Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
a
Leto I. (Vlil.), štev. 111
Maribor, četrtek, 15. septembra 1927
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. za v. v Ljubljani št. 11.409 ^elj« mesečne, prejema« v upravi ali pe pošti 10 Din, dostavljen na dem pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c e ata it. 13
Oglasi po tarifa
Oglee« sprejema tudi oglasni eddelak .Jutra" v Ljubljani, Prešernova *He* It. 4
Kraij v Beogradu
DavicSovičeva posvetovan a s Pribičevičem in radičevci
BEOGRAD. 15. septembra. Kralj in kraljica sta prispela danes ob 10. dop. 2 Bleda zopet v prestolico, vendar odpotuje kralj še danes zvečer v Topolo, kjer ostane naibrže 2—3 dni.
Dopoldne ie sprejel vladar ministra in beograjskega župana dr. Kumanu-diia. ki prevzame kot zastopnik zunanjega ministra dr. Marinkoviča vodstvo naše ženevske delegacije.
Nato je sprejel kralj še ministrskega predsednika Aukičeviča, ki je po aydiienci izjavil da je kralj samo pod-Pisal ukaz. da zastopa ministra dr. Ku-tPanudija za časa njegove odsotnosti ^ Ženevi, minister _ dr. Šumenkovič. rukičevič je dalje pripomnil, da bo podal kralju obširno politično situacijsko Poročilo šele na daljši popoldanski seji.
*
SJOGRAD. 15, septembra. V polipih krogib fe vzbudila danes precej-
šnjo pozornost konferenca Ljube Da-vidoviča z odposlancema Hrvatske se-ljačke stranke, dr. Košu tičem in dr. Šibenikom. V poučenih krogih zatrjujejo, da je Davidovic pri tej priliki čisto jasno vprašal oba odposlanca voditelja seljačke stranke, ali bi bil Radič pripravljen sodelovati v demokratskem bloku. V zvezo s tem se spravlja tudi včerajšnji sestanek med Davido-vičem in Pribičevičem. prvi sestanek obeh politikov po razkolu bivše stranke. Gotovi krogi že priznavajo, da je pričel Davidovic resno akcijo za sestavitev demokratskega bloka. Oči-vidno hoče v svojem stremljenju prehiteti Vukičeviča, ki pa seveda tudi ne miruje, temveč se predvsem resno trudi, da spravi čimprej zastopnike SLS v vlado, kakor jim je že dolgo obljubljal. Obenem napenja tudj vse sile. da bi pomiril razburjene pašičevce in si pridobil njihovo naklonjenost.
Dr%evi vseh grozot
Potresi in vihari na Krimu, Japonskem in v Meksiki — Kolera na Kitajskem — Na strašne še človeško div an e
Ase, kar že sv. pismo označuje za naj-nesrečo, je sedaj hkrati udarilo Asiio in Ameriko. 'Nemogoče je f a.'i’ jo tajfun na Japonskem L-nleS n Potres0v na Krimu, ali pa vU ° ,rek* Jangtse strašnejša od ne-v Meksikl. Povsod so po in tudi knipi nin-	Vezprimerno	zlo
straSno smrti in	vot VrvieT^L
potu: vsak hip jih lahko kaj strašnega u-niči.	*■
Na zapadni japonski ohnlj je strahovit veter porušil 780 hiš, nad '00 mrtvih so našteli, usoda par tisoč prebivalcev je pa neznana. V mestu Knmnonto ni no vodo ne luči. Ko je začel divjati tajfun, so begali ljudio na visoke pečine. Pod seboj s« videli porušene domačije, golo življe-Jb*e je pa vendarle gojilo dobre Pade. Arnes ie pa posegel strašen veter, ki ie raz skal trgal otroke od mat :re, žene od Stoteri so slučaji nesrečnežev, ki so ncsdan okrog sebe obdržal! svojo druži-0 v strašnem divjanju elementov, v en®jU hipu jo pa orkan vso razgnal sn Uničil.
. otoku Kuišu je porušeno več kralov sofod 1200 M mrtvih. Do 25 met-ov vi na ohVal0v3e za^° Sv°j grozni ples d©U ra'Un na razdaljo več milj so leteli
V K 'h ,adii in m'
1000, v°Kn'- Bakamenu lo uničeno nad mori so v J,lami pa okrog 500 hiš. A 0-15.000 ljn^.^Lvališča pod vodo in nad naokrog. No? a v 2iv^cni*i nevarnosti
nie strašnih v c,an Rf> '!zmen'’nvfl divja-
0.,	etrov	s silnimi nalivi.
Silen orkap v	, .
padni obali MowTni *c par <■ na nenadoma v	Katastrofa	le pr!5<o
«111 so sc števila nn’ rfmf!n,‘ 1 ?n*re-
«'>al|. Oh izbruhu &kI’.k,.s?
k? Število mrtvil,.	3c	'l110
n:,	dolžini ^£2 Ti® K
h ,t,4»	i	p . ^ mod £fllm »g
le \-o~r P°V ,,,rmr|osa. y tem mestu °cina ulic pod vp<jo.
^8%* T ymU ,i0 povzročil veliko Ja>si	ie bn	?	SC iC f'Vdftl° mislilo.	A
\	mrtv,h ,n 360 ranienih. v
• doolu je Pa ogromna materijama
škotla. Močno porušen iotudi mornariški observatorij. Prebivalci bežijo iz mest na prosta poba ter tam taborijo v Velikem strahu za svoje domove.
Ob rek Jangtse na Kitajskem pa razsaja kolera. V Nankingu ie že okrog 70 smrtnih žrtev to strašne epidemije. Kole ra se je poiavjla tudi v Šanghaju.
Da bodo strašni jezdeci Apokalipse popolni, so pa morali ob strašnem divjanju. elementov pobesneti tudi ljudje. Iz Kitajske prihaja vest o pokol ju, ki prekaša grozote jeruzalemskega klania, šent iernejske noči, revolucije v Parizu itd. Člani južnokitaiske nacjjoftfilistiaie organizacije so v mestu Čian le uhili par vojakov generala Peng-Jung-Sianga- — Mesto Čian Te leži v severnem Honanu ter šteje 300.000 prebivalcev. General je sklenil maščevanje nad mestom, kjer ie slučajno v zadnie čase običajnih spopadih padlo nekaj njegovih budi, *— 'in njegove čete so privrele v mesto ter začelo klati vse po vrsti. Divja soldateska je klala tudi žene in otroke. Masakrteala ie vsega skupaj okrog 80.000 ljudi-
V dneh grozot ne divjanje človeka proti človeku najhujše.
Mala antanta In Rother-merova akci a
ŽENEVA, 15. septembra. Na eni zadnjih sej zunanjih ministrov držav Male antante so razpravljali tudi o kampanji angleškega lorda Rotherme-ra za revizijo trianonske mirovne pogodbe v korist Madžarske. Češkoslovaški zunanji minister dr. Bencš je pri tei priliki predlagal skupen nastop Male antante proti tei kampanji. Dočim je bil rumunski zunanji minister Titules-cu pod gotovimi pogoii pripravljen, da sprejme Bcnešov predlog, pa se je jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič Izrekel odločno proti vsaki obrambni akciji Male antante, češ da bi eventualni skupni nastop Male an-tnato satno koristil lordu Rothermcru jn vrh (ega izglodalo, kakor da je lordRothcrmere s svojo akciiio politiko Male antante zadel naravnost v živa
Ali je bil v Sloveniji volilni teror?
Grožnje s peklom In žandarli — Gospodarske represalije
In drugo
Vladno in klerikalno časopisje se trudi dokazovati, da v Sloveniji pri minulih volitvah ni bilo terorja in da so bile volitve svobodne. Zato hočemo samo na nekaj vzgledih pokazati, da ie resnica vse drugačna in da tudi v Sloveniji nismo tokrat imeli popolnoma svobodnih volitev.
Da so se vršili zadnje tedne pred volitvami po velikem delu naših župnij misijoni, pri katerih so najeti pridigarji pestili voblce in njihove SAToice po že običajnem načinu z grožnjami o peklenskih kaznih in s postavljanjem Presvetega srca Jezusovega v prvo skrinjico, nam ni treba na slučajih dokazovati. Da so v tem pogledu po večini tudi vsi župniki in kaplani po višiem naročilu tekom zadnjih nedelj in praznikov pred volitvami storili svoje, je splošno znano. Da Pome ni to Za našega povprečnega kmečkega človeka duševni teror najhuiše vrste, si lahko vsak na prstih izračuna-
Ali pa morda ni teror, če ie župnik' v Župniji S. v ormoškem okraju na praznik pred volitvami sklical farane na shod v cerkvene prostore in jim zabičal, da moralo seveda vsi iti volit, češ da bodo sicer popoldne prišli po nje žah-darii? Za to so priče na razpolago. Ali ni teror, če so v neki vasi blizu Maribora popoldne prišli klerikalni agitatorji z vozom po volilca, ki je do zdaj res vedno volil SLS, ki pa se ie tokrat odločil, da sploh ne gre voht, ter sOgas silo odpeljali na volišče in ga prisilili, da ie volil? Ali pa morda ni neka vrsta terorja, da so klerikalni agitatorji v neki občini blizu meje nad Mariborom v noč} pred volitvami namenoma upijanili naprednega čuvam skrinjice ifi ga tako onemogočili za izvrševanje njegove volilne pravico in čuvarske dolžnosti? Ali ni neka vrsta terorja, da so klerikalci razposlali na vse volilce pozive k vohtvi za prvo škriniico pod naslovom »Volilna legitimacija«, kar ie mnogi neuki volilce smatral kot nekako uradno listino? Ali morda ni teror, da se je s pomočio politično oblasti v mariborski Mestni hranil nici vzdržal čez volitve nezakoniti ge-rentski režim, ki je baš pred volitvami odpovedal naprednim volilcem kredite, ki so bili fivoiečasno soglasno od zastopnikov vseh strank dovoljeni? Ali ni teror, če je zagrizeni klerikalni kmet v ne ki občini slovenjebistriškega okraja pisal svojemu sosedu, naprednemu agitatorju, med drugim sledeče: »......... da pri
nas ngitacije ne dopustim za tvojo stranko..- Jaz pa pravim, če boš Ti nam v škodo več glasov dobil, Ti bom jaz odrekel pomoč pri vožnji, povem pa tudi, da, kdor Ti bo vozil, temu jaz ne pripr-e žem, keir nimam živine za Oriunce. Tudi bom v Devcah vodo zaklenil- Dr- Pivko Ti pošlje Orjuno in imel boš dosti vode-.«?
Ali pa morda ni teror, da so nemški meščani vse svoje viničarje in od nemškega kapitala odvisne kmete nagna’i, da so v masah glasovali za nemško listo v krailh, kier ni niti enega Nemca? Ali pa, da so v Mariboru jn Celju rno-rali na komando nemških gospodarhv glasovati za nemško listo ushtžber.ei shmmsko narodnosti?
Ali pa ni teror, kar so radikali uganjali v Prekmurju, kier so uprizorili ‘makedonske volitve in kier so z erož-
njami, da bodo kot vladna stranka vsem onim, ki ne bi njih volili, odvaeli agrarno zemlio, ustrahovali volilce? Ali ni teror, kar je uganjal gerent Szabo v Dol- Lendavi, ki je baie, kakor se govori proti vsem predpisom zakona v predsobi volišča kot uradna oseba agitiral za radikalno škriniico in vodil volilco do Skrinjice, kjer je čaka! tako dolgo, da ie slišal krogljico pasti? Ali pa ni teror, da ie namestnik srezkega kandidata NRS v srezu Dol Lendava z \ednostjo predsednika volilne komisije sedel v volilnem lokalu, kjar ni imel po zakonu pravice biti, in osebno agitiral ža svojo stranko?
Meui.HD. da že ti vzgledi zadostuieio za dokaz, da je — vsaj kolikor se tiče rnariborsko-celjskega volilnega okrožni — dejansko obstoial teror najgrše vrste in da ni govora o svobodnih volitvah.
30 let Bolsarlje
Ločena žena Radka Petrova, generala, večkratnega ministra, ministrskega predsednika in zaupnika bivšega bolgarskega carja Ferdinanda je spisala svoje spomine, ki zanimivo osvetljujejo zgodovino Bolgarije od 1. 1878. do 1. 1918. Največja vrednost knjige leži v tem. da pove marsikaj, kar se od politikov zastonj pričakuje. Naj sledi nekaj primerov:
Ko so Ferdinandu Koburgu ponudili bolgarski prestol, je njegova mati vprašala belgijskega kralja Leopolda II. za nasvet. Ta je dobro in naravnost proroško odgovoril: »Naj le poskusi, za vsak slučaj mu ostan čast, da je bil vladar!«
Z diplomati je imel bolgarski vladar smolo. Nemški poslanik Buchanan je bil hud intrigant in je Bolgarijo zaporedoma spravil v slabo luč v Angliji in Rusiji. Francoz Paleologue je pa prišel in odšel kot nekak sovražnik. Običajnega odlikovanja ni dobil in tudi poslovilne avdijence ni bilo. Tudi Tardicu-ju se je zamerila bolgarska vlada, ker ni hotela naročiti 10.000 izvodov »Tempsa«.
Ob izbruhu svetovne vojne je bila Bolgarija v velikih škripcih. Pisateljica označuje to tako-le: Sovraštvo do nek danjih zaveznikov v balkanski vojni je nagibalo Bolgarijo na stran centralnih sil. Previdnost je priporočala neu-tralnost. antanta je pa prigovarjala k napadu na Nemčijo. Končno je pa znala najboljše prigovarjati — Nemčija. Nemški posredovalec von Massow je dejal: »Bolgarije decembra že ne bomo rabili. Lahko bo demobilizirala.«
Najbolj zmagoslavno se ie pa obnašal’ nemški general von Galhvitz. Ko ga io Petrova vprašala, Maj bo konec vojne, je odgovoril; »Ko naša armada zasedo Egipt, Vam od tam pišem karto: Sedaj je konec vojne!«
Leta 1918, ko je stregla v bolnišnici, io Petrova slišala od bolgarskih vojakov; »Ce septembra ne bo vojne konec, pomočemo orožie proč jn gremo domov.« Vojaštvo so je tudi jezilo, da dinastični sorodu iški interesi ne dopustijo pohoda proti osovraženi Grčiji. To vseh bitkah so tudi oficirji godrnjali: »Zopet smo se zastonj bili!«
Sfrtn fc.
Mariborski V E Č E R N I K Jutra.
V Maribor u, bue 15- IX. Iy-7.
V dvorani pravice
Neizprosna Barbka in Ana — Mica Kovačeva, pila, nič plačala — Ukradena čast
Maribor, 15. septembra- Ina 14 dni strogega zapora s postom in Slab dan sta napraviti včeraj okraj- ' temnico dn seveda na plačilo omenjenih
nemu sodniku dr. Adamiču posestnici Barba in Ana, doma tam nekje »od straže horvaške«. To pa zato, ker se je njuna razprava radi odklonjene poravnave silno zavlekla in so zaklenili »špe-tirzal« šele po 14. uri, ko so odšli sodnik, avskultant in zapisnikarica z veliko zamudo k obedu.
Barba in Ana se radi prepirata in psujeta. Toda po nauku naše vere si tudi mnogokaj odpuščata. Zadnjič pa sta druga dirugo obložile s takimi psovkami, da sta začutili potrebo po intervenciji sodišča, ki naj idma pomore do respektiranja osebne časti-
»Ti grdi vrag stari stesani:«, 5e ušlo mladi čedni Anici na adreso priletne sosede Barbe ob nekem srečanju- Toda Barba ie imela pri roki silen adut. Spom nila se je, da je ie nekoč pravil lastni soprog, ki ima mimogrede povedano že štiri ali pet križev na sebi, da se je življenja polna Anica obnašala napram njemu skrajno nedostojno in izzivalno... Vse tiste besede svoiega moža je sedaj predočila Barba v razpoloženju primer ni. obliki Anici. In tako sta imeli obe povod za tožbo radi razžaljenia časti-»Ali se bosta poravnali raiše?«, je nagovarjal sodnik- »Druga drugi odpustite, pa greste lahko domov«. Pa ni uspel gospod v talarju s svojim dobrim nasvetom. Pričelo se ie zasliševanje prič, razprava se ie zavlekla in obojestranski stroški so se povečali. •
Onih besed, ki jih je tresla Anica nad Barbo, ni nikdo slišal, radi česar je bila rdečelična Ančka oproščena- V protitožbi Anice, ki se je čutila užallje-no, ker ie njej — omoženi pošteni kmetici — očitala soseda Bairba nedostojno obnašanje napram Barbinemu možu. je nastopil kot glavna priča prizadeti soprog Barbe- »Tak je bilo, gospon sodnik. Ko smo bili na kolini meseca janu-ara, takrat me je ona (Anica) grabila-Pri žetvi pšenice letos poleti pa tudi moii ženi ni dala miru«. — »Ali ie to resnica?«, vpraša sodnik strogo- — »Gospon sodnik, možem prisegnuti još iedanput pred bogom i ludmi!«, odvrne zgo*. orni kmetič od1 '
Tudi sodba glede Barbe sc je na Podlagi tega glasila oprostilno.
Da je Narodna gostilna pri Vlahoviču, kjer so zlasti dobro postreženi abonenti, ena naisolidneiših in najcenejših »tabern«, je v Mariboru splošno znano. Zato se ni prav nič čuditi, če je doznal za to tudi nadobudni mladenič Mirko, ki včasih sicer kaj dela, ge raje pa se ba-vi e praktično brezposelnostjo. Debela snežna odela ie še ležala na Mariboru, ko se je odločil Mirko, da se abonira na iedačo in -pijačo pri Vlahoviču- Pri mastni hrani in pristni štajerski kapljici ie Mirko par tednov oponašal Fpikurei-ce starega veka- Lepega dno p? jo prav po moderno izginil kot kafra in pozabil na dolg par sto dinarjev v gostilni.
Toda tuje šlo samo za abonma opoldne in zvečer. Cc pa hočemo človeku primerno živeti, moramo tudi udobno počivati in imeti lep .zajtrk z dvema žemljama, ri ie mislil Mirko in si je na-jel mesečno sobo z zajtrkom pri nekom drugem mariborskem restavratorju. Od praznika Novega leta do nedelje 16. jan. jo bil gospod Mirko tukaj »gost«. Mo-, ral se je čutiti že precei domačega, saj .le celo gospodarja navrtal, da mu ie posodil sto dinarjev'- Da bi bil gostilničar vedel, kakega »odjemalca« ima pred seboj, gotovo bi mu jih bil priložil par gorkih okoli ušes in ga postavil na hladno. Toda sleparji znajo biti prijazni in ljubeznivi ljudje! MiTko jo ie na ti-em popihal i-n oškodoval gospodarja za blizu 600 Din.
fVP^.lI° ,ie ,že Več razprav na sobi št- 15. Zui 7.a ,u sleparju. Mirka dvakrat
obliih 'ZU r ^10' ,Meseca n,arca pa jc obljub,1 sodniku, da bo tekom enega
meseca, poravnal oba dolgova. Od tega bo zo pol leta, a oškodovanca še nista videla prebito pare.	St
Ker je bil Mirko že enkrat zašit radi poneverbe, ga fe obsodil okfajfli sodnik
zneskov oškodovancema-
»Ste zadovolni s kazniio,«, vpraša sodnik. — »Ja, hm, pravilno to ni...«, pravi Mirko resignirano in odide.
Posestnik Jože je izvršuioč član Marijine družbe. Radi tega seveda še ni nehal biti mladenič z dobrimi in slabimi lastnostmi. Njegove »sodružice« izpod istega ’ prapora so si pričele šepetati, da je Jože postal nezakonski oče otroku neke dekle, s čimer da je baje močno oškodoval ugled imenovanega »ferajna«. Za to ie doznal polagoma tudi prizadeti, ki trdi, da ni imel ničesar z ono deklo. Zatoži 1 ie dve svoji sosedi, da mu kradeta čast, ker trdita gornje.
Lojzka in Katarina priznata sodniku, da sta govorili o nezakonskem očetovstvu Jožeta, izjavljata pa, da nista vedeli, da je tudi to žaljivo, če »prodajata nekaj, kar sa kupili od drugih«. Sami nimata nikakih dokazov o resničnosti svoiih govoric.
Do pogovora o tej kočljivi zadevi pa je prišlo med obdolženkama tako, da so se nekoč menili ljudje o tem, kam neki daje Jože denar, ki ga je baje poneveril na pošti in o kateri stvari teče še preiskava. »Mogoče ga ie dal oni dekli«, je rekel eden pa drugi.
Sodnik predlaga poravnavo. Tožitelj jo takoj sprejme, če Lojzka in Kata prekličeta svojo obdolži-tev. Toda ti dve sta boli trdi in videti je, da težko gledata Jožeta. Vendar pride do sprave.
Jože pripomni ob koncu, da želi živeti z ženskami v miru. tod? one da ga sovražijo in mu niti odzdravljajo ne. Ko opozori sodnik obdolženki, naj bosta sedai zopet dobri z Jožetom, pristavile zagovornik, ki je nedavno prišel z orožnih vaj: »To se pa že spodobi, da mu odzdravljate- Saj moramo še našemu najhujšemu sovražniku Italijanu odgovoriti prijazno, če nas pozdravi!«
Mariborski in dnevni drobiž
Spominska svečanost na Trgu svobode
Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Maribor, je priredil skupno z aktivno vojsko danes ob pol lina Trgu svobode spominsko slovesnost in parastos za voiake padle na solunski fronti ob priliki proboja pred devetimi leti.
Kmalu po deseti uri so se pričeli zbirati na Trgu rezervni oficirji v uniformah in v civilu. Prikorakala je iz Meljske vojašnice aktivna voiska z godbb, ki je privabila tudi mnogo občinstva za seboj. Na grajski strani sta bila s svojimi strežniki pravoslavni in katoliški svečenik, ki sta opravila pozneje spominske moli tve, in velika množica meščanov, zlasti srednješolske mladine. Na nasprotni strR ni so stali oficirji, vojska, zastopniki državnih in avtonomnih uradov, itd. Po pri hodu generala g. Spasiča in izvršenem defiliranju čet so bili opravljeni cerkveni obredi. Ob koncu je imel polkovnik g-Dušan Božič na navzoče krasen govor, v katerem je podal navzočim zgodovino slavnih deianj naših junakov s solunske fronte septembra 1. 1918- Med sviranjem godbe so se ob pol 12. udeleženci lepe svečanosti razšli, polni globokega spoštovanja do velikih del naših nesmrtnih junakov. —
noipl
roman
V soboto začne Izhajati nov Večernikov“ roman, delo slavnega ruskega pisatelja Maksima Gorkega,
ki bo nedvomno vzbudil med našimi čitatelji izredno zanimanje.
Sestanek mariborskih članov Cirii-Metodove družbe
Kakor znano, se bo vršila letošnja glavna skupščina Cirii-Metodove družbo v Mariboru. Mariborska posojilnica je dala v ta namen vse gorenje prostore Narodnega doma brezplačno na razpolago. Treba pa je, da so pomenimo še o vsem drugem, kako hočemo organizirati, da bo glavna skupščina naše šolsko družbe res nacijonalna manifestacija v obmejnem Mariboru, kako bomo uredili sprejem skupščinarjev, skupno kosilo, morebiti na predvečer ali po skupščini kako zabavo'V prid CMD, daljo kako bomo na seji delegatov pod-
Trcovska „SamoDomoč“
Sinoči se jo vršil v Mariboru ustanovni občni zbor trgovskega podporne ga društva »Samopomoč«. Predsednik trgovskega gremija g. Weixl ie podal poročilo o nastanku društva, potem pa takoj otvoril debato o pravilih. Debata je bila izčrpna in so bile sprejete važne spremembe. Pravila bodo objavljena po odobritvi. Do rednega občnega zbora začetkom leta vodi društvene posle ustanovni odbor, v katerega sta bila še izvoljena notar dr. Šorli in Franjo Jošt iz Celia.
Društvo, ki se kratko imenuje »Trgovska samopomoč«, šteje danes 104 člane- Od teh je 93 moškega i-n 11 ženskega spola. Iz Maribora jih ie 78, iz drugih krajev mariborske oblasti pa 26 in sicer iz Ptuja in okolice 13, iz ormo-žke okolice 2, iz Ruš 2, iz Celia 4, z Dravograda 3, iz Slov. Gradca 1 in iz Konjic 1 član. — Po poklicu je 75 samostojnih trgovcev, industrijcev in špediterjev, 5 odvetnikov, 4 zdravniki, 1 notai*, 12 nameščencev raznih kategorij ter 7 žen pristopivših članov. Po starostnih kategorijah pripadajo v dobo: do 30. leta 2 člana, do 40- leta 34 članov, do 50. leta 37 č|anov, do 55. leta 14 članov, do 60. leta 15 članov dn nad 60 let 2 člana.
krepili svoie prošnje in zahteve za uaso severno mcj0, nabrali dokaze za posebne potrebe itd- Da se pogovorimo o vsem tem, vabita obe podružnici CMD v Mariboru vso mariborske prijatelje in podružnične člane na sestanek, ki se bo vršil v petek, dne 16. t. m. ob 8-v restavracijskih prostorih doma. —
zvečer Narodnega
Kina Apolo	d0 nedelje
vUFA-vetefllm	1
POŽAR (ižvdjii)
Dramatično silno močno. Velikanski požar burlilvl prizori sredi ognjs. Sijaji Olga Čehova _ RUdolf Rlttnor in celotna
Uajnba
Zagrebško »Kolo« v Mariboru.
Kakor smo zvedeli, namerava znano zagrebško pevsko društvo »Kolo« proizvajati v Mariboru veliko Širolovo delo »Sv. Ciril i Metod«. Kakor znano, se je preko celega poletja predstavljala v Frankfurtu ob Meni »Glasba v življenj^ narodov«. Slavnosti so se udeležili vsi narodi, iz Jugoslavije žalibog samo dva zbora: »Zora« izb^arlovca in »Ko-'n' iz Zagreba. Nemški listi so o priliki
Kje
to
nastopa obeli teh zborov zapisali so še zbori, ki gojijo tako petje.«
Planinski večer.
V petek, 16- t. m. ob 8. zvečer planinski večer v gostilni gospe Dolničar na Aleksandrovi oesti koncem Tomšičevega drevoreda! —
Vprežen koleselj brez voznika.
Sinoči je pomožni delavec Fenš, zaposlen v. kurilnici na Koroškem kolodvoru, si ečal na Radvanjski cesti, ko s® jo vračal z dela, vprežen koleselj brez voznika in ga ustavil. Ker voznika dolgo ni bilo od nikoder ie delavec Tomaž Fenš od pelini konja in koleselj na svoj dom, kjer ga dobi lastnik proti plačilu najdenine.
Za pokrajinsko razstavo v Ljubljani,
ki so vrši od 17 do 26. septembra, so dobivajo legitimacije in polovične vozno karte v biljetarni »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova c- 35. Vozne karte veljajo za vožnio tja do 26, za nazaj od 17. do 30- trn. —
Iz oblastnega odbora
Da vsaj malo pomore po poplavah zadnjih dni prizadetim krajenj v Gornji Savinjski dolini, je dovolil oblastni odbor mariborski, da se nakaže iz oblastne bla gaine 50.000 Din za prvo pomoč oškodovancem. Kako se ta vsota razdeli podrob neje, bo določil šef gradbenega oddelka g. inž. Fišer-
Oblastni odbornik za zdravstvo in so-ciialno politiko g. dr. Veble se je mudil pred dnevi v Beogradu, da uredi popol® prevzem zdravstvenega resora od drža* ve. Za enkrat se še tudi ta stroka ni mogla docela prevzeti, a je gotovo, da b° zdravstvo prvo, ki ga prevzame oblast v izključeno svoi delokrog, kolikor je to seveda po zakonu določeno. Predvsem dela sedaj oblastni odbor na čim prejšnji otvo ritvj porodnišnice v nekdanjem sanatoriju v Petrovem selu.
Kedaj se sestane oblastna skupščina, še ni določeno. —
Naideno motorno kolo.
Včerai popoldne je stražnik med službovanjem našel motorno dvokolo v bližini dravske brvi in ga odpeljal na straž nico, kjer se je dve uri kasneje zglasil lastnik, misleč, da mu je bilo motorno kolo ukradeno, dočim mu ga je neki zlobnež skrivoma odpelial do dravske brvi, v času ko je motociklist obiskal svojo prijateljico in pustil motorno koto pred njenim stanovanjem. —
Policijski drobiž.
Včeraj je bilo aretiranih 5 oseb, vloženih pa je bilo radi najrazličnejših prestopkov 12 prijav. Aretirana je bila Gi-zela H- ki io zasleduje tukajšnje sodišč® radi hudodelstva tatvine Radi prepovedanega povratka je bila aretirana Ka* rolina B-, katero ie policija izgnala iz mesta za dobo petih let. — Marija H- pa je bila aretirana radi potepuštva in vla-čugarstva. Že večkrat kaznovane dela-
mržne oboževateliice Venere so bile izročene sodišču. —
»Naše gortoe«.
Izšla ie 5. številka tega priporočljivega vinorejskega in kmetijskega mesečnika z naslednjo bogato vsebino: Pred tr-gatviio. — Kako bomo ravnali letos I namiznim sadjem? — Izbira cepičev. —> Izgledi sadne letine v Mariborski oblasti-— Cik- — Informacijski tečaj za organizacijo in ustanavljanje kmetijsko - nadaljevalnih tečajev po deželi. — Izboljšanj® naših pašnikov na Pohorju. — Nekaj 0 našem kmetijskem šolstvu. (Konec). —1 Praktična navodila glede carinskih bi drugih formalnosti pni izvozu robe. —1 Društvene vesti- — Drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Vprašanja in odgovori. Književnost. — Meteorološka opazova-uia- - Kotiček uredništva in upravništvn* Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva (Nadaljevanje). —
Najboljši mladinski list »Zvonček«* štev. 1.
izide v drugi polovici tega mesec** Kdor ga še ni naročil, naj stori to ter se na poznejše naročnike ne bomo mogli ozirati. Celotna naročnin® *naša Din 30, polletna Djn 15 dn Četrtletna Din 7-50. Naročnino mora pl®23*1 v.sa* v naptrej. — Uprava »Zvončka« v Ljubljani. —
Zbiranje narodnih noš
za rovio na Pokrajinski razstavi dn® 18. septembra vi Ljubljani je med in 15. uro prj pavilkmu »K« pred ve*f* ličnim prostorom. Točno ob 15- uri obhod, za tem ocenjevanje noš in r«®®0 * (ev pohvalnih priznanj. Narod®3 noS® v®lia obenem kot izkaznica za_ proso vstop v Pokrajinsko razstavo- " J
Zborovanje vinogradnikov v Ptuiu« I
Odbor oblastno vinske ,Ta7^.ta'c 'f Ptuju sklicuje na nedelj®- dne 18- sept, ob 10. dopoldne v dvorano mestnega magistrata v Ptuju zborovanje vinogradnikov s sledečim spo^^om. J. Pozdrav. 2. Likvidacija oblastne vinrik« razstave 1927. 3. Odlikovanje razstav-ljalcov z diplomami 1° nagradami-Predlog za vinsko razstavo v letu 1928*
5. Slučajnosti.
vrsr,rw V!*; »Litfs
-	W	” 7 f F f f f F k»
‘*A£	-JMHt	hBBHKi	J29m^.	a	—	—	——*■	t	i	rtu	mi
Stran 3r.
Veliki uspehi izseljenca
Dobri lekarniški posli — Zdravila le v velikih steklenicah
Nemci in Abesinija
Iz glavnega mesta Abesinije, Addis-Abeba je prišel na obisk v Berlin lekarnar Walter Zahn. Malo pred voino je ta mož povezal svojo culo ter se podal s trebuhom za kruhom v Abesi-nijo. Ko je prispel v glavno mesto te velike dežele, ni imel drugega premoženja, kot majhen zabojček inedika-mentov. Danes ima veliko lekarno v glavni ulici abesinske prestolice, v okolici pa precejšnjo farmo, kjer sadi kavo in koruzo ter redi preko sto nojev.
Sedaj na prvem obisku v domovini so ga obsuli znani in neznani ljudje z mnogimi vprašanji o Abesiniji. Vedel je marsikaj povedati. V svoji stroki je sploh dobro naletel, največ dobička je pa napravil s prodajanjem zdravil proti trakulji. Abesinija je namreč klasična dežela trakulje. Ljudje jedo surovo meso, ki se le v redkih slučajih poprej preišče.
Berlinski lekarnar ja pa v Abesiniji naletel še na razne druge okolnosti in slučaje, ki so mu zelo dobro služili.
J ako pride nekega dne v njegovo pro dajalno neki domač veljak. Lekarnar ga po tolmaču vpraša, kaj želi. Odgovor je moral biti čuden, kajti je tolmač začudeno zmignil z rameni. Domačin ni želel nič več in nič manj kot to, da se lekarnar — tiasmeii. Lekarnar je tet čudni želji moral nehote ugoditi. Obiskovalec je ves vzradoščen strese!
9. vsoto denarja na miza. Neki domači čarodej mu je namreč preroko-
Stockholmsk! trgovec — ..bodoči fakir"
Premožni stockholmski trgovec Jonas Brandon se je odločil, da odpotuje v Indijo, da se izuri za fakirja. Iz knjig o fakirjih, budizmu in nirvani ie razbral, da morajo biti ljudie z Vzhoda jako srečni in je sklenil, da se poglobi v njihov svet. Prepustil je svojo pošlo valnico nekemu sorodniku in odšel v { JI j°- V Paonl. kjer je končalo nje-med° ^tovanje. je razdelil ves denar čilo n, uX;Ce' zavrgel evropsko obla-šel ie v - puščavniško haljo. Od-vel kot n *iske goščave in 14 dni ži-volien Prehfvnik- Bi! *c zelo zado-lišči, sadjem in3CVa!se ie samo z ze'
pa so se niegoviTl-TJ1- Neke^a dne
razbojniki, ki so Sr p.ribližali trbe denar i„ vse PreVof »d »*•*> hoteli verjeti, da Je premozema, so ga priroii V najkritičneišem trenutku sc fe zasl/' sal iz gozda strel Puščavi,ik, '.bodoči fakir« se je branil m upiral nasilju z vsemi močmi, ko pa je zunaj počil strel, so razbojniki brez sledu pobeg-£'*>•; Prestrašeni puščavnik je zlezel iz kolibe in videl, da prihajajo iz gozda angleški lovci, ki so »fakirja« odvedli s seboj Brandon se je takoj javil na konzulatu m se vkrcal na prvi parnik, k, ga Je srečnega m zadovolinega pre-Pc tal v domovino Med njegovo odsotnostjo je stockholmski sorodnik Prepisal vse imetie na svoje ime, trdeč, da je Jonas Brandon znorel.’Nje-pvim advokatom je sleparija uspela v i?randon i® ob Povratku doživel ]ncrjlko Presenečenje. Ne da je samo v Vis' Zarn.ar’ poizkušal fakirsko srečo, fiia v3 ie zadela sorodnikova goljufaj 1 }5a ’c stala vse premoženje, vpliv jn° ni°ral zastaviti ves svoj s ti trdite9rcpričati oblasti o neistinito-vih advoknS»v°’e!?a sorodnika in njego-uspeh ne i2r,°v-ki se trudijo, da njihov nc trgovske h § 6 Pravi lastnik ugled-
’val, da ga bo trakulje rešil tujec, ki ima v ustih dvoje zlatih zob. In lekarnar je res imel dve zlati plombi. Ze to je zadostovalo, da je vsako zdravilo »pomagalo« in da se njegova slava raznesla daleč po deželi.
Neki ženi' je zopet dal zdravilo za piti in raztopbino sublimata za rane na roki. Zena je zdravila uporabljala narobe in ko se je lekarnar že bal, da se je zastrupila, je ženica zdrava in vesela raznašala daleč naokrog njegovo hvalo in slavo. Zanimivo je tudi to, da hočejo Abesinčani zdravila v velikih steklenicah. Do malih nimajo nobenega zaupanja. Berlinčan je to hitro uganil in jim je tudi v največii meri ustregel.
V Abesiniji se piše malo receptov. Zdravnikov je malo in bolniki hodijo naravnost v lekarno. Par srečnih slučajev, malo praznoverja in lekarnar je med domačini v kratkem času pravi čarodej.
To in še marsikaj drugega pripoveduje berlinski rojak in abesinski lekar nar Zahn. ki je pa svoj dopust združil še s posebno nalogo. Po Berlinu obiskuje merodajne politične in podjetniške kroge ter jim vneto priporoča, naj se interesirajo za Abesinijo. Tam čaka vse polno načrtov in naprav na bistroumno in odločno podjetniško in orga-nizatorično silo. Nemci naj hitijo, da jim Angleži in Italijani ne prepioveio plodonosnega polja.
Londonska oolidta in Lindberghova žena
Iz Londona poročajo, da ie prispela tjakaj 24 letna Aliče Treengle. ki je zatrjevala, da je Lindberghova žena. Resno je trdila, da se je pred tremi leti poročila z mladim pilotom, toda je ohra nila svoje rodbinsko ime, ker je Lindbergh želel, da se njun zakon prikrije. Policija ie bila takoj obveščena o govorici, ki sc je hitro raznesla po mestu in sc zanimala za mlado gospo. Mlada in izredno lepa ženska je trdovratno vztrajala pri svojih izjavah, ki jih je potrdila tudi novinarjem: »Sem Lindberghova žena. V London pa sem prišla zato. da razkrinkam nehvaležnega moža, da ie podlež, ker me, odkar je postal slaven, ne priznava in odganja od sebe. Toda jaz imam dokaze, da sem njegova zakonita žena!« Toda niti angleški, senzacij željni listi niso objavili presenetljivih izjav lepe gospe, pač pa so se za njo živahno zanimali zdravniki, ki so jo po pregledu oddali v umobolnico.
Spori
čudne .
Neki bahač jo zanimivosti, skih posebnosti. °p'nfd zbirko z godovi n -njo kakor zajec'	pn 80 fe na-
ki jo bil pri njem „n	Neki tovariš,
begava ie lobanja v .ku, ga vpraša svetovmoznanega	ie	Klava
imo sem slučajno 1Si{vcni,ka’ *iKar Pa Je ta-lo mala lobanja,'m poleg??!! - »Tud, istega slavnega moža:, odro-
Skoj« ™	’	*k°	jc	Ul	So	de'
Šoanska maščevalnost
V Madridu je b;I aretiran Pietro Galvaz. berač, ki je skušal uprizoriti vstajo. Pred tedni ie prišel v vilo bogatega posestnika Bargliosa, ki leži tri kilometre od mesta. Vratar ga je surovo odgnal, nakar mu je Galvaz zapretil, da se bn maščeval. Vrnil seje v Madrid, kjer je nahujskal nad 200 beračev in brezposelnih delavcev zoper bogatega posestnika. Druhal, bro-jeca nad 200jnož. je v noči obkolila vno. toda služinčad je pravočasno opa zila nevarnost in telefonirala policiji Ko jc Galvaz hotel naskočiti glavni vhod. jc Barglios spreiel množico s svinčenkami in ranil več razgrajačev 1 renutek kasneje je pridrvela policija v avtomobilih. Večina napadalcev ie pobegnila, Galvaz pa je bil aretiran. Pr, zaslišanju je hladnokrvno izjavil-“Četudi me kaznuiete z 20 letno ječo
ko bom prost okovov, se bom ma-sccval nad skopuhom.«
Vedno praktičen.
— V spomin na edini spor v najinem zakonu sva vsadila malo drevesce, ki je zraslo žo v mogočno drevo.
— Kako škoda, da nisem pHšcl tnd! iaz na to sijaJno misel!
Znknj so tl zdi to tako sliaino?
~ Ljuba duša, pomisli, kake ogrotn-uo bogate gozdove bi že imel sedaj...
Jesenska motociklistična dirka na Teznu
v nedeljo dne 13. septembra t. L ob 14-
Različna prometna sredstva bodisi na suhem (auto) bodisi na morju (regata) in v zraku (avioni) so postala že sredstva konkurenc, pri katerih ista konkurirajo v hitrosti in delazmožno-sti. Tudi motorno kolo, ki je tudi v naši lepd Sloveniji prišlo med širše sloje radi svoje rentabilnosti in ekonomičnosti — posebno motorna kolesa zadnjih let kažejo veliko popolnost v obratu in uporabi bencina — je postalo orodje dirk, ki se imenujejo motociklistične dirke. Tourist - Tropi,y, Grand-Prbri i- t. d. Pri vseh teh motociklističnih meetingih pa si ne smemo misliti takšnih motornih koles, kot jih dobimo pri zastopniku kakšne tovarne, ampak so to popolnoma specializirani in forsirani stroji. Glavna značilnost poleg različnih drugih je ta, da imajo vsi dirkalni motorji na eksplozivnem motorju ventile viseče (Over Head Val-ves O- H. V.). V noveišem se ventili ne odpirajo več potom vzvodov ampak potom osovia in to so takozvani Over Lea d Camshaft - O. H. C. - Konigs-wellenmotor. (Takšne motorje bomo videli tudi v nedeljo pri dirki in sicer v vseh razredih od 175 cem do 1000 ccm-V najnižjem razredu 6 (175 ccm) štar-tajo po navadi samo dvotaktni stroji kot n. pr. Puch, D- K- W. in dr- Na Pu-chu 175 bo štartal Sandler iz Gradca in sicer na Puch-kompresoriu. V razredu A (250 ccm) pride tudi en Puch, in sicer Hobel iz Gradca na Pnch 220 ccm (celih 30 ccm do limita). V tem razredu bomo videli celo vrsto zanimivih strojev, ki igrajo na vseh evropskih moto-mee-tingih veliko vlogo- Gartner z Dunaja je prijavil Reiter-ja na New-Gerardu. Iz Dunajskega Novega mesta se je pri-iavic Krainer na Motto-Guzzi-ju O. H-C-, ki spada med najboljše motorje svojega razreda.
V razredu B (350 ccm) je zaznamovati res najboljše motorje. Gartner z Dunaja je prijavil na Ne\v-Gerardu Me-licharia, ki jc že spomladi pri nas dirkal- Med prijavami za ta razred zapazimo znamko, ki je poleg Sunbeama, Nortona in B. M. W- najboljši stroj na svetovnem moto-trgu. To jo A-M- Ste-vens - A- H. S- S to znamko bo konkuriral Walla z Dunaja. Na stroju H. R- D. sta se prijavila dva konkurenta, eden v razredu B drugi v razredu C, in sicer Messner z'Dunaja in Hatzl iz Gradca. Lepi prijava razreda B sta tudi Gradčana Trummer na Chater Lea O. H. C. in Schall na Velocette. Na Indianu O. II. V- pride Sorger iz Gradca in na belgijskem stroju F. N. se ie prijavil Goriupp. la razred bo mogoče najzanimivejši na vseh dosedanjih dirkah-
Razred C (500 cem) pa bo zaseden tudi po domačinih, in sicer po našem favoritu Pepo Bauman,m jz Poljčan, Babiču iz Maribora ter štirih Zagrebčanih: Štrban na novi B. S. A. »mašini«, s katero je zmagal na Plešivici, Čer-uomercu, Vinkovcih, na cestni dirki Gaštej-Medvode in končno na Ljubelju. Štrban je tudi »kandidat« za državno prvenstvo in bo imel s Moslacherjem precej opravila. Iz Zagreba prideio še Hitterer na Ralcigh-u (na tej znamki se jo pred leti ubil Zagrebčan Jirkal), Bivac na Rudge-Whitwortl, in Uroič. Na isti znamki, kot jo vozi Pepo, bo tudi konkuriral največjj avstrijski as Lady Moslacher na Sunbeamu (noUb^-^rt). Lady ie spomladi na isti znamki zmagal y dveh razredih, toda topot ima ab-solvirati Štrban a in druge nam še neznane dirkače-
Škoda, da smo v vseh razredih še vedno odvisni od inozemcev in Zagreli-čanov, brez katerih si dirke pri nas ne moremo predstavljati. Naši motociklisti apna jo dirkalnih strojev, ker so predragi In^tudi nobeden „e bi svojega stroja »uničil« na dirki. Inozomci imajo P° večini strojo od tovarne in jim ie vseeno, če tudi se jim stroj pokvari.
Upajmo._ da nam bo vremenski bog bolj nakJonjcn kot spomladi in da nebo dirkal šča tako krstil, da bi morali dir-kači jj^ii;e»>to motorno dirka uprizoriti
regato. Isti dan predpoldan se vrši po mestu propagandna ‘ vožnja motociklistov. Popoldan pa bodo vozili na dirkališče omnibusi in pa vlak na Tezno. Opozarjamo tudi cenjeno občinstvo, da bo vsako' prekoračenje barijere med dirko strogo prepovedano in se bo brez pogojno kaznovalo z odstranitvijo prizadetega z dirkališča. Tudi trainingi bodo zanimivi, in sicer v petek popoldan, soboto predpoblan in popoldan ter v, nedeljo predpoldan.
SK. Maribor — SK. Iliri 'a
Odločilna tekma za prvenstvo Slovenije,
V nedeljo ob 11. d op. se bo vršila v Ljubljani odločilna tekma za prvenstvo Slovenije med SK Ilirijo in ISSK Mariborom. Dosedanji prvak Slovenije SK Ilirija razpolaga brez dvoma z najboljšo družino v ljubljanskem podsavezu vendar se ji je sedmorica Maribora v tehničnem in taktičnem oziru toliko približevala, da tvori docela enakovrednega nasprotnika. Prepričani smo, da bosta obe družini zbrali vse svoje moči in uporabili vse znanje, da izvo-jujeta časten rezultat. — Sodil bo gosp. Schneller, rez. g. Doberlet.
Slovensko kolesarsko druStvo Perun
Dirka za prvenstvo v klubu.
V nedeljo 18. t- m. priredi kolesarsko društvo »Perun« dirko za prvenstvo vi klubu na 100 km progi: Maribor - Vojnik - Maribor. Znano je, da ima »Perun« dovelj dobrih vozačev, ki so se čestokrat uspešno borili v medklubskih In nedavno tudi v mednarodni tekmi- Naj-ostreiša bo vsekakor borba med znanimi dirkači: Krameršič, Šibenik, Jurič in Nabergojem, ki je od blesure, za-dobljene pri mednarodni tekmi ozdravel in v nedeljo zopet nastopa. Start in cili je ob 8- zjutraj na Kralja Petra trgu. Prvi dirkači se bodo vračali na cilj o-krog 1412. dopoldne.
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
Jutri petek ob 20. sestanek nogometašev pri Zamorcu. Načelnik-
Mariborsko kasaško društvo priredi v nedeljo, dne 2- oktobra kasaške in galopske dirke na Teznu.
300 tisoč podoisov za varstvo živali
Zveza društev za varstvo živali v Berlinu je v kratkem času zbrala 300 tisoč podpisov za svojo vlogo na nemški državni zbor v svrlio izpopolnitve zakona v varstvo živali. Vlogo so podpisali sloviti umetniki, zlasti pisatelji, slikarji in gledališki igralci. Na stotine -je podpisov novinarjev, na tisoče pa upokojenih častnikov in visokih uradnikov. Ogromno število podpisov vsebuje okrog 8 tisoč pol, ki bodo vezane v 15 do 20 knjig. Podpisne knjige bodo z vlogo vred izročene predsedniku parlamenta. Zveza pa je razvila tudi velikansko propagando s predavanji, filmom in s tiskom za varstvo živali.
Soomenik pesniku —beraču
V Londonu so nedavno svečano odkrili pesniku Williamu Blakeu nagrob ni spomenik, kip pesnika. Lordmajor je ob grobu govoril, Thomas Wright, predsednik društva, ki si je nadelo ime po umrlem pesniku, pa je recitiral odlomke iz pesnitev pokojnega velikana. Na dan odkritja spomenika je bil prirejen velik koncert in banket, kar ie stalo okrog 1000 funtov (276.000 Din). Zanimivo je, da je pesnik Blake pred 100 leti umrl v bedi in pomanj-kaniu od gladu in bil pokopan na pokopališču, ki je bilo določeno za berače, z več ubožci skupaj. Pred 20 leti so angleški literati nenadoma ugoto-yili. da je bi! pVsnik-berač eden izmed največjih angleških pesnikov in sklenili. da mu hvaležna domovina postavi spomenik. Truplo je bilo izkopano, vendar je dvomljivo, ali so izkopane kosti ostanki pesnika ali kakega be* 1
Stran %.
MarUiorsTrt T F C F I? N T K TufrS
V M a rIHoTn- cine TT 19^7
Anton Skala:
S kulturnega polja na Kosovo polje
Ko je že omenil Bolgare, sem ga vprašal, kaj praviš, kako bi bilo, ako bi se Srbi in Bolgari združili?
E, pa to bi bila silna država; cerkev in druge države bi se tresle pred njo. Dobro bi nam bilo, nikogar bi se ne bali. Turek ni hotel, da bi se mi združili, vedel je, da bi bil to konec zanj. On nas je tlačil in psoval. Znaš, kako je Turek nazival Srba in Bolgara? Govno. Rekel je; Vol vleče voz. Na poti spusti govno. Govno pade na ko-lotečino in obleži na levi in na desni. Na levi je Srb. na desni Bolgar, oba pa sta govna. Ali to govno je pognalo Turke in bo še marsikoga, Če bo združeno.
Omenil sem morilsko klanje Srbov po Bolgarih za svetovne vojne. Odgovoril je: Znaš. to je drugo pitanje. Bilo je tako in onako, ali narod more da preboli tudi to.
Gledala sva na polja in hribe tam okrog, ki so od trimesečne suše popolnoma porjavela. Vprašal sem ga, kako da hribi niso porasli z gozdovi, ko je toliko rodovitne zemlje po rebrih. E. pa bili so gozdovi, krasne šume so bile. ali Turek je zažgaj vse, da se srbski narod ni mogel skrivati in haj-dučiti. Ali sedaj zopet pogozdujeio. Povsod je zasajen pitani kostanj. Glej. lise. me je opozoril seljak Macedonec. Iz blata so. nizke, drvene in skoraj brez oken. Ali ni bil naš seljak tako umazan in neuk. da si je gradil take hiše. Moral ie tako graditi, ker če si je kdo zgradil lepšo hišo. ah' napravil lepšo sobo v hiši. ie prišel Turek in hodil toliko časa v njegovo hišo. da ga je pregnal, oziroma popolnoma uničil.
— Letos boste siromaki, sem poizvedoval dalje, ko vam je suša vse uničila. Ej, pa tako ie. gospodine. Ali ne mi; človek se priživi in je prav. da ga Bog kaznuje, ali živina trpi. Vidiš, pa so časi taki. da ne more biti drugače kakor ie. Včasih je bilo drugače. Včasih o suši ie rekel svečenik v cerk vi v nedeljo: Popoldne bomo šli prosit Boga za dež. Ne zase. Človek ie grešnik in zasluži kazen božio, ali žival trpi. težko delo ves teden, a ona nima pameti in govora, da bi Bogu prosila, zanio bomo prosili. Malo se bomo nrošetali no ooliu in molili, pa se bo Bog usmilil živine. Šli smo popoldan, molili in preden smo se vrnili v mesto, so se zgrnili oblaki na nebu in
padel je dež, da smo bili mokri do kože. Ali to je bilo nekdaj, tedaj so svečeniki molili, in so se ženske brigale za hišo in so bile spodobno oblečene in počesane. Lahko je bilo tedaj Bogu in je rad uslišal človeka. Ali danes! Kako naj te Bog usliši? Svečeniki po gostilnah in barih, ženske pa ostrižene, da ne veš, kdo je moški, kdo ženska in z golimi rokami in golimi nogami. Ali naj gre tak svet na polje in prosi boga? Bog bi se obrnil okoli in poslal še huišo kazen. E, mladi svet, mladi svet, to je novi svet! Vidiš, kakor pri nas Seljakih je to: Vpre-žeš v voz vola in mlado živinče. Mlado živinče se zažene in misli, da bo šlo tako kakor ono hoče, skače in se napenja, a kmalu omaga in omahne, stari vol pa mora potem vleči voz in še mlado živinče.
— Ali ste govorili tudi s Turki?
— Tudi. V Skopi ju jih je mnogo. Poleg Arnautov opravljajo poselska in težaška dela v mestu, imajo pa svoje domove, trgovine in delavnice na desnem bregu Vardarja v najslikovitei-šem delu Skoplja. Ta del mesta je na hribu, z Dušanovim gradom na vrhu, z nebrojnimi mošejami, z groznimi zapori Kuršumlja han in s starodavno cerkvijo Sv. Spasa. ki leži pod zemljo in v kateri je bil kronan car Dušan Silni. Ikonastas v tej cerkvi je brez-primerna umetnina na svetu. Ročno delo iz leta 1200.: iz orehovega lesa izrezljani stebri, ornamenti, podobe, sohe. in v desnemu kotu vsi trije rezbarij sami. Ako hodiš po Skopliu in krajih tam doli. občutiš, da se nahajaš na naših klasičnih tleh. Enak občutek sem imel. ko sem hodil leta 1918. po Flandriji in Belgiji. Flandrijci in Belgijci so našli v Coster-ju umetnika, ki ie v »Ulenspieglu« napisal tragedijo flandriiskejn belgijske zemlje in duše. naša klasična zemlja na iugu še čaka na svojega Costerja in Ulenspiegla.
Da. govoril sem tudi s Turkom. Baš pred groznimi zidinami Kuršumlje ha-na sem ga ustavil težaka, ki nosi vedno vse svoje s seboj in to je leseno nosilo, ovito s starimi vrečami, ki si ga priveže na hrbet in nalaga nanj bremena, ki jih z urnimi koraki prenaša po naročilu. Kadar izvrši delo. leže na pločnik v tej ali oni ulici, dene nosilo pod glavo in zaspi. Mimoidoči se mirno umikajo in mu dajo, da se naspi.
Vprašal sem težaka, kako mu je. Pa. fala Bogu. dobro! Nikdo me ne bi.ie! Zaslužim, pijem rakijo. iem meso m zakon velia za vse
— Ali ješ tudi svinjsko meso?
— Ne smem, je prepovedano.
— Zakaj je prepovedano?
— Prišla je svinja v Čabo.
— Kam?
— V Čabo. Mohamed je ustvaril Čabo sredi sveta, da nimajo vsi pravoverni mohamedanci enako daleč do tja. Vsako leto Jih mora priti v Čabo 77.000. Ako jih iz drugih krajev ne pride toliko, morajo priti iz bližine, da se število dopolni. Vsakdo mora pripeljati s seboj po premoženju ali ovco. kozo, ali goved. Ali pa mora oddati temu primerno vsoto denarja. Živel je bogatin, ki ni hotel prignati goveda, pa tudi denarja ni hotel odšteti, ali, ko se je vrnil domov, je našel vso živino poginjeno in dokler ni v Čabi dvostruko poravnal svojega dolga, mu ie poginila vsaka žival, ki jo je prignal v svoje staje. Žival pa se mora prignati v Čabo. ker živi tam siromašen narod sredi peščenega polja in se preživlja le od darov pravovernih. Ko so postavili Čabo. je bilo treba strogo paziti, da ne pride živina v svetišče. Zgodilo pa se ie. ko ni bilo nikogar v svetišču, da je prišla vanj svinja. Videli so jo, ko je prišla vanj in vedeli so, da se ie drgnila ob sveti kamen, niso pa vedeli, ali se je drgnila na levi ali na desni strani. Da se ie drgnila na desni strani bi ne bilo prepovedano, da se je drgnila na levi. bi bilo zlo in prepovedano, in ker niso mogli določiti ne tega ne onega, je Mohamed prepovedal jesti svinjsko meso.
— Kako pa to. da smeš piti rakijo in nivo, vina pa ne?
Tudi to je razložil Turek. Ko je živel Mohamed ie živela ob cesti v leni hiši bogata vdovica s sinom. Temnilo se ie že. ko ie prišel mimo hodža. Vdovica ga povabi k sebi in postavi predeni na mizo liter vina in nož ter reče: Hodža. izmed troje imaš, da 'zbiraš za prenočišče. Ali živi z menoi, ali zakolii z nožem sina. ali popij ta liter vina. Hodži se ni dalo živeti z vdovico, ker je vedel, da bi se je ne reši! več: sin mu ni nič storil, da bi ga zaklal, torej mu je preostalo samo tretje in popil je liter vina. Ko pa je popil vino. je živel z vdovico in z nožem zaklal sina. Zvedel je za to Mohamed in prepovedal vsem pravovernim piti vino. Rakije in piva pa tedaj še ni bilo, zato tudi pravoverni smeio piti rakijo in pivo.
*
~ Jejhata. gospod učitelj, povejte mi še kaj o kačakih. Tolikokrat berem o njih. gotovo ste jih tudi vi videli.
— Khm! kačakih? Pa dobro, POv?” dal vam bom tudi o kačakih. Vozili smo se s Skoplja na Kosovo polje. Najprej z vlakom do Lipbanja. Tam so nas čakali vozniki. Na 60 vozeh nas je okrog 400 prevozilo 16 km od Lipljanja do Gračanice. 12 km od Gra-čanice do Prištine, 9 km od Prištine na Muratovo turbe in še 4 km do Obi-ličevega sela. Potem pa zopet z vlakom nazaj v Skoplje. Vozili smo se od polšestih zjutraj do poldesetih zvečer. Na našem vozu smo bili Slovenci, Hrvati in Srbi, štiri dame in štirje gospodi. Voznik je bil kolonist doma iz Like. Na Kosovem pobu je že več kolonij. Kolonisti Hrvatje, Srbi in tudi Slovenci so si postavili prav čedna sela.Obdelujejo rodovitno Kosovo polje in prevažajo rudo z bližnjih rudnikov na postajo v Lipljanj. Da ni na Kosovem polju kolonistov, bi ga ustrahovali kačaki, kolinistov pa se boie in je že zelo redek slučaj, da vpade ka-čak na Kosovo. Med Lipljanjem in Gračanico je velika božjepotna cerkev Sv. Petka pol pod zemljo in pol nad njo. Pod zemljo je kamen in iz njega teče voda. Tiakaj prehajajo bolni na očeh in si jih s čudežno vodo Sv. Petke izpirajo. Mnogo jih je baje že ozdravilo. Ustavili smo se pred zidinami staroslavne Gračanice. kraljev sko cerkvijo s šestimi stolpi. Popolna tišina ja zavladala med nami. Srbom, ki so prvič stopili v ta najsvetejši hram, so se orosile oči. Kupili smo svečke ob vhodu in iih pred ikona stasom prižgali za zdravje svojcev. Premajhen je človek in prekratko je njegovo življenje, da bi mogel prav poj-miti in domneti vso dobo sedmih stoletij. ki so vtonila v večnost ob zidovih Gračanice. In prav ta leta mineva 700 let. kar je zgradil krab Milju-tin Gračaniško cerkev, jo dal od prvovrstnih umetnikov poslikati in jo kraljevsko uredil in opremil. In doživela je slavne dni srbeke^a carstva. pretrpela nropast Srbadije. bila oskrunjena od Turkov. Arnautov, Bolgarov, bila hlev za živino in skladišče, pa se je zopet dvignila in doživela ujedinje-nje Srbov, Hrvatov in Slovencev v mogočni, mladi državi. Prematfml smo. da bi to razumeli. Ko stojiš v Gračanici nreri freskami svetnikov ali pred podobo Miljutinove žene. kraljice Simonide in gledaš v njihove od Turkov in Bolgarov izdolbene oči. te stresa mraz. Nepopisen občutek gorja in bridkosti ie. gledati v izdolbene oči podob ki imajo v duplinah nakopičeno vso tragedijo sedmih stoletij.
Konec prihodnjič
Mali ogl«»l ki »lužijo v poar*. •lovtln* in »ocijaln* namena eb^intfva: vsaka beseda 30 ■ajmanjii znesek Din 6-
l Mali
Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega sli reklamnega anačaia: vsaka beseda 50 p, najmanj*! znesek Dm 10'
Abonenti
M sprejmejo po 450 Din, a la carte 600 Din. Priporoča se Hotel Kosovo, Grajski trg št. 1.	1079
Meblovano sobo
s Posebnim vhodom in električno lučjo oddam tako! aU s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Večernika«.	1080
Perfektna kuharica,
ki opravlja tud! druga hišna dela, se t<6e. — Naslov v upravi »VeJemika«.
1081
Soba se odda za 14- dni (cena Din 200). Naslov v upravi. —	j	074
Gonilni jermeni.
najboljše knko\osti. že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri [VAN KRAVOS, Aleksandrova c- 13. Zahtevajte ponudbo.
829
Kupim otroško posteljčko.
Naslov pove uprava.	jQ78
Moderno irejni itoloa ttiia
z električnim pogonom za popravila navadnih in motornih koles s posebnim oddelkom za popravila šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, gramofonov itd. itd.
IU59
ilill lillil, Buta. Tililsil
se cenj. občinstvu najtopleje priporoča.
Din 199'—
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Unici Traim
Grajski trg 1	870
Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si naba vite najbolje pri
SC© BALOH
Vetrinjska ulica 18. 865
Za naporne Doklice
M
(t
Prazno
Mišin ed Oflol-a
kupuje
Drago Rosina
Vetdnjsk* ulica 26
Vse šolske potrebščine
v naivečjl izbiri in po solidnih cenah le v trgov,nl
Zlata Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11
PRODAMO
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fr
Stanko De
m
večjo množino
kilogram Din 4*—
Več se izve v upravi Večernika.
Ul
Tesan le
Potrebulem za tskoj.Snio dobavo pivovisicn suh, raven in obtesan les	1071
%" 8	m	ca.	10	ma
V," 9	m	alt	5	m	ca.	18 m'
V 7	m	Cfl.	n	m»
»/„" 6	m	ali	7	m	ca.	80 ma
Ponudbe za celo ali delno par tijo poslati z označbo cene fco vagon nakladna postaja na
Ivan Hartl, skl. tehn. drva Zaqreb, Martičev« ulica 25
an Brozovičv Mariboru- Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik t e I a v Mariboru.
Ostravskl in livarski
kovaški koks — kosovec, oreh°ve(' 'j1, grahovec, kovaški premog, k^kor tU(h oglje stalno najceneje v zalogi Pr‘
Branko Mejoviek, Maribor
Tattenbachova ulica št. 13.