Območna enota Kranj UMRLJIVOST V GORENJSKI REGIJI V OBDOBJU OD 2010 DO 2019 1 UMRLJIVOST V GORENJSKI REGIJI V OBDOBJU OD 2010 DO 2019 Avtorji: Marjetka Hovnik Keršmanc, Darja Zupan, Zala Marn, Marija Pšeničnik, Alenka Hafner, Neža Studen Recenzenti: Marjan Premik, Vesna Zadnik Oblikovanje: Darja Zupan Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj, Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj Publikacija je dostopna na spletni strani https://www.nijz.si/sl. Kraj in leto izdaje: Kranj, 2022 Elektronska izdaja Zaščita dokumenta © 2022 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in kazensko zakonodajo. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 98015747 ISBN 978-961-6945-64-6 (PDF) 2 ZAHVALE Avtorice publikacije se zahvaljujemo sodelavcem Zdravstveno podatkovnega centra za posredovane podatke, predvsem Milošu Kravanji, ki je podatke pripravil, in predstojnici Metki Zaletel. Najlepše se zahvaljujemo tudi recenzentoma doc. dr. Marjanu Premiku in prof. dr. Vesni Zadnik za kritičen pregled publikacije in napotke za njeno izboljšanje, ki nam bodo še zlasti v pomoč pri pripravi podobnih publikacij v prihodnosti. 3 RECENZIJE Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja Najnovejša publikacija izpod peresa strokovnjakinj s področja javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Kranj podaja natančen pregled populacijske umrljivosti na Gorenjskem v desetletnem obdobju pred pandemijo COVID-19. Avtorice izjemno podrobno predstavijo vse ključne kazalnike umrljivosti za celotno Gorenjsko regijo, kot tudi za posamezne upravne enote, kazalnike pa primerjajo tudi z nacionalnim povprečjem. Poleg skrbno zbranih podatkov in sistematičnega metodološkega pristopa obsežno publikacijo odlikuje tudi privlačno in pregledno oblikovanje. Zbrani rezultati bodo javnozdravstveni stroki zagotovo v pomembno pomoč pri spremljanju zdravja prebivalcev Gorenjske v času pandemije in po njej. Služijo pa lahko tudi kot odlična osnova pri pripravi poenostavljenih in skrajšanih gradiv s katerim se zdravstveno stanje in potrebni ukrepi za njegovo izboljšanje predstavljajo odločevalcem in laični javnosti. Doc. dr. Marjan Premik, dr. dent. med. Avtorice so z namenom, da kvantitativno proučijo pojav umrljivosti za obdobje zadnjih deset let pri prebivalstvu na območju Gorenjske regije uporabile osnovna informacijska vira in sicer zbirko podatkov o umrlih, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje in podatkov o številu prebivalcev Statističnega urada Republike Slovenije. S strokovno uveljavljeno kombinacijo podatkov so s kazalci in trendi pripravile informacijo, ki omogoča prikaz stanja, primerjave in izračun trendov za posamezne skupine prebivalstva z izbranimi značilnostmi na opredeljenem območju. Ugotovitve so prikazane razčlenjeno za pet upravnih enot Gorenjske s pomočjo mednarodno opredeljenih kazalcev in klasifikacij kot so: splošna stopnja umrljivost, specifična stopnja umrljivosti, starostno standardizirana stopnja umrljivosti, prezgodnja umrljivost (YPLL), mediana starosti ob smrti in umrljivost dojenčkov in mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB). Rezultati sistematično urejenih in v kazalce ter trende preračunani podatki, so prikazani v sedmih poglavjih (starost ob smrti, umrljivost po bioloških starostnih skupinah, prezgodnja umrljivost, smrti, povezane z zunanjimi vzroki , vzroki smrti po bioloških starostnih skupinah) opozarjajo na stanje in nekatere razlike po spolu, starosti, vzrokih smrti v in med upravnimi enotami Gorenjske (prebivališče), kot tudi na razlike v primerjavi z ostalo Slovenijo. Posebno pozornost vzbujajo kazalci oz. trendi, ki kažejo boljšo ali slabšo sliko od povprečja. Pridobljene informacije odsevajo del slike zdravstvenega stanja proučevanega prebivalstva, ki ga lahko merljivo prikažemo. Pridobljena merila so dejstvo, ki ga za pretečeni čas in dani prostor ne moremo spreminjati, lahko pa iz tega izluščimo nujne elemente uporabne za kakovostno zastavljanje uresničljivih in merljivih novih ciljev zdravja (daljše trajanje življenja, zmanjšanje prezgodnje umrljivosti, zniževanje bremena bolezni ipd.), kot tudi elemente za izbiranje javno zdravstvenih strategij za izboljšanje zdravja na lokalni, regionalni, in državni ravni. Stroka javnega zdravja razpolaga s široko paleto možnih ukrepov (splošni in specifični ukrepi za krepitev zdravja, preprečevanje posameznih bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni (screeningi), zdravljenje in rehabilitacija), izbor med njimi pa je treba določiti v soglasju s prebivalstvom in političnimi odločevalci. Avtorjem publikacije bi morda lahko »zamerili« le, da sicer korekten prikaz umrljivosti in njene dinamike niso poljudno komentirali v zvezi z najpogostejšimi verjetnimi dejavniki tveganja in prevladujočimi determinantami zdravja v povezavi z obstoječo situacijo na Gorenjskem. Takšen 4 razširjen vpogled v umrljivost bi verjetno v prihodnje lahko povečal splošno zanimanje za prikazano problematiko in vplival na prenos strokovno utemeljenih spoznanj in rešitev na zdravju prijaznejšo življenjsko ljudsko prakso v domačem okolju. Vsekakor je treba poudariti, da je pričujoča publikacija dragocen prispevek stroke javnega zdravja k širšim prizadevanjem za nadaljnje izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, kot tudi podlaga za razširjene in poglobljene raziskave kakovosti življenja na Gorenjskem. Gradivo vsebovano v publikaciji je izjemno dragoceno tudi zaradi aktualne potrebe po resnem demografskem, epidemiološkem in socio-ekonomskem ovrednotenju ukrepov in posledic povzročenih in povezanih s pandemijo covid-19. 5 POVZETEK Umrljivost je posreden kazalnik splošnega zdravstvenega stanja v družbi. V analizi so avtorji želeli prikazati, kaj se je med letoma 2010 in 2019 dogajalo na področju umrljivosti na Gorenjskem. Osnovni vir podatkov je bila statistična zbirka podatkov o umrlih, ki jo upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, za preračune umrljivosti pa so uporabili podatke Statističnega urada RS o številu prebivalcev Republike Slovenije za opazovana leta na dan 1.7. Na Gorenjskem je v obdobju desetih let skupaj umrlo 17.788 prebivalcev, od tega je bilo 50,25 % smrti pri ženskah. Vendar je starostno standardizirana stopnja umrljivosti, ki izniči vpliv starosti na umrljivost, pokazala na višjo umrljivost moških, in sicer v povprečju 1,7-krat. Se je pa v opazovanem obdobju starostno standardizirana umrljivost znižala pri moških kot ženskah. V primerjavi s slovenskim povprečjem je bila v celotnem desetletnem obdobju umrljivost na Gorenjskem nižja: povprečna letna starostno standardizirana stopnja umrljivosti je znašala 504,86 umrlih na 100.000 prebivalcev, v preostali Sloveniji 558,70. Ne le skupna umrljivost, tudi umrljivost moških in žensk na Gorenjskem je bila nižja kot v Sloveniji. Vendar pa so bile zaznane razlike v umrljivosti med upravnimi enotami (UE) Gorenjske. Najvišja povprečna starostno standardizirana stopnja umrljivosti je bila zabeležena v UE Jesenice (567,83 smrti na 100.000 prebivalcev), ki je tudi presegala slovensko povprečje, najnižja v UE Škofja Loka (474,44 smrti na 100.000 prebivalcev), pod regijskim povprečjem je bila še UE Kranj. Ugoden trend umrljivosti pri moških je bil prisoten v UE Jesenice in UE Kranj, medtem ko pri ženskah v nobeni enoti. Bolezni obtočil (37,91 %) in neoplazme (33,89 %) so predstavljale vodilna vzroka smrti na Gorenjskem, sledile so poškodbe in zastrupitve (7,26 %), bolezni dihal (5,76 %) ter bolezni prebavil (4,56 %), 10,36 % smrti pa je bilo zaradi vseh drugih vzrokov. V primerjavi z vodilnimi vzroki smrti v Sloveniji, je bil delež neoplazem ter poškodb in zastrupitev na Gorenjskem nekoliko višji kot v ostali Sloveniji. Pri moških so vodilno vlogo med vzroki smrti prevzele neoplazme. Te so na Gorenjskem beležile tudi najvišjo starostno standardizirano stopnjo umrljivosti za oba spola skupaj in pri moških, pri ženskah pa bolezni obtočil. Čeprav so bili trendi umrljivosti za vodilne vzroke smrti na Gorenjskem ugodni, pa so bili pri ženskah statistično značilni le za bolezni obtočil in za bolezni dihal. Tudi v UE Gorenjske je bilo zaporedje vzrokov smrti isto, z izjemo UE Tržič, kjer je bilo več smrti zaradi bolezni dihal kot poškodb in zastrupitev. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti pa je bila v UE Radovljica najvišja za bolezni obtočil, v preostalih štirih UE za neoplazme. Vodilni vzroki smrti se med starostnimi skupinami razlikujejo: v obdobju dojenčka so bila to stanja, nastala v perinatalnem obdobju; v starostni skupini 1−3 leta zunanji vzroki; v starostni skupini 4−6 let neoplazme, bolezni centralnega živčnega sistema in zunanji vzroki; v starostni skupini 7−14 let bolezni centralnega živčnega sistema in neoplazme; v starostnih skupinah 15−19 let in 20−44 let zunanji vzroki (pri ženskah neoplazme); v starostni skupini 45−64 let neoplazme; v starostni skupini 65 in več let bolezni obtočil (pri moških neoplazme). Smrti zaradi zunanjih vzrokov je bilo na Gorenjskem v opazovanem desetletnem obdobju zabeleženih 1403 in 63,79 % jih je bilo pri moških. 33,50 % teh smrti so botrovali nezgodni padci, 29,79 % samomori, 11,19 % pa transportne nezgode. Medtem, ko so bili pri moških najpogostejši vzrok samomori (36,20 %), so bili pri ženskah padci (47,83 %). Povprečna stopnja umrljivosti zaradi te skupinesmrti na 100.000 prebivalcev je bila na Gorenjskem (68,78) nižja kot v ostali Sloveniji (71,79). Glede na posamezne vzroke ni pa je bila umrljivost na Gorenjskem višja za transportne nezgode in samomore, a nižja za padce. Umrljivost se zaradi zunanjih vzrokov smrti v desetih letih ni pomembno spremenila, je pa bil med vzroki zaznan padec umrljivosti za transportne nezgode skupaj in za moške ter pri ženskah porast za padce. Med UE Gorenjske je bila v desetletnem obdobju s temi smrtmi najbolj obremenjena UE Radovljica, sledila je UE Jesenice, najmanj obremenjena pa UE Kranj. Umrljivost zaradi zunanjih vzrokov smrti se v UE v desetih letih ni pomembno spremenila, z izjemo znižanja v UE Škofja Loka. 6 Povprečna desetletna mediana starosti ob smrti je na Gorenjskem znašala 80,31 let in je bila podobna slovenskemu povprečju (80,17 let) ter višja za ženske kot moške. Njen trend je bil ugoden tako za moške kot ženske. Med UE Gorenjske je bila v povprečju najnižja mediana starosti ob smrti zabeležena v UE Jesenice (79,16 let), najvišja v UE Radovljica (81,04 let), nad regijskim povprečjem je bila še UE Škofja Loka. Trendi so pokazali višanje mediane starosti ob smrti v vseh UE, razen za moške v UE Tržič in za ženske v UE Jesenice. Na Gorenjskem je v desetletnem obdobju skupaj umrlo 40 dojenčkov. Povprečna umrljivost dojenčkov (1,84 umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih otrok) je bila nižja od slovenskega povprečja (2,14). Med UE Gorenjske je najvišjo povprečno umrljivost dojenčkov beležila UE Jesenice (2,37), najnižjo pa UE Tržič (0,68). Trend umrljivosti dojenčkov ni bil statistično značilen niti za Gorenjsko niti za nobeno njeno UE. Pred dopolnjenim 65. letom starosti, kar je predstavljalo prezgodnjo umrljivost, je bilo na Gorenjskem v desetih letih skupaj zabeleženih 3180 smrti oz. 17,88 % vseh smrti. S tem je bilo skupaj izgubljenih 38.152 let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti ali v povprečju na leto 22,88 let na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, kar je sicer manj kot v povprečju v Sloveniji (25,26 let). Moški so bili v primerjavi z ženskami s prezgodnjo umrljivostjo 2-krat bolj obremenjeni. Čeprav je bil trend gibanja prezgodnje umrljivosti za Gorenjsko ugoden, le-ta pri ženskah ni bil statistično značilen. Med UE je imela najnižjo prezgodnjo umrljivost UE Škofja Loka (21,32), najvišjo pa UE Radovljica (26,25). Slabši od regijskega povprečja sta bili še UE Jesenice in UE Tržič. Prezgodnja umrljivost se je znižala le v UE Kranj in UE Škofja Loka. Osebe, ki so umrle pred dopolnjenim 65. letom starosti, so na Gorenjskem v povprečju izgubile 12 let potencialnega življenja, kar pa je malo več kot v povprečju v Sloveniji (11,58 let). To pomeni, da so, ob sicer manj prezgodnjih smrtih na Gorenjskem, moški in ženske, ki so umrli pred dopolnjenim 65. letom starosti, umrli mlajši kot v povprečju v Sloveniji. Med prezgodnjimi smrtmi so največ izgubljenih let potencialnega življenja zahtevale neoplazme, sledile so poškodbe in zastrupitve, tem pa bolezni obtočil in to tako v gorenjski regiji, kot tudi v njenih UE ter v Sloveniji. Izsledki analize so lahko pomembna osnova za načrtovanje in izvajanje javno zdravstvenih ukrepov na področju varovanja, ohranjanja in krepitev zdravja prebivalcev ter zmanjševanja neenakosti v zdravju v regiji. 7 SEZNAM KRATIC MKB - Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje RS – Republika Slovenija SSSU - starostno standardizirana stopnja umrljivosti YPLL - years of potentional life lost (izgubljena leta potencialnega življenja) UE – upravna enota 8 KAZALO ZAHVALE .......................................................................................................................................................... 3 RECENZIJE ........................................................................................................................................................ 4 POVZETEK ........................................................................................................................................................ 6 UVOD ............................................................................................................................................................. 11 METODOLOGIJA ............................................................................................................................................. 13 REZULTATI ...................................................................................................................................................... 16 I. SPLOŠNA IN SPECIFIČNA TER STAROSTNO STANDARDIZIRANA UMRLJIVOST ........................................ 16 I.1 GORENJSKA IN SLOVENIJA ................................................................................................................... 16 I.1.1 Število umrlih .................................................................................................................................. 16 I.1.2 Splošna umrljivost in specifična umrljivost po spolu ....................................................................... 16 I.1.3 Starostno standardizirana umrljivost .............................................................................................. 16 I.1.4 Vzroki smrti ..................................................................................................................................... 18 I.2 UPRAVNE ENOTE (UE) GORENJSKE ...................................................................................................... 26 I.2.1 Število umrlih .................................................................................................................................. 26 I.2.2 Starostno standardizirana umrljivost .............................................................................................. 26 I.2.3 Vzroki smrti ..................................................................................................................................... 28 II. STAROST OB SMRTI ............................................................................................................................... 46 III. UMRLJIVOST PO BIOLOŠKIH STAROSTNIH SKUPINAH ........................................................................... 48 IV. UMRLJIVOST DOJENČKOV ..................................................................................................................... 50 V. PREZGODNJA UMRLJIVOST ................................................................................................................... 53 V.1 GORENJSKA IN SLOVENIJA ................................................................................................................... 53 V.1.1 Število prezgodnjih smrti in število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti .................................................................................................................................................. 53 V.1.2 Vzroki prezgodnjih smrti ............................................................................................................. 55 V.2 UPRAVNE ENOTE GORENJSKE ............................................................................................................. 56 V.2.1 Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti ...................... 56 V.2.2 Vzroki prezgodnjih smrti ............................................................................................................. 58 VI. SMRTI, POVEZANE Z ZUNANJIMI VZROKI .............................................................................................. 61 VI.1 GORENJSKA IN SLOVENIJA ................................................................................................................... 61 VI.2 UPRAVNE ENOTE ................................................................................................................................. 66 VII. VZROKI SMRTI PO BIOLOŠKIH STAROSTNIH SKUPINAH...................................................................... 75 VII.1 GORENJSKA IN PRIMERJAVA Z OSTALO SLOVENIJO ............................................................................ 75 VII.1.1 Obdobje dojenčka ....................................................................................................................... 75 VII.1.2 Majhni otroci (1−3 let) ................................................................................................................ 75 VII.1.3 Predšolski otroci (4−6 let) ........................................................................................................... 77 VII.1.4 Otroci, stari 7−14 let ................................................................................................................... 78 VII.1.5 Mladostniki (15−19 let) ............................................................................................................... 79 VII.1.6 Mlajši odrasli (20−44 let) ............................................................................................................ 80 VII.1.7 Odrasli, stari 45−64 let ................................................................................................................ 81 VII.1.8 Odrasli, stari 65 in več let ............................................................................................................ 82 VII.2 UPRAVNE ENOTE GORENJSKE ............................................................................................................. 83 VII.2.1 UE Jesenice ................................................................................................................................. 83 VII.2.2 UE Kranj ...................................................................................................................................... 83 VII.2.3 UE Radovljica .............................................................................................................................. 83 VII.2.4 UE Škofja Loka ............................................................................................................................. 83 VII.2.5 UE Tržič ....................................................................................................................................... 84 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................................... 86 VIRI ................................................................................................................................................................ 87 Kazalo preglednic ........................................................................................................................................... 88 Kazalo slik ...................................................................................................................................................... 91 Stvarno kazalo ................................................................................................................................................ 96 9 UVOD 10 UVOD Umrljivost je posreden kazalnik splošnega (dobrega ali slabega) zdravstvenega stanja v družbi. Podatki o umrlih odsevajo število, razporeditev in strukturo najtežjih bolezni med prebivalstvom (1). Podatki o umrljivosti dajo prvo splošno oceno zdravstvenega stanja prebivalcev in deloma tudi vpogled v zdravstveno varstvo (2). Pred razvojem zdravstvene statistike so bili ti podatki edino znanje o tem, kaj se je dogajalo z zdravjem prebivalcev. Tudi danes imajo podatki o umrljivosti prebivalcev za oceno zdravstvenega stanja v določeni populaciji prednost v primerjavi z drugimi viri zdravstvenih informacij (3). Podatki o umrljivosti namreč izhajajo iz registracije smrti, ki je enkraten, končen in jasno definiran dogodek. V Sloveniji je praktično zabeležena vsaka smrt. Potrdi jo zdravnik-mrliški oglednik, ki določi tudi vzrok smrti. V proces zbiranja podatkov o umrlih osebah so vključeni zdravstvo, matični uradi in ministrstvo za notranje zadeve (Centralni register prebivalstva). Kvaliteta podatkov, predvsem vzrokov smrti, pa zavisi od postavljanja pravilne diagnoze ob smrti, korektnega vpisa te informacije v zapis o vzroku smrti in kodiranja vzroka smrti. Podatki o umrljivosti skupaj z drugimi pomembnimi kazalniki predstavljajo temelje za načrtovanje zdravstvenega varstva in zdravstvene politike v državi (4). Podatki o umrljivosti so dosegljivi za večino evropskih držav. Ker poteka njihovo zbiranje in obdelava po enotni metodologiji, so medsebojno primerljivi. Namen naše analize je prikazati, kaj se je v desetletnem obdobju, med letoma 2010 in 2019, dogajalo na področju umrljivosti na Gorenjskem in s tem posredno oceniti zdravstveno stanje njenih prebivalcev, kar je pomembna osnova za načrtovanje in izvajanje javno zdravstvenih aktivnosti za varovanje, ohranjanje in krepitev zdravja prebivalcev ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. 11 METODOLOGIJA 12 METODOLOGIJA V analizi smo uporabili podatke o umrlih osebah, vir podatkov je bila statistična zbirka podatkov o umrlih, ki jo upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ). Za preračune umrljivosti smo uporabili podatke o številu prebivalcev Republike Slovenije (RS) (v nadaljevanju prebivalci) na dan 1.7. za opazovana leta od 2010 do 2019, katerih vir je Statistični urad RS. Smrt ugotovi in njen vzrok zabeleži zdravnik mrliški oglednik na Zdravniškem potrdilu o smrti in poročilu o vzrokih smrti. Dodatni podatki o smrti in umrlem so zajeti na obrazcu DEM-2 (Prijava smrti), ki jo izpolni matičar na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje prijavitelj smrti (5). Zaradi mednarodne primerljivosti teh podatkov obstaja mednarodni dogovor o definiciji vzroka smrti. Vzroki smrti so vse tiste bolezni, bolezenska stanja ali poškodbe, ki so bodisi privedli do smrti, bodisi prispevali k njej in okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile take poškodbe (6). Da bi preprečili smrt, je treba v neki točki pretrgati niz dogodkov ali izvesti zdravljenje. Najučinkovitejši cilj javnega zdravja je preprečiti delovanje sprožilnega vzroka. Zato je osnovni vzrok smrti opredeljen kot »(a) bolezen ali poškodba, ki je sprožila bolezenske ali poškodbene dogodke, ki so neposredno privedli do smrti, ali (b) okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile usodno poškodbo«. V statistiki umrljivosti so zato prikazani osnovni vzroki smrti, trenutno po 10. reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (v nadaljevanju MKB). Umrle in prebivalce smo delili po spolu, po upravnih enotah stalnega prebivališča ter po bioloških starostnih skupinah. Računali smo splošno umrljivost, specifično umrljivost, direktno starostno standardizirano umrljivost, mediano starosti ob smrti in prezgodnjo umrljivost. Prikazali smo strukturo vzrokov smrti in njihovo porazdelitev med spoloma, po bioloških starostnih skupinah in po upravnih enotah. Podatke smo prikazali za obdobje od 2010 do 2019 po posameznih letih in kot povprečje za opazovano desetletno obdobje. Podatke za Gorenjsko smo prikazali tudi v primerjavi s podatki za Slovenijo oz. s podatki za Slovenijo brez Gorenjske. Za izračun trendov smo uporabili linearno regresijo v programu SPSS. Zanesljivost trendne črte smo ocenili z vrednost R2, kot statistično značilne pa smo upoštevali trende s p < 0,05. V nadaljevanju podajamo definicije kazalnikov, ki smo jih uporabili pri prikazu umrljivosti, saj nudi ocena s kombinacijo različnih kazalnikov boljši vpogled v umrljivost:  splošna stopnja umrljivosti prikazuje število umrlih v koledarskem letu na 1000 prebivalcev preiskovane populacije sredi istega koledarskega leta in je najenostavnejše merilo umrljivosti;  specifična stopnja umrljivosti predstavlja število umrlih v koledarskem letu v opazovani skupini prebivalcev na 1000 prebivalcev v isti opazovani skupini sredi istega koledarskega leta;  starostno standardizirana stopnja umrljivosti (SSSU) prikaže skupno število smrti na 100.000 prebivalcev, ki bi bilo v standardni populaciji, če bi se v njej pojavile starostno specifične stopnje umrljivosti posameznih populacijskih podskupin (7). SSSU je torej teoretična. Ker na umrljivost močno vpliva starostna sestava prebivalstva, ki je v posameznih okoljih lahko zelo različna, da ta vpliv izločimo, podatke starostno standardiziramo. Za standard smo uporabili staro evropsko standardno populacijo iz leta 1976. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti omogoča medsebojno primerjavo populacij oziroma njihovih podskupin z različno starostno strukturo prebivalcev;  prezgodnja umrljivost obsega smrti pred določeno starostjo, v naši analizi pred dopolnjenim 65. letom starosti (8). Računamo jo kot število izgubljenih let potencialnega življenja (years of 13 potentional life lost - YPLL) pred dopolnjenim 65. letom starosti v koledarskem letu na 1000 prebivalcev preiskovane populacije sredi istega koledarskega leta;  mediana starosti ob smrti predstavlja srednjo vrednost starosti ob smrti, pred katero in za katero je umrlo 50 odstotkov ljudi preiskovane skupine;  umrljivost dojenčkov je vrsta specifične umrljivosti za prvo leto življenja. Prikazuje število umrlih otrok, starih od 0 do 365 dni, na 1000 živorojenih otrok v istem časovnem obdobju. Delimo jo na: a.) neonatalno umrljivost, ki je definirana kot umrljivost dojenčkov, starih od 0 do 27 dni (zgodnja neonatalna umrljivost obsega smrti od 0. do 6. dne starosti, pozna neonatalna pa od 7. do 27. dne starosti) in b.) postneonatalno umrljivost, ki je obsega smrti dojenčkov, starih od 28 do 365 dni. 14 REZULTATI 15 REZULTATI I. SPLOŠNA IN SPECIFIČNA TER STAROSTNO STANDARDIZIRANA UMRLJIVOST I.1 GORENJSKA IN SLOVENIJA I.1.1 Število umrlih V opazovanem desetletnem obdobju (od 2010 do 2019) se je na Gorenjskem število smrti na leto gibalo med 1654 (leto 2011) in 1925 (leto 2017). Skupaj je umrlo 17.788 prebivalcev (8849 moških in 8939 žensk) (preglednica 1) ali v povprečju 1779 na leto (885 moških in 894 žensk), kar je predstavljalo 9,08 % vseh smrti v Sloveniji. Preglednica 1: Število smrti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Število smrti Spol Skupaj 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Skupaj 1715 1654 1691 1754 1730 1774 1764 1925 1875 1906 17788 Moški 884 853 861 855 856 864 881 963 920 912 8849 Ženske 831 801 830 899 874 910 883 962 955 994 8939 I.1.2 Splošna umrljivost in specifična umrljivost po spolu Povprečna letna stopnja umrljivosti je za obdobje od 2010 do 2019 znašala 8,72 umrlih na 1000 prebivalcev oziroma 8,76 umrlih moških na 1000 moških prebivalcev in 8,69 umrlih žensk na 1000 prebivalk. Gibanje umrljivosti v opazovanem desetletnem obdobju je prikazano na sliki 1. Medtem, ko se je stopnja umrljivosti skupaj (p = 0,001) in za ženske zvišala (p < 0,001), njen trend za moške ni bil statistično značilen. 10 y = 0,1917x + 7,6327 R² = 0,8659 v 9,5 e h c il alvi 9 mr b u er ol y = 0,1294x + 8,0093 i 8,5 v R² = 0,7745 teŠ a 1000 p 8 n 7,5 7 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Moški Ženske Linear (Skupaj) Linear (Ženske) Slika 1: Gibanje stopnje umrljivosti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 I.1.3 Starostno standardizirana umrljivost Povprečna letna starostno standardizirana stopnja umrljivosti (SSSU), ki izniči vpliv različne starostne sestave opazovanih populacijskih skupin, je na Gorenjskem v obdobju od 2010 do 2019 znašala 504,86 umrlih na 100.000 prebivalcev ter je bila skozi celotno opazovano obdobje višja za moške kot za ženske, 16 v povprečju 1,7 krat (preglednica 2). V primerjavi s povprečno SSSU ostale Slovenije je bila le-ta na Gorenjskem vseh opazovanih deset let nižja, tako skupaj, kot pri moških in ženskah (preglednica 2). Preglednica 2: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti skupaj in po spolu, Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 Število smrti na 100.000 prebivalcev Spol Povprečje 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Gorenjska Skupaj 564,06 530,95 521,67 517,50 498,59 490,25 474,55 504,85 480,23 470,92 504,86 Moški 761,58 719,97 706,76 663,85 643,82 621,37 621,34 652,64 614,15 587,21 656,79 Ženske 415,06 391,91 385,33 404,01 378,29 383,26 359,30 394,01 372,97 373,24 385,57 Slovenija brez Gorenjske Skupaj 603,69 591,36 588,27 574,74 540,51 559,02 539,97 542,80 530,38 522,00 558,70 Moški 804,39 781,12 770,28 757,14 703,89 728,02 699,91 706,31 687,53 669,34 728,59 Ženske 452,27 447,85 450,03 431,09 412,90 424,21 409,19 414,89 405,40 397,30 424,32 Med slovenskimi statističnimi regijami je imela gorenjska regija v opazovanem desetletnem obdobju v povprečju za osrednje slovensko regijo drugo najnižjo umrljivost (slika 2). 700 ve 600 c h al 500 il vib 400 mr e u r 300 oli 200 vte 100 Š 0 a 100.000 pn ka ja s ka ka kaš ka kaš i ka ka ka kas ka n js js n js n aš ri rs ro avs av ve e o an ve ravs s o r -kr o mu l o o G tr Ko l avin d Zas s G o S S Po Po Po je aln -n JV n b d O ko re rs sO Primo Slovenija Slika 2: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 SSSU se je na Gorenjskem v obdobju od 2010 do 2019 statistično pomembno znižala pri moških (p < 0,001), ženskah (p = 0,034) in tudi skupno (p < 0,001) (slika 3). 17 y = -16,549x + 750,29 800 v R² = 0,8427 ec al 700 hil vi y = -8,5733x + 552,51 b mr er R² = 0,8026 600 u oliv 500 teŠ 400 a 100.000 pn y = -3,6044x + 405,56 300 R² = 0,4503 200 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Moški Ženske Linear (Skupaj) Linear (Moški) Linear (Ženske) Slika 3: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 I.1.4 Vzroki smrti I.1.4.1 Število in struktura vzrokov smrti V opazovanem desetletnem obdobju je bilo na Gorenjskem največ smrti zaradi bolezni obtočil, to je 6743 smrti (37,91 %), sledile so neoplazme s 6029 smrtmi (33,89 %), poškodbe in zastrupitve s 1291 smrtmi (7,26 %), bolezni dihal s 1025 smrtmi (5,76 %), bolezni prebavil z 811 smrtmi (4,56 %), 10,36 % smrti pa je bilo zaradi vseh drugih vzrokov (preglednica 4, slika 4). Tudi v Sloveniji so bili vodilni vzroki smrti isti kot na Gorenjskem, vendar je bil delež smrti zaradi neoplazem, poškodb in zastrupitev ter bolezni živčevja na Gorenjskem nekoliko višji kot v ostali Sloveniji (slika 4a). Moški so na Gorenjskem v opazovanih desetih letih v povprečju največ umirali zaradi neoplazem, skupaj 3365 smrti (38,03 %), ki so jim sledile bolezni obtočil z 2780 smrtmi (31,42 %), ter poškodbe in zastrupitve z 816 smrtmi (9,22 %); ženske pa so največ umirale zaradi bolezni obtočil, skupaj 3963 smrti (44,33 %), ki so jim sledile neoplazme z 2664 smrtmi (29,80 %) in bolezni dihal s 523 smrtmi (5,85 %) (preglednica 3, sliki 4b in c). V primerjavi z moškimi v ostali Sloveniji je bil med gorenjskimi moškimi zabeležen večji delež smrti zaradi neoplazem ter poškodb in zastrupitev, med gorenjskimi ženskami, v primerjavi z ženskami v ostali Sloveniji, pa zaradi neoplazem (sliki 4b in c). 18 Preglednica 3: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 17788 8849 8939 Bolezni obtočil (I00-I99) 6743 2780 3963 Neoplazme (C00-D48) 6029 3365 2664 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 1291 816 475 Bolezni dihal (J00-J99) 1025 502 523 Bolezni prebavil (K00-K93) 811 424 387 Bolezni živčevja (G00-G99) 482 215 247 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 320 221 99 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 298 138 160 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 274 218 76 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 230 65 165 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 103 36 67 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 76 23 53 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 42 22 20 Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 28 9 19 Stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju (P00-P96) 22 12 10 Bolezni kože in podkožja (L00-L99) 14 3 11 100% 1,80 2,09 90% 4,56 5,18 5,76 6,27 80% 7,26 6,93 70% 60% 33,89 31,12 50% 40% 30% 20% 37,91 39,49 10% 0% GORENJSKA OSTALA SLOVENIJA Bolezni obtočil Neoplazme Poškodbe in zastrupitve Bolezni dihal Bolezni prebavil Bolezni živčevja Simptomi, znaki... Endokrine, prehranske in presnovne bolezni Duševne in vedenjske motnje Drugo Slika 4a: Struktura vzrokov smrti, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 19 100% 90% 2,50 2,60 4,79 5,88 5,67 80% 6,21 9,22 8,63 70% 60% 31,42 32,56 50% 40% 30% 20% 38,03 35,21 10% 0% GORENJSKA OSTALA SLOVENIJA Neoplazme Bolezni obtočil Poškodbe in zastrupitve Bolezni dihal Bolezni prebavil Simptomi, znaki... Duševne in vedenjske motnje Bolezni živčevja Endokrine, prehranske in presnovne bolezni Drugo Slika 4b: Struktura vzrokov smrti, moški, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 100% 2,99 2,58 90% 4,33 4,50 5,31 5,29 80% 5,85 6,34 70% 60% 29,80 27,16 50% 40% 30% 44,33 46,20 20% 10% 0% GORENJSKA OSTALA SLOVENIJA Bolezni obtočil Neoplazme Bolezni dihal Poškodbe in zastrupitve Bolezni prebavil Bolezni živčevja Bolezni sečil in spolovil Endokrine, prehranske in presnovne bolezni Simptomi, znaki... Drugo Slika 4c: Struktura vzrokov smrti, ženske, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 20 I.1.4.2 Starostno standardizirana umrljivost za najpogostejše vzroke smrti V nadaljevanju so za pet vodilnih vzrokov smrti (bolezni obtočil, neoplazme, poškodbe in zastrupitve, bolezni dihal in bolezni prebavil) prikazana povprečja SSSU za obdobje od 2010 do 2019 ter gibanje SSSU v opazovanem obdobju (preglednice 4a−d). Najvišjo SSSU so na Gorenjskem skupaj in pri moških dosegale neoplazme, medtem, ko so bile pri ženskah to bolezni obtočil. V ostali Sloveniji je bila najvišja SSSU skupaj in pri ženskah povezana z boleznimi obtočil, pri moških pa z neoplazmami (preglednica 4a). Preglednica 4a: Stopnje starostno standardizirane umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih na 100.000 prebivalcev Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 Gorenjska Slovenija brez Gorenjske (kode) Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Neoplazme (C00-D48) 183,13 245,89 140,76 186,23 250,46 141,56 Bolezni obtočil (I00-I99) 169,50 200,54 141,85 197,73 235,03 164,90 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 44,97 67,81 24,38 46,03 68,68 25,14 Bolezni dihal (J00-J99) 24,85 35,42 18,92 30,64 44,48 22,84 Bolezni prebavil (K00-K93) 23,82 32,16 16,16 31,28 43,16 20,59 Preglednica 4b: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Vzroki smrti po Število smrti na 100.000 prebivalcev poglavjih MKB-10 (kode) 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Bolezni obtočil 202,85 182,87 180,22 179,13 169,37 173,96 160,33 154,79 152,26 146,79 Neoplazme 204,35 189,41 183,67 183,14 179,16 178,45 181,54 190,52 176,41 165,71 Poškodbe in 47,30 48,92 45,44 45,83 44,81 44,38 42,47 43,49 45,37 38,89 zastrupitve Bolezni dihal 27,38 26,77 32,28 27,59 25,25 25,15 20,81 25,41 22,13 18,31 Bolezni prebavil 33,31 30,17 24,90 27,07 24,56 20,02 22,72 23,37 15,95 18,33 Preglednica 4c: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, moški, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Vzroki smrti po Število smrti na 100.000 moških poglavjih MKB-10 (kode) 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Bolezni obtočil 258,48 229,95 219,36 206,36 198,62 195,37 189,33 189,65 179,20 159,52 Neoplazme 277,79 266,33 245,96 245,64 241,83 240,84 248,27 241,55 234,34 220,90 Poškodbe 75,77 77,90 67,70 72,27 74,27 66,48 61,99 60,55 63,84 53,52 in zastrupitve Bolezni dihal 45,24 40,32 52,85 38,18 32,26 34,77 27,84 37,06 32,00 24,00 Bolezni prebavil 44,04 39,37 40,23 35,96 36,12 25,82 32,30 31,38 17,78 21,83 21 Preglednica 4d: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, ženske, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Vzroki smrti po Število smrti na 100.000 žensk poglavjih MKB-10 (kode) 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Bolezni obtočil 161,24 147,86 146,53 153,14 142,26 148,77 137,56 125,15 126,70 132,20 Neoplazme 151,47 138,41 145,35 145,68 135,82 136,85 132,78 161,64 134,57 126,44 Poškodbe 21,15 26,40 23,83 22,03 16,65 23,40 25,06 27,82 29,12 26,63 in zastrupitve Bolezni dihal 19,12 20,04 22,60 21,53 21,41 19,48 16,33 18,96 15,73 15,03 Bolezni prebavil 23,55 20,44 12,81 18,86 13,37 15,03 14,08 16,53 14,31 14,55 I.1.4.2.1 Bolezni obtočil SSSU za bolezni obtočil, ki so bile najpogostejši vzrok smrti skupaj (pri moških 2. vzrok, pri ženskah 1. vzrok), se je na Gorenjskem v opazovanem desetletnem obdobju gibala med 146,79 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2019) in 202,85 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2010), z letnim povprečjem 169,50 smrti na 100.000 prebivalcev (slika 5a, preglednici 4a in b). Trend kaže na njeno zniževanje (p < 0,001). SSSU moških zaradi tega vzroka smrti (200,54) je bila v povprečju 1,21-krat višja kot pri ženskah (141,85) (preglednica 4a). Gibanje SSSU pri moških in ženskah je prikazano na sliki 5a. Le-ta se je znižala za moške (p < 0,001) in ženske (p = 0,001). V primerjavi s povprečjem ostale Slovenije je bila SSSU zaradi bolezni obtočil na Gorenjskem nižja, tako skupaj, kot pri moških in ženskah. 300 280 vec 260 h al il vi 240 b mr er 220 u ol 200 iv 180 teŠ 160 a 100.000 pn 140 120 100 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Slika 5a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 I.1.4.2.2 Neoplazme SSSU za neoplazme, ki so bile drugi najpogostejši vzrok smrti skupaj (pri moških 1. vzrok, pri ženskah 2. vzrok), se je na Gorenjskem v opazovanem desetletnem obdobju gibala med 165,71 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2019) in 204,35 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2010), z letnim povprečjem 183,13 smrti na 100.000 prebivalcev (slika 5b, preglednici 4a in b). Trend gibanja kaže na njeno zniževanje (p = 0,015). SSSU moških zaradi tega vzroka smrti (245,89) je bila v povprečju 1,75-krat višja kot žensk 22 (140,76) (preglednica 4a). Gibanje SSSU pri moških in ženskah je prikazano na sliki 5b. Le-ta se je znižala tudi za moške (p = 0,001), za ženske pa trend ni bil statistično značilen. SSSU zaradi neoplazem na Gorenjskem je bila tako skupaj, kot pri moških in ženskah, okoli povprečja preostale Slovenije. 300 280 vec 260 h al i vi 240 l b mr er 220 u ol 200 iv 180 teŠ 160 a 100.000 pn 140 120 100 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Slika 5b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 I.1.4.2.3 Poškodbe in zastrupitve SSSU za poškodbe in zastrupitve, ki so bile tretji najpogostejši vzrok smrti skupaj (pri moških 3. vzrok, pri ženskah 4. vzrok), se je na Gorenjskem v opazovanem desetletnem obdobju gibala med 38,89 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2019) in 48,92 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2011), z letnim povprečjem 44,97 smrti na 100.000 prebivalcev (slika 5c, preglednici 4a in b). Trend gibanja kaže na njeno zniževanje (p = 0,004). SSSU moških zaradi tega vzroka smrti (67,81) je bila v povprečju 2,78-krat višja kot pri ženskah (24,38) (preglednica 4a). Gibanje SSSU pri moških in ženskah je prikazano na sliki 5c. Le-ta se je znižala tudi za moške (p = 0,001), za ženske pa trend ni bil statistično značilen. SSSU zaradi poškodb in zastrupitev je bila na Gorenjskem tako skupaj, kot pri moških in ženskah, okoli povprečja preostale Slovenije. 23 90 80 vec 70 h al il vi 60 b mr er 50 u oli 40 vte 30 Š 20 a 100.000 pn 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Slika 5c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 I.1.4.2.4 Bolezni dihal SSSU za bolezni dihal, ki so bile četrti najpogostejši vzrok smrti skupaj (pri moških 4. vzrok, pri ženskah 3. vzrok), se je na Gorenjskem v opazovanem desetletnem obdobju gibala med 18,31 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2019) in 32,28 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2012), z letnim povprečjem 24,85 smrti na 100.000 prebivalcev (slika 5d, preglednici 4a in b). Trend gibanja kaže na njeno zniževanje (p = 0,007). SSSU moških zaradi tega vzroka smrti (35,42) je bila v povprečju 1,87-krat višja kot pri ženskah (18,92) (preglednica 4a). Gibanje SSSU pri moških in ženskah je prikazano na sliki 5d. Le-ta se je znižala za moške (p = 0,008) in ženske (p = 0,017). V primerjavi s povprečjem preostale Slovenije je bila SSSU zaradi bolezni dihal na Gorenjskem tako skupaj, kot pri moških in ženskah (pri slednjih z izjemo leta 2014), nižja. 60 ve 50 c h al il vib 40 mr e u r ol 30 ivteŠ 20 a 100.000 pn 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Slika 5d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 24 I.1.4.2.5 Bolezni prebavil SSSU za bolezni prebavil, ki so bile peti najpogostejši vzrok smrti skupaj (tudi pri moških in ženskah), se je na Gorenjskem v opazovanem desetletnem obdobju gibala med 18,33 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2019) in 33,31 smrti na 100.000 prebivalcev (leto 2010), z letnim povprečjem 23,82 smrti na 100.000 prebivalcev (slika 5e, preglednici 4a in b). Trend gibanja kaže na njeno zniževanje (p < 0,001). SSSU moških zaradi tega vzroka smrti (32,16) je bila v povprečju 1,99-krat višja kot pri ženskah (16,16) (preglednica 4a). Gibanje SSSU pri moških in ženskah je prikazano na sliki 5e. Le-ta se je znižala za moške (p < 0,001), za ženske pa trend ni bil statistično značilen. V primerjavi s povprečjem preostale Slovenije je bila SSSU zaradi bolezni prebavil na Gorenjskem tako skupaj, kot pri moških in ženskah (pri slednjih z izjemo leta 2017), nižja. 70 v 60 ec h al i v 50 l ib mr e u r 40 oliv 30 teŠ 20 a 100.000 pn 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Slika 5e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 25 I.2 UPRAVNE ENOTE (UE) GORENJSKE I.2.1 Število umrlih V desetih letih je bilo v UE Jesenice skupaj zabeleženih 3135 smrti, v UE Kranj 6433 smrti, v UE Radovljica 3593 smrti, v UE Škofja Loka 3186 smrti in v UE Tržič 1441 smrti. Večje absolutno število smrti je bilo zabeleženo pri ženskah kot pri moških, z izjemo UE Jesenice in UE Kranj (preglednica 5). Preglednica 5: Število smrti skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 Upravna Število smrti Skupaj enota 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 UE Jesenice Skupaj 294 278 281 338 317 314 309 335 337 332 3135 Moški 148 163 151 176 155 153 159 163 155 163 1586 Ženske 146 115 130 162 162 161 150 172 182 169 1549 UE Kranj Skupaj 627 593 636 603 624 627 663 675 715 670 6433 Moški 318 297 327 291 334 316 323 343 365 348 3262 Ženske 309 296 309 312 290 311 340 332 350 322 3171 UE Radovljica Skupaj 337 325 348 355 329 366 348 394 394 397 3593 Moški 171 145 174 172 152 170 184 195 181 168 1712 Ženske 166 180 174 183 177 196 164 199 213 229 1881 UE Škofja Loka Skupaj 301 327 304 315 315 315 312 356 303 338 3186 Moški 164 184 143 156 156 152 145 178 155 159 1592 Ženske 137 143 161 159 159 163 167 178 148 179 1594 UE Tržič Skupaj 156 131 122 143 145 152 132 165 126 169 1441 Moški 83 64 66 60 59 73 70 84 64 74 697 Ženske 73 67 56 83 86 79 62 81 62 95 744 I.2.2 Starostno standardizirana umrljivost Med UE Gorenjske je imela v opazovanem desetletnem obdobju najvišjo povprečno letno SSSU UE Jesenice (567,83 smrti na 100.000 prebivalcev) in najnižjo UE Škofja Loka (474,44 smrti na 100.000 prebivalcev) (preglednica 6). Nižja od regijskega povprečja je bila SSSU tudi v UE Kranj. V vseh UE je bila SSSU višja za moške kot za ženske in sicer v: UE Kranj 1,77-krat, UE Škofja Loka in UE Tržič 1,72-krat, UE Jesenice 1,65-krat, UE Radovljica 1,61-krat. Tudi pri moških in ženskah je bila najvišja povprečna SSSU zabeležena v UE Jesenice, najnižja pa pri moških v UE Škofja Loka in pri ženskah v UE Kranj. Na slikah 6a−c je prikazano gibanje SSSU skupaj in po spolu v obdobju od 2010 do 2019 po UE Gorenjske v primerjavi z regijskim povprečjem. Umrljivost je bila nad regijskim povprečjem v UE Jesenice vseh 10 let ter v UE Radovljica in UE Tržič po osem let, pod regijskim povprečjem pa je bila v UE Kranj vseh 10 let in v UE Škofja Loka devet let. Trend umrljivosti kaže na zniževanje le-te v UE Jesenice (p = 0,012), Kranj (p = 0,004) in Radovljica (p = 0,031), ni pa bil statistično značilen v UE Škofja Loka in Tržič. Pri moških je UE Jesenice po umrljivosti presegala regijsko povprečje vseh 10 let, UETržič sedem,UE Radovljica šest ter UE Kranj in UE Škofja Loka po dve od desetih let. Trend umrljivosti kaže na zniževanje 26 le-te v UE Jesenice (p = 0,002) in UE Kranj (p = 0,012), ni pa bil statistično značilen v UE Radovljica, UE Škofja Loka in UE Tržič. Pri ženskah sta UE Jesenice in UE Radovljica po umrljivosti presegali regijsko povprečje po devet, UE Tržič sedem ter UE Škofja Loka eno od desetih let. Trend umrljivosti za ženske v nobeni UE ni bil statistično značilen. Preglednica 6: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 Upravna Število smrti na 100.000 prebivalcev Povprečje enota 2010-2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 UE Jesenice Skupaj 608,96 566,86 561,89 629,61 569,79 547,96 537,89 571,16 556,42 525,62 567,83 Moški 757,41 840,35 788,34 852,93 730,99 669,87 710,98 702,86 646,74 650,15 731,65 Ženske 470,43 381,30 420,81 456,92 450,15 458,89 425,30 476,70 474,55 419,51 443,49 UE Kranj Skupaj 543,98 502,43 507,85 477,43 477,83 457,53 460,41 454,58 478,90 434,04 478,44 Moški 728,79 662,42 703,99 593,75 659,91 598,63 595,70 599,88 639,37 582,73 633,95 Ženske 409,48 383,47 372,59 379,33 326,60 341,33 353,86 344,82 354,39 314,93 357,37 UE Radovljica Skupaj 557,17 519,21 557,84 524,34 477,09 519,60 494,37 537,91 517,07 521,05 522,98 Moški 757,84 622,93 751,12 676,80 573,24 643,86 686,50 696,26 634,45 586,50 662,23 Ženske 425,67 426,81 390,16 415,91 401,25 412,32 340,03 424,99 426,11 458,79 412,51 UE Škofja Loka Skupaj 536,89 554,43 500,49 492,27 480,67 457,06 427,65 489,93 405,49 421,06 474,44 Moški 763,81 807,05 624,79 647,03 620,80 569,25 527,36 623,83 535,17 526,51 619,47 Ženske 360,74 370,63 407,14 381,63 358,04 360,56 341,62 391,71 306,84 345,37 360,94 UE Tržič Skupaj 665,92 559,05 493,99 522,88 545,73 534,63 485,92 592,57 420,97 550,41 535,85 Moški 938,70 779,64 713,17 611,06 600,03 702,49 656,73 786,84 565,08 649,23 693,48 Ženske 455,27 412,37 323,43 449,47 488,67 417,45 336,54 435,88 292,30 440,83 403,84 650 ve 600 c h al il vib mr er 550 u olivte 500 Š a 100.000 pn 450 400 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Slika 6a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti, upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 27 900 850 h 800 hil ški 750 mru ol 700 ivte 650 Š a 100.000 mon 600 550 500 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Slika 6b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti, moški, upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 550 500 h sk il n 450 mru oliv 400 teŠ a 100.000 žen 350 300 250 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Slika 6c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti, ženske, upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 I.2.3 Vzroki smrti I.2.3.1 Število in struktura vzrokov smrti Pregled po vzrokih smrti je pokazal, da je bilo v opazovanem desetletnem obdobju v:  UE Jesenice največ smrti zaradi bolezni obtočil (37,67 %), sledile so neoplazme (33,11 %), poškodbe in zastrupitve (6,32 %), bolezni dihal (5,90 %), bolezni prebavil (5,14 %), 11,87 % smrti je bilo zaradi vseh drugih vzrokov (preglednica 7a, slika 7); 28  UE Kranj največ smrti zaradi bolezni obtočil (36,61 %), sledile so neoplazme (35,10 %), poškodbe in zastrupitve (7,62 %), bolezni dihal (5,84 %), bolezni prebavil (4,43 %), 10,40 % smrti je bilo zaradi vseh drugih vzrokov (preglednica 7b, slika 7);  UE Radovljica največ smrti zaradi bolezni obtočil (41,08 %), sledile so neoplazme (30,89 %), poškodbe in zastrupitve (6,87 %), bolezni dihal (6,01 %), bolezni prebavil (4,43 %), 10,72 % smrti je bilo zaradi vseh drugih vzrokov (preglednica 7c, slika 7);  UE Škofja Loka največ smrti zaradi bolezni obtočil (37,60 %), sledile so neoplazme (35,44 %), poškodbe in zastrupitve (8,25 %), bolezni dihal (4,80 %), bolezni prebavil (4,30 %), 9,60 % smrti je bilo zaradi vseh drugih vzrokov (preglednica 7d, slika 7);  UE Tržič največ smrti zaradi bolezni obtočil (36,99 %), sledile so neoplazme (34,28 %), bolezni dihal (6,59 %), poškodbe in zastrupitve (6,45 %), bolezni prebavil (4,79 %), 10,90 % smrti je bilo zaradi vseh drugih vzrokov ( preglednica 7e, slika 7). Moški so v desetih letih v vseh UE največ umirali zaradi neoplazem, ki so jim sledile bolezni obtočil in poškodbe, ženske pa zaradi bolezni obtočil, ki so jim sledile neoplazme in na tretjem mestu v UE Jesenice, UE Radovljica in UE Tržič bolezni dihal, v UE Kranj in UE Škofja Loka pa poškodbe in zastrupitve ( preglednice 7a−e). Preglednica 7a: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice, obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 3135 1586 1549 Bolezni obtočil (I00-I99) 1181 519 662 Neoplazme (C00-D48) 1038 581 457 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 198 122 76 Bolezni dihal (J00-J99) 185 85 100 Bolezni prebavil (K00-K93) 161 92 69 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 86 57 29 Bolezni živčevja (G00-G99) 78 32 46 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 61 27 34 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 50 39 11 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 48 14 34 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 19 7 12 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 14 4 10 Drugo: Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99); Bolezni kože in podkožja (L00-L99); Stanja, ki izvirajo v obporodnem 16 7 9 obdobju (P00-P96); Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 29 Preglednica 7b: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Kranj, obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 6433 3262 3171 Bolezni obtočil (I00-I99) 2355 975 1380 Neoplazme (C00-D48) 2258 1282 976 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 490 304 186 Bolezni dihal (J00-J99) 376 198 178 Bolezni prebavil (K00-K93) 285 143 142 Bolezni živčevja (G00-G99) 173 79 94 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 119 93 26 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 107 53 54 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 88 71 17 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 81 22 59 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 38 14 24 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 25 8 17 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 17 10 7 Drugo: Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89); Stanja, ki izvirajo v 21 10 11 obporodnem obdobju (P00-P96); Bolezni kože in podkožja (L00-L99) Preglednica 7c: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica, obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 3593 1712 1881 Bolezni obtočil (I00-I99) 1476 587 889 Neoplazme (C00-D48) 1110 599 511 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 247 156 91 Bolezni dihal (J00-J99) 216 110 106 Bolezni prebavil (K00-K93) 159 77 82 Bolezni živčevja (G00-G99) 97 44 53 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 64 52 12 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 55 16 39 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 54 30 24 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 51 20 31 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 20 4 16 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 19 6 13 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 10 5 5 Drugo: Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89); Bolezni kože in podkožja 15 6 9 (L00-L99); Stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju (P00-P96) 30 Preglednica 7d: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka, obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 3186 1592 1594 Bolezni obtočil (I00-I99) 1198 497 701 Neoplazme (C00-D48) 1129 629 500 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 263 173 90 Bolezni dihal (J00-J99) 153 69 84 Bolezni prebavil (K00-K93) 137 72 65 Bolezni živčevja (G00-G99) 102 43 59 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 52 40 12 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 43 21 22 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 35 21 14 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 25 9 16 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 16 7 9 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 10 3 7 Drugo: Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89); Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99); Stanja, ki izvirajo v 23 8 15 obporodnem obdobju (P00-P96); Bolezni kože in podkožja (L00-L99) Preglednica 7e: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Tržič, obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 1441 697 744 Bolezni obtočil (I00-I99) 533 202 331 Neoplazme (C00-D48) 494 274 220 Bolezni dihal (J00-J99) 95 40 55 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 93 61 32 Bolezni prebavil (K00-K93) 69 40 29 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 36 17 19 Bolezni živčevja (G00-G99) 32 17 15 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 26 20 6 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 21 4 17 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 20 16 4 Drugo: Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99); Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99); Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-22 6 16 D89); Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99); Bolezni kože in podkožja (L00-L99) 31 100% 90% 2,49 2,69 2,70 3,20 2,22 4,43 5,14 4,43 4,30 4,79 5,84 4,80 6,01 80% 5,90 6,59 6,32 7,62 6,87 8,25 6,45 70% 60% 30,89 33,11 35,10 35,44 34,28 50% 40% 30% 20% 37,67 41,08 36,61 37,60 36,99 10% 0% UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Bolezni obtočil Neoplazme Poškodbe in zastrupitve Bolezni dihal Bolezni prebavil Bolezni živčevja Simptomi, znaki... Endokrine, prehranske in presnovne bolezni Slika 7: Struktura vzrokov smrti, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 I.2.3.2 Starostno standardizirana umrljivost za najpogostejše vzroke smrti V nadaljevanju so za pet vodilnih vzrokov smrti (bolezni obtočil, neoplazme, poškodbe in zastrupitve, bolezni dihal in bolezni prebavil) za posamezne UE Gorenjske prikazana letna povprečja SSSU v obdobju 2010-2019 (preglednice 8a−c). Preglednica 8a: Stopnje starostno standardizirane umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih na 100.000 prebivalcev Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Vsi vzroki smrti 567,83 478,44 522,98 474,44 535,85 Bolezni obtočil (I00-I99) 195,58 155,62 184,57 157,00 176,53 Neoplazme (C00-D48) 197,78 178,76 176,28 180,70 197,28 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 42,59 43,37 49,08 47,37 42,72 Bolezni dihal (J00-J99) 29,35 24,37 25,75 19,23 29,98 Bolezni prebavil (K00-K93) 29,37 21,90 23,82 21,62 21,06 32 Preglednica 8b: Stopnje starostno standardizirane umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, moški, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih na 100.000 moških Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Vsi vzroki smrti 731,65 633,95 662,23 619,47 693,48 Bolezni obtočil (I00-I99) 239,93 155,62 214,27 186,65 195,18 Neoplazme (C00-D48) 259,75 245,42 227,96 243,45 270,76 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 63,00 64,65 74,51 73,05 67,34 Bolezni dihal (J00-J99) 38,56 37,80 37,66 25,10 37,46 Bolezni prebavil (K00-K93) 42,34 28,54 28,08 28,55 30,66 Preglednica 8c: Stopnje starostno standardizirane umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, ženske, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih na 100.000 žensk Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Vsi vzroki smrti 443,49 357,37 412,51 360,94 403,84 Bolezni obtočil (I00-I99) 160,28 129,67 156,85 131,41 152,80 Neoplazme (C00-D48) 157,12 133,50 143,15 137,46 145,91 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 23,75 24,79 24,81 25,11 19,70 Bolezni dihal (J00-J99) 24,21 16,82 19,08 16,04 25,65 Bolezni prebavil (K00-K93) 18,33 15,14 19,59 15,77 14,22 I.2.3.2.1 Bolezni obtočil Povprečna SSSU za bolezni obtočil je bila v opazovanem desetletnem obdobju najvišja v UE Jesenice (195,58), najnižja pa v UE Kranj (155,62), tako pri moških kot ženskah. Umrljivost moških zaradi tega vzroka smrti je bila v vseh UE višja od umrljivosti žensk: Jesenice 1,50-krat, Škofja Loka 1,42-krat, Radovljica 1,37-krat, Tržič 1,28-krat in Kranj 1,20-krat. Na slikah 8a−e je za UE prikazano gibanje SSSU v opazovanem obdobju skupaj in po spolu v primerjavi z regijskim povprečjem. Trendi kažejo zniževanje umrljivosti zaradi bolezni obtočil v UE Jesenice za moške (p = 0,021), UE Kranj skupaj (p < 0,001) ter za moške (p = 0,006) in ženske (p < 0,001), UE Radovljica skupaj (p = 0,022) in UE Škofja Loka skupaj (p < 0,001) ter za moške (p = 0,001). 300 v y = -7,0617x + 280,07 ec R² = 0,5038 250 h al il vib 200 mr e u r 150 oliv 100 teŠ 50 a 100.000 pn 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Jesenice Moški UE Jesenice Ženske UE Jesenice Linear (Moški UE Jesenice) Slika 8a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 33 300 y = -5,7496x + 188,32 v y = -8,1598x + 231,82 e R² = 0,8106 c R² = 0,635 250 h al il vibe 200 mru r ol 150 ivteŠ 100 a 100.000 pn y = -4,2747x + 153,82 50 R² = 0,8918 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Kranj Moški UE Kranj Ženske UE Kranj Linear (UE Kranj) Linear (Moški UE Kranj) Linear (Ženske UE Kranj) Slika 8b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 300 ve 280 cal 260 h v y = -4,1984x + 207,11 il ib 240 R² = 0,499 mr e u r 220 oli 200 vte 180 Š 160 a 100.000 pn 140 120 100 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Radovljica Moški UE Radovljica Ženske UE Radovljica Linear (UE Radovljica) Slika 8c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 34 350 ve y = -8,109x + 203,79 c 300 y = -14,801x + 273,02 al R² = 0,8321 h R² = 0,76 il vi 250 b mr e u r 200 oliv 150 teŠ 100 a 100.000 pn 50 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Škofja Loka Moški UE Škofja Loka Ženske UE Škofja Loka Linear (UE Škofja Loka) Linear (Moški UE Škofja Loka) Slika 8d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 300 ev 250 c h al il v 200 mr ebi u r oli 0 p 150 vte .00 Š 00 100 a 1n 50 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Tržič Moški UE Tržič Ženske UE Tržič Slika 8e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do2019 I.2.3.2.2 Neoplazme Povprečna SSSU za neoplazme je bila v opazovanem desetletnem obdobju najvišja v UE Jesenice (197,78) in UE Tržič (197,28), pri moških v UE Tržič in pri ženskah v UE Jesenice, najnižja pa v UE Radovljica (176,28), tudi pri moških v UE Radovljica in pri ženskah v UE Kranj. Umrljivost moških zaradi tega vzroka smrti je bila v vseh UE višja od umrljivosti žensk: Tržič 1,86-krat, Kranj 1,84-krat, Škofja Loka 1,77-krat, Jesenice 1,65-krat in Radovljica 1,59-krat. Na slikah 9a−e je za UE prikazano gibanje SSSU skupaj in po spolu v primerjavi z regijskim povprečjem v opazovanem obdobju. Trendi kažejo zniževanje umrljivosti zaradi neoplazem v UE Kranj skupaj (p = 0,037) ter za ženske (p = 0,013) in v UE Škofja Loka skupaj (p = 0,041) ter za moške (p = 0,003). 35 350 vec 300 h al il vib mr er 250 u oliv 200 teŠ a 100.000 pn 150 100 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Jesenice Moški UE Jesenice Ženske UE Jesenice Slika 9a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 300 ve 280 c al 260 hil vib 240 mr e u r 220 y = -2,7153x + 194,01 ol R² = 0,4383 i 200 vte 180 Š 160 a 100.000 pn 140 120 y = -4,3753x + 158,12 R² = 0,5576 100 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Kranj Moški UE Kranj Ženske UE Kranj Linear (UE Kranj) Linear (Ženske UE Kranj) Slika 9b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 36 300 280 vec 260 h al il vi 240 b mr er 220 u ol 200 ivte 180 Š 160 a 100.000 pn 140 120 100 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Radovljica Moški UE Radovljica Ženske UE Radovljica Slika 9c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 350 vec h al i v 300 y = -8,3351x + 289,69 l ib R² = 0,6948 mr e u r 250 oli y = -3,232x + 198,3 v R² = 0,4257 teŠ 200 a 100.000 pn 150 100 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Škofja Loka Moški UE Škofja Loka Ženske UE Škofja Loka Linear (UE Škofja Loka) Linear (Moški UE Škofja Loka) Slika 9d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 37 425 v 375 ec h al i v 325 l ib mr e u r 275 oliv 225 teŠ 175 a 100.000 pn 125 75 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Tržič Moški UE Tržič Ženske UE Tržič Slika 9e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 I.2.3.2.3 Poškodbe in zastrupitve Povprečna SSSU za poškodbe in zastrupitve je bila v opazovanem desetletnem obdobju najvišja v UE Radovljica (49,08), tudi pri moških v UE Radovljica in pri ženskah v UE Škofja Loka. Najnižja SSSU za poškodbe in zastrupitve je bila pa v UE Tržič (42,72), pri moških v UE Jesenice in pri ženskah v UE Tržič. Umrljivost moških zaradi tega vzroka smrti je bila v vseh UE višja od umrljivosti žensk: Kranj 5,61-krat, Tržič 3,42-krat, Radovljica 3,00-krat, Škofja Loka 2,91-krat in Jesenice 2,65-krat. Na slikah 10a−e je za UE prikazano gibanje SSSU skupaj in po spolu v primerjavi z regijskim povprečjem v opazovanem obdobju. Trendi kažejo večanje umrljivosti zaradi poškodb in zastrupitev v UE Jesenice za ženske (p = 0,038) ter zniževanje umrljivosti zaradi tega vzroka smrti v UE Kranj za moške (p = 0,015), UE Škofja Loka skupaj (p = 0,003) ter za moške (p = 0,008) in ženske (p = 0,038). 100 vec 90 h alv 80 il ibe 70 mru r 60 oliv 50 te 40 Š a 100.000 p 30 n 20 y = 2,1788x + 11,312 10 R² = 0,4345 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Jesenice Moški UE Jesenice Ženske UE Jesenice Linear (Ženske UE Jesenice) Slika 10a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 38 90 ve y = -2,8414x + 80,513 80 c R² = 0,543 h al i vi 70 l b mr er 60 u ol 50 ivte 40 Š 30 a 100.000 pn 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Kranj Moški UE Kranj Ženske UE Kranj Linear (Moški UE Kranj) Slika 10b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 140 ve 120 c h al il vi 100 b mr e u r 80 oliv 60 teŠ a 100.000 p 40 n 20 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Radovljica Moški UE Radovljica Ženske UE Radovljica Slika 10c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 39 y = -3,2171x + 65,085 ve 100 R² = 0,6778 c h alv y = -5,4393x + 103,27 il i 80 b R² = 0,6082 mr e u r 60 oliv 40 teŠ 20 a 100.000 pn 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 y = -1,3146x + 32,341 Leto R² = 0,4364 Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Škofja Loka Moški UE Škofja Loka Ženske UE Škofja Loka Linear (UE Škofja Loka) Linear (Moški UE Škofja Loka) Linear (Ženske UE Škofja Loka) Slika 10d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 v 100 ec h al il vi 80 b mr e u r o 60 livteŠ 40 a 100.000 pn 20 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Tržič Moški UE Tržič Ženske UE Tržič Slika 10e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 I.2.3.2.4 Bolezni dihal Povprečna SSSU za bolezni dihal je bila v opazovanem desetletnem obdobju najvišja v UE Tržič (29,98), pri moških v UE Jesenice in pri ženskah v UE Tržič, najnižja pa v UE Škofja Loka skupaj (19,23) ter tudi pri moških in ženskah. Umrljivost moških zaradi tega vzroka smrti je bila v vseh UE višja od umrljivosti žensk: Kranj 2,25-krat, Radovljica 1,97-krat, Jesenice 1,59-krat, Škofja Loka 1,56-krat in Tržič 1,46-krat. Na slikah 11a−e je za UE prikazano gibanje SSSU skupaj in po spolu v primerjavi z regijskim povprečjem v opazovanem obdobju. Trendi kažejo zniževanje umrljivosti zaradi bolezni dihal v UE Kranj skupaj (p = 0,028) ter za ženske (p = 0,001), v UE Radovljica za moške (p = 0,048) in v UE Tržič za moške (p = 0,032 – vendar je bilo prileganje te krivulje podatkom slabo R² = 0,1301). 40 80 v 70 ec h al 60 il vib mr e 50 u r ol 40 ivte 30 Š a 100.000 p 20 n 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Jesenice Moški UE Jesenice Ženske UE Jesenice Slika 11a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 60 vec al 50 hil vib mr e u r 40 oliv 30 teŠ a 100.000 p 20 n y = -1,2918x + 24,293 10 y = -1,1965x + 31,273 R² = 0,7801 R² = 0,4734 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Kranj Moški UE Kranj Ženske UE Kranj Linear (UE Kranj) Linear (Ženske UE Kranj) Slika 11b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 41 70 vec 60 h al y = -2,7399x + 53,495 il vib 50 R² = 0,4061 mr e u r 40 oliv 30 teŠ 20 a 100.000 pn 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Radovljica Moški UE Radovljica Ženske UE Radovljica Linear (Moški UE Radovljica) Slika 11c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 80 vec 70 h al il vi 60 b mr e u r 50 oliv 40 teŠ 30 a 100.000 pn 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Škofja Loka Moški UE Škofja Loka Ženske UE Škofja Loka Slika 11d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 42 120 vec 100 h al il vib 80 mr e u r y = -3,5524x + 58,782 ol 60 i R² = 0,1301 vteŠ 40 a 100.000 pn 20 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Tržič Moški UE Tržič Ženske UE Tržič Linear (Moški UE Tržič) Slika 11e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 I.2.3.2.5 Bolezni prebavil Povprečna SSSU za bolezni prebavil je bila v opazovanem desetletnem obdobju najvišja v UE Jesenice (29,37), tudi pri moških v UE Jesenice in pri ženskah v UE Radovljica. Najnižja SSSU zaradi teh obolenj je bila v UE Tržič (21,06), pri moških v UE Radovljica in pri ženskah v UE Tržič. Umrljivost moških zaradi tega vzroka smrti je bila v vseh UE višja od umrljivosti žensk: Jesenice 2,31-krat, Tržič 2,16-krat, Kranj 1,89-krat, Škofja Loka 1,81-krat in Radovljica 1,43-krat. Na slikah 12a−e je za UE prikazano gibanje SSSU skupaj in po spolu v primerjavi z regijskim povprečjem v opazovanem obdobju. Trendi kažejo zniževanje umrljivosti zaradi bolezni prebavil v UE Jesenice skupaj (p = 0,012) ter za moške (p = 0,002), v UE Kranj skupaj (p = 0,004) ter za moške (p = 0,012) in v UE Radovljica skupaj (p = 0,031). 80 vec 70 h al il vi 60 y = -3,7216x + 63,001 b mr er R² = 0,7024 y = -1,5081x + 37,477 u 50 R² = 0,5674 oli 40 vteŠ 30 a 100.000 p 20 n 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Jesenice Moški UE Jesenice Ženske UE Jesenice Linear (UE Jesenice) Linear (Moški UE Jesenice) Slika 12a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 43 60 v y = -1,4449x + 30,216 ec 50 R² = 0,6688 h al il vibe 40 y = -2,3891x + 42,354 mru r R² = 0,5646 oli 30 vteŠ 20 a 100.000 pn 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Kranj Moški UE Kranj Ženske UE Kranj Linear (UE Kranj) Linear (Moški UE Kranj) Slika 12b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 50 ve c 40 al y = -1,2514x + 30,886 hil vi R² = 0,4606 b mr e u r 30 olivte 20 Š a 100.000 pn 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Radovljica Moški UE Radovljica Ženske UE Radovljica Linear (UE Radovljica) Slika 12c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 44 50 vec 40 h al il vib mr e u r 30 olivte 20 Š a 100.000 pn 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Škofja Loka Moški UE Škofja Loka Ženske UE Škofja Loka Slika 12d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 80 v 70 e cal 60 hil vib mr e 50 u r oli 40 vteŠ 30 a 100.000 pn 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska UE Tržič Moški UE Tržič Ženske UE Tržič Slika 12e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 45 II. STAROST OB SMRTI Mediana starosti ob smrti se je v opazovanem desetletnem obdobju na Gorenjskem gibala med 78,34 (leto 2012) in 81,81 (leto 2019) ter je bila celotno obdobje višja pri ženskah kot moških (preglednica 9, slika 13). Povprečna desetletna mediana starosti ob smrti je bila 80,31 let, podobna povprečju za Slovenijo (80,17 let) . Trendi kažejo višanje mediane starosti ob smrti skupaj (p < 0,001) ter pri moških (p < 0,001) in ženskah (p < 0,001) tako na Gorenjskem kot tudi v Sloveniji. Preglednica 9: Mediana starosti ob smrti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Mediana starosti ob smrti (let) Povprečje Spol 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2010-2019 Skupaj 78,35 78,40 79,34 80,33 80,04 80,97 81,28 80,97 81,64 81,81 80,31 Moški 74,17 74,29 75,00 76,34 75,21 76,50 77,53 77,77 77,60 77,34 76,18 Ženske 82,49 82,43 83,23 83,76 84,33 84,68 84,84 84,07 84,98 85,43 84,02 y = 0,3985x + 78,121 88 y = 0,3158x + 82,287 ti R² = 0,9139 86 R² = 0,85 smr 84 b 82 o 80 stio t)e 78 l( 76 a star y = 0,3055x + 78,487 74 ani R² = 0,9565 d 72 y = 0,4267x + 73,828 e 70 R² = 0,8447 M 68 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Moški (Gor.) Ženske (Gor.) Gorenjska Slovenija Linear (Moški (Gor.)) Linear (Ženske (Gor.)) Linear (Gorenjska) Linear (Slovenija) Slika 13: Gibanje mediane starosti ob smrti, moški in ženske, Gorenjska (skupaj, moški, ženske), Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 Med UE Gorenjske je imela najnižjo povprečno desetletno vrednost mediane starosti ob smrti zabeleženo UE Jesenice (79,16 let), najvišjo pa UE Radovljica (81,04 let). Od regijskega povprečja višjo povprečno desetletno mediano starosti ob smrti je poleg UE Radovljica imela še UE Škofja Loka. V vseh UE je bila skozi celotno opazovano desetletno obdobje mediana starosti ob smrti višja za ženske kot za moške. Pri moških in ženskah je bila najnižja mediana starosti ob smrti zabeležena v UE Jesenice, najvišja pa pri moških v UE Radovljica in pri ženskah v UE Tržič (preglednica 10). Gibanje mediane starosti ob smrti v obdobju 2010−2019 po UE je prikazano na sliki 14. Trendi kažejo višanje mediane starosti ob smrti v UE Jesenice skupaj (p = 0,002) ter pri moških (p = 0,001), v UE Kranj skupaj (p = 0,001) ter pri moških (p = 0,007) in ženskah (p = 0,002), v UE Radovljica skupaj (p = 0,001) ter pri moških (p = 0,014) in ženskah (p = 0,005), v UE Škofja Loka skupaj (p < 0,001) ter pri moških (p = 0,001) in ženskah (p = 0,039) in v UE Tržič skupaj (p = 0,037) ter pri ženskah (p = 0,003). 46 Preglednica 10: Mediana starosti ob smrti skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 Upravna Mediana starosti ob smrti (let) Povprečje enota 2010-2019 spol 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 UE Jesenice Skupaj 78,19 77,11 78,0575 78,89 80,20 79,48 79,17 79,86 80,21 80,48 79,16 Moški 73,00 74,76 75,2966 74,83 74,87 76,53 77,67 77,05 76,87 77,16 75,80 Ženske 81,95 81,42 81,7821 82,94 84,61 84,26 82,05 82,04 84,35 84,27 82,97 UE Kranj Skupaj 78,39 78,14 80,2643 79,47 79,66 80,98 82,03 80,81 81,32 81,67 80,27 Moški 74,70 74,59 76,2253 75,19 75,30 76,64 78,45 77,52 77,04 76,99 76,26 Ženske 82,34 81,84 83,2774 82,66 84,69 85,03 85,41 83,95 85,02 85,70 83,99 UE Radovljica Skupaj 78,80 79,66 79,0219 81,81 81,16 81,47 81,92 82,00 82,56 82,02 81,04 Moški 75,97 73,46 73,1845 77,94 76,96 76,13 78,28 78,82 79,17 77,80 76,77 Ženske 82,07 83,13 83,6954 85,3580 84,19 85,18 84,24 85,17 85,32 85,29 84,36 UE Škofja Loka Skupaj 78,21 78,29 79,0041 80,31 79,72 80,87 82,01 81,67 81,47 83,50 80,51 Moški 71,54 73,76 74,1080 77,75 73,93 76,89 75,77 79,18 78,41 79,77 76,11 Ženske 83,73 82,4112 83,4441 84,85 84,88 84,05 84,92 83,76 84,42 86,05 84,25 UE Tržič Skupaj 77,37 78,8893 78,4358 81,80 78,58 81,98 78,57 79,89 83,65 81,84 80,10 Moški 73,56 72,41 72,0123 76,50 72,17 77,22 73,88 76,82 77,47 73,02 74,51 Ženske 82,62 83,74 83,6768 83,52 84,33 83,23 84,71 84,45 87,41 86,88 84,46 84 y = 0,5421x + 77,524 R² = 0,9068 y = 0,4517x + 77,616 ti 83 R² = 0,438 smr b 82 o y = 0,3928x + 78,882 stio t) 81 R² = 0,7597 el( 80 a star an y = 0,3849x + 78,156 id 79 R² = 0,762 eM y = 0,3118x + 77,45 78 R² = 0,7323 77 76 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič GORENJSKA Linear (Jesenice) Linear (Kranj) Linear (Radovljica) Linear (Škofja Loka) Linear (Tržič) Slika 14: Gibanje mediane starosti ob smrti, upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 47 III. UMRLJIVOST PO BIOLOŠKIH STAROSTNIH SKUPINAH Umrljivost po bioloških starostnih skupinah kaže, da je ta sorazmerno visoka v prvem letu življenja, nato v predšolskem in šolskem obdobju pada, dvigati se prične pri moških že v starostni skupini 15−19 let, pri ženskah pa v starostni skupini 20−44 let. Večji dvig umrljivosti nastopi v starostni skupini 45−64 let, največji pa po 65. letu starosti (preglednica 11, slika 15). Preglednica 11: Število umrlih in povprečna letna specifična umrljivost po bioloških starostnih skupinah skupaj ter povprečna letna specifična umrljivost po bioloških starostnih skupinah po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Skupaj Moški Ženske Starostne skupine Stopnja umrljivosti Stopnja umrljivosti Stopnja umrljivosti Število umrlih na 1000 preb. na 1000 preb. na 1000 preb. Skupaj 17788 8,72 8,76 8,68 < 1 leto 40 1,83 2,29 1,34 1-3 let 12 0,18 0,11 0,25 4-6 let 6 0,09 0,09 0,09 7-14 let 14 0,09 0,05 0,13 15-19 let 24 0,24 0,35 0,12 20-44 let 458 0,67 0,94 0,38 45-64 let 2626 4,64 6,23 3,06 65 in več let 14608 39,36 43,50 36,42 45 v 40 ecalvi 35 b e e n r i 30 skupe 25 a 1000 pn stn o hi 20 l star mru ste 15 o i liv 10 teŠ 5 0 < 1 leto 1-3 let 4-6 let 7-14 let 15-19 let 20-44 let 45-64 let 65 in več let Starostne skupine Skupaj Moški Ženske Slika 15: Umrljivost po bioloških starostnih skupinah in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Povprečna umrljivost po bioloških starostnih skupinah v UE Gorenjske je prikazana v preglednici 12. Medtem, ko pride do prvega dviga umrljivosti v enotah Jesenice, Radovljica in Škofja Loka že v starostni skupini 7−14 let, se v enotah Kranj in Tržič to zgodi v starostni skupini 15−19 let. 48 Preglednica 12: Specifična umrljivost po bioloških starostnih skupinah in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Starostna Število umrlih na 1000 prebivalcev iste starostne skupine skupina UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Skupaj 10,18 7,92 10,28 7,60 9,61 < 1 leto 2,39 1,56 2,66 1,78 0,68 1-3 let 0,11 0,18 0,38 0,13 0,00 4-6 let 0,11 0,18 0,00 0,00 0,00 7-14 let 0,18 0,09 0,08 0,05 0,00 15-19 let 0,07 0,20 0,25 0,43 0,14 20-44 let 0,62 0,68 0,75 0,60 0,74 45-64 let 5,61 4,15 4,91 4,32 5,23 65 in več let 42,71 37,32 41,50 37,25 41,26 49 IV. UMRLJIVOST DOJENČKOV Umrljivost dojenčkov je specifična umrljivost v prvem letu življenja. Je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvenega varstva ter vpliva drugih determinant zdravja in kulture prebivalstva (4). Umrljivost dojenčkov delimo na: neonatalno, ki obsega smrti otrok, starih od 0 do 27 dni in na postneonatalno, ki zajema umrle otroke, stare od 28 do 365 dni. Neonatalno umrljivost dalje delimo na zgodnjo neonatalno umrljivost, to je od 0 do 6 dni otrokove starosti in na pozno neonatalno umrljivost, to je od 7. do 27. dne otrokove starosti. Na Gorenjskem je v obdobju od 2010 do 2019 skupaj umrlo 40 dojenčkov (26 dečkov in 14 deklic). Število smrti med dojenčki se je na leto gibalo od ena (leto 2016) do 11 (leto 2013). 23 smrti dojenčkov je bilo zabeleženih v zgodnjem neonatalnem obdobju, osem v poznem neonatalnem obdobju in devet v postneonatalnem obdobju (preglednica 13). Umrljivost dojenčkov (število umrlih na 1000 živorojenih) se je na Gorenjskem v desetletnem obdobju gibala med 0,48 (leto 2016) in 4,88 (leto 2013). V treh od desetih opazovanih let je bila umrljivost dojenčkov na Gorenjskem višja, preostala leta pa nižja od slovenskega povprečja (slika 16). Tudi desetletno povprečje Gorenjske (1,84) je bilo nižje od slovenskega povprečja (2,14). Za opazovano obdobje trend umrljivosti dojenčkov ni bil statistično značilen, niti za Gorenjsko, niti za Slovenijo. Med statističnimi regijami so imele od Gorenjske nižjo povprečno desetletno umrljivost dojenčkov štiri statistične regije: Pomurska, Koroška, Savinjska in Spodnje posavska (slika 17). Povprečna umrljivost dojenčkov po starosti ob smrti za Gorenjsko in Slovenijo je prikazana na sliki 18. Le-ta kaže, da je na Gorenjskem umrljivost dojenčkov višja v prvem tednu po rojstvu, potem pa je nižja kot v Sloveniji, še zlasti po 28. dnevu starosti. Preglednica 13: Število umrlih dojenčkovi dojenčkov skupaj ter v neonatalnem in postneonatalnem obdobju, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih Starost dojenčkov ob smrti dojenčkov Skupaj 40 Zgodnje neonatalno obdobje 23 Pozno neonatalno obdobje 8 Postneonatalno obdobje 9 Preglednica 14: Umrljivost dojenčkov Gorenjska in njene upravne enote, obdobje od 2010 do 2019 Število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih Povprečje UE Gorenjske 2010-2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Gorenjska 2,89 1,30 0,88 4,88 1,40 0,93 0,48 1,46 2,96 0,99 1,84 UE Jesenice 5,80 0,00 0,00 3,45 3,42 0,00 0,00 3,29 7,02 0,00 2,37 UE Kranj 4,09 0,00 1,07 5,32 1,14 1,09 0,00 0,00 2,53 0,00 1,57 UE Radovljica 0,00 2,59 2,68 10,96 0,00 0,00 0,00 0,00 3,28 7,38 2,68 UE Škofja Loka 1,87 3,75 0,00 1,91 2,10 1,95 2,07 2,04 2,07 0,00 1,78 UE Tržič 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,30 0,00 0,00 0,68 50 6 v 5 ko h jeni 4 jenčo o d r h o il v 3 mru ol 2 iv a 1000 žin teŠ 1 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Slovenija Slika 16: Umrljivost dojenčkov, Gorenjska in Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 v ko h jenč jeni o o d r h o il v mru oliv a 1000 žinteŠ ka ka a ka ka jai ka ka ka ka ka ka rs š js js n s š ro avsk n e n ri aš v avs o avs mu s r Ko o avin re o ve o l o d G - kraš - kr Po p S l o Zas je G a S s Po ko n n je js d d n aln o o d b an p h O S re tr vz s o o O g N Ju Slovenija Slika 17: Umrljivost dojenčkov po statističnih regijah in v Sloveniji, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 51 v ko h jenč jeni o o d r h o il v mru oliv a 1000 žinteŠ 0-6 dni 7-27 dni 28-365 dni Gorenjska Slovenija Slika 18: Umrljivost dojenčkov po starosti ob smrti, Gorenjska in Slovenija, povprečje od 2010 do 2019 Med UE Gorenjske je imela v povprečju najvišjo umrljivost dojenčkov UE Jesenice (2,37) in najnižjo UE Tržič (0,68) (preglednica 14). Za opazovano obdobje trend umrljivosti dojenčkov ni bil statistično značilen za nobeno UE Gorenjske. 52 V. PREZGODNJA UMRLJIVOST Kot prezgodnje smrti smo upoštevali vse smrti, ki so nastopile pri osebah, mlajših od 65 let. V.1 GORENJSKA IN SLOVENIJA V.1.1 Število prezgodnjih smrti in število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti V obdobju desetih let (od 2010 do 2019) je bilo na Gorenjskem zabeleženih 3180 prezgodnjih smrti, kar je predstavljalo 17,88 % vseh smrti. V vseslovenskem merilu je to pomenilo 8,62 % vseh prezgodnjih smrti. Zaradi prezgodnjih smrti smo na Gorenjskem v desetih letih skupaj izgubili 38.152 let potencialnega življenja (YPLL) do dopolnjenega 65. leta starosti ali v povprečju na leto 22,88 let na 1000 prebivalcev, starih od 0 do do 64 let (preglednica 15). Preglednica 15: Izgubljena leta potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 YPLL na 1000 prebivalcev, starih 0-64 let Povprečje Spol 2010-2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Skupaj 27,31 23,87 24,52 25,61 23,88 18,80 20,75 21,57 23,49 18,76 22,88 Moški 37,54 33,42 33,07 34,50 31,55 24,49 27,48 27,45 28,79 24,67 30,33 Ženske 16,60 13,86 15,55 16,28 15,80 12,81 13,65 15,36 17,87 12,40 15,02 V primerjavi s Slovenijo, kjer je bilo v opazovanem desetletnem obdobju v povprečju na leto izgubljenih 25,26 let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, je bila prezgodnja umrljivost v gorenjski regiji nižja (slika 19). Trend gibanja prezgodnje umrljivosti je bil ugoden tako na Gorenjskem (p < 0,014) kot v Sloveniji (p < 0,001). Gorenjska je bila v obdobju od 2010 do 2019 za Osrednje slovensko regijo druga s prezgodnjo umrljivostjo najmanj obremenjena slovenska regija (slika 20). 35 ve y = -0,8135x + 29,714 30 c R² = 0,8951 alvib 25 er te 20 64 l-0 y = -0,691x + 26,657 a 1000 p 15 n R² = 0,5473 L 10 YPL 5 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Gorenjska Slovenija Linear (Gorenjska) Linear (Slovenija) Slika 19: Gibanje izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL), Gorenjska in Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 53 35 vec 30 alvi 25 ber et 20 l 64 15 -0 10 a 1000 pn L 5 YPL 0 ka ja s ka ka ka kaš ka kaš i kas ka ka ka n js js js n n aš ri rs ro av avs ve an o ve s ravs o re -kr o mu l o o tr G avin Ko l d Zas s G o S S Po Po Po je aln -n JV n b d O ko re rs sO Primo Slovenija Slika 20: Prezgodnja umrljivost (YPLL) v statističnih regijah in v Sloveniji, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Moški so imeli v desetletnem opazovanem obdobju v primerjavi z ženskami v povprečju 2-krat višjo prezgodnjo umrljivost, tako na Gorenjskem (preglednica 16) kot v Sloveniji. Tudi pri moških, z izjemo leta 2014, in pri ženskah, z izjemo let 2014 in 2018, je bila gorenjska regija v opazovanem desetletnem obdobju manj obremenjena s prezgodnjo umrljivost od slovenskega povprečja (slika 21). Medtem, ko je prezgodnja umrljivost padala pri moških tako na Gorenjskem (p < 0,002) kot v Sloveniji (p < 0,001), pa je bil pri ženskah njen ugoden trend prisoten le v Sloveniji (p < 0,001), medtem ko na Gorenjskem ni bil statistično značilen. 45 ve y = -1,1061x + 39,889 40 c R² = 0,8589 alv 35 ibe t 30 r e y = -1,2385x + 37,107 25 R² = 0,7326 64 l-0 20 a 1000 pn 15 L 10 YPL y = -0,5133x + 18,971 5 R² = 0,8782 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Moški Gorenjska Ženske Gorernjska Moški Slovenija Ženske Slovenija Linear (Moški Gorenjska) Linear (Moški Slovenija) Linear (Ženske Slovenija) Slika 21: Gibanje izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) po spolu, Gorenjska in Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 Osebe, ki so umrle pred dopolnjenim 65. letom starosti, so na Gorenjskem v povprečju izgubile 12 let potencialnega življenja (moški 12,10 let in ženske 11,79 let) (preglednica 16). V Sloveniji je bilo v povprečju izgubljenih 11,58 let potencialnega življenja na umrlo osebo, mlajšo od 65 let (pri moških 11,53 let, pri ženskah 11,68 let). To pomeni, da so ob sicer manj prezgodnjih smrtih na Gorenjskem kot 54 v povprečju v Sloveniji, na Gorenjskem tako moški kot ženske, ki so umrli pred dopolnjenim 65. letom starosti, umrli mlajši kot v povprečju v Sloveniji. Preglednica 16: Izgubljena leta potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 YPLL na umrlo osebo, staro 0-64 let Povprečje Spol 2010-2019 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Skupaj 13,11 12,38 11,93 13,10 12,08 10,62 11,66 10,52 13,40 11,00 12,00 Moški 12,96 12,45 12,24 13,76 11,99 10,57 11,59 10,93 12,93 11,16 12,10 Ženske 13,46 12,21 11,28 11,83 12,27 10,72 11,81 9,82 14,29 10,66 11,79 V.1.2 Vzroki prezgodnjih smrti Od v povprečju 318 prezgodnjih smrti na leto na Gorenjskem je največji delež teh smrti odpadel na neoplazme (45,28 %), sledile so poškodbe in zastrupitve (17,30 %), bolezni obtočil (15,72 %), bolezni prebavil (5,66 %), duševne in vedenjske motnje (4,40 %), simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (4,09 %) ter 7,55 % ostali vzroki smrti. Tudi največ izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, so zahtevale neoplazme, ki so jim sledile poškodbe in zastrupitve ter bolezni obtočil. Na prezgodaj umrlo osebo pa je bilo v povprečju zabeleženih največ izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti za stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju, sledijo jim prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti, bolezni krvi in krvotvornih organov, kar pomeni, da so bile te smrti prisotne v mlajših starostnih skupinah (preglednica 17), vendar pa je bilo njihovo število majhno v primerjavi s prvimi naštetimi vzroki. Tudi v Sloveniji so bili po številu prezgodnjih smrti na prvih petih mestih isti vzroki smrti kot na Gorenjskem. Preglednica 17: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, ter na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 YPLL YPLL Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) na 1000 prebivalcev, na umrlo osebo, starih 0-64 let staro 0-64 let Vsi vzroki 22,88 12,00 Neoplazme (C00-D48) 7,57 8,79 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 6,44 19,49 Bolezni obtočil (I00-I99) 2,69 8,99 Bolezni prebavil (K00-K93) 0,98 9,11 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 0,91 10,88 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 0,99 12,57 Bolezni živčevja (G00-G99) 0,87 18,60 Bolezni dihal (J00-J99) 0,24 8,80 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 0,90 41,64 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 0,19 13,35 Stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju (P00-P96) 0,77 64,50 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 0,07 10,00 Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 0,08 21,67 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 0,09 12,12 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 0,02 5,36 55 Preglednica 18 prikazuje vzroke prezgodnjih smrti pri moških in ženskah. Pri moških je v opazovanem obdobju največji delež od v povprečju na leto 215 prezgodnjih smrti odpadel na neoplazme (37,84 %), ki so jim kot druge najpogostejše sledile poškodbe in zastrupitve (20,78 %), tem pa bolezni obtočil (17,85 %). Tudi pri ženskah, s povprečno 103 prezgodnjimi smrtmi na leto, so bile najpogostejši vzrok teh smrti neoplazme (60,35 %), so jim pa na drugem mestu sledile bolezni obtočil (11,22 %) in na tretjem mestu poškodbe in zastrupitve (10,15 %). Največ izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti pa so pri moških zahtevale poškodbe in zastrupitve (več kot neoplazme in bolezni obtočil), pri ženskah pa neoplazme (več kot poškodbe in zastrupitve ter bolezni obtočil). Moški so najmlajši umirali zaradi stanj, ki izvirajo v obporodnem obdobju, nato zaradi prirojenih malformacij, deformacij in kromosomski nenormalnosti, sledile so poškodbe in zastrupitve. Tudi ženske so najmlajše umirale zaradi stanj, ki izvirajo v obporodnem obdobju, nato zaradi prirojenih malformacij, deformacij in kromosomski nenormalnosti, sledile pa so bolezni krvi in krvotvornih organov. Preglednica 18: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, ter na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, po vzrokih prezgodnjih smrti in po spolu Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Moški Ženske Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) YPLL na YPLL na YPLL na YPLL na 1000 preb. umrlo osebo 1000 preb. umrlo osebo 0−64 let 0−64 let 0−64 let 0−64 let Vsi vzroki 30,33 12,10 15,02 11,79 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 0,13 15,36 0,02 2,50 Neoplazme (C00-D48) 7,64 8,05 7,49 9,74 Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 0,08 17,50 0,07 30,00 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 0,24 12,21 0,14 16,14 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 1,41 10,95 0,38 10,60 Bolezni živčevja (G00-G99) 0,98 18,98 0,76 18,10 Bolezni obtočil (I00-I99) 4,06 9,08 1,24 8,71 Bolezni dihal (J00-J99) 0,20 6,90 0,29 11,07 Bolezni prebavil (K00-K93) 1,61 9,37 0,32 7,95 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 0,08 11,67 0,11 12,50 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 0,01 4,17 0,03 6,25 Stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju (P00-P96) 0,75 64,50 0,79 64,50 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske 1,11 50,00 0,68 32,29 nenormalnosti (Q00-Q99) Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi 1,73 13,30 0,22 8,69 (R00-R99) Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 10,14 19,46 2,54 19,60 V.2 UPRAVNE ENOTE GORENJSKE V.2.1 Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti Letno povprečje izgubljenih let potencialnega življenja pred dopolnjenim 65. letom starosti na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, je v opazovanem desetletnem obdobju segalo od 21,32, v s prezgodnjo umrljivostjo najmanj obremenjeni UEŠkofja Loka, do 26,25 v najbolj obremenjeni UE Radovljica. Povprečje prezgodnje umrljivosti v regiji sta presegali še UE Jesenice in UE Tržič (preglednica 19). Z izjemo UE Radovljice je bila prezgodnja umrljivost v ostalih UE Gorenjske nižja od slovenskega povprečja (25,26 let na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let). Slika 22 prikazuje gibanje prezgodnje umrljivosti po UE Gorenjske v obdobju od 2010 do 2019. Prezgodnja umrljivost se je statistično značilno 56 znižala le v dveh UE, v UE Kranj (p = 0,043) in v UE Škofja Loka (p = 0,017), v ostalih pa njen trend ni bil statistično značilen. Preglednica 19: Izgubljena leta potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 YPLL na 1000 prebivalcev, starih 0-64 let Upravna enota Skupaj Moški Ženske Jesenice 24,23 30,88 17,12 Kranj 21,85 29,13 14,13 Radovljica 26,25 33,77 18,46 Škofja Loka 21,32 28,03 14,24 Tržič 23,99 35,58 11,58 39 vecal 34 y = -0,8468x + 26,501 vi y = -1,1455x + 27,605 R² = 0,4189 be t R² = 0,5276 r e 29 64 l-0 24 a 1000 pn L 19 YPL 14 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič Gorenjska Linear (Kranj) Linear (Škofja Loka) Slika 22: Gibanje izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL), upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Tudi za vse UE Gorenjske velja, da so bili moški s prezgodnjo umrljivostjo bolj obremenjeni kot ženske (preglednica 19). Največja razlika med spoloma je bila v UE Tržič, kjer je bila desetletna povprečna prezgodnja umrljivost za moške najvišja v regiji, za ženske pa najnižja. Podatki o številu izgubljenih let potencialnega življenja na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, kažejo, da so bili moški, ki so prezgodaj umrli, najmlajši v UE Škofja Loka, prezgodaj umrle ženske pa v UEKranj (preglednica 20). Preglednica 20: Izgubljena leta potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Upravna enota YPLL na umrlo osebo, staro 0-64 let Skupaj Moški Ženske Jesenice 10,06 10,00 10,18 Kranj 12,63 12,51 12,87 Radovljica 12,39 12,70 11,85 Škofja Loka 12,78 12,93 12,48 Tržič 10,88 11,11 10,07 57 V.2.2 Vzroki prezgodnjih smrti V obdobju od 2010 do 2019 je bilo v povprečju na leto po UE naslednje število prezgodnjih smrti: v UE Jesenice 60 (40 med moškimi in 20 med ženskami), v UE Kranj 116 (80 med moškimi in 36 med ženskami), v UE Radovljica 59 (38 med moškimi in 21 med ženskami), v UE Škofja Loka 58 (39 med moškimi in 19 med ženskami) in v UE Tržič 27 (20 med moškimi in 7 med ženskami). V vseh UE je bil v opazovanem obdobju največji delež prezgodnjih smrti zabeležen za neoplazme (Jesenice 45,00 %, Kranj 44,83 %, Radovljica 42,37 %, Škofja Loka 46,55 %, Tržič 44,44 %), na drugem mestu so bile v treh UE (Kranj, Radovljica in Škofja Loka) poškodbe in zastrupitve ter na tretjem mestu bolezni obtočil, v dveh UE (Jesenice in Tržič) pa so se bolezni obtočil uvrstile pred poškodbe in zastrupitve. To velja tudi za moške, pri ženskah pa je bilo največ prezgodnjih smrti zaradi neoplazem, po številu so jim sledile bolezni obtočil ter na tretjem mestu poškodbe in zastrupitve, z izjemo UE Kranj, kjer so se poškodbe in zastrupitve uvrstile pred bolezni obtočil. V preglednicah 21a−e je podrobneje prikazana prezgodnja umrljivost po vzrokih prezgodnjih smrti po UE Gorenjske. Največ izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti je v desetletnem obdobju v vseh UE odpadlo na neoplazme, na drugem mestu so bile poškodbe in zastrupitve, nato bolezni obtočil. Pri moških so po številu izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti v štirih UE (Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka) največje breme prezgodnje umrljivosti nosile poškodbe in zastrupitve, ki so jim sledile neoplazme in nato bolezni obtočil, v UE Tržič pa so prevladovale neoplazme, tem pa so sledile poškodbe in zastrupitve ter bolezni obtočil. Pri ženskah so v vseh UE največje breme prezgodnje umrljivosti nosile neoplazme, tem so v UE Jesenice, UE Kranj, UE Škofja Loka in UE Tržič na drugem mestu sledile poškodbe in zastrupitve, v UE Radovljica bolezni obtočil, na tretjem mestu pa so bile v UE Jesenice bolezni živčevja, v UE Kranj, UE Škofja Loka in UE Tržič bolezni obtočil, v UE Radovljica pa poškodbe in zastrupitve. Preglednica 21a: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 YPLL na 1000 preb. Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) 0-64 let Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 24,23 30,88 17,12 Neoplazme (C00-D48) 8,23 8,13 8,34 Bolezni obtočil (I00-I99) 3,39 5,13 1,52 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 5,45 8,75 1,92 Bolezni prebavil (K00-K93) 1,21 2,18 0,17 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 1,28 1,85 0,67 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 0,99 1,44 0,50 Bolezni živčevja (G00-G99) 1,00 0,37 1,66 Bolezni dihal (J00-J99) 0,31 0,12 0,52 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 0,20 0,37 0,02 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 0,10 0,06 0,15 Stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju (P00-P96) 1,04 0,50 1,61 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 0,21 0,41 - Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 0,05 0,08 0,02 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 0,78 1,50 - Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 0,01 - 0,02 58 Preglednica 21b: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Kranj, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 YPLL na 1000 preb. Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) 0-64 let Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 21,85 29,13 14,13 Neoplazme (C00-D48) 7,19 7,11 7,28 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 6,11 9,41 2,63 Bolezni obtočil (I00-I99) 2,25 3,66 0,75 Bolezni prebavil (K00-K93) 0,92 1,57 0,33 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 1,00 1,73 0,22 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 0,87 1,47 0,24 Bolezni živčevja (G00-G99) 0,85 1,9 0,49 Bolezni dihal (J00-J99) 0,28 0,29 0,28 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 0,94 1,24 0,62 Stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju (P00-P96) 0,77 0,75 0,79 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 0,14 0,09 0,20 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 0,05 0,07 0,02 Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 0,09 0,18 - Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 0,06 0,06 0,05 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 0,01 0,01 0,01 Preglednica 21c: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 YPLL na 1000 preb. Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) 0-64 let Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 26,25 33,77 18,46 Neoplazme (C00-D48) 7,67 7,36 7,99 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 7,50 12,66 2,15 Bolezni obtočil (I00-I99) 3,54 4,73 2,30 Bolezni prebavil (K00-K93) 0,96 1,56 0,33 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 1,12 1,61 0,61 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 0,97 1,74 0,18 Bolezni živčevja (G00-G99) 1,19 0,87 1,49 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 1,31 1,11 1,51 Bolezni dihal (J00-J99) 0,19 0,05 0,33 Stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju (P00-P96) 1,16 1,37 0,95 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 0,10 0,09 0,11 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 0,23 0,09 0,37 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 0,07 - 0,15 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 0,01 0,02 - 59 Preglednica 21d: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 YPLL na 1000 preb. Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) 0-64 let Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 21,32 28,03 14,24 Neoplazme (C00-D48) 14,24 7,27 6,51 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 7,05 10,24 3,68 Bolezni obtočil (I00-I99) 2,32 3,29 1,31 Bolezni prebavil (K00-K93) 0,87 1,18 0,53 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 0,72 1,09 0,32 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 0,61 1,15 0,03 Bolezni živčevja (G00-G99) 0,65 1,10 0,18 Bolezni dihal (J00-J99) 0,18 0,22 0,13 Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 0,69 0,60 0,79 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 0,17 0,28 0,03 Stanja, ki izvirajo v obporodnem obdobju (P00-P96) 0,92 1,44 0,38 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 0,09 0,17 0,01 Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 0,16 - 0,34 Preglednica 21e: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Tržič, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 YPLL na 1000 preb. Vzroki smrti po poglavjih MKB-10 (kode) 0-64 let Skupaj Moški Ženske Vsi vzroki 23,99 35,58 11,58 Neoplazme (C00-D48) 9,48 11,25 7,61 Bolezni obtočil (I00-I99) 2,84 4,76 0,80 Poškodbe in zastrupitve (S00-T98) 6,17 11,09 0,97 Bolezni prebavil (K00-K93) 1,27 2,00 0,51 Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi (R00-R99) 1,56 1,56 - Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 1,03 1,48 0,55 Bolezni živčevja (G00-G99) 0,64 0,88 0,38 Bolezni dihal (J00-J99) 0,23 0,16 0,30 Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 0,70 0,92 0,46 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 0,02 - 0,04 Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 0,06 0,12 - Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (Q00-Q99) 0,06 - 0,13 60 VI. SMRTI, POVEZANE Z ZUNANJIMI VZROKI VI.1 GORENJSKA IN SLOVENIJA Na Gorenjskem je bilo v opazovanem desetletnem obdobju skupaj zabeleženih 1403 smrti iz XX. poglavja MKB-10 (smrti, povezanih z zunanjimi vzroki), kamor sodijo transportne nezgode, nezgodni padci, samomori, napadi in drugo. 895 teh smrti je bilo pri moških (ali 63,79 %) in 508 pri ženskah (ali 36,21 %) (preglednica 22). V povprečju se je na leto zgodilo 140 takih smrti. Največji delež, 33,50 %, je bil posledica nezgodnih padcev, na samomore je odpadlo 29,79 %, na transportne nezgode pa 11,19 % teh smrti (slika 23). Pregled po spolu pokaže, da je bilo največ smrti iz XX. poglavja MKB-10 pri moških povezanih s samomori (36,20 %), medtem, ko so bili pri ženskah padci vzrok za skoraj polovico (47,83 %) vseh teh smrti. V primerjavi z ženskami je bil pri moških večji delež smrti povezanih tudi s transportnimi nezgodami, a manj z napadi in »ostalimi« vzroki. Umrljivost moških zaradi smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, je bila v primerjavi z ženskami višja za vse posamezne vzroke, z izjemo padcev (preglednica 22). Preglednica 22: Število umrlih in povprečno letno število umrlih na 100.000 prebivalcev po zunanjih vzrokih smrti in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 Skupaj Moški Ženske Povprečno Število Število Zunanji vzroki smrti Število število Število Število umrlih na umrlih na (kode po MKB-10) umrlih umrlih na umrlih umrlih 100.000 100.000 (2010-2019) 100.000 (2010-2019) (2010-2019) moških žensk prebivalcev Skupaj 1403 68,78 895 88,57 508 49,36 Transportne nezgode (V01-V99) 157 7,70 126 12,47 31 3,01 Padci (W00-W19) 470 23,04 227 22,47 243 23,61 Namerna samopoškodba (X60-X84) 418 20,49 324 32,06 94 9,13 Napad (X85-Y09) 8 0,39 4 0,40 4 0,39 Drugo 350 17,16 214 21,18 136 13,21 Ženske 6,10 47,83 18,50 0,79 26,77 Moški 14,08 25,36 36,20 0,45 23,91 Skupaj 11,19 33,50 29,79 0,57 24,95 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Transportne poškodbe Padci Samomor Napad Ostalo Slika 23: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 61 Število smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, ki so se v desetih letih zgodile med prebivalci Gorenjske, je predstavljalo 9,51 % vseh takih smrti v Sloveniji v tem obdobju. Delež teh smrti med vsemi smrtmi je bil na Gorenjskem (7,89 %) podoben kot v ostali Sloveniji (7,49 %). Povprečna desetletna stopnja umrljivosti zaradi smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, na 100.000 prebivalcev pa je bila na Gorenjskem (68,78) nižja kot v ostali Sloveniji (71,79). Primerjava povprečne desetletne umrljivosti po posameznih zunanjih vzrokih smrti med Gorenjsko in ostalo Slovenijo je pokazala na višjo umrljivost zaradi transportnih nezgod in samomorov ter nižjo zaradi padcev in napadov tako skupaj kot pri moških in ženskah na Gorenjskem (sliki 24a in b). 30 v a e n cl 25 hil avi 20 b mr e 15 u oli 10 vte 5 Š 100.000 pr 0 ic r e o d b ad mo d al Pa ap koš N Ost amoS o petnrops ranT Gorenjska Ostala Slovenija Slika 24a: Umrljivost po zunanjih vzrokih smrti, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 35 30 vec l h av 25 il ib mr e u r 20 oliv 15 teŠ a 100.000 p 10 n 5 0 Samomor Padci Transportne Napad Ostalo poškodbe Moški Gorenjska Moški ostala Slovenija Ženske Gorenjska Ženske ostala Slovenija Slika 24b: Umrljivost po zunanjih vzrokih smrti po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, in ločeno po treh vodilnih zunanjih vzrokih v obdobju 2010−2019 je prikazano na slikah 25 in 26a−c. Trend gibanja teh smrti v opazovanem obdobju ni bil statistično značilen, niti za moške niti za ženske. Med posameznimi zunanjimi vzroki pa je bil zaznan 62 statistično značilen padec umrljivosti zaradi transportnih nezgod skupaj (p = 0,016) in pri moških (p = 0,019) ter dvig za padce pri ženskah (p = 0,010). Primerjava gibanja smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, in ločeno po treh vodilnih zunanjih vzrokih v obdobju od 2010 do 2019 na Gorenjskem in v ostali Sloveniji je prikazana na slikah 25 ter 26a−c. Iz prikazov je razvidno, da je bila razširjenost teh smrti med prebivalkami gorenjske regije večino (sedem od desetih) opazovanih let pod povprečjem za prebivalke ostale Slovenije, medtem ko je bila pri moških pod povprečjem le polovico opazovanih let. 100 vec al 80 hil vib mr e u r 60 oliv 40 teŠ a 100.000 pn 20 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Skupaj ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Slika 25: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po spolu, Gorenjska in ostala Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 25 v y = -1,0358x + 18,182 ec 20 R² = 0,5149 y = -0,5947x + 10,971 h al il vi R² = 0,5383 b mr e 15 u r oliv 10 teŠ 5 a 100.000 pn 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Skupaj ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Linear (Skupaj Gorenjska) Linear (Moški Gorenjska) Slika 26c: Gibanje smrti zaradi transportnih nezgod skupaj in po spolu, Gorenjska in ostala Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 63 45 y = 2,235x + 11,327 ve R² = 0,5875 c 40 h al i vi 35 l b mr er 30 u o 25 liv 20 teŠ 15 a 100.000 pn 10 5 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Skupaj ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Linear (Ženske Gorenjska) Slika 26d: Gibanje smrti zaradi padcev skupaj in po spolu, Gorenjska in ostala Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 40 35 vec 30 h al il vib 25 mr e u r 20 oliv 15 teŠ 10 a 100.000 pn 5 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Gorenjska Moški Gorenjska Ženske Gorenjska Skupaj ostala Slovenija Moški ostala Slovenija Ženske ostala Slovenija Slika 26e: Gibanje samomorov skupaj in po spolu, Gorenjska in ostala Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 Med statističnimi regijami so bile glede na desetletno povprečno stopnjo umrljivosti s smrtmi, povezanimi z zunanjimi vzroki, od Gorenjske manj obremenjene tri regije (Pomurska, Osrednjeslovenska in Obalno kraška) (slika 27). Medtem, ko je bila umrljivost zaradi padcev v gorenjski regiji najnižja, pa je imela kar polovica statističnih regij nižjo umrljivost zaradi transportnih nezgod in samomorov kot Gorenjska (slike 28a−c). 64 100 90 80 evc 70 h al 60 il v 50 mr ebir 40 u 30 oli 0 p 20 vte .00 10 Š 00 0 a 1n ka ka a ja š ka ka ka ka i ka ka ka ka js š n js sr s avs ri aš n o avsk ro ev n G ravs s o re mu ve Zas d - kr o avin Ko l - kraš ol Po p S ko o je a S Go Po s js n n je d aln n an do o b d tr p h O re o S vz s N o O gJu Slovenija Slika 27: Umrljivost zaradi smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 10 9 ev 8 cal 7 hil v 6 mr ebir 5 u o 0 p 4 liv 3 .00 teŠ 00 2 1 a 1n 0 ka a ka ka ka ka ka ka ka ka jai ka aš š š js js rs n s avsk ri n e n s o ro avs ravs v - kr ve o G re mu d ol p Ko Zas o avinS - kraš ol ko o je G Po Po a S s js n aln n je d n an do b o d tr p O h re o S vz s N o O gJu Slovenija Slika 28a: Umrljivost zaradi transportnih nezgod, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 65 40 35 ve 30 c h al i v 25 l ibe 20 mru r o 15 liv 10 teŠ 5 a 100.000 p 0 n ka ka ja a š ka ka i ka kaš ka ka kas ka ri aš ne js rs aš n jsn ravs o avs v avsk ro d G s - kr ve o mu re Zas l o avin Ko - kr ol o Po p S ko a S o je Po n s G js n je d n al n an o do d tr h p Ob re o vz S s N o O gJu Slovenija Slika 28b: Umrljivost zaradi padcev, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 30 v 25 ecal 20 hi vib mrl er 15 u oli 10 tevŠ 5 a 100.000 pn 0 ka a ka ka ka ka ka ka jai ka ka ka js š js š rs n s avsk n ri e aš n s avs ro ravs o v avin o d re G mu ol - kr ve S p Zas Ko o ol - krašo je Po G Po a S ko s n n js je d d n aln o o an d b p h O S tr re vz o s o O g N Ju Slovenija Slika 28c: Umrljivost zaradi samomorov, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 VI.2 UPRAVNE ENOTE V UE Jesenice je bilo v opazovanem desetletnem obdobju skupaj zabeleženih 224 smrti iz XX. poglavja MKB-10, od tega 140 med moškimi (ali 62,50 %) in 84 med ženskami (ali 37,50 %). V povprečju se je na leto zgodilo 22 takih smrti. Največji delež, 33,93 %, je bil posledica nezgodnih padcev, na samomore je odpadlo 29,46 %, na transportne nezgode pa 9,82 % teh smrti (slika 29a). Podrobnejši pregled po spolu kaže, da je bil največji delež smrti smrti iz XX. poglavja MKB-10 pri moških povezan s samomori (38,57 %), medtem, ko so bili pri ženskah padci vzrok za več kot polovico (55,95 %) vseh smrti, povezanih z zunanjimi vzroki. V primerjavi z ženskami je bil pri moških večji delež smrti povezanih tudi s transportnimi nezgodami in »ostalimi« vzroki. Umrljivost moških je bila v primerjavi z ženskami enaka zaradi napadov, nižja zaradi padcev, višja pa zaradi transportnih nezgod, samomorov in drugih vzrokov teh smrti (preglednica 23). Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, in ločeno po treh vodilnih zunanjih vzrokih v obdobju od 2010 do 2019 je prikazano na sliki 30a. Skupen trend gibanja smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, v UE Jesenice v opazovanem obdobju ni bil statistično značilen, niti niso bili statistično značilni trendi za posamezne kategorije zunanjih vzrokov smrti. 66 V UE Kranj je bilo v opazovanem desetletnem obdobju skupaj zabeleženih 526 smrti iz XX. poglavja MKB-10, od tega 332 med moškimi (ali 63,12 %) in 194 med ženskami (ali 36,88 %). V povprečju se je na leto zgodilo 53 teh smrti. Največji delež, 34,03 %, je bil posledica nezgodnih padcev, na samomore je odpadlo 29,47 %, na transportne nezgode pa 9,89 % teh smrti (slika 29b). Podrobnejši pregled po spolu kaže, da je bil največji delež smrti iz XX. poglavja MKB-10 pri moških povezan s samomori (35,54 %), medtem, ko so bili pri ženskah padci vzrok za 44,85 % vseh teh smrti. V primerjavi z ženskami je bil pri moških večji delež smrti povezanih tudi s transportnimi nezgodami, manjši pa z napadi in drugimi zunanjimi vzroki smrti. Umrljivost moških je bila v primerjavi z ženskami višja za vse posamezne zunanje vzroke, z izjemo napadov (preglednica 23). Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in ločeno po treh vodilnih zunanjih vzrokih v obdobju od 2010 do 2019 je prikazano na sliki 30b. Skupen trend gibanja smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, v UE Kranj v opazovanem obdobju ni bil statistično značilen, niti niso bili statistično značilni trendi za posamezne kategorije zunanjih vzrokov smrti. V UE Radovljica je bilo v opazovanem desetletnem obdobju skupaj zabeleženih 272 smrti iz XX. poglavja MKB-10, od tega 173 med moškimi (ali 63,60 %) in 99 med ženskami (ali 36,40 %). V povprečju se je na leto zgodilo 27 smrti, poveznih z zunanjimi vzroki. Največji delež teh smrti, 33,46 %, je bil posledica nezgodnih padcev, na samomore je odpadlo 30,15 %, na transportne nezgode pa 11,76 % teh smrti (slika 29c). Podrobnejši pregled po spolu kaže, da je bil največji delež smrti iz XX. poglavja MKB-10 pri moških povezanih s samomori (34,68 %), medtem, ko so bili pri ženskah padci vzrok za 45,45 % vseh teh smrti. V primerjavi z ženskami je bil pri moških večji delež smrti povezanih tudi s transportnimi nezgodami, manjši pa z napadi in »ostalimi« vzroki. Umrljivost moških je bila v primerjavi z ženskami višja za vse posamezne zunanje vzroke, z izjemo napadov, za katere je bila stopnja umrljivosti podobna (preglednica 23). Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in ločeno po treh vodilnih zunanjih vzrokih v obdobju od 2010 do 2019 je prikazano na sliki 30c. Skupen trend gibanja smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, v UE Radovljica v opazovanem obdobju ni bil statistično značilen, niti niso bili statistično značilni trendi za posamezne kategorije zunanjih vzrokov smrti. V UE Škofja Loka je bilo v opazovanem desetletnem obdobju skupaj zabeleženih 282 smrti iz XX. poglavja MKB-10, od tega 185 med moškimi (ali 65,60 %) in 97 med ženskami (ali 34,40. V povprečju se je na leto zgodilo 28 smrti, povezanih z zunanjimi vzroki. Največji delež teh smrti, 33,69 %, je bil posledica samomorov, na nezgodne padce je odpadlo 31,21 %, na transportne nezgode pa 13,83 % teh smrti (slika 29d). Podrobnejši pregled po spolu kaže, da je bil največji delež smrti iz XX. poglavja MKB-10 pri moških povezanih s samomori (40,54 %), medtem, ko so bili pri ženskah padci vzrok za 47,42 % vseh teh smrti. V primerjavi z ženskami je pri moških večji delež smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, odpadel tudi na transportne nezgode, manjši pa na »ostale« zunanje vzroke. Umrljivost moških je bila v primerjavi z ženskami višja za vse posamezne zunanje vzroke smrti, z izjemo padcev, napad pa kot zunanji vzrok smrti ni bil zabeležen niti pri moških niti pri ženskah (preglednica 23). Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in ločeno po treh vodilnih zunanjih vzrokih v obdobju od 2010 do 2019 je prikazano na sliki 30d. V opazovanem obdobju se je skupna umrljivost, povezana z zunanjimi vzroki smrti, v UE Škofja Loka statistično značilno znižala (p = 0,046), za posamezne kategorije zunanjih vzrokov smrti pa trend ni bil statistično značilen. V UE Tržič je bilo v opazovanem desetletnem obdobju skupaj zabeleženih 99 smrti iz XX. poglavja MKB-10, od tega 65 med moškimi (ali 65,66 %) in 34 med ženskami (ali 34,34 %). V povprečju se je na leto zgodilo 10 smrti, povezanih z zunanjimi vzroki. Največji delež teh smrti, 36,36 %, je bil posledica nezgodnih padcev, na samomore je odpadlo 20,20 %, na transportne nezgode pa 12,12 % teh smrti (slika 29e). Podrobnejši pregled po spolu kaže, da je največji delež smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, tako pri moških (27,69 %) kot pri ženskah (52,94 %) odpadel na padce. V primerjavi z ženskami je pri moških večji delež smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, odpadel na transportne nezgode, samomore, napade, manjši pa na padce in »ostale« zunanje vzroke. Umrljivost moških je bila v primerjavi z ženskami višja za vse posamezne zunanje vzroke smrti (preglednica 23). Gibanje smrti, povezanih z 67 zunanjimi vzroki, skupaj in ločeno po treh vodilnih zunanjih vzrokih v obdobju od 2010 do 2019 je prikazano na sliki 30e. Skupen trend gibanja smrti, povzanih z zunanjimi vzroki, v UE Tržič v opazovanem obdobju ni bil statistično značilen, niti niso bili statistično značilni trendi za posamezne kategorije zunanjih vzrokov smrti. Preglednica 23: Letno število umrlih na 100.000 prebivalcev po zunanjih vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Povprečno število umrlih na Zunanji vzroki 100.000 prebivalcev (kode po MKB-10) Skupaj Moški Ženske UE Jesenice Skupaj 72,70 90,83 54,56 Transportne nezgode (V01-V99) 7,14 12,98 1,30 Padci (W00-W19) 24,67 18,81 30,53 Namerna samopoškodba (X60-X84) 21,42 35,03 7,79 Napad (X85-Y09) 0,65 0,65 0,65 Drugo 18,83 23,36 14,29 UE Kranj Skupaj 64,74 82,38 47,38 Transportne nezgode (V01-V99) 6,40 9,68 3,18 Padci (W00-W19) 22,03 22,83 21,25 Namerna samopoškodba (X60-X84) 19,08 29,28 9,04 Napad (X85-Y09) 0,37 0,25 0,49 Drugo 16,86 20,35 13,43 UE Radovljica Skupaj 77,83 101,23 55,43 Transportne nezgode (V01-V99) 9,16 15,80 2,80 Padci (W00-W19) 26,04 26,92 25,20 Namerna samopoškodba (X60-X84) 23,46 35,11 12,32 Napad (X85-Y09) 0,57 0,59 0,56 Drugo 18,60 22,82 14,56 UE Škofja Loka Skupaj 67,24 88,87 45,92 Transportne nezgode (V01-V99) 9,30 14,41 4,26 Padci (W00-W19) 20,98 20,18 21,78 Namerna samopoškodba (X60-X84) 22,65 36,03 9,47 Napad (X85-Y09) 0,00 0,00 0,00 Drugo 14,31 18,25 10,41 UE Tržič Skupaj 65,99 87,60 44,85 Transportne nezgode (V01-V99) 8,00 13,48 2,64 Padci (W00-W19) 24,00 24,26 23,74 Namerna samopoškodba (X60-X84) 13,33 22,91 3,96 Napad (X85-Y09) 0,67 1,35 0,00 Drugo 20,00 25,61 14,51 68 Ženske 2,38 55,95 14,29 1,19 26,19 ec Moški 14,29 20,71 38,57 0,71 25,71 seniJe UE Skupaj 9,82 33,93 29,46 0,89 25,89 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Transportne poškodbe Padci Samomor Napad Ostalo Slika 29a: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Ženske 6,70 44,85 19,07 1,03 28,35 j anKr Moški 11,75 27,71 35,54 0,30 24,70 UE Skupaj 9,89 34,03 29,47 0,57 26,05 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Transportne poškodbe Padci Samomor Napad Ostalo Slika 29b: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Kranj, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 69 Ženske 5,05 45,45 22,22 1,01 26,26 acjilvo Moški 15,61 26,59 34,68 0,58 22,54 adR UE Skupaj 11,76 33,46 30,15 0,74 23,90 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Transportne poškodbe Padci Samomor Napad Ostalo Slika 29c: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Ženske 9,28 47,42 20,62 0,00 22,68 kaoL Moški 16,22 22,70 40,54 0,00 20,54 ja f koŠ UE Skupaj 13,83 31,21 33,69 0,00 21,28 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Transportne poškodbe Padci Samomor Napad Ostalo Slika 29d: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 70 Ženske 5,88 52,94 8,82 0,00 32,35 či Moški 15,38 27,69 26,15 1,54 29,23 Trž UE Skupaj 12,12 36,36 20,20 1,01 30,30 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Transportne poškodbe Padci Samomor Napad Ostalo Slika 29e: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Tržič, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 UE Jesenice 120 ve 100 c h al il vib 80 mr e u r oli 60 vteŠ 40 a 100.000 pn 20 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Transportne nezgode Padci Samomori Slika 30a: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Jesenice, obdobje od 2010 do 2019 71 UE Kranj 90 v 80 ec al 70 hil vibe 60 mru r o 50 liv 40 teŠ 30 a 100.000 pn 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Transportne nezgode Padci Samomori Slika 30b: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Kranj, obdobje od 2010 do 2019 UE Radovljica 140 ve 120 c h al il vib 100 mr e u r 80 olivte 60 Š a 100.000 p 40 n 20 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Transportne nezgode Padci Samomori Slika 30c: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Radovljica, obdobje od 2010 do 2019 72 UE Škofja Loka 90 v 80 e y = -2,1411x + 79,045 c R² = 0,4106 al 70 hil vibe 60 mru r 50 oliv 40 teŠ 30 a 100.000 pn 20 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Transportne nezgode Padci Samomori Linear (Skupaj) Slika 30d: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Škofja Loka, obdobje od 2010 do 2019 UE Tržič 100 90 ve 80 c h al 70 il vibe 60 mru r 50 oliv 40 teŠ 30 a 100.000 p 20 n 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Leto Skupaj Transportne nezgode Padci Samomori Slika 30e: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Tržič, obdobje od 2010 do 2019 Med UE Gorenjske je bila v opazovanem desetletnem obdobju s smrtmi, povezanimi z zunanjimi vzroki, najbolj obremenjena UE Radovljica, ki ji je sledila UE Jesenice, najmanj obremenjena pa je bila UE Kranj (slika 31a). Tudi ločeno po spolu je imela UE Radovljica najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi teh smrti pri moških in ženskah, medtem, ko je bila pri moških najnižja umrljivost zaradi teh smrti v UE Kranj, pri ženskah pa v UE Tržič (slika 31b). Pregled po posameznih vodilnih zunanjih vzrokih smrti je pokazal sledeče: najvišja umrljivost zaradi padcev in zaradi samomorov je bila v UE Radovljica, zaradi transportnih nezgod pa v UE Škofja Loka; najnižja umrljivost zaradi padcev je bila v UE Škofja Loka, zaradi samomorov in transportnih nezgod pa v UE Kranj. 73 90 80 70 vec 60 h al il vib 50 mr e u r o 40 livte 30 Š a 100.000 p 20 n 10 0 UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Skupaj Transportne nezgode Padci Samomori Slika 31a: Umrljivost zaradi smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj ter po treh vodilnih zunanjih vzrokih, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 120 100 vec h alv 80 il ib mr e u r 60 olivte 40 Š a 100.000 pn 20 0 Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske UE Jesenice UE Kranj UE Radovljica UE Škofja Loka UE Tržič Skupaj Transportne nezgode Padci Samomori Slika 31b: Umrljivost zaradi smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj ter po treh vodilnih zunanjih vzrokih in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 74 VII. VZROKI SMRTI PO BIOLOŠKIH STAROSTNIH SKUPINAH Vodilni vzroki smrti se med starostnimi skupinami razlikujejo. VII.1 GORENJSKA IN PRIMERJAVA Z OSTALO SLOVENIJO Prikazani podatki se nanašajo na opazovano desetletno obdobje od 2010 do 2019. VII.1.1 Obdobje dojenčka Vodilen vzrok smrti so bila stanja, nastala v perinatalnem obdobju, ki so mu sledile prirojene nepravilnosti, nekaj smrti je bilo še zaradi nedefiniranih stanj, neoplazem in zunanjih vzrokov (slika 32). 70 ) 60 %( 50 ž el 40 De 30 20 10 0 .d ja S v ti o t.a. o g i me u n tan CZ.l an mr s azl at.ob e .s gr Dr n g ki p i ni Bo o r n f .or or e e Ko e i d p N e s .vz N n ja v p B.re Zu antS Vzroki smrti Gorenjska Preostala Slovenija Slika 32: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini dojenčka, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 Tudi v preostali Sloveniji so bila stanja v perinatalnem obdobju (višji delež kot na Gorenjskem) vodilen vzrok smrti med dojenčki, ki so jim sledile prirojene nepravilnosti (nižji delež kot na Gorenjskem) in nedefinirana stanja (višji delež kot na Gorenjskem) (slika 32). VII.1.2 Majhni otroci (1−3 let) V tej starostni skupini so prevladovali zunanji vzroki smrti, sledile so neoplazme in prirojene nepravilnosti, nekaj smrtim pa so botrovale endokrine bolezni, bolezni centralnega živčnega sistema ter bolezni dihal (slika 33a). 75 60 50 50 ) 40 %( 33 ž ele 30 D 25 25 25 25 25 20 17 13 13 13 13 8 8 8 10 0 Zun.vzroki smrti Neoplazme Kongenit.a. Endokrine bol. Bol. CZS B.respir.organov Vzroki smrti Skupaj Moški Ženske Slika 33a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 1−3 let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 V preostali Sloveniji je bil v starostni skupini 1−3 let vodilni vzrok smrti bolezni centralnega živčnega sistema, ki so mu na drugem sledile prirojene nepravilnosti (višja deleža kot na Gorenjskem) in na tretjem mestu neoplazme (nižji delež kot na Gorenjskem), delež smrti zaradi zunanjih vzrokov pa je bil v preostali Sloveniji nižji kot na Gorenjskem (slika 33b). 35 33 30 27 25 25 22 20 ) % 20 ( 17 17 ž 16 el 15 eD 15 10 8 5 0 Bol. CZS Kongenit.a. Neoplazme Zun.vzroki smrti Drugo Vzroki smrti Gorenjska Preostala Slovenija Slika 33b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 1−3 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 76 VII.1.3 Predšolski otroci (4−6 let) Otroci iz te starostne skupine so umirali zaradi neoplazem, bolezni centralnega živčnega sistema in zunanjih vzrokov (slika 34a). 67 67 70 60 50 ) % 40 ( 33 33 33 33 33 ž ele 30 D 20 10 0 Neoplazme Bol. CZS Zun.vzroki smrti Vzroki smrti Skupaj Moški Ženske Slika 34a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 4−6 let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 V preostali Sloveniji je bil v starostni skupini 4−6 let vodilen vzrok smrti neoplazme (nižji delež kot na Gorenjskem), ki so mu na drugem in tretjem mestu sledili zunanji vzroki in bolezni centralnega živčnega sistema (nižja deleža kot na Gorenjskem), delež smrti zaradi zunanjih vzrokov pa je bil v preostali Sloveniji nižji kot na Gorenjskem (slika 34b). 33 33 33 35 32 32 30 24 25 ) % 20 (ž el 15 12 eD 10 5 0 0 Neoplazme Zun.vzroki smrti Bol. CZS Drugo Vzroki smrti Gorenjska Preostala Slovenija Slika 34b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 4−6 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 77 VII.1.4 Otroci, stari 7−14 let V tej starostni skupini sta bila vodilna vzroka smrti bolezni centralnega živčnega sistema in neoplazme, sledili so zunanji vzroki, nekaj smrti pa je bilo še zaradi bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni obtočil in prirojenih nepravilnosti (slika 35a). 60 50 50 36 40 ) 30 29 30 % 30 25 25 (ž el 20 14 e 10 10 10 10 D 7 7 7 10 0 S i . a rg CZ me m t.a. . i l az mrt l s te n tv.o si e Bo po ki .s g e or vo l n N u .vz kr rk Ko n n i c Zu vi ikr B. B. Vzroki smrti Skupaj Moški Ženske Slika 35a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 7−14 let, skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 V preostali Sloveniji so bili v starostni skupini 7−14 let vodilen vzrok smrti zunanji vzroki (višji delež kot na Gorenjskem), ki so mu na drugem sledile neoplazme in na tretjem mestu bolezni centralnega živčnega sistema (nižja deleža kot na Gorenjskem), v preostali Sloveniji je bil tudi večji delež smrti zaradi prirojenih nepravilnosti kot na Gorenjskem (slika 35b). 40 36 35 30 29 30 ) 25 23 %(ž 20 17 e 16 le 14 14 14 D 15 10 7 5 0 Zun.vzroki smrti Neoplazme Bol. CZS Kongenit.a. Drugo Vzroki smrti Gorenjska Preostala Slovenija Slika 35b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 7−14 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 78 VII.1.5 Mladostniki (15−19 let) Med mladostniki so med vzroki smrti prevladovali zunanji vzroki, sledile so neoplazme, nekaj smrti pa je bilo zaradi bolezni centralnega živčnega sistema in prirojenih nepravilnosti (slika 36a). 90 83 79 80 67 70 60 ) %( 50 ž el 40 eD 30 17 17 20 13 11 10 4 6 4 0 Zun.vzroki smrti Neoplazme Bol. CZS Kongenit.a. Vzroki smrti Skupaj Moški Ženske Slika 36a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 15−19 let, skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 V preostali Sloveniji so bili v starostni skupini 15−19 let vodilni vzroki smrti isti kot na Gorenjskem in sicer so prevladovali zunanji vzroki (nižji delež kot na Gorenjskem), ki so jim na drugem mestu sledile neoplazme (nižji delež kot na Gorenjskem), na tretjem bolezni centralnega živčnega sistema (višji delež kot na Gorenjskem), na četrtem mestu pa prirojene nepravilnosti (višji delež kot na Gorenjskem) (slika 36b). 90 79 80 68 70 60 ) %( 50 ž el 40 eD 30 20 13 10 10 7 10 4 4 5 0 0 Zun.vzroki smrti Neoplazme Bol. CZS Kongenit.a. Drugo Vzroki smrti Gorenjska Preostala Slovenija Slika 36b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 15−19 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 79 VII.1.6 Mlajši odrasli (20−44 let) V skupini mlajših odraslih so bili vodilni zunanji vzroki smrti, ki so jim na drugem mestu sledile neoplazme, na tretjem mestu bolezni obtočil, nato pa nedefinirana stanja, bolezni centralnega živčnega sistema, bolezni prebavil, duševne motnje in drugi vzroki. Se je pa v tej starostni skupini pojavila razlika v vodilnem vzroku smrti med moškimi in ženskami: pri moških so bili to zunanji vzroki, pri ženskah neoplazme (slika 37a). 60 53 48 50 42 ) 40 % 33 (ž e 30 l 22 eD 20 14 1011 7 6 7 10 4 4 3 4 2 3 2 2 2 3 2 1 3 1 1 1 1 1 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 i ja S . .l v .l . . rg je o o o rg mrt me ma CZ t.a. o tn i b .b s azl te . an s tan l h n e .kost ki p i .s i e ni rg tv.o s o .s n Bo mo g r oe l i vn n araz vo u f e e ti kro r.oi p .vz N rk d s vn Ko d p kr B. mi n i e e e s .in n c n N gi s E re Zu B. d. kc l Du B. vi i fe kr Bo In B. Vzroki smrti Skupaj Moški Ženske Slika 37a: Vzroki smrti (delež) v starostni skupini 20−44 let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 V preostali Sloveniji so bili v starostni skupini 20−44 let prvi trije vzroki smrti isti kot na Gorenjskem in sicer: zunanji vzroki (nižji delež kot na Gorenjskem), neoplazme (višji delež kot na Gorenjskem) in bolezni obtočil (nižji delež kot na Gorenjskem) (slika 37b). 60 48 45 50 40 %) ( 30 22 23 ežel 20 D 10 11 9 12 5 6 10 3 5 0 i . o rg ja g mrt me ma o u s azl tes h tan Dr ki p i i .s o .s n r oe l vn i u ti fe .vz N rk s d n i e e c gi N Zu B. d.l Bo Vzroki smrti Gorenjska Preostala Slovenija Slika 37b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 20−44 let, deleži, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 80 VII.1.7 Odrasli, stari 45−64 let V tej starostni skupini je bilo največ smrti zaradi neoplazem, na drugem mestu so bile bolezni obtočil, na tretjem mestu zunanji vzroki, sledile so bolezni prebavil, duševne motnje, nedefinirana stanja, bolezni centralnega živčnega sistema, bolezni dihal in drugi vzroki (slika 38a). 70 65 60 50 ) 50 43 %( 40 ž ele 30 D 1720 16 20 12 13 7 6 7 10 4 4 5 4 5 3 2 2 1 3 2 1 2 1 1 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a ti . je ja S v .l t. .l . me m rg o o s o rg tn t.a.i ma az mr o CZ b .b l te s h tan .l an e .ko n te p si i .s rg n e s tv.o o .s ki mo n Bo i g e l or vn e if r.o kr mis n araz a si vo N u ti e i o p g rk s vn B. Ko kr i .vz e e d p e s d .in e n c n gi s n N re E B. Zu d. kc arn l Du B. vi i fe nri kr Bo In u B. toinegB. Vzroki smrti Skupaj Moški Ženske Slika 38a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 45−64 let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 V preostali Sloveniji je bilo v starostni skupini 45−64 let prvih šest vzrokov smrti istih kot na Gorenjskem in sicer: neoplazme (nižji delež kot na Gorenjskem), bolezni obtočil (višji delež kot na Gorenjskem), zunanji vzroki (nižji delež kot na Gorenjskem), bolezni prebavil (višji delež kot na Gorenjskem), duševne motnje ter nedefinirana stanja (slika 38b). 60 50 46 50 40 %) 30 (ež 17 19 el 20 13 12 D 9 6 7 10 4 4 4 6 4 0 i . je ja o me ma rg g tn u az mrt o l te s h tan p si i .s Dr o .s ki mo n e l or vn e if N u ti e rk s vn i .vz e e de c n gi s N B. Zu d.l Du Bo Vzroki smrti Gorenjska Preostala Slovenija Slika 38b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 45−64 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 81 VII.1.8 Odrasli, stari 65 in več let V najstarejši starostni skupini je bilo največ smrti zaradi bolezni obtočil, na drugem mestu so bile neoplazme, na tretjem mestu bolezni dihal, tem so sledili zunanji vzroki, bolezni prebavil, bolezni centralnega živčnega sistema in drugi vzroki. Tudi v tej starostni skupini je bila prisotna razlika v vodilnem vzroku smrti med moškimi in ženskami: pri moških so bile to neoplazme, pri ženskah bolezni obtočil (slika 39a). 60 48 ) 50 43 % 36 38 ( 40 31 ž e 26 l 30 eD 20 7 7 6 6 6 5 4 4 4 10 3 3 3 2 2 2 2 1 2 1 2 1 1 1 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 v i . S .l ja je .l t. . e ma me o rg o ma o s rg z tn o t.a.i te an mrt o CZ. b .b k s az l te tan .ko . n i l e rg s hi n s .s tv.o l e .s p ki i g l o o vn Bo ni mo araz vo Bo n u e r.o e i r ti kr a si f o g e p mis rk N s vn B. kr Ko i ps .vz e d e de e .in n c n re n gi E N s B. arn kc B. Zu d.l n Du vi i ri fe kr Bo u In B. toinegB. Vzroki smrti Skupaj Moški Ženske Slika 39a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 65 in več let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 V preostali Sloveniji so bili v starostni skupini 65 in več let vodilni vzroki smrti istih kot na Gorenjskem in sicer: bolezni obtočil (višji delež kot na Gorenjskem), neoplazme (nižji delež kot na Gorenjskem), bolezni dihal, zunanji vzroki (nižji delež kot na Gorenjskem), bolezni prebavil (slika 39b). 50 43 45 40 ) 31 28 %( 30 ž ele 20 D 9 10 7 7 6 10 5 4 4 0 e v i . o ma m o rt rg gu te an m o s az i l rg s hi Dr .s p ki l o o vn u e r.oi r ti rk N s i ps .vz e c re n gi B. B. Zu d.l Bo Vzroki smrti Gorenjska Preostala Slovenija Slika 39b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 65 in več let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 82 VII.2 UPRAVNE ENOTE GORENJSKE VII.2.1 UE Jesenice V tej enoti so bili v opazovanem desetletnem obdobju vodilni vzroki smrti po posameznih starostnih skupinah sledeči:  v obdobju doječka prirojene nepravilnosti;  v starostnih skupinah 1−3 let, 15−19 let, 20−44 let zunanji vzroki;  v starostnih skupinah 4−6 let, 45−64 let neoplazme;  v starostni skupini 7−14 let neoplazme in bolezni centralnega živčnega sistema;  v starostni skupini 65 in več let bolezni obtočil. VII.2.2 UE Kranj V tej enoti so bili v opazovanem desetletnem obdobju vodilni vzroki smrti po posameznih starostnih skupinah sledeči:  v obdobju dojenčka stanja v perinatalnem obdobju;  v starostni skupini 1−3 let neoplazme, endokrine bolezni, bolezni centralnega živčnega sistema, bolezni dihal in prirojene nepravilnosti;  v starostni skupini 4−6 let bolezni centralnega živčnega sistema in zunanji vzroki;  v starostni skupini 7−14 let neoplazme in zunanji vzroki;  v starostnih skupinah 15−19 let, 20−44 let zunanji vzroki;  v starostni skupini 45−64 let neoplazme;  v starostni skupini 65 in več let bolezni obtočil. VII.2.3 UE Radovljica V tej enoti so bili v opazovanem desetletnem obdobju vodilni vzroki smrti po posameznih starostnih skupinah sledeči:  v obdobju dojenčka stanja v perinatalnem obdobju;  v starostni skupini 1−3 let zunanji vzroki;  v starostni skupini 7−14 let bolezni centralnega živčnega sistema in bolezni obtočil;  v starostnih skupinah 15−19 let, 20−44 let zunanji vzroki;  v starostni skupini 45−64 let neoplazme;  v starostni skupini 65 in več let bolezni obtočil. VII.2.4 UE Škofja Loka V tej enoti so bili v opazovanem desetletnem obdobju vodilni vzroki smrti po posameznih starostnih skupinah sledeči:  v obdobju dojenčka stanja v perinatalnem obdobju;  v starostni skupini 1−3 let zunanji vzroki in neoplazme;  v starostni skupini 7−14 let bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni centralnega živčnega sistema;  v starostnih skupinah 15−19 let, 20−44 let zunanji vzroki;  v starostni skupini 45−64 let neoplazme;  v starostni skupini 65 in več let bolezni obtočil. 83 VII.2.5 UE Tržič V tej UE so bili v opazovanem desetletnem obdobju vodilni vzroki smrti po posameznih starostnih skupinah sledeči:  v obdobju dojenčka nedefinirana stanja;  v starostni skupini 15−19 let neoplazme;  v starostni skupini 20−44 let zunanji vzroki;  v starostni skupini 45−64 let neoplazme;  v starostni skupini 65 in več let bolezni obtočil. 84 ZAKLJUČEK 85 ZAKLJUČEK Gorenjska je na področju umrljivosti v ugodnejšem položaju od povprečja ostale Slovenije, saj je z umrljivostjo in tudi s prezgodnjo umrljivostjo manj obremenjena, ugoden pa ima tudi trend gibanja umrljivosti. Kljub temu še vedno obstajajo pomembne razlike v umrljivosti med moškimi in ženskami, pa tudi med upravnimi enotami. Moški so še vedno tisti, katerih zdravstveno stanje lahko na osnovi podatkov o umrljivosti ocenjujemo kot slabše. Med upravnimi enotami je stanje najmanj ugodno v UE Jesenice, vendar se tu kaže zniževanje umrljivosti vsaj pri moških, medtem, ko je s prezgodnjo umrljivostjo najbolj obremenjena UE Radovljica. Kot vzrok smrti prevladujejo bolezni obtočil, ki so jih pri moških že zamenjale neoplazme, ostali pogosti vzroki smrti so še poškodbe in zastrupitve, bolezni dihal in bolezni prebavil, podobno kot velja za Slovenijo. Seveda pa se vodilni vzroki smrti med starostnimi skupinami razlikujejo. Med mladostniki in mlajšimi odraslimi sicer največjemu deležu smrti botrujejo poškodbe in zastrupitve, vendar pa največje breme prezgodnje umrljivosti nosijo neoplazme. Med smrtmi zaradi zunanjih vzrokov, s katerimi so zopet bolj obremenjeni moški, prevladujejo smrti zaradi nezgodnih padcev, ki imajo pri ženskah trend rasti, na kar pa lahko vpliva tudi staranje prebivalstva. K negativnemu zdravju prebivalcev Gorenjske v obdobju od 2010 do 2019, kot kaže predstavljena analiza, so torej največ prispevale kronične nenalezljive bolezni ter poškodbe in zastrupitve. V nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni so vpleteni dejavniki, ki so posledica nezdravega načina življenja, in so torej preprečljivi. Zato bi morali v gorenjskih občinah med aktivnostmi, ki so usmerjene v izboljševanje zdravja prebivalcev, podpreti in intenzivirati ter v lokalne skupnosti širiti programe za promocijo zdravega življenjskega sloga (zdrava prehrana, telesna dejavnost, opustitev kajenja, preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola ter poseganja po drugih drogah, uspešno obvladovanje stresa), vanje zajeti čim širši krog ljudi, prebivalce pa spodbujati tudi k odzivanju v presejalne in preventivne programe, ki so jim brezplačno dostopni v zdravstvenih domovih in v lokalnih skupnostih. Pozornost zahteva tudi preprečevanje poškodb in zastrupitev oziroma vzrokov za njihov nastanek. Smrti zaradi poškodb in zastrupitev zavzemajo pomembno mesto tudi v prezgodnji umrljivosti, saj zaradi njih izgubimo največ ljudi v najbolj aktivnem življenjskem obdobju. Med vzroki smrti zaradi poškodb in zastrupitev sicer zaradi staranja prebivalstva prevladujejo nezgodni padci, sledijo jim samomori, ki pa so tesno povezani z duševnim zdravjem. Zato pomembno mesto v skrbi za boljše zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju prebivalcev zavzema tudi skrb za dobro duševno zdravje. Dobro duševno zdravje pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Ker so težave v duševnem zdravju in duševne motnje v sodobnem hitrem tempu življenja in posledičnih naraščajočih stiskah v porastu, se skrb za boljšo in enostavnejšo dostopnost pomoči ter zmanjševanje stigme na področju duševnih motenj z uvajanjem centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih seli iz bolnišničnega in ambulantnega specialističnega okolja na primarno raven. Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih nastajajo v okviru zdravstvenih domov in nudijo pomoč tudi na domu oziroma v lokalni skupnosti. Izsledki analize so lahko pomembna osnova za načrtovanje in izvajanje javno zdravstvenih ukrepov za varovanje, ohranjanje in krepitev zdravja prebivalcev ter zmanjševanje neenakosti v zdravju v regiji. 86 VIRI 1. Zdravje v občini. Opisi kazalnikov. NIJZ, 2021. Dostopno na: http://obcine.nijz.si/. 2. Pirc B. Uvod v socialno medicino. Ljubljana: Inštitut za socialno medicino Medicinske fakultete, 1980: 52-95. 3. Ruzicka LT, Lopez AD. The use of cause of death statistics for health situation assessment: National and international experiences. World Health Stat Q 1990;43: 249-57. 4. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2019. Dostopen na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2019. 5. Zadnik V, Šelb J. Osnovni vzroki smrti s kazalniki umrljivosti v Sloveniji v letu 2001. Zdrav Vestn 2003; 72: 429-34. 6. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. Šesta izdaja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2008. 7. Jekel JF, Elmore JG, Katz DL. Epidemiology, Biostatistics and Preventive Medicine. Philadelphia, Pennsylvania: W.B. Saunders Company, 1996: 28-9. 8. Šelb J, Kravanja M. Umrljivost. Zdrav Vars 2000; 39 (Suppl): 5-18. 87 Kazalo preglednic Preglednica 1: Število smrti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ........................ 16 Preglednica 2: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti skupaj in po spolu, Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................... 17 Preglednica 3: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ............................................................................................................................................................... 19 Preglednica 4a: Stopnje starostno standardizirane umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................... 21 Preglednica 4b: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................... 21 Preglednica 4c: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, moški, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................... 21 Preglednica 4d: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, ženske, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................... 22 Preglednica 5: Število smrti skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 26 Preglednica 6: Starostno standardizirana stopnja umrljivosti skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................... 27 Preglednica 7a: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 29 Preglednica 7b: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Kranj, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 30 Preglednica 7c: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................................................... 30 Preglednica 7d: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................................................... 31 Preglednica 7e: Število umrlih po vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravna enota Tržič, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 31 Preglednica 8a: Stopnje starostno standardizirane umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ..................................................................... 32 Preglednica 8b: Stopnje starostno standardizirane umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, moški, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................... 33 Preglednica 8c: Stopnje starostno standardizirane umrljivosti za najpogostejše vzroke smrti, ženske, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................... 33 Preglednica 9: Mediana starosti ob smrti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ... 46 88 Preglednica 10: Mediana starosti ob smrti skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 47 Preglednica 11: Število umrlih in povprečna letna specifična umrljivost po bioloških starostnih skupinah skupaj ter povprečna letna specifična umrljivost po bioloških starostnih skupinah po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................... 48 Preglednica 12: Specifična umrljivost po bioloških starostnih skupinah in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ............................................................................... 49 Preglednica 13: Število umrlih dojenčkovi dojenčkov skupaj ter v neonatalnem in postneonatalnem obdobju, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019..................................................................................... 50 Preglednica 14: Umrljivost dojenčkov Gorenjska in njene upravne enote, obdobje od 2010 do 2019 50 Preglednica 15: Izgubljena leta potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................ 53 Preglednica 16: Izgubljena leta potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ................... 55 Preglednica 17: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, ter na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................ 55 Preglednica 18: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, ter na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, po vzrokih prezgodnjih smrti in po spolu Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ............................... 56 Preglednica 19: Izgubljena leta potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................... 57 Preglednica 20: Izgubljena leta potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na umrlo osebo, mlajšo od 65 let, skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 57 Preglednica 21a: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ........................................................ 58 Preglednica 21b: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Kranj, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 .............................................................. 59 Preglednica 21c: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 .................................................................... 59 Preglednica 21d: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 .................................................... 60 89 Preglednica 21e: Število izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) na 1000 prebivalcev, starih od 0 do 64 let, po vzrokih prezgodnjih smrti, skupaj in po spolu, upravna enota Tržič, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ............................................................... 60 Preglednica 22: Število umrlih in povprečno letno število umrlih na 100.000 prebivalcev po zunanjih vzrokih smrti in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ........................................................... 61 Preglednica 23: Letno število umrlih na 100.000 prebivalcev po zunanjih vzrokih smrti skupaj in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ............................................ 68 90 Kazalo slik Slika 1: Gibanje stopnje umrljivosti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ............. 16 Slika 2: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 17 Slika 3: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti skupaj in po spolu, Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................................................... 18 Slika 4b: Struktura vzrokov smrti, moški, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................................................... 20 Slika 4c: Struktura vzrokov smrti, ženske, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................................................... 20 Slika 5a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 ........................................................ 22 Slika 5b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 ........................................................ 23 Slika 5c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 ............................................. 24 Slika 5d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 ........................................................ 24 Slika 5e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, obdobje od 2010 do 2019 ........................................................ 25 Slika 6a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti, upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................................................... 27 Slika 6b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti, moški, upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 28 Slika 6c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti, ženske, upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 28 Slika 7: Struktura vzrokov smrti, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 .. 32 Slika 8a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................... 33 Slika 8b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .............................................................. 34 Slika 8c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................... 34 Slika 8d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................... 35 91 Slika 8e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni obtočil skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do2019 ................................................................ 35 Slika 9a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................... 36 Slika 9b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .............................................................. 36 Slika 9c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................... 37 Slika 9d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................... 37 Slika 9e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za neoplazme skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ............................................................... 38 Slika 10a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .......................................... 38 Slika 10b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .............................................. 39 Slika 10c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ...................................... 39 Slika 10d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................... 40 Slika 10e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za poškodbe in zastrupitve skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ............................................... 40 Slika 11a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................... 41 Slika 11b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .............................................................. 41 Slika 11c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................... 42 Slika 11d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................... 42 Slika 11e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni dihal skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ............................................................... 43 Slika 12a: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................... 43 Slika 12b: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Kranj in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .............................................................. 44 92 Slika 12c: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................... 44 Slika 12d: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 .................................................... 45 Slika 12e: Gibanje starostno standardizirane stopnje umrljivosti za bolezni prebavil skupaj in po spolu, upravna enota Tržič in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 ............................................................... 45 Slika 13: Gibanje mediane starosti ob smrti, moški in ženske, Gorenjska (skupaj, moški, ženske), Slovenija, obdobje od 2010 do 2019...................................................................................................... 46 Slika 14: Gibanje mediane starosti ob smrti, upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019 . 47 Slika 15: Umrljivost po bioloških starostnih skupinah in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 48 Slika 16: Umrljivost dojenčkov, Gorenjska in Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 .............................. 51 Slika 17: Umrljivost dojenčkov po statističnih regijah in v Sloveniji, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ....................................................................................................................................................... 51 Slika 18: Umrljivost dojenčkov po starosti ob smrti, Gorenjska in Slovenija, povprečje od 2010 do 2019 ............................................................................................................................................................... 52 Slika 19: Gibanje izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL), Gorenjska in Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................ 53 Slika 20: Prezgodnja umrljivost (YPLL) v statističnih regijah in v Sloveniji, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 54 Slika 21: Gibanje izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL) po spolu, Gorenjska in Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................... 54 Slika 22: Gibanje izgubljenih let potencialnega življenja do dopolnjenega 65. leta starosti (YPLL), upravne enote in Gorenjska, obdobje od 2010 do 2019........................................................................ 57 Slika 23: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 61 Slika 24a: Umrljivost po zunanjih vzrokih smrti, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 62 Slika 24b: Umrljivost po zunanjih vzrokih smrti po spolu, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 62 Slika 25: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po spolu, Gorenjska in ostala Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 63 Slika 26a: Gibanje smrti zaradi transportnih nezgod skupaj in po spolu, Gorenjska in ostala Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 63 Slika 26b: Gibanje smrti zaradi padcev skupaj in po spolu, Gorenjska in ostala Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 ......................................................................................................................................... 64 93 Slika 26c: Gibanje samomorov skupaj in po spolu, Gorenjska in ostala Slovenija, obdobje od 2010 do 2019 ....................................................................................................................................................... 64 Slika 27: Umrljivost zaradi smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................................. 65 Slika 28a: Umrljivost zaradi transportnih nezgod, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................................................... 65 Slika 28b: Umrljivost zaradi padcev, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ....................................................................................................................................................... 66 Slika 28c: Umrljivost zaradi samomorov, statistične regije in Slovenija, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 .................................................................................................................................................. 66 Slika 29a: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Jesenice, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 69 Slika 29b: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Kranj, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 69 Slika 29c: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Radovljica, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................................. 70 Slika 29d: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Škofja Loka, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 70 Slika 29e: Struktura smrti po zunanjih vzrokih skupaj in po spolu, upravna enota Tržič, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 71 Slika 30a: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Jesenice, obdobje od 2010 do 2019 ................................................................ 71 Slika 30b: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Kranj, obdobje od 2010 do 2019 ..................................................................... 72 Slika 30c: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Radovljica, obdobje od 2010 do 2019 ............................................................ 72 Slika 30d: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Škofja Loka, obdobje od 2010 do 2019 ........................................................... 73 Slika 30e: Gibanje smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj in po kategorijah vodilnih zunanjih vzrokov, upravna enota Tržič, obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................... 73 Slika 31a: Umrljivost zaradi smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj ter po treh vodilnih zunanjih vzrokih, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ......................................... 74 Slika 31b: Umrljivost zaradi smrti, povezanih z zunanjimi vzroki, skupaj ter po treh vodilnih zunanjih vzrokih in po spolu, upravne enote Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ....................... 74 Slika 32: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini dojenčka, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 75 94 Slika 33a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 1−3 let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 76 Slika 33b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 1−3 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 76 Slika 34a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 4−6 let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 77 Slika 34b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 4−6 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 77 Slika 35a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 7−14 let, skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 78 Slika 35b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 7−14 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 78 Slika 36a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 15−19 let, skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................................. 79 Slika 36b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 15−19 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 79 Slika 37a: Vzroki smrti (delež) v starostni skupini 20−44 let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 80 Slika 37b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 20−44 let, deleži, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ............................................................................... 80 Slika 38a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 45−64 let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ...................................................................................................................... 81 Slika 38b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 45−64 let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 81 Slika 39a: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 65 in več let skupaj in po spolu, Gorenjska, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................................. 82 Slika 39b: Vzroki smrti (deleži) v starostni skupini 65 in več let, Gorenjska in Slovenija brez Gorenjske, povprečje za obdobje od 2010 do 2019 ................................................................................................. 82 95 Stvarno kazalo B bolezni dihal, 6, 18, 21, 24, 28, 29, 32, 40, 41, 42, 43, 75, 81, 82, 83, 86, 91, 92 Bolezni obtočil, 6, 19, 21, 22, 29, 30, 31, 32, 33, 55, 56, 58, 59, 60 bolezni prebavil, 18, 21, 25, 28, 29, 32, 43, 44, 45, 55, 80, 81, 82, 86, 91, 92, 93 I izgubljena leta potencialnega življenja, 8 M mediana starosti ob smrti, 4, 7, 14, 46 N napadi, 61, 67 neoplazme, 6, 7, 18, 21, 22, 23, 28, 29, 32, 35, 36, 37, 38, 55, 56, 58, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 86, 91, 92 nezgodni padci, 6, 61, 86 P poškodbe in zastrupitve, 6, 7, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 38, 39, 40, 55, 56, 58, 86, 91, 92 prezgodnja umrljivost, 4, 13, 53, 54, 56, 57, 58 prezgodnje smrti, 53 S specifična stopnja umrljivosti, 4, 13 specifična umrljivost, 9, 16, 48, 50, 89 splošna stopnja umrljivosti, 13 starostno standardizirana stopnja umrljivosti, 4, 6, 8, 13, 16 starostno standardizirana umrljivost, 6 T transportne nezgode, 6, 61, 66, 67 U umrljivost dojenčkov, 4, 7, 14, 50, 52 umrljivost po bioloških starostnih skupinah, 4, 48, 49, 89 V vzroki smrti, 4, 6, 13, 18, 32, 33, 55, 61, 67, 75, 79, 80, 82, 83, 84, 86, 87 96