslopje in obvezno savno, kar nikakor ne diši po kakšnem "urbanizacijskem načrtu." "Lesenost" hiš je sicer povezana s širnimi gozdovi, ki zagotavljajo neizčrpen vir gradbenega materiala, a nam še vedno m bilo jasno, kako Finci izolirajo svoje lesene hiše in se obvarujejo pred precej hladnejšimi in snežnejšimi zimami, kot so naše. Spomnim se neke gospe, ki nam je razlagala, da njen sin tudivozi spačka, da je po izobrazbi arhitekt, da dela v Berlinu, ker na Finskem ni dobil zaposlitve, kar po končanem šolanju baje velja za 50 odstotkov le-teh. Je to kaj čudnega pri vseh teh lesenih hiškah. (se nadaljuje) SOBOTA, 20. novembra 1993 TVSL0VENIJA1 8.10 Radovedni Taček: Krogla 8.20 Lonček, kuhajl 8.30 Otroci Širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 8.56 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 0.46 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.35Zgodbe iz školjke 11.25 Tarzan gre v Indijo, angleški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Homo turisticus 15.20 Trojni odmev, ponovitev angleškega filma 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Po Afriki z otrokom in kamero, nemška dokumentarna serija 18.00 RPL 19.06 Risanka 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.06 Utrip 20.30 Tvariete 21.30 Korenine slovenske lipe: Domače obrti na Slovenskem, 5. oddaja: Lončarji 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 Sova; Želite, milord?, angleška nanizanka; Pravilo močnejšega, ameriški film 9.65 Vevsonnaz: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 11.00 Človek in glasba 11.56 Sova, ponovitev 12.55 Športna sobota: Svetovni pokal v alpskem smučanju, 2. tek, prenos 14.00 Frankfurt: SP v tenisu (m), polfinale, prenos 18.46 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.66 šport 20.05 Udobna vožnja, angleška nadaljevanka 21.00 veliki zločini in procesi 20. stoletja, koprodukcijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč 9.00 CMT 9.45 A snop 10.00 Kino, kino 10.30 Alamo, ponovitev ameriškega filma 12,00 Teden na borzi, ponovitev 12.10 A snop 12.25 Video strani 17.00 ITV, oddaja za begunce 17.55 BMX, športna oddaja 18.30 Oddaja študentov FDV 19.00 Risanke 19.10 Devlinova zveza, ponovitev 20.00 Avtotimes 20.35 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 21.30 Menih, ameriški barvni film 23.15 Poročila v angleščini NEDELJA, 21. novembra 1993 TV SLOVI 8.45 Živ, 2av, ponovitev 9.35 Hovl, ponovitev ameriške nanizanke 10.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.00 Slovenski ljudski plesi: Razk-rižje 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu HVALEŽNA POKROVKA Veselo presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. \Kako? bosu rekli Tako, da loči [paro in tekočino. Skozi odprtine \na dnu pokrova izhaja para, ki se uukocmja pod zgornjim pokrovom \ter se skozi odprtine vrača nazaj |v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja ali pečenja. Pečica - friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cm. Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije: Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795. MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.36 Dr. Argus. 2. del 11.00 čvekalnica 12.00 Poročila 12.05 Carnets opera, glasbena oddaja 13.06 Prizma 13.50 Poročila 13.56 Druščina, angleški čb film 14.46 Dokumentarni film 15.36 Hišni ljubljenčki 16.00 Mladi Indiana Jones 18.60 TV razstava 17.00 Poročila 17.06 Potovanje v Vučjak, ponovitev hrvaške nadaljevanke 18.00 Televizija o televiziji 18.15 Santa Barbara 19.16 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Film - video - film 21.00 Strel ni bil izbrisan, ameriški barvni film 22.50 športna sobota 23.10 Slika na sliko 0.10 Poročila v nemščini 0.16 Sanje brez meja 9.06 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Ljudje iz Sant Benedicta, ponovitev serije 10.15 Vzemite si sonce z mize 10.20 Veliki valček, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hallo Austria, hallo vlenna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Bije trinajsta ura, nemška komedija 15.06 Pogledi od strani 15.15 šolski izlet, skeči 15.25 Voda, ogenj in zemlja 15.30 9.55 Svetovni pokal - veleslalom (ž), 1. tek iz Vevsonnaza 12.55 Veleslalom, 2. tek, prenos 14.06 1000 mojstrovin 14.15 Allegro, glasbeni kviz 15.00 Ali imate radi klasiko? 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.46 Kdo me hoče 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kralj zadnjih dni, 1/2 del TV filma 22.00 čas v sliki 22.16 Šport 22.45 Eden preveč, britanski TV film 0.30 Miami vlce, serija 1.16 Poročila / 1000 mojstrovin 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska, včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi - gost Viktor Žakelj 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska d; nes, jutri 18.20 Verska oddaja 19.20 Večerni program 11.00 Življenjski slog 11.30 Namizni tenis, ponovitev dokumentarne od Trgovina Zapravljivček Delavska 19 razpisuje prosta delovna mesta 1. 6 PRODAJALK(CEV) 2.2KV KUHARJA S PRAKSO 3.2KV MESARJA S PRAKSO Pogoji: Za vsa razpisana delovna mesta veljajo splošni zakonski pogoji o zaposlovanju v trgovini. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in potrdili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Informacije po tel. 312-019 od 9. do 12. ure. daje 13.00 SP v tenisu, prenos iz Frankfurta 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 21.10 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 21.36 Tudi to je ljubezen, humoristična nanizanka 21.35 Cro pop ročk 22.20 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Vampir, angleška nadaljevanka Bottom. humoristična nanizanka 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.40 Minute za družino 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 16.10 Razvedrilno popoldne 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 19.00 Odpoved programa 12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 13.00 Poročila 13.20 Zadnji lov, ameriški film 15.00 Elitne bojne enote, ponovitev ameriške dokumenta/ne serije 16.00 Edvard VII, angleška nadalje- 18.00 TV Dnevnik 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih šestdeset 21.30 S Petrom Ustinovom okoli sveta, angleška dokumentarna ser- 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, šport 22.20 Sova; Mojster in Margareta, poljska nadaljevanka; Ike, ameriška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 10.55 Poglej in zadeni 12.00 Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka 1246 Tvariete 14.00 športna nedelja: Frankfurt: SP v tenisu, prenos 19.30 TV dnevnik 20.05 Alpe - Donava - Jadran 20.36 Učna ura Duddvja Kravitza, kanadski film 22.35 športni pregled TVHRVAŠI 8.20 Slika na sliko 8.30 Abilene, ameriški čb film 10.00 Poročila 10.06 Nedeljski živžav 11.00 Mala-vizija 12.00 Poročila 12.06 Kmetijska oddaja 12.56 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.06 Velike avanture 15.06 Opera box 16.36 Poročila 15.40 Duh, ameriški barvni film 17.10 Družinski zabavnik 18.60 Zajčje zgodbe 19.16 TV fortuna 1940 TV dnevnik 20.16 Zabavno-glasbena oddaja 21.36Doku-mentarna oddaja 21.40 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.50 Slika na sliko v TV HRVAŠKA 2 12.36 TV koledar 12.45 športna nedelja: Namizni tenis, odprto prvenstvo Hrvaške, prenos 14.00 SP v tenisu, finale, prenos iz Frankfurta; Košarka. NBA 19.30 TV dnevnik 20.16 črno-belo v barvah: Parižanka, francosko/italijanski barvni film 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.25 Male živali 8.45 BMX 9.16 Menih, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.00 Ameriških deset 11.30 Dance sa-sion 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 18.00 HIT, dokumentarna oddaja 18.30 Malta - otok v času, dokumentarna oddaja 19.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.00 Tropska vročica II, ameriška nanizanka 20.56 Dannvjeve zvezde 21.65 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 22.40 Dolina maščevanja, ameriški barvni film 23.05 CTM SOBOTA, 20. novembra CENTER amer. psih. thrill. FIRMA ob 15., 18. in 21. uri STORŽIĆ amer. kom. ŽLAHTA ob 16. in 18. uri, špan. erot. črna kom. PRŠUT, PRŠUT ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. 29. UUCA ob 18. in 20. uri DUPUCA amer. kom. NAKLJUČNI JUNAK ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. NINA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. NUNE POJEJO ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ODRASLI SI PRIVOŠČIJO ob 18. in 20. uri 9.00 Čas v sliki 9.06 Čebelica Maja 9.30 Kdo je Scarlet Pimpernel?, angleški film 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.36 Vremena/, ameriški film 15.30 Hobotnica, kviz 16.10 Tinv Toon 16.36 Nadaljevanja ne bol 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Luckv Luke 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.16 Levja jama 21.15 Look 21.46 Glas islama 21.60 Sledovi, kabaret 22.50 Novosti iz sveta filma 2340 Elisa, moje življenje, španski film 1.30 Maurice Ravel 1.30 Poročila MIKE'S SPORT FASHION 9.00 čas v sliki 9.06 Kultura za zajtrk 9.56 Svetovni pokal, slalom (ž), 1. tek iz vevsonnaza 10.00 Pan opti-kum 11.15 Univerzum, visoke Tatre 13.00 Dober dan, Koroška 12.30 Pogledi od strani 12.55 Slalom, 2. tek, prenos 14.30 Kairo, kapstadt in nazaj 15.15 športno popoldne 16.45 Smučajte s Tonijem Sailerjem 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pri Huxtablo-vih 18.30 Slika Avstrije 18.66 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.16 Kraj dejanja 21.50 čas v sliki 22.05 Hej, sestra!. Vroča afera 22.30 štirje čudni tiči, ameriški film 0.06 čas v sliki 0.10 Finnegan, začni znova, angleško-ameriški film 2.00 Poročila/1000 mojstrovin PONEDELJEK, 22. novembra 1993 10.55 Vrnitev antilope, angleška nadaljevanka 11.20 Znanost 11.46 Znanje za znanje, učite se z nami 12.15 Po Afriki z otrokom in kamero, nemška dokumentarna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.36 športni pregled 1645 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Jabolko 1745 Zimska tekmovanja, francoska risana serija 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV Dnevnik 2, vreme 1946 Šport 20.10 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 20.66 Omizje 22.16 TV Dnevnik 3, Vreme 2242 Šport 22.40 Sova: Ljubezen na prvi pogled, koprodukcijska nanizanka; Ike, ameriška nadaljevanka 13.40 Forum 13.56 TV mernik 14.10 Utrip 14.26 Zrcalo tedna 14.40 Nedeljskih 60 16.40 Obzorja duha 16.10 Sova, ponovitev 18.50 Avto-magazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 šport 20.05 Sedma steza 2045 S. Vuga - A Stojan: Maistova najdaljša noč, TV drama 22.00 Kdo je bil Lee Harvev Osvald?, 1. del ameriške dokumentarne oddaje 22.65 Studio City 23.66 Brane Rončel izza odra, ponovitev 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.46 A snop 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.46 A Snop 12.00 Pred poroto, nadaljevanka 12.25 Helena, gledalci čestitajo 16.25 Dolina maščevanja, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.46 A snop 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.46 Ameriških deset 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Travma, ameriški barvni film 22.00 Burda, dokumentarna oddaja 22.30 Poročila 22.55 Pred poroto, ameriška nadal jevanka 23.36 A Shop 23.30 CMT 0 radio trigl^v 96 MHz 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.36 Bettvjina družba, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 Luč svetlobe 9.00 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Detektivka Sade in sin, ponovitev filma 12.16 šiling, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna zadeva 13.36 Čudovita leta 14.00 Dr. Trap-per John 14.45 Evroturizem 14.45 Bulvarji sveta 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurTitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.66 Sport 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Ste za salo, ponovitev 16.40 Čas v sliki da capo, ponovitev 16.45 Angleški največji zaklad 1740 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtabk>vih 1840 Srček 29.00 Zvezna dežela danes 1940 las v sliki 20.00 Kultura 20.15 Muenchenčana v Hamburgu 21.06 Kuharski moistri 21.16 Kompas Neverjetna izbira igrač pe najugodnejših cenah! na G ore i od 1. do ljskem 28. d sejmu Informacije m naročila mbra Združene igrače Kranjske, tel.: (064) 212 479 Country žur COUNTRY BAR "RO-DEO" In skupina COUN-TRY JOY vabita na countrv žur in predstavitev nove kasete "KAVBOJ MEDO", ki bo v petek, 19. 11. 1993, ob 20. uri v COUNTRY BARU "RO-DEO", Koroška 29, Kranj. 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Cerklje II. 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Točke, metri, sekunde 18.20 Kino kviz SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE lahko od diMt naprej kupiti v msJooglasni službi Gorenjskega glasa. Bleiaeisova 16, Kranj. Prav tako to vam srečke na voljo v turističnih društvih: škofja Loka, Jesenice in Radovljica. 14.46 Beg, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Ali ste vedeli? 16.20 Samo kadar lajam, kratki film 16.30 Otroci in starši 17.00 Župnijske kronike 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Planetarij TV HRVAŠKA 2 16.30 TV koledar 16.40 Bettvjina družba, ponovitev nadaljevanje 17.00 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 Odletel bom, ponovitev nadaljevanke 18.20 Kronometer 18.46 Živalski svet, poljudnoznanstvena serija 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Meteorjeva razstava 20.16 Kennedvji, dokumentarna serija 21.10 Murphv Brovvn, humoristična nanizanka 21.40 China Beach, ameriška nanizanka 2246 Ciklus filmov Vvbodvja Allena: Broadway Danny Rose 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska, včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije • zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 1440 Točke, metri, sekunde 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 1840 Jike box 1840 Radio jutri, koristne informacije R 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Meda polna skleda 15.00 Dogodki danes - jutri 1640 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.15 Otroški program 1740 Obvestila, športni utrinki 18.00 Mladinski program 19.00 Odpoved programa 19.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 1040 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 1240 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 16.30 Odpoved programa CENTER amer. psih. krim. FIRMA ob 15., 18. in 21. uri STORŽIĆ amer. kom. ŽLAHTA ob 16. uri. špan. erot. črna kom. PRŠUT, PRŠUT ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. 29. UUCA ob 18. in 20. uri DUPUCA amer. kom. NAKLJUČNI JUNAK ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. NINA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. rom. kom. RESTAVRACIJA LINGVINI ob 19. uri RADOVLJICA amer. kom. NUNE POJEJO ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ODRASU SI PRIVOŠČUO ob 18. in 20. uri ŽITO PEKARNA VRHNIKA, d.o.o. Idrijska c. 21 61360 Vrhnika tel.: 061/753-044 fax: 061/753-044 ZR: 50110-601-29497 objavlja razpis na delovno mesto PEK - en delavec, v obratu "Vrhniški kruh" Pekarna v Kranju Pogoji: - poklicna šola smer pekarstvo in - najmanj 1 leto delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejemamo do 8 dni po objavi razpisa na naslov: Žito Pekarna Vrhnika, d.o.o., Kadrovska služba, Idrijska c. 21, 61360 Vrhnika. Kandidata bomo sprejeli za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. PONEDELJEK, 22. novembra CENTER amer. psih. thrill. FIRMA ob 17. in 20. uri STORŽIĆ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. kom. 29. ULICA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. melodr. ORLANDO ob 17.45 in 20. uri 4237 RADIO KRANJ 97,3 •sda: 24. novembra, od 17. do 18. ure odd^pripravlja in vodi Nataša Bešter ]■ Strmina - Nikar ne reci «• Bilry Joei - The river of dreams 3- 4 non blondes - Spaceman \- Peter Lovšin - Hiša nasprot sonca 5- Tomaž Domicelj - Bil je tako prikupno zmeden 6- R.E.M. - Everybody hurts l Rico - Layla 8- Pet skop bovs - 60 west Prince - Peach 10. Leila K. - Chak the dan NOVA PREDLOGA Magnrfico: 24000 poljubčkov ?ight Said Fred - Bombed NAGRAJENCI: . Bon za 3.000 tolarjev dobi Damajn Demšar iz r°Qa Loke, glasbeno nagrado (3 kasete) prejme Mihelčič iz Kranja, veekend vstopnico za PRIMADONO pa bomo poslali Urški Frantar v ^klje in Janji Dežman na Bled. čestitamo! Glasujem za: MfJJ NASLOV: *upone pošljite na radio kranj, 64ooo kranj LESTVICA RADIA ŽIRI ^ DOMAČI DEL 1. POP DESIGN: Ko si na tleh 2. SPIN: V imenu ljubezni 3. METULJ: Krila metulja 4. NERON: Beli prah 5. HOT DOG: Beli prah PREDLOG: ZLATICO DOBRIĆ: Sinji galeb TUJI DEL 1. BILLV YOEL River of dream 2. AEROSMITH: Crvin 3. MICHAEL JACKSON: Will you be there 4. ACE OF BACE Ali that sne vvants 6. JANET JACKSON: If PREDLOG: MARIAH CAREY: Dreamlover Vse te in še mnogo drugih pesmi z naše lestvice boste lahko prvič slišali tudi v diskoteki Fajn Club na Mrzliku. In to v soboto, 20. novembra, ob 21. uri, ko bomo v diskoteki v živo izpeljali lestvico 5 + 5. Tokrat prvič, potem pa redno naprej enkrat mesečno, še to. Vse kar se bo dogajalo na Mrzliku, bomo skrbno posneli na magnetofonski trak, in vam v redni glasbeni oddaji, 24. novembra predvajali nekaj utrinkov. Torej lepo ste vabljeni, da preživite lep večer z nami v soboto, 20. novembra 1993, ob 21. uri v diskoteki Fajn club na Mrzliku, kjer pa vas poleg dobre glasbe, obilo smeha in zabave čakajo tudi lepe nagrade. Zabavala pa nas bo pozno v noč skupina CAUFORNIA. Pozdravljam vas do sobote, vaša Saša. Domači predlog Tuji predlog _ Ob klepetu s Naslov KUPON KUPONĆKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI. > SOBOTO OPOIDNC HR HRORJ TRIGLAV itSSNKI /96.0 MHZ/ t>JODL **<0 SOBOT-. *J* SLOVENSKI GLASBENIKI LAHKO ^EŽIVIJO SAMO Z GLASBO? pjj^alh Je bilo znano, da Je poklic glasbenika zelo dobro Jr**n. Toda časi so se spremenili tudi za glasbenike ln nekaj Jrj1*1 slovenskih "godcev" smo povprašali, kako se preživi) a- J&on Juanov Brendije napisal toliko pesmic, ki so vžgale pri a ..t J -11 AlU*i«J« J^en^i. da res nima težav pri preživetju. Pravi pa. da mora A Ste gA 71(1611, Aligatorja J^raoni trdijo, da mora slovenski glasbenik za začetek v u^o, ko pa uspe z lastno produkcijo in prodre v medije, jjo dobro živi tudi doma. dl^ran Rudari pravi, da kot solist ki nastopa s play-backl po jkotekah, odlično uspeva, jj^amjana Golavsek ln Alenka Godec prepevata pesmi, ki so ^čevan8rCU' svo^ ^nanCnl proračun pa si Izboljšata s d ".nagradni Igri SOLA so bili ta teden Izžrebani: Peter Zamah rJ^ebnJega, ki bo dobil uro Sola ter Ivana Harinskl, Boštjan h^hna ln Boštjan Baša iz Beltincev. ki bodo prejeli po dve ^(Icisola. \1 realni revolucionarni poeziji Toneta Fornezzlja Tofa pa ^Jnašla tudi očetovski nasvet svojemu sinu: r*cni se sin moj, oženi. ti rečem, vem, da sem tečen, *mpak ne moreš biti T8« žive dni J*kole vesel vJL^rečenl_ vas vabimo na predstavitev prve H samostojne pasete ^OZ'DI&V IZ, nja vas; BREZA COMMERCE .Gorenja vas?; GOSTIŠČE 6&T Gorenja vas; FAJN CLUB Gorenja vas; GRAFIČNO RUKOVANJE KOGOVŠEK ZVONKA, Gorenja vas;x ZIDARSTVO ^ZNAR KREMENK. Poljane; RADIO 2lRI Kdaj videli, boste rekli? HJa. to velja samo za tiste, ki so bili v petek na koncertu Pop Design na Primskovem. In kaj Je tlpos počel? V trenutku, ko Je Vili skakal z odra, Je Aligator zamenjal bobnarja in odbobnaJ komad do konca. In vse kaže, da bo tako Aligator konec koncev postal še slaven, vsaj če sklepamo po mnogih pohvalah, kijih je na ta račun slišal v zadnjih dneh. Ampak, d' se nebi možakarju preveč fino zdelo, bomo to zadevo za naprej pustili pri miru. Ja, pravilni odgovor za zadnjič je bil seveda techno, kar ste Jasno pogruntall vsi, medtem ko dodatnega vprašanja ni ugotovil nihče, razen Vesne, čeprav moram reči, d' nisem mislil tvojega ata. Koliko ima techno veze s tehniko, je sicer problematična zadeva, ampak toliko, kot je ima banana z ovinkom. Jo Ima pa ziher. Pri žrebanju je sicer petčlanska komisija ugotavljala, koliko imajo dopisnice veze s papirjem, a ker po treh urah še vedno niso prišli do enega pametnega sklepa, smo se vendar odloČili žrebati v odsotnosti komisije. Naj odloči sneg. Dopisnice smo položili ven na cesto med Gorenjskim glasom ln Sodiščem (policaji so celo za dve uri zapili promet po Zoisovi ulici) in tisto dopisnico, Id Jo Je najhitreje zamedlo bom zdajle prebral... zzzmmhmmm, aha srečna dobitnica Je tokrat Vesna Logar, Zupanova 1, 64208 Šenčur. Čestitamo, počakaj dopis, potem pa po nagrado v Aligator Music Shop. TOP 3 1. Ko si na tleh - Pop Design -t- Aligator 2. Tutte Storle - Eros Ramazzoti 3. The Album - Haddaway NOVOSTI Končno je prišla tudi cedejka Jana Plestenjaka. tuje nova kaseta Damjane Golavsek, pričakujemo pa tudi tanovo od avstralskih Inxs. Novi sta tudi kaseti Citc, ki špila na citre ln Franca Korbarja, ki slovenske narodne super obvlada na trobento. In ker bo kmalu Miklavž pa to... sta tu še dve novi zadevšni za otroke ln sicer Slovenski Odmev in Uspavanke, ki jih pojeta Alenka Godec in Gojmlr Lešnjak. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. TRI ENKE: Koliko centimetrov manjka Janu Plestenjaku, našemu novopečenomu pop zvezdniku, d' bi lahko rekel, d' Je velik dva metra. Če ne veste lz glave, pač mal prelistajte po taistem cajtngu, ki ga ravnokar berete. Dopisnice se čakajo do srede, 24. novembra, v uredništvo Gorenjskega glasa s pripisom "Jodluiogator". Romana, mislim, d' Je zadeva že na poti, se pa kdaj pa kdaj zgodi, da kakšna stvar odide neznano kam, saj veš oni M.D. iz nočne kronike je tudi odšel neznano kam. Tanovih Red Hot Chilll Papersov še ni, Soul To Squlze pa si najbrž videla na MTV, saj ga veselo rolajo, pa še dober komad Je. Katarina, Aligator seje odločil, da tudi na Primskovem ne bo več koncertov, da ne bo Erotekcije, ane je zelo uvideven do ostale Gorenjske in a ni > lepo? Pa ena prošnja, prosim, če mi sporočiš, ko bo na Bledu dovolj trden led, da zdrži moje kile, namreč drsat bi se prišel, zgledal bi pa tako kot tisti zaje na tvoji razglednici, kije res mega. Nataša, kar se tiče radia Krš. gre pač za tako gasbo, ki Je ne vrtijo na nobeni drugi radijski postaji na orenjskem in to Je potem to. Sicer pa, a ste mogoče že poskušali nesti sneženo kepo na glavi vsaj 142,5 metrov. Če ste, ste pa res face. Čav... TOREK, 23. novembra 1993 8.65 Pamet je boljša kot žamet 0.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.30 Kdo je bil Lee Harvey Os-vald?, ameriška dokumentarna serija, ponovitev 11.20 Maistrova najdaljša mariborska noč, ponovitev TV drame 13.00 Poročila 13.06 Sobotna noč, ponovitev 16.05 Sedma steza 16.20 Porabski utrinki 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Lonček, kuhaj!, Skutin naras-tek z breskvami 17.20 Hov!, angleška nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 ABC - ITD, TV igrica 10.16 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.06 Žarišče 20.46 Bobenček 21.40 Osmi dan 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.55 Sova: Medvedja usluga, an- Kleska nanizanka; :e, ameriška nadaljevanka TVSLOVINIJA 2 16.06 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 16.45 Slovenci v zamejstvu 17.16 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 10.30 TV dnevnik, Vreme, Šport 10.66 šport 20.06 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Kdo je bil Lee Harvey Osvald?, zadnji del ameriške dokumentarne oddaje 21.60 Videošpon 22.46 Svet poroča 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.40 A shop 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.20 Travma, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Jazzbina, ponovitev 19.25 CMT 20.10 Poročila 20.30 Poletni ciklus slovenskega filma: Triangel, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.30 Poročila 22.60 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.20 A shop TVAVSTRI 9.00 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtabk>vih 9.30 Klub za seniorje 10.16 Panoptikum 10.30 Bije trinajsta ura, Eovrtev nemške komedije 12.00 Ji 12.10 Športna arena 13.00 v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.16 Medvedek Rupert 16.40 Panda klub 16.15 Konfetti show 16.36 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Visoke trate 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21.20 Na lastno nevarnost 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.36 Bettvjina družba, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.16 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Družice, ponovitev filma 14.30 Monoton 16.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Poslovne informacije 17.00 Hrvaška danes 18.00 8.30 vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 1680 Pogledi od strani 15.40 Habs-buržani, 3. del 16.36 Prijatelji za vse življenje 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Jolrv Jocker 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Rally, 4. del 0.60 Poročila/1000 mojstrovin 40 LET ČETRTKOVEGA VEČERA Kamnik - Jubilejna oddaja ob 40-letnici priljubljene radijske oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov bo potekala v živo v Športni dvorani v Kamniku v soboto, 20. novembra 1993, z začetkom ob 19. uri. Triurni koncert bo posnet in iz gradiva bosta pripravljeni dve javni radijski oddaji. Pod motom Praznujmo skupaj - Najboljši v Kamniku sta urednica oddaje Irma Rauch in pisec scenarija prof. Ivan Sivec zbrala na pnreditev, ki je pod okriljem RTV Slovenija -Glasbeni program in SKD Dober dan same dobre narodno zabavne ansamble. Nastopili bodo: vokalni kvintet Ajda s citrarko Cito Galič, ansambel Alpski kvintet z Ivanko, Branko in Bracom, ansambel Jožeta Burnika, harmonikarica Beti Bogataj, harmonikar Domen Jevsenak, citrar Miha Dovžan, pevka Joži Kališnik, pevec Stane Mancini, ansambel Fantje treh dolin z Zorko in Pavletom, ansambel Franca Miheliča z Bernardo in Francem, ansambel Vilija Patriča z Majdo in Janijem, ansambel Slovenija s Cito, Eriko in Jožefom, ansambel Slovenski muzikantje z Anito in Rudijem, ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna, ansambel Štirje kovači s Hermino, Srečkom in Francem. Povezovalca prireditve bosta Anica Gladek in Janez Dolinar. Po prireditvi bosta za ples in zabavo igrala ansambel Doreta Kogovška in kot gost Ivan H ud ni k - Ivanhu. Torej nas vide nje v soboto v Kamniku! • Drago Papler radio trialav 96 MHz Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Pax Christi, dokumentarna serija 21.00 TV parlament 22.45 Glasbeni večer 23.16 Slika na sliko 22.36 Dnevnik II 23.40 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 16.45 Bettyjina družba, ponovitev nadaljevanje 17.10 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 China Beach, ameriška nanizanka 18.20 Kennedvji, ameriška dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.40 China beach, ameriška nanizanka 21.30 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 22.25 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 23.20 Proti toku R K RAN J 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri w 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisu 14.30 Devizni tečaj 14.40 Varno s Triglavom 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 EPP 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa TOREK, 23. novembra CENTER amer. psih. thrill. FIRMA ob 17. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. TELESNA VROČICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. melodr. ORLANDO ob 20. uri Cvetličarna Dorfarje 8, Žabnica Tel.:311-808 Po zelo ugodnih cenah vam nudimo: - LONČNICE - REZANO CVETJE - IKEBANE, VENCE - POROČNE ŠOPKE DISKONT Primskovo UGODNECENE puloverji, žametne hlače, bunde, srajce, igrače popust za člane Kluba Ifcfcnu* inSKS ODPRTO vsak dan od 9. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. ioNČEKLeied Otroci že pišejo pisma in pridni so, tako zelo pridni... Le mesec dni nas loči do najlepšega jutra naših otrok! Do jutra, ko se v peharju pokaže presenečenje in se oči zasvetijo... "OH TA MIKLAVŽ, res je najboljši!" Za popolno presenečenje smo za vaše otroke pozorno izbrali: •kape -šale -rokavice •žabe ■ trenirke • pižame • perilo •anorake ^ -bunde •baby program ■ pulije • puloverje • termo jeans St%y •hlače žamet •jakne ^ Le kaj bi naštevali... Obiščite nas in se veselite toplih iskric v očeh, ko pride tiszo pravo zimsko jutro... Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 18. ure. - Današnjo križanko prispeva JEANS CLUB PETRIC, ki je od nedavnega tudi sponzor nadarjene plavalke Alenke Kejžar. Za srečne reševalce razpisuje naslednje nagrade: nakupe v JEANS CLUBU PETRIC, na Koroški c. v Kranju v vrednosti: 8.000 SIT, 4.000 SIT in 3.000 SIT, sedem nagrad v vrednosti 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Vpisano geslo na kuponu (rešite ga s pomočjo črk na oštevilčenih poljih) pošljite do četrtka, 25. novembra, na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, ali pa oddajte v pisarnah turističnih društev v Cerkljah, Škofji Loki, na Jesenicah ali v Radovljici, ali pa v naš nabiralnik na Zoisovi 1 v Kranju. Veliko užitka ob reševanju Vam želimo in sreče pri žrebanju! Rešitev za nagradno križanko, jojj^ prispevalo podjetje LOG Zabrt^j smo prejeli 1555 rešitev, sreč dobitniki nagrad pa so: A 1. nagrada SENZOR IS 1% Evgenija PORENTA, Sr. Bitnje » Žabnica . A 2. nagrada PIŠTOLA ZA PVp J 3000 - Ana UKOZAR, J. Platiše » Kranj M. 3. nagrada 2 x SVETILKA D J Danijela Mislej, C. 1. maja 61, n*J 4. - 6. nagrada - vredno!« r 1.000,00 SIT pa prejmejo: - Ivan JELEN. Zoisova 32, Kranj - Ivanka ERŽEN, Bertoncljeva * Kranj „. - Marta ŠPIK, Kovorska 23, Tr*C Vsem nagrajencem iskreno ^-u mo, drugim pa želimo več prihodnjič. JELENA JELOVČAN "Bratovo ime mora s spomenika" Eignična Polica, 17. novembra - Pred letošnjim SJTjgvom mrtvih so na cerkljanskem pokopališču Sgjsrjli spomenik žrtvam komunističnih medvojnih in povojnih pobojev. Nanj so vpisali 131 imen, zvečine belogardistov, med njimi tudi ime župnika Stanka SSarja, rojenega 1914, s Pšenične Police, ki so ga Hgtrelili 1951. leta pri poskusu bega prek državne 8žfe Njegov polbrat na domačiji, Rudi Erzar, in drugi SPJPdniki odločno nasprotujejo, da bi bilo Stankovo ilTje v "beli" druščini. Zahtevajo, da se s spomenika Zariše. "Sprava je lepa stvar, ven-aar pa ne sme povzročati Qovih krivic, pravi Rudi Er-"Krivica se dejansko godi p« iz naše družine. Prvi je Jjaez Gašperlin, Id ga je moj pe "priženil" v prvi zakon. J*»ez je bil belogardist 1945. J*ta j« izginil z drugimi vred. Odbor za postavitev spomeni-7*. žrtvam medvojnih in polnih pobojev ga je očitno smerno prezrl, saj sem nanj JPozoril. Drugi Je polbrat J^yro, ki je bil vsa leta vojne genski aktivist OF, belogar-Ibti so ga umorili pred kon-vojne v Gobovcih. spomenik, ki mu ga je na ***ju zločina postavila druži-Pjj j« letos iz gozda brez sledu *SuuL Krivica pa se godi tudi Nbratu Stanku, ki je bil kot •Upnik ves čas vojne nepristranski, ustrelili so ga 1951. '•ta, zdaj pa je vpisan na 'Pomenik, na katerega ne 'odi. Odbor ga je dal vpisati Po lastni volji, ko so me vprašali, sem bil proti. Predsednik krajevne skupnosti Cerklje se izgovarja, češ da ie bila taka Stankova želja, ki PJj jo je zaupal, ko sta bila l*apaj zaprta. Tega ne verjamem," pravi Rudi Erzar. Rudi Erzar pove, da je Polbrat Stanko po novi maši ^jprej služboval v Stari cerk-g Pri Kočevju. Leta 1942 so £a Italijani zaprli, po njihovi *apitulaciji je sel v Ribnico. S Politiko se ni ubadal, ni držal Qc z belimi ne z rdečimi, s*rbel je le za duše vernih, je Prepričan Rudi. Po vojni se je ^Pnik lotil obsežne obnove *jted vojno požgane cerkve v f^bnici. Denarja za delo je ,rael dovolj, veliko so mu Matjaž jeraivi pomagali izseljenci iz Argentine. Bržkone je bila prav njegova podjetnost in uspeh pri obnovi cerkve - drugega tehtnega razloga brat ne pozna - tako zelo na poti novi komunistični oblasti, da so ga 1948. leta zaprli. Devet mesecev je preždel v samici v Kočevju, od tam so ga poslali v civilno službo v Celje, mu Erepovedali duhovniški pok-c. Iz Celja je pobegnil, vendar so ga zajeli in zaprli v Ljubljani. Februarja 1951 je spet ušel, se pol leta skrival, 17. junija pa so ga na Jezerskem, pn poskusu pobega prek meje, ustrelili. Umrl je med prevozom v bolnišnico. Poko- Eali so ga med zapornike v jubljam, Rudi Erzar je po tistem napisal vrsto prošenj, da bi ga dovolili prekopati na domaČe pokopališče, vendar tega niso dovolili. Na ploščo na družinskem grobu so zapisali le njegovo ime. PUSTOLOVŠČINA "MAMA KORZIKA" Zjutraj se kar zgodaj spravim pokonci, rjtoašem sebe in nizale in jo mahnem na najvišji j?b Korzike, na 2710 m visoki Monte Cinto. ^olgi bodičasti pašniki, idealno za kače, vendar 5as kot pravijo domačini, tukaj ni. Nekaj časa £°dim po poti, vendar poti kar naenkrat kenjka, zato se začnem vzpenjati po strugi i njega potoka. Skačem iz kamna na kamen, °redem po vodi in občudujem lepote te •^dotaknjene divjine. Struga postaja vse bolj araščena. dokler dokončno ne ugotovim, da ne prc več. Skozi goščavo se prebijem na kos trave J zagledam človeka, ki kakih 300 m od mene 'Himno koraca po poti. Prispem do koče Ercu. *°nce nič več ne greje, ampak švasa. Sledim Rožičem, ki me vodijo proti vrhu. Pot po JJ^Ušču se kar naenkrat konča. Iščem prehode !*aPrej, mestoma malo poplczam po z lišaii Poraščeni skali. Srečam skupino obupanih Planincev (7 Švedov, 2 Ceha), ki so tudi ubrali JJeko svojo varianto, po kateri se tudi pod razno ?e bi radi vrnili. Sprevidel sem, da niso vešči rjbov in da so že precej izčrpani, zato sem jih Pogumljal in na njihovo željo počasi vodil j*aPrej. Vrh jih ni nič več mikal, zato so se Plključili dvema Francozoma, ki sta ravno takrat sestopala po lažji poti. Sam sem skočil na vrh in jim obljubil, da jih kasneje dohitim. Z vrha Monte Cinta je bil fantastičen razgled na vse strani neba, še posebej pa v smeri gore Paglia Orba, ki si upravičeno zasluži ime kraljica Korzike. Za vriskam od same radosti in veselja. Na sestopu srečam zanimiv parček, Thomasa in Lauro, ki mi sede na skali hitita pripovedovati, da sta se izgubila. Skupaj poiščemo pot in počasi sestopamo. Nekatera mesta so bila malce delikatna. Zame nekaj običajnega, za njiju nemogoča. Lauro je bilo zelo strah. Pomagal sem ji pri plezanju in jo prepričeval, naj ne buli v prepad, ampak v skalo pred seboj. Ko smo stopili na trdna tla, se je že čisto stemnilo. Med hojo v soju lune, me ie Laura iz hvaležnosti naučila nekaj lekcij italijanščine. Šele ob 23.00 smo sedli za mizo in nazdravili IS uram Monte Cinta (normalno 8 ur). Po 50 km klanca navzgor prisopiham na Col de Vergio (1477 m). Čaka me božanski spust na absolutno ničlo. Cesta v kanjonu je ozka in polna pasti, ki se jim reče ovinki. Ovinki so sploh nacionalna znamenitost Korzike številka 1, prava atrakcija pa so sicer redki avtobusi, ki zaidejo v ta neobljuden svet. Hupanje se razlega "Naša vas je bila med vojno vsa "bela". Jazsem bil pri njih štiri mesece. Vzeli so me, zaprti, mi dali na izbiro ali taborišče ali da pristopim k njim. Marca 1945 sem se izmuznil in odšel domov. Čeprav so mi grozili, da me bodo ubili, sem ostal živ," pravi Rudi Erzar. Srečno jo je odnesel tudi kasneje. 1. junija, torej že po vojni, so ga, 19-letnega, zaprli novi oblastniki, ker je nosil domobransko uniformo. V zaporu je bil devet tednov, od tega štiri tedne v Šentvidu, kjer ni okusil kruha. V zaporu je visoki mladenič shujšal za 22 kilogramov. "Samo da je glava ostala cela," danes komentira Rudi Erzar, katerega žena Tončka iz Komende, tedaj še dekle, je delala za partizane. Skrbela je za hrano ln oblačila, Rudi ji je pri tem često pomagal, pravi. "Imena žrtev medvojnih in povojnih pobojev je odbor iz naše krajevne skupnosti sprva nameraval vpisati kar na spomenik žrtvam NOB. Vendar so se nekdanji borci temu odločno uprli. Tako je padla odločitev za nov spomenik na cerkljanskem pokopališču. Denar zanj je odbor zbiral Jo domačijah žrtev (po 0.000 tolarjev) in med drugimi njihovimi sorodniki. Sam nisem hotel dati denarja, saj sem bil proti vpisu Stankovega imena, moje oziroma nase volje odbor ni spoštovat To je groba kršitev. Menim, da so s tem poteptali čast in ugled Stanka Erzarja, ker so ga uvrstili med belogardiste, kar dejansko nikoli ni bil. Na spomeniku so s Pšenične Police vpisani sami belogardisti in en nemški vojak," pravi Rudi Erzar. "Zahteval sem že, da se njegovo ime zbrise, če ne bo šlo zlepa, bom ubral druge poti." ZA USPEŠEN POSEL! V GORENJSKEM GLASU POKLIČITE 218 - 483 Korzičan je zelo gostoljuben človek, vodita ea idealizem in čut za čast. Skozi zgodovino se kale kot večni upornik, je pa tudi veren in vraževeren, o Čemer pričajo številne kapelice o čaščenju mrtvih. daleč po dolini, vendar včasih tudi hupa ne pomaga, kar pričajo številni spomeniki zverižene pločevine v prepadih pod cesto. Na nekaj mestih sem kolesaril preko velikih pogorišč, popolnoma pogorelih pobočij, kjer je moralo se pred kratkim goreti, saj je bil duhpo žveplu nevzdržen, (se nadaljuje) VINE BEŠTER Dosje: slovenske afere -pogovor z Marjanom Jermanom Molk policije Kje so meje etike v javnem komuniciranju? Kaj so novinarji dolžni upoštevati in kaj ne? Zakaj v Sloveniji sploh prihaja do različnih afer? Na kranjskem Radiu so preteklo sredo začeli z novo serijo oddaj, v katerih bodo skozi pogovore z znanimi slovenskimi novinarji poskušali razgrinjati tančice z aktualnih slovenskih afer. O tem pa bomo vsak drug petek pisali tudi v Gorenjskem glasu. Prvi je o aferah spregovoril novinar Radia Slovenija Marjan Jerman. Kakšen je tvoj pogled na afere oziroma kaj po tvojem sploh so afere? "Mislim, da vsi Slovenci vemo, kaj je to. To je nekaj novega, to je bum, kjer se dogaja nekaj novega. Če bi bil Toporišič, bi temu rekel, da gre za srž nekega problema. Res pa je, da imamo pri nas teh sržev veliko. Zammvo pri tem je nekaj, kdo afero naredi in pri njej to, da smo novinarji postali kar naenkrat policaji..." ... praviš policaji, sam dodajam, da smo včasih tudi odvetniki pa skoraj sodniki in tožilci? "Se strinjam. Ampak recimo enkrat bobu bob. Kdo je pravzaprav odkril največ afer? Res policaji ali novinarji? Zame osebno pri tem sploh ni dileme, novinarji seveda. Zakaj jih ne razkriva policija?" Eden od slovenskih politikov je rekel, da je v Sloveniji že preveč afer, da bi še lahko kakšna s seboj odnesla tudi kakšnega politika? "S tem se strinjam. Slovenija je ta trenutek mafiozna država, kajti poglej, s kako velikimi zamahi se krade družbeno premoženje. Rad bi videl konkreten spisek tistih poslancev, ki niso nekje delničarji, podjetniki... Zakaj ni bil sprejet zakon o finančni policiji? Zaradi mene bi bil lahko, gospodje pa ga niso izglasovali, ker bi najprej njih udaril po glavi. Ampak pri tem prihaja do nejasnosti? "Ja, če s tem misliš, da ni poimensko jasno, kdo v parlamentu za kaj glasuje. Zakaj časopisi ne objavljajo točnega seznama, iz katerega bi bilo razvidno konkretno glasovanje poslancev o določeni zadevi, kajti le tako bom lahko vedel za način obnašanja poslanca, ki sem ga volil." Eno večnih novinarskih vprašanj je odnos novinar -politik? "Zelo dobro vprašanje. Naprimer s predsednikom Kučanom imam strogo službeni odnos. To pomeni, če ga nekaj vprašam, mi je dolžan odgovoriti, sam pa sem dolžan javnosti povedati, če mi noče odgovoriti ali, če se mi izmika oziroma se mi je zlagal. Pri tem moram reči še to, če jaz njega obrekujem, me lahko toži, če pa on mene obrekuje, ga jaz ne morem, ker ga ščiti imuniteta. Najlepša hvala za takšno politiko." Kako bi lahko stopiti korak naprej? "Preglagam, da v času mandata politika, če ga že novinar ne more tožiti, to ne more storiti niti politik. Naj oboje počaka obdobje mandata." Novinarska cenzura? "Lahko prisežem, da jo v času, odkar sam delam na slovenskem Radiu, nisem nikoli občutil, ali povedano drugače, nikoh mi ni nihče rekel, to objavo ti bomo pa cenzurirah." Kako je z novinarsko etiko v primerjavi Slovenije z vojnimi področji, ki jih zelo dobro poznaš? "Mnogi moji kolegi se sicer ne strinjajo, a vseeno - novinarske etike ni. Izmislil si jo je prejšnji politični sistem, zato, da bo zaščitil sebe. Samo primer, si lahko pred leti zapisal, da si ie predsednik Kučan kupil hišo na takšen in takšen način? Zame je novinarska etika samo eno - novinar ne more javno pljuvati po novinarju. Novinarska etika v vojni pa je seveda nekaj povsem drugega, na drugi strani ima izdajstvo. Misliš, da me je tam doli kdo kdaj spraševal po tej etiki?" Če greva nazaj na afere, pri razkrivanju kriminala so različne reakcije, prihaja tudi do manjših ali večjih groženj ne samo novinarjem, ampak tudi članom njihovih družin? "Groženj je bilo pretekla leta veliko, vendar sem se na takšne izbruhe navadil. Recimo meni so pred kratkim ukradli avto, sumim, da mi ga ni ukradel naključni tatavtomobilov, pač pa gre za jasno ozadje." Vis, Hit, Elan, Slovin, orožje... kam vse to pelje? "To je šele začetek afer, mogoče je zaradi denarja malo večji samo Hit. Vedeti je potrebno, da smo v obdobju kraje družbenega premoženja, v katerem slovenska vlada tega ni sposobna zaščititi. Konec afer bo takrat, ko bo slovenski narod dozorel in znal voliti, ko bo znal reči: hvala za barabe, ki so naredile to in to." KOMENTAR. Občine in okraji V zadnjem času se vsepovsod, v organih oblasti in med ljudmi, veliko govori o novih občinah in okrajih. In bolj ko se razpravlja, manj je soglasja. Ponekod se navdušujejo nad novo občino, katero jim obeta republika. Ob tem se le redko vprašajo, kakšni in kolikšni bodo njeni izvirni prihodki in pooblastila. Spominjam se, kako je ar h. Tone Mlakar ie pred poldrugim letom na nekem posvetu, posvečenem novi organizaciji lokalne (samo)uprave v Škofji Loki, takšne navdušence posvaril, da nova občina verjetno ne bo imela dosti večjih pristojnosti kot jih je imela tista pred drugo svetovno vojno: takrat je bilo iupanom naloteno skrbeti za občinske reveie in izdajati iivinske potne liste. Drugod se navdušujejo nad ponujenim jim sedetem upravnih okrajev: v Kranju, Radovljici, Logatcu... Zato pa so tembolj nezadovoljni tisti, ki jim ga republika ne privošči: v škofji Loki, Idriji, Cerknici... Tretji, ki niso zaneseni ne v eno ne v drugo od nakazanih rešitev, umirjeno sprašujejo: čemu ne bi ohranili in še izboljšali ie obstoječe ureditve?! Tako vprašanje je seveda nespodobno. Saj sedanja ureditev izvira iz komunizma in jo je treba ie zato razdreti in postaviti na novo. (Nazaj na noge ali na glavo?) Občine so bile od nekdaj splet lokalne samouprave in upravna stopnja, s pomočjo katere se je izvrševala višja oblast. Nakar se je Edvard Kardelj domislil nečesa izvirnega: lokalno samoupravo je poveril krajevnim skupnostim (ki so bile, resnici na ljubo, hkrati nekakšna kontrolna naprava, s katero so preverjeni kadri skrbeli, da se ne bi samoupravljalo preveč oz. da se s tem delikatnim opravilom ne bi ukvarjali nezanesljivi posamezniki). Sedaj še obstoječo občino (komuno) pa sije zamislil kot drtavo v malem: kakih 80 odstotkov je Miha Naglic bilo drtavne uprave in kakih 20 lokalne samouprave. Driava (RS) je svoje procente ie pobrala in sedanje občine so tako vedno bolj občine. Če bi tridom-no skupščino (ki Se vedno vsebuje kardeljanski relikt: zbor zdruienega dela) spremenili v enodomni občinski svet, bi bili "pravi" stvari ie veliko bliije. Bi bila takšna občina prevelika in premočna? In kje bi bil potem prostor za okraj ali regijo? Navsezadnje ne gre toliko za imena (formo) kot za vsebino. Sedanja občina Škofja Loka je, denimo, izrazita zemljepisna in zgodovinska ter gospodarska, politična in kulturna celota, še iz freisinških časov. Taka, čeprav manj, je tudi občina Idrija; ta namreč zdru-iuje dve enoti: cerkljansko, ki se nagiba proti zahodu (na Tolminsko) in idrijsko, ki se ie od nekdaj ozira tudi na notranjsko stran. Oba dela sta pripravljena ostati skupaj, če dobita svoj lastni okraj; Če sedanjo občino dodamo okraju Tolmin, so proti Idrijčani, če pod Logatec, pa Cerkljani. Si lahko mislite, da bi neki Zakojčan (iz Bevkove rojstne vasi Zakojca nad Baško grapo) hodil po opravkih na okraj v Logatec, čez tri gore in tri dole". Kaj ima ta Zakojčan skupnega z nekim Kozarcem (iz vasi Kozarišče pod Sneinikom, v občini Cerknica)? Ali, analogno, neki Podklančan (po do- mače Sopovčan, iz Podklanca, najjuinejšega naselja na Gorenjskem - ste ie kdaj slišali zanj?) z nekim Podljubeljča-nom ali Jezerjanom (iz najsevernejših naselij v načrtovanem okraju Kranj), s katerima se bo mogoče kdaj srečal na okraju v Kranju? Razen tega, da bo enemu in drugemu do tja precej daleč. In ne nazadnje: kaj imajo skupnega prebivalci sedanjih gorenjskih občin? Ko sem o tem razmišljal, se nisem domislil drugega kot Gorenjskega glasa in Gorenjske banke! Ker se zdi, da se načrtovalci omenjenih sprememb nagibajo k starim jugoslovanskim in avstrijskim zgledom, bi jih kazalo spomniti še na dejstvo, da je bil tedaj med okrajnim glavarstvom in občino še sodni okraj. Slednji so nastali 1868, po ločitvi upravne in sodne oblasti. Tedaj je Loki ostal le sodni okraj, političnega (glavarstvo) pa so dobili v Kranju, za tri sodne okraje skupaj (Kranj, Loka in Triič). Žiri so bile tedajobčina v sodnem okraju Idrija, ta pa je sodil v logaško okrajno glavarstvo. Če k tem podatkom dodamo še namero, da bi bile na sedetih sedanjih občin nekakšne okrajne izpostave, potem je očitno, da se vračamo v stare, avstrijske čase. Ali sodobne je rečeno: v večji centralizem! V tem se malim občinam res ne obeta dosti drugega kot skrb za lastno revščino. Oblast je oblast, bolj ko je daleč, manj te pozna. Zato ljubljanskim gospodom, ki "odštekani" od terena načrtujejo, kako nas bodo najbolj učinkovito pomolili, predlagamo, da najprej dorečejo dvoje. Prvič: kakšni in kolikšni bodo prihodki novih občin? Drugič: pomislijo naj, da morajo tisti, ki jih bodo stlačili ali nategnili v neki okraj, imeti tudi kaj skupnega. Da bi s spremembo tudi kaj pridobili. Ali je minister kupil zakoni ? Ali bo obramba leta 1994 res dobila manj denarja, kot si ga je zamislila? Na to vprašanje je trenutno mogoče odgovoriti s tolikimi odgovori, kolikor je političnih struj pri nas. Nasprotniki ministra Janeza Janše na veliko oznanjajo, da so mu odvzeli 3,5 milijarde tolarjev, ki jih bodo namenili predvsem za gospodarske dejavnosti in znanost, sam minister Janša pa hladnokrvno odgovarja, da "naloibe v obrambo ne bodo okrnjene", saj so se koalicijske stranke sporazumele, da podprejo zakon o zbiranju obrambnega tolarja in ga sprejmejo še pred sprejetjem proračuna. Po mnenju nekaterih komentatorjev si je torej obrambni minsiter za 3,5 milijarde tolarjev kupil zakon, ki mu denar za obrambo zagotavlja za precej daljši čas, kot vsakoletni proračuni. Zato je razumljivo, da Janša ob sprejetem memorandumu ni bil pretirano slabe volje, saj je političnim nasprotnikom pustil veselje ob prepričanju, da so končno brzdali njegove ielje, hkrati pa je sam skrbno shranil podpisani sporazum koalicijskih strank o sprejemu zakona. Naj posebej poudarimo, da gre za podpisani sporazum, saj Janša ni neizkušen politik, ki bi pristajal na ustne dogovore, čeprav pred pričami in na najvišji ravni. V politiki za doseganje dolgoročnih ciljev pač največ veljajo podpisani dokumenti. Ministrova poteza jasno kaie, kako se gre on politiko na dolgi P Marko Jenšterle rok in se nanjo v tem smislu tudi ves čas pripravlja. Pri teku na dolge proge je bila od nekdaj pomembna kondicija, ne pa trenutni vrstni red na progi. Vsi tisti, ki se torej veselijo treh in pol milijard tolarjev, se morajo dobro zavedati, da gre v bistvu le za posojilo, ki ga bodo v prihodnjih letih krvavo odplačevali. Veselje nad tem denarjem je enako tistemu, ki ga dobi vsak navaden posojilodajalec, ko v določenem trenutku pride do nujno potrebnega denarja, šele čez čas pa se zave, kako si je v bistvu nakopal veliko breme. Spomnimo se le mnoiice ljudi, ki so si s posojili reševali stanovanjsko problematiko, danes pa jih banke ne spustijo s svojih vajeti. Janša je v trenutnem položaju posojilodajalec in posojilojemalec. Celo sam v svojih komentarjih uporablja bančniški jezik, saj pravi: "Zakon, za katerega so se koalicijske stranke sporazumele, da ga podprejo in sprejmejo še pred sprejetjem proračuna, je napisan kot kreditni zakon, ki omogoča, da se pač ta sredstva razporedijo na osem let ter da se proračun obremeni takrat, ko je treba dejansko odplačati anuitete. To pa pomeni, da mi lahko določene sisteme nabavimo takoj, torej v prvih dveh letih, ko je to tehnično moino, plačuje pa se v naslednjih letih." Minister je torej s svojim zakonom najel precej ugodnejše "posojilo", kot tisti, ki so planili po njegovih 3,5 milijarde tolarjev. Kadar torej obrambno ministrstvo kloni pred pritiskom političnih konkurentov to še vedno ni vzrok za prehitro veselje, saj nas izkušnje učijo, da gre skoraj vedno za politično kupčijo. Pri trgovanju pa je obrambni minister vsaj tak mojster, kot je pri snovanju obrambe. Kot eden od najbolj izkušenih politikov, ki povrh vsega nosi še avreolo mučenika, natančno ve, da so v politiki (tako kot pri vojskovanju) včasih nujni tudi umiki. Toda vsakič, ko se umakne, to stori s ciljem po zavzemanju še večjega manevrskega prostora. Tako je Janša ravnal tudi tokrat. Ko je presodil, da so razmerja neugodna, je prepustil določeno vsoto denarja tudi drugim, s tem zadovoljil nasprotnike in podigal somišljenike (ki imajo v rokah nov argument za jadikovanje o načeti obrambi Slovenije), sebi pa zagotovil stabilnejši vir sredstev, kot je tisti, ki ga vsako leto zagotavlja proračun. Sveta trojica ali recept za nove obdavčitve nedolžnih Vsa čast in slava Izvršnemu svetu, predsedniku upravnega odbora stavbnih zemljišč in Republiški upravi za javne prihodke Izpostava Kranj, pod modrim vodstvom ga. Hermine Borak. Prisrčno čestitam tudi k njihovemu apetitu, vsaj kar se denarja tiče. "Kdor zna, ta ima," je ljudski rek. Žal oni to znajo s podporo in za driavo (občino), mi pa se temu lahko upiramo le s tem, da se na svoje stroške pritoiimo, ne plačamo, in ob volitvah razmišljamo. Zato je namen mojega prispevka, ustvarjati javno mnenje, proti takim nosilcem funkcij, ki skušajo skozi naše iepe nezakonito uresničevati svoje vizije (o kakovosti le-teh ne bi govoril). Imamo pa kljub temu skupno lastnost. Tudi jaz ljubim denar kot oni, le s to razliko, da ga jaz pridobivam na zakonit način z njim pa plačujem kot davkoplačevalec Vso njihovo "štamparijo" in tudi nezakonito ravnanje. Pomembna razlika med nami pa je ta, da moram jaz po pravni poti na svoje stroške, dokazovati nezakonitost njihovih odločb, oni pa med tem časom veselo obračajo moj denar, saj pritoiba ne odloii izterjave davkov. Kako priti v primeru razveljavitve odločbe do svojega denarja pa je ie druga zgodba, seveda za davkoplačevalce z nesrečnim koncem. Zakaj so po mojem mnenju, odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, brez pravne podlage? Po 58. členu Zakona o stavbnih zemljiščih se nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno ureditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim om-reijem. Nadalje je določeno, da območja, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stanovanjskega zemljišča, določi občinska skupščina. To je ta tudi storila s tem, da je v letu 1987 sprejela Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, V členu 4 tega odloka so stavbna zemljišča, za katere uporabo se plačuje nadomestilo, glede na lego razvrščena v TV območja. (Ne bi škodovalo, če bi jih GG javno objavil, da bi ljudje tudi v drugih vaseh oz. naseljih, lahko presodili ali so odločbe, ki jih prejemajo zakonite ali ne.) V prvih treh območjih so kraji navedeni poimensko, medtem ko je četrto območje določeno generalno in sicer tako, da so to tista območja, ki so določena za kompleksno graditev, drugo območje, kjer je sprejet prostorski izvedbeni načrt in zemljišča, ki so minimalno komunalno opremljena (vodovod, kanalizacija, električno omreije, so navedeni tako v zakonu kot odloku kumulativno ne pa alternativno, torej, če manjka eden od teh elementov, ni pogojev za nadomestilo.) Zg. Besnica skoraj gotovo pa še kakšna druga vas torej ni navedena v nobenem od treh območij, četrto pa ne pride v poštev, saj so prebivalci zgradili vodovod sami in pripada njim, greznico pa ima tako ali tako vsaka hiša sama zase. Tudi ni nikjer določeno, da gre za kompleksno graditev, niti ni sprejet prostorski izvedbeni načrt. Glede na vse to, torej ni nobene pravne podlage za izdajo takšnih odločb, kakršne smo prebivalci Zg. Besnice prejeli. Ker predvidevam, da je omenjenim institucijam znano tako dejansko stanje, kot predpisi se postavlja vprašanje odgovornosti tistih, ki vodijo te, nam vsem "ljube" organe. V prvi vrsti je odgovoren Izvršni svet oz. njegov predsednik Peter Orehar. Po 31. členu Zakona o stavbnih zemljiščih opravlja, v breme sklada, za sklad razna administrativno teh- nična in druga opravila upravni organ, ki ga določi občinska skupščina. Za zakonitost dela upravnega organa, ki brez dvoma pripravlja resna gradiva za sklad, odgovarja Izvršni svet oz. njegov predsednik. Toliko o formalni plati. Po vsebini pa je stvar bolj tragična. Res s svojim odlokom sklad ustanovi občinska skupščina, ki tudi imenuje predsednika in člana UO sklada, vendar le tisti, ki ne pozna mehanizma oblasti verjame, da se politika zlasti tista vsakodnevna, ki davkoplačevalce najbolj zadene, ustvarja skozi skupščinski mehanizem ali skozi upravni odbor sklada. Določa se v Izvršnem svetu oz. pri njegovem predsedniku in zato ni naključje, da je predsednik U O sklada in politični somišljenik Petra Oreharja, Tadej Markič, član Izvršnega sveta. Takšna kumulacija funkcij omogoča takšno obračanje denarja, kot je to po volji posameznim oblastnikom, kar pa je običajno v navzkriijus širšimi interesi. Drugi najodgovornejši je predsednik UO sklada imenovani Tadej Markič. Če ni sposoben razumeti predpisov ali pa jih celo namerno krši, na tem mestu nima kaj početi. Glede na njegovo obnašanje v danem primeru pa predlagam, da se v skupščini imenuje posebna komisija, ki naj razišče poslovanje sklada za čas, odkar je Tadej Markič predsednik UO. Očitno je, da mu je zakonitost tuja in to vsekakor terja ustrezno ukrepanje. In ker k sveti trojici spada še tretji, nekaj besed o Upravi za javne prihodke, o vodji izpostave Hermini Borak. Izpostava Kranj in s tem njen vodja in podrejen niti IS niti Tadeju Markiču. Zato bi lahko brez strahu za svoj ljubi kruhek, komando, na katera območja naj pošilja odločbe, lahko zavrnila. Seveda pod pogojem, da ve, kaj podpisuje. V danem primeru se ji očitno še sanjalo ni, saj drugače ne bi pošiljala odločb ljudem, ki so ie leta v grobu. Cenim sicer, da se iivi spominjajo mrtvih, vendar ne na tak neokusen način in to ravno okoli 1. novembra. Poleg tega pa so odločbe, kar se obrazlo-iitve tiče takšen, da se resne rokodelec pod takšen proizvod ne bi nikoli podpisal. Jasno je, da je takšno nezakonito obdavčevanje, rezultat politike, ki jo vodijo odgovorni. Če vemo, da je Peter Orehar eden vodilnih kranjskih krščanskih demokratov, da so kranjski zeleni (Tadej Markič) z njimi v navezi, potem ni mogoče sklepati drugače, kot da so takšne odločbe rezultat politike SKD, saj je Peter Orehar član SKD ne samo popoldne, ampak tudi, ko izvaja posle predsednika IS. Enako velja tudi za Tadeja Markiča. Torej nasvet prizadetim. Vlo-iite pritoibe, nikar ne plačujte nadomestila in ie pri lokalnih volitvah razmislite, koga boste volili. Za konec pa še malo lokalnega kolorita. Kot vsaka spodobna KS, imamo tudi v KS Besnica, svojega predsednika in to Matevža Kleca. Le-ta dosedaj, kljub problemu, ki zadeva v Zg. Besnici bivajoče prebivalce, ni čutil potrebe, da bi prizadete sklical in slišal njihovo mnenje. Meni osebno je takšno stališče razumljivo. Prvič je član tiste stranke, katere funkcionar je Peter Orehar, drugič pa se napaja pri občinskem koritu, in seveda tudi razmišlja kot korito. Stane Boštjane ič Ura (različne) zgodovine Ob razpravi o kazenskem zakoniku in zakonu o kazenskem postopku v driavnem zboru 8. 10. so prišle do izraza politične strasti povezane z našo bliinjo preteklostjo. "Dnevnik" je tej razpravi dla naslov "Ura" (različne) zgodovine". Nada Skuk je postavila vprašanje, kaj so domobranci bili, politična skupina ai vojni ujetniki. Odgovor na to bi lahko vsi, ki so v dilemi, dibili pri dr. Francetu Bučarju, ki je v svoji knjigi "Usodne odločitve" zapi- sal: Domobranstvo je po svojec izvoru kvislinška organizacij0', ki so jo v bistvu ustanovi'1 Nemci... Moralno, pravno l( bilo domobranstvo od vseg° začetka diskvalificirano... vtn' dar so se bojevlai proti zaveli' kom ne samo proti partizanom kdor se vezal z nacizmom M delil je delil njegovo usodo." *? bi lahko v tem smislu citi'r vendar je to dovllj. Sicer po l( najbolje, da preberejo vsi domobransko prisego, pa se bodo prepričali, kaj so domobranci-To je storilo ie davnega 19*.' leta vodstvo tedanje SLSJj1 Londonska vlada in obsodi'0 domobrance. Kaj so pa bili kaj so snovali in na kaj so s< pripravljali pred izročitivjo "° Koroškem je bilo dokumenti**' no pojasnjeno vp podlistku* "Delu" oktobra 1990pod naslovom "Tudi mi smo umrli 1° domovino". Pripravljali so da se vmejo v Slovenijo Wj borci n ne kot ujetniki. 'e trditve niso bile zvriene. , V razpravo je posegel tudi nP poslanec Ivna OMan, ter dej"'' da je na Gorenjskem domobranstvo nastalo šele konec fcjfl 1943 kot odgovor na nežnost partizanski (revolucionarni) l(r' or". Trditev o "neznosnem PaT' tizanskem (revolucioarnem) terorju "koncem leta 1943 je P° zgolj z ničemer dokazana trditev. Dejstvo pa je, da je v Uf* 1943 in potem do konca vojn' samo skozi Gorenjski odred "° okrog 6.000 novih borcev, daj* 1943 ustanovlejna prva Gorenjska brigada in druge enote organizacije. Ali to dejstvo kazuje "neznosen partizans*1 teror", ali pa polet NOB podporo ljudstva? To naj PTt' sodi bralec, kajti gospod Orno* ne more ali noče. Sicer bi pa priporočil i: Omanu in njegovim somišlen1' kom, da vsaj pregledjao knjig0 I. Jana "Odstrte zavese-okupO' tor in gorenjsko domobranst; vo". V njej je na podlog1 domobranskih in nemških virov opisano, kako je nastalo, bm organizirano, delovalo kakšne zločine so storili. Dom**' branstvo je na Gorenjsko unesl" iz Ljubljane. Unesli so go v glavnem politiki SLS ob pomoči duhovščine. I Mena in dokumenti so v navedeni knjigi. Ustanovitev so milostno dovolili Nemci zato, ker so 1943 ** toliko oslabeli, da jim je bil v$W pomagač dobrodošel. Opremaj in oborožili so jih trdno vezal* za Gestapo, a za poveljnika *° jim dlai gestapovca SS podčos*' tika Ericha Dichtla. Moštvo so regrutirali od pr0*' tovoljcev, mobilizirancev in pat' tizanskih dezerterjev. Trdim, J se je včeina opredelila za dom0' brance zato, ker je iblo j* kratkoročno gledano najudo0' nejše. Bili so doma ob dobri pla" (do 120 RM), pri druii*\ normalno oskrbljeni, ob rela^T no malem riziku. Nemška vofi\ ka, delo v Nemčiji, predvsem P partizanstov, so bile veli*! slabše variante. Najteija je odločitev za v partizane bil* brigade, kejr so bili za do** neojemljivi teiki iivljenjski Pogoji, a druiine so izpostalvjO' nemškim in domobranskim ft' presalijam. Značilno je, da 1 največ pribeinikov bilo prav [ brigad, kejr je bilo iivljen]c najteije. V letu 1994 so NernC' dopuščali, da je sluiba v dom0' branstvu nadomestial vpoklic nemško vojsko. To ne pa revolucija in komunizem so ustvtf' jali na Gorenjskem dom0' branstvo. Revolucija in komunizem s bili pozneje samo opraviČolo * tako početje. Nerazumljiva, rekel bi %r0^g na, so razmišljanja g. OmanO prisegi z figo v iepu! prisegah O tisti ki jo je on sam dol SFRJ, o domobranski priseg Hitelrju in kralju. To oproV čuje vse. Ali to ve laj tudi * novo slovensko vojsko. . « Spominja na njegovo gen!a.g no izjavo, češ ni vaino oh L pismen, vaino je, da je naš. * pomeni cilj opravičuje sredstv • Ali je to komunistična ali ko(° liška etika in morala. Če je slednja, potem j° * Oman vsekakro obogaćuje. . • Franc Gaber, Pungert » Škofja Loka MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 foto bobnar Podjetniki, obrtniki! Prihodnost je vaša in naša, MDCCCLXXXIV JT A SlovenicA zavarovalniška hiša d.d. f naj bo skupnal Zato smo pripravili program za drobno gospodarstvo, imenovan Paket za zavarovanje podjetnikov iti obrtnikov. Ob sklenitvi tega zavarovalnega paketa vam omogočamo: - možnost najetja kredita; -2% do 25% popust na premijo pri zavarovanjUi premoženja, zaščitenega z napravami za javljanje ali gašenje požara oziroma s protivlomnimi napravami; - 50% popusta prikolektivniii nezgodnili zavarovanjUi glede na posamičtia; - 5% oziroma 10% popusta na 5-letnoali 10-letno zavarovanje; - dodatni komercialni popust zavarovancem, ki ne želijo kredita. Vedno smo vam na voljo v vseh našili filialah: Ljubljana, Celovška 91, tel. (061) 1595032 Koper, Ljubljanska 3, tel. (066) 32 541 Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tel. (065) 27 070 Maribor, Slovenska 21, tel. (062) 23 781 in v vseh agencijah po Sloveniji Kranj, Izola, Portorož, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Murska Sobota, Lendava Ko previdnost postane modrost! ZA USPEŠEN POSEL! t 1 1 T i 1 1 i V GORENJSKEM 6 LAS U POKLIČITE 218 - 403 KOKRA MINI - METRO, d.o.o. Kranj, Koroška Smo podjetje, ki si je že pridobilo krog kupcev bele tehnike in akustičnih aparatov. Ker pa želimo ta krog razširiti, vabimo k sodelovanju moškega kandidata, za opravljanje dela na delovnem mestu POSLOVODJE Od uspešnega kandidata pričakujemo: - da ima končano srednjo šolo trgovinske dejavnosti - smer poslovodja ali komercialni tehnik - da ima izkušnje pri prodaji bele tehnike in akustike, - da je urejen, komunikativen, star do 40 let - ima vozniški izpit B ktg. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave kandidatov pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov Kokra Mini - Metro, d.o.o. Poštna ulica 1, Kranj. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj razpisuje na podlagi 35. in 70. člena zakona o zavodih (Ur. I. RS, št. 12/91), 22. člena zakona o kulturno-umetniških dejavnostih in 42/86) ter zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur. I. RS, št. 8/90) prosto delovno mesto RAVNATELJA ZAVODA ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V KRANJU Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o zavodih izpolnjuje še naslednje pogoje po statutu zavoda: - da ima visoko izobrazbo iz konservatorstva odgovarjajoče stroke - da ima najmanj pet let konservatorske prakse Kandidati naj predložijo tudi program razvoja zavoda. Izbran kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj najkasneje do 10.12.1993 pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, programom razvoja ter kratkim življenjepisom Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Prijavljeni kandidati boo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi na skupščinah (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Krnaj - ustanovitelji so SO Domžale, Jesenice, Kamnik, Radovljica, Tržič in Kranj). VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE Tavčarjeva 21, Jesenice objavlja razpis za imenovanje RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in Statutom WO ter imeti: - pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok - organizacijske in strokovne sposobnosti - uspešno dosedanje delo Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Jesenice, Tavčarjeva 21 s pripisom "za razis". Prijavi predložite še program dela. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84,37/ 85, 29/86 in Ur. I. RS, št. 26790, 18/93, 47/93) in 178. člena Statuta občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/83, 22/85 in 9/88) je Izvršni svet na svoji 71. seji dne 18. novembra 1993 sprejel SKLEP o Javni razgrnitvi osnutka ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE OBČINE TRŽIČ In osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH S! DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TI TAVIN DOLGOROČNEGA IN C V LETU 1993 I. Javno se razgrneta: - osnutek ODLOKA O PROSTORSKO UREDITVENIH POGO JEV ZA OBMOČJE OBČINE TRŽIČ - in osnutek SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TRŽČIC V LETU 1993 ki ju je izdelal URBANISTIČNI INŠTITUT RS v novembru 1993. II. Osnutek Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Tržič in osnutek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Tržič v letu 1993 se javno razgrneta v prostorih Oddelka za prostor in okolje občine Tržič, Trg svobode 18, drugo nadstropje. Javna razgrnitev osnutkov se začne z dnem objave sklepa v časopisu Gorenjski glas in traja 30 dni. III. V času javne razgrnitve bo Oddelek za prostor in okolje občine Tržič v krajevnih skupnostih organiziral javne razprave in o tem obvestil krajane ter druge zainteresirane na krajevno običajen način. IV. Rok za pripombe poteče zadnji dan javne razgrnitve. Pripombe in predloge se vpiše v knjigo pripomb in predlogov ali se jih v pisni obliki posreduje Oddelku za prostor in okolje občine Tržič. V. Ta sklep se objavi v časopisu Gorenjski glas, na oglasnih deskah občine Tržič in na Radiu Tržič. Številka: 352-08/93-3, 352-09/93-3 Tržič, 18. novembra 1993 Predsednik IS občine Tržič: Frančišek Meglic, dipl. oec, I. r. Nadaljevanje v "zadevi Elan" Zaslišanje celovškega bančnika Kranj, 19. novembra - Avstrijsko pravosodno ministrstvo in celovško sodišče sta senatu kranjskega temeljnega sodišča dovolila, da 7. decembra kot zelo pomembno pričo zasliši Mirka Kunčiča iz Zveze slovenskih bank v Celovcu. Zaslišanju bodo poleg sodnega senata, ki ga vodi sodnik Anton Šubic, prisostvovali tudi tožilec Anton Ribnikar, zagovornika obtoženih Pavla Kodra Andrej Škrk in Uroša Aljančiča Primož Bajželj ter seveda oba obtoženca. Gre za nadaljevanje 23. septembra prekinjene glavne obravnave na temeljnem sodišču v Kranju. Nekdanji direktor gospodarskega sektorja v begunjskem Elanu Pavel Koder je obtožen kaznivega dejanja prekoračenja pooblastil, ker naj bi pri Zvezi slovenskih bank v Celovcu z članovim denarjem jamčil za kredit Urošu Aljančiču v višini 3,5 milijona šilingov, poslovnemu partnerju Elana Mladenu Sirolu iz Švice pa v znesku 3,2 milijona šilingov. Koder naj bi bil odgovoren tudi za izginotje obsežne dokumentacije o poslovanju dveh Elanovih "črnih" računov pri Zvezi slovenskih bank v Celovcu. Uroš Aljančič, nekdanji direktor poslovodnega odbora Elana, pa je obtožen kaznivega dejanja napeljevanja Kodra v kaznivo dejanje v zvezi s svojim kreditom. Pričanje Mirka Kunčiča bo za nadaljnji razplet sojenja po pričakovanju odločilno. • II. J. Pojasnilo V Gorenjskem glasu 9. novembra smo pisali o najdbi trupla 62-letnega Franca i. iz Medvod. Po podatkih kriminalističnega urada UNZ Kranj smo zapisali, da moža, ki je od 1. aprila 1993 bival v domu ostarelih v PotoČah, nihče ni pogrešil. Načelnik urada Jaka Demšar nam je posredoval popravek, da je Franc Š. bival v PotoČah samo do septembra 1992. Pogorel vikend Tržič - V petek je v Tržiču zgorel lesen vikend, last 83-letnega Karla G. Skoda je ocenjena na poldrugi milijon tolarjev. Hišica, velika 4,5-krat 3,5 metra, ie bila postavljena na hribu Brešce. Lastnik je prišel v petek okrog pol dveh popoldne in zakuril drva v Štedilniku. Kmalu je opazil, da se iz dimnika močno kadi, očitno so zagorele saje. Ogenj je polil z vodo, vendar to ni pomagalo. Ogenj se ie razširil po stropu in hitro zajel vso hišico, razneslo je tudi gospodinjsko jeklenko z butanom. Vikend je do tal pogorel, požar so pogasili tržiški gasilci. Požarni inšpektor, ki si je pogorišče ogledal, je ocenil, da hišica ni bila grajena požarnovarstveno, postavljena je bila na črno. • H. J. Grozil z motorko Radovljica - Pred dnevi je prišel na radovljiško policijsko postajo klic na pomoč od Ivane F. V stanovanjski hiši je razgrajal 49-Ietm Alojz T. Policista sta ga poskušala umiriti, vendar se možak ni dal. Vpil je nanju in na domače, jih podil iz hiše in podobno. Nato je pograbil motorno žago, jo vžgal in z njo zamahoval proti policistoma. Grozil jima je, da ju bo pobil, razžagal... Policista sta se pred besnečim Alojzom umaknila in poklicala okrepitev, tedaj pa se je nasilnež zaklenil v hišo. Tam se je očitno pomiril, kljub temu se snidenju s sodnikom ne bo mogel ogniti. • H. J. Pomoč družini Ceferin že prihaja Požar ugonobil poslopje in živino V četrtek, 11. novembra, zvečer je v gospodarskem poslopju, last 49-letnegja Milana Ceferina, v Farjem potoku v Selški dolini nastal velik požar, ki je naredil za približno osem milijonov tolarjev škode. Poslopje ni bilo zavarovano. Obupanima kmetoma pomagajo sosedje, sorodniki in drugi, škofjeloški Karitas pa je za pomoč odprl poseben žiro račun. Milan Ceferin je v četrtek v gospodarskem poslopju, kjer je bil tudi hlev z živino, kuhal žganje. Okrog osmih zvečer je šel proč, nekako tri ure kasneje Ea so iz bližnje stanovanjske iše opazili ogenj v zgornjem delu gospodarskega poslopja. Domači so se skušali sami spopasti z ognjem, vendar zaman. Rešili so nekaj kmetijskih strojev, zaradi velike koncentracije plina pa je poginila živina: enajst goved, trije prašiči in kokoši. Komisija urada kriminalistične službe UNZ Kranj je ugotovila, da je požar nastal zaradi samovžiga žagovine v spodnjem delu gospodarskega poslopja. Od tam se je ogenj razširil na vse poslopje, veliko 24-krat 12 metrov, nezavarovano. Ogenj je gasilo okrog 50 gasilcev. Zublje so sicer ukrotili, ogromne škode pa seveda niso mogli popraviti. Tega dela so se lotili domači, dobri ljudje jim pomagajo. "Vaščani iz Davče, ki jih je spodbudil župnik, so nam že v nedeljo prinesli denar. Tudi v Farjem potoku in nekaterih okoliških zaselkih so nam ga že dali. Zbrali so kar 176.000 tolarjev. Ne znam povedati z besedami, kako smo ljudem hvaležni za vsako pomoč, tudi samo dobro besedo, spodbudo. Vem, da so denar težko dali. Tu ni bogatašev, so samo manjši kmetje in navadni delavci, upo- kojenci, mlade družine, ki si gradijo domove - kljub lastnim stiskam so darovali za nas, vse življenje jim bomo hvaležni in dolini," ganjena pripoveduje gospodinja Majda Ceferin. Pomoč v denarju in delu so obljubili tudi sinovi sodelavci iz Domela in nekateri obrtniki.. Škofjeloška humanitarna organizacija Karitas pa je za pomoč Cefennovim odprla žiro račun, na katerega se bo zbiral denar dobrotnikov, upajo, da od vsepovsod. Številka žiro računa je: 51510-621-16-05-1630113-9362/ 00, namen: za Milana. Ceferinovi so zavarovanje gospodarskega poslopja in živine odpovedali pred nekaj leti zaradi stiske z denarjem. "Hlev t*e bil slab, streha je puščala, če »i dali denar zavarovalnici, ga ne bi mogli obnoviti," pravi Majda Ceferin. Z obnovo so začeli lani, nadaljevali letos. Še dva tedna, pa bi vse končali. Ponosni so bili na obnovlje"0 poslopje, na novo, lepo fasado_ Zdaj je ves njihov trud in ponos uničil ogenj. Ostalo je le g°10 zidovje. "V soboto bomo pozidali) ttj je treba, nato bo treba čimpreJ. prekriti s streho. Zime so Pn nas hude," pravi Majda Ce'cf> in. Včeraj, v torek so že PpPv! jali opeko in pesek, priniš' sjj tudi mojstri. "Kako bomo pdjjj do nove živine, ne vem. Sorod* niki in sosedje nam jo ponujaj"' vendar je nimamo kam d*"* Ostali smo brez hleva in krme. Okrog 50 ton krme j« zgorelo. Nova bo v teh zrasla šele junija prihodoj leto." Ceferinovim je edina tolažb8: da v nesreči vendarle niso ost*1 povsem sami. Ko je zares hud0, se najdejo dobri ljudje, ki sti**° ublažijo. Veliko se jih je £ našlo, upamo, da se jih bo * več. • H. Jelovčan Ponovno sojenje Borutu Knollu prekinjeno do 30. novembra Knoll: "Vse so mi podtaknili!" Kranj, 19. novembra - 7. maja letos je tričlanski senat temeljnega sodišča v Kranju razglasil sodbo 35-letnemu Borutu Knollu. Spoznal ga je za krivega treh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter omogočanja uživanja mamiL Za prvo mu je prisodil tri leta in dva meseca zapora, za drugo štiri leta in tri mesece in za tretje pet mesecev zapora, enotna kazen je znašala sedem let in pol zapora. Po pritožbi Knollovega zagovornika, odvetnika Igorja Beleta, je Višje sodišče odločbo o enotni kazni razveljavilo m temeljnemu sodišču v Kranju naložilo ponovno obravnavo za prvo in tretje kaznivo dejanje. Sodbo za drugo, to je za prodajo mamil zasvojencem, je Višje sodišče potrdilo in je pravnomočna, kazen pa znižalo na tri leta zapora. Za prvo in tretje kaznivo dejanje pa se je Borut Knoll v torek ponovno zagovarjal pred tričlanskim sodnim senatom, ki ga vodi isti sodnik Marjan Pogačnik. Pomembno je predvsem prvo, ko tožilec Janez Palovšnik Knolla krivi, da je 23. septembra 1991 na parkirišču pred lokalom Čebelica v Kranju v svojem BMW skrival 200 gramov heroina, očitno namenjenega preprodaji. Mamilo so kriminalisti našli pod prednjim desnim sedežem avta, Knolla pa brž zatem aretirali. Tretje kaznivo dejanje naj bi Knoll zagrešil s tem, da ie prijateljici Suzani Š., zasvojenki, lani poleti omogočal uživanje mamil v svojem stanovanju v Kranju. KRI Sv TALNA PALAČA 5% POPUST OD 19. NOV. D01. DEC. 1993 10% POPUST ZA PRVIH 100 KUPCEV PLAČILA NA ČEKE IN KREDIT OTVORITEV V PETEK 19. NOV. OB 17. URI modemi i n t e r i e r i TRGOVINA S SVETILI V KRANJU Zavržena zahteva po drugem sodniku Potem ko je tožilec ponovil obtožbo, je Borut Knoll predsednika senata Marjana Pogačnika vprašal, ali je dobil njegovo pismo, v katerem je preklel njega in sodnikovo družino. Zahteval je izločitev sodnika, kar pa ie po krajši prekinitvi predsednica temeljnega sodišča v Kranju zavrnila. Borut Knoll je najdbo 200 gramov heroina v avtu ponovno označil za vnaprej pripravljen scenarij kranjskih kriminalistov, za podtikanje. Dejal je, da se je 23. septembra 1991 pred Čebelico po posredovanju Blaža Z. res srečal z neznancem (šele kasneje je zvedel, da je bil to Nikola V), ni vedel, za kakšen posel naj bi šlo, šele v avtu mu je neznanec ponudil v nakup mamilo. Knoll trdi, da je ponudbo zavrnil, nakar je neznanec odšel. Komaj pa je Knoll speljal s parkirišča, so ga ob-stopili oboroženi kriminalisti, fa potegnili iz avta in vklenili. zpod sedeža ie eden od njih privlekel vrečko s heroinom. Knoll kriminalistom očita nestrokovnost, saj z vrečke niso vzeli prstnih odtisov, hlače, jopič in majico, ki jih je moral sleči kasneje med hišno preiskavo v stanovanju, pa naj bi strpali v eno vrečo, kar je prav tako skregano s pravili. Kriminalisti v zasedi Za Knollom je kot prva priča govoril načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Jaka Demšar, ki je podrobneje osve- S SODIŠČA tlil metode dela kriminalist do aretacije Knolla. Po infc>r' maciji, da se bo tistega dne p**0. Čebelico dogajalo nekaj v zveZj z mamili, so šli v akcijo kranj* kriminalisti in sledilna skupi°8 iz ministrstva za notranje z8' deve. Ko so opazili Knolla, s° bili nanj pozorni, saj so Jj? poznali že od prej, ga sumil'' da se peča z mamili. R*?*S Knolla so nameravali prijeti tudi neznanca, vendar so bdi prepozni. Jaka Demšar je zavf* nil Knollove očitke o nestrokovnosti kriminalistov ti pirotehnikov. Naknadni koti' takt med Knollovimi oblafid' in heroinom ni mogoč, raze*; če bi šlo za podtikanje, če 01 torej kriminalisti vrečko pretjl" zali, jo zavili skupaj z oblačjj? kasneje pa spet zalepili in loflP Tudi če bi posneli odtise |J? vrečki in Knollovih ne bi naŠU> to še ne pomeni, da osumljen* vrečke ni imel v rokah; obstaj8 več načinov prijemov, ki 0 puščajo sledov. Alenka Garbajs, izvedenka & ministrstva za notranje zadev6, je pojasnila, zakaj so laboratof* ijsko analizirali samo Knollov hlače. Šlo je za nujen prim^ vprašanje pripora, torej je z8/ doščalo, ko so našli sledi manjlj la na hlačah. Drugih oblaJJ niso pregledovali, prav ta* niso bili pozorni na kontami"8' cijo zunanje strani vrečke. Ta J bila prozorna, iz PVC, t>r*j oznak, ni bila raztrgana, da D se mamilo stresalo iz nje. Tretja priča, Blaž Z., r, potrdil, da je Nikolo V. poveza» s Knollom. Nikola V. je namfCr za posel iskal nekoga, ki naj j*, imel denar, po njegovem naj p bil Knoll pravšnji. Glavna obravnava proti fljjjj toženemu Borutu Knollu se o° nadaljevala 30. novembra. H. Jelovčan Kazen za zavarovalniško goljufijo Škofja Loka, 15. novembra - Senat temeljnega sodišča v Skorji Loki je konec oktobra pod predsedstvom sodnik* Borisa Podobnika spoznal za krive tri Žirovce, obtožene naklepnega poskusa zavarovalniške goljufije. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora do pet let« vendar jim je sodni senat izrekel omiljene denarne kazni* Dogodek je star dobro leto. 1. avgusta lani so trije Žirovci izpolnili evropsko poročilo o prometni nezgodi, a* sta ga podpisala lastnik avta Matei K. in voznik Viktor ki je z njegovim avtom povzročil nezgodo. Zapeljal je s ceste in se zaletel v betonsko ograjo. Da mu škode ne bi bilo treba povrniti iz lastnega žepa, je pregovoril sina Cirila E., da je Mateju K. dal kupon od svojega avta, ker je imel pri zavarovalnici manjšo bonifikacijo kot oče. Lažno izpolnjeno poročilo o nezgodi so nato posredovan zavarovalnici Triglav, ki pa je nameravano goljufij0 odkrila in Žirovce prijavila. Mateja K. je sodišče kaznovalo s 45.000 tolarji denarne kazni, Viktorja E. s 40.000 tolarji in Cirila E. s 25.000 tolarj1 kazni. • H. J. GLAVNI TRG 5 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Spremembe pri dohodnini Kranj, 17. nobembra - V parlament prihaja spremenjen zakon o dohodnini, v njem je vlada upoštevala tako rekoč vse poslanske želje po večjih in več olajšavah, Id so jih izrekli med prvo novosti pri olajšavah, kar vas nedvomno najbolj zanima, pri tem pa naj vas opozorimo, da parlament spremenjenega zakona še ni sprejel, to pa naj bi napravil v kratkem. Seminar za trgovce l^nice, 16. novembra - Podjetniški informacijski center in ^°8ki sekretariat za gospodarstvo sta pripravila seminar o ^onu o trgovini. Seminarja se je udeležilo 27 predstavnikov podjetij in devet ^nikov, predavala je Jelka Gašperut Barlič, ki je v drugem delu °bra^nav° »spremembah zakona. Poglejmo sj torej^kakšne so povaljala na vprašanja. Največ se jih ie nanašalo na pravilnik, ki ? opravljanje trgovske dejavnosti predpisuje minimalno izobrazil 24- aprila letos pa je začel teči dveletni rok, v katerem jo ^Ofajo pridobiti, če predpisane nimajo. Nagrade na Pohištvenem sejmu , Ljubljana, 15. novembra • Sinoči so v Ljubljani zaprli četrti JUbljanski pohištveni sejem. Na nejm so letos podelili tudi več Hj*d in priznanj. Mesto Ljubljana je podelilo pet kristalov, °oili pa so jih Brest Cerknica za kuhinjo z jedilno mizo in stolom J**utilus. Bohor Lesna oprema za vrtno garnituro Bohor 94, "jarles Pohištvo za kuhinjsko pohištvo Zarja, Alples Lesni tpgram za pohištvo Tempo in Svea d.d. za kuhinjski program J^tarina. Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo priznanje Dg0^0 oblikovali Ireni Antolič za kuhinjo Žana, revija Naš dom ™ Zlato plaketo Tovarni pohištva Brest Cerknica za prikazani £>8ram pohištva. Revija Les pa je podelila priznanje Srednji f^ski šoli Kočevje za celovito predstavitev dejavnosti šole. • A. STATISTIČNE INFORMACIJE ^Posienl v podjetjih in drugih organizacijah po področjih v Sloveniji, september 1993 Zaposleni Indeksi 1-1X93 1X93 1-1X93 VIII93 1X93 1-1X93 VIII 93 1X92 1-1X92 622359 48325« 139103 620327 480031 140296 631576 491865 139711 99,7 99,3 100,9 94,4 92,4 102,2 94,4 92,4 102,3 133230 Njabrezposinosu 134811 111708 VI11993 14,9 101,2 125,1 113,3 VIII 1993 15,0 * Novost spremenjenega zakona je znižanje osnove za dohodnino za 11 odstotkov letne !>ovprečne slovenske plače v etu, za katero se dohodnina odmerja. Sprva je bilo predvideno 10-odstotno znižanje, gre Ca za novost, za pavšal, ki ga orno deležni vsi. Ta pavšal je nekakšno nadomestilo za dosedanje do 10-odstotno zmanjševanje osnove za dohodnino, za kar smo morali predložiti račune, name ni pa so bili točno določeno. Vendar naj vas opozorimo, da račune še vedno shranjujte, kajti ta olajšava je ostala, le bistveno manjša še. Po novem naj bi namreč s pomočjo računov osnovo lahko znižali do 3 odstotke. Znižanje pa lahko utemeljite z računi za nakup vrednostnih papirjev, nakup, gradnjo ali vzdrževanje stanovanja, vzdrževanje kulturnega spomenika, nakup likovnih del, prispevke in premije za povečano socialno varnost (pokojninsko, invalidsko, zdravstvano varstvo, zaposlovanje), izdatke za humanitarne namene, novost pa so nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter plačane članarine političnim strankam in sindikatom. Vse to pa boste morali dokazati z računi, ki se glasijo na vaše ime. Večje naj bi bile olajšave za vzdrževane družinske člane, saj naj bi si za vzdrževanje prvega otroka osnova za dohodnino znižali za 10 odstotkov, za vsakega nadaljnjega pa še za 5 odstotkov več. Doslej je bila olajšava za prvega otroka 8-odstotna, za vsakega naslednjega pa za 2 odstotka večja, za 4 odstotke pa, če se je šolal izven kraja bivanja. Sprva je bilo predvideno, da bi bila v spremenjenem zakonu olajšava za vsakega naslednjega otroka večja za 3 odstotke, zdaj je potemtakem predlaganih 5 odstotkov, česar so seveda lahko vesele družine z več otroki. Po novem naj bi bile pri uveljavljanju olajšav za vzdrževane družinske člane zakonske zveze izenačene z izvenzakonskimi. Popravek pa so napravili tudi pri družinskih pokojninah, saj naj bi se po novem poleg preživnin, štipendij, plačil za Šoloobvezno prakso in zaslužka prek študentskih servisov med prejemke, ki ne zmanjšujejo olajšave za vzdrževanega družinskega člana štel tudi sorazmerni del pokojnine, ki jo prejema vzdrževali družinski član. Ostajajo olajšave za 100-od-stotne invalide in za starejši od 65 let, ki se jim osnova zmanjša za 8 odstotkov povprečne letne slovenske plače. Novost spremenjenega zakona je obdavčitev začasnega ali občasnega dela študentov prek študentskega servisa, deležni pa naj bi bili olajšave v višini 20 odstotkov povprečne plače. Tako bi se jih z upoštevanjem 11-odstotne pavšalne olajšave osnova za dohodnino zmanjšala dejansko za 31 odstotkov povprečne plače. Podatki kažejo, da približno toliko prejema 90 odstotkov študentov in dijakov in obdavčeni naj bi jih Silo torej le približno 10 odstotkov. Po novem napovedi za odmero dohodnine ne bi bilo potrebno pisati tistim, ki imajo manj dohodkov kot znaša 11 odstotkov povprečne slovenske plače, študentom do 31 odstotkov povprečne plače, prav tako naj tudi tudi ne bi bilo potrebno pisati vsem upokojencem, ki med letom ne plačujejo akontacije dohodnine. Dokumentacijo v zvezi z napovedjo za odmero dohodnine (račune itd.) pa naj bi po novem morali hraniti dve leti in ne eno, kakor doslej. • M. Volčjak foto bobnar r KOLIKO JE VREDEN TOLAR- DAEVVOO RACER V Ljubljani, KOMPAS HERTZ, Celovška 206, tel. 061/15 91 311 V Kran u, MARK MOBIL d.o.o., Sučeva 17, tel. 064/242 300 - V Celju, AVTOTEHNIKA CEUE, Miklošičeva 5, tel. 063/25 405 - V Novem mestu, IPICOMERCE d.o.o., tel. 068/24 409 - V Mariboru, flC d.o.o., Jožice Flander 2, tel. 062/412 759 - V Šempetru pri Novi Gorici, AVTO PIVON, Vrtojbenska c. 73, tel. 065/32 732 - V Kopru, AVTO PIVON, Ljubljanska 5a, tel. 066/38 759 MAJHNA PREDN0V0LETNA POZORNOST VSEH PRODAJALCEV ■MM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA {Tržič, Jesenice) 75,78 78JB 1845 1841 740 7,73 AVAL Bled, Kranjska gora 71,00 78 JO 18,75 1848 7.70 740 COP1A, Kranj 71,00 78.58 18.75 1848 7.85 740 CREDITANSTALT N.banka Lj. 71.00 78,80 10.70 18.80 740 748 EROSKStari Mayi), Kranj 71,21 • 18,78 1848 7,70 7,78 F-AIR Tržič (Deteljica) 71.05 7845 18,73 10,83 7.75 744 GEOSS Medvode 71.10 78,48 10,70 1845 7,78 740 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 7841 78,48 18,72 18,80 7,85 7,78 HIDA-ttnica Ljubljana 71,15 7848 18,74 1841 7.73 740 HIPOTEKARNA BANKA Jesenice 75,70 78^5 18.70 10,80 7,73 748 INVEST školja Loka 75,85 7845 10,73 1043 7,70 745 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 74,55 78.40 1048 10.88 7,45 748 LEMA Kranj 75,15 78*8 10,75 1047 7.70 748 MERKUR-Partner Kranj 75,53 75.83 10,73 10,75 7,88 748 MERKUR-Zeiezn&a postaja Kranj 75,53 7843 18.73 10,75 7.88 748 MIKEL Stražišče 7340 78,42 10,75 10.83 7.72 742 OTOK Bled 7MS 7841 18,75 1048 745 7,74 POŠTNA BANKA d.d. (na poštah) 74,85 78,18 10.47 18,78 748 7,72 SHP-Skiv. hran. In pos. Kranj 71.10 7848 10,72 1048 745 7.77 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 75,53 7543 18,73 10,75 7,88 748 SLOGA Kranj 75JO 7848 10,85 1848 745 7.78 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 74,51 1648 7,45 SLOVENUATURIST Jesenice ■iBBii dfcav TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 71,10 7848 10.75 1843 7,82 742 TJASA Kranj 7345 7848 18,78 1043 7.70 748 UKB Šk. Loka 75,80 7848 10,85 1845 7,78 748 VVILFAN Kranj 78.25 7845 18.78 1048 7,70 748 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 78.10 7845 18.78 1045 7.72 748 POVPREČNI TEČAJ 7M 7848 1048 1043 740 7,78 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% ______provizije._ • p.e. kranj, Delavski dom tel.: 064/211 387 vas najboljši partner * p.el radovuica, pri menjavi deviz Ha^/G7T!t%^or STATISTIČNE INFORMACIJE zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Važarskl pot 12, fax: 061 /216-932 Povprečne plače v podjetjih in drugih organizacijah v Republiki Sloveniji, september 1993 BRUTO 1X93 SKUPAJ SIT 76103 GOSPODARSTVO 73912 NEGOSPODARSTVO 92397 BRUTO INDEKS 1X93 VIII93 SKUPAJ 103.1 GOSPODARSTVO 103.2 NEGOSPODARSTVO 102,4 NETO 1X93 SIT SKUPAJ 48601 GOSPODARSTVO 46272 NEGOSPODARSTVO 56543 NETO INDEKS IX 93 VIII 93 SKUPAJ 103.1 GOSPODARSTVO 103,2 NEGOSPODARSTVO 102,4 AVTOTRADE _d.o.o. Kranj_ Prodaja novih in rabljenih avtomobilov Kranj - Labore, Ljubljanska 22, Tel.: 223 - 710 LADA SAMARA 1300/5 V 10.960 DEM 1500/5 V 11.540 DEM 1500/4 V 13.130 DEM DOBAVA TAKOJ, KREDITI, STARO ZA NOVO F3 NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER JVvtoservfsno in trgovsko podjetje d, o. o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOSAION Pon.-petek od 8.-12. in od 14. -18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon 715-015 BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST ZA VSA VOZILA IZ NISSANOVEGA PROGRAMA. • DOBAVA TAKOJ 1 • UGODNI KREDITNI POGOJI • LEASING KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Od 8. novembra dalje Višje odkupne cene živine Biki extra kakovostnega razreda so odslej po 179,20 tolarja za kilogram žive teže (meso po 320 tolarjev). Kranj, 16. novembra • V gorenjskih klavnicah (Mercator • Mesoizdelki škofja Loka, Specerija Bled in Jeseniške mesnine) plačujejo od prejšnjega ponedeljka dalje živino po novih cenah, ki so od Štiri do sedem odstotkov višje od prejšnjih. Mlado pitano govedo (biki, telice) se ie podraŽIo za sedem odstotkov, ostalo govedo pa štiri do pet odstotkov. Pri pitancih cene niso več enotne, kot so bile nekdaj, ampak je tudi v ceni razlika, ali gre za bika ali telico. V klavnicah so se za povečanje odkupnih cen odločili zato, ker se je ponudba živine precej zmanjšala ln ker so jo ponekod v Sloveniji že začeli plačevati dražje. Poglejmo, kakšne cene veljajo v gorenjskih klavnicah od 8. novembra daljel Za lažje razumevanje povejmo, da so v oklepaju cene za telice. vrsta živine • kakovostni razred c e n a (v SIT/kg) živa teža meso MPG - mlado pitano govedo: * cxtra ♦I. * II. * zunaj razreda Ostalo govedo: * I. * II. * III. * zunaj razreda Prašiči Teleta za zakol 179,20 (16520) 165,20 (148,40) 134,40 103,60 96,20 88,40 80,60 65,00 170,00 295,00 320,00 (295,00 295,00 (265,00 240.00 185,00 185,00 170,00 155,00 125,00 Kot so povedali v škofjeloških Mesoizdelkih, so ob povišanju odkupnih cen živine podražili le sveže meso, izdelkov pa ne. • C. Zaplotnik Posvet kmetijske svetovalne službe Donosno in prijazno kmetijstvo Bled - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva prireja v ponedeljek in torek, 22. in 23. novembra, v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe. Strokovnjaki z različnih področij bodo na njem razpravljali o tem, kako razvijati kmetijstvo, ki bo po eni strani donosno, po drugi pa tudi prijazno okolju. V okviru posveta bodo izdali poseben zbornik. • CZ. 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9 Od 26. julija dalje se ne imenujemo več JUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Se vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. In 15. uro. NOVO V KRANJU Trgovsko podjetje STORŽIČ Je odprlo BLAGOVNICO GORENC V Kranju ob Gregorčičevi ulici. Vhod je Iz dvorišča na Mladinski ulici 2, kjer je tudi velik parkirni prostor (bivša stavba VINO PIVO) Pripravili so pestro Izbiro oblačil, trenutno pa so najbolje založeni s srajcami, jaknami in bundami za vso družino. Posebno pozornost namenjajo potrošnikovem žepu in nizkim cenam. Tako bodo vsi kupci za dobrodošlico deležni posebnega 10-odstotnega popusta, ki Je namenjen tudi spoznavanju ponudbe v novi Blagovnici. Naj naštejemo le nekaj cen iz ugodne ponudbe: ŽENSKE PARKE Z KAPUCO 8055,oo SIT ŽENSKE JAKNE 7 1 55,00 SIT MOŠKE JAKNE 7150,oo SIT PUHOVKE 8055,oo SIT DEKLIŠKE BUNDE 5310,oo SIT MOŠKE SRAJCE 1350,00 SIT FLANELA SRAJCE 990,00 SIT PRISRČNO VABLJENI Delovni Čas od8.3o-19.oo, sobota 8.oo-13.oo Prvi slovenski veterinarski kongres Predstavitev znanja in pogled v prihodnost Prof. dr. Srdjan Bavdek: "Slovenska veterina se po strokovnosti ter po organiziranosti in kakovosti veterinarske službe lahko postavi ob bok razvitejšim evropskim državam." kovalcev, prašičev, perutnin*' kopitarjev, malih (hišnih) prostoživečih živali, s higjen Živil, z varstvom okolja i" * organiziranostjo. Zakon o veterini sicer ni posebej na dnev' nem redu kongresa, vendar J nesporno, da bodo nekatejf vprašanja, na katera naj. odgovoril zakon, zanesljiv tema strokovnih razprav »" pogovorov. Med temi vpraša11] je še posebej aktualno lastni"* jenje. Znano je, da v raZv°J veterinarskih zavodov niso vla* gale le država in občine, ampa_ tudi delavci sami. Ker je veterinarska služba v Sloveniji dose-gla visoko stop n j organiziranosti (to so potrdil Portorož - S pozdravnim nagovorom predsednika države Milana Kučana ter osrednjim referatom prof. dr. Srdjana Bavdka, predsednika Slovenske veterinarske zveze in rednega profesorja na Veterinarski fakulteti, se je včeraj v portoroškem Avditoriju začel prvi slovenski veterinarski kongres, na katerem poleg predsednika Svetovne veterinarske zveze dr. J.T. Blackburna in drugih gostov iz Slovenije in tujine sodeluje okrog štiristo veterinarjev in ostalih domačih strokovnjakov s področja veterine. Kongres se nadaljuje danes, končal pa se bo jutri Včerajšnji glavni referat in razprava o njem sta bila usmerjena v vprašanja "življenja" stroke, organiziranosti in delovanja veterinarske službe oz. v vprašanja strokovne politike: kaj je bilo z njo v preteklosti in kaj jo čaka v sedanjem in prihodnjem obdobju. Kot je poudaril prof. dr. Srdjan Bav- Kongresna priznanja Med sto petdesetimi dobitniki kongresnih priznanj je tudi petnajst Gorenjcev. Prejeli so Jih Milan Medja iz Bohinjske Bistrice, Anton Vogler iz škofje Loke, Franc Strniša * Kokrice, Srečko Vehovec iz Kranja, Martin Krumpačnik it Gorenje vasi, Martin Jagodic Iz Kranja, Joie Kos iz Rodlth Anton Zavodnik z Jesenic, Franc Rutar z Rupe, Alojz Hajnrlhar iz Korttnega, Boris Čop iz Lesc, Leo Suštaršič it Lesc, Peter Tišler Iz Kranja, Joie Plevčak Iz Preddvora t» Peter Belhar. Dr. Tišlerju letošnje Bleiweisovo priznanje Že prvi dan veterinarskega kongresa so podelili letošnja priznanja dr. Janeza Blelwelsa. Redno priznanje je na predlog gorenjskega veterinarskega društva prejel dr. Peter Tišler iz Kranja, izredno priznanje pa posmrtno prof. dr. Dominik Petač, redni profesor na Veterinarski fakulteti in ?redstojnik katedre za reprodukcijo domačih Hvali. Dr. 'eter Tišler se je rodil v Lomu pod Storilcem. Po študiju na Veterinarski fakulteti v Zagrebu in stolu na tedanjem Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani je prevzel vodenje oddelka za reprodukcijo v Živinorejsko veterinarskem zavodu v Kranju. Potlej le bil nekaj let veterinarski Inšpektor, nato pa Je postal vodja higiensko bakteriološkega laboratorija Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju. Po magistrskem študiju ln strokovnem Izpopolnjevanju na Danskem In Nizozemskem je 1985. leta doktoriral na temo higiena ilvtiskih obratov. Svoje raziskave je objavil v 29 znanstvenih ln strokovnih delih, pripravil pa je tudi 71 tehnoloških elaboratov In načrtov za živilske in veterinarske obrate ter programe s področja varstva okolja. Pred tremi leti so ga na Veterinarski fakulteti izvolili za izrednega profesorja za predmet Higiena objektov pod veterinarskim nadzorstvom. Pribllino pet let Je bil direktor Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, upokojitev pa Je dočakal kot direktor republlškeveterinarske uprave. dek, teh vprašanj ni mogoče povsem ločiti od strokovnega dela kongresa, ki se z delovanjem v devetih sekcijah ukvarja z zdravstvenim varstvom prežve- tudi mednarodne kontrole). ^ vsaka neprevidna ali nesparrtf'' na reorganizacija že lah * "sesula" službo. To se ne srne zgoditi, pravi dr. Srdjan Bavde* in poudarja, da je treba ohrani1 vse, kar zagotavlja sedanji kakovost dela. Možna reln*? ki bi to zagotavljala, je organ1' ziranje sedanjih zavodov družbe (z mešano lastnino). . katerih bi bil en del državni, drugi pa zasebni. Slovenski veterinarji so ** pred osamosvojitvijo ravnali V° jugoslovanskem kodeksu, odk8 pa je Slovenija samostojn* članica Svetovne veterinarske zveze, morajo upoštevati sve; tovna merila. Na kongresu naj bi zato danes sprejeli BwP kodeks veterinarjev Slovemj6, v katerem so zbrane njihove pravice in dolžnosti, etični s**11' dardi in osnovna pravila. K*' deks zavezuje veterinarje, <-spoštujejo etična načela glede na vrsto dela in polo"' v poklicu. • C. Zaplotnik Delegati sprašujejo, vlada odgovarja Škoda, prihodek in davki Kranj • Ko so na oktobrski seji družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine razpravljali o posledicah suše v kmetijstvu in o občinski pomoči prizadetim kmetijam in posestvom, je delegat Darko Zupane postavil delegatsko vprašanje, kolikšen je v kranjski občini sploh letni prihodek od kmetijskih zemljišč. V sekretariatu za gospodarstvo odgovarjajo, da je letni prihodek razviden iz zaključnih računov kmetijskih organizacij ter iz izračunov družbenega proizvoda. Katastrski dohodek, ki je odvisen od vrste in kakovosti zemljišča, je zakonsko določen in znaša letos od zemljišč v kranjski občini nekaj več kot 238 milijonov tolarjev. Kmetije, ki presegajo 300 tisoč tolarjev katastrskega dohodka, plačujejo akontacije davka že med letom (takih je manj kot en odstotek). Suša pa je kmetijstvu v kranjski občini povzročila za 622 milijonov tolarjev, kar je trideset odstotkov pričakovane vrednosti pridelave na prizadetih zemljiščih. Ko je odgovor na seji v sredo obravnaval izvršni svet, ie sklenil, da bi ga dopolnili še z nekaterimi konkretnimi podatki, med drugim tudi s tem, koliko je kmetijstvo lani z davki prispevalo v proračunsko blagajno. V razpravi je bilo slišati tudi to, da je katastrski dohodek le davčna kategorija, ki je ni mogoče vzporejati z ocenami o škodi. • C. Z. Kam z ostanki in s starimi škropivi Semenarna "zbira" neuporabna škropiva Prodajalka je tudi svetovalka - Božično žito - Osemlitrski kotel z* žganjekuho - Pričakujejo pravega krokodilčka. Kranj - Ljubljanska Semenarna je sredi septembra odprla v najetih Dolnovih prostorih v industrijski coni na Primskovem v Kranju trgovino s semeni, z gnojili, s krmili, škropivi, z orodjem in z vsem drugim, kar potrebujejo kmetje, vrtičkarji, ljubitelji cvetja in hišnih živali... Ker bo v bližini, v nekdanjih KOP-ovih prostorih, uredila skladišče in trgovino s kmetijskim reprodukcijskim materialom tudi kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, bo na domala istem prostoru močna konkurenca za kupce - in za zaslužek. Čeprav je Semenarna v Sloveniji že dobro uveljavljena, je to za trgovino v Škofji Loki njena druga samostojna prodajalna na Gorenjskem. Če bi hoteli naštevati, kaj vse prodajajo v njej, bi bil spisek predolg in bi izzvenelo preveč reklamno, zato povejmo le to, da ima trgovina, tako kot določajo predpisi, za prodajo škropiv in drugih zaščitnih sredstev "prodajalko" z visokošolsko izobrazbo. No, diplomirana inženirka agronomije Ana Kadi* vec, ni le "prodajalka", ampak predvsem svetovalka, ki zna kupcem svetovati, kaj ie najbolj primerno za to ali ono rastlino! Vrtičkarji so se že navadili, da oboleli del rastline prinesejo kar s sabo in potem prosijo za nasvet in strokovno pomoč. Ana jim največkrat že takoj pove, kako naj rastlino zaščitijo pred raznovrstnimi boleznimi in škodljivci; če pa odgovora le nima "v rokavu", zaprosi za pomoč kmetijske svetovalce, strokovnjake s fakultete ali koga drugega. In ko smo že pri škropivih, še tole: v Semenarni se zavedajo, kako škodljivo je za okolje, če kmetje in vrtičkarji ostanke škropiv ali pripravke, ki jim je že potekel rok uporabe, odlagajo na deponije, v jame ali celo v potoke, zato jih "zbirajo", shranijo in odpeljejo tja, kamor sodijo. V trgovini imajo za to posebno urejeri prostor, prav tako je prostorsko ali kako drugače (s steklenimi vitrinami) od ostalih prodajnih površin ločena vsa "strupena kemija". Ko smo se sprehajali p° trgovini, nam je "padlo v oči" še marsikaj zanimivega. Božično žito, na frimer! Poslovodkinj* da Vidmar - Lanz je povedala, da gre za pšenico, ki jo je treba posejati 4. decembra, ko goduje sv. Barbara, in k1 hitro toliko zraste, da jo je mogoče uporabiti v jaslicah ali za božične okraske. In kaj je tole. sprašujemo naprej. Prodajalke nam povedo, da nič drugega kot 8-litrski "kotel" za žganjekuho. S predstavljate: z njim }e mogoče kuhati žganje v kuhinji, na plinskem štedilniku! Nobena skrivnost ni, da smo v trgovin« naleteli tudi na razne Miklavže, ki so si ogledovali ribe, hrčke, papige in druge hišne živali, in se le pomenljivo spogledovali, ko jim )c poslovodkinja zatrjevala, da pričakujejo čisto zaresnega krokodilčka. In ko smo že zapuščal' trgovino, smo spoznali, da je kranjska trgovina Semenarne z malimi oglasi na oglasni desk* tudi majcena konkurenca našemu časopisu-Pokukali smo na desko in videli, da sta naprodaj en meter velik kaktus in morski prašiček in da nekdo podarja psička, ki je zelo prijazen z otroki. • C. Zaplotnik UREJA: Vilma Stanovnik ZADNJI DERBI PRVEGA DELA HOKEJSKEGA PRVENSTVA SO DOBILI LJUBLJANČANI PREPOZEN NAPAD PRVAKOV Drugi del državnega prvenstva se začenja že danes z novim« obračunom med Acroni Jesenicami in O lini pij o - Hertz. Bled, Kranj, Ljubljana, 19. novembra - Zadnje kolo prvega dela javnega hokejskega prvenstva je minilo z dvema derbijema iz ^"a in derbijem iz dna lestvice. Ekipa Bleda je doživela hud P°raz s Celjem, v sredinem derbiju v Ljubljani pa državni prvaki do zadnje tretjine niso mogli streti odpora domačih , °kejistov. Od Gorenjcev je uspelo zmagati le ekipi Triglava, ki Je ugnala Slavijo. torkovem srečanju na •-ledu so domači hokejisti ne-Pficakovano visoko izgubili s Muunimi zmagovalci , ekipo ^Jja z 2:8(0:2,1:2,0:4). Srečanje •»je ogledalo kakih tisoč ljubi-'c'jev hokeja, ki so videli slabo !p"o domačih zlasti v obrambi. *° pa so gostje spretno izkor-'"ah, tako da je bil končni |ezultat povsem realen. Tudi lfener Bleda Rudi Hitije na Koncu srečanja dejal: "To je Jjjla povsem zaslužena zmaga ^Ija.'-Prav tako zaslužena pa 'c bila zmaga hokejistov Trigia-ki so v torek zvečer v đvorani PPC v Kranju prema-&li goste z dna lestvice. Svojo Pfemoč so dokazali zlasti v ^gi tretjini, končni rezultat P« je bil 5:2 (0:0, 3:0, 2:2). Pravi derbi pa je v sredo zvečer videlo več kot pet tisoč gledalcev, ki so se zbrali v dvorani Tivoli, da bi priča novemu spopadu zeleno - belih in branilcev naslova državnih prvakov. Jeseničani so odšli na derbi še vedno malce utrujeni od nastopa v Turkuju in brez kaznovanega vratarja Drozdo-va. Precej priložnosti je bilo že v prvi tretjini, bolje pa so jih izkoristili domačini, ki so pove-dli z goloma Pattersona in Kontreca. V drugi tretji je bil za Ljubljančane uspešen Shee-hy, kljub vostvu 3:0 pa se Jeseničani niso vdali. Na 3:1 je znižal Andrej Razinger, na 3:2 ga Matjaž Kopitar. Upe Jeseni-anov po izenačenju je pokopal Zupančič, nato pa sta bila Hokejisti Acroni Jesenic v sredo v Ljubljani niso uspeli premagati velikih tekmecev Olimpije - Hertz, mo žnost za zmago nad zeleno - belimi pa imajo ie danes ob 18. uri, ko bodo Olimpijini gostitelji v Podmežaklji. Foto: Gornik natančna še Marko Smolej in danes, ko se začenja drugi del Tišler. Končni rezultat srečanja državnega prvenstva. Pari pa so 5:3 (2:0, 1:0, 2:3), pa je tudi enaki kot na zadnjih srečanjih: privlačen za nov napad držav- Bled - Celje, Jesenice - Olimpi-nih prvakov nad letošnjo "pre- ja - Hertz in Triglav - Slavija. • vlado" Ljubljančanov. Prilo- V. Stanovnik, L Jakopin žnost revanše bodo imeli že [omet mmi lOČANKE ŠE NAPREJ ZMAGUJEJO državno prvenstvo vse bou zanimivo VENDARLE ZMAGA TUDI ŠEŠIRJU? Škofja Loka, 19. novembra - Ta konec tedna rokometaši nadaljujejo s prvoligaškim! obračuni, igralci in rokometni navdušenci v Škofji Loki pa si ie polteno žehjo prve zmage v prvenstvu. K edinemu gorenjskemu moškemu prvoligašu, ekipi Šeširja, jutri, v soboto, ob 20. uri prihaja "evropska" ekipa Andor Jadrana. Sežanci, ki so gostovali tudi v sedmem krogu, so igrali izenačeno z Omnikomom Rudarjem, s katerim je Šešir izgubil na zadnji domači tekmi na Podnu. Vendar pa ekipa Andor Jadrana v Škofji Loki ni nepremagljiva, čeprav bodo v klubu za kaj več kot začelje lestvice morah poskrbeti za (še kakšno) igralsko okrepitev. Rokometašice Kranja v L ligi za ženske • bela skupina jutri ffranj, Škofja Loka, 19. novembra - V I. ženski SKL so ^-»arkarice Odeje - Marmorja ie odigrale tekmo devetega kola. ^ gostovanju v Celju so bile ves čas srečanja boljše in zasluženo ?**gale z izidom 57:72 (28*37). Ponovno so blestele Kržišnikova, gubila in Malackova, Id ekipi Celja niti trenutek niso dale upanja zmago. S šestnajstimi točkami in tekmo več so tako Ločanke na Uličnem drugem mestu pred ekipo Rogaške, ki te dni odhaja na rj-tiejo v Ameriko, s seboj pa bodo vzeli tudi igralko Odeje -^armorja Zoro Malacko. Tako je preložena tudi tekma med e*ipama Mibex Ilirije in Rogaške, ki se bosta namesto v soboto Kmerili 1. decembra. Jutri, v soboto, ob 18. uri pa bo v dvorani na mini srečanje med ekipo Kranja in Slovana. V L SKL za moške - zelena skupina bo v ŠRC Jezica v Ljubljani postala tekma med Tinex Norikom in Triglavom. Začela se bo ob uri. Zaradi slabega vremena je bila konec tedna v FJ. SKL za moške L*ahod odigrana le tekma med ekipama Črnuč in Ellcs W. Borovnico, ki se je končala z zmago Črnuč 77:68, vse druge tekme P* so morah preložiti. Jutri pa je na sporedu 14. kolo. Obe gorenjski ekipi igrata doma. Košarkarji Odeje Marmorja bodo ob j"- uri v hali Poden gostili ekipo Brežic, ekipa Didakte iz 5*dovijice pa ob 18.30 uri v osnovni šoli A.T. Linhart ekipo •olmina. • V. Stanovnik MLADE KRANJČANKE V FINALU Ljubljana, 19. novembra • To nedeljo, 21. novembra, bo v dvorani športne gimnazije v Šiški potekal finalni turnir prvenstva Slovenije za mladinke. Med štirimi finalistkami so tudi mlade košarkarice Kranja, ki se bodo na prvi tekmi, ob 9.30 uri Pomerile z ekipo organizatorja, Ilirijo. Ob 11.30 bo tekma med Jezico in ekipo Ivec wetroka iz Maribora. Poraženi ekipi iz prvih tekem bosta igrah za tretje mesto ob 15. uri, tekma za prvo mesto pa bo ob 17. uri. • V.S. S)^OMET v nedeljo nogometni derbi v Kranju PRIHAJA OLIMPIJA ^ekma dveh najboljših moitev jesen j}°gonietnega prvenstva Olimpije in Zh "veh. Bo tokrat dosežen rekordni obisk? Naklo, 19. novembra - Prihajajo nogometni dnevi, zaznamovani z ~uinpijo. V nedeljo, 21. novembra, ob pol dveh bo na kranjskem Radionu dvoboj prvih dveh moštev na lestvici, SCT Olimpije iz Hubljane in Živil iz Naklega. Ljubitelji nogometa in prijatelji planskih nogometašev, vabljeni na stadion. Tudi če bo rekordni b'sk nad 3000 ljudi, bo uprava kluba poskrbela za red in udobje £.av>jačev. Olimpija je očitno prebolela krizo in si bo z zmago v Vanju skušala zagotoviti nekaj točk prednosti pred zasledovalci že rSeni, tako da bo spomladansko nadaljevanje mirnejše. Živila pa ^°do skušala nadoknaditi poraz v zadnjem kolu v Kopru. Ugoden izid nedeljo bi Živilom zagotovil drugo ah tretje mesto po jesenskem J-'u- Do konca bo samo še eno kolo, v njem pa Naklanci gostujejo pri jesenskega dela državnega ivil se bo začela ob pol e v veh j Ptimizmu v Ljubljani. Že v sredo pa bo v Kranju ponovni derbi, ■j?*[.at pokalni. Živila so v Ljubljani iztržila ugoden iziod, poraz z 1:0. i^di y sredo bodo zato skušala zlomiti Ohmpijo. Jelen Triglav iz £futfa igra že jutri ob pol dveh v Vevčah s Setom. Kakršenkoli bo Kranjčanom jeseni ne bo uspel beg z dna. V tretji ligi gre j Prenjcem vedno slabše. Visoko odhaja jutri na gostovanj j ltli°. ki je takoj za Visokim, Jelovica pa bo jutri ob pol d oma igrala s Svobodo, ki je na lestvici pred obema gorenjskima Predstavnikoma. V ligi vodi Telmont Branik s 16 točkami. Visoko j~ Po zadnjih neuspehih padlo na 10. mesto zli točkami, Jelovica P* je zadnja s 7 točkami. V mladinski in kadetski ligi gostujejo rjadinci in kadeti Jelena Triglavajutri pri Ohmpiji v Ljubljani, j^adinci in kadeti Gorenjskega glasa Creine pa igrajo jutri ob '•30 in ob 13.30 z Ilirijo, v območni mladinski ligi pa bo v nedeljo , -»H -30 v Železnikih gorenjski derbi med Železniki in Zarico. • gostujejo pri ekipi M-Degro v Piranu. V IL ligi za moške - zahod pa od Gorenjcev doma igra le ekipa Preddvor Tab ing., ki jutri ob 20. uri gosti ekipo Škofjice. Besničani gostujejo v Črnomlju, rokometaši ekipe Center Zaplotnik pa v Novi Gorici. * V. Stanovnik ŠESTNAJSTINA FINALA ROKOMETNEGA POKALA CENTER ZAPLOTNIK HRABRO S PRVOLIGAŠI Škofja Loka, 17. novembra • Rokometaši so ta teden odigrah tekme šestnajstine finala rokometnega pokala. Zanimivo srečanje med drugoligaško ekipo Center Zaplotnik (še lani je igrala v tretji ligi) in prvoligaši Dravo s Ptuja (v kateri so tudi slovenski reprezentantje) se je po izenačenem boju končalo z izidom 23:26 (11:11). Ekipi sta se večino tekme izmenjavah v vodstvu, še pet minut pred koncem pa so domačini vodili z dvema goloma razlike. Izkušenejši gostje se niso predali in z nekaj hitrimi protinapadi povedli, medtem ko je odličen vratar gostov zaporedoma ubranil tri sedemmetrovke. Od velikega presenečenja, zmage drugoligašev nad prvoligaši ni bilo nič, vseeno pa so domačini zapustili dober vtis in na povratno tekmo ne bodo odšli z belo zastavo. Prvoligaška ekipa škofjeloškega Šeširja v prvem srečanju šestnajstine finala s precej več možnostmi za napredovanje, saj je v prvi tekmi na gostovanju premagala drugoligaško ekipo Sevnice z 21:24 (12:11). Ob tem je treba omeniti kar deset golov Sergeja Sokolova, ki je vsekakor med najzaslužnejšimi za zmago. Zmago s prve tekme so v prinesli tudi igralci TAB Inženiringa Preddvor, ki so na gostovanju premagali ekipo Ormoža z izidom 20*28 (7:13). Najboljši na srečanju je bfl Zorman, ki ie dal kar deset zadetkov. Povratno srečanje med Preddvorčani in Ormožem bo v torek v dvorani na Planini Ekipa Besnice, ki je že v ponedeljek igrala s Kolinsko Slovanom, je izgubila z rezultatom 23:30. • V. Stanovnik VABILA, PRIREDITVE Driavno prvenstvo v športnem plezanju - Plezalni klub Škofja Loka je organizator letošnjega državnega prvenstva v športnem plezanju. To nedeljo, 21. novembra, se bodo na umetni steni v škofjeloški dvorani Poden, pomerili najboljši slovenski športni plezalci, smeri pa bo postavljal Tomo Česen. Kvalifikacije se bodo začele ob 10. uri, finale pa ob 16. uri. * V.S. Nagradno kegljanje v Škofji Loki - Na kegljišču v hali Poden se te včeraj začelo veliko nagradno kegljanje, ki ga organizira domači -egljaški klub Lubnik. Tekmovanje bo potekalo še danes od 17. do 22. ure, jutri od 10. do 22. ure in v nedeljo od 10. do 21. ure. Najboljši kegljač bo za zmago prejel motorno kolo Tomos, organizatorji pa imajo pripravljenih še vrsto manjših nagrad in bogat srečelov. Zato ob kegljišče vabijo tudi navijače! • V.S. Odbojkarski spored - Po izpuščenih dveh vikendih bodo zopet zaigrah odbojkaru v moški konkurenci I. DOL. V soboto se bodo igralci Minolte Bleda v OŠ Bled ob 19. uri pomerili z Granit Preskrbo, Žirovničani pa ob 18. uri v CSUI-ŽIČ z ekipo Pionirja. IGralke Autohit Bleda potujejo na težko gostovanje v Novo Gorico. V ženski konkurenci II. DOL Kranjčanke ne bi smele imeti težkega dela na Ptuju, le stežka pa bodo do zmage prišle igralke Mehanizmov, ki se bodo ob 17. uri v OŠ Lipnica pomerile z vodilno ekipo ŠOK Vital. VIII. DOL moški igrajo Triglav: Mokronog (SD Planina ob 16. uri), Plamen : Branik Sedex (OŠ Lipnica ob 19. uri), Bohinj: Termo Lubnik (OŠ Boh. Bistrica ob 18. uri). V ženski konkurenci pa se bodo pomerile Jesenice : Bled II (OŠ T. Čufar ob 17. uri), Bohinj : Julči Vital II (OŠ Boh. Bistrica ob 16. uri) in Šenčur : Piran (OŠ Šenčur ob 16. uri). • M. Branko SNOVVBOARD SE UVELJAVLJA SVETOVNO PRVENSTVO NA ROGU Glavni trener slovenske reprezentance je Radovljičan Andrej Čeme, Polona Zupan iz Kranja pa je ena najboljših tekmovalk. Od 2. do 6. januarja prihodnje leto bo na R ogli i prvo mladinsko svetovno prvenstvo v snovmoardu, so na tiskovni konferenci povedali predstavniki ene najmlajših športnih organizacij v Sloveniji. Šport je v zadnjih letih doživel hiter razvoj v svetu, Evropi in tudi pri nas. Med tekmovalci je vse več mladih, za katere pa ni bilo organiziranih tekmovanj, saj so dosedaj najstopali v absolutnih članskih konkurencah. Pobuda za prvenstvo stare celine je prišla na zadnji seji mednarodne snowboardske zveze v Schlierseeju v Nemčiji, vendar pa so na seji navzoči Japonci in Američani, prav tako zelo močni državi v svetu snowboarda, izrazili željo po sodelovanju, zato so vztrajali pri večjem tekmovanju, katerega organizacija je na koncu na veselje vseh pripadla Sloveniji, Rogu. To, zadnja leta najbolj obiskano smučarsko središče v Sloveniji, je zaradi svojih naravnih danosti in ozaveščenosti smučarskih delavcev, ki kljub pomanjkanju snega skrbijo za umetno zasneževanje, bo tako prihodnje leto gostilo okrog tristo tekmovalcev iz devetnajstih držav sveta, Id se bodo v dveh starostnih kategorijah, do 16 in do 18 let, borih tudi v dveh disciplinah, paralelnem slalomu in disciplini "half pipe" prostem slogu, ki precej spominja na tekmovanja rolkarjev po posebnih poligonih. Zanimanje za tekmovanje je že pri nas izredno veliko, saj bo pokrovitelj tekmovanja med drugim tudi ministrstvo za gospodarstvo na čelu z Maksom Tajnikarjem. Glavnega pokrovitelja sicer še niso pridobili, po besedah predsednika organizacijskega komiteja Gorana Valica pa bo le-ta zagotovo eden od velikih tujih koncernov, ki spremljajo tekmovanja v snowboardu, prispeval pa naj bi od 80 do 100 tisoč nemških mark. Ob tem je Valič dodal, da sta dva vplivna športna programa iz satelitskega omrežja Eurosport in DSF že napovedala 20 oziroma 50-minutno reportažo s tekmovanj, kar še dodatno potrjuje vse večji prodor in pomen snowboarda v svetu zimskih športov. Tekme na Roglji naj tako ne bi bile samo eden največjih športnih dogodkov pri nas prihodnje leto, seveda ob boku Kranjski Gori in Planici, ampak naj bi bile tudi dodatna spodbuda za najmlajše nasprotnike. Teki novanje naj bi spodbudilo tudi vse slovenske kolektive, da se načrtno posvetijo delu z mladimi Za konec je glavni trener reprezentance Radovljičan Andrej Čeme prikazal načrt priprav 29 kandidatov za nastop na tekmovanju. V vsaki disciplini bodo lahko nastopili po štirje slovenski predstavniki, med katerimi je tudi devet Gorenjcev. Največ možnosti naj bi imela po njegovem mnenju Kranj čanka Polona Zupan, kdo pa bo nastopil ob njej, pa bo pokazala izbirna tekma na ledeniku v Moeltalu, ki ji bodo sledile skupne priprave na Rogti. Le-te pa naj bi našim tekmovalcem omogočile čimboljšo pripravljenost in uvrstitve na svetovnem prvenstvu. • L Golob čdg&sko sMataNjEONMBnr] SNEG PRESELIL TEKMOVALKE To soboto in nedeljo naj bi se nadaljevala letošnja sezona svetovnega pokala za smučarke v Veysonnazu. Ker pa na smučišču ni dovolj snega, so morah tekmovanja preložiti. Tako bosta odpovedani tekmi organizirani v Santa Caterini v Italiji in Levsinu v Švici. V Levsinu bo poleg redne tekme v smuku in veleslalomu naslednji petek še veleslalom, v nedeljo pa še slalom. Na tekmah bo nastopila tudi peterica naših tekmovalk. Po vesteh iz Amerike naši reprezentantje te dni dobro trenirajo, na tekmah za trening pa so najboljšo veleslalomsko formo pokazali Jure Košir, Mitja Kune, Gregor Grilc, Miran Ravter, Andrej Miklavc in Aleš Brezavšček. • V.S. SPREHAJALNO TEKAŠKI TEČAJ NA POKLJUKI Kot že vrsto let doslej, bo Smučarski klub "Krplie" v sodelovanju s komisijo za tek pri ZVUTS Slovenije, konec novembra ah v začetku decembra, odvisno seveda od snega, v šport hotelu na Pokljuki priredil štiridnevni začetni in nadaljevalni tečaj iz sprehajanja in teka na smučeh. Prijavljeni bodo razdeljeni v več skupin, odvisno od znanja in telesne pripravljenosti in bodo vadili ločeno, eni za sprehajanje in drugi za tek. Skupine bodo vodili vaditelji in učitelji SK Krplje in ZVUTS. Začetek tečaja bo v četrtek, 25. novembra, ob 16. uri, zaključek pa bo v nedeljo 28. novembra, popoldan. Istočasno pa bo na Pokljuki tudi prvi od dveh treningov za kandidate za prihodnji jubilejni 70. Wasa tek na Švedskem, le da se bo trening začel že dan prej, to je v sredo, 24. novembra, ob 14. uri prav tako v Šport hotelu. Vsi, ki bi se želeli obeh tečajev in treninga udeležiti, naj se takoj prijavijo v Šport hotel Pokljuka, pošta Bled tel. 064/725-090, lahko pa tudi na SZS -ZVUTS, Ljubljana, Parmova 33, tel. 325-365. O morebitnem drugačnem terminu (zaradi vremenskih razmer) boste pravočasno obveščeni preko sredstev javnega obveščanja. • Janez Pavčič NAMIZNI TEMS«Mllt331IIIEn GORENJSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA V 6. kolu gorenjske namiznoteniške lige so bili doseženi pričakovani rezultati, še najbolj napeto je bilo v Križah, kjer so vodilne Križe 3 igrale 5 : 5 z ekipo Odisej. Tekmovanje prvega dela lige se je že prevesilo v drugo polovico, medtem pa je v vrhu lestvice prava gneča, tako da bo boj za prvaka jesenskega dela lige še zelo zanimiv. Rezultati 6. kola: Javor Commerc : Križe 2 7:3, Križe 3 : Odisej 5:5, EGP Škofja Loka : EGP Škofja Loka 1 1:9, Gumar: Šenčur 9:1, Križe 1 : Jesenice 10:0 in Kondor : Predoslje 7:3. Lestvica po 6. kolih: 1. Križe 3 11, 2. Križe 1 10, 3. Gumar-Gostilna Bencdik 10, 4. Javor Commerc 10, 5. EGP Škofja Loka 1 9,6. Kondor Godešič 8,7. Odisej 6,8. EGP Škofja Loka 2 4, 9. Jesenice 2,10. Križe 2 1,11. Predoslje 1,12. Šenčur 0. Pari 7. kola: Križe 2 : Predoslje, Jesenice : Kondor, Šenčur : Križe 1, EGP Škofja Loka 1: Gumar, Odisej: EGP Škofja Loka 2 in Javor Commerc : Križe 3. • J. Starman Fantovske skomine po avtih Kranj, 17. novembra - V lokalni kriminalistični enoti kranjske policijske postaje so prijeli več skupin mladih, že polnoletnih prestopnikov, ki so se specializirali za vlome v osebne avtomobile. Tako sta 19-letna Kranjčana S. L. in A. Š. osumljena kar sedmih vlomov v vozila v podzemnih garažah v krajevni skupnosti bratov Smuk na Planini. Njun vrstnik V. P. naj bi "operiral" v Šorlijevem naselju in na Planini. Fantje so kradli vse, kar je bilo vrednejšega v avtomobilih, najraje radijske aparate. Kriminalisti so k preiskovalnemu sodniku pospremili še tri znance: G. G., M. M. in K. Ž., osumljeni vloma v avto na Zlatem polju. V njem je imel lastnik za pol milijona tolarjev tekstilnega blaga in izdelkov. Trojica zdaj o svoji nespameti in kazni, ki jo čaka, razmišlja v priporu. Del ukradenega blaga je lastnik že dobil nazaj. Pred dnevi so kriminalisti pri poskusu kraje avtomobila presenetili G. A. Kriminalist Marko Novak pravi, da je policija vse omenjene fante že obravnavala. Največ so se sestajali v Črnem baronu, kjer naj bi tudi načrtovali svoje akcije. Dvoje dejanj podobne vrste z zadnjega konca tedna pa ostaja še nepojasnjenih, čeprav so kriminalisti nepridipravom že na sledi. V soboto zvečer se je neznanec polotil džipa, parkiranega pred hotelom Bor v Preddvoru. Uspelo mu ga je nasilno odpreti, na srečo pa ne tudi odpeljati. Naslednjo noč je bil tarča vloma hvndai, parkiran na Gubčevi. Neznanec (ali skupina?) je poskušal vlomiti vani, a mu ni uspelo. Zato pa je bil iste noči s Planine odpeljan drugi hvundai, ki so ga kasneje našli na enem od bencinskih servisov v Ljubljani. Število vlomov v avtomobile, kraj vrednejših predmetov iz njih kot tudi same kraje vozil nenehno naraščajo. Policistom in kriminalistom uspe razjasniti približno polovico tovrstnih kaznivih dejanj. • H. J. VISOK ZASLUŽEK Za območje gorenjske iščemo vodilne sodelavce na področju finančnih in zdravstvenih storitev. Smo mlado perspektivno podjetje in nudimo zanimivo zaposlitev z možnostjo napredovanja In visokega zaslužka. Pogoj • osebni avto. Ponudbe z življenjepisom in dokazilom o izobrazbi pošljite pod šifro: "ZANIMIVO DELO' SLIKOPLESKARSTVO STANE BRDAJS; tel.: 061/715 - 437 IZVAJAM VSA SLI KO PLESKARSKA DELA IZOLACIJSKE FASADE (po sistemu Demit) "KMEČI STROJ" ŠKOFJA LOKA SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA Tel.: 622-575; 622-311 AKUMULATORJI VESNA ANTIFRIZ in motorna olja CASTROL, INA MUSTANG po najnižjih cenah. KMETOVALCEM nudimo po ugodnih cenah rezervna dela, traktorske gume, krmila, semena in večje količine umetnih gnojil. NOVO: TRGOVINA GODEŠIČ 53, Tel: 631-497, odprta od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. RAZPRODAJA: trosilci gnoja KRPAN 28 in 36. ORION 40 * nakladalka SIP 19/9 in DURANTE 12/16 m3 * pajki 220 in 350 * kiperce ETK 453in BERNARDI 1,8 t * 3,5 t * kosilnice BCS " cisterne CREINA in DURANTE. UGODNO: Traktorji ZETOR 6245 PVH, 4340, DEUTZ TD 55/A in MASSEY FERGUSON 374/F. - ROLOMATI PIOGGIA CAR N EV AL I * VRTAVKASTE BRANE, FREZE MASCHIO ' SEKULAR - CEPILEC BERNARDI. POKLIČITE: 622-575. V nitih prodajalna* boste lahko i/brak: Poslovalnice v Kranju: • KINO SI0IIIĆ # vrt fiOSTIl« JTAH i*« * RIGIMČIVA • . nedrčke v*h w*f«} . ujk, . krake in mnie^F *»« . damske vW« . troti"0 P* _ OMOGOĆAMC NAKUP S ČEKI AL PLAČILNIMI KARTICAM UDIMO VAM KVALITETO, KI STE JO ISKAL MALI OGLASI g 217-960 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in SINGER nova, nerabljena, ugodno prodam. ©215- 650 25023 Ugodno prodam PEČ na trda goriva za ogrevanje delavnice ali večjega prostora. ©241-128 25824 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. ©632-595 26205 Prodam FOTOAPARAT Minolta avto-matic, flesh Regula, polnilec elektro za fleš, diaprojektor Prost, projekcijsko steno in dva boksa za diapozitive. S53-635 26218 Prodam MIKSER za sadje in peso. 0218-646 26351 Prodam novo trajnožarečo PEČ z bojlerjem 32000 Kcal in AVTOPRI-KOLICO «43-110 26360 Ugodno prodam GLASBENI STOLP NOGA v garanciji. 0736-589 26364 Prodam FAMILY COMPR + 4 igrice cena 150 DEM, Philips stereo kasetni radio, cena 150 DEM in barvni TV NORDMENDE, star, ter daljinski upravljalec, cena 100 DEM in ter-moakumulacijsko PEČ 5 KW. ©59- 112 26367 Prodam ČELNI NAKLADAČ TN 200 A komplet zajemalka in vile, vse novo. »061/768-096 26374 SORTIRNIK KROMPIRJA transportni trak, avtomatsko tehtnico in pre-kucnik zabojev, prodam. ©328 238 26375 TRAKTOR 55 KS, 4x4 pogon, 200 ur, ruski, ugodno prodam. ©061/823- 078 26381 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KW prodam. ©620-278 26397 Prodam RAČUNALNIK C 64, z veliko dodatne opreme, lahko posamezno in CB POSTAJO komplet In opremo. ©49-379 26402 Prodam STAREJŠI ŠIVALNI STROJ bombi, cena po dogovoru. ©327- 682 26405 Gostinci pozor! Prodam novejši model POKER JOLLY CART. ©326-56 0 26414 Prodam električni oljni radiator za 3000 SIT. ©325-519 26422 Prodam rabljen elek. štedilnik Gorenje, poceni. ©631-102 26434 Nov ŠTEDILNIK 2+2 s pećico, bele barve, cena 38000 SIT, prodam. 0221-491 26435 Prodam stroj za izdelavo ključev. 0328-902, popoldan 2645« Prodam malo rabljen trajno žareči štedilnik kuppersbusch. Podbrezje 98, ©70-183_26460 Prodam ŠIVALNI STROJ v kovčku "danica"nerabljen, cena polovična. 0621-601 26468 OMARE za prekajevanje mesa! Kličite 050-198 v dopoldanskem ČaSU 26469 Prodam rabljeno kabino za traktor Zetor IMT O733-697_26471 Kupim plug Batuje rabljen, lahko je obračalnik. ©064/311-767 26478 Prodam: ABASONIC brezžični telefon in CB postajo. Žibert, Kranj, ©216-512 26485 Salon vozil CIMOS CITROEN tel.: 064 223 - 331 AX TRE in AX CABAN Dobava TAKOJ za omejeno število vozil. Zanje pri nakupu PODARIMO osnovno opremo; žarnice, trikotnik, prvo pomoč in zimske verige i ELECTRONIC? POSEBNA PONUDBA TEDNA VIDEOREKORDER samo 41.525 SIT ■ 5% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 39.487 SIT TV51cmTTX 46.810 SIT TV55cmTTX 55.115 SIT TV 72 cm TTX. stereo 101.925 SIT HIFI STOLPI z CD od 44.545 SIT C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI I Novo nerabljeno PEČ na olje, prodam 40 % cenje. Grčar, Do-aiuvce Žirovnica zeeos Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 300 litrsko. 0422-086 2660» Rabljene oljne GORILCE zelo ugodno prodam. 0215-545 2661 o Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK 2 čin 2 elek. Ogled ves dan. Kriška 3, stan. 2, Drulovka 26eie Prevozno termoakumulacijsko PEČ 2,2 KW in BOJLER 80 litrov, prodam. 051-962 26620 Prodam industrijski OW SINGER 3 niti. 0327-789 26629 Prodam PUHALNIK tajfun in GUMI VOZ v dobrem stanju. 0632-901 26632_ Prodam dve PEČI ena nova 17000 Kcal, druga rabljena 20000 Kcal za etažno centralno. 047-657 26673 Prodam KOMPRESOR 4 KW motor, kapacitete 06 m3/min. 0312-306 26677 Prodam malo rabljen kuppersbusch. 0216-153 26687 Prodam starejši traktor Ferguson 535. 077-622 26690 Prodam trajnožarečo EMO 10, stara eno leto. Kondič, Kidričeva 19, Kranj, ves dan 26692 HITRI KUHALNIK za kavo in čaj pošljemo po povzetju, čas kuhanja od 15. do 20 sekund. Izdelek je s 6 mesečno garancijo, zraven pošljemo tudi plastično žličko, cena 2500 SIT. Veleprodajna cena 40% nižja. Naročite po 0062/36-208 26695 Dva fotokopirna STROJA canon NP 270 zelo ugodno prodam. 0620-986 26710 Prodam GLASBENI STOLP s CD in brezžični TELEFON. 0214-904 26718 Prodam MAGIRUS 232 z dvigalom, letnik 1977, reg. do junija 1994. 0620-329 26728 Pralni stroj, kuppersbusch peč, avstrijsko kosilnico, vse rabljeno, ugodno prodam. 0802-581 26732 COMMODORE 64, prodam. 0 66- 036 26760 Dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje, prodam. 0 632-002 26771 FRAJTONARICE CE-EF-BE in # ES-AS- MELODIJA, odlično oM* jene, prodam. 070-015 Diatonično HARMONIKO B.SA* melodija, rdeče barve, letnik 1»*j' lepo ohranjeno, cena 1500 0t »681-287__J^i, PIANINO ugodno prodamo. IB6^' 069 Prodam HARMONIKO 120 basn«; cena 350 DEM, diatonično harmon ko, novo 900 DEM. 0312-1OJJ*; Prodam ali zamenjam ĐOB^jj SIMOND ROLAND. ©733-884J^, Prodam SINTISAIZER CASIO £ 670 110 ritmov 220 glasbil. 61 »P ©217-028 26720 POLOS, d.o.o. Trgovina s premogom, Zapoge 40, vod*" Vam v najkrajšem času dostavi na dom domaČi PREMOG trboveljski, zagorski, velenjski, visoko kalorični kakovostni češki premog, zagorski pakiran v vreće, madžarski briketi, bukova drva. Možnost plačila s čeki z zamikom. Se priporoča Jernej Jerman, tel.: 061/823-585 aH 061/824^ GLASBILA Posojamo kvalitetno OZVOČENJE za ansamble in druge prireditve. ©631-746 26382 Mešalno mizo DINAM0C 12/2/2/ ugodno prodam. 0631-746 26384 Prodam PIANINO BERESKA, dobro ohranjen za 1500 DEM. 049-504 26399 Prodam AKUSTIČNO KITARO. ©46-137 26437 Trgovina Škofja Loka, Stara cesta 2, tel.: 064/620-612 Strešna kritina Tegola canadese SAMO 720 SIT/m2, količine omejene. NOVO - mavčne plošče Palačo z vso podkonstrukcijo in materialom: 9,5 mm debeline 315 SIT/m2 12,5 mm debeline 345 SIT/m2 „8 GR. MATERIAL ___• Prodam rabljena OKNA 120X110 100X90. ©324-286_ ALU FOLIJO za izolacije v grad!* ništvu, širine 1,3 m prodam. 243_____J5 Gradbeno dvigalo s košaro, flf8^ no elek.omarico In kabel PGP 5x*>, 120 m, prodam. ©66-911, po 15-" 26415_ __^ Prodam hruškove in češnj< PLOHE. Kos Tone, ©65-166 J*g! Prodam DESKE 25 in 50 rr# «401-103__2> Prodam vrata s podboji, d""' 197x92. ©66-689_ g Prodam nove DESKE 2,5 in 5 cm »j šolanje in obžagan les raznih dime" zij. ©403-625 Prodam 100 kosov SALONITNIH PLOŠČ in 80 m snegolovov - o9ra, jica. ©325-001 aH 328-730 266" Ugodno prodam IZOTEKT 4 ro£ betonsko železo fl 5 in 25 kg SMOLc ©41-524 foto bobnar TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi - zicni in brezžični telefoni ■ tajnice - centrale • zaščite - telefonske ključavnice - kretnice - kabli - vtikači -vtičnice I Iskra - Canon • Panasonic I prodaja na drobna in debelo ■ rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel. Iax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tol./fax: 222-150 BTV ITT NOCYA prodam za 500 DEM. 0216-203 26486 Prodam novo traktorsko rotacijsko KOSILNICO FIK DISK 165 v garanciji. Mrak, Studenčice 34, Medvode, 0061/612-972 26594 Najboljšemu ponudniku prodam ali dam v najem 4 stranski SKOBELNI STROJ za obdelavo lesa z dodatnimi priključki in več listni SEKOLAR za obdelavo lesa amerikanar, ter smrekove deske colarice in deske deb. 4 cm. 052-029, vsak dan od 6. do 21. Ure 28502 Prodam GLASBENI CENTER GORENJE 201 HI-FI, starejši. 0324-574 26503 Ugodno prodam še nerabljen elek. ŠTEDILNIK gorenje. 0738-986 26514 TELEFON CORDLESS dometa 5 km, prodam ali menjam za VRC. ©326-741 26525 Prodam VIDEORECORDER sehnei-der, cena 400 DEM. Naslov v oglasnem oddelku. 26535 Prodam novo termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW, kuppersbusch star eno leto. ©47-615, Naklo 26537 Prodam nov GLASBENI STOLP za 180 DEM in obnovljen PRALNI STROJ za 120 DEM. ©217-624 26549 Prodam zamrzovalno SKRINJO 120 litrsko in dvojno rjavo pomivalno korito Kolpaker. ©329-023 26553 Ugodno prodam elek. ŠTEDILNIK In kuppersbusch. ©65-377 26593 M ari a Trcben Zdravje iz *alU. «76-067_26462 J^AVA BAR v Kranju redno ali °norarno zaposli prijetno dekle. ^323-079_26532 potnika za prodajo perutninska in puranjega mesa za celo ^enjsko. «214-330_26542 belimo zaposliti ljudi, ki znajo rjdvsem govoriti slovensko, bodo dobro plačani, naj pokličejo « ^083_26578 >*cem pridne komunikativne ZASTOPNIKE za delo na terenu. Odličen ffclužekl «331-118 25512 Prodam polovico mlade GOVEDI in TELETA. Voglje, Letališka 22 25370 Prodam PRAŠIČA težkega 90 kg za zakol ali nadalino reto. «723-770 Prodam AUAŠKEGA MALAMUTA z rodovnikom, starega dve loti. Cena 1500 DEM. «67/67-018 , 26392 PRAŠIČE od 20 do 120 kg, prodam. Letališka 7, Šenčur, Voglje 25393 Prodam KRAVO s teletom drugo tele in TELICO 16 mesecev staro. Jezerska c. 43, Kranj 25395 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pipano-va 11, Šenčur 25412 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 92, ViSOkO 26417 Prodam PRAŠIČA za zakol in suhe BUTARE. Dvorje 28, Cerklje 25420 Prodam visoko brejo TELICO In KRAVO simentalko. Zasip - Stagne 20, Bled 26421 Prodam 18 mesecev staro ŽREBICO ali menjam za goved. Bodešče 11, Bled 26424 Prodam TELIČKO bikca. Bogataj, Gor. vas 6, «681-382 25430 Prodam KRAVO po prvem teletu. Jerič, šenturška gora 3, Cerklje 25443 ^Pošlim žensko izključno za naba-S^ekstilnih izdelkov doma in v tujini. ft290J- V. ali VI. stopnja izobrazbe. ^g^NABAVA_26723 kuh^00 zaP°slimo dekle za delo v p^inji, priučerto ali začetnico, po-fjj'ha oskrba stanovanja zagotovlje-jjft'jOD po dogovoru. B 691-215 ^ŽIVALI_ £?9JKE za zako1 ln PRAŠIČE za 3n!'no rejo prodam. Krivic, Zgoša 4L°?9uriJe, «733-232_17754 Swl!am PRAŠIČE za zakol. Porenta, )£ redno delovno razmerje sprejme ^GOVCA ali TRGOVKO. Trgovina Je I kranjski gori. Zaželene najmanj 2-P|* izkušnje. Poskusna doba 3 "esece. OD po dogovonj. Vse inf. !^o|te na «57-254_26676 d^edno ali honorarno zastopniško PO nudimo zaslužek 2000 DEM. i "sijena srednja izobrazba in las-^Prevoz. «0609/617-132 25705 L^lm delo na dom, smer kovinars-s^«631-988_ 25714 &?aPoslim KV ali PK AVTOKLE-s^RjA. «422-221_26721 vratno podjetje iz Kranja zaposli i*oK oddelka POfloJ VI. stopnja »"Dražbe sadje - zelenjava in večje Si?Vl|o delavcev za razna fizična dela. ^PRIDNOST 26722 Prodam dve čistokrvni mladi LIPI-CANKI in jahalnega KONJA. «76- 315_26449 Prodam BIKCA, težak 120 kg. «620-582 26467 Menjam mlado jalovo KRAVO za brejo. «66-702 26480 Prodam MESO mladega bika, knmljen z domačo hrano. «65-001, PO 19. uri 26487 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg. Luže 14, Visoko 25491 Prodam teden starega BIKCA. Voglje, na Vasi 12, «49-166 26493 Prodam KOBILO haflinger, sedlo, Snoj, moped, glasbeni center. «57-77 26509 Prodam OVCO in JAGNJE za zakol. «77-629 26516 Prodam TELIČKO 14 dni staro, črno bele pasme. «061/824-375 25527 Odojke in težje PRAŠIČE prodam, domača krma. voglje Kotna 7 25529 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. Smole, Glinje 8 25538 Razprodajam kokoši nesnice, za očiščene sprejemam naročila. 048- 648 26540 Prodam PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška 33, Kranj 25544 Prodam dva BIKCA stara 10 dni, črnobela. Podreča 10, Mavčiče 25551 Prodam goveje meso. 26552 t70-379 Prodam 150 kg težkega BIKCA in jalovo KRAVO. 077-622 26680 Prodam 10 dni starega BIKCA križanca in otroške SANKE. Praprot-na polica 29, Cerklje 26694 PURANE pašene, zaklane prodam. Zgoša 47 A, Begunje 26709 Prodam TELICO simentalko, staro 14 mesecev, šolar, Brezje 29, Brezje Prodam TELETA za nadaljno rejo. 0326-394_26737 Prodam mesnate PRAŠIČE za zakol. Sp.Bela 11 26745 BIKCA črno belega, starega teden dni, prodam. Visoko 71. « 43-210 OPRAVIČILO Pri zahvali za Marijo Ciperle je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Žalujoči vsi njeni. Za neljubo napako se opravičujemo! d!!?Y0f:UNDLANCE mladiče z robnikom prodam. »77-571 25352 PRAŠIČE težke 120 kg, prodam. Sp. Bela 4, Preddvor. 25572 SAMOJEDA, čistokrvnega, rodovniških staršev, starega 17 mesecev, prodam. « 58-286 25574 TELETA SIMENTALCA i teden starega, kupim. « 422-673 25579 ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam, možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. « 712-222 26563 BREJO JENICO SIMENTALKO, prodam. « 65-808 25591 Prodam dva BIKCA stara en teden. «70-054 26592 Prodam morske PRAŠIČKE. «061/ 813-337 26596 Prodam brejo TEUCO ali menjam. Leše 10. Tržič 25599 Zamenjam ali prodam 14 mesecev staro TELICO črno belo. «061/612- 881 26606 Prodam TELIČKO simentalko, težko 140 kg. «421-590_26608 BIKCA starega 10 dni prodam. «41-034 26617 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Cerkljanska Dobrava 1, «061/841- 349 26615 Prodam OVCO. «70-052 26633 PRAŠIČE težke okrog 30 kg, prodam. «57-280 25540 Prodam TELIČKO simentalko, staro 12 dni. Srednja Bela 36 25645 Prodam KRAVO po prvem teletu. Zg. Brnik 67 26650 MUCKA progasto sivega, razigranega samčka, starega 12 tednov, podarim. «736-252 26676 Prodam 6 mesecev staro 2RE-BIĆKO haflinger. Kavar, Podljubelj 273, «59-106_26681 PURANE za rejo ali zakol in črne, modre ter jerebičaste kokoši Italijanke, prodam. «241-189 26682 Prodam pašne TELICE simentalke cca 260 kg. Zbilje 57, Medvode 26683 Prodam TELIČKO 8 mesecev staro simentalko. Dobro rejeno pašno ali za zakol. «77-206 26688 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata in tasta JAKOBA HKAVCA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivom Peko Tržič, Iskra TSD Kranj in OŠ Križe za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Krumpestarju za zdravljenje, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete zalostinke. Hvala tudi vsem drugim, ki niso posebej imenovani. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage sestre in tete DRAGICE NASTRAN Na Kresu 17, Železniki se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in izraze sožalja. Hvala dr. Možganu, zdravnikom in osebju intenzivnega oddelka Inštituta Golnik. Iskrena hvala g. Likarju za lep cerkveni obred, pevskemu zboru Ratitovec za zapete zalostinke in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Selca, 12. novembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE NASTRAN roj. 1. oktobra 1898 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala dr. Rešku, dr. Možganu in dr. Ravniharjevi za zdravljenje. Hvala g. Likarju za lep in duhovno bogat cerkveni obred, pevskemu zboru Ratitovec in Cirilu Pogačniku za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Selca, 12. novembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, tete in svakinje REZKE KOVAČ roj. Veber se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji v času njene hude bolezni stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali toliko cvetja in sveč. Posebni zahvali smo dolžni dr. Jožetu Možganu za požrtvovalno zdravniško pomoč in tolažbo v težkih trenutkih ter gospodu župniku za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala, ker ste jo imeli radi in se je boste še spominjali. VSI NJENI Selca, dne 19. novembra 1993 ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila naša mamica, babica, tašča, sestra JULKA REBOLJ roj. Krč Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in i o tiho spremili k njenemu večnemu počitku. Vsem se enkrat hvala. VSI NJENI Jezersko, 31. oktobra 1993 ZAHVALA Delo, bolečina, trpljenje to tvoje je bilo življenje. Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata JANEZA ŠOLARJA Dolenja vas 62 sc iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi zdravniškemu osebju UKC bolnišnice Golnik, oddelek 400, posebej pa dr. Jožu Možganu za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Hvala tudi cerkvenim pevcem, g. župniku za lep pogrebni obred, njegovim prijateljem za zapete pesmi on odru, Tonetu za zaigrano Tišino in Elektru Kranj. Še enkrat vsem in vsakomur posebej, ki ste nam stali ob strani in se poslovili od njega in ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Dolenja vas, Draigoie, Železniki, Tržič, Izola, Toronto, 15. novembra 1993 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, stric, tast in bratranec FRANC NAGLIC Petanov Francelj z Bele pri Preddvoru Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno izražena sožalja, podarjeno cvetje in svečke. Posebno zahvalo smo dolžni družini Krišeli z Zg. Bele 41 A za nesebično pomoč. Hvala tudi pevcem za ganljivo zapete zalostinke, ter g. župniku s Kokrice za lep pogrebni obred. Lepa hvala tudi strežnemu osebju doma Albina Drolca v Preddvoru. Zahvaljujemo se tudi gradbenemu podjetju Gradbinec Kranj in skupnim službam Gorenjskih lekarn Kranj za podarjeno cvetje, ustno in pisno izražena sožalja ter podarjene sv. maše namesto cvetja. Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi Kokrica, Britof, 1L novembra 1993 ZAHVALA Ob nenadni smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica VALENTINA PIVKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, Zavarovalnici Triglav Kranj, sodelavcem Peka -vzdrževanje, Mercator Preskrba Tržič, tehnični enoti in porodniškemu oddelku BGP Kranj, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala za hitro intervencijo Zdravstvenega doma Tržič dr. Šmid-Peharc in sestri Rakovec, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, bratom Zupan za zapete zalostinke m gospodu Pangeršiču za zaigrano Tišino. Zahvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI DOMAČI Loka pri Tržiču, 12. novembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica JANEZA JAGODICA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani: za izražena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, denar, sveče in sv. maše. Posebna zahvala gre za nudeno pomoč dr. Bečanu, ter ostalemu zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Kranj, kakor tudi patronažni službi za obiske na njegovem domu. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred m obisk na domu, pevcem iz Naklega za lepo zapete pesmi, in pogrebnemu zavodu za vso skrb. Hvala vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, vsem in vsakemu posebej. Žalujoči žena Marija, sestri Marica in Martina ter ostalo sorodstvo Kranj, 6. novembra 1993 Sindikat Neodvisnost opozoril na nepravilnosti v podjetju Varnost Sumljivi direktorski posli? Delavci nočejo javne "afere" v lastnem podjetju, a brez afere se nekaterih vprašanj očitno ne da razčistiti. Kranjj, 18. novembra - V torek popoldne sta zaupnika Sveta kranjskih sindikatov in na novo ustanovljenega sindikata Neodvisnost sklicala zbor delavcev podjetja Varnost, na katerega sta povabila tudi direktorja Branka Božnika ter druge ljudi Iz vodstva, odzvala pa sta se tudi Jože Antolin iz Sveta kranjskih sindikatov in Milena Smid Koselj iz sindikata Neodvisnost. Na zboru delavcev naj bi se pogovorili o poslovanju podjetja, poskušali razčistiti domnevne nepravilnosti, ki jih očitajo direktorju, pognati volitve novega, legitimnega 11-članskega delavskega sveta... Na zboru delavcev so od 150 zaposlenih našteli 37 navzočih, kar bi bilo po eni varianti statuta (ki upošteva naravo dela večine) sicer dovolj tudi za sprejemanje sklepov, po drugi varianti - oba statuta naj bi bila veljavna! - pa ne. V o gib morebitnim pravnim zapletom so se odločili, da sklepali ne bodo, zato so debato skrčili predvsem na razjasnje-vanie "stanja" v Varnosti. Temperatura na zboru delavcev je naraščala iz minute v minuto, na dan so vrele stare zamere delavcev: od t.i. "mehkega" reševanja presežnih delavcev, ki je bilo po oceni nekaterih v resnici večkrat "trdo", do odpovedi stanovanja in delovnega razmerja sodelavcu, ker ni uspel pravočasno dobiti slovenskega državljanstva, utišanja nekaterih, ki so preveč spraševali... V torek je največ spraševala Milena Šmid Koselj iz sindikata Neodvisnost. Sindikat je direktorja Varnosti Branka Božnika zaradi niza - po trditvah sindikata dokazljivih - sumljivih poslov prijavil tudi SDK, tožilstvu in policiji. Po mnenju Jožeta Antolina iz Sveta kranjskih sindikatov, ki je dejal, da ie za dogajanja v Varnosti zvedel šele prejšnji dan, je tudi najpamet-neje tem institucijam prepustiti, da razčistijo, kaj je res in kaj ne, medtem pa normalno delati naprej in opraviti volitve novega delavskega sveta. Zdaj je bil delavski svet le petčlanski, kar je v nasprotju s statutom podjetja, večina članov je pred dnevi, ko je izbruhnila "afera", odstopila. Visoke stimulacije le za izbrance Milena Šmid Koselj je direktorju Božniku očitala, da je samovoljno prekršil kolektivno pogodbo s tem, ker je šesterici iz ožjega vodstva dovolil v zadnjem letu izplačevati tudi 100- do 150-odstotne stimulacije, čeprav je po pogodbi izjemna uspešnost nagrajena z največ 20-odstotnim dodatkom na osnovno plačo. Medtem ko so varnostniki (z nadurami in nočnim delom) zaslužili od 26 do okrog 40 tisočakov, je, denimo, uslužbenka v vodstvu podjetja septembra dobila 116.000 tolarjev neto, druga 106.000, tretja 86.000 tolarjev. Direktor je odvrnil, da podatki niso povsem točni in da meril podjetniške kolektivne pogodbe m prekršil. Koseljeva je Branka Božnika tudi "spomnila" vrste poslovnih potez, ki naj bi jih napravil v škodo podjetja mimo delavskega sveta. Gre za prodajo počitniških stanovanj na HrvaŠkem, službenih avtomobilov, drag najem novih vozil, mobitele, za katere delavci ne vedo, kje so, posojanje denarja nekaterim zasebnim firmam samo po 1-do 2-odstotnih obrestih na od- poklic, stran vržen denar za rezervacijo poslovnih prostorov Živil v Naklem za dispečers-ki center - ideja je pri delavcih padla - očitke pa je nazadnje začinila še z vprašanjem, ali je res, da je moral Rožnik iz muzeja v Tržiču oditi zato, ker je ponaredil diplomo. Direktor na nekatera vprašanja (diploma) ni odgovoril, nekatere očitke je zanikal, druge z umetnostjo govora obšel. Sindikat Neodvisnost je v "zameno" obtožil, da podjetju koplje jamo, da ga želi pahniti v stečaj, zaupniku Marku Gabru pa celo, da izdaja poslovne skrivnosti jeseniškemu zasebnemu podjetju sorodne dejavnosti, za kar da ima tudi dokaze. Ne glede na to, da so nekateri delavci obsodili pranje perila prek medijev, obsojali "agresivnost" sindikata Neodvisnost, ker jim to utegne krepko škodovati pri nadaljnjem delu, sta se oba sindikata, ki delujeta v Varnosti (s prevzemom varnostnikov iz Alplesa se je pojavil še tretji, Svobodni sindikati) združila v hotenju, da je vse sume, ki so privreli na dan, treba razjasniti, neutemeljene oprati, za utemeljene pa izterjati odgovornost. "Afera" Varnost torej še zdaleč ni končana. • H. Jelovčan Čajanka in starodavna ljudstva Kokrica - Turistično društvo na Kokrici pri Kranju bo jutri, 20. novembra, pripravilo že drugo čajanko v tej sezoni. V osnovni šoli na Kokrici se bo ob 17. uri začelo predavanje o starodavnih ljudstvih in kulturi. Tokrat so v goste povabili Fani Okič, pravo potomko Inkov. Govorila bo indijanski kulturi in starodavnih narodnih - Inkih, Aztekih in Majih, ki so imeli zelo razvito civilizacijo. Fani Okič tudi že vrsto let piše v revijo Aura, pri kateri bo konec leta izšla tudi njena knjiga na to temo. Vsem, ki bodo jutri prišli na čajanko, obljubljajo zanimivo RADiO <3AnJ ZJ i .3 ril PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p. o V BLAGOVNEM CENTRU LOKA MEDVODE SMO VAM PRIPRAVILI VELIKO IN KVALITETNO IZBIRO ŽENSKIH IN MOŠKIH PLETENIN, PRIZNANEGA SLOVENSKEGA PROIZVAJALCA, PO IZREDNO UGODNIH TOVARNIŠKIH CENAH. VESEUMO SE VAŠEGA OBISKA! UGODEN NAKUP JE PRI NAKUP srečanje, postregli pa bodo tudi s čajem in domačim pecivom. * azT Kviz gasilske mladine škofja Loka, 19. novembra - Jutri, 20. novembra 1993, ob 8. uri se bo začel Kviz gasilske mladine v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati. Za prireditev pod naslovom "Narava, ogenj in mi" se ie prijavilo več kot 40 ekip iz škofjeloške občine, ki jih sestavljajo člani gasilskih društev od 7. do 15. leta starosti. Vsaka ekipa s tremi udeleženci bo reševala vprašanja o požarni varnosti oziroma preventivi, po tri najboljše ekipe pri mlajših in starejših tekmovalcih pa bodo nastopile na končnem kvizu. PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO Hrastje 52,64000 Kranj Tel/Fax; 064/331-719 delovni čas^sak dan od 9-19h $obotaodW2h prodaja novih in rabljenih strojev (kovina, les, plastika) • prodaja strojnega orodja in naprav •borza strojev -'manjše in večje proizvodne linije (testenine, kava, svece, pivo...) • inženiring proizvodnih programov Pohod Odsek za pohodništvo prj Društvu upokojencev Kranj organizira v Četrtek. 25. novenu"* 1993, pohod od Škofje Loke • preko Crngroba do Žabnice. Zbor je ob 8.30 uri na avto-busni postaji Kranj; od koder J* odhod z rednim avtobusom & 8.40 uri do Škofje Loke. » zgodnjih popoldanskih urah ]? povratek z rednim avtobusom •* Žabnice v Kranj. Hoje bo približno za 3 ure. Vodila bosta: Jože Šparovec i« Alojz Zelnik. Planinski izlet Pohodno planinska sekcija pn Društvu upokojencev Žirovn^* vabi na planinski izlet Bohinj*** Bela - Slamniki - Rčitno - Bl^_ Odhod z osebnimi vozili bo * torek, 23. novembra 1993, °° 7.40 uri izred doma upokojenci na Selu. Hoje bo za 3 do 4 uf* Izlet bo vodil Miroslav Feld»fl-• L.C. Predavanje o TNP Kulturna sekcija pri Društvj upokojencev Kranj organizij* ponedeljek, 22. novembra 195"' ob 16. uri predavanje o Trigla^ kem narodnem parku. PfC<\li vanje bo v veliki sejni dvorac DU Kranj, Tomšičeva 4. Vstopnine ni! • L.C. Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Območna enota Kranj EVROPSKO POROČILO 0 PROMETNI NEZGODI Vas bo rešilo neprijetnih zadreg in zapletov Danes v Gorenjskem glasu prilagamo Evropsko poročilo o prometni nezgodi, ki ga poznamo tudi pod imenom Evropski obrazec. Svetujemo Vam, da si ga ogledate (če ga še ne poznate) in preberete ter seveda shranite v vozilo, da bo vedno pri roki. še prej pa preberite Deset nasvetov, ki smo jih objavili v Gorenjskem glasu v torek, 16. novembra, preberite pa tudi navodila na zadnji strani Evropskega poročila o prometni nezgodi, če se Vam bo primerila nesreča, ki nikoli ne počiva, ne bo odveč, da ob pravilno izpolnjenem Evropskem obrazcu dogodek tudi slikate, če imate pri roki fotografski aprat, ali pa opravite tudi vsaj nekatere osnovne meritve. Poročilo pa nam potem oddajte. Sicer pa velja, da izpolnite en obrazec, če sta v nezgodi udeleženi dve vozili, dva (2 obrazca), če gre za poškodbe treh (3) vozil, tri obrazce (3), če so udeležena v nesreči 4 vozila in tako naprej. Ni pomembno, katero vozilo opisujete v stolpcu A ali B poročila. Pomembno je, da obrazec izpolnjujete s kemičnim svinčnikom in pišete krepko, da bo odtis viden tudi na kopiji. Pomembno je tudi, da obrazec podpišeta oba udeleženca v nezgodi. Pri odgovorih na vprašanja bodite še posebej pozorni na na številko 8 in uporabite podatke svoje zavarovalne listine (polica ali zelena karta). Pri številki 9 navedite svoje vozniško dovoljenje. Točno označite mesto trčenja oziroma poškodbe vozila (številka 10) in navedite poškodovane dele vozila (številka 11). V poljih označite s križcem tiste inačice od 1 do 17, ki najbolj po vaši presoji ustrezajo nastanku nesreče. Naredite tudi skico dogodka. Koristno je, da pri številki 14 ob navedbi povzročitelja nezgode napišete tudi morebitne priče, kar je lahko pomembno, če se ne morete sporazumeti o okoliščinah prometne nesreče. Ne pozabite tudi, da mora povzročitelj nesreče oškodovancu na kraju nesreče izročiti kupon iz zavarovalne police (pri tem pa preverite, ali je polica veljavna in je za vozilo, ki je udeleženo v nesreči). Nazadnje Vam ostane le še, da se ob pravilno in natančno izpolnjenem Poročilu o prometni nezgodi oba voznika tudi podpišeta. En izvod izročite soudeleženemu vozniku, drugega pa zadržite zase. In če ste bili oškodovani, potem svoj izvod Poročila oddajte zavarovalnici. V naši zavarovalni hiši se bomo potrdili, da bomo vaš škodni primer čimhitreje rešili in upravičili poslovno sodelovanje z Vami. Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Območna enota Kranj KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!