^e¥ilkaU6m leto XXX¥III • cena 20 ain__________gg/yg, 15. no¥embra 1984
JOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. SIVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
12. teden ilomačega filma
¥ Celju se Izteka.
Nas¥ltlenje na 13. TDF.
Vse o TDF v besedi in sliki na straneh
10 in 11.
Tufll malo alkohola le lahko pre¥eč.     ^
Poslej nova in stalna rubrika, ki bo gotovo pritegnila]
posebno pozornost. Stran 15.__
Gospoaar ¥ ¥olaško suknio, bodoči
šolnik pa na kmete.
šli smo po sledi lanske reportaže iz Bistrice ob Sotli.
Stran 7.
Več računalnikov
doma kot v šoli
Računalniški dnevi potrdili, da so mladi I
y računalništvu dalje od A
Zanimanje za računalniš-
tvo je med mladimi izredno
veliko, dohajati pa ga ne
moremo, ker je oprema še
vedno predraga. Zato ni ču-
dno, da so hišni računalniki
svoje mesto našli v doma-
čem okolju bolj kot tam,
kjer bi jih nujno potrebova-
li - v šolah.
Takšno je nekako splošno
stanje glede računalništva v
občini Celje, vendar dobro
zastavljena akcija s strani de-
javnikov, ki se čutijo pokli-
cani za to področje izobraže-
vanja, kaže da računalniško
opismenjevanje napreduje.
Korak dalje so pi-vi raču-
nalniški dnevi, kjer so se
predstavili domači proizva-
jalci računalniške opreme,
sicer pa so bili dnevi name-
njeni predvsem izobraževa-
nju. Seminar Osnove raču-
nalništva so obiskovali bo-
doči mentorji računalniških
krožkov na osnovnih šolah,
stroške seminarja pa je za
učitelje celjskih osnovnih
šol krila občinska izobraže-
valna skupnost. Seminar bo-
do nadaljevali v zimskih po-
čitnicah, nato pa po potrebi.
Predstavitev računalnikov
in njihovega delovanja si je
ogledalo preko sedem tisoč
učencev srednjih in višjih
razredov osnovnih šol in ne-
nazadnje so tudi vsa šti^.
predavanja imela dovolj po-
slušalcev, kar priča, da ima
to, pri nas še vedno novo po-
dročje izobraževanja, velik
odziv tako med vzgojitelji in
učitelji kot med ostalimi ob-
čani.
Za področje izobraževanja
je trenutno največji problem
nakup računalnikov. Do
konca leta naj bi vsaka
osnovna šola v občini Celje
kupila računalnik in ustano-
vila računalniški krožek.
Osem šol računalnike že
ima. Pri tem jim finančno
pomagajo tudi delovne orga-
nizacije. Sicer pa so delovne
organizacije ponudile men-
torsko pomoč pri delu raču-
nalniških krožkov in so pri-
pravljene skupinam učencev
predstaviti tudi uporabo ra-
čunalnikov v proizvodnji.
Nekaj takih ogledov je bilo
tudi v okviru računalniških
dnevov.
V mesecu mladosti naj bi
bili v Celju drugi računalni-
ški dnevi, ki naj bi jih, tako
kot prve, organizirala Zveza
organizacij za tehnično kul-
turo Celje pod pokrovi-
teljstvom Birostroja iz Mari-
bora. Srednja tehniška šola v
Celju pa naj bi z ozirom na
prostorske in tehnične mož-
nosti postala računalniški
center, ki bo namenjen šol-
ski mladini iz vse občine.
VVE
Strokovnjaki menijo, da nobena tehnična novost mlade ni tako zainteresirala kot
računalniki. In se dogaja, priznajo učitelji računalništva, da učenec v uporabi računal-
nika prehiteva učitelja. poto: EDI MASNEC
Prisrčen in sproščen pogovor se je razvil z ekipo filma Nobeno sonce s štorskimi železarji, ki so jim pokazali tudi kako
se kali jeklo. Foto: EDI MASNEC
TDF se
izteka
s podelitvijo priznanj
in nagrad »Metod Badju-
ra« in z dodelitvijo na-
slovov igralec in igralka
leta ter debitant leta, se
bo danes v Celju iztekel
12. Teden domačega fil-
ma. Spustil se bo torej
zastor nad prireditvijo,
ki je s številnimi filmski-
mi predstavami polnila
dvorane v celjski regiji
in izven nje, ki je s spre-
mnim sporedom razvila
nove in uspešne oblike
razvijanja splošne in še
zlasti filmske kulture in
katere uspeha ne bomo
merili le s številom obi-
skovalcev v dvoranah.
12. teden si bomo zapo-
mnili predvsem po zelo
kakovostnem filmskem
sporedu, še posebej to
Velja za premieme filme
in še zlasti za slovenski
filmski nastop. Videli
smo že štiri slovenske
filme iz tega leta, čaka
nas še peta premiera no-
vitete Matjaža Klopčiča
z naslovom Dediščina, ki
bo zaokrožila podobo iz-
jemno pestrega in kako-
vostnega slovenskega
nastopa na lastni »doma-
fci« manifestaciji.
Zdajle zagotovo še ni
l^as za bolj poglobljene
in vsebinske analize
Uspeha letošnjega TDF.
Mogoče pa je že zapisa-
ti, da je TDF ostal celj-
ski, da je občinstvo
Nadvse skrbno spremlja-
lo filmske in druge do-
godke na manifestaciji
in da je že samo s tem
TDF potrdil svoje mesto
V celjski in slovenski
kulturi.
Letos Je združeno delo na
Celjskem še dobro izvažalo
Aii pa bo to zmoglo prihodnje leto in to brez spodbud?
Največji delež v konverti-
bilnem izvozu imajo na
Celjskem še vedno tradicio-
nalni izvozniki. Tako je v
celjski občini Cinkarna le-
tos v devetih mesecih v pri-
merjavi z lani povečala
izvoz na konvertibilna trži-
šča za 41 odstotkov, Etol za
17, LIK Savinja za 103, Libe-
la za 512 C), Toper za 64 (pri
tem je povečal klasični
izvoz na račun dodelav) in
Žična za 66 odstotkov.
V občini Laško izredne re-
zultate beleži Kmetijska za-
druga, ki je povečala izvoz za
175 odstotkov, sledijo Papir-
nica Radeče z indeksom 118,
Sopota 121 in TIM Laško
150.
V konjiški občini je zelo
povečal svoj izvoz zreški Co-
met, za 28 odstotkov, med-
tem ko so se Uniorju pri
izvozu poznale težave v
evropski avtomobilski indu-
striji.
Med šentjurskimi delovni-
mi organizacijami prednjači
pri izvozu Bohor, ki je pove-
čal izvoz za 47 odstotkov,
med šmarskimi pa so se
izvozno izkazali zlasti Kme-
tijski kombinat, ki je izvoz
povečal za 152 odstotkov, pa
seveda Steklarna Boris Ki-
drič, ki je izvoz povečala za
22 odstotkov oziroma za več
kot milijon dolarjev.
V žalski občini imajo ob
devetih mesecih letos naj-
boljše rezultate Ferralit,
izvoz povečal za 34 odstot-
kov. Garant Polzela za 50,
Juteks za 73 (še pred dvema
letoma je Juteks izvažal pre-
težno na klirinško področje,
s prodorom na konvertibilna
tržišča pa si sedaj dobro za-
gotavlja devize). Tovarna no-
gavic Polzela za 68 (pri tem
so zlasti povečali blagovni
izvoz), SIP Šempeter za 44,
(kar pomeni preko 6 milijo-
nov dolarjev izvoza).
Od obeh agroživilskih soz-
dov, kaže poudariti zlasti
Hmezadov izvoz v vrednosti
pet in pol milijona dolarjev.
To pomeni, da ga je povečal
za 19 odstotkov, medtem ko
je sozd Merx pri izvozu zao-
stal in v devetih mesecih le-
tos dosegel le 68 odstotkov
lanskega izvoza v enakem
obdobju.
Po mnenju Medobčinske
gospodarske zbornice Celje
je mogoče ugotoviti, da se
gospodarstvo na celjskem
območju zelo prizadeva po-
večevati izvoz, da je pri tem,
upoštevanje tudi mednarod-
na gospodarska nihanja, tudi
vse bolj uspešno, da pa se za
prihodnje leto postavlja
vprašanje spodbud, zlasti za
tiste, tradicionalne, izvozni-
ke, ki bistveno in stalno po-
večujejo svoj izvoz.
MITJA UMNIK
2. STRAN - NOVI 1EDN1K
15. NOVEMBER ige«
Mladim volje še ni zmanjkalo
To ie pokazala tudi letna seja OK ZSMS Celje
vtis, ki so ga naredili de-
legati na programsko-volil-
ni seji občinske konference
Zveze socialistične mladine
Celje, je, da mladim ni vsee-
no, kako delajo v okviru
svoje organizacije, da jih
skrbi, kako uresničujejo
številne naloge, za katere
smo vsi odgovorni, da vidi-
jo napake, ki jih delamo in
da vedo tudi za poti, kako
izplavati iz sedanje krize.
Na seji, k?, je bila preteklo
sredo, so bili enako kritični
do lastnih napak, kot tudi
do tistih, na katere, žal, pre-
pogosto nimajo vpliva.
Rekli so, da premalo sode-
lujejo z vodstvi v organizaci-
jah združenega dela, po last-
ni krivdi ali pa nehote. Pove-
dali so, da je delo v osnovnih
organizacijah mladih v kra-
jevnih skupnostih močno
odvisno od dela tamkajšnje
:'anizacije Zveze komuni-
' >\' in da je najčešče delova-
nje mladih odraz dela ostalih
družbenopolitičnih organi-
zacij v kraju, zlasti komuni-
stov. Vedo, da imajo prema-
lo znanja, zlasti so še prema-
lo usposobljeni na idejnopo-
litičnem področju dela, zato
se zavzemajo za oblike to-
vrstnega izobraževanja, ki bi
bile mlademu človeku naj-
bolj všeč.
Politične šole izven Celja
so menda kar primerna, a
predraga oblika za današnji
čas. O tem bodo v naslednjih
dneh razpravljali v osnovnih
organizacijah. Za mladinsko
prostovoljno delo skorajda
ni več zanimanja, so poveda-
li, ob tem pa je ena od dele-
gatk pripomnila, da je vse
več mladih, ki si morajo da-
nes kupovati učbenike sami,
si oddahniti po napornem
šolskem letu, za to pa je po-
treben denar, ki si ga med
počitnicami prislužijo s pri-
ložnostnim delom. V občini
Celje je veliko, preveč mla-
dih invalidov, ki iščejo prvo
zaposlitev. Mladi so opozori-
li, da bi za ta del mlade gene-
racije morali imeti v združe-
nem delu več posluha in da
jim je treba omogočiti vklju-
čitev v proces poklicnega
usposabljanja. Mladi so tudi
radovedni, radi potujejo,
spoznavajo domovino in
svet. Stabilizacijski čas jim
tudi na tem, na videz manj
pomembnem področju, ni
naklonjen. Iskali so možno-
sti, se povezali s Centrom za
mladinski turizem v Celju in
bili razočarani nad nezainte-
resiranostjo in togostjo tam-
kajšnjih delavcev. Delegatka
srednje družboslovne šole je
namignila, da se z nekateri-
mi čJani učiteljskega zbora
ne da sodelovati, ko učenci
želijo uresničiti katero od
svojih zamisli oziroma akcij.
Se o marsičem so govorili
delegati na programsko-vo-
lilni seji svoje organizacije.
In ko je že kazalo, da so mla-
di v preteklem letu dni malo
naredili, ker so bili preveč
kritični do lastnega dela, se
je pokazalo, da vendarle ni
tako. Na mladinsko organi-
zacijo je treba gledati kot na
organizacijo mladih iz vseh
slovenskih občin, gledati na
skupne napore in akcije, ki
se začenjajo v osnovnih or-
ganizacijah in končajo na
ravni republiške konference
Zveze socialistične mladine.
Tu pa so dovolj vidni premi-
ki na bolje. Mladi iz vse Slo-
venije so dosegli, da sedaj
število brezposelnosti več ne
narašča, odločni so bili pri
zahtevah po odstotku povi-
šanja štipendij, uspeli so, da
bivanje v študentskih domo-
vih letos ni tako drago, kot bi
lahko bilo in še marsikaj.
Na programsko-volilni seji
občinske konference ZSMS
Celje so se dogovorili tudi o
tem, kako bodo delali v na-
slednjem enoletnem obdob-
ju. Ce bi sodili po vzdušju na
seji v dvorani Narodnega do-
ma, mladim volje še ni
zmanjkalo.
MARJELA AGREŽ
Boljša proizvodnja
v mozirski občini i
Finančni rezultati so bolj posledica
inflacije in višjih prodajnih cen
v gospodarstvu mozirske
občine po devetih poslov-
nih mesecih ni bilo delovne
organizacije z izgubo. Reso-
lucijska predvidevanja so
uresničili na vseh področ-
jih, razen pri izvozu, in
kljub temu, da so rezultati v
precejšnji meri zasluga in-
flacije ter višanja prodaj-
nih cen, so v občini, poseb-
no če se primerjajo z ostali-
mi, z doseženim zadovoljni.
Medtem ko so po prvem
polletju še beležili padec
proizvodnje, je ta po devetih
mesecih za pet odstotkov
višja kot v enakem lanskem
obdobju. Razen v delovni or-
ganizaciji Smreka so jo po-
večali v vseh delovnih orga-
nizacijah, najbolj pa v Kovi-
narstvu, Gorenjevem tozdu
Mali gospodinjski aparati, v
Gorenju Glin Nazarje in El-
kroju. Finančni rezultati
povsod niso tako ugodni, saj
na primer v Kovinarstvu in
tozdu MGA, kljub večjemu
fizičnemu obsegu, ne dose-
gajo željenih finančnih rezul-
tatov, kar je posledica viso-
kih materialnih stroškov in
cenovnih nesorazmerij.
Kljub temu so lahko zado-
voljni, saj je celotni prihodek
v občini višji za 72, dohodek
za 70 ter čisti dohodek za 68
odstotkov. Tudi skladi, v ka-
terih se je nabralo več kot
650 milijonov dinarjev, so
višji za 90 odstotkov. Takšni
rezultati so seveda v veliki
meri odraz inflacije ter viša-
nja prodajnih cen, manj pa
racionalizacij v proizvodnji,
v občini pa so bolj zaskrblje-
ni zaradi tega, ker skoraj po-
lovico skladov ter tretjino
skupnega dohodka ustvarja-
jo v Elkroju. Upravičeno je
torej vprašanje, kakšni bi bi-
li skupni rezultati, če Elkroj
in še kakšna druga organiza-
cija ne bi tako izstopala. Mal-
ce več optimizm.a vliva vse
boljši položaj v Gorenju Glin
Nazarje.
Gozdarska proizvodnja je
v okviru načrtovane pred-
vsem po zaslugi družbenega
sektorja gozdarstva. Tudi
kmetijska proizvodnja se je
povečala, 4,6 odstotno pove-
čanje pa bi lahko bilo še več-
je, če toča ne bi uničila pre-
cej hmelja, proizvodnja pa ni
večja tudi zaradi znanih ne-
sorazmerij in cen koruze.
Resolucijskih ciljev ne
uresničujejo le pri izvozu.
Razen v Elkroju in delno v
tozdu MGA nikjer niso ure-
sničili načrtovanega in kot
kaže, bo tudi ob koncu leta
tako. Prihodnje leto bodo
morali temu posvetiti poseb-
no skrb, kar so poudarili tudi
na zadnji seji izvršnega sveta
skupščine občine Mozirje,
ko so obravnavali devetme-
sečne poslovne rezultate.
R. PANTELIC
Višje
pokojnine
decembra In
januarja
Prihodnji mesec bodo
pokojnine višje za 4 od-
stotke. To povečanje pa
bo veljalo za vse leto na-
zaj. Prvega januarja pri-
hodnjega leta bodo po-
kojnine znova povečane,
tokrat za 15 odstotkov.
Pokojnine bodo večje
na račun dviga nominal-
nih osebnih dohodkov v
letošnjem letu za polovi-
co ocenjene rasti, to je za
23,5 odstotka. S 15-od-
stotnim januarskim
akontativnim poveča-
njem pa bo skupno pove-
čanje pokojnin na račun
rasti OD v letu 1984, zna-
šalo od prvega januarja 42
odstotkov.
Ce bo v resnici doseže-
na rast nominalnih OD ta-
ko, kot je zdaj predvide-
no, se pravi 47 odstotna,
bo za dokončno uskladi-
tev pokojnin ostalo v
marcu še 3,5 odstotka.
Ker pa dobrih 35 od-
stotkov starostnih upoko-
jencev prejema pokojni-
no, ki ne presega 15 tisoč
dinarjev, je v javnosti in v
pokojninski skupščini
veliko pobud za poveča-
nje najnižjih pokojnin-
skih prejemkov.
Nekateri upokojenci z
najnižjimi prejemki (naj-
nižja pokojnina za polno
pokojninsko dobo znaša
zdaj 13.011 dinarjev) opo-
zarjajo, da tisti, ki so že
doslej dobro živeli, bodo
živeli tako še naprej, tisti
pa, ki so bili že doslej na
robu življenjskega mini-
muma, pa že zdaj ne mo-
rejo več shajati.
Morda bodo te pobude
kdaj obrodile sad, zaen-
krat pa ostaja v veljavi se-
danji pokojninski sistem,
ki je z nekaterimi poprav-
ki že izboljšal gmotni po-
ložaj upokojencev.
Z. S.
Se več življenja v
načrtovanje razvoja
v vrsti minulih let smo se
že kar navadili na spreje-
manje razvojnih načrtov
brez prave vsebine, pred-
vsem pa brez vključevanja
resničnih teženj in želja
vseh tistih, ki bi naj razvoj-
ne načrte uresničili. Tudi v
Celju skušajo pri načrtova-
nju razvoja za naslednje
srednjeročne obdobje to pot
zapustiti in poiskati nove,
boljše.
Razprava na ponedeljkovi
seji Občinske konference
Socialistične zveze je poka-
zala tako pripravljenost kot
nujo za široko vključevanje
delavcev in občanov v pri-
pravljanje in sprejemanje
načrtov.
Sindikati na primer ne bo-
do podpirali razvoja, ki bi le
ohranjal že doseženo, tem-
več si bodo prizadevali za
višjo raven življenja, za do-
hodkovno in interesno zdru-
ževanje, ki bo omogočalo
večjo konkurenčnost v izvo-
zu, za nova produktivna de-
lovna mesta za mlade stro-
kovnjake in za skrajševanje
delovnega časa na nekaterih
zalitevnejših delih.
Za usklajenost razvojnih
načrtov posameznih temelj-
nih organizacij in občine bo
treba še precej prizadevanj,
veliko skupnega dela. Pri
preprečevanju zapiranja v
ozke okvire, pri odpiranju in
povezovanju Celja v širši
prostor morajo tudi komuni-
sti odigrati svojo vlogo.
Rešiti pa je treba tudi šte-
vilna, na videz ozka vpraša-
nja. Kako bo s stanovanjsko
izgradnjo in ekonomskimi
stanarinami, kako pri spreje-
manju sklepov za hitrejši
razvoj znanstveno
raziskovalnega dela tej de-
javnosti omogočiti tudi ma-
terialno osnovo. Ali pa širo-
ko področje družbenih de-
javnosti oziroma načrtova-
nje socialnega razvoja v ob-
čini. Razkorak med potreba-
mi in možnostmi je izredno
velik, po dosedanjih izkuš-
njah organizacije združene-
ga dela niso postavljale so-
cialnih ciljev Y odvisnost. z
ekonomskimi in niti nimajo '
predstave, kolikšne so njiho. i
ve potrebe v določeni druj, '
beni dejavnosti. Usklajeva, i
nje med porabniki in izvajal, i
ci potem seveda ne izhaja i^ I
vsebine. Potrdimo lahko, i
bi bil položaj družbenih de. i
javnosti drugačen, če bi v oj. |
ganizacijah združenega dela '
vedeli, kaj hočejo in da v I
družbenih dejavnostih tii
mogoče ničesar več prihrani, l
ti. Govorjenje, da so družbe. ]
ne dejavnosti breme gospo-
darstva bo torej treba zame- ,
njati s pametnim premisle.
kom, kako to reševati.
Miselnost, da je brez de-
narja težko načrtovati razvoj
je daleč od resnice. Bo kar
držalo ravno obratno - manj
je denarja, skrbneje je treba
premisliti, kako ga bomo po.
rabili, še bolj pa, kako bi ga
lahko imeli več in kaj mora-
mo za to narediti. O tem pa
lahko poglobljeno razprav-
ljajo prav V vseh okoljih.
MILENA B. POKLifi
Največ
izključitev iz ZK
v konjiški občini
Na celjskem območju s«
osnovne organizacije Zveze
komunistov v raipravah o
predlogu sklepov 13. seje Cen-
tralnega komiteja Zveze ko-
munistov Jugoslavije nam»
nile osrednjo pozornost de-
javnosti oziroma nedejavno-
sti svojih članov. Poleg sploš-
nih razlogov za nedelo, za
neusposobljenost in neodgo-
vornost so marsikje spregovo-
rili tudi o posameznikih. Pri
tem niso ostali le pri besedah.
Tako so na primer v občin-
ski organizaciji ZKS Šmarje
izrekli 18 tovariških kritik in
en opomin, po enega so izklju-
čili in črtali iz Zveze komuni-
stov, pet članov pa je izstopi-
lo, v konjiški občini so izrekli
pet tovariških kritik, deset
opominov in deset izključitev
iz članstva ZK; poleg kritik in
opominov pa sta bili dve iz-
ključitvi tudi v Mozirju.
MBP
Davkarija v Celju
izterjala manj
v celjski občini so tako
kot lani tudi letos naredili
precej za učinkovito in do-
sledno izterjavo davčnih in
drugih obveznosti. Kljub te-
mu po tretjem tromesečju z
izterjavo niso zadovoljni,
saj zaostaja za lanskimi do-
sežki. Kljub temu pa so iz-
terjali preko 87 odstotkov
obveznosti, s čimer bi se
marsikod ponašali.
Letos je občinska uprava
za družbene prihodke uved-
la 745 postopkov izterjave,
od tega je bilo 273 takšnih,
kjer je bilo zaseženo premič-
no premoženje, 157 prime-
rov, kjer je bil zavezancem
zasežen   osebni   dohodek^.
precej pa je bilo tudi zaseže-
nih sredstev na žiro računih
in drugod.
v občini so tudi nadaljeva-
li z razgovori s tistimi zave-
zanci, ki imajo že veliko sta-
rih neplačanih dolgov. Od
sedemnajstih povabljenih se
je razgovora, pri katerem so-
delujeta tudi predstavnik
Obrtnega združenja Celje in
Komiteja za družbenoeko-
nomski razvoj občine, udele-
žilo 10 zavezancev. Večina je
opozorila na objektivne ra-
zloge za neredno izpolnjeva-
nje davčnih in drugih obvez-
nosti, pa tudi na nesposob-
nost reševanja težav, s kate-
rimi se pri poslovanju sreču-
jejo.
Večina je po razgovoru
tudi obljubila, da bo obvez-
nosti poravnala, saj bo sicer
uprava za družbene prihod-
ke predlagala zanje odvzem
obrtnega dovoljenja. Na
takšne pogovore nameravajo
do konca leta povabiti še de-
set zavezancev. Da je treba
storiti vse za boljšo izterjavo,
je poudaril tudi celjski izvrš-
ni svet.
MILENA B. POKLIC
Libelina razstava tehtalnih naprav
v avli dvorane Golovec so v ponedeljek odprU razstavo tehtalnih naprav od najstarej^
tehtnice za tehtanje dukatov iz 17. stoletja do najsodobnejših merilnih naprav, opremljeni
z računalniki.
Kot je ob krajši slovesnosti, ki jo je s kulturnim programom obogatil violinist Fraf
Rizmal, dejal direktor delovne organizacije Libela Tone Rozman, je razstava odraz ustva
jalnosti in pridnosti delovnih rok delavcev v razvoju kot v delavnicah in na številnih drugi
področjih dela. Libela se z njo predstavlja ob svoji 90-letnici. Visok jubilej je sicer priložnoi
za čestitke, predvsem pa mora biti spodbuda za prizadevanja po še boljšem razvoju,:
poudaril slavnostni govornik Janez Lenasi, predsednik Medobčinske gospodarske zbo
niče Celje, ki je razstavo tudi odprl. Odprta bo do petka popoldne, sočasno z njo pa tu<
razstava likovnih del Dema Bačaja, amaterskega slikarja iz Libele.
MBP, Foto: B
Posvet o vlogi krajevnih
organizacij SZDL
Prejšnji teden so se v Celju sestali predsedniki in sekre-
tarji občinskih in krajevnih konferenc Socialistične zveze
celjskega območja. Na posvetu jih je sodelovalo 160, sprego-
vorili pa so o vlogi krajevne organizacije SZDL v sedanjih
družbenih razmerah, o njeni organiziranosti, oblikah in me-
todah delovanja.
Posvet je bil v času, ko so se v večini občin že pričele
programske konference krajevnih organizacij in se bo ver-
jetno odrazil tudi na njihovi vsebini. MBP j
g, NOVEiVIBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
ijspehi Libele ob devetdesetletnici
j(o se ob 90-letnem jubile-
Hsedanja generacija delav-
^y Libele ozira na prehoje-
^ pot in ocenjuje svoj raz-
je v vseh prisotna oce-
|a, da je ob danih pogojih ta
^oj uspešen. Kolektiv Li-
^le in družbena skupnost
lahko zadovoljna z dose-
Ijoini- Osvojeni proizvodni
jrogram, zgrajene proiz-
vodnje zmogljivosti, uve-
javljenost na domačem ter
,se močnejši prodor tudi na
uja tržišča, so dovolj velik,
^rok, da se bo Libela tudi!
J prihodnje uspešno razvi-j
^la. i
To so poudarili predstav-
nici Libele na konferenci, ki
;o jo sklicali za novinarje v
preteklem tednu. Predvsem
;o izpostavili sedanji gospo-
darski trenutek, ki je za Li-
belo zelo ugoden. K temu je
pripomogel pogumno začr-
tan sanacijski program, ki ga
bodo uresničevali postopo-
nia. Sodeč po letošnjih rezul-
tatih je tisočlanski kolektiv
Liljele dosegel več, kot je
pričakoval. Po kakovosti iz-
delkov se tovarna lahko pri-
merja z znanimi svetovnimi
proizvajalci. Zato jim je
uspelo     močno     povečati
izvoz, v primerjavi z lani so
ga povečali kar za petinpol-
krat. Letos naj bi predvido-
ma izvozili za tri milijone do-
larjev izdelkov, od tega na
kovertibilno področje kar 85
odstotkov.
Zanimiva je primerjava z
letom 1980. Celotni prihodek
se je od tega leta do lani
povzpel od 540 na 1787 mili-
jonov dinarjev, dohodek od
270 na 719 milijonov, čisti
dohodek od 218 na 518 mili-
jonov dinarjev, akumulacije
je bilo lani 36 milijonov, le-
tos že 169 milijonov.
Vsi ti rezultati temeljijo na
naporih kolektiva, ki si pri-
zadeva za večjo produktiv-
nost, pozna pa tudi odreka-
nja. Lani je znašal poprečni
osebni dohodek v Libeli 16
tisoč dinarjev, letos 22.874
dinarjev, kar je še vedno
manj od republiškega pov-
prečja. Do konca leta v Libe-
li upajo, da se bodo osebni
dohodki še dvignili, zlasti če
jim bo uspelo uresničiti nove
proizvodne programe, izdel-
ke pa izvoziti na nova tržišča
kot so Kanada, ZDA, ZR
Nemčija in Velika Britanija.
ZDENKA STOPAR
Libela bo svoj jubilej obe-
ležila skromno. Pripravili
bodo srečanja s poslovnimi
partnerji, v dvorani Golo-
vec bo tovariško srečanje
vsega kolektiva, od 12. do
16. novembra bo odprta
prav tam razstava, kjer bo
prikazan zgodovinski raz-
voj tehtalne tenike.
V ponedeljek je v Frank-
furtu Libcia prejela nagra-
do za kakovost svojih izdel-
kov. To nagrado podeljuje
vsako leto mednarodni
klub trgovskih podjctne-
žev, katerega član je tudi
Libela in jo je le-ta prejela
za leto 1984.
Iznajdbo v TIM
Laško so podprli
Akciia za gradnjo poskusnih odsekov se
nadaime
Poročali smo že, da je sek-
tor za raziskave in tehnolo-
ško kontrolo delovne orga-'
nizacije TIM Laško iznašel
visokokakovostno bitu-
mensko vezivo, ki naj bi po-
daljšalo življenjsko dobo
asfaltiranih površin za tri-
krat.
Konec prejšnjega meseca
se je skupina sestala tudi z
ostalimi strokovnjaki s tega
področja iz Slovenije in rafi-
nerije Pančevo, ki so podprli
te raziskave, konkretni re-
zultati pa bodo znani šele, ko
bo opravljeno asfaltiranje na
poskusnih odsekih.
Tako se bodo še enkrat se-
stali na republiški ravni in
imenovali delovno skupino,
ki bo opredelila merila, po
katerih bodo spremljali pre-
verjanje preizkusa. To pome-
ni pričetek sodelovanja te
majhne raziskovalne skupi-
ne TIM Laško z ostalimi
strokovnimi organizacijami,
ki se ukvarjajo s problemati-
ko gradnje naših cest od
proizvajalcev surovega bitu-
mna (rafinerij), proizvajalcev
dodatkov (TIM Laško) kon-
trolne institucije (zavod za
raziskavo materiala in kon-
strukcij) ter izvajalcev (zdru-
žena cestna podjetja). Sode-
lovanje vseh zainteresiranih
bo temelj za nadaljevanje ra-
ziskav, ki so jih pričeli v TIM
Laško z namenom, da na
tem  področju dosežejo še
boljše rezultate: izboljšanje
kakovosti vseh asfaltiranih
površin, uporabo domačih
surovin in pocenitev cestne
gradnje.
vve
Riše Bori Zupančič
Prepoloviti traictorsko izgubo
železarji iz Štor poslujejo pozitivno, dobro izvažajo, a se
otepajo tudi z izgubami
železarji iz Stor so z re-
zultati 9-mesečnega poslo-
vanja v glavnem zadovoljni
- železarna kot celota poslu-
je pozitivno, čeprav jim ne
cvetejo prav vse rože. V
izvozu dosegajo vrednost 14
milijonov dolarjev kar je
malo manj, kot so načrtova-
li, a bodo do konca leta z
izvozom presegli lanskega.
Do konca septembra so do-
segli za 80 odstotkov večji
celotni prihodek, pa komaj
za 40 odstotkov večji doho-
dek, s čimer niso zadovolj-
ni, še zlasti ob upoštevanju
inflacijske stopnje, ki se je
že približala 60 odstotkom.
Zal so v enakem obdobju
narastla tudi porabljena
sredstva, za 89 odstotkov, v
še večjih škripcih pa sta se
znašla tozda strojne litine in
še posebej tovarna traktor-
jev. Traktorji so prinesli pre-
senetljivo izgubo 190 milijo-
nov, strojna litina pa še 55
milijonov dinarjev.
Seveda so še železarji in
družbeni svet, ki bdi nad trak-
torsko proizvodnjo, lotili
zmanjševanja izgube. Resno
računajo da bodo do konca le-
ta traktorsko izgubo prepolovi-
li, povsem odpraviti pa je ne
bodo mogli. To nameravajo
doseči z boljšim obvladova-
njem kooperacije pri traktor-
jih, pri tem pa mislijo tako na
obvladovanje cen in zalog
hkrati, saj je za splošno stabili-
zacijsko linijo do konca leta v
vsej železarni tudi sicer opre-
deljeno obvladovanje stro-
škov, tako stroškov pri mate-
rialu, denarnem poslovanju
kot v energetiki.
Zakaj takšne izgube pri trak-
torski proizvodnji?
Predvsem trije so glavni ra-
zlogi: prvi je ta, da se je še bolj
povečal razkorak med cenami
vstopnih proizvodnih sestavin
in prodajnimi cenaini, drugUe
v visokih obrestih, ki so od lan-
skih 37 letos porastle na 140
milijonov, tretji pa se skriva v
odnosu do zunanjega partnerja
Fiata, ki je od vključno julija
bistveno zmanjševal odvzem
traktorjev, k čemer je treba
prišteti še tečajne razlike med
dinarjem in liro - vse to pa sa-
mo po sebi že znese 60 milijo-
nov ali skoraj tretjino traktor-
skih izgub.     mitja umnik
Štorske ž«lezarje ta čas že
bremeni naložba v razširitev
in posodobitev jeklarske pro-
izvodnje, ki je vrednostno
ocenjena na dve milijardi in
70 milijonov. Naložbo uresni-
čujejo po predvidenih rokih,
in vse kaže, da bodo spomladi
1986. leta začeli s proizvodnjo
na drugi napravi za kontinui-
rano proizvodnjo jekla, na
obeh pečeh pa bodo novi hla-
dilni paneli bolj varčni od se-
danjega ognjevarnega mate-
riala, pa še izpadov proizvod-
nje bo manj.
(oper tudi v Romuniji
Znano je, da je za zimske olimpijske igre Toper opremil ro-
munsko alpsko reprezentanco. »V Romuniji je za zimski šport
vedno večje zanimanje, za kar pa imajo tudi ugodne naravne
pogoje. K razvijanju smučanja so jih spodbudili dosežki na
letnih igrah v Los Angelesu, tako da želijo nekaj podobnega čez
leta tudi na snegu in ledu,« pripoveduje Zvone Dežnak. "Tudi za
letošnjo sezono bomo z našimi izdelki opremiM njihove alpince,
ponudbo pa smo razširili tudi na sankače, ki so med najboljšimi
na svetu. Ob tem pa so nas prosili za cenik in ponudbo naših
izdelkov, ki bi jih prodajali v njihovih ekskluzivnih trgovinah.
Ustrezno ponudbo smo že poslali in tako pričakujemo, da se
bomo še to zimo predstavili v Romuniji. Zainteresirani so tudi za
Topsportove rokavice. Sicer pa želijo v Romuniji doseči nekaj
podobnega, kot je naš ski pool.«
Toper je v zadnjih dneh dobil tudi naročilo za 500 kombinezo-
nov za smučarje skakalce, v torek dopoldne pa je podobno
prošnjo pismeno izrazila tudi norveška smučarska zveza. »Naša
reprezentanca pa bo letos nosila moške hlače, ženske pa zgornji
in spodnji del, vse izdelano v Topru,« je zaključil Zvone Dežnak
ter še povedal, da na zalogi nimajo ničesar, saj vse sproti in še
•toplo- prodajo.
T.VRAriL
Sadelcs dobro služi devize
v Sadeksu, ki je TOZD Delovne organizacije Notranja
^Sovina pri Hmezadu v Žalcu, beležijo dobre izvozne
Rezultate. Ta TOZD se ukvarja z odkupovanjem gozdnih
'»dežev, polžev in zdravilnih zelišč, katera tudi polindu-
^fijsko pridelujejo.
i Referent izvoza Iztok Verdnik: »z i/rvozom smo v naši
l^nieljni organizaciji zadovoljni. K uspehu sta pripomogla
''obra letina in odkup ter delavnost našega kolektiva. v
l^l^tobru smo izvozili 160 ton gob jurčkov, 20 ton suhih gob,
ton svežih hsičk ter okrog 20 ton lisičk v slanici. Suhe
^^be in gobe iz slanice se bodo prodajale še v letošnjem
zadnjem in prvem četrtletju prihodnjega leta. Tako so gobe
j ^ale 41 odstotkov celotnega prihodka v izvozu,to pa je okrog
J^o tisoč dolarjev. Vse smo izvozili na konvertabilno po-
''''očje in sicer v Avstralijo, Italijo in zr Nemčijo.
'  f^oleg gob smo izvozili še 305 ton polžev, 60 ton svežih
j ^orovnic ter okrog 70 ton črnega ribeza. Skupaj nam je izvoz
'    1,7 miljona dolarjev. Izvozili pa bi lahko še več borovnic,
' ^ bi imeli primerne zmrzovalnike.«
^odja največje Sadeksove odkupne postaje, ki je v Mar-
M)vcih, Janko Marčič pa je dejal: »Letošnji odkup je bil
^korden. v sezoni smo delali od zore do mraka, posebno
, ^^d odkupom polžev in gob.«
'   • tonetavCar
POGLED v SVET S kovinotehno
Piše Avgust Pudgar
Reaganova politika pritiskov
Komaj so v ZUA in v Nikaragvi pre-
šteli glasove volilcev (predsedniške in
parlamentarne volitve v teh dveh drža-
vah so bile v razmaku dveh dnevov), je
novi in stari ameriški predse dnik Rea-
gan najbolj zgovorno pokazal, da se
utegne njegova politika do Srednje
Amerike in zlasti do Nikaragve v dru-
gem predsedniškem mandatu še bolj
zaostriti.
IVashington je zunanje povode za zao-
stritev nikaragovske krize našel v do-
mnevnih pošiljkah sovjetskega in vzho-
dnoevropskega orožja Nikaragvi (govo-
rili so o vojnih letalih mig-21, helikop-
terjih in raketah). V Managui so vse te
obtožbe zanikali, hkrati pa ostro prote-
stirali pri ameriškem zunanjem ministr-
stvu in zahtevali nujen sklic varnostne-
ga sveta, v katerem se je po vodenj ob-
tožb in protiobtožb še povečala. V Nika-
ragvi vztrajno ponavljajo, da se ZDA
pripravljajo na vojaško intervencijo v
Nikaragvi, medtem ko v iVashingtonu te
glasove zavračajo kot -smešne in brez-
smiselne.«
V resnici gre za to, da je Reaganova
administracija z najnovejšimi grožnja-
mi in pritiski izpričala, da so zanjo nika-
ragovske parlamentarne in predsed-
niške volitve, na katerih je prepričljivo
zmagala sandinistična fronta nacional-
ne osvoboditve, nič manj kot -nezakoni-
te«. Tuji opazovalci so potrdili, da zako-
nitosti in demokratičnosti nikaragov-
skih volitev ne gre oporekati in da so v
bistvu pokazale takšno razmerje moči
med političnimi silami, kakršno je v de-
želi že od zmage sandinistične revoluci-
je pred petimi leti in pol.
Po drugi strani ameriških trditev o
pošiljkah orožja Nikaragvi vsaj do sedaj
niso mogli dokazati IVashingtonu pa so
prišle prav predvsem za okrepitev priti-
ska na sandinistično vodstvo, čemur
smo priča že ves čas Reaganove vladavi-
ne, se pravi od januarja leta 1981.
V IVashingtonu vztrajno zatrjujejo, da
gre na njihovem dvorišču« (tako lastni-
ško označujejo srednjeameriško-karib-
ski prostor) za prodiranje mednarod-
nega komunizma^ in zatorej za spopad
med dvema supersilama in za medblo-
kovsko konfrontacijo. Tem trditvam ne
verjamejo več niti ameriški zahodnoe-
vropski zavezniki, ki poudarjajo, da so
razmere v tem delu sveta veliko bolj
zapletene in da se v Srednji Ameriki in
širše v Latinski Ameriki dogajajo globo-
ke družbene, gospodarske in politične
spremembe. Spremembe so posledica
dejstva, da so te države v prvi poluvici
prejšnjega stoletja postale formalno po-
litično neodvisne, medtem ko so bile (in
so še) dejansko zelo odvisne od velike
severne sosede (predvsem v gospodar-
skem in političnem pogledu).
Zaradi tega je treba prej govoriti o
konfliktih med svetovnim Severom (v
tem primeru ZDA) in svetovnim Jugom,
(manj razvitimi ali nerazvitimi latin-
skoameriškimi drža vami) in šele na dru-
gem mestu o medblokovskih spopadih.
Teh osnovnih dejstev konservativna ad-
ministracija Ronalda Reagana ne priz-
nava, ker se ne vklapljajo v njeno poeno-
stavljeno in čmo-belo poslikano podobo
razmer na zahodni polobli. Poenostav-
ljene predstave so seveda bolj -udobne«
od priznavanja resničnih, večplastnih in
zapletenih razmerij v Srednji in Latin-
ski Ameriki, saj z njimi v ZDA vedno
lahko najdejo izgovor za demonstracijo
politike pritiskov v tem delu sveta. Ne-
priznavanje realnosti in zagovarjanje
zgolj svojih egoističnih interesov kaj
lahko privede še do hujših konfliktov in
tudi do oboroženih spopadov nepredvid-
ljivih razsežnosti in z negativnimi posle-
dicami ne le za Srednjo Ameriko, tem-
več tudi za širše mednarodne razmere.  ,
4. STRAN - NOVI TEDNIK
15. NOVEMBER
Četrt Stoletja imena IVIerx
Ob jubileju nov prehrambni center
z otvoritvijo prehram"be-
nega centra ter s srečanjem
več kot 1600 delavcev so v
soboto v Celju proslavili 25-
letnico delovne organizaci-
je in imena Merx. Ob tej pri-
ložnosti se je sestal tudi de-
lavski svet sestavljene or-
ganizacije, kjer so podelili
številna jubilejna priznanja
in nagrade članom kolekti-
vov vseh delovnih organi-
zacij ter kmetom kooperan-
tom. Otvoritve sta se udele-
žila tudi predsednik pred-
sedstva SRS France Popit
in Janez Bohorič, podpred-
sednik republiškega izvrš-
nega sveta.
Izgradnja centra, ki so ga v
soboto odprli ob cesti v Tr-
novlje, je bila nujna, zastare-
lo opremo pa je sedaj zame-
njala sodobna tehnologija
skladiščenja. Ta največja na-
ložba v zgodovini Merxa, ki
je veljala 600 milijonov di-
narjev, pomeni dobro osno-
vo za zagotavljanje občin-
skih, republiških in zveznih
rezerv, ob povečanem obse-
gu poslovanja pa bo izboljša-
na tudi ponudba v novi te-
meljni organizaciji Preskrba.
V delovni organizaciji Bla-
govni center imajo z novo
naložbo, za katero so združe-
vali denar znotraj sozda, s so-
vlaganjem bank, zavaroval-
ne skupnosti Triglav in repu-
bliških rezerv, na voljo več
kot 15 tisoč kvadratnih me-
trov skladiščnih in drugih
površin. To je velika pridobi-
tev za sestavljeno organizaci-
jo Merx, ki istočasno praznu-
je četrto obletnico in o kateri
razvojni poti je ob slovesni
otvoritvi govoril predsednik
KPO Franc Ban.
Na slovesni seji delavske-
ga sveta so ob dnevu kolekti-
va podelili številna prizna-
nja, plakete ter plakete z de-
narnimi nagradami delav-
cem in kmetom kooperan-
tom, ter posameznim skupi-
nam delavcev. Plaketo z naj-
višjo denarno nagrado je
prejela organizacijska enota
Avtopark iz DO Blagovni
center, ki so v letošnjem letu
mesečno prihranili po pri-
bližno 5 tisoč litrov goriva.
Najvišji priznanji Merxa, zla-
to značko, pa sta prejela Loj-
ze Klemenčič, predsednik
republiškega komiteja za trg
in splošne zadeve ter Vito-
mir Dolinšek. podpredse-
dnik KPO za ekonomiko in
finance sozda Merx. Ob svo-
jem prazniku so delavci Mer-
xa namenili 1,5 milijona din
za izgradnjo bolnišnice v Ce-
lju.
R. PANTELIC
V SIgmi konec leta brez izgub?
Letos bodo dosegli rekordno proizvodnjo
Gospodarski položaj v
Sigmi v Zabukovici se
izboljšuje. V tretjem trome-
sečju so izgubo zmanjšali za
deset milijonov dinarjev,
glede na predvidena dela v
zadnjem četrtletju pa priča-
kujejo, da bodo poslovno le-
to zaključili brez izgube.
Pred časom so v Sigmi za-
radi nezadovoljivih gospo-
darskih rezultatov sprejeli
vrsto ukrepov za izboljšanje
le-teh in prvi rezultati se že
kažejo. Vrnili so v glavnem
vsa najeta posojila, ki so jih
najeli pod neugodnimi pogo-
ji ter prejeli nekaj posojil
pod ugodnejšimi pogoji. Fer-
ralitu so prodali objekt v
Vrbju, za katerega so dobili
dvajset milijonov dinarjev. S
temi in še z nekaterimi dru-
gimi ukrepi so močno izbolj-
šali likvidnostni položaj. Ena
osnovnih nalog je sedaj do
konca leta zmanjšati nedo-
končano proizvodnjo vsaj za
polovico. Sicer pa so v Sigmi
optimisti, saj imajo trenutno
sklenjene pogodbe za proda-
jo dva tisoč sanitarnih blo-
kov v vrednosti 130 milijo-
nov dinarjev. Na zboru de-
lavcev so sprejeli tudi sklep,
da do konca leta mesečno iz-
delajo po osemsto sanitarnih
blokov, kar bo rekordna pro-
izvodnja. Ce bo treba, pravi-
jo, bodo delali tudi po deset
in dvanajst ur dnevno,
vključno s sobotami.
Prihodnje leto naj bi v Sig-
mi izdelali 4000 sanitarnih
sten, tretjino proizvodnih
zmogljivosti pa bodo zapol-
nili s programom šempeter-
skega Sipa. Sedaj znaša me-
sečna realizacija za Sip okoli
milijon dinarjev, vedeti pa je
treba, da gre praktično za do-
hodek, saj material prispeva
Sip.
Ena izmed glavnih težav,
ki trenutno tarejo Sigmo, je
odhajanje delavcev iz proiz-
vodnje. Med vzroki omenja-
jo nižje osebne dohodke in
slabšo socialno varnost. Pro-
blem bodo reševali z zmanj-
ševanjem obsega poslova-
nja, zavedajo pa se tudi, da
bo treba dvigniti osebne do-
hodke.
JANEZ VEDENIK
Rekordni izvoz
v Gorenju
Delovne organizacije Go-
renja iz Titovega Velenja so
oktobra prodale na tuje za
II milijonov dolarjev izdel-
kov. S tem so dosegle najviš-
jo mesečno vrednost izvoza
doslej. Kar 90 odstotkov
vseh proizvodov so poslali
na konvertibilna tržišča. Si-
cer pa so v Gorenju od ja-
nuarja do oktobra izvozili že
za 80 milijonov dolarjev. Po-
večan izvoz v zadnjih mese-
cih obeta, da bo dosežena
letna vrednost izvoza, pred-
videna s sanacijskimi pro-
grami.
V Jurkioštru želijo
še iiitrejši razvoj
Pred dobrim letom in pol
so se v Jurkioštru sestali
predstavniki te krajevne
skupnosti z ostalimi samo-
upravnimi, družbenopoli-
tičnimi organi ter predstav-
niki nekaterih delovnih or-
ganizacij občine Laško z na-
menom, da ocenijo možno-
sti nadaljnjega razvoja te
manj razvite krajevne
skupnosti občine Laško.
Takrat so tudi sprejeli pro-
gram prednostnih nalog za
reševanje problemov s po-
dročja komunalne infra-
strukture, kmetijstva in go-
spodarstva.
V tem obdobju so v Jur-
kioštru zgradili prvi večna-
menski stanovanjski objekt
s petimi solidarnostnimi sta-
novanji in s prostori za delo
krajevne skupnosti, gasil-
skega društva in ostalih dru-
štev. Kmetijska zadruga La-
ško zakljuČ^uje z melioracij-
skimi deli na Marofu. Z ob-
novitvijo šolske telovadnice
pa so ponovno dani pogoji za
oživitev kulturnega življenja
v kraju.
Vendcir razvoj v tej krajev-
ni skupnosti prepočasi
preduje menijo njeni pre^j.
stavniki in, da se v času
strenih gospodarskih razrnet
veča  razlika  med  bolj
manj razvitimi območji v
čini.
Zato je potrebno enako
zornost namenjati dosežkom
na manj razvitih področja
kot tistim, ki imajo zaradj
objektivno boljšega gospo.
darskega položaja tudi bolj.
še razvojne možnosti. S terr
namenom in zato, da se oce
ni realizacija pred letom ir
pol sprejetih sklepov, so st
danes dopoldne sestali \
Jurkjoštru v podobni sestav;
kot marca lani.
VVl
l\lova becinska
črpalka na Ponikvi
Po osmih letih prizadevanj
so krajani Ponikve le doča-
kali bencinsko črpalko. Po-
tebujejo jo predvsem kmet-
je, ki so se morali doslej vozi-
ti po nafto v Šentjur ali
Šmarje, ki sta oddaljena več
kot deset kilometrov. S tem
so izgubljali veLko Jasa, ki
bi ga lahko koristneje izrabi-
li za delo na kmetijah.
Čeprav je črpalka v glav-
nem namenjena za potrebe
kmetijske mehanizacije, so z
novo pridobitvijo zadovoljni
vsi krajani, ker pomeni po-
memben korak za nadaljnji
razvoj kraja. Sredstva sta za-
gotovila Zavod za republiške
rezerve iz Ljubljane in Petrol
iz Celja, krajani pa so pripra-
vili zemljišče. Izvajalec del je
bil Ingradov tozd Gradbena
operativa iz Sen jurja, ki je
gradnjo končal z manjšo za-
kasnitvijo. Tako je bila otvo-
ritev šele konec prejšnjega
tedna in ne ob šentjurskem
občinskem prazniku, kot so
pričakovali in želeli v Ponik-
vi. Krajani so ob tem dogod-
ku pripravili tudi krajši kul-
turni program. V njem so so-
delovali: moški pevski zbor
Oton Zupančič, recitatorji iz
osnovne šole in harmonikar
Jože Kinel, vsi iz Ponikve.
V. E.
INDOK
INFORMACIJE
Deveta številka Indok
informacij, glasila Indok
centra občine Celje, med
drugim prinaša:
90 let EMO - Povzetki
nekaterih gradiv za sejo
celjske občinske skupšči-
ne 20. t. m. Organizira-
nje in izvedba letnih pro-
gramskih konferenc or-
ganizacij SZDL - Zveza
komunistov: pripravlje-
nost za premagovanje te-
žav je potrjena - Sindikat
o zaposlenosti in zaposlo-
vanju - Družbene dejav-
nosti kot pomemben de-
javnik gospodarskega
razvoja - Seznam krvoda-
jalcev, odlikovancev za
leto 1984 - Izhodišča in
osnovne usmeritve Indok
centra v 1985. letu - 120
let denarništva v Celju -
Celjski zbornik 1984.
Industrijsko
sadje bo letos
odkupljeno
Bogata letina predvsei
kmečkega sadja, ki nam jej
zadnjih letih v veliki meri pr'
padalo, je letos le našla kupo
Temeljna organizacija koop
racije Kmetijskega kombinat
Šentjur je preko Slovenija sa
dja organizirala odkup tega si
dja, ki ga izvaža delno v Avstii
jo in delno v Italijo.
Odkupna cena sadja franl«
železniška postaja Šentjur }
10 din. Od te vsote dobi km<
8,50 din, za razvojni sklad o«
tegnejo 0,30 din, organizaK
odkupa pa dobi za svoje del
1,20 din. Doslej so odkupili ^
700 ton tega sadja in so ga izV
žili, vendar je odkup še v teki
Dosti tega industrijskega sad
sta odkupila tudi Vita! iz U'
stinja in Etol v Celju. Kmet
ski kombinat je izvozil v Beli
jo in Nemčijo že 130 ton prV
vrstnega namiznega sadja.
Kmetje, ki privažajo sadje'
šentjursko železniško posta
negodujejo, nad visoko cel
nove mostne tehnice, kate
najnižja tarifa je 500 din za t
vore do 1500 kg pa vse do lO'
din za tovore do 12 ton. V p'
merjavi z mostnimi tehtnicaf
v Celju je to drago. Res je, da
bila tehtnica, ki jo je zgrad'
in jo upravlja komunalno P
djetje draga, vendar je ta taf
le previsoka.
ERNEST RECNl
Cestarji na žalski obvoznici
Na žalski obvoznici v teh dneh vidimo cestarje. O tam kaj
delajo, nam je vodja servisa Cestnega podjetja Celje, Vinko
Iskrač povedal: »Na cestišču obvoznice je nastalo že precej
razpok, te razpoke pa moramo pred zimo očistiti in s po-
sebno maso zaliti, večje poškodbe pa moramo razbiti in na
novo asfaltirati. Da to delo opravimo pred zimo je po-
membno zato, ker voda, ki zaide v te razpoke pozimi zmr-
zuje in do spomladi bi bilo cestišče že zelo poškodovano.
Končali bomo v štirinajstih dneh, če nam vreme ne bo
nagajalo. Delo bomo lahko, če bodo ostale temperature tako
visoke kot doslej, opravili bolj kakovostno. Maso, s katero
delamo, namreč segrevamo do 250 stopinj, in bolj je vroča,
ko pride v stik s cestiščem, bolj drži.
TONE TAVCAR
Mladinska bančna izkaznica
v Ljubljanski banki si
prizadevamo ohraniti stil<
z mladimi, ki zapuščajo
osnovno šolo in že imajo
varčevalne navade. Da bi
jih spodbudili k nadaljnje-
mu varčevanju v banki
smo uvedli nov dokument
- mladinsko bančno izkaz-
nico, z njo si mladi od 14.
do 18. leta starosti pridobi-
jo status samostojnega
varčevalca, kar pomeni,
da lahko poslujejo z de-
narjem na svoji hranilni
knjižici brez prisotnosti
staršev. Z mladinsko
bančno izkaznico lahko
denar dvigajo ali polagajo
na hranilno knjižico v kate-
rikoli enoti naše banke.
Mladinska bančna izkazni-
ca je prvi korak v posebni
ponudbi banke za mlado-
letne varčevalce.
Kaj je mladinska bančna
izkaznica:
- izkaznica je interni
bančni identifikacijski do-
kument, ki ga mladoletni
varčevalec iahico uporab-
lja za dokazovanje svoje
identitete pri razpolaganju
s sredstvi na hranilni knji-
žici.
— izkaznica se izda mla-
doletnemu varčevalcu, na
katerega je zakoniti za-
stopnik s pismeno izjavo
prenesel pravico do raz-
polaganja s sredstvi,
- izda jo enota banke, ki
vodi hranilno knjižico ozi-
roma vlogo varčevalca,
- velja dve leti in jo je
mogoče podaljšati, vendar
Vse podrobne informa-
cije zainteresirani varče-
valci dobijo pri vseh eno-
tah LB Splošne banke Ce-
lje.
najdlje do dne, ko postane
varčevalec polnoleten,
- če jo izgubi ali mu je
ukradena, mu jo enota
banke zamenja.
Mladinska bančna izkaznica
Mladinska bančna izkaznica se izda
in uporablja na naslednji način:
- izkaznica je dokument s katerim varčevalec dokazuje svojo
istovetnost;
- banka opravi izplačilo ob predložitvi hranilne knjižice katere
številka je vpisana na prvi strani izkaznice;
- izkaznica se latiko uporablja samo pn izplačilih v enotah
temeljnih bank združenih v Ljubljansko banko - združeno
banko
Štampiljka banke
m podpisa pooblaščenih oseb
NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
prizidek v Slivnici še visi v zraku
jjgi/i? Šentjurčani morali zemljišče Franca Urlepa razlastiti?
glivničani in z njimi vsa šentjurska
j^žbenopolitična struktura se že
prizadevajo za gradnjo pri-
j^ka k osnovni šoli v Gorici pri Sliv-
jjci. Pri tem se srečujejo s številnimi
^feprekami, pred kratkim niso dobili
iOglasja republiške komisije za inve-
.(icije. Zdaj, ko so to uredili, pa ne
porejo dobiti gradbenega dovoljenja
0 prijaviti naložbe, ker Franc Urlep
podpisati odstopne izjave za ne-
(gj arov zemljišča.
franc Urlep noče podpisati odstop-
,e izjave zato, ker skuša na ta način
zsiliti gradnjo novega hleva, ki mu jo
. občini niso dovolili, ker je gradnja
;porna zaradi sanitarnih pogojev. Hlev
ji bil namreč mnogo preblizu šolskega
jbjekta. Da gre za izsiljevanje priča
jodatek, da Franc Urlep v začetku ni
^sprotoval oddaji zemljišča in da je
je sprejel ponudbo, da se namesto za
jovo gradnjo raje odloči za adaptacijo
itarega hleva. Kot kaže pa se je tako
(dločil le zato, ker je bila gradnja pri-
jdka vprašljiva.
V krajevni skupnosti so skušali Ur-
lepa že večkrat prepričati in spameto-
vati, kajti zavedajo se, da bi razlastitve-
ni postopek znatno zavlekel gradnjo
prizidka in kar je najvažnejše, izredno
podražil. Doslej jim to ni uspelo, ven-
dar se še vedno trudijo, tudi zato, ker
razlastitveni postopek še zdaleč ni pri-
ljubljena metoda in jo je treba upora-
biti resnično le takrat, ko ni nobene
možnosti za sporazumno rešitev.
V kolikor se Urlep le ne bo spameto-
val ostane Slivničanom še možnost, da
zaprosijo občinski oddelek za občo
upravo za gradbeno dovoljenje, kljub
temu da zemljiško vprašanje še ni do-
končno urejeno. Ce bi ga dobili, bi to
pomenilo očitno kršitev predpisov,
vendar tega Sentjurčanom gotovo ne
bi nihče zameril, ker gre v tem' prime-
ru za očitno nasprotovanje širšim
družbenim interesom.
Slivničani potrebujejo Urlepovo
zemljo za ureditev komunalnih prik-
ljučkov, ki so potrebni da sploh lahko
začnejo z gradnjo prizidka. V prvi fazi
gradnje bodo poleg komunalnih prik-
ljučkov zgradili še zaklonišče. Vre-
dnost gradnje je nekaj več kot 19 mili-
jonov in pol, kohčana pa naj bi bila
prihodnjo pomlad. Takoj zatem pa bo-
do začeli z gradnjo druge faze, ki jih bo
po predračunu stala nekaj več kot 100
milijonov. Sredstva za gradnjo druge
faze sta v glavnem zagotovili občinska
in republiška izobraževalna skupnost.
Za gradnjo bodo namenili tudi krajev-
ni samoprispevek v višini milijon di-
narjev in okoli 10 milijonov kreditnih
sredstev izvajalcev gradbenih del in
dobaviteljev opreme.
Za gradnjo prve faze pa bodo upora-
bili izključno lastna sredstva Občinske
izobraževalne skupnosti. Z njo bodo
začeli takoj, ko se bodo sporazumeli z
Urlepom in dobili gradbeno dovolje-
nje. In če bo šlo vse po sreči, bo prizi-
dek končan že konec prihodnjega leta.
S tem Slivničani ne bodo rešili le pro-
storske stiske na osnovni šoli, ampak
bodo tudi Šentjurčani izpolnili del na-
loge, ki so si jo zadali, ko so se odločili
za policentrični razvoj občine.
VILI EINSPIELER
Mozirjani
poimenovali
šolo po II.
grupi odredovi
Mozirska osnovna šola
se od prejšnjega tedna
imenuje Osnovna šola II.
grupe odredov. Poimeno-
vanja so se poleg pred-
stavnikov občinskih
DPO, pobratene Cajetine,
šolarjev in šolnikov ude-
ležili tudi Franc Poglajen,
Mirko Jerman ter Bogo
Gorjan, predsednik RO
ZZB Slovenije.
Ideja o poimenovanju
je vznikla iz dolgoletnega
sodelovanja učencev mo-
zirske osnovne šole z bor-
ci II. grupe odredov. Med
drugim imajo na šoli tudi
spominski kotiček, po-
svečen tej partizanski
enoti, pionirski odred
štajerskega bataljona z
OS Mozirje pa je tudi
skrbnik spomenika bor-
cem II. grupe na Tovstem
vrhu.
RP
Smučarski sejmi na Celiskem
Sejme rabljene in pone-
kod tudi nove smučarske
opreme pripravljajo pred
začetkom smučarske sezone
skorajda v vseh večjih sre-
diščih v regiji. Ta teden so
ali še bodo te prireditve v
Celju, Žalcu in Mozirju, pri-
hodnji teden pa v Preboldu
in na Polzeli. Verjetno pa
jih bodo kasneje pripravili
še kje.
V Celju je Zavod Golovec
pričel s sejmom že v ponede-
ljek in sicer je letos sejem v
dvorani C. Tako kot prejšnja
leta bodo tudi letos razen ko-
misijske prodaje smučarske
opreme, ki jo prinesejo obča-
ni, pripravili še servisiranje
te opreme, predvajali bodo
smučarske filme in videopo-
snetke ter podobno. Sejem
je ob delavnikih odprt od 16.
do 19. ure, v soboto in nede-
ljo pa od 10. do 18. ure.
V Žalcu bo letos sejem
smučarske opreme, ki ga pri-
pravlja SK Gozdnik Žalec v
dvorani Hmezad in sicer ju-
tri popoldne, ter v soboto in
nedeljo od 9. do 18. ure. Na
tem sejmu bodo razen rablje-
ne opreme prodajali tudi no-
vo opremo trgovski organi-
zaciji Nama in Savinjski ma-
gazin. Tudi na tem sejmu bo-
do smučarski strokovnjaki
pomagali z nasveti in popra-
vilom ter montažo opreme,
predvajali pa bodo tudi smu-
čarske filme. Na sejmu pa bo
smučarski klub imel tudi la-
sten pult na katerem se bodo
lahko občani včlanjevali in
kupovali letne smučarske
vozovnice za smučišče Goz-
dnik.
Jutri, v petek ter soboto in
nedeljo bo v nekdanji manu-
fakturni trgovini TDO Savi-
nja iz Mozirja smučarski se-
jem, na katerem bodo razen
prodaje nove in rabljene
smučarske opreme pripravi-
li še nasvete strokovnjakov,
ocenjevanje ter servis smuči
in opreme, obiskovalci pa
bodo lahko izvedeli tudi vse
o mazanju smuči. Organiza-
torji sejma so Občinska tele-
snokulturna skupnost Mo-
zirje, Smučarski klub Ljub-
no in Turist biro Mozirje, ki
bo poskrbel za predprodajo
smučarskih vozovnic za
Golte.
V Preboldu bo sejem smu-
čarske opreme prihodnji te-
den in sicer v petek od 17. do
21. ure, v soboto in nedeljo
pa od 8. do 21. ure. Tudi na
tem sejmu bodo imeli servis
za smučarsko opremo, vrteli
bodo filme o smučarski šoli
Prebold ter podobno.
F. P.
Komisija za delovna
razmerja
VIO Žalec TOZD
osnovna šola Slavko
Šlander Prebold
objavlja prosta dela in
naloge
ČISTILKE
za nedoločen čas in s pol-
nim delovnim časom. Po-
skusno delo: 2 meseca.
Prijave pošljite v 10 dneh
po objavi. Nastop dela ta-
koj.
MODERNIZACIJE BOLNIŠNICE V CELJU
Veliko denarja združujemo vsi na celjskem območju za modernizacijo bolnišnice v
Celju. Da je to prednostna naložba na področju družbenih dejavnosti smo se že davno
dogovorili. Prav je, da smo tako o zbiranju denarja kot o vsem, kar se z njim naredi,
sproti obveščeni. Zato se je tudi izvršilni odbor Sklada za modernizacijo bolnišnice, ki
vodi celotno dogajanje, odločil in se dogovoril z našim uredništvom, da bomo redno,
vsakih 14 dni objavljali vse, kar bi vas utegnilo zanimati.
Ker se je modernizacija bolnišnice pričela že leta 1977, smo marsikaj v teku let,
pozabili, zato bomo obudili tudi spomin na časovno zaporedje izgradnje in vsega, kari
jo je spremljalo. Sočasno bomo del prostora namenjali najbolj svežim novicam. Cej
boste menili, da objavljeno ne zadošča, obvestite izvršilni odbor Sklada za moderniza-i
cijo bolnišnice ali pa uredništvo novega tednika, kakšne informacije si še želite, i
Prisluhnili vam bomo. j
Leta 1977 smo se prav odločili
Poglejmo najprej razlo-
ge, zaradi katerih je dozore-
la odločitev za moderniza-
cijo bolnišnice. Pogledali
jih bomo z očmi sedanjega
predsednika Zdravstvene-
ga centra Celje Alojza Žun-
tarja, ki je sodeloval že pri
oblikovanju zamisli.
Kako je prišlo do odloči-
tve za modernizacijo?
»Druge možnosti ni bilo.
Celjsko območje se je v
zadnjih tridesetih letih
močno razvilo, bolnišnica
pa temu razvoju ni sledila.
Zgrajena je bila le za bol-
nišnično zdravljenje, ne pa
tudi za vse bolj razširjeno
specialistično ambulantno
dejavnost. Ta se še vedno
stiska v neprimernih klet-
nih prostorih in bo prva
našla rešitev v novem ob-
jektu modernizacije. Ne sa-
mo zaradi ambulant, tudi
zaradi nujnega izboljšanja
tako imenovanega hotel
skega dela je bila moderni-
zacija nujna. Namesto šest
in celo več posteljnih sob
nam bo omogočila eno do
tri posteljne z vsem, kar so-
di zraven.«'
Kako danes gledate na
takratno odločitev?
'•Prav smo se odločili.
Upoštevali smo, za koga je
bolnišnica namenjena in da
mora služiti tudi potrebam
prihodnjih generacij. Da je
odločitev prava, je potrdila
tudi podpora združenega
dela, družbenopolitičnih
organizacij in skupnosti, ki
so uvideli, da je nekaj po-
trebno narediti za ljudi, za
boljše zdravljenje, za delav-
ce v zdravstvu. Ravno to
prepričanje nam tudi daje
upanje, da bomo jutri ali
pojutrišnjem razrešili še ta
in oni problem.«
Pomoč organizacij
združenega dela
Pobuda izvršilnega od-
bora Sklada za moderni-
zacijo bolnišnice po do-
datnem združevanju de-
narja, je naletela v neka-
terih delovnih organizaci-
jah na razumevanje. Tako
so se ob praznovanju svo-
jih jubilejev odrekle delu
za to namenjenih sred-
stev delovne organizacije
Konus iz Slovenskih Ko-
njic, Juteks iz Žalca in
SOZD Merx iz Celja.
Namesto čestitk
za modernizacilo
Bliža se praznovanje
dneva republike in nove-
ga leta. Zakaj ne bi name-
sto čestitk poslovnim so-
delavcem namenili denar
za modernizacijo bolniš-
nice? Premislite. Imena
delovnih organizacij, ki
se bodo tako odločile, bo-
mo objavili.
TEDNIKOV INTERVJU
Delo mu ie prineslo
ugled med sodelavci
življenje Ivana Slamnika
(jutri, to je v petek, pravi,
bo srečal Abrahama) je te-
sno povezano s pošto, kjer
je pred nekaj več kot tride-
setimi leti začel delati kot
uslužbenec za okencem, da-
nes pa je direktor tozda.
Vseh teh trideset let je po-
časi, a vztrajno napredoval;
trdo in pošteno delo pa mu
je prineslo ugled med sode-
lavci, kakor tudi spoštova-
nje in zaupanje zunaj delov-
nega kolektiva.
Kako ste pravzaprav
zašli med poštarje?
I. Slamnik: Začel sem na
srednji tehniški šoli, toda, ko
sem zbolel, so mi zdravniki
odsvetovali življenje v inter-
natu. Tako sem začel delati
na pošti in šel skoraj skozi
vse faze dela. Izza okenca
sem se preselil med kontro-
lorje, potem sem postal šef
oddelka, nato upravnik po-
šte in pred enajstimi leti di-
rektor tozda. Vzporedno s
tem sem se seveda tudi izo-
braževal in si nabiral znanje;
končal sem srednjo in nato
še višjo poštarsko šolo v Za-
grebu.
Imate ustrezno izobra-
zbo oziroma znanje, ste
pa tudi eden redkih di-
rektorjev, ki ste prinesli
dovolj prakse iz proiz-
vodnje. Skratka, soočili
ste se s konkretnimi te-
žavami pri poštarskem
delu. Koliko vam te iz-
kušnje koristijo sedaj?
I. Slamnik: Kar precej. Če-
prav ne bi smel zanemariti
tudi tiste prakse oziroma iz-
kušenj, ki sem si jih pridobil
pri delu v družbenopolitič-
nih organizacijah. Bil sem
predsednik delavskega sveta
in sindikalne organizacije v
naši   delovni   organizaciji,
predsednik delavskega sveta
Sozda   v   Ljubljani,   član
skupščine    jugoslovanskih
PTT podjetij in sedem let
predsednik republiškega od-
bora sindikata delavcev v
prometu in zvezah. Čeprav je
bila ta zadnja volonterska
funkcija in je zahtevala ogro-
mno časa - stalno sem bil na
poti med Celjem, Ljubljano
in tudi Beogradom - sem
prav z njo ogromno pridobil;
predvsem širše poglede na
življenje delavcev v drugih
delovnih organizacijah. Zad-
nja leta pa tudi aktivno de-
lam v svoji krajevni skupno-
sti Petrovče, kjer sem pred-
sednik sveta krajevne skup-
nosti.
Trideset let je sora-
zmerno dolga doba. Vi
ste napredovali, napre-
dovala pa je tudi pošta
oziroma PTT služba. Ka-
ko danes vidite ta raz-
voj?
I. Slamnik: Naredili smo
ogromen skok. Poglejte sa-
mo telefonijo; leta 1945 smo
na Celjskem začeli z 265 tele-
foni, 20 let kasneje pa jih je
bilo 1280. Odtlej pa smo šli z
velikimi koraki naprej: leta
1971 smo imeli na Celjskem
že 4500 telefonov, pet let ka-
sneje se je ta številka več kot
podvojila, leta 1981 smo na-
šteli že 18.000 priključkov,
pred dvema letoma 20.000,
trenutno pa jih je nekaj več
kot 25.000. Vendar je to še
premalo in povpraševanje je
večje, kot pa naša ponudba
oziroma možnosti.
Toda dovolj razvejano
in kakovostno omrežje je
pogoj tudi za gospodar-
ski razvoj neke dežele...
I. Slamnik:  Zagotovo.  V
teh časih energetske krize še
posebej.  Toda  nas pestijo
neekonomske cene in nam
onemogočajo   dovolj   hiter
razvoj. Poštarji tako veno-
mer capljamo za gospodar-
stvom. Tu je še »sisovski«
denar, boste rekli. Toda tudi
na tem področju je še marsi-
kaj nedogovorjenega. Zakon
nalaga, da moraš organizirati
sis, združevanje v ta sis pa
potem ni obvezno. Tako je
na Celjskem samo 52 odstot-
kov   organizacij   podpisalo
sporazum   o  razvoju  PTT
službe, a še polovica od teh
sredstev ne združuje. Neko-
liko bolj akumulativna je ta-
ko le telefonska služba, toda
denar moramo prelivati v
poštno službo, kjer je izguba
največja.   Zaradi   preskro-
mnih investicijskih sredstev
tako tudi nismo realizirali 40
odstotkov nalog, ki smo si
jih zadali v tem srednjeroč-
nem obdobju.  Izvajalci in
uporabniki v sisu lahko na-
črtujemo, a to je le zbir želja,
če ni potrebnega denarja.
Telekomunikacijski
center  na  Golovcu  in
centrala v Titovem Vele-
nju sta ogromni pridobi-
tvi za nadaljni razvoj te-
lefonije. Katera investi-
cija pa bo v ospredju v
naslednjem  srednjeroč-
nem obdobju?
I. Slamnik: Zgraditi mora-
mo regijski poštni center,
kjer bomo sortirali poštne
pošiljke iz vsega območja.
To je nujna investicija, saj
sedaj delavci delajo v nemo-
gočih pogojih, na dvorišču.
Center, ki naj bi stal ob novi
avtobusni postaji, bo, po pre-
dračunu, stal približno 300
mihjonov dinarjev.
Prej ste omenili težave
z zbiranjem investicij-
skega    denarja,    toda
kljub temu vztrajno na-
predujete, gradite...
I. Slamnik: Ves razvoj da-
nes temelji na združevanju
sredstev. Bila so leta, ko smo
poštarji stali na enem bregu,
družba (krajevne skupnosti,
delovne organizacije, obči-
ne...) pa na drugem, potenT
pa smo bombardirali drug
drugega. K sreči smo vsi pra-
vi čas ugotovili, da je izhod
le v resničnem dogovarjanju
med nami in porabniki naših
uslug. Danes delavci združu-
jejo kar znatna sredstva za
razvoj PTT službe in to je
takšno zaupanje v PTT, da
jih resnično ne smemo razo-
čarati.
Ste zadovoljni s svo-
jim delom?
I. Slamnik: Vsako delo za-
hteva celega človeka. Delov-
no mesto direktorja zahteva
več kot celega človeka. To-
da, če si postaviš cilj in ga
potem dosežeš, si zadovo-
ljen. To delo zahteva veliko
odgovornosti, a hkrati tudi
zaupanje sodelavcev. In zah-
valjujoč sodelavcem, pred-
vsem tistim najožjim, to delo
opravljam z velikim zado-
voljstvom. Po naravi sem op-
timist; verjamem v življenje,
ki ga živimo, v svoje delo in v
svoje sodelavce, sokra-
jane...
sreCko Srot
6. STRAN ~ NOVI 1EDNIK
15. NOVEMBER
J lio leietona ne pridejo
v krajevni skupnosti
Vrbje so v nedeljo s slav-
nostno sejo skupščine in
družbenopolitičnih organi-
zacij zaključili enotedensko
praznovanje krajevnega
praznika 11. novembra v
spomin na dogodke iz NOB.
Seje so se udeležili tudi
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij občine
ter izvršnega sveta.
Osrednji govor je imel
predsednik sveta KS Vrbje
Jani Ferme in najprej govo-
ril o pomenu praznovanja,
nato pa dejal: »Glede na go-
spodarsko situacijo v kakšni
smo smo se morali v svojih
načrtih marsičemu odpove-
dati. Vseeno pa smo naredili
varovalne ograje na mosto-
vih preko Lave.
Osrednji problem v naši
krajevni skupnosti je izgrad-
nja otroškega vrtca, saj se
predšolska vzgoja in varstvo
naših otrok še vedno odvija
v slabih in nezadovoljivih
pogojih. Nekatere naloge bo-
mo do konca leta še uresniči-
li. Mislim predvsem na do-
graditev javne razsvetljave,
ureditev potoka Lave in ne-
katera dela na športnem igri-
šču ter v domu krajanov.
Prizadevamo si tudi, da bi
dobili nekaj telefonskih šte-
vilk, vendar jih kljub temu,
da smo v neposredni bližini
Žalca, kjer jih PTT občanom
ponuja, ne uspemo dobiti ni-
ti za obrtnike, organizacije
združenega dela, niti za no-
silce funkcij v krajevni skup-
nosti, kaj šele za ostale. Tudi
tajnika krajevne skupnosti
nimamo in njegovo delo
opravljama kar sami.«
Med tednom so pripravili
srečanje krajanov, starih 60
in več let, koncert godbe na
pihala iz Liboj, gostovala je
KUD Zarja iz Trnovelj s ko-
medijo Karantena, gasilci so
prikazali svoje veščine, mla-
di so pripravili večer mladih,
športniki pa tekmovanje v
malem nogometu, streljanju
z zračno puško, šahu in na-
miznem tenisu.
TONE TAVCAR
Vabilo k petlu
Akademski pevski zbor
"Boris Kidrič« Celje vabi k
sodelovanju nove pevce.
Sprejem novih pevcev bo
vsak ponedeljek in petek
ob 18.00 uri na Osnovni.Žoli
1. celjske čete.
Premiera »Podeželanke«« v SLG Celje
Jutri bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje premiera »Podeželanke« "VVilliama Wycher
leya, duhovite angleške komedije iz srede 17. stoletja, ki bo na celjskem odru doživela Jugoslovan,
sko praizvedbo. V prevodu Lada Kralja in v režiji Francija Križja bo nastopil domala ves celjsJtj
ansambel. Na sliki Miro Podjed, Milada Kalezič, Jagoda Tovirac in Damjana Luthar.
Lepši leto dni kazni
Trenerja in igralca hokejskega kluba Cinkarna Celje
Toneta Lepšo je ustrezna komisija pri hokejski zvezi
Jugoslavije kaznovala z letom dni prepovedi vodenja
moštva in igranja zaradi nagovarjanja igralcev, da so
zapustili igrišče na tekmi zvezne lige na Jesenicah
proti Krajnski gori. Pri klubu se s takšno kaznijo ne
strinjajo, saj je »dvojna«, kar pa ni prav.
To pomeni, da lahko Lepšo kaznujejo kot trenerja,
ne pa tudi igralca. Črne in čudne lise v jugoslovan-
skem hokeju se tako nadaljujejo, vse pa kaže, da so si
za tarčo tokrat izbrali Celjane. Predsednik hokejskega
kluba Cinkarna Zvone Dežnak je napovedal pritožbo,
kako pa bodo sicer stanje uredili, pa še ne ve.
T.VRABL
Z&Mil S^iis voznikov
Združenje šoferjev in avtornehariikov iz Celja si prav go-
tovo zasluži vso pohvalo za svojevrstno potezo. Odločili so
se namreč, da bodo priskočili na pomoč vsem voznikom
osebnih avtomobilov, ki svoje jeklene konjičke pripravljajo
za zimo. ZSAM namreč organizira ob petkih in sobotah
dopoldne na avtopoligonu Ljubečna brezplačen pregled vo-
zil.
Vsem pa brezplačno regulirajo luči ter opravijo pregled
tekočine v avtomobilu, tako da tudi nenaden hud mraz ne
bo irKJgel presenetiti voznikov. Pripravljen avtomobil za
zimo, ko je megleno vrem.e in mraz, prav gotovo pomeni
večjo varnost za vse na naših cestah.
JANEZ VEDENIK
Najprej skra za naravo
Gobarska družina Bisernica deluje že 20 let
Celjska gobarska družina »Bisernica«
praznuje letos dvajset let delovanja. Ob
zatonu letošnje gobarske sezone smo se
pogovarjali z dogoletnim pred.sed-
nikom in sedanjim podpredsednikom
družine »Bisernica«, Araadeom Dolen-
cem.
Kakšna goba je bisernica?
Gre za mušnico, rahlo strupeno gobo,
ki je pogojno užitna. To pomeni, da jo je
treba olupiti in prekuhati, potem pa je to
izvrstna goba za pripravljanje.
Ima celjska družina »Bisernica« vi-
dno mesto v slovenskem gobarskem
prostoru?
Rekel bi, da smo kar močni. Po številu
akcij in članstva smo nekje na tretjem do
četrtem mestu, poleg tega pa imamo med
slovenskimi gobarskimi družinami zelo
visok delovni jubilej.
Ker število članstva narašča, bi sodi-
li, da gre za večje zanimanje za gobarje-
nje, ali pa morda za vračanje k naravi?
Osebno menim, da gre za drugačen
odnos do narave, ne toliko samo nabira-
nje in uživanje gob.
Kakšen je vaš delokrog?
Predvsem gre tu za varstvo naše nara-
ve, potem pa še za spoznavanje in sezna-
nje z našimi gobami. Moto našega gobar-
jenja je spoznati čim več gob, da ne pride
so zastrupitev, kar se v Celju zadnje čase
skorajda ne dogaja, to pa pomeni, da de-
lamo dobro.
Katere so najpogostejše napake go-
barjev-amaterjev?
Prevelika prepričai-iost v lastno gobar-
sko znanje je lahko usodna. Ljudje zaje-
majo gobarsko znanje s preveliko žlico,
huda napaka pa je tudi površnost. In tako
se zgodi, da prihaja do takšni zamenjav
gob, kot bi primerjal fička z avionom.
Gobo pa je treba poznati do detaljev.
Vas skrbi usoda naših gob?
Me, ker cesto vidim, kako se naši goz-
dovi ropajo. Ljudje, ki ne poznajo gob,
nabirajo kar vse po vrsti in če gobje rasti-
šče enkrat pohodiš, na tistem mestu goba
ne bo nikoli več zrasla. Potem so še tu
sosedje Italijani, ki po naše gobe prihaja-
jo kar s kamioni. V zvezi s tem nimamo
ustreznih carinskih predpisov, tu in tam
je zaslediti kakšen občinski odlok...
Imate kot dober poznavalec gob tudi
kakšno gobarsko trofejo?
Prave trofeje nimam, ker mi gre pred-
vsem za uživanje v naravi. Včasih se mi
ljudje smejejo in pravijo: kakšen gobar
pa si, če prideš domov s prazno košaro.
Jaz pa najbolj uživam v tem., ko vodim
ljudi, lačne narave, se z njimi pogovarjam
in zanje tudi nabiram gobe. Morda bi bila
zame trofeja tista iz prav rosnih gobar-
skih let, ko sem na enem prostorčku na-
šel štiriinšestdeset gobanov.
Katero gobo imate najraje?
Tega ne i mogel reči. Višek gobarske
kulinarike pa je takrat, ko nam naša dru
žinska kuharica Štefka Prezelj v loncu
pripravi jed iz 70, do 80 različnih vrst gob.
Ste tudi kuhar?
V tem resnično uživam. Rad si izmi-
slim kak poseben gobarski recept. Ljudje
premalo vedo, kaj vse se da pripraviti h
gcb. Naj naštejem le nekaj možnosti: pa-
prike z gobami, sarma z gobami, nadevan
puran z gobami. V glavnem se pri nas vsa
gobja kulinarika neha pri gobji juhi z
ajdovimi žganci, pri gobah z jajčki in pn
kakšni gobji omaki k zrezku.
MARJELA AGRE2
V SPOMIN
Dani Cafuta
Celjske športne vrste je
mnogo prehitro zapustil
še en izredno dober šport-
nik ter prizadeven delavec
Dani Cafuta. Zaposlen je
bil v celjski Libeli. Ko je
bil aktiven športnik je za
celjskega Kladivarja odi-
gral več kot 500 tekem. Bil
je eden najbolj perspek-
tivnih slovenskih vratar-
jev, zato ni čudno, da so ga
vabili tudi v Ljubljano in
Maribor. Dani pa se je od-
ločil: »Ostal bom v Celju,
pa čeprav sedim samo na
rezervni klopi!« je rad več-
krat povedal. Ko je prene-
hal z aktivnim igranjem
nogometa, ga je še dalje
igral za rekreacijo v ekipi
Gaberje 39. Ob nogometni
žogi je v 43. letu starosti
na Skalni kleti tudi nena-
doma umrl. Z njegovo
smi-tjo je med celjskimi
športniki, ki so se odliko-
vali po skromnosti, delu
in velikem športnem du-
hu, nastala nova vrzel.
JOZE GROBELNIK
Zaključek meseca požarne
varnosti v laški obCInl
Požarna varnost in njihova preventivna aktivnost mora pote-
kati skozi vse leto. Tako so dejali ob zaključku aktivnosti v
mesecu požarne varnosti predstavniki vseh gasilskih društev
laške občine, ki so se sestali na tovariškem srečanju s predstav-
niki družbeno političnega življenja v občini, njihovo občinsko
gasilsko zvezo in še z nekaterimi ostalimi nosilci aktivnosti
požarne in premoženjske varnosti, ki z njo tesno sodelujejo.
Sprejem jim je priredil predsednik Občinske skupščine Franc
Lipoglavšek, ki je spregovoril tudi o pomenu družbene samoza-
ščite in vlogi požarne varnosti v njej.
Ob tej priložnosti je bilo podeljenih tudi več priznanj in odli-
kovanj. Državno odlikovanje gasilsko zvezdo druge stopnje, ki
ga podeljuje Gasilska zveza Jugoslavije sta prejela: Tone Križ-
nik in Rudi Cestnik, republiško odlikovanje tretje gasUske stop-
nje, ki ga podeljuje GasUske zveza Slovenije pa je prejel Jože
Lapornik.
Tridesetim posameznikom so podelili odlikovanja Občinske
gasilske zveze in devet plaket posameznikom in društvom, ki so
se najbolj izkazala na različnih področjih udejstvovanja požarne
varnosti. Srečanja se je udeležil tudi predsednik republiške
gasilske zveze Tone Koren.
VLADO MAROT
Mladi likovniki razstavljajo
Mladi likovniki imajo redkokdaj priložnost, da svoja delaj
predstavijo tudi širši javnosti. 2e nekaj let zapored jim to mož-j
nost daje pionirski dom Cvetke Jerinove v Celju, ki vsak mesec;
organizira razstavo likovnih del učencev celjskih osnovnih šol.!
Prejšnji mesce so se s svojimi deli predstavili učenci osnovne •
šole Frana Kranjca, od ponedeljka pa do prihodnjega petka je v]
pionirskem domu likovna razstava del učencev osnovne šole j
Franja Vrunča. Tako kot lani se bodo tudi letos najmlajši likov-i
niki, torej učenci od prvega do četrtega razreda z vseh celjskih]
osnovnih šol, predstavili s posebno razstavo, ki bu v januarju, še J
prej pa bo razstava del Učencev, ki so vključeni v likovni krožek'
v pionirskem domu. Do konca šolskega leta pa se bodo pred.sta-
vili s svojimi deli še učenci nekaterih drugih šol.
Prizadevanja pionirskega doma za popularizacijo likovne de-1
javnosti na osnovnih šolah bodo sklenili z likovno kolonijo, ki'
bo v mesecu mladosti in z že tradicionalno razstavo v Muzeju |
revolucije v času turističnega tedna.      ' I
[reku SO:
Dragica Pečar, sekretarka
Občinskega odbora RK v
Žalcu: »Do sedaj smo v naši
občini pripravili devet krvo-
dajalskih akcij, ki so zelo do-
bro uspele. Kri je darovalo
1326 krvodajalcev, ki so da-
rovali 471 litrov krvi. Do
konca leta bodo še štiri krvo-
dajalske akcije in sicer 16.
novembra na Vranskem, 23.
novembra v Šempetru, 12.
decembra v Preboldu in 21.
decembra v 2alcu. O razma-
hu krvodajalstva govori tudi
podatek, da smo že doslej
darovali toliko krvi kot lani
vse leto.
Že nekaj dni pa mladi čla-
ni Rdečega križa po šolah.in
krajevnih organizacijah RK
v občini zbirajo prispevke za
pomoč prebivalstvu na Ko-
paoniku.«
T. TAVCAR
tS. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Gospodar v vojaško suknjo,
botloči šolnik pa na kmete
Šfi smo po sleai lanske reportaže iz Bistrice ob Sotll
o Hohnječevem Jožiju smo pisali pred poldrugim letom.
O fantiču iz Bistrice ob Sotli, za katerega smo trdili, da ga
prav v nobeni fari na Celjskem ni enakega. Zato, ker je bil
takrat, pri svojih sedemnajstih letih največji in najnapre-
dnejši kmet v tej krajevni skupnosti. Takrat smo o Jožiju
marsikaj povedali, še več pa o Bistričanih, ki so vkup
stopili takrat, ko je Jožek ostal sirota brez staršev, sam na
veliki kmetiji sredi trga.
Lani je moral Jožek k voja-
Icom. Kako bo s kmetijo,
smo se spraševali. Za osvetli-
tev spomina ali pa za lažje
razumevanje tega pisanja
vam v poudrjenem tekstu ci-
tiramo odlomke iz reportciže,
ki smo jo objavili lani junija.
Ko smo Jožeka lani spoz-
nali, se je ubadal z nemaj-
hnim problemom. Čakala ga
je vojaška suknja. Kdo bo v
času njegove odsotnosti
skrbel za hlev, poln živine,
kdo bo njivam in vinogradu
stregel? Skrbelo je tudi Bi-
stričane, kaj bi jih ne. Prišla
je jesen in Jožek je moral k
vojakom.
Joži je ostal brez
staršev
v tretji razred osnovne
šole je hodil Joži, ko sta
drug za drugim, odšla nje-
gova mati in oče. Očeta je
na jesen leta 1974 pokopal
traktor, čez šest mesecev,
na spomlad prihodnjega le-
ta, pa je v šempeterski cerk-
vi zvonilo materi, ki je umr-
la po neozdravljivi bolezni.
Ce bi ne bilo
dobrih Hudi
Lahko si je predstavljati,
kaj bi bilo s Hohnječevo
kmetijo, če bi Joži ostal pri
svojih osmih letih resnično
sam. Domačini, sosedje, se
niso mogli sprijazniti z nje-
nim propadanjem, niso ho-
teli, da bi šel Jožek kam
drugam. Skrb za posestvo
sosi porazdelil, čeprav so
imeli svojega dela čez gla-
vo. Tako je v Bistrici ob
Sotli nastala svojevrstna
ipnost, ki je bdela nad
Jčevo usodo in usodo
lačije.
i Je Jožek že
.rnii?
Zadnjič sem se peljala sko-
zi Bistrico ob Sotli in zagle-
dala Hohnječevo domačijo.
Morebiti se je Jožek že vrnil
od vojakov, sem pomislila.
Pa tudi, če se še ni, me je
zanimalo, kaj se je dogajalo z
največjo kmetijo v času, ko
gospodarja ni bilo pri hiši.
Opazim, da se pravzaprav
' ni nič spremenilo. Odprem
hišna vrata in se sprehajam
po veži, stopim v kuhinjo,
potrkam na sosednja vrata.
Tudi v hlevu ga ni. Daleč ja
ne more biti. »Kaj Jožija
iščete?" Oddahnem si, ko za-
gledam sosedo, ki me potem
napoti do najbližje hiše čez
Cesto, do Hriberškovih.
I^onovno srečanje
Ej, prav takšen je kot lan-
sko poletje, ko sva se spoz-
nala, pomislim. Se vedno so
to tiste iskrive oči, sramežlji-
Vo-prijazen nasmeh, milina,
ki je leto dni vojaščine ni
spralo z obraza. Kot dva sta-
ra prijatelja si seževa v roke.
V hišo stopi gospodinja
Cvetka Hriberškova, ki takoj
pogrunta, kaj me je k njim
prineslo, medtem pa sežem v
roke tudi njenemu sinu Jan-
ku, dvaindvajsetletnemu
študentu, absolventu ljub-
ljanske Pedagoške akademi-
je, Niti sanja se mi ne, da je
ta bodoči »šolmošter« leto
dni gospodaril na Jožekovi
kmetiji. Janko in Jožek sta
že dolgo prijatelja, in med-
tem ko je Joži pridno kmeto-
val, je Janko zgledno študi-
ral.
Jožeic gospodar
z znanjem in z leti je po-
stajal vse bolj resnični go-
spodar v hiši, v hlevu, go-
spodar nad polji, travniki,
gozdovi. Še vedno pa mu,
kadar je največ dela, poma-
gata soseda Geršak in Ba-
lon, ob štedilniku se še ve-
dno vrti gospodinja Cvetka,
v hlevu pa postori stric
Ivan...
Mamo Cvetko Je
skrbelo
Hriberškovi, razen skro-
mn<3ga vrta za hišo, nimajo
zemlje, niti živine, zato se
Janko s kmečkim delom ni
nikoli spoprijemal. Resda je
že v otroških letih sanjaril o
kmetovanju, a kaj bi človek
brez zemlje kmetoval! Zato
je šel v šole, v Ljubljano, za
učitelja zemljepisa.
»Kar na tihem sva se z Jo-
žijem dogovorila, da bom de-
lal na njegovi kmetiji, ko ga
ne bo«, pripoveduje Janko.
Mamo Cvetko je sinova odlo-
čitev, kajpak, zaskrbela. Štu-
dij in kmetovanje vendar ne
moreta vštric. Pa še prakse
nima nobene, tudi znanja ne.
Janko pa se je hotel spopa-
sti tudi s kmečkim delom.
Morda se je v njem oglašala
tista stara želja, da bi imel
zemljo, živino, traktor. Od je-
seni do spomladi je na Jože-
kovi kmetiji delal le ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih,
potem ko se je vračal iz
Ljubljane. Od letošnje spo-
mladi dalje pa je s prijatelje-
vo živino in zemljo živel od
jutra do večera: z dvanajsti-
mi biki, svinjami in z deseti-
mi hektari obdelovalne zem-
lje, na kateri je zrasla koruza,
pšenica, krompir in še kaj.
Tudi za živinsko krmo je bilo
treba poskrbeti, napolniti si-
lose, spraviti jesenski pride-
lek, še prej pa se naučiti ro-
kovati s kmetijskimi stroji.
Janko je sčasoma postal prvi
kmet, kmet na tuji zemlji.
Vijuganje med
spomini
Pogovor teče v troje. Jožek
se zadovoljno smeji, priki-
mava, pristavi kakšno moža-
to v prid Jankovemu gospo-
darjenju in prijateljstvu,
Janko pa se glasno sprehaja
skozi čas, ki ga je tako boga-
to in koristno zapolnil. Vmes
pridiši kavica in mama Cvet-
ka vrine še svojo misel, ki
me je potem spremljala na
poti domov. Ce ima človek
količkaj srca, ga takšne stva-
ri morajo ganiti. Saj nismo
mogli pustiti, da bi šel Jože-
kov grunt po zlu. Pa ne samo
mi, veliko nas je bilo, ki smo
skrbeli, da so se vsa dela
sproti opravila. Jožek je bil
od nekdaj naš, vsi Bistričani
smo se po smrti njegovih
staršev zanimali in skrbeli
zanj. Pomagati si moramo
med sabo, saj nikoli ne veš,
kaj morda tebe čaka,« In Jo-
ži, če bi te misli ne podkrepil
s svojo:« Po letu dni prideš
domnov, pa najdeš domačijo
vso urejeno, vse opravljeno.
To je zame velik dolg in ne
vem, kako se da ta dobrota
poplačati.«
Praznični pujski
Smejimo se Jankovim do-
godivščinam, ki jih zna živo
predstaviti. Najbolj tisti o
»prazničnih pajcekih«. Ce
nisi kmet, te zna novi prašič-
ji zarod nemalo presenetiti,
in tako se je zgodilo tudi Jan-
ku. Kar dve svinji sta bili v
istem času breji. Ko se je bli-
žal njun čas, je bil Janko iz
dneva v dan bolj nervozen,
vedno pogosteje je hodil v
svinjak, proti koncu tudi po-
noči. Ni in ni hotelo priti, vse
do tistega jutra, ko je zagle-
dal pred sabo kar osem no-
vorojenih pujskov. »Same
ženske so bile, mati pa na
srečo pridna, in tako so osta-
li vsi živi«, pripoveduje Jan-
ko. »To je bilo zjutraj, na
Dan borca. Pa veste, kdaj se
je skotilo vseh devet pajce-
kov iz drugega gnezda? Na
Dan vstaje slovenskega na-
roda«, se ponosno smeje. In
tako ima sedaj Joži kar se-
demnajst prazničnih svinj.
Na hranilni knjižici ima tudi
denar, rezultat dela prijate-
ljevih rok in rok ostalih sose-
dov, ki so prišli pomagat ta-
krat, ko je bilo največ dela.
Jai^o je prodal šmarskemu
kombinatu tono in šest sto
kilogramov Jožekove pše-
nice.
»Dekleta še nima, in
upam si trditi, da se marsi-
kateri srce preobrača, ker
se Joži za te reči ne zmeni
kaj dosti. Najprej vojska.Da,
vojska je tista, ki skrbi, ne
le Jožeka, ampak tudi sose-
de. Najmanj leto dni ga ne
bo. Spet ne bom pogrešila,
če zapišem, da bo Hohnječe-
va kmetija živela naprej,
kljub Jožekovi odsotnosti.
Živela bo zaradi Geršako-
vih, pa Balonovih, Debela-
kovih in vseh ostalih Bistri-
čanov, ki vedo, kaj je dom,
kaj živina in kaj zemlja.»
Ta mlade pa še ni
Mama Cvetka kuha kosilo.
Za svojo družino in za Jože-
ka. Vsak dan je tako. Tudi
Jožekovo^umazano perilo je
treba oprati, pa v njegovi hiši
kdaj po žensko pospraviti.
Ali ji je potem mogoče zame-
riti, če ga nagovarja, naj si
čim prej poišče tamlado. Jo-
ži pa se ne da. Nemara čisto
pametnno razmišlja, da bo
taprava že prišla o pravem
času, takrat, ko bo imela tudi
ljubezen prste vmes. Ja, mi-
nili so časi, ko so se na kme-
tih bolj na grunt, pa manj na
oči ženili. Zato bo mama
najbrž še kar lep čas skrbela
za Hohnječevega Jožija, ki v
svojo obrambo rad pove, da
se je njegov oče v mater za-
ljubil šele pri dvainštiridese-
tih in da sta se potem do
smrti imela rada. Kdo ve,
morda pa se po Hohnječevi
kuhinji prav zdajle nerodno
vrti bodoča ta mlada? Joži je
obljubil, da nas bo o more-
bitni ohceti pravočasno ob-
vestil. Je težko uganiti, koga
si bo izbral za poročno
pričo?
Marjeta AGREŽ
Pravo prijateljstvo: Janko (na levi) in Jožek.
8. STRAN - NOVI 1E0NIK
15. NOVEMBER 1984
U^>4>-.\; .^i C-..     K.i 'i^       ^ i.     '-J
V okviru programa kultur-
nega sodelovanja med SFRJ
in CSSR za obdobje 1983-85
sta bila od 6. do 10. novem-
bra na obisku v SLG Celje
ravnatelj Slovaškega gledali-
šča iz Uherskega Hradišta
Juh Jufina in dramaturginja
tega gledališča Jaroslava
Chalupova. Gosta sta si v ok-
viru študijskega obiska ogle-
dala predstavi v SMG v
Ljubljani in v PDG v Novi
Gorici, obiskala v okviru
TDF projekciji dveh novih
domačih filmov, si ogledala
Cankarjev dom in Narodno
galerijo. Pokrajinski muzej
in Muzej revolucije ter se v
SLG Celje nadrobno sezna-
nila z dosedanjimi rezultati
na video posnetkih, s pripra-
vami na novo premierno
uprizoritev Wycherleyeve
Podeželanke in z organizaci-
jo, upravljanjem in financi-
ranjem delovanja poklicne-
ga repertoarnega gledališča.
Med bivanjem v Celju so
ju sprejeli tudi predsednik
Skupščine občine Celje Edo
Stepišnik, podpredsednik
Izvršnega sveta Janko Po-
klic in predsednik Kulturne
skupnosti občine Celje Dra-
go Medved. Interes obeh
strani je, da bi letos začete
strokovne stike med obema
poklicnima gledališčema po-
globili v smeri medsebojne
izmenjave gostovanj, preko
katerih bomo šele lahko po-
membneje obogatili medse-
bojno poznavanje med dve-
ma narodoma in dvema gle-
dališkima omikama.
S. P.
Gostovanje SSG
iz Trsta
Od 19. do 24. novembra bo za
abonente SLG Celje gostovalo
v Celju Slovensko stalno gle-
dališče iz Trsta, ki prav letos
slavi 40-let delovanja v sloven-
skem zamejstvu. Celjskemu
občinstvu se bodo vedno pri-
ljubljeni gostje predstavili z
dramatizacijo romana Chiare
DELITEV v režiji Maria Ur-
šiča.
V duhoviti komediji velja
posebej opozoriti na izvrstno
igro Silvija Kobala, ki je dobil
za svojo vlogo nagrado letoš-
njega Borštnikovega srečanja,
ter trojice žena z Miro Sardoč,
Mirando Caharijo in Bogdano
Bratuž, ki so bile za svoj delež
prav tako nagrajene na letoš-
njem Borštnikovem srečanju.
Ponovnega srečanja z gleda-
liškimi umetniki iz Trsta zara-
di radoživosti in duhovitosti
ter bogate gledaUške izvedbe
nikakor ne kaže zamuditi.
_____ S. P.
£M juhilej nova plošča
JuM koncert Komornega moškega zbora Celje
Petintridesetletnico svo-
jega pevshega poslanstva
proslavlja Moški komorni
zbor iz Celja, ki ga zdaj že
osmo sezono vodi prof. Vid
Marčen, s 35 pevci in ravno
jutrišnji nastop bo 860 po
vrsti, oziroma 17 v letoš-
njem letu.
Ustanovitev tega pevskega
kolektiva sega v leto 1949, ko
so v tedanjem Ljudskem gle-
dališču sprejeli sklep o usta-
novitvi moškega pevskega
zbora, ki bi bil primeren za
sodelovanje pri gledaliških
predstavah in raznih drugih
proslavah. S prvimi 19 pevci
je pričel delati prof. Egon
Kunej, ki je potem s tem zbo-
rom dosegel tudi velike
uspehe.
Moški komorni zbor se je v
vseh letih delovanja pojav-
ljal ne le kot sooblikovalec
kulturnih programov, mar-
več zelo pogosto tudi kot
predstavnik lepega petja iz
Celja v njegovi bližnji in širši
okolici in tudi kot znanilec
slovenske in jugoslovanske
pesmi pred hvaležnim ob-
činstvom zunaj naših meja -
pri sosedih onstran Soče in
Karavank, pa tudi v Nemčiji,
Belgiji, Nizozemski, v brat-
skih republikah in še kje.
Zbor je prejel tudi številna
domača in tuja priznanja na
tekmovanjih in nastopih ta-
ko doma kot v svetu. Zato
tudi ni čudno, da ga pogosto
vabijo na razne svečanosti,
kjer s svojim petjem pope-
stri program. V zadnjih letih
je zbor nastopil več kot 90
krat, pevcem pa so še pose-
bej dragi spomini na gosto-
vanja v Cupriji, pa na sreča-
nje s tujimi zbori, nizozem-
skim Oranjem in Madigalc-
horom iz Singena v Zvezni
republiki Nemčiji.
Ob letošnjem jubileju bo
Moški komorni zbor iz Celja
izdal tudi novo veliko plo-
ščo, na kateri bodo pesmi od
renesanse do novejšega časa.
ki so jih napisali znani jugo-
slovanski skladatelji in to
pretežno v originalu za mo-
ški zbor.
Jutrišnji koncert tega zbo-
ra v dvorani Narodnega do-
ma bo predstavil pretežno
retrospektiven program tega
zbora, kar pa ne pomeni, da
bo koncertni spored brez le-
po zvenečih novitet.
G. G. - F. P.
iVIladi radi giedajo
miadinsice filme
Danes se je na Polzeli končal 9. teden mladinskega filma, ki
ga je pripravila v okviru Tedna domačega filma v Celju, DPD
Svoboda na Polzeli, pod pokroviteljstvom Polzele tovarne
nogavic. Mladi obiskovalci so si v devetih dneh ogledali prav
toliko filmov. Dvorana je bila vsakič polna, saj so šolarjem
omogočili oglede filmov za zelo nizko ceno.
ZLATKO ŠTRUKLEC: Če-
prav so mi bili skoraj vsi filmi
všeč, moram reči, da me je naj-
bolj navdušil film Gostje iz Ga-
laksije. Letos sem že tretjič
obiskoval teden mladinskega
filma. Zelo pametno je, da so
nam dali abonmajske karte.«
BARBARA KRIŽNIK: Te-
den mladinskega filma je pri-
ložnost, da si šolarji ogledamo
nekaj domačih filmov, name-
njenih prav nam. Teh filmov v
kinu skoraj ne vrtijo, pa tudi
po televiziji bolj redko. Tudi
meni je bil najbolj všeč film
Gostje iz Galaksije.«
DAMJANA ZUPANC:   Do
slej sem si ogledala skoraj vse
tedne mladinskega filma, če-
prav je bilo posebno v prejš-
njih letih precej ponavljanj.
Letos so filmi v glavnem novi,
zato je tudi bolj zanimivo. Tudi
sicer rada hodim v kino, seve-
da le ob sobotah in nedeljah.«
SEBASTIJAN   PETROVO:
•Od vseh devetih filmov, ki
smo si jih ogledali šolarji le za
140 dinarjev, kolikor je veljala
abonmajska karta, mi je bil
najbolj všeč film Hajduški ča-
si. To pa zato, ker pripoveduje
o zgodovinskih dogodkih, kar
je vedno zanimivo.«
V okviru tedna mladinskega filma je bila tudi predstava v
zadružnem domu v Andražu. Predstavili so slovenski film No-
beno sonce.
TONE TAiSt AR
Kmečice domačije na Ceijsicem     |
v Pokrajinskem muzeju v Celju so 20. oktobra 1984 odprli i
razstavo 'Kmečke domačije na Celjskem«, ki sodi v ciklus'
razstav zanimivosti iz etnološke fototeke.
Domačija v osrednji Sloveniji je zelo zanimiva, saj pri stavbah
zasledimo tako alpske, kakor tudi panonske vplive. Oblika in
izgled posamezne domačije, pa nista odvisna samo od vplivov iz
sosednjih območij, ampak tudi od znanja in hotenja vsakega
posameznika. Pomembna je bila tudi geografska lega, prav tako i
pa tudi, kako se je domačija vključevala v večjo ali manjšo]
skupino sosed. j
Z razstavo so želeli najprej predstaviti vse možne dejavnike, ki
vplivajo na nastanek domačij in naselij, potem pa so se usmerili
na razčlenjevanje treh pri nas poglavitnih tipov domačij, ki so
gručasti dom, vzporedni dom in iztegnjeni dom.
Razstava bo odprta do 20. novembra 1984.
VLADIMIR SLIBAR i
PRIREDITVE
Slovensko iludsko gledališče Celle
Četrtek, 15. novembra ob 19.30: William Wycherley: PODE-
ZELANKA - Predpremiera za abonma Četrtek in izven.
Petek, 16. novembra ob 19.30: WiUiam Wycherley: PODEZE-
LANKA. Za abonma Premiera in izven.
Sobota, 17. novembra ob 19.30: William Wycherley: PODE-
ZELANKA. Za abonma sobota in izven.
Dom kulture Titovo Velenje
s politično komedijo Kurbe, Fedje Sehoviča, se bodo v
domu kulture predstavili igralci kulturno umetniškega druš-
tva Zarja Trnovlje. Predstavo si boste lahko ogledali jutri ob
19. uri.
V torek, 20. novembra bo v velenjskem kulturnem domu
gostovalo Lutkovno gledališče iz Maribora. Lutkovno pred-
stavo Načeta Simončiča Kljukčeve dogodivščine so po poseb-
nem razporedu prepravili za vrtce in osnovne šole.
V sredo, 21. novembra bo ob 19. uri v dvorani doma kulture
koncert v okviru festivala Revolucija in glasba. Prisluhnili
boste lahko Akademskemu pevskemu zboru Boris Kraigher iz
Maribora in Ritmično-plesna skupina Kazina iz Ljubljane.
Kulturni dom Dobje pri Planini
v kulturnem domu boste lahko v nedeljo, 18. novembra ob
16. uri prisluhnili Mešanemu pevskemu zboru Gostinskega
podjetja Celje ter Ženskemu pevskemu zboru kulturno umet-
niškega društva Zarja Trnovlje, v programu pa bodo sodelo-
vali tudi glasbeniki in humoristi.
Narodni dom Celje
V dvorani Narodnega doma bo v torek, 20. novembra ob
19.30 uri III. abonmajski koncert, ki ga organizira Zavod za
kulturne prireditve iz Celja. Predstavili se bodo Pavla Uršič s
harfo, Fedja Rupel s flavto, Slavko Goričan s klarinetom in
godalni kvintet Krajnik.
Dom svobode Radeče
Jutri, v petek ob 17. uri si boste lahko v domu svobode
ogledali ponovitev Prve občinske revije plesnih skupin, ki se
bodo predstavile z modernimi plesi.
Osnovna šola Stranice
V osnovni šoli bodo jutri ob 18. uri odprli knjižnico. Ob tej
priložnosti so pripravili tudi literarni večer, na katerem bodo
svoja dela brali dopisniki literarnega krožka osnovne šole
Stranice.
Likovni salon Celje
V likovnem salonu bodo v četrtek, 15. novembra ob 18. uri
odprli razstavo slikarskih del Marijane Muljevič.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
V Pionirskem domu je odprta razstava likovnih del učencev
osnovne šole Franja Vrunča Celje. Razstavo si boste lahko
ogledali do prihodnjega petka.
Muzej revolucije Celje
v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je odprta
razstava risb in brona likovnika Jožeta Stražarja iz Skocjana
pri Domžalah. Razstava je posvečena 25. letnici izobraževal-
nega dela Delavske univerze Celje, ogledate pa si jo lahko še
danes in jutri.
15. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9

z izgradnjo dijaškega doma
pri Srednji kmetijsko živilski
šoli v Šentjurju lani se je ce-
lotni ritem učno vzgojnega
dela bistveno spremenil in
kakovostno dvignil. Iz spal-
nic v obeh stavbah, v katerih
so imeli gojenci desetletja ka-
sarniško razporejene postelje,
so z majhnimi preureditvami
napravili lepe in prostorne
učilnice.
Gojenci v dijaškem domu,
po številu 113, imajo v novem
domu sodobno urejene bival-
ne prostore, v katerih so le po 3
postelje v sobi z ustreznimi so-
dobnimi sanitarijami in priti-
klinami, ki sodijo k dijaškemu
domu.
V 4-letnem srednjem progra-
mu se šolajo tu kmetijski te-
hniki, v 3-letnem srednjem
programu kmetijci in v 2-let-
nem skrajšanem programu
kmetovalci in kmetovalke-go-
spodinje. Dnevno ima na šoli
pouk približno 350 gojencev,
ki so razporejeni v 11 oddel-
kov. Šolanje se namreč odvija
tako, da gojenci uporabljajo
specialne učilnice za splošne
predmete v Medlogu, za kme-
tijske predmete pa v Šentjurju.
Vožnja dela gojencev iz ene šo-
le na drugo sicer ni prijetna, je
pa nujna.
Mesečna oskrbnina v domu
znaša zaenkrat 7.230 din, ven-
dar jo bodo morali vsled v.se-
stranskih podražitev dvigniti.
Večin^ gojencev, vsekakor
nad 80 odstotkov prejema od
raznih kmetijskih organizacij
štipendije v višini od 7.000 do
10.000 dinarjev.  ^
Življenje v domu je smotrno
organizirano na obvezni učni
del in na svobodni interesni
del. Ukvarjajo se z vrsto šport-
nih dejavnosti, ki pa so v neu-
godnih vremenskih prilikah
omejene, ker šola zaenkrat še
nima telovadnice. Zaenkrat se
poslužujejo telovadnice osnov-
ne šole. Poleg športa se udej-
stvujejo v raznih interesnih
krožkih, pojejo pri mešanem
pevskem zboru, obiskujejo
plesne vaje itd.
ERNEST RECNIK
Gradnja novih žičnic
Po končanem obiranju hmelja se začne ob-
navljanje in popravilo žičnic ter postavljanje
novih. S kakšnimi načrti se ukvarjajo v KZ
Savinjska dolina, nam je zaupala tehologinja za
hmeljarsko proizvodnjo Martina Krajnc. No-
vozgrajenih žičnic smo načrtovali 22 ha, ko bo-
mo napravili premeno na 38 ha, to pomeni, da
bomo odstranili stare nasade, pustili zemljišča
dve leti počivati, tako, da bomo posejali druge
kulture, potem pa ponovno zasadili hmelj. Na
57 ha moramo opraviti vzdrževalna dela, in
sicer tako, da bomo v nekaterih žičnicah zame-
njali sidra, ponekod žice ali drogove, tako, da
bodo nasadi do spomladi pripravljeni nositi
bremena, ki jim jih naloži poletje.« Kmetijska
zadruga Savinjska dolina ima na skrbi 716 ha
hmeljišč. Poleg tega pa ima žalski Hmezad DO
Kmetijstvo še 952 ha svojih hmeljišč. Tudi v
teh so že začeli z vzdrževalnimi deli. Novih
žičnic bo 5 ha, premena pa na 67 ha. Na sliki:
Zamenjava sider na žičnici v Drešinji vasi.
TONE TAVCAR
22 tisoč
sadili
Konec prejšnjega tedna je
Sadjarstvo Mirosan izvozilo v
Belgijo 22 tisoč sadik jabolk.
Direktor Vid Korber je ob tem
izvozu povedal: »Za ta izvoz
smo imeli sklenjeno pogodbo
že dva meseca in sicer za firmo
Jonikolay v Belgiji, ki letos če-
trto leto kupuje pri nas sadne
sadike. Gre za 22 tisoč sadik
jabolk sorte jonagold, idsred,
gloster in pa manjše količine
zgodnje sorte vista bela. Ker je
kakovost dobra, dosegamo tu-,
di primerno ceno.«
Za domače kupce imajo le-
tos pripravljenih okrog 100 ti-
soč sadik jabolk, hrušk, mare-
lic in drugega sadja. Cene pa se
gibljejo od 200 do 250 dinarjev.
S prodajo so že pričeli. Na sli-
ki: Delavci Sadjarstva Mirosan
pri nalaganju sadik za Belgijo.
TONE TAVCAR
Umetna
gnoilla
pri kmetih
Prejšnji teden so kme-
tijske preskrbe, prodajal-
ne Hmezada, ki oskrbuje-
jo kmete in vrtičkarje z
vsem potrebnim, prejele
večje količine umetnega
gnojila KAN. Kot so po-
vedali, bodo kmetje ta te-
den gnojila že lahko-do-
bili.
T. TAVCAR
Kraji našega
območja med
lepšimi
Sklenjeno je tudi 16.
tekmovanje slovenskih
turističnih krajev za na-
slov najbolj urejenega. To
je tudi prvo tekmovanje
po novih merilih, ko je
Turistična zveza Sloveni-
je prijavljene kraje razvr-
stila v tri kategorije, v
vseh treh pa so bili uspeš-
ni tudi kraji širšega celj-
skega območja. Tako je v
kategoriji turističnih kra-
jev Titovo Velenje na dru-
gem, Luče pa na četrtem
mestu, med izletniškimi
in tranzitnimi kraji je Mo-
zirje na petem ter Gornji
grad na šestem mestu, v
kategoriji »ostali turistič-
ni kraji« pa so na drugem
mestu Slovenske Konji-
ce, na četrtem pa Kozje.
Prva mesta v posameznih
kategorijah so osvojili
Radenci, Veržej ter Sen-
tanel nad Prevaljami.
RP
H/liadi za lepo in čisto okolje
Ni kaj reči. Akcija, ki je že
zdavnaj dobila pečat stal-
nosti, je v mladih dobila
svoj prostor. Gre za pobudo
celjskega Hortikulturnega
društva o tekmovanju mla-
dih v osnovnih in srednjih
šolah za lepo in čisto okolje.
Po svoje pa so v prizadeva-
nja za urejenost okolja
vključeni tudi cicibani v
vseh celjskih vzgojno var-
stvenih zavodih.
Tekmovanje sovpada s šol-
skim letom. Tako so v petek,
9. novembra, v polni dvorani
Narodnega doma ne samo
razglasili rezultate tekmova-
nja in podelili priznanja za
minulo šolsko leto, marveč
hkrati počastili tudi dvajseto
obletnico dela Hortikultur-
nega društva z mladimi. Lep
jubileji
Tekmovanje, ki je zajelo
vse osnovne šole in žal dosti
manj srednjih šol, je pokaza-
lo, da so lahko mladi uspešni
ne samo pri urejevanju šol-
skega okolja, pri delu šol-
skih hortikultumih krožkov.
pri urejevanju okolja v kra-
jevnih skupnostih, marveč
tudi pri pomoči kmetom pri
spravilu sadja in poljščin, pri
pomoči starejšim in oslabe-
lim ljudem, pri zbiranju od-
padnega materiala itd. Ra-
zvila se je torej velika vzgoj-
na in hkrati gospodarska de-
javnost, v katero je vsako le-
to, in tako že nekaj let zapo-
vrstjo, vključenih po nekaj
tisoč mladih v celjski občini.
Pobuda Hortikulturnega
društva je torej uspela. Seve-
da pa pri tem ne kaže prezre-
ti dela mentorjev v šolah in
vodstev šol ter seveda priza-
devnosti vzgojno varstvenih
zavodov.
Vtem, ko je na slavnosti o
pomenu tekmovanja govoril
predsednik Hortikulturnega
društva Jože Bencina, je
priznanja najboljšim in vsem
udeležencem podelila dipl.
inž. Jaglenka Leban, celoten
program pa so uspešno do-
polnili mladi p>evci, recita-
torji, plesalci, glasbeniki iz
celjskih osnovnih in glasbe-
ne šole ter vrtcev. S progra-
mom pa so mladi poudarili
še eno misel: hočemo živeti v
lepih sončnih dnevih!
Rezultati ocenjevanja:
Osnovne šole: 1. os. šola
Franja Vrunča na Hudinji, 2.
os. šola Frana Krajnca na Po-
lulah, 3. podružnični šoli
Strmec pri Vojniku in
Šmartno v Rožni dolini.
Srednje šole: 1. Vrtnarska
šola Medlog, 2. Srednja šola
za trgovsko dejavnost
Vrtcev niso posebej oce-
njevali, marveč so vsakemu
priznali enak delež tudi v po-
delitvi denarnih priznanj.
Poleg tega so vse šole udele-
ženke v tekmovanju dobile
priznanja in zlate znake Hor-
tikulturnega društva. Poseb-
no priznanje in zlati znak je
prejela tudi Občinska izobra-
ževalna skupnost za pomoč
pri organiziranju in izvedbi
teh tekmovanj. In ne nazad-
nje: celjsko Vrtnarstvo je po-
delilo vsaki šoli in vrtcu po
p>et vrtnic.
Na 32. zboru gostincev največ obiska
Letošnji, že 32 turistično go-
stinsko turistični zbor, ki je bil
prejšnji teden v Rogaški Slati-
ni bo vsekakor ostal v spomi-
nu po množični udeležbi, po
tem, da je dvodnevno srečanje
gostincev in turističnih delav-
cev Slovenije obiskalo doslej
največ obiskovalcev. Dvo-
dnevno srečanje, ki je pred-
vsem delovnega značaja, po-
meni uspeh za organizatorje,
kot tudi domačine iz Rogaške
Slatine in tamkajšnjega zdravi-
lišča, ki so v dveh dneh sprejeh
več kot 12 tisoč obiskovalcev.
Poleg razstav kulinarike, sla-
ščičarstva, dietne prehrane,
omizij, izdelkov za potrebe go-
stinstva in turizm.a, propagan-
dnih edicij, jedilnih listov, ce-
nikov pijač in spominkov so se
na spretnostnih tekmovanjih
pomerili še mladi natakarji,
barmani v mešanju pijač in ku-
harji v flambiranju, vec kot 700
gostincev pa je teicmovalo še v
dvanajstih športnih discipli-
nah. Na zboru so se pogovaria-
li tudi o razvojnih možnostih
slovenskega turizma ter o na-
rodnih običajih, jedeh in njiho-
vi uporabi v naSem gostinstvu.
Turistična zveza. Splošno
združenje gostinstva in turi-
zma ter Zveza obrtnih zdru-
ženj so podeUli tudi številna
priznanja. O dobitnikih z naše-
ga območja bomo še poročali.
R. PANTELIC
Torta - vabilo na Svetovni kongres kuharjev, ki bo 1986 v i
LJubljanL
• TOZD POTNIŠKI PROMET
obvešča potnike mestnega prometa v Celju, da lahko od
19. 11. 1984 dalje kupujejo ŽETONE - plačilno sredstvo na
mestnih avtobusih v Celju - na naslednjih prodajnih me-
stih:
- prometna pisarna na stari avtobusni postaji,
- potniška blagajna na avtobusni postaji,
- kiosk »DELO« na Stanetovi ulici - pri kinu Metropol,
- kiosk »DELO« na Zgornji Hudinji - Ulica Frankolovskih
žrtev,
- kiosk »DELO« na Mariborski cesti - pri trgovini Merx,
- kiosk »SADJE-ZELENJAVA« ŠTORE - pri avtobusnem
postajališču.
Prodajna mesta so označena z napisi:
»IZLETNIK CELJE - PRODAJA ŽETONOV«
• TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
- vas vabi, da preživite 29. november v Moščeniški Dragi,
na Zlatiboru ali v katerem od obmorskih mest Istre,
Kvarnerja in Dalmacije,
- opozarja upokojence in ostale koristnike svojih storitev
na izredno ugodne zdraviliške pakete v novembru in
decembru,
- vabi na strokovno potovanje »DOM - OBRT« v MiJnc-
hen.
Programi POČITNICE 84/85 po domovini in tujini so v
prodaji!
SILVESTROVANJE V NEZNANO... (avtobusni prevoz, naj-
daljša noč 2 Elviro Vočo in bogatim zabavnim programom,
polnočno kopanje)
INFORMACIJE - REZERVACIJE V VSEH IZLETNIKOVIH
POSLOVALNICAH ALI NA TELEFON 22-841, 23-051
Zavod Golovec vas vabi na tradicionalni SMU-
ČARSKI SEJEM v dvorani C od 12. do 18.
novembra. Vsak dan od 16. do 19. ure, v so-
boto in nedeljo pa od 10. do 18. ure.
Prodaja je konnisijska, montaža smuči, stro-
kovni nasveti, filmi itd.
Avtosejem rabljenih avtomobilov in motorjev
vsako soboto od 8. do 12. ure.
NOVOST! Savna suha in parna. Popust za or-
ganizirane skupine najmanj 20 oseb 10%.
Program v ponedeljek za ženske, ostale dneve
mešano.
Tenis - izkoristite poslednje lepe dneve na
tenis igriščih zavoda Golovec vsak dan od 10.
do 17. ure. Rezervacije pri varnostniku 33-098.
Bazen - ljubitelji plavanja, bazen odprt vsak
dan od 7.30 do 19.30 ure.
Vabljeni!
10. STRAN - NOVI fEDNIK
15.

Celje diha in živi s TDF
Ob 12. tednu domačega filma si je Celje znova nadelo
praznično preobleko. Zastave, panoji, plakati na vsakem ko-
raku opozarjajo, kaj se dogaja v našem mestu. V propagan-
dno akcijo se je tudi letos vključilo celjsko društvo propagan-
distov, ki je razpisalo natečaj za najlepše urejeno izložbo,
aranžirano V smislu propagiranja TDF. Žirija, ki so jo sestav-
ljali Ika Plevnik, Avgust Lavrenčič in Stane Hafner, je za
najboljšo izložbo izbrala delo Bojana Dežana z naslovom Sem
v kinu. Drugo nagrado je žirija prisodila izložbi Filmsko
okno, ki so jo uredili aranžerji Tkanine, tretjo pa izložbi z
naslovom Odmor, delo aranžerjev Kovinotehne.
Kal pa, vendarle, pogrešamo
Naš, res lahko zapišemo
naš Teden domačega filma
poteka utečeno, po vseh ti-
rih, ki so jih prireditelji načr-
tovali. Programski vlak vozi
na prvi, drugi, tretji in četrti
tir, pa še na kakšno kretnico
vmes, toliko je pač vsega,
kar se v enem dnevu in v
enem tednu, ki se je podalj-
šal na devet dni, zgodi. Vse
se seveda suče okrog kine-
matografa Union, ki je letos
rezerviran za slovenske fil-
me, saj jih premoremo kar
pet. Da tudi iz jugoslovanske
bere niso bile izbrane nepo-
membne zadeve, je dokazal
Balkanski špijon s svojo ve-
liko odmevnostjo med gle-
dalci in sobesedniki na ti-
skovni konferenci.
Ozrimo pa se še na druge
tire. Spet nas vodijo v »mali
Union«, kjer je iz pregleda
slovenskih filmskih prizade-
vanj odpadla predstavitev
filmov SKUC - kar zares ni
lepo in pravično do možno-
sti, ki mu jih celjski teden
daje. Občutek imam, da so
kosovski filmi potisnjeni ne-
kam v stran in da tudi cvet-
nika jugoslovanskih filmov
ob njihovem štiridesetlet-
nem jubileju nismo poudar-
ili tako, kot ga je vreden. V
izboru na primer pogrešamo
nekaj mejnikov, ki jih je po-
stavil Dušan Makavejev, pa
tudi raznežen spomin na te-
tralogijo o ljudeh m njihovili
usodah v času NOB in po
njem, kakor so se zapisale v
kamero Puriše Dordeviča.
Kajti če se oziramo v zgo-
dovino, se oziramo v njene
mejnike. V tisto, kar je prina-
šala novo. Med takšnimi po-
budniki pa pogrešamo poleg
naštetih še precej nenaštetih
imen.
Sicer pa bomo - prihodnje
leto ob praznovanju štiride-
setletnice slovenskega filma,
ki nas navdaja s ponosom,
tudi filmskim - imeli tudi tri-
najsti teden domačega filma,
ki bo morebiti bolje izbiral iz
tega, kar naj ne preide v po-
zabo.
.    ...... STANKA GODNIČ
Del ekip, ki sta prišli s tilmoma''Varljivo poletje 68 in Veselo
gosttivanje, si je med obiskom v Celju ogledal tudi proizvodnjo
v Topru, delovni organizaciji, ki je omogočila delo press centra
TDF. V šivalnicah so na vprašanja odgoovarjali gostitelji, ka-
sneje pa so o filmskem ustvarjanju pripovedovali gostje.
Z roko
v roki
Tako bi lahko na naj,
krajši način označili tra.
dicijo srečanj med film.
skimi ustvarjalci in gl«.
dalci, ki se je utrdila v
dvanajstih letih Tedna
domačega filma.
Tudi letošnje leto je
združilo v dialogu mno.
ge, ki so se pogovarjali o
filmih iz premiemega
sporeda naposredno po
projekcijah, pa s krajani
Vojnika, z delavci štor-
ske Železarne in z film-
sko vzgojnimi delavci.
Tudi srečanje s skladate-
Ijem Zoranom Simjano.
vičem v Glasbeni šoli je
potrdilo željo po nepo-
srednih stikih. Mednje
lahko prištejemo tudi za-
četek letošnje Filmske
delavnice, nenazadnje
tudi razstavo v Likov-
nem salonu, kjer se je s
svojim delom predstavi-
la maskerka Berta Me-
glic.
Tudi letošnji videoča-
sopis je pripomogel k
boljšim stikom med ob-
činstvom in vsem tistim,
ker se je dogajalo v ok-
virju programa manife-
stacije. Z roko v roki to-
rej za vsebino in obliko.
Video časopis Romana Fonde
Video, ki osvaja svet, je našel svoje mesto tudi na Tednu doH
Fonde (na fotografiji), je v izložbi Tkanine Celje pritegnil pozor
prek posnetkov seznanjali z dnevnimi dogajanji na Tednu. Ki
časa? Roman Fonda je na video kasete skušal ujeti čimveč
prireditev ter razgovor z ustvarjalci filmov, jih v svojem studii
zmontiral, če je bilo to potrebno in jih ponudil na ogled mimo«
v press centru Tedna domačega filma. Hkrati pa ostajajo ti
gradivo organizatorjem.
FIlm in literatura - film in jezik
Množična kultura (film, televizija,
strip) služi potrebi družbe po smislu,
odtod standardizacija in uniformira-
nost - usmeritev na idealizirano projek-
cijo človeka. To je na sobotnem posvetu
na temo film in literatura, ki je v okviru
Tedna potekalo v soorganizaciji Zavoda
za šolstvo SRS, med drugim dejal Bran-
ko Gradišnik, pisatelj in scenarist filma
Leta odločitve. Razmejil je literaturo in
film kot dve pojavni obliki kulture -
množično, kolektivno na eni strani in
individualno na drugi strani.
Magister Stanko Šimenc, svetovalec z
Zavoda za šolstvo SRS, je v svojem
uvodu poudaril, da film ne zamenjuje
doživljanja literarne umetnine, na osno-
vi katere je posnet. Spregovoril pa je
tudi o sorodnih in razločevalnih prvi-
nah obeh umetnosti, oziroma medijev
in o najpogostejših razlogih za prenos
literature na film.
Marjan Rožanc, pisatelj in scenarist
filma Ljubezen, je poudaril, da filma na
slovenskem še ne pojmujemo kot avto-
nomno umetniško zvrst, zato tudi filma
v tem smislu Slovenci še nimamo.
Kljub izredno skromni udeležbi na
posvetu, na 400 vabil šolam po vsej Slo-
veniji se je odzvalo le dober ducat pro-
svetnih delavcev, je bila vsebina posve-
tovanja po zaslugi avtorjev uvodnih re-
feratov izredno strokovno poglobljena
in zanimiva za splošnejši odnos do kul-
ture in umetnosti.
Drugo posvetovanje na temo film in
jezik, v soorganizaciji sekcije SZDL za
umetnost in jezik, bo prav tako v dvora-
ni doma JLA, in sicer danes ob 10. uri.
Baiicansici špijon privabii na pogovor
Ena od oblik srečanj med gledalci in ustvarjalci filmov, ki si jih v Tednu domačega filma lahko ogledamo v Celju, so tudi
razgovori po popoldanskih premierah. Odzivnost gledalcev je od filma do filma različna, največ gledalcev,kar 106,jih je prišlo v
dvorano Doma JNA, pa se je udeležilo razgovora z ekipo filma »Balkanski špijon«. Razgovor po premieri Balkanskega špijona
je bil nadgradnja tistega, kar so gledalci že doživeli ob ogledu filma. Dokazal je pravilen odnos gledalcev do filma in hkrati
pokazal, da je v jugoslovanski kinematografiji zapihal nov veter. V razgovoru so poskušali razčistiti nekatera odprta vprašanja
politične in humanistične angažiranosti filma, poleg tega pa je razgovor, v katerem so vsi govorili pohvalno, znova obudil
zaupanje v domač film.
Štirideset
vedožeijnih
Različnim pogovorom in
srečanjem med gledalci in
filmskimi ustvarjalci se je
letos pridružila tudi »Film-
ska delavnica«, seminarska
oblika poglobljenega raz-
členjevanja filmske umet-
nosti. Udeležili so se je lju-
bitelji filmske umetnosti,
predavatelji umetnostne
vzgoje, mladi filmarji in
drugi slušatelji iz vse Slo-
venije. Srečanj se je udele-
žilo povprečno štirideset
slušateljev, lahko pa zapiše-
mo, da se je poskus novega
seznanjanja s filmsko umet-
nostjo, nastajanjem in
ustvarjanjem filma, kakrš-
nega so pripravili organiza-
torji letošnjega TDF-a, po-
srečil.
.1884
NOVI TEDNIK - STRAN 11
ftuozinja maske v Likovnem saionu
oliko obiskovalcev, zlasti mladih, kot jih je pritegnila razstava mask Berte Megličeve v
ovnem salonu v Celju v času Tedna domačega filma, v teh prostorih prav gotovo še ni bilo.
ilmska maskerka (na fotografiji na sredini), je svoje kreativno delo prikazala na izredno
itičen in zanimiv način - skozi fotografijo, lasne izdelke, odlitke glav, kar je še posebej
co in zahtevno delo, in se obiskovalcem rade volje ponudila tudi kot razlagalka svojega
J, Zapisala se mu je z vsem srcem pred več kot tremi desetletji in vedno znova jo
emirja. »Grenak priokus pa mi včasih vendarle ostane«, pravi Berta Meglic, »zaradi
lOsa nekaterih ljudi do maske v filmu. Da je to področje filmskega ustvarjanja preveč
ostavljeno, pove tudi podatek, da se v filmografiji nisem znašla med drugimi soustvarjalci
pri enem filmu. In ni jih bilo malo!«
Veselo gostivanje« in »Leta odločitve« pa sta bila filma, ki sta spodbudila k likovnim
inišljanjem učence osnovnih šol in dijake srednjih šol. Njihova izbrana dela so bila v času
ina na ogled v prostorih doma JLA in si jih je z zanimanjem oglededo veliko obiskovalcev.
Novost: Filmska delavnica
Udeleženci Filmske delav-
nice, ki so jo organizatorji
kot programsko novost
vpletli v vsakodnevni utrip
Tedna domačega filma, so
zaključili naporen teden.
Najprej so si ogledali celove-
černe igrane filme režiserjev,
s katerimi so se kasneje tudi
srečali, se z njimi pogovarjali
o raznih vidikih režiserjeve-
ga dela pri nastajanju filma
in o razmerah v jugoslovan-
ski filmski proizvodnji.
France Stiglic je govoril o
avtorjevih postopkih pri re-
žiji filma od ideje do monta-
že in se dalj časa ustavil pri
razlagi pomena snemalne
knjige.
Režiser Goran Paskaljevič,
ki se je gledalcem Tedna do-
mačega filma predstavil s fil-
mom Varljivo poletje 68, je
posebej razčlenil režiserjevo
delo z igralci in značilnosti
filmske igre za razliko od
gledališke. Opozoril je na po-
men montaže in kreacije
končne podobe filma.
Fadil Hadžič, scensirist in
režiser, je svoje predavanje
namenil funkciji scenarija. V
pogovoru pa je pridodal ne-
kaj svojih misli sprejemanju
in razumevanju satire v jugo-
slovanskem prostoru,
uvodoma pa izrazil svoj ne-
gativni odnos do snemanja
zgodovinskih, posebej še
partizanskih spektaklov.
Edini režiser, ki je svoje
uvodno razmišljanje pope-
stril z video projekcijo, je iz
mlajše slovenske generacije
- Franci Slak. Njegov prispe-
vek, pomen slike pri režiji
filma, je bil tudi zadnji iz
programa prve Filmske de-
lavnice Tedna domačega
filma. VIKA NENDL
TDF zunaj Celja
Teden domačega filma pa
ne ostaja samo znotraj meja
celjske občine. Nasprotno!
Letos smo bili s filmi tudi
onkraj celjskega območja. V
kinodvorani v Slovenj Grad-
cu se je namreč pred tam-
kajšnjimi ljubitelji sedme
umetnosti odvrtel slovenski
film Ljubezen, Rajka Ranfla.
Občinstvo pa je zaploskalo
tudi ekipi filma. Film V žrelu
življenja, režiserja Rajka Gr-
lica, so prisrčno sprejeli gle-
dalci v Žalcu in prav tako
zaploskali nekaterim ustvar-
jalcem filma. Balkanski špi-
jon v režiji Božidarja Nikoli-
ča in Dušana Kovačeviča je
bil kot zunanja premiera
predstavljen v kinodvorani v
Zrečah, kamor so prišli tudi
gostje, oziroma ustvarjalci
filma.
Danes, na zadnji večer Te-
dna domačega filma pa se bo
v Laškem zavrtel še film
Boštjana Vrhovca, Leta od-
ločitve. Po projekciji se bodo
prav tako predstavili ustvar-
jalci filma.
Od 8. novembra pa do no-
coj so se vrteli filmi iz repriz-
nega sporeda Tedna tudi v
Rogaški Slatini in v Šmarju
pri Jelšah, na sporedu pa je
bilo vseh devet premiernih
filmov.
S Tedna domačega filma
so poročali:
Damjana Stamejčič,
Mateja Podjed,
Ivana Fidler,
Nada Kumer,
fotoreporter je bil
Edi Masnec
Kostumi kot umetnina
v okvir TDF sodi tudi razstava skic za kostume, ki jih je za TV nadaljevanko »Internat«
izdelala diplomirana slikarka in kostumografinja Magdalena Klarer iz Celja, o katere nadarje-
nosti, delavnosti in prizadevnosti je govorila dr. Marija Makarovič, ki je v Klarerjevi našla
odlično sodelavko za nastajajoči album slovenskih ljudskih noš. Mlada umetnica je skicam za
TV dodala tudi pet ilustracij o svatovski noši iz okohce Laškega, da je predstavila tudi to
razsežnost svoje ustvarjalnosti.
Rekii so...
Boštjan Vengust iz Celja: »Prvič sem se s prireditvijo
domačega filma srečal lani, letos pa sem že med
rednimi obiskovalci premiernega sporeda v kinu
Union. Ogledal si bom prav vse filme.«
Štefan Dojer iz Ostrožnega pri Celju: »Bolj poredko
pridem v mesto, čeprav sem seznanjen z dogodki na
Tednu domačega filma prek radia in časopisov. Pri-
jetno sem presenečen nad lepo urejenim mestom in
izložbami.«
Tadeja Brenk iz Celja: »Vsako leto si med TDF ogle-
dam vsaj nekaj filmov, sicer pa bolj poredko zaha-
jam v kinodvorane. Vrednost te prireditve je tudi v
tem, da pritegne veliko število mladih gledalcev.
Marija Krivec iz Celja. »Letošnja ponudba Tedna
domačega filma je v znamenju slovenske proizvod-
nje, kar me izredno veseli. Tako bomo laže pozabili
na sušna leta, ki jih je povzročila Dražgoška bitka.«
Mira Banjac, igralka, gostja TDF: »Navdušena sem
nad celotno prireditvijo. Tu, v Celju in okolici zares
vse diha s filmom: vsaka ulica, izložba, ljudje. To je .
prijeten občutek in domov odhajam z lepimi vtisi.
Goran Paskaljevič, režiser filma Varljivo poletje 68, |
je nad Celjem tako navdušen, da je dejal: Nič ne bi|
imel proti, če bi tudi Festival jugoslovanskega igra-i
nega filma iz Pulja prestavili v Celje.« |
Ima. Video časopis Romana
'ilnih gledalcev, ki so se tako
•stajal ta časopis sodobnega
" iz osrednjih in spremnih
!«gandno fotografijo in film
'tudi gostom, ki so se mudili
"dragoceno dokumentarno
Vofničani
prisrčno sprejeti
Veselo
gosttivanje
Vsako leto se v okviru Te-
dna domačega filma odvrti
vsaj nekaj premiernih fil-
mov tudi zunaj Celja. Obi-
skovalcem v teh krajih se
seveda predstavijo ustvar-
jalci. Tako je srečanje fil-
marjev s krajani v Vojniku
' postalo že tradicionalno.
Letos sta ob premieri filma
Veselo gosttivanje Vojniča-
ne obiskali maskerka Berta
Meglic in igralka Darja Mo-
škotevc. Gostoljubni kraja-
ni so prisrčno pozdravili
obe ustvarjalki, po filmu pa
je v prijetnem vzdušju ste-
kel sproščen razgovor.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
15. NOVEMBER 1984
Ernest Tiran
Razbojnik
u z a j
Prvo, kar je otipal je bil ovitek in v
njem dvanajst bankovcev po sto goldi-
narjev. Kupnina za konja! Takoj mu jih
je zamenjal z že podpisano pobotnico,
ki jo je bil s poblastilom vred prinesel
seboj. V denarnici je čakalo nanj še
nekaj sto goldinarjev posebej, odško-
dnina za sladko repo. Iz žepa na telov-
niku je grofu pri padcu zlezla težka
zlata ura z dvojnim pokrovcem, na
zgornjem sta bili izrezani začetni črki
grofovega imena in nad njima grofov-
ska krona, Guzaj je takoj vedel, da bo s
to prekleto krono imel še delo in sitno-
sti, preden bo lahko spravil uro v pro-
met, vzel jo je pa le, lahko bi jo našel
kak otrok in jo morda še pokvaril, zlata
ura ni igrača za otroka! Drobiž v hlač-
nem žepu in srebrn ustnik za cigaro ter
ključe in kar je grof imel še drugih
drobnarij po žepih, mu je vse pustil,
drugače bi ljudje, ko ga bodo našli,
m.orda še mislili, da ga je kdo oropal!
Grof je v nezavesti samo čisto rahlo ■
ječal, pa ga Guzaj še za mar ni vzel,
samo še enkrat se je ozrl okrog sebe,
popravil grofovo roko, ki je bila na ce- i
sto stegnjena, da bi ga kdo iz neprevi-
dnosti ne pohodil ali celo povozil, po- i
tem pa je skočil nazaj na voz in hiho!,
pognal konjička, in spet je šlo po cesti
kakor veter, Guzaju se je pa še prepo-
časi zdelo, mislil je pač, ljubo doma,
kdor ga ima. Šele pred prvimi hišami v
Rajhenhurgu je nehal poganjati in sta
smela kojička spet v korak. Zadrževal
se pa nič ni, kar skozi je vozil in na
Kopri\niico. Konjičkoma je obljubil, da
bosta že spet dobila ovsa, kakor hitro
bo čas za to, zdaj pa še ni, je včasih že
tako, da je treba malo potrpeti. Saj je za
dobro stvar.
V Podsredi sta konja hotela na de-
sno, proti Kozjemu, Guzaj pa na levo,
proč od Kozjega. Seveda je obveljala
njegova in končno so bili v Št. Petru
pod Svetimi gorami. Šele tu seje Guzaj
ustavil, seveda pred gostilno. Konja je
zaenkrat pustil kar vprežena, samo h
kostanju pred hišo ju je privezal, po-
tem pa je stopil v vežo in nekoga po
imenu poklical. Takoj se je oglasil in
tudi že prikazal starejši možakar, po
vsem videzu krčmar sam, in pozdravil
došleca kot starega znanca. Ko je videl
prašno vprego, se je malo začudil, po-
tempa Guzaju zvito pomežiknil:
»Čeden par! Samo kdo jih bo kupil!«
»Mar ti jih ponujam ?«
»So na prodaj?«
»Morda. Koliko si pa voljan dati za-
nje?«
»Čemu mi pa bodo. So tvoji?«
»Na prodaj so. Lahko dobro zaslužiš
pri njih.«
»Koliko?« Sam ne vem. Zastonj jih
ne dam, vnaprej povem! Recimo pet-
najststo. In voz petsto. Zate tako! Seve-
da denar na roko, to itak veš.«
»Hahahahhaa! Si ob pamet? Kdo pa
ima toliko v žepu ? Zase veš, da jih ne
potrebujem in preden bi jih prodal na-
prej, mi, lahko stojita pol leta v hlevu.
Pa ne pri praznih jaslih!«
»Tisto menda ne, če si še zmeraj Fer-
janc. Če prav vem, bosta še jutri hrva-
ško turščico robkala! Sicer te prav nič
ne silim, saj se mi ne mudi. Če ne boš
ti, bo pa nekdo drug, ne povem, kdo,
poznaš ga pa!«
»Saj saj. Samo če bo dovolj nor, da ti
bo hotel dati toliko zanju. Pametno ce-
no povej, pa se morda le zmeniva!«
»Si ju sploh že pogledal? Si že kdaj
videl tak par? Doslej so se samo gra-
ščaki in grofi vozili z njima, da veš! Pa
so me prosih, naj jim pomagam pri
prodaji,« se je namuznil Guzaj krčmar-
ju, ta pa njemu prav tako prevejano
nazaj.
»Petnajststo, kakor sem rekel Voz ti
dam povrh za mešetarino. In še vso
opremo. Vzameš ali ne?«
»Ne morem! Kje pa. Res ne. Predra-
go je. Ko bi bili kmečki krampi, bi bilo
kaj drugega. Tako pa, - pa tudi preveč
tvegano je. Tisoč ti dam, največ!«
»Hahaha, tvegano, vraga tvegano,
kaj mi boš pravil. Prav nič ni tvegano.
Tvegal sem jaz, ti ne boš nič! Čim bosta
čez Sotlo, bodo že drugi skrbeli naprej!
Niso prvi ne meni ne tebi, hahaha! No,
če nočeš, na nikar. Je Potočnik že
zdrav? Se bom pri njem oglasil, on
prav gotovo ne bo rekel ne, ta se bolj
spozna kakor ti -«
»Potočnik? Kako pa - Kaj njega tudi
poznaš?«
Guzaj se je široko zasmejal.
»Ze dolgo! Sva včasih že kupčevala
in mu je sam rekel naj se le oglasim,
kadar bo spet kaj. No, ker si Ferjanc, -
zadnja beseda: Daj štirinajststo. Am-
pak niti krajcarja manj ne vzamem!
Denar do danes tedna, nate se zane-
sem, vem, da si pošten. Udan, če si
pameten. Zagreb ni daleč, najrajši bi
itak sam, pa nimam zdaj časa.«
Krčmar je okleval, Guzaj je postal
nestrpen in je že odvezaval konja. Na-
zadnje je Ferjanc globoko vzdihnil, še
enkrat pogledal po konjih in rekel Gu-
zaju, da je hujši kot cigan in ropar in
razbojnik in da ga bo na beraško palico
spravil In da naj ga kmalu hudič vza-
me. Potem sta pa udarila. Pol denarja
mu je Ferjanc dal takoj, po drugo pol
bo prišel Guraj drugi teden sam.
Drugi teden sta se kozjanska konjička
res že učila po hrvaško. Tostran Sotle
ju ni nikoli več nihče videl čeprav je
marsikdo želel, da bi jih.
Najbolj seveda grof Attems.
To pa je že skoro štorija zase. Vrnimo
se torej k njetpu.
Koliko časa je pravzaprav ležal na
robu ceste, kamor ga je bil Guzaj obzir-
no položil, se grof tudi pozneje ni mo-
gel domisliti, ker ni bil pogledal na uro;
našla ga je potovka Neža, ki seje vrača-
la s svojih opravkov. »Na,« je rekla, »še
poldne ni zvonilo, pa se ga je že nade-
val! Svinja pijana grda! Pi-eklemani de-
ci, da ne vedo, kdaj ga imajo dosti!«
Medtem je pa že prišla bliže in je vide-
la, kdo leži na cesti. »Ježešmarija, saj to
so pa gospod grof! Kaj se jim je pa
zgodilo? Ljudje, pomagajte! Kje ste,
ljudje! Ubili so ga! Usmiljena nebesa,
našega gospoda grofa so ubili!«
Na vse grlo se je drla in kričala in
klicala ljudi pa kakor zanalašč ni bilo
nikogar blizu. Šele čez dolgo je naletela
na dve ženski in jima komaj dopoveda-
la, kaj se je zgodilo, da ležijo gospod
grof mrtev za cesto. Ženski sta se na
smrt prestrašili kaj bi se ne!
»Ubogi grof,« je rekla ena. »To bo
imel lep pogreb!«
Druga pa je bila tako vsa iz sebe, da
sploh ni spravila besede iz ust. Šele čez
nekaj časa je obema hkrati prišlo na
misel da bi bilo dobro kaj ukreniti.
Ena je bila zato, da bi se šlo vfarovžpo
gospoda, druga je pa mislila, da bi bilo
dobro poklicati doktorja, morda pa
grof le še ni čisto mrtev. Pa ni nobena
nikamor šla, le mrliča sta letali gledat
in skoro omedleli in skoprneli od stra-
hu, ko sta videli, da mrtvec miga z
roko, kakor bi muhe odganjal. Zdaj je
tista, ki je bila za zdravniško pomoč,
brž letela in namočila v potoku svojo
naglavno ruto, ko ni bilo drugega pri
roki, in jo položila grofu na glavo, v
tem so pa že prileteli še drugi ljudje.
Korenčkov stric so hitro zmetali gnoj z
voza, pogrnili po podnicah konjski
koc, ljudje so pomagali in položili nanj
grofa in ga kar s kravo odpeljali v Bre-
žice k zdravniku. Ta ga je takoj prei-
skal in ugotovil, da ni nevarnosti za
življenje, da ima vaša grofovska milost
k sreči zelo trdo glavo in da ni treba nič
drugega kakor mir in cigaie sploh ne in
nič razburjenja, pa vsaki dve uri mrzel
moker obkladek na glavo. Predvsem
nobenega razburjanja!
Bistrica ob Sotll -Seveda je obveljala njegova (Guzajeva) in končno so bili v Št Petru
pod Svetimi gorami. Šele tu se je Guzaj ustavil, seveda pred gostilno...«
.1 fJOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 13
neodgovornost
{jvinozdravnlka?
pne 26. 10. 1984 sta pri go-
.podarju I. K. iz Rečice pri
l^gkem poginila krava in te-
lg Sosedje se sprašujemo,
„(jaj se lahko dogodi enaka
jjgsreča v našem hlevu, če se
i,g moremo zanesti na pravo-
časno   intervencijo   živino-
(jravnikov po prejetem ob-
vestilu.
2;ivinozdravnik je prišel
[g. ur po prvem obvestilu in
povedal, da ga je treba obve-
-titi trikrat. To obvestilo je
Hidi bilo tretje, ker se po
jveh še ni javil.
Krava se je začela teliti ob
J uri dopoldan. Ko je gospo-
dar opazil, da telitev ne pote-
1(3 normalno, je ob 16. uri
jbvestil živinozdravnika.
Ker ni niče prišel, je ponov-
no klical ob 20. uri. Celo noč
jeprebedel v hlevu in zjutraj
pred sedmo uro je poslal
tretje obvestilo.
Ob osmih je prišel živino-
^dravnik in povedal, da je
jobil oboje obvestil, vendar
je moral drugam. Zakaj ni
prišel potem, ko je opravil
predhodnje delo ali pa pokli-
cal na pomoč kolega, če je
videl, da sam ne bo zmogel
vsega. Kmetje ne kličejo po-
moči že ob najmanjših kom-
plikacijah, posebno pa še za-
to ne, ker ni lahko dobiti pre-
voza in večkrat iti 10 km da-
leč obvestit najbližjo veteri-
narsko postajo v Laškem.
Ali ni dovolj, da prejme
obvestilo enkrat? Po dolgem
naprezanju živinozdravnika,
smo na dan privlekli mrtve-
ga teleta. Rekel je, da je bilo
14. ur prepozno. Pa saj je bilo
javljeno pravočasno in če se
še vprašamo, koliko je pretr-
pela žival. Zakaj? Zaradi
neodgovornosti?
Nato je še rekel, da ni mno-
go upanja, da bo krava ostala
živa. In res, zjutraj je bila
krava mrtva. V enem dnevu
izgubiti kravo in teleta in za
človeka, ki mu je to edini vir
dohodka, ni lahko.
Kdo bo povrnil nastalo
škodo?
Ali si naj umislimo rešilni
avto in vozimo krave telit v
porodnišnico?
DANI.JEL ULAGA,
Rečica 158, Laško
Pojasnilo
Veterinarske
postaje Laško
v zvezi s pismom bralca,
ki se nanaša na neodgovor-
nost živinozdravnika, daje
Veterinarska postaja Laško
naslednje pojasnilo.
Sosed prizadetega krajana
Kušer Ivana, iz Rečice 154, v
svojem dopisu pojasnjuje,
da je krava začela teliti dne
26. 10. 1984 že v dopoldan-
skem času. Zato je nerazum-
ljivo, zakaj je gospodar Vete-
rinarsko postajo obvestil še-
le ob 16. uri in ne poprej, da
'^i ugotovili dejansko klinič-
■10 stanje nepravilne telitve,
saj tako stanje prav gotovo
f^i nastalo šele ob 16. uri, am-
Pak veliko prej, saj on kot
'Neizkušena oseba prav goto-
vo ni mogel oceniti ali porod
Poteka normalno ali ne.
Delovni čas na Veterinar-
^l^i postaji Laško je od 7. ure'
'^o 15. ure, nakar imamo per-
l^anentno dežurno službo
'^o 7. ure zjutraj. V kritičnem
Primeru smo res sprejeli ob-
vestilo ob 16.10 uri, vendar je
"il dežurni veterinar zaradi
l^rgentnih primerov (intoxi-
"^acije, zadavitve in izpadov
"^^aternice) v oddaljenih kra-
i'h občine. Ob 20.45 uri je de-
žurni zdravnik sprejel obve-
stilo, da je pri zadevnem kra-
l^nu le porod, torej ni bilo
sporočeno, da bi šlo za nujno
^devo in je strokovno oce-
''il, da mora nuditi pomoč
^acijentom prioritetnejše
"arave (izpad maternice,
Septični kolimastitis).
Ko se je proti jutru ob 3.30
uri vrnil, se je pozanimal ali
je prizadeti krajan še kaj ur-
giral, tako kot to delajo drugi
občani v nujnih primernih.
Ker ponovnega sporočila ni
bilo je zdravnik mislil, da se
porod odvija normalno. Res
je krajan urgiral ob 7. uri zju-
traj ter sporočil, da se krava
še ni porodila, vendar je
kljub temu dežurni veterinar
ob 8.30 uri izvršil obisk pri
zadevnem krajanu.
Pri porodnici je diagnosti-
ciral totalno zavitje materni-
ce, kar ima v večini primerov
porodnih komplikacij take
narave slabo prognozo, saj
spremljajo to porodno kom-
plikacijo mrtvorojena teleta,
spotane predporodne ruptu-
re maternice, zaradi motenj
v cirkulaciji pa oslabitve
srca in poporodne kapi ali
embolije v srcu ali možga-
nih. Klinični status bi bil
enak tudi v primeru, da je
bila zdravstvena intervencija
nudena pred 14. urami, kot
to navaja dopis.
Nenazadnje želimo pripo-
mniti, da dežurni zdravnik ni
izjavil, da je 14. ur zamujeno,
da bi lahko rešil teleta, kakor
tudi Veterinarski postaji do
danes ni znano, da je krava
poginila. Zdi se nam tudi ču-
dno, da se krajan Kušer ni
zglasil na Veterinarski posta-
ji, kjer bi mu lahko odgovori-
li na vprašanje neodgovor-
nosti živinozdravnika, tem-
več se je zglasil na Krajevni
skupnosti, kot manj pristoj-
nem organu v zvezi telitve
krav.
Dipl. vet. JAKOB KOLMAN
Predstojnik Veterinarske
postaje Laško
Srečanje
upokojencev
Volne Laško
Po letu dni smo se spet
zbrali upokojenci Volne ozi-
roma sedanje Dekorativne
Laško.
Po prisrčnem sprejemu so
nas popeljali v delovne pro-
store, ki so se z razvojem ne-
malo spremenili. O težavah
in uspehih kolektiva sta se z
nami pogovorila direktorica
dipl. inženirka Prodanova in
predstavnik sindikata tov.
Kovač.
Za razvedrilo in prijetno
vzdušje so poskrbeli kar iz
vrst kolektiva. Tako sta na-
stopila pevski zbor in har-
monikar, ki je skrbel tudi za
ples. Odlična postrežba in
veselo razpoloženje sta po-
skrbela, da smo se zadržali
dolgo v noč.
Kolektivu se iskreno zah-
valjujemo za izkazano pozor-
nost, sprejem in darila ter
mu želimo še mnogo delov-
nih uspehov.
Upokojenci
Dekorativne Laško
Smrdi po žveplu
Vsak večer med 18. in 20.
uro je v Celju zelo onesnažen
zrak, zlasti na Mariborski ce-
sti. Predvsem smrdi po žve-
plu in to tako, da stanovalci
ne morejo odpreti oken, da
bi stanovanjske prostore
prezračili.
Prizadeta tovarna naj na-
pravi red, kar je že skrajni
DR. ERVIN MEJAK
Polzela: Priznanje
za glasilo In druge
vesti
Letos je glasilo GLAS MLA-
DIH, ki izhaja na polzelski
osnovni šoli že tretjič zapored
prejelo zvezno priznanje za naj-
boljše glasilo in še posebej za so-
delovanje s krajem. Priznanje
podeljuje društvo Politike iz
Beograda.
Sredi oktobra so osmošolci pri-
čeli delati v proizvodnji. Med
stroje jih je sprejela domača to-
varna nogavic.
Andreja Repnih, mlajša pionir-
ka in David Lešnik ter Marjana
Vodušek, starejši pionirki, so se
udeležili republiškega krosa za
pokal Dela, ki je bil konec okto-
bra v Litiji.
Za občane v domu ostarelih so
polzelski osmošolci nabrali ko-
stanj, da so si ga lahko sami pe-
kli.
Na OS Vera Šlander so se pri-
čele tudi plesne vaje. Kmalu bo
na vrsti plesni venček.
BRANKA ZUPANC
VITKA FRANKOVIC
Laško: Plesne va|@
Na OS Primoža Trubarja so se
pričele plesne vaje. Doslej so se
udeleženci vaj naučili že precej
klasičnih plesov pa tudi ročk and
roU.
SEBASTJAN GRIL
Šentjur: Deveta
slikarska kolonija
Sredi oktobra so se na OS Pra-
nja Malgaja že devetič zbrali mla-
di likovniki in njihovi pedagogi
na slikarski koloniji Bohor žari.
Srečanja se je udeležilo 70 učen-
cev iz petintridesetih slovenskih
šol. Likovne izdelke na temo Po-
hod XIV. divizije so razstavili v
šolski avli. Med nagrajenimi sta
bila tudi dva šentjurska učenca:
Peter Arlič in Aleš Straže, oba iz
7. razreda.
Fran Roš: Učitelji so
sadili
Učitelji osnovne šole Fran Roš
so izvedli obširno akcijo v okolici
šole. Nasadili so več kot sto okra-
snih dreves in grmičevja.
Šempeter: Tudi
minuli mesec
nadvse delavni
Odmori na OS Bratov Juhart
so odslej rekreativni. Dvajset mi-
nut se učenci razgibavajo na as-
faltiranem igrišču, v slabem vre-
menu pa v telovadnici.
Dve mladinki z OS Bratov Ju-
hart sta se udeležili dvodnevnega
seminarja na Dobrni.
Učenci so si ogledali film o ži-
valih, ki ga je posnelo kinološko
društvo Prebold, predstavo pa je
organizirala polzelska lovska
družina.
Akcije Ilegalec, ki je bila v
Šempetru, so se udeležili tabor-
niki iz vse žalske občine. Sempe-
terski taborniki so od 17 ilegal-
cev odkrili 12. Sodelovali pa so
tudi pri otvoritvi nove gozdne
poti v Peklu in pripravili kome-
moracijo ob dnevu mrtvih.
Šestošolci so si v oktobru ogle-
dali Pokrajinski muzej v Celju. ,
Predzadnji dan v oktobru so
šempeterski osnovnošolci očisti-
li okolico šole, saj je po gradnji
novega prizidka ostalo še precej
nesnage. Novi del šole bodo ura-
dno otvorili 28. novembra, hkrati
pa bodo tudi proslavili 10 let šo-
le. Ob tej priložnosti bodo mladi
literati izdali posebno glasilo.
Ob dnevu varčevanja je bil na
šoli zbor varčevalcev. Predstav-
nik ljubljanske banke je razdelil
Musijeve značke in nagrade za
spise in likovna dela. Izšlo je tudi
posebno glasilo varčevalcev:
Sončnica.
Za ljubitelje zabavne glasbe je
na osnovni šoli v Šempetru na-
stopil Aleksander Jež.
BARBARA MALI
NIVES HALUŽAN
PETRA MALENŠEK
NATALIJA DOLAR
Store: Prva
pomoč
Učenci sedmih razredov obi-
skujejo tečaj prve pomoči. Teore-
tičnemu znanju bodo dodali tudi
praktični poizkus dajanja prve
pomoči ob različnih nesrečah.
POLONA KRAMER
Vitanje: Risbe in
pesem
Ob dnevu OZN, 24. oktobru so
učenci vitanjske osnovne šole ri-
sali pod naslovom Rišemo o mi-
ru, rišemo za mir. Risali so pred
gasilskim domom.
V Vitanju so s^ predstavili
operni pevci: Ladko Korošec,
Rajko Koritnik in Sonja Hoče-
var. Ob spremljavi pianista so pe-
li slovenske narodne in partizan-
ske pesmi ter operne arije.
KATJA LEBAN
BARBARA PACNIK
Sredi oktobra so imeli zreški
učenci naravoslovni dan. Raz-
iskovali so gozd in življenje v
njem. V razredih so skupine opi-
sale svoje delo.
DON ATA KEJZAR
Stabilizacija
V družini je najbolj varčna ma-
mica. Vedno skrbi, da je luč na
stopnišču ugasnjena, da je čim-
manj vklopljen štedilnik ... Jaz
pa sem precej bolj pozabljiv.
Nekoč sem zjutraj, ko sem šel
na stranišče, pustil prižgano luč.
Ko sem se po pouku vrnil do-
mov, sem opazil, da še vedno go-
ri. Kar zazeblo me je. Spomnil
sem se, kako se mamica jezi zara-
di tega. Jezi se tudi, če zjutraj ne
spijem mleka. Pravi, da ga bo ne-
hala kupovati.
Nekega dne sem stikal po poli-
cah. Bil sem neroden in sem jih
podrl. To me je spravilo v slabo
voljo. Raztresel sem prst in zme-
tal na tla vse knjige. Poleg tega
mi je na glavo padel pepelnik.
Zelo me je bolelo. Hitel sem po-
spravljati. Prst sem zmetal kar za
kavč, knjige pa sem moral zložiti
nazaj na police. Kmalu je prišla
mamica. Okregala me je, da sem
neroden kot vol, in da se nič ne
brigam za stabilizacijo.
SAID AL-MAWED, 6. a
OS Bratov Letonje
Šmartno ob paki
Ne vem natanko, kdaj, toda mi-
slim, da sem enkrat nalagala ma-
mo. Bilo je tako:
Mama mi je rekla, naj grem
trgovino kupit kruh, mleko, sm
tano in skuto. Namesto smetai
in skute sem kupila čokolado
sladoled. Doma sem rekla, da n:,
ročenega nisem dobila. Sladkala
sem se več dni, vendarle je bila
sladkoba grenka, ker me je težil
občutek krivde.  Nisem mogla
vzdržati in sem nekega dne pove-
dala resnico. Mama je bila užalje-
na, ker mi je zaupala, da sem po-
štena. Mislim, da kaj takega ne
bom več storila.
MAJA BRINOVCAR, 5. c
OS Slavko Slander
CELJE
Šivilja je končala svoje delo.
Narisala: SERGEJA CVEFLER,
4. r, STRANICE.
Aktualnost
v prejšnji številki smo na kratko predstavili VEST, kot
najosnovnejšo novinarsko zvrst. Nismo pa še omenili ne-
česa, kair je zelo pomembno za informiranje. To je AK-
TUALNOST.
Verjetno ste že slišali za staro reklo, ki pravi, »da je ni
bolj stare stvari od včerajšnjega časopisa«. Ta fraza najbolj
slikovito ponazarja, kako pomembna je PRAVOČASNA
informacija.
Ce prebirate časopis, boste včasih o kakšnem pomemb-
nem dogodku opazili samo drobno vestičko. Morda se
boste temu začudih. Toda: predvsem ob kakšnem nena-
dnem dogodku v kratkem času pogosto ni mogoče zbrati
vseh informacij. V tem primeru bo novinar poskrbel, da
bodo do bralca kar najhitreje prišle vsaj osnovne informa-
cije, šele v naslednjem poročilu pa bo posredoval več
podatkov.
PRIMER:
V kakšnem slovenskem dnevniku lahko včasih zasledite
tudi takšno vestičko:
Zadnja vest:
Košarka Jugoslavija : Španija 110:99.
Tekma se je končala v poznih večernih urah, ko je bil
časopis že v tiskarni. Uredništvo bo v tem primeru sporo-
čilo le najpomembnejše: rezultat. Sele v naslednji številki
bo sledilo obširnejše poročilo o poteku tekme.
Tudi vi, dopisniki nam za rubriko V SOLO RADI HO-
DIMO, posredujete vesti o dogodkih na vaši šoli. Te vaše
vesti naj bodo čimbolj aktuadne. Najbolje je, da jih zabele-
žite takoj, ko imate vse najpomembnejše podatke.
Kot vsako pravilo pa ima tudi to izjemo. To so vesti O
ZANIMIVOSTIH, ki nas obveščajo o zanimivih, pogosto
zabavnih dogodkih, pri čemer časovna odmaknjenost ne
igra pomembne vloge.
NALOGA: Poiščite v Novem tedniku nekaj vesti in jih
ocenite. Primerjajte jih z vestmi iz katerega od dnevnih
časopisov (npr. Delo). Ali se vesti kaj razlikujejo? Zakaj?
Atkina zanka
Osem sličic v tabeli si sledi v nekem
zaporedju. Dobro si jih oglej! Ključ do
rešitve moraš poiskati sam. Začni pri
Atki v levem, zgornjem kotu in skoči do
sličice, ki po ključu sledi. Crko, ki jo
boš pri tem PRESKOČIL, si zabeleži.
Od druge sličice skoči k naslednji in
znova zabeleži preskočeno črko. Tako
nadaljuj, dokler ne boš sestavil cele be-
sede, ki je geslo današnje Atkine zanke.
Naj te ne moti, da je črk in sličic več,
kot pa jih boš uporabil.
Geslo napiši na dopisnico, to pošlji
na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kon-
gresa 3a, 63000 CELJE. Pri žrebanju
bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bo-
mo prejeli do torka, 20. novembra 1984.
Rešitev prejšnje Atkine zanke si lah-
ko ogledaš na sliki.
V naše uredništvo je prišlo 26 rešitev,
žal pa nobena ni bila pravilna, zato to-
krat ne bomo podelili nagrade.
ZAHVALA
Zahvaljujem se osebju na
gastrooddelku celjske
bolnice za čas mojega
zdravljenja, še posebno
dr. Vovšku, dr.
Jurkoviču,
posebna  hvala  sobnemu
zdravniku
dr. Grilu
ter sestram.
Hvaležna pacientka žol-
GARJEVA
14. STRAN - NOVI TEDNIK
15. NOVEMBER 19aA
FOTO: EDI MASNEC
Rokometaši Aera na prelomu?
Rokometaši Aera so v ver-
jetno za njih najpomembnej-
šem srečanju, republiškem
derbiju z Dinosom Slovanom,
dokazali, da še vedno znajo
igrati rokomet po starem, do-
brem, celjskem receptu. Glad-
ko, brez težav in tudi neuspe-
le »pomoči« sodnikov so zma-
gali 26:19 (12:8)
Dinos Slovan je tokrat res
igral slabše, kot zna, vendar
skoraj ni dvoma, da ga tudi ob
boljši igri tokrat Celjani ne bi
premagali. Razpoloženi so bili
vsi, zlasti pa nosilci igre An-
derluh, Selčan, Ščurek, To-
plak, Dobršek, Razgor in še
posebej izjemno mirni, pa za-
nesljivi vratar Tomič. Branil je
z znanjem, izkušnjami in vest-
no izpolnjeval naloge, da je
ekipa pred njim bila zaneslji-
va, v zadnjih letih ponovno en-
kratna. Ob tem srečanju pa gre
izpostaviti še nekaj: prijatelj-
ski obračun med starima na-
sprotnikoma! Ce smo se včasih
bali teh dvobojev, si jih spet
samo še želimo. Igralci so bili
do skrajnosti korektni in to je
dajalo še poseben mik sreča-
nju. Skoda, ko sta sodnika vse
to poskušala na gledališki ali
cirkuški način v nekaterih mo-
mentih porušiti. Pri tem pa so
se igralci in vodstvi obeh ekip
izkazali dobro pripravljeni in
niso nasedli nastavljajočim
»minam«. Tudi gledalci ne, pa
čeprav so včasih rekli kaj hu-
dega.
Ce je bila zadnja tekma do-
kaz, da so rokometaši Aera po
uvodnih neuspehih našli sami
sebe, bomo tega vsi, ki imamo
radi rokomet, najbolj veseli.
Bati pa se je, da gre za trenuten
navdih, to pa bi bilo iz večih
razlogov slabo.
Rokometaši Aera so včeraj
oddigrali prijateljsko srečanje
z Minervo v Celju, tekmo načr-
tujejo tudi za soboto, ko ne bo
rednega kola. Prihodnjo sobo-
to se bodo srečali s Slovenj
Gradcem ter 24. novembra za
točke z Mehaniko iz Metkovi-
čev, ki je z istim številom točk
(5) za Celjani na 11. mestu.
II. zvezna liga ženske: roko-
metašice Velenja so doživele
nov poraz in to na domačem
igrišču proti Rudarju (Labin)
18:21. Bovha je bUa s štirimi
goli najučinkovitejša. Velenj-
čanke so s tremi točkami na 10.
mestu, v 8. kolu pa gostujejo
pri vodečem Dinamu. Hudo!
Republiška liga moški: Šo-
štanj je na pragu velikega
uspeha, da osvoji naslov jesen-
skega prvaka. V 10. kolu je go-
stoval v Rakovniku in prema-
gal Mokerc KIG 25:36. Puc je
dal kar 17 golov! Minerva je
gostovala v Ribnici in izgubila
z Inlesom 30:22, Zazjal pa je
dal 7 golov. Vodi Šoštanj s toč-
ko prednosti pred Inlesom, Mi-
nerva pa je deseta. Zadnje je-
sensko kolo: SoSTANJ - Us-
njar Litija (6), MINERVA -
Mokerc KIG (8).
Republiška   ženska,   liga:
Šmartno je iztržilo dragoceno
točko v Ajdovščini proti Mli-
notestu (25:25) ter se tako vsaj
zaenkrat rešilo zadnjega me-
sta. Goličeva je dala kar 11 go-
lov. Šmartno je zdaj predzad-
nje, enajsto, v zadnjem kolu,
17. novembra, pa bo igralo do-
ma proti Jeklotehni iz Izole, ki
je druga.
TONE VRABL
Rokometaši Aera v
finalu
Rokometaši Aera so se uvr-
stili v finale republiškega po-
kala, ko so premagali vodečo
ekipo republiške lige Šoštanj
26:24. Pri Celju je dal Ander-
luh 13, pri Šoštanju pa Puc 14
golov.
Rokometašice Velenja bodo
podobno srečanje oddigrale v
prihodnjih dneh.
Odlični mladi
kegliači Celja
Končano je republiško ekipno
prvenstvo v kegljanju za mladin-
ke in mladince. Mladnike KK Ce-
lje so samo za en kegelj izgubile
prvo mesto ter so tako druge,
medtem ko so mladinci KK Celje
v postavi Mesarec, Gmajner,
Laubič in Gluščič premočno
zmagali. Pravo presenečenje so
pripravili mladinci Tekstilne
Prebold, ki so osvojili 3. mesto.
JK
Šport v Vrbju
Ob krajevnem prazniku so v
Vrbju pripravili tudi vrsto šport-
nih prireditev. V malem nogome-
tu je nastopilo šest ekip, v finalu
pa so Goto vi je premagale Lotus
Vrbje 6:2. V namiznem tenisu so
nastopile štiri ekipe, zmagali pa
so predstavniki športne sekcije
pri Društvu invalidov Žalec v po-
stavi Podpečan, Jager in Arzen-
šek, ki so v finalu premagali Ju-
teks. V šahu so bili najboljši do-
mačini pred Vinsko goro in dru-
go ekipo Vrbja. Na vseh športnih
prireditvah je nastopilo okoli 200
tekmovalcev, katerim se je ob za-
ključku zahvalil predstavnik
Partizana Vrbje Matija Bobcv-
nik.
JOZE GROBELNIK
Vodi TIM ESOT Laško
Po nepopolnem XXII. kolu II.
moške lige območne kegljaške
skupnosti Celje je lestvica na-
slednja: TIM ESOT Laško 38
točk, Kovinotehna Celje 36, Re-
sevna Šentjur 34, sledijo Obnova,
Železar Štore, Avto Celje, Izlet-
nik, Rogaška, Žična, Emajlirec
Celje, Savinja Celje in Klima.
MARTIN OJSTERSEK
Konec jesenskega
dela v Šentjurju
V malem nogometu v treh li-
gah so odigrali zadnje jesensko
kolo, medtem ko bodo s tekmo-
vanjem nadaljevali spomladi. V
9. kolu A lige so bili doseženi
naslednji rezultati: Magnum -
Panterji 1:7, Veterani - Cozmos
5:3, medtem ko so se tri srečanja
končala brez borbe ali b.b.: 3:0.
Lestvica: Panterji 18, Dramlje A
15, Prijatelji 13, sledijo Veterani
Dramlje, Magnum, Ponikva, Co-
zmos, Aero Loka, Tratna in Gro-
belno. Nastopilo je deset ekip s
108 prijavljenimi igralci, od teh
se je med strelce vpisalo 57. Naj-
boljši: Peci 16, Dosedla 13, Jereb
in Kupec 12 itd.
Zadnje kolo B 1 liga: Stopče -
Hruševec 2:1, Jakob - Maratonik
10:1 in Hazarderji - Dramlje B
2:6. Lestvica: Stopče 11, Hazar-
derji 8, Jakob 7, sledijo Dramlje
B, Maratonik, Trnovec in Hruše-
vec. Sodeluje 7 ekip z 72 igralci,
med strelce pa se jih je vpisalo
41. Najboljši: Horvat 12, Lesko-
var in Arzenšek 10 itd.
Zadnje kolo B 2 Uga: Generaci-
ja - SD Cevarna 4:2, Primož -
Šentjur 0:1, Amaterji - Vrbno4:2
in Magirusi - Blagovna 1:6. Le-
stvica: Generacija 13, Blagovna
10, Primož 9. sledijo Ametarji,
SD Cevarna, Šentjur, Magirusi in
Vrbno. Nastopilo je osem ekip z
98 prijavljenimi igralci, med
strelce se je vpisalo 51 igralcev.
Najboljši: Mastnak E. 20, Mast-
nak B. 14, Cuš in Kajtna 6 itd.
Samo ena točka
v republiški nogometni ligi so
odigrali 12. kolo, edino točko pa
so osvojili igralci Smartna, ko so
doma igrali neodločeno z Muro
1:1, strelec Podvratnik. Kladivar
je izgubil v Kranju s Triglavom
3:1, strelec D. Žukič, velenjski
Rudar pa je bil poražen v Maribo-
ru proti Kovinarju 2:1, strelec
Dopuljič. Lestvica: Rudar (TV)je
8., Kladivar 9. in Šmartno 12.
Zadnje, 13. jesensko kolo: RU-
DAR (TV) - Slovan (2), KLADI-
VAR - Izola (14) in Vozila (5) -
ŠMARTNO!
TV
Strelske
novice
Mladinke SD Celje so znja-
gale v Mariboru za memorial
Avgusta Majeriča v postavi
Darja Kačnika, Barbara Ja-
ger in Vesna Cucek, ki je bila
med posameznicami tretja.
Mladinke SD Mrož iz Titove-
ga Velenja so bile tretje.
V Hrastniku je bilo memo-
ralno tekmovanje -Janez
Grohar« z zračno puško, kjer
je nastopilo 15 ekip. SD Celje
(Ervin Seršen, Tone Jager in
Jože Jeram) je osvojila 3. me-
sto, za njim pa je bila SD Ko-
vinar Store (Ivan Kočevar,
Vili Dečman in Branko Ma-
lec). Med posamezniki sta
drugo oz. tretje mesto osvoji-
la Malec in Dečman oba Ko-
vinar Store, četrti pa je bil
Jeram Celje.
Strelci Celja so ob občin-
skem prazniku Sevnice na-
stopili v Boštanju ter zma-
gali na otvoritvi novega stre-
lišča za zračno puško. Celjani
so nastopili v postavi Ervin
Seršen, Jože Jeram in Tone
Jager, ki je bil tudi najboljši
med posamezniki.
TJ
Pod koši
I. B zvezna liga 6. kolo: košarkarji Libele so bili na pragu
pravega presenečenja v Novem Sadu, da bi premagali eno prvih
moštev letošnje lige, močno Vojvodino, ki je srečanje dobila
tesno 87:83 (48:43). Najučinkovitejša sta bila Tovornik 37 in
Pipan 24. Libela je s štirimi točkami na 9. mestu, v 7. kolu pa igrs
doma z Vardarjem, ki je kot presenečenje na odličnem četrtem
mestu.
II. zvezna ženska liga 4. kolo: Rogaška je doživela dokaj hud
poraz v Kranju proti Savi 79:64, najboljša strelka pa je bila
Virantova 22. Rogaška je na 6. mestu, v 5. kolu pa igra doma
proti Novemu Zagrebu, ki je na petem mestu.
Republiška moška liga 3. kolo: Comet iz Slovenskih Konjic je
prvič nastopil doma in premagal Lokalinvest 98:90. Največ ko-
šev je dal Smid 33. Comet je sedmi, v 4. kolu pa igra znova doma
proti Pomurju, ki je brez točke na zadnjem, mestu.
Republiška ženska liga 1. kolo: celjska Metka je doma prema-
gala Maribor 61:58, najučinkovitejša pa je bila Janžkova, ki je
dala 25 košev. Tudi v 2. kolu bo Metka nastopila doma proti
Pomurju, ki je v 1. kolu izgubilo doma z ljubljansko Olimpijo.
JK-TV
Ostali v ligi, kaj sedaj?
Judoisti Ivo Reye so osta-
li v prvi zvezni ligi. Razplet
v zadnjem kolu jim je celo
prinesel deveto mesto, če-
ravno bi morali Celjani po
svoji kvaliteti biti med naj-
boljšimi petimi v elitni ligi
Jugoslavije. Toda poškod-
be, nerazumevanje v svojih
vrstah in morda še kaj je
opravilo svoje.
V soboto so v zadnjem ko-
lu Celjani presenetljivo izgu-
bili v prvem srečanju proti
Kikindi 6:8 (Cuk je nepriča-
kovano izgubil), potem pre-
magali Olimpijo 7:7 po te-
hničnih točkah 25:20 ter iz-
gubili proti HINS iz Novega
Sada 7:7 po tehničnih točkah
18:27.
Najboljši borec sobotnega
srečanja je bil nekoliko po-
škodovan, toda izredno bor-
ben Marjan Fabjan, ki je
zmagal trikrat. Po dvakrat
sta zmagala Štefan Cuk in
Stanko Anderle. Tri točke je
dodal Pungeršič, dve Ima-
movič in eno Babic. V eni
kategoriji pa Celjani znova
niso imeli tekmovalca, ker je
je poškodoval Zvone Pliber-
šek.
V prihodnjih dneh bodo
stopili za skupno mizo vsi, ki
jim je nekaj do judo športa
pri klubu Ivo Reya. Verjetno
si bodo morali povedati mar-
sikaj in to odločno in odkri-
to. Vsem je znano, da želi
lanskoletni prvak IMPOL iz
Slovenske Bistrice trojice
celjskih tekmovalcev Štefa
na Čuka, Marjana Fabjana ir
Stanka Anderleta. Mladih
dobrih naslednikov ni. Ste
vilne poškodbe - Oštir, Pli
beršek, in Cuk, pa potrjujejo
da tudi s treningi med Celja
ni ni vse tako, kot bi morak'
biti, kajti tako resne poškod
be pred tekmo se na trenin
gih ne bi smele pripetiti.
Upamo, da bodo judoisti
rešili svoj primer in nam tudi
povedali kako bodo delali v
bodoče. Za sedaj so po nepo
trebnem zelo skrivnostni.
J. KUZM^
Novo strelišče v Šempetru
v 2Mklonišču osnovne šole v Šempetru so otvorili novo streli-,
šče za zračno puško, z osmimi strelnimi mesti pri čemer so
strelci SD Slavko Slandei iz Šempetra opravili več kot 400]
prostovoljnih ur. Pripravili so tudi prvo tekmovanje, kjer so
zmagali strelci SD Mrož iz Titovega Velenja pred Žalcem I,
Žalcem II, Celjem, Šempetrom itd. Posamezniki: Miklov, Safa-
rič, 2učko (vsi Titovo Velenje), Dobovičnik (Celje), Klovar (Ža-
lec) itd. V imenu strelske zveze Žalec je na otvoritvi govoril
predsednik Marjan Zohar, o pomenu strelišča in akciji, da so
prišli do njega pa predsednik SD Slavko Slander Anton Plohi
(na sliki).
T. TAVCAR
Vodi Hmezad
v medobčinski kegljaški ligi
dve koli pred koncem vodijo
kegljači Hmezada Žalec pred
Tekstilno Prebold, Kovinarjem
Store, Šentjurjem itd.
TT
Murska Sobota
je bila tisto mesto na območ-
ju Slovenije kamor je leta 1924
študent Koloman GYORY iz
glavnega mesta Madžarske pri-
nesel prve namiznoteniške
rekvizite in soboške srednje-
šolce seznanil s to zanimivo in
dinamično igro poznamo pod
imenom »PING - PONG«.
To pa je bil tudi pravilni od-
govor NAGRADNE IGRE
PARTIZAN št. 8 in novih 39
pravilnih odgovorov se bo pri-
družilo 285 dosedanjim, ki bo-
do kandidirali prihodnje leto
za nagrado letovanja na morju
ali v planinah pod okriljem po-
krovitelja LJUBECNA CELJE.
Nagrade za ta mesec pokla-
nja SVILANIT KAMNIK, iz-
žrebal pa jih je Bojan Rebec,
predsednik Partizana Dobrna;
1. nagrada: Janez Nedelj ko-
vic, Pivovarniška 2, Laško,
2. nagrada: Milena Zorman,
Vinski vrh, n.h., Šmarje pri
Jelšah in
3. nagrada: Lea Cmak,
Vrunčeva 1, Celje!
NAGRADNA IGRA PARTIZAN   9
Samo še nekaj dni nas loči od osred-
nje prireditve jubilejnega XX. Frenko-
vega memoriala, ki je posvečen spo-
minu nekdanjega najboljšega celjske-
ga igralca namiznega tenisa
dr. Franca Rebeuška-Frenka. V letih
Frenkovih največjih uspehov je bil nje-
gov partner v igri dvojic igralec s kate-
rim sta vrsto let bila skoraj nepremag-
ljiva. Kdo je bil to?
PAVLE BOŽIČ
MILAN BOŽIČ
JOŽE ČOH
Pravilni odgovor obkrožite in pošljite
na NT in RC, Trg V. kongresa 3/a naj-
kasneje do petka, 23. 11. 1984.
Nagrajuje slikar BRANKO HORVAT!
Partizan Gaberje v okviru XX. jubilejne-
ga Frenkovega memoriala organizira:
v soboto, 17.11.1984 ob 8. uri v telova-
dnici Zavoda I. Uranjekove (za keglji-
ščem Ingrad) turnir za prvaka in prva-
kinjo Celja v namiznem tenisu.
Pravico udeležbe imajo vsi prvi trije
uvrščeni z internih turnirjev. Žrebanje
je ob 8.00 url pred tekmovanjem! V
nedeljo, 18. 11. 1984
vseslovenski turnir neaktivnih igralcev
namiznega tenisa, prav tako v telova-
dnici -posebne šole- v naslednjih kate-
gorijah:
8.30 - mlajši člani (1954 in mlajši)
10.30 - starejši člani (1934 do 1953)
- veterani (1933 in starejši)
- mlajše članice (1954 in mlajše)
- starejše članice (1953 in starejšd)
Pravico udeležbe imajo vsi neaktivni
igralci, ki so se prijavili v roku in plačali
prijavnino.
15. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Enes S. je prišel že pre-
cej v rožcah pred hišo Sta-
netova 7, kjer stanuje. Ker
pa je bila že skoraj polnoč,
so bila vhodna vrata zakle-
njena, Enes pa je pozabil
ključ. Začel je razbijati, na-
padel pa je tudi sorodnika,
ki je bil z njim. Enes je na-
zadnje le prišel v stanova-
nje, kjer je razbijal naprej.
Mir v hiši so naredili milič-
niki, ki so ga odpeljali v
prostore za treznenje, na-
slednje jutro pa k sodniku
za prekrške. Sicer pa to ni
bil prvi tak Enesov izbruh,
saj je bil pred časom že ob-
sojen zaradi nasilniškega
obnašanja.
• Pavel K. in Ivan O. se
večkrat znajdeta v prosto-
rih za treznenje, njun zad-
nji izgred, ko sta v Košnici
razbila okna stanovanjske
hiše, pa je izbil sodu dno.
Miličniki so ju najprej pre-
nočili v prostorih za trezne-
nje, nato pa so ju odpeljali
k preiskovalnemu sodniku,
ki ju je priprl. Oba imata na
vesti še nekaj precej hujših
grehov.
• Branko M. s FVankolove-
ga je znan po tem, da se rad
vozi s tovornjakom, a ker
nima svojega, si ga ponava-
di »sposodi«. Tokrat si je
sposodil tovornjak last Su-
rovme. Kljub pogostim
vožnjam pa Branko m pre-
več spreten šofer in s spo-
sojenim tovornjakom je že
povzročil nesrečo v kateri
je bilo za več kot 250.000
dinarjev škode.
S. S.
Goijuf pred sodniki
Pred petčlanskim sena-
tom celjskega sodišča, ki
mu predseduje sodnica
Anuška Tasič, se je začelo
sojenje 19-letnemu Borisu
Ferenčaku iz Pirana, ki je
obtožen treh kaznivih de-
janj: tatvine, nadaljevane-
ga kaznivega dejanja golju-
fije in kaznivega dejanja
omogočanje uživanja ma-
mil mlajšemu mladolet-
niku.
Ferenčak naj bi vsa ta kaz-
niva dejanja storil v začetku
tega leta, 19. maja pa so ga
priprli. Največ denarja naj bi
dobil z goljufijami. Tako je
na primer marca letos Bran-
ku B. natvezil, da mu bo pri-
skrbel glasbene stolpe zanj
in za njegove prijatelje ter na
ta račun od njega vzel 1000
avstrijskih šilingov, 20 ka-
nadskih dolarjev in 55.000
dinarjev. Ferenčak glasbe-
nih stolpov ni priskrbel,
prav tako pa ni vrnil denarja.
Podobno je ogoljufal tudi
Romana B., od katerega je
vzel 40.000 dinarjev, od
Branka V. pa je zvabil 3000
din za drsalke.
Največjo premoženjsko
korist pa naj bi si pridobil,
ko je ogoljufal Ivana O. Ta
mu je namreč izročil 900.000
dinarjev, da bi mu jih zame-
njal v devize, vendar Ivan O.
ni videl več ne dinarjev, ne
deviz.
Precej »posla« se je Feren-
čak lotil tudi na novosad-
skem sejmu, ko je sprejemal
naročila za traktorje in druge
kmetijske stroje. Na ta način
je od Obrada G. izvabil
200.000 dinanev predplačila,
s še sedmimi kupci pa se je
za predplačilo dogovoril, a je
potem pobegnil iz Novega
Sada, ker so ga predstavniki
sejma odkrili. Sicer pa je od
teh kupcev zahteval predpla-
čila v skupni vrednosti
2.509.000 dinarjev.
Na sojenju je Ferenčak
priznal, da je prejel predpla-
čilo za traktor v Novem Sa-
du. Izjavil pa je, da je pobeg-
nil, ker se je ustrašil, koliko
denarja bi lahko na račun
predplačil zvabil od kupcev.
Glede denarja, ki ga je vzel
od Ivana O., pravi, da ga je
hotel v Piranu zamenjati v
devize, vendar pa je posre-
dnik vzel dinarje, ni pa mu
prinesel deviz. Ferenčak je
priznal, da je od Ivana O.
vzel samo 600.000 dinarjev,
medtem ko oškodovanec
trdi, da je bilo 900.000 dinar-
jev.
Ker bo sodišče zaslišalo še
nekatere nove priče, so
obravnavo preložili, sojenje
pa se bo nadaljevalo 22. no-
vembra.
S. ŠROT
vlomi v
Celju
v zadnjih dneh so milični-
ki v Celju zabeležili več vlo-
mov, ki jih je verjetno izvrši-
la ista skupina. Najhuje so se
znesli v SKIMC v Storah; v
šolo so vlomili skozi stran-
ska vrata v noči s sobote na
nedeljo, potem pa so naredili
pravo razdejanje: razbili so
vrata, razglasno postajo, bla-
gajno, pohištvo in drug in-
ventar ter naredili za približ-
no 3 milijone dinarjev škode.
Vlomilci so vdrli tudi v sa-
mopostrežno trgovino na
Ostrožnem (odnesli so
110.000 dmarjev, škode pa je
za 170.000 dinarjev) in v Tru-
barjevi ulici, poleg tega pa še
v osnovnb šolo Veljka Vla-
hoviča. V to šolo so vlomili v
ponedeljek zvečer, odnesli
pa so 45.000 dinarjev iz bla-
gajne. Isti dan so proti veče-
ru vlomili tudi pri električEir-
ju Ivu S. na Ostrožnem,
odnesli pa so za približno
100.000 dinarjev zlatnine in
denarja.
S. S.
Prazna skrinja
Neprijetno presenečenje je pred Martinovanjem doživel
Jože P. iz Prvomajske uhce v Celju. Neznanci so mu namreč
iz dveh zamrzovalnih skrinj odnesli gosko in 200 kilogramov
mesa, vse skupaj v vrednosti približno 200.000 dinarjev.
Slabe dimne naprave
Zaradi slabih dimnih naprav je zagorelo v stanovanju
Rudolfa Repasa v Strmcu nad Dobrno. Gorelo je v stanova-
nju in na podstrešju, škode pa je za milijon dinarjev.
Traictorist umrl
Iz celjske bolnišnice so sporočiU, da je za posledicami
nesreče, ki se je pripetila 19. oktobra, umrl 56-letni Jože
Kolenc iz Kal. Kolenc se je prevrnil s traktorjem v bližini
doma.
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Piše dr. Zdenka Čebašek-Travnik
»Tudi malo alkohola je lahko preveč« je misel, kateri bo
lahko pritrdil vsakdo izmed nas. Ko govorimo ali razmiš-
ljamo o alkoholu, največkrat pomislimo na ljudi, ki so od
njega odvisni, ali pa na mlade, ki vse prevečkrat segajo po
alkoholnih pijačah. Toda ali ni že vsakdo izmed nas izkusil
kakšno neprijetnost v zvezi s pitjem alkohola? Samo pravi
abstinenti, tisti, ki niso nikoli okusili alkohola, bi lahko
zanikali takšno izkušnjo.
Človek je že v pradavnim iskal sredstva, ki bi mu lajšala
življenje. Izumil je orožje in orodje za pridobivanje hrane
in nekoč slučajno odkril učinek alkohola, ki mu je pregnal
strah in notranjo napetost. Že v času pred našim štetjem so
poznali žganjekuho. Alkohol se je obdržal do danes in v
našo civilizacijo prinesel razen sprostitve in vest-lja tudi
mnogo gorja. Povzročil je razvoj bolezni, ki ji pravimo
alkohoUzem ali bolj pravilno: sindrom odvisnosti od alko-
hola (po definiciji svetovne zdravstvene organizaje.).
V mesecu novembru večkrat kot sicer omenjamo alko-
holizem in problematiko v zvezi z njim. Koordinacijski
odbor za boj proti alkoholizmu in drugim boleznim odvi-
snosti pri OK SZDL Celje, ki od februarja letos deluje pod
novim vodstvom, želi bralce seznaniti z osnovnimi podatki
o alkoholizmu, njegovem nastajanju, posledicah in zdrav-
ljenju le-tega. Opisati želi že izvedene preventivne akcije
in dati pobude za nove.
Pri pisanju člankov bomo sodelovali terapevti, ki zdra-
vimo alkoholike. Pomagali nam bodo posamezni družbeni
delavci in zdravljeni alkoholiki sami. Veseli bomo vseh
pobud s strani bralcev, katerim bomo v naši rubriki tudi
odgovarjali na vprašanja.
Na kratko bi vas radi seznanili s temami, o katerih boste
lahko vsak teden prebirali v našem kotičku. Najprej bomo
osvetlili pojem alkoholizma, zatem opisali delovanje alko-
hola in posledice, ki jih ima dolgotrajno uživanje alkohola
za telesno in duševno zdravje posameznika.
Gotovo vas bo zanimalo kako alkoholike zdravimo in kaj ]
so klubi zdravljenih alkoholikov. Navedli bomo naslove *
knjig, v katerih boste o alkohohzmu lahko prebrali kaj več.
Pokazali vam bomo možnosti, ki jih imate, če bi svojca - I
alkoholika radi pripravili na zdravljenje. Podrobno bomo ]
obdelali problematiko alkoholizma v združenem delu. Ne
bomo pozabili na vse bolj razširjeni alkoholizem med že-
nami in mladino. Seznanili vas bomo z novimi predlogi za
izboljšanje varnosti v prometu in opozorih na posledice
uživanje alkoholnih pijač za družbeno samozaščito in
splošno obrambno pripravljenost.
Ob vsem tem pa se zavedamo, da le trajna in usklajena
preventivna dejavnost lahko prinese vidnejše uspehe v
boju proti alkoholizmu.
Želimo, da bi se našim prizadevanjem pridružilo čim več
občanov, delovnih organizacij, družbeno političnih organi-
zacij, šol in društev-skratka vse, ki želijo tvorno sodelovati
pri osvobajanju naše družbe od alkohola.
Gp 70 / 84
SODBA
V IMENU LJUDSTVA!
»
Temeljno sodišče v Celju je v senatu pod preiteestvom sodnika Jožeta Kreča in sodnikov
porotnikov Mirka Doberška in Jožeta Oragoša, ob sodelovanju zapisnikarice Romane
Sajovic v gospodarsko-kazenski zadevi zoper obd, OZD IMETALURSO-KEMIČNA INDU-
STRIJA CINKARNA CELJE, zaradi«gospodarskega prestopka po 8. točki I. odstavka 65.
člena Zakona o vodah, po obtožnem predlogu TJT Celje, Kt-I 2/80 z dne 13. 12.1982,'v
prisotnosti predstavnika obdolžene pravne osebe Avgusta Praznika in namestnice TJT
Celje Irene Dobrave, na javni glavni obravni dne 7. 6. 1984
razsodilo:
OZD METALURŠKO-KEMIČNA INDUSTRIJA CINKARNA CELJE
je prekršila določila I. odstavka 5. člena Zakona o vodah s tem, da je skladiščila nevarne
snovi v napravah brez tehnične zaščite, ki naj onemogoči prelivanje teh snovi na ta način,
da je na odlagališču odpadkov k.o. Bukovžiak pod št. zemljiškokjižkega vložka 309 in 418
skladiščila sadro in piritne ogorke za neustrezno nizko pregrado, l^ar je imelo za posledico,
da je dne 29. 6. 1979 v jutranjih urah prelivna meteorna voda z deponije sadre odnašala
piritne ogorke po pobočju odlagališča v reko Kudinjo, Voglajno In nato v Savinjo, kjer je
prišlo do pomora rib. Ribiške družine Celje, Laško in Radeče pa sobile oškodovane za
skupaj 16,744.118,00 din
torej je skladiščila nevarne snovi v nasportju s predpisanimi pogoji.
S tem je storila gospodarski prestopek po 8. točki I. odstavka 65. člena Zakona o vodah in
se po tem zakonitem določilu
obsodi:
na 350.000,00 din (tristopetdest tisoč) denarne kazni,
plačljive v roku 15 (petnajst) dni po pravnomočnosti sodbe.
Po čl. 28 in 30 Zakona o gospodarskih prestopkih se izreče obd, pravni osebi varstveni
ukrep objave sodbe v tisku in sicer v izvlečku.
Obdolžena pravna oseba je dolžna plačati stroške kazenskega postopka in sicer povpreč-
nino odmerjeno na 20.000,00 din.
Obrazložitev:
Iz zagovora obdolžene pravne osebe je kot prvo
razbrati, da so sadra in piritni ogorki odpadni pro-
dukti, ki nastanejo v proizvodnji Cinkarne Celje, oz.
njenih TOZD. Prav v zvezi s temi odpadki se je v
Cinkarni že pred leti postavilo vprašanje kje jih
skladiščiti Začeli so jih odlagati na odlagališču v
Bukovžiakj, kasneje s tem prenehali, ker so mate-
rial uporabljali v druge namene, ponovno pa pričeli
2 odlaganjem na parcelah zemljškoknjižkega vlož-
ka 309 m 418 ko Bukovžiak, v letu 1975 Ves čas
so tudi zbirali dokumentacijo v zvezi z odlagali-
ščem in tudi pribavljali ustrezna dovoljenja, vendar
se je postopek zavlekel tako, da so dejansko dobili
ustrezno gradbeno dovoljenje za graditev pregrade
šele 28. 5.1979, torej mesec dni pred dogodkom, ki
je predmet tega postopka. Ves ta čas so skladiščili
te snovi za Improvizirano zemeljsko pregrado, ki
Kot to ugotavlja ovadiielj ni bila p^merna Da je to
res, je razvidno že iz tega, da je dne 29. 6. 1979 v
jutranjih urah zaradi meteornih vod im zabitja ka-
nala prišlo do preliva te pregrade In odnašanja
piritnih ogorkov naprej v vodotoke Voglajna, Hudi-
nja in Savinja . Prav to je imelo tudi za posledico
pogin rib v teh vodotokih, kar izhaja Iz strokovnega
mnenja RSNZ Ljubljana z dne 13. 7. 1979.Zaradi
pogina je nastala tudi škoda, ribiškim družinam
Celje, Laško In Radeče, ki jo izvedenec Simončič
ocenjuje na 16,744.118,CK) din. Iz navedenega je
tako razvidno, da so bili piritni ogorki in sadra
dejansko skladiščeni brez ustrezne tehnične zašči-
te, ki bi onemogočila prelitje teh snovi saj je že
nekoliko večje deževje povzročilo prelitje pregrade
in s tem pomor rib v vodotokih. Pri tem ne more biti
uspešen ugovor, češ da gre pri ravnanju za višjo
silo. saj so močnejše deževje pri obdolženi pravni
osebi lahko pričakovali, pa tudi ne, da je morda
dotega prišlo zaradi ravnanja tretje osebe. Kot prvo
obdol.ena pravna oseba trdi, da v danem primeru
ni mogoče govoriti o nevarni snovi, ker piritni
ogorki po klasifikaciji in seznamu o nevarnih sno-
veh ne spadajo med takšne. To ne bo držalo in
takšnega prepričanja sodiče ni moglo omajati tudi
predloženo poročilo Metalurškega inštituta Ljub-
ljana. Že preprosto dejstvo, ki izhaja iz zgoraj ome-
njenega mnenja RSZN, kjer je jasno povedano, da
so se ribe zadušile zaradi prevelike količine prahu,
dokazuje, da so piritni ogorki še kako nevarna,
predvsem pa škodljiva snov, še zlasti, če pridejo v
podotoke v prevelikih količinah. Končno pa je prav
zaradi tega obdolžena pravna oseba hotela 25gradlti
pregrado, kar ji ne bi bilo treba, če ta snov ne bi
bila nevarna in škodljiva kot to določa zakon, ki je
sprejet tudi zaradi zaščite ribljega zaroda in bi v
nasprotnem primeru lahko te snovi skladičlll kjer
koli brez škode. Prav tako ne more biti uspešen
ugovor, češ da obdolžena pravna oseba nI uprav-
Ijalec odlagališča, ker so na odlagališče odvažale
material različne TOZD. To vprašanje je namreč
bilo urejeno s samoupravnim aktom in sicer Statu-
tom, ki v členu 68 predpisuje, da je služba varstva
pri delu enotna za celotno podjetje in da med
drugim proučuje tudi problematiko odpadnih voda
in onesnaževanje zraka ter v okviru pooblastil tudi
ukrepa za zagotovitev čistega okolja. Torej bi mo-
rala v danem primeru obdolžena pravna oseba in
njene odgovorne osebe poskrbeti, da do opisane-
ga dejanja ne bi prišlo, s čimer so podani tudi
razlogi člena 9 ZGP za kaznovanje obdolžene prav-
ne osebe, ker je do dejanja prišlo, če ne zaradi
drugega, vsaj zaradi malomarnosti njenih delacev,
ki so bili zadolženi za to področje. Nadalje obdol-
žene pravne osebe ne morejo opravičiti tudi sklice-
vanje na počasno ukrepanje upravnih organov pri
izdaji dovoljenj in sklicevanje na zakasnelo zako-
nodajo na tem področju, ko je šele v letu 1978 izšel
Zakor. o ravnanju z odpadki po katerem so občin-
ske skupščine dolžne sprejeti ustrezne predpise.
To je sicer res, vendar le ni prezreti, da so se z
vprašanjem odlaganja odpadlega materiala iz pro-
izvodnje Cinkarne pričeli ukvarjati pristojni organi
občine in republike že v začetku sedemdesetih let
in tudi kasneje Tako je Oddelek za gradbene In
komunalne zadeve SO Celje z odločbo z dne 2. 8.
1971 dovolil graditev odlagališča odpadnega mate-
riala v Bukovžlaku ter Republiški sekretariat za
urbanizem v Ljubljani dne 13.3. 1979 izdal vodno-
gospodarsko soglasje za odlaganje piritnih ogor-
kov pod pogojem, da se ustrezno uredi deponija In
da se nadviša obstoječa pregrada ter da se kontro-
lirajo deževne vode, vse z namenom, da se zaščiti
okolje pred prelivom škodljivih snovi. Že zaradi
tega in dejstva, da so pri obdolženi pravni osebi
Samoupravni sporazum o ravnanju z odpadki, ter v
tej zvezi tudi ustrezne pravilnike in poslovnike, so
bili s to problematiko dobro seznanjeni in bi torej z
nekoliko več skrbnosti lahko peprečili obravnava-
no kršitev. Končno pa ni spejeti tudi ugovora, češ
da v obtožnem predlogu navedena višina škode ne
ustreza dejansko škodi, ker so Ribiškim družinam
izplačali prcej nižje zneske. Po zaslišanju predstav-
nikov ribiških družin je sodišče prišlo do prepriča-
janja, da je ocena škode izvedenca Simončiča real-
na. To so potrdili vsi predstavniki ribiških družin, ki
so povedali, da je bila ocena narejena po pravilih in
v skladu s podatki ribiškega katastra. Z nižjo od-
škodnino so se zadovoljili pač iz različnih razlogov^
kot so pomoč Cinkarni pri namestitvi čistilnih na-
prav, pa tudi zgolj zaradi mnenja, da je tudi nižja
odškodnina za oceno škode le ne more biti realno
merilo ampak je odločilna celotna škoda, ki zajema
tudi druge parametre, ki jih v svojem mnenju oz.
cenitvi opisuje Izvedenec. Pri tem ne moti tudi to,
da je prišlo do pogina rib v teh vodotokih tudi že v
prejšnjih letih, saj je bil s tem izvedenec seznanjen.
V ravnanju obdolžene pravne osebe so tako podani
vsi znaki kršitve določil I. odstavka 55. člena Zako-
na o vodah, kar predstavlja gospodarski prestopek
po 8. točki I. odstavka 65. člena istega zakona.
Za storitev očitanega gospodarskega prestoka je
za obdolženo pravno osebo v zakonu zagrožena
kazen do 1,000.000,00 denane kazni. Kot olajševal-
no je sodiče pri odmeri kazni upoštevalo, da je
obdolžena pravna oseba le delala na tem da bi
pregrado zgradila, pa ji to ni uspelo storiti pravoča-
sno kot tudi to da je v zadnjem času vložila precejš-
nja sredstva v ekologijo, kar tudi že daje pozitivne
rezultate, kot tudi to da so škodo v dogovoru z
ribiškimi družinami tudi že poravnali. Kot obteže-
valno pa je sodiče štelo, da gre za kršitev zakona o
vodah, zla.sti pa tudi, da je dejanska škoda, ki je s
tem nastala, visoka. Ob upoštevanju vsega navede-
nega je sodiče obdolženi pravni osebi takšen opo-
min, da bodo v prihodnje bolj pazljivi in bodo
posvečali še več pozornosti temu področju,
Sodišče je sledilo predlogu javnega tožilca tudi v
pogledu izreka varstvenega ukrepa objave sodbe.
Le-ta bo objavljena v tisku in sicer v izvlečku.
Sodiče namreč meni, da je kljub odmaknjenosti
dogodka le dobro, da javnost izve kako se je rešila
zadeva, ki je imela za posledico tolikšno škodo pa
tudi kje so vzroki, da je do tega prišlo.
Ker je bila obdolžena pravna oseba spoznana za
odgovorno, je dolžna plačati tudi stroške kazen-
skega postopka in sicer povprečnino odmejeno na
20 000,00 din.
TEMEUNO SODIŠČE V CELJU
ENOTA V CELU
dne 7. 6. 1984
Predsednik senata
Jože KREČA
16. STRAN - NOVI TEDNIK
15. NOVEMBER 198^
Nagradni razpis
1. nagrada 500 din
5 nagrad po 100 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka, 20. 11. 1984 do 9. ure. Rešene
križanke lahko prinesete tudi osebno,
na vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIZANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanice
Vodoravno: OSOR, LAPIL, LE-
MAN, IVANOV, TEDEN DOMAČE-
GA FILMA, VOL, SAT, NOB, ZENIT
RA, AKTIVA, ANALITIK, ARAU-
KANCI, AVON, KRI, LERMONTOV
BES, SVILA, VAGON, ENAKOSt'
PELOD, ALORA, JANTRA, ASOKA.'
izid žrebanja
1. nagrado 500 din prejme: Franc Mi-
klavc, Bočna 68, 63341, Šmartno ob
Paki
5 nagrad po 100 din prejmejo: Jurij
Naglav, Badovinčeva 4, 63000 CELJE,
Ernest Speh, 63330 Mozirje, Mina Gro-
belnik, Hošiminhova I, 61000 Ljublja-
na, Ivan Strmole, Goriška 4, 63000 Ce-
lje, Nevenka Stukovnik, Dalmatinska
43, 62000 Maribor.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
15. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Dobro, vendar...
Gostinsko turistični zbor v Rogaški Slatini je po
mnenju organizatorjev dobro uspel. Bilo je živa-
hno, kot le kaj! In številni udeleženci iz širne Slove-
nije so se imeli res lepo.
Le redni gostje zdravilišča so se čudili, od kdaj
tak hrup v sicer mirnem zdravilišču.
ODPRTA VRATA NE POMENIJO LE LAŽJEGA VSTOPA,
AMPAK TUDI DAJEJO MOŽNOST LAŽJEGA IZSTOPA.
M nožičen
Antialkoholni
Razvoj
Težko
Izvajamo
Novembra
l9ce
Na prvih celjskih računalniških
dnevih so naši proizvajalci prikazali v
glavnem le razne igre.
Kot da se ne bi z nami že dovolj
igračkali s cenami.
V prazno
Dorde Balaševič se je na Koncertu
v Golovcu lahko lepo prepričal, kako
veliko dvorano imamo v Celju.
Njegov koncert je namreč izzvenel
zelo v prazno!
Od A dO Ž
Nekateri pravdo, da je v sestav-
ljeni organizaciji MERX zdaj že
vse od A do Ž.
Pa ni res!
Le od A do
n
Od Avto Celja do Zdravilišča
Dobrna.
TEDEN DOMAČEGA FILMA SMO V CELJU ODVRTELI -
ZDAJ BOMO ENO LETO SPET LE TUJE VRTELI!
Celjski rokometaši so prav v
tekmi z DINOSOM dokazali, da
še niso za na odpad.
Brez tehnike
Ob dokaj uspešnih rezultatih delov-
ne organizacije Libela, ^so novinarji
povprašali, kdaj bodo tako uspešni tu-
di košarkarji, ki nosijo ime Libele na
majicah. Pa je direktor Tone Rozman
odgovoril:
- Tam se pa ne da vgraditi elektro-
nike!
No, pa saj morajo tudi delavci Libele
delati z rokami in glavami!
Ata in otrok
Na celjskem ob-
močju si lahko ta čas
največ ljudi na gleda-
liških odrih ogleda
predstavo Moj ata so-
cialistični kulak.
Za protiutež pone-
kod ponujajo igro Le
po kom se je vrgel ta
otrok!
Vse lepše
v Celju ugotavljajo, da imajo vendarle iz leta v
leto lepše okolje.
Kako ga tudi ne bi imeli, ko pa imajo ljudje vse
manj stvari in jih zato tudi vse manj vstran mečejo.
Gasilska druStva v cellski občini
Piše: Franlo iVIauer
Gasiisko društvo Ostrožno
Zamisel o ustanovitvi gasilske enote na
Ostrožnem je bila že močno prisotna v pre-
dvojni Jugoslaviji, vendar do ustanovitve
zaradi začetka druge svetovne vojne ni
prišlo.
Po osvoboditvi so pobudo za ustanovitev
gasilske čete na Ostrožnem ob množični
podpori krajanov povzeli Kari Vedenik.
Edi Gruber in Franc Rojnik.
Volja in želja prebivalstva, da bi aktivno
sodelovali pri zagotovitvi požarnega var-
stva v dokaj obširnem požarnem okolišu
severozahodnega dela občine, je naletela na
vso podporo nove ljudske oblasti in gasil-
skega poveljstva. Tako je bila 26. 9. 1946
ustanovljena prostovoljna gasilska četa
Ostrožno. Četa je štela 25 članov, od tega 3
članice in 10 mladincev.
Novo izvoljeni odbor je z vso resnostjo
pričel z delom in načrtoval nabavo orodja
in opreme ter gradnjo gasilskega doma. Za
strokovno vzgojo članstva so izvedli veliko
število vaj, predavanj itd. Četa še ni imela
potrebnega orodja in opreme, pa tudi ne
prostora za svojo dejavnost. Sestanke in
seje so imeli v prostorih krajevnega naro-
dnega odbora v gostilni Fazarinc.
S samoprispevki krajanov, s podporo de-
lovnih in drugih organizacij, predvsem pa
ljudske oblasti in gasilskega poveljstva, se
je četa do junija 1947 opremila z najnujnej-
šim orodjem in opremo.
Od gasilske čete Celje-mesto je prevzela
prenosno motorno brizgalno Rosenbauer
400 lit., z zbranimi sredstvi pa so kupili
cevni material.
V letu 1948 so od vojnih oblasti nabavili
terensko vozilo SPA, kar je povečalo učin-
^kovitost čete. Čeprav je bilo orodje staro je
vrsto let ob skrbnem vzdrževanju služilo
svojemu namenu.
Po osnovni preskrbi čete z orodjem in
opremo, se je vodstvo čete lotilo gradnje
gasilskega doma. Franc in Amalija Faza-
rinc sta odstopila zamočvirjeno parcelo. V
tem času je bilo v mestu še veliko ruševin,
posledic bombardiranja, katere so gasilci s
pridom dovažali na omenjeno zemljišče.
Zbrali so tudi precej gradbenega materiala
(lesa, opeke, kamenja), kar so prispevali
krajani.
Za izredne uspehe pri delu je četa prejela
leta 1947 diplomo od Ministrstva za notra-
nje zadeve. Za to leto je značilna velika
požrtvovalnost članstva pri delu gasilske
čete.
Toda za prvimi uspehi v četi so v letu
1948 nastopile prve težave. Začetna vnema
vodstvenega kadra je popustila, nastale so
težave glede gradnje gasilskega doma. Čla-
ni so smatrali, da načrti niso primerni, ka-
kor tudi ne zemljišče. V poveljstvu je prišlo
do zamenjav. Novi člani niso imeli dovolj
izkušenj pri vodenju čete. Z nezmanjšano
vnemo so člani nadaljevali z delom, se stro-
kovno izpopolnjevali in nadalje zbirali
sredstva za gradnjo doma.
Avgusta 1948 so se po novem zakonu
združile gasilske čete Babno, Lopata in
Ostrožno v gasilsko društvo Ostrožno. V
združenem društvu pa zaradi oddaljenosti
naselij, različnih pogojev dela ter še vedno
prisotnega lokalpatriotizma, do pravega in
enotnega sodelovanja ni prišlo, kljub priza-
devanjem novega upravnega odbora, v ka-
terem so bili predstavniki vseh treh združe-
nih čet.
Ponovno je delo zaživelo v letu 1950 z
izvedeno reorganizacijo gasilstva, ko so se
čete, vključene v društvo, spet osamosvo-
jile.
V novi organizacijski obliki so gasilsko
društvo prevzeli novi mlajši člani. S pomla-
jenim vodstvom je društvo razvijalo vse-
stransko aktivnost in pričelo načrtno delo-
vati.
V letih 1950-1952 sta bila izvedena dva te-
čaja za izprašane gasilce, izpite je uspešno
opravilo 25 gasilcev. Strojniški tečaj je
opravilo 6 članov, podčastniški tečaj pa 4
člani.
Dokončno so uredili zemljišče za gasilski
dom in sprejeli tipiziran načrt gradnje ga-
silskih domov. Dopolnili so ga le v toliko,
da bi v njem bila poleg gasilske dejavnosti
možna tudi druga družabna aktivnost.
Ker so hoteli orodje in opremo, kakor
tudi avtomobil spraviti čimprej pod lastno
streho, so se lotili gradnje garaže; uspelo
jim jo je zgraditi do meseca avgusta 1952.
Na jesenskem gasilskem tekmovanju je
društvo doseglo prvo mesto za operativno
m drugo delo. Na republiškem tekmovanju
v Krškem 14. 6. 1953 je društvo doseglo 4.
mesto.
V letih 1953 in 1954 so nadaljevali z grad-
njo gasilnega doma. Uspelo jim je stavbo
spraviti pod streho in to z lastnimi sredstvi.
Požrtvovalnost in aktivnost društva je
našla podporo tudi pn oblasteh. Z izdatno
podporo mestnega ljudskega odbora so
dom v letih 1955-1956 dogradili in ga ob 10-
letnici obstoja društva (1956) predali svoje-
mu namenu.
Pri etapni gradnji doma v letih 1951-1956
so gasilci opravili več tisoč ur prostovoljne-
ga dela, zbrali veliko gradbenega materiala
in prispevkov krajanov, saj bi brez tega ne
bi bilo mogoče zgraditi tako prostornega
gasilskega doma.
V letu 1957 je društvo kupilo (od izkupič-
ka prodanega vozila SPA) avtomobil TAM
Pionir in ga preuredilo za prevoz moštva in
opreme.
Ves čas delovanja je gasilsko društvo so-
delovalo pri gašenju večjega števila poža-
rov tako na svojem območju, kakor tudi
zunaj njega. Pomembno je omeniti reševa-
nje gasilcev ob poplavah, ki so leta 1954,
1962 in 1964 prizadele območje Celja, nada-
lje akcije pri čiščenju snežnih padavin leta
1952, 1957, 1968 itd.
(Nadaljevanje prihodnjič)
f*roslava 35-Ietnice Gasilskega društva Ostroino 1981. leta.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
15. NOVEMBER 198^
1>R0DAM
Z 750 L letnik 78 reg. do oktobra 85
ugodno prodam. Kos, Prapreče
15, Vransko.
PARCELO za vikend 3 km iz La-
škega na lepi sončni legi, dovoz
z vozilom prodam. Kovač, Ga-
berno 16.
SUHE hrastove deske 0,50 m^ de-
belina 3 cm in 0,50 M' suhih bu-
kovih plohov, debelina 4-8 cm,
kotno jermenico za traktor ter
gorilnik CTC za centralno peč
prodam. Šifra: UGODNO.
ŽELEZNO OGRAJO ca. 15 m ca.
200 kg dobro ohranjeno in
60 kom. Siporexa dimenzija 60
X 30 X 25 prodam. Tel.: popol-
dan 27-632.
Z 101 letnik 1981 za 270.000 in
glasbeni center Grunding za
70.000 din. prodam. !nf. po tel.:
27-775.
OTROŠKO POSTEUlCO z jogijem
in oddejico, prodam. Tel.: 35-
311 popoldan.
KOMBINIRAN otroški voziček Tri-
buna, zimske otroške čeveljčke
št. 19 modre Ciciban, nosečni-
ški zimski plašč siye barve št.
36 prodam. Vengust Zvonka,
Ljubečna 76 tel.: 33-532.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO na
Teharski cesti, ugodno prodam.
Tel.: 23-257 od 20. do 21. ure
vsak dan razen sobote.
STAREJŠO Hišo z dvosobnim sta-
novanjem in lokalom za vsakrš-
no obrt v centru Štor pri Celju
prodam takoj vseijivo. Lokošek
Mira, Štore pri Celju, tel.: (63)
770-038.
ZASTAVO 750 nergistrirano po de-
lih ali skupaj in Ford capri stroj v
okvari z rezervnimi deli, pro-
dam. JančiČ Franc, Trobni dol
37, Breze pri Celju.
TAM 4500 po delih ali celega in
Zastavo 101 letnik 75 potrebno
manjšega popravila ugodno
prodam. Štorman Alojz, Vrh nad
Laškim 11, ogled v popoldan-
skem času.
OPEL REKORD 1700, letnik 68 reg.
do aprila 85, ugodno prodam.
Vodušek Milan, Podgorje 13,
Celje.
ZASTAVO 101 letnik 73 obnovljen,
ugodno prodam. Inf. tel.: dopol-
dan (63) 26-815 int. 103 popol-
dan pa 22-118.
AMI 8 break v voznem stanju, ne-
registriran, akumulator nov, po-
ceni prodam. Pilih Jakob, Tr-
novlje 203 Celje.
JEDILNI KOT z mizo in krznen
plašč, prodam. Bandel Ivanka,
Badovinčeva 4, Celje.
CIRKULAR na železnem stojalu,
poceni prodam. Grobelšek An-
ton, Teharska cesta 53, Celje.
MOTOKULTIVATOR ..maček- s
frezo, prodam. Ogled po 11. uri.
Gorinšek. Tepanje 39, Sloven-
ske Konjice.
SUHA bukova drva 8 prostornln-
skih mestrov prodam. Unično 2,
Dol pri Hrastniku.
R 4 TL special letnik 79 prodam.
Haladea Srečko, Latkova vas
13, Prebold.
126 P letnik 80,16.000 km, garaži-
ran dobro ohranjen prodam. Zu-
pančič, Loke 5, Tabor.
ENONADSTROPNO otroško po-
steljo z jogi vložki prodam po
polovični ceni. Metka Gregorc,
Polzela 208.
TERMOAKUMULACIJSKO peč 3,
novo ter rabljen hladilnik Gore-
nje, prodam. Ogled vsak dan od
13. do 16. ure. Kersnikova 32 a,
stanovanje 12, Celje.
ČRNO BELI TV Gorenje ugodno
prodam in moško kolo. Mlinaric
Rudi, Cesta na grad 40 Celje tel.
28^28.
DVODELNO OMARO, vitrino, kavč,
dva fotelja in klubsko mizo, pro-
dam. Romih, Zidanškova 25, I,
nadstropje levo.
BREZHIBEN 175 literski hladilnik
Gorenje, ugodno prodam. Tel.:
(063) 730-872.
ZASTAVO 750 letnik 77, prenov-
ljen, reg. do oktobra 85, Kneže-
vič, Okrogarjeva 7, tel. 36-025
vsak dan od 14. do 16. ure.
ZASTAVO 101 letnik 76 nevozen,
poceni prodam. Tel. 33-985.
KARAMBOLIRANO DIANO LC 6
ugodno za rezervne dele, pro-
dam. Naslov: Kotnik Vlado, Ška-
pinova 8, Nova vas, Celje ali
tel.22-952.
ZLOŽLJIV KAVČ in dva fotelja pro-
dam.Vozlič Tomož, Prebold, tel.
722-085.
ELAN SMUČI 2 m, vezi Salamon,
pancarje Alpina 41 št., prodam.
Inf. tel. 21-694.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK Tri-
buna, modre barve, prodam.
Tel. 33-444.
UGODNO PRODAM VIKEND v Le-
tušu ob Savinji. Interesenti naj
se javijo na tel.: 811-632 od 19.
do 20. ure ali na naslov Šmit
Albin, Dobovec 57, Rogatec.
CB postajo SommerkamP, TS-
340DX, linearni ojačevalec za
CB BBE 500 W, merilec frekven-
ce 50 MHz dve mobilni anteni za
CB, kretnico radio - CB za mobil
in Skylab GP anteno, prodam.
Slavko, p.p. 61,63320 T.Velenje.
MOTORNO KOLO ROG avtomatik
letnik 82 za 3,5 SM ter radio
Iskra hi-fi stereo 100 W omarica
2 X- 50 W letnik 82, prodam.
Samec Martin, Goriška 4, Celje,
OBJEKT za 4 garaže ali skladiščni
prostor, potreben adaptacije v
centru Laškega prodam. Inf.
tel.: 219-10.
HI Fl STOLP 2 X 50 W sin z carin-
sko deklaracijo, prodam. Tel.:
36-893 popoldan.
TERMOAKUMULACIJSKO Peč,
rabljeno 3 mesece in športno
kolo 10 prestav Favorit, pro-
dam.Tel.: 36-697 po 17. uri.
DIANO letnik 77 registrirano do
aprila 85, vozno, potrebno po-
pravila pločevine prodam za 8
SM, Jurko, Na otoku S.
NOV VIKE ND na izjemni legi, Po-
nikva pri Šentjurju, 2834 m' sa-
dovnjak, vinograd, vodovod,
elektrika prodam za 280 SM.
Tel.: (063) 31-020.
SALONITKE RABLJENE 60 x 40 -
700 kom. zelo ugodno prodam.
Novak Franc, Rožna 6, Celje,
tel.: 33-465.
NJIVO 15 arov (delno zazidljivo) v
Latkovi vasi in psičko staro 3
mesece - ovčarko z rodovnikom
prodam. Simončič, Gotovlje 125
Žalec.
Z1300 letnik 73 stroj IR, 30.000 km,
reg. donovembra 85, cena
60.000, ugodno prodam. Marijan
Jurkošek, Kraigherjeva 5 La-
ško, tel.: 21-751 dopoldan.
TELICO in kravo brejo 8 mesecev,
prodam. Sedminek Franc, Sp.
Roje 5, Šempeter.
GARAŽO prodam v Celju, Trubar-
jeva ulica. 30 M. Informacije v
večernih urah po tel.: 730-632.
MERCEDES 220 D nova izvedba
letnik 1976 naprodaj. Tel.: (063)
853-087.
VIKEND z 950 m^ zemlje prodam v
- okolici Šempetra v Savinjski do-
lini. Resne ponudbe na tel.: 27-
111 int. 209 dopoldan.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem
ugodno prodam. Tel.: 34-296.
KOMBI FURGON FIAT DIESEL v
odličnem stanju poraba 6-81,
nosilnost do 1,5 t ugodno pro-
dam. Tel.: 33-751.
126P letnik 77 cena 10 M prodam.
Žalec, Vrečerjeva 11.
ZASTAVO 750 prodam letnik 78
prevoženih 60.000 km. Tel.: 783-
123.
SAMONAKLADALKO SIP 17 trak-
torsko brano trodelno nove gu-
me 750-20 pogonske ugodno
prodam. Dečman Zdravko,
Spodnje Selce 9, Grobelno.
PEČ EMOCENTRAL 15.000 ca. in
80 litrski električni bojier, pro-
dam. Cesta na grad 47 Celje
tel.: 28-005.
ZASTAVO 750 L letnik 76 cena 6
SM, CB 40 Emens 3,2 M, pro-
dam. Krajnc-Rojnik Stanka, Lat-
kova vas 91, Prebold.
OTROŠKO POSTELJO z jogi vlož-
kom, zibko in otroško kolo »Pin-
gvin« ugodno prodam. Celje
Smrekarjeva 24.
REGAL za dnevno sobo 6SM in
enojno jogi posteljo 1,5 M pro-
dam. Mazej, Teharska 14, tel.:
22-587 popoldan.
TRAKTOR SATAVER tip 650-58
KM z original kabino prodam.
Hrastje 51, Kranj, 64000.
NOVO STIHL žago 056 še z garan-
cijo, prodam. Gaber Ivan, Škor-
nica 1a, Dobje pri Planini.
LADO 1200, letnik 1973, motor ob-
novljen, registrirano do avgusta
1985, s plinsko napravo, ugodno
prodam. Informacije na tel. 36-
636 (063) popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1974, regi-
strirano do septembra 1985,
ugodno prodam. Informacije na
telefon 24-157 od 16. do 18. ure.
KRAVO 8 mesecev brejo 5. telitev,
prodam. Lipovšek Franc, Lopa-
ta 37, Celje.
ZVOČNI KINOPROJEKTOR pro-
dam. Žldan, Drapšinova 11 Ce-
lje.
MLADIČKE dobermane, odličnih
staršev z rodovnikom, prodam.
Milan Gabršček, Krajnčica
26,Šentjur.
GRADBENO PARCELO v izmeri
530 m^ v Šentjurju pri Celju pro-
dam najboljšemu ponudniku.
Ponudbe pod: GOTOVINA.
OSEBNI AVTO Diana letnik 80 pro-
dam. Tel.: (063) 28-069.
1000 m' PARCELO, 7 km iz Celja,
ugodno prodam. Tel.: 854-944,
šifra: PARCELA.
LADO 1200, letnik 77 prodam. Inf.
dobite po tel.: v petek dopoldan
(063) 23-290 ali popoldan (063)
34-630.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje
in radio Portorož poceni pro-
dam. Ivan Tkalčec, Breg 48, Pol-
zela.
KRAVO simentalko, breja drugo
tele v tretjem mesecu, lahke
molže, in telico simetalko, brejo
v petem mesecu po 500 kg tež-
ke, prodam. Žagar, Teharje 17,
blizu šole.
NOVEJŠO enodružinsko hišo v
Celju prodam. Informacije na
telefon 22-633 vsak dan po 20.
uri.
TV COLOR Gorenje ekran 67, nov,
1 SM ceneje prodam. Tel.:710-
534.
POCENI  prodam trajno gorečo
peč, dobro ohranjeno. Planko,
Zg. Hudinja 31. Celje.
VINOGRAD (žičnica), sadovnjak,
zidano klet in inventar, prodam.
Dostop z vsakim vozilom blizu
Atomskih toplic. Zelo rodovitno.
Informacije - Lah Jože, Sodna
vas 2, Pristava.
STARO SPALNICO in piaalno mi-
zo, prodam. Tel.: 22-296 od 12.
do 15. ure.
HiLTI T 17 prodam - teL: (063) 710-
832.
HIŠO v Šmarju pri Jelšah prodam.
Informacije 812-144 do 15. ure.
CCA 3500 m' ZEMLJE na sončni
legi primerno za vikend v gradi-
šču pri Ljubečni in travnik v Za-
dobrovi v izmeri 4000 m' pro-
dam, informacije vsak dan v ve-
černih urah na naslov: Prevor-
šek Marjan, Ultoa Frankolovskih
žrtev 15, Celje. Zg. Hudinja.
126 P letnik 77, reg. do avgusta 85,
prodam. Korošec Ivan, Titov trg
8, Celje, tel.: 26-249 popoldan.
STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje,
ostalo po dogovoru, v bližini
Atomskih toplic, prodam. Ivič
Franc, Sv. Ema 5c, pri bifeju,
63253 Pristava pri Mestinju.
DVE BREJI sivorjavi telici prodam.
Ivan Bizjak, Gotovlje 43, tel.:
710-089.
KRAVO mlado, 8 mesecev brejo,
prodam. Mimik Rudi, Lopata 44.
OTROŠKI voziček globok s sede-
žem, ter posteljico z jogijem,
prodam. Jurak, Tovarniška 6,
Celje.
TV ISKRA panorama polux, bre-
zhiben, prodam za 1,8 M. Tel.:
35-055.
126 P letnik 80, ugodno prodam.
Tel.: 785-210 Kolar.
KRAVO vozno, brejo 8 mesecev 4.
tele, prodam, štanie Franc,
Podgorje 10, Frankolovo.
TELIČKO simentalko, dobre pa-
sme, prodam ali menjam za bik-
ca 200 kg. Slemenšek Avgust,
Razgor 16 pri Bovšah.
VRTIČKARJI POZOR! Hlevski
gnoj, prevoz zagotovljen, pro-
dam. Mirnik Rudi, Lopata 44.
RABLJENE avtomobilske gume
prodam. Čuk Peter, Gotovlje 72,
Žalec.
PEČ trajnogorečo EMO, prodam.
Informacije po tel.: (063)
745-232.
NOVO trajnogorečo peč FF 25 1
Feroterm, prodam. Lorbek, Ce-
lje, PreŽihova 3b, tel.: 25-578.
DNEVNO SOBO ugodno prodam.
Tel.: (063) 35-938, Sternad Joži-
ca, Frankolovskih žrtev 34.
ČRNO BELI TV Iskra prodam za
5000 din. Cimerman, Tratna 15,
Grobelno.
NOVO nerabljeno 96-basno klavir-
sko harmoniko »Weltmaister«
cena 52.000 din, prodam. Kri-
stan Tomaž, Celje, Oblakova 6,
tel.: 27-132.
ZA NSU 1000C prodam: gornjo iz-
pušno cev, kompletno kuplun-
go, nove gumi zglobe prirobni-
ce, končnike in drugo. Tepej Jo-
že, Celje, Griinova 15, Selce.
POCENI PRODAM dele za Z 101:
motor, menjalnik, polosovine,
drumlje, roke, krmilni mehani-
zem, dve zimski gumi, dve letni
gumi primerni za gumi voz, ter
streho in zadnja leva vrata in
ostale manjše dele. Informacije
po tel.: (063) 28-183.
KRAVO po izbiri ugodno prodam.
Ogorevc 4, Štore, tel.: 770-034.
NOVEJŠI šivalni stroj Singer in di-
van ugodno prodam. Šifra: SIN-
GER.

DVODRUŽINSKO hišo kupim ali
zamenjam za enodružinsko v
okolici Žalca, Celja, Vojnika.
Tel.: 710-526 kličite popoldan.
STARE razglednice čo 1945 krajev
in planin v Gornji Savinjski doli-
ni kupim. Janez Mavric, Gornji
grad 111.
NAJAMEM enosobno stanovanje
za dobo enega leta. Možnost tu-
di kasnejšega odkupa. Šifra:
NAJEM - PREDPLAČILO - OD-
KUP.
ENOSOBNO stanovanje zame-
njam za dvo ali dvo in polsobno.
Ponudbe pod šifro: SOGLASJE
ali tel.: 24-849.
MANJŠE STANOVANJE v Celju ali
okolici vzamem v najem. Šifra:
DOGOVOR.
MLAD PAR nujno išče sobo ali
manjše stanovanje v Celju ali
okolici. Nudiva tudi kakršnakoli
pomoč. Šifra: NUJNO - POMOČ.
VZAMEM v najem stanovanje ali
hišo. Šifra: PLAČILO V NAPREJ.
FANTA sprejmem na stanovanje.
Cepin, Dobrova 8, Celje.
ZAMENJAM starejše stanovanje v
Medlogu, brez centralne, za sta-
novanje v Celju. Velikost stano-
vanja je 40 m^ in imam velik vrt.
Stanarina je 630 din. Ogled mo-
žen vsak dan. Srdič Stevo, Med-
log 16, Celje.
V ŽALCU ali okolici najamem gar-
soniero ali manjše stanovanje.
Tel.: (063) 819-108.
ZAMENJAM 3 in pol sobno stano-
vanje 81 m^ v Novivasi za dvo-
sobno ali dvoinpolsobno. Po-
nudbe na tel.: 31-463.
SOBO s souporabo kopalnice od-
dam. Planine, Letnerjeva 6,
vrstne hiše, Hudinja, Celje.
ZAPOSLITEV
TIPKAM hitro in kvalitetno. Kličite
778-132 Irena.
V DELOVNO razmerje vzamem ši-
viljo ali krojačico, s prakso. OD
po dogovoru. Butik Brigita, Zi-
danškova 16, Celje, tel.: 28-021
po 10. uri.
V REDNO delovno razmerje sprej-
memo KV ali PK vodovodnega
instalaterja. Vodovodno instala-
terstvo Buhinjak, tel.: 36-537
Celje.
RAZNO
PRIKOLICA osebnega avtomobila
reg. štev. CE 170-711 sivo zele-
ne barve je bila v noči od 8. na 9.
t. m. odpeljana izpred garaže
Stanetova 22. Za vrnitev ali in-
formacije slučajnega očividca
nudim 3.000 din nagrade. Čerič,
Stanetova, 22,tel.: 21-019.
IZGUBIL sem mali zobnik diferen-
ciala na relaciji Vrteče-Brodni-
ce. Najditelja čaka nagrada.
Pušnik Jo.e, Kuretno 12, Laško.
ČEVLJARSKI čistilni stroj s prik-
ljučkom zamenjam za manjši-
VVeber, Na razgled 4, tel.:
741-797, Šentjur pri Celju.
VSE šivalne stroje solidno popra-
vim na domu. Naslov spreme-
njen. Poiščite Tomislav Balaba,
Ljubljanska 6/11.
ANGLEŠČINO instruiram za vse
vse šole. Hartman, Ulica Tončke
Čečeve 7, tel.: 22-657.
POIŠČITE V...
prodajnem centru hudinja
Velika izbira stavbnega pohištva in kopalni-
ške opreme.Oglejte si jih v Prodajnem centru
Hudinja.
ko vi not® h na   tozd tehnična trgovina
lesnina.
Da je sestavljiv program nujen v stiski
s prostorom, ki nas vsakodnevno
preganja, nam je vsem znan6.
Ali vam je znano tudi to, da lahko v
LESNIMI Prodajni center Leveč
najdete pohištvo za vsak prostor.
No, zdaj, ko so vas opozorili na to, so
prepričani, da se boste oglasili pri njih
in se odloČili za enega izmed 15
pohištvenih sestavljivih programov.
Lepo stanovanje tudi brez sanj!
Lesnina Prodajni center Leveč
]$. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
^gDELJA, 18. 11.
,00:13 05 m 14 10-22 15 TELETEKST RTV LJUBLJANA 9.15 POROClL^; 9 20
»lV ŽAV, otroška matineja; 10 10 JACK HOLBORN, zahodnonemška mladinska
nadaljevanka; 10 40 D. Butler-V Labella-G Montaldo: MARCO POLO, nadalje-
jnje in konec; 11 40 625, oddaja za stik z gledalci, 12 00 KMETIJSKA ODDAJA,
,300 POROCiLA (do 13 05); 14 25 DOMACI ANSAMBLI; Ansambel A Birtiča
jeneški fantje-; 14 55 POROČILA; 15 00 USTVARJENA DRUG ZA DRUGEGA,
'^enški film (CB), 16.30 ŠPORTNA POROČILA; 1645 Ljubljana: MEDNA-
RODNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TENISU - finale posa-
rt^zno-prenos; 18.10 TV KVIZ; 19 10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19 24 TV IN
pADIO NOCOJ;19.26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK; 19 55 VREME; 19.57
ppOPAGANDNA ODDAJA; 20.00 S Pavič: BANJICA, nadaljevanje in konec;
21 10 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 ŠPORTNI PREGLED; 21 45 PORTRET;
Aleksander Valič. 22 10 POROČILA
PONEDELJEK, 19. 11
850 TV V ŠOLI; TV koledar. Dijak, Češčina, Predstavljamo vam. Umetniška
lopografija Koprivnice, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI; TV berilo. Risanka, Angle-
jjina, Mali program, Risanka, Poklici, Zadnje minute (do 12.30); 17.05-22.45
TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.20 POROČILA; 17.25 PEŠEC V AVTOMO-
glLU. otroška serija TV Titograd; 17.55 PRED IZBIRO POKLICA; Poklic obliko-
valca v tekstilni industriji; SPEKTER, izobraževalna oddaja; 18.25 PODRAVSKI
OBZORNIK; 18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO; 18,45 ZDRAVO, MLADI; 19 15
RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
,1930 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA
TOREK, 20. 11.
9,00 TV V ŠOLI: TV koledar, Dečji domovi in šole v NOB, Mišo Dragišič, Izbrali
smo za vas. Medimurje, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI; Kemija povsod. Risanka,
Metropolitanski muzej. Mali program, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do
12 30); 16.10-22.20 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16.25 ŠOLSKA TV; SLIKAR-
STVO XX. STOLETJA - Akcija in konstrukcija, ZGODOVINA: Slovenski kmečki
upor 15.15. EKOLOGIJA - Drevesa in njihov pomen; 17.35 POROČILA; 17.40
ZBIS - R.Crotet: SVILENA OBLEKA; 1755 -OD VLADIKE RADA«, folklorna
oddaja TV Beograd; 13.25 ZASAVSKI OBZORNIK; 18.40 PUSTOLOVŠČINA;
Peru na toplem severu, oddaja TV Beograd; 19.10 RISANKA: Maksipes Pik;
19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV
DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 J. Romains:
NEKAJ LJUDI DOBRE VOLJE, francoska nadaljevanka; 20.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.00 AKTUALNO; 21.45 TV DNEVNIK II; 22.00 IZ KONCERTNIH
DVORAN - J Haydn: MISSA BREVIS SANCTI JOANNIS DE DUO V B-duru
SREDA, 21. 11
845 TV V ŠOLI: TV koledar. Poštni nabiralnik. Kultura govora, Nadnacionalne
družbe Računalniki, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Življenjske skupnosti. Ob
igrišču, Mali program. Risanka, Kocka, kockica. Zadnje minute (do 12.30);
17.35-23.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.50 POROČILA; 17.55 PEDENJ-
ŽEP: 18.25 DOLENJSKI OBZORNIK; 18.40 SLIKE IZ ŽENSKEGA ZAPORA,
oddaja TV Novi Sad: 19 10 RISANKA; 19.20 CIK CAK: 19.24 TV IN RADIO
NOCOJ: 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME: 19.57
PROPAGANDNA ODDAJA; 20,00 FILM TEDNA: VOJNA ROMANCA, sovjetski
film; 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV; 21.35
KULTURNE DIAGONALE; 22.05 TV DNEVNIK 11; 22.15 OMIZJE
ČETRTEK, 22. 11.
850 TV V ŠOLI; TV koledar. Zgodba, Ribe in dvoživke. Morje in človek.
Tehnične zanimivosti. Kvadratura kroga. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Kemija v
industriji. Risanka, Iz arhiva šolske TV, Dijaški magazin (do 12.30); 12 55 PJ V
NOGOMETU - VOJVODINA : ŽELJEZNIČAR, prenos v odmoru... (do 14.45);
16.30-22.05 TELETEKST RTV UUBLJANA: 16.45 ŠOLSKA TV: SLIKARSTVO
XX STOLETJA - Akcija in konstrukcija ZGODOVINA - Slovenski kmečki upor
15.15 EKOLOGIJA - Drevesa in njihov pomen; 17.50 POROČILA: 17.55 T.Seli-
škar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, nadaljevanje in konec; 18.25
OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK; 18.40 ČAS, KI ŽIVI: Partizanski dnevnik; 19.10
RISANKA: Maksipes Fik; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26
ZRNO DO ZRNA: 19.30 TV DNEVNK I: 19.55 VREME; 19,57 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 J.ClavelI ŠO-
GUN, ameriška nadaljevanka; 21 50 TV DNEVNIK II
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Postal bom pionir, Barva. Francoščina, Kaj je film, j
Poročila: 10 35 TV V ŠOLI; Zgodovina, Risanka, Planet Zemlja, Mali program,'
Risanka, Teorija književnosti, Zadnje minutejdo 12 30); 17 0&-23.40 TELETEST-
RTV LJUBLJANA; 17.20 POROČILA; 1725 ČEZ TRI GORE Boštanjski fantje;
1755 JACK HOLBORN, zahodnonemška mladinska nadaljevanka. 1825 OB-
ZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA; 18 40 MISLITI USTVARJALNO Kako dol
ustvarjalnosti; 19 10 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19.24 IV IN RADIO NOCOJ;
19 26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK I; 19 55 VREME, 19.57 PROPAGAN-
DNA ODDAJA; 20.00 VČERAJ ZA JUTRI Novic ničkoliko, dokumentarna serija;-
2030 PROPAGANDNA ODDAJA, 20 35 NE PREZRITE; 20.50 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.55 A Jay-J. Lynn DA, GOSPOD MINISTER, angleška nanizanka; j
21 25 TV DNEVNIK II: 21.40 SALAMANDER, švicarski film (ČB)
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNK; 17.45 OTROŠKA TELEVIZIJA, otroška oddaja; 18 15 IN TUDI
LETOS, izobraževalna oddaja: 18.45 VEČER Z ORKESTROM, glasbena oddaja;
19 30 TV DNEVNIK; 20.00 BALETNA ODDAJA; 20 45 ZAGREBŠKA PANORAMA;
21.00 VIDIKI, dokumentarna oddaja; 21.50 NOČNI KINO (do 23.30)
SOBOTA, 24. 11.
7 45-14.45 in 15.00-23.40 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8.00 POROČILA; 8.05
ZBIS - R.Crotet: SVILENA OBLEKA; 8.20 PEDENJŽEP; 8.50 PEŠEC V AVTO-
MOBILU, otroška serija TV Titograd; 9 20 T.Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA
GALEBA, mladinska nadaljevanka; 9.50 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN
GODCI: Violinske citre; 10.20 PRED IZBIRO POKLICA: Poklic oblikovalca v
tekstilni industriji; 10.20 ČUDEŽI NARAVE Zgodba o tigru, kanadska polju-
dnoznanstvena serija; 11.05 VČERAJ ZA JUTRI: Poletje 1946, dokumentarna
serija: i 1.40 LJUDJE IN ZEMLJA - ponovitev; 12.40 POROČILA (do 12.45); 12,55
PJ V NOGOMETU -.SLOBODA ; HAJDUK, prenos iz Tuzle v odmoru., (do
14.45); 15.15 POROČILA; 15.20 MALI LORD FAUNTLEROV, angleški mladinski
film: 17.00 Peograd: ROKOMET (M) CRVENA ZVEZDA : INFOSISTEM, prenos v
odmoru ..; 18.15 ČEZ TRI GORE: Ljubljanski oktet; 18.45 ČUDEŽI NARAVE;
Skrivnostni svet plazilcev II , kanadska poljudnoznanstvena serija; 19.10 RI-
SANKA; Maksipes Fik; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO
DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME: 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.00 NAŠE 33. SREČANJE; 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA: 21.55 PLAČANEC,
italijanski film; 23.35 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
15 45 ZVEZDA V PRAHU, ameriški film; 17.05 POSNETE LUTKOVNE OTROŠKE
PREDSTAVE IZ BUGOJNA; 18.06 DNEVNK J.OTČENAŠKA, TV nadaljevanka;
19 00 ZAKLADNCA NARODNE GLASBE; 19.30 TV DNEVNIK; 20 00 ZABAVA
VAS NINA SPIROVA; 20.30 DOKUMENTI NAŠEGA ČASA, feljton; 21.20
ŠPORTNA SOBOTA; 21.45 MARTIN LUTHER, TV nadaljevaka; 23.20 POEZIJA
(do 23.50) J
RADIO CElJl
ČETRTEK, 15. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Kronika TDF, 8.30 Do-
poldne 2 vami - kako so cestarji pripravljeni na zimske službe.
Vmes 9.00 Poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaključek. 15.00 Poro-
čila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Kronika, 16.45 Zabavni globus, 17.00 V živo-ob
koncu TDF, 18.00 Zaključek.
PETEK, 16. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Kronika TDF, 8.30 Petkov
mozaik, vmes 9.00 Poročila, 9.30 Obvestila, 9.35 Žveplometer,
10.00 Zaključek. 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Namig za konec tedna,
16.45 Zabavni globus. 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira,
17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek.
SOBOTA, 17. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9.00
druga poročila,9.05 Kuharski kotiček, 9.15 Koledar prireditev,
9.30 Filmski sprehodi, 10.00 zaključek. 15.00 Poročila in obve-
stila. 15.15 Zabavni globus, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih
melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek.
NEDEUA, 18. 11.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Vedno
lepe melodije,10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni globus,
12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in
pozdravi poslušalcev, 14.30 Zaključek.
PONEDEUEK, 19.11.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno dopoldne,
vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Poročila, 10.00 Zaključek. 15.00 Poro-
čila in obvestila, 15.15 Nove plošče,15.30 Dogodki in odmevi,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni
pregled, 18.00 Zaključek.
TOREK, 20. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmes
8.30 Obestila, 9.00 Poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Začključek.
15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z leti, 16.45 Zabavni globus.
17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih
organizacij, 18.00 Zaključek.
SREDA, 21. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami,8.30
Obvestila, 9.00 Koledar prireditev, 9.45 Pet minut za boj proti
alkoholizmu, 10.00 Zaključek. 15.00 Poročila in obvestila, 15.15
Iz krajevnih skupnosti, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke
in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glas-
bene vzporednice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborov-
ske glasbe, 18.00 Zaključek.
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1. I JUST CALLED TO SAY I LOVE YOU - STEVIE
VVONDER
2. CARELESS VVHISPER - GEORGE MICHAEL
3. NAŠA LIDIJA JE PRI VOJAKIH - LAČNI FRANZ
4. BODI SREČNA ANDREJA - MARIJAN SMODE
5. SUZANA - THE ART COMPANV
6. PARDONE IVIADAME - ČUDEŽNA POLJA
7. ANDŽELE MOJ - OLIVER DRAGOJEVIČ
8. UHVATI RITAM - PARNI VALJAK
9. I WANT LET THE SUN GO DOWN ON ME - NIK
KERSHAVV
10. BLUE JEAN - DAVID BOWIE
DomaČe melodije:
1. NA MOJO POT NE TROSI ROŽ RDEČIH - STANKA
KOVAČIČ
2. NA MNOGA LETA - TRIM
3. DANES NA VASI - RŽ
4. Ml SLOVENCI - N/^JŽENIČ
5. PA MOJE ŽENKE GLAS - TONE KOZLEVČAR
6. PREKO MORJA VETER VEJE - MARIJA AHAČIČ-
POLAK
7. PESMICA ZATE - ALPSKI KVINTET
8. TEBI, NAŠA MATI - HENČEK
9. KO SE VRNEŠ - RUPAR
10. VALČEK ZA TISTE DNI - HERVOL
Nagrajenca: Marjeta Cvek, Pod Lurdom 15, Rimske
Toplice,
Jani Počevsky, Kvedrova 4, Žalec
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič - nagrada velika plošča, kija izžrebanci dvignejo
v prodajalni MELODIJA.
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina), Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec
Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko-
njice, kultura), Milena Brečko Poklic (Celje, notranja politika,
zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar
(Celje, socialna politika). Srečko Srot (reportaža, kronika-kn-
minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, •kmetijstvo in namestnik
odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo).
Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba
in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te-
hnični urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: COP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 20 dinarjev. Individualna letna
naročnina 940 dinarjev, polletna 470 dinarjev. Za tujino je letna
naročnina 1.850 dinarjev za delovne organizacije pa 1.040 di-
narjev. St. žiro računa 50700-603-31198 - COP Delo Ljubljana,
TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
15. NOVEMBER 198^
Tretji človek in naslednilci
Orson Wels v glasbeni ku-
lisi drgetajočih tonov citer
znanega avstrijskega umet-
nika je pred leti naslikal še
eno podobo Dunaja, ki se z
OZN centrom ponaša kot
eno od središč mednarodne
diplomacije. Dunaj je vele-
mesto, kjer za kom lahko iz-
gine tudi vsaka sled in pri-
bito je, da prizadeti vselej
natanko ve zakaj se mu je to
pripetilo.
No, pa niso pomembna to-
liko srhljiva izginotja, bolj
to, kako ta nekdanja prestol-
nica po sili političnih razmer
geopolitične lege v Evropi in
svetu predstavlja oder med-
narodnega vohunstva
pravzaprav zakulisje tega
odra. V središču Evrope kot
nevtralni otok med vzhodom
realnega socializma in kapi-
talistične zahodne Evrope,
med obema vojaškima zve-
zama, glavno mesto Avstrije
pač ne more izbirati in je kar
je. Mesto, ki je pozimi in po-
leti turistično skoraj enako
privlačno, ki je naravnost
kot naročeno za snobovski
turizem ob pomnikih nekda-
nje veličine, visoke kulturne
in znanstvene ravni - in zdaj
še OZN City. Ena možnost za
kamuflažo več. Koliko teh
umetnostnih zgodovinarjev,
ki pridejo na Dunaj, zaneslji-
vo loči barok od secesije; ko-
liko umetnikov, znanstveni-
kov ki prihajajo povečevat
svoje izkušnje, ker pač še ni-
so tako znani, da bi jih spoz-
nal vsak bralec čas^jkQy»,kQr
liko teh je prav to, za kar se
izdaja pri receptorjih hote-
lov, znamenitih klubov?
Na Favorittenstrasse so se
pol ure za tem, ko sem tam
kupoval filme v bližnjem ba-
ru streljali, položili so neke-
ga policista, očeta dveh
otrok. Drugi dan so bili časo-
pisi polni slik in opisov do-
godka, ki pa so se le nezna-
tno razločevali. Nekaka me-
šanica ljubosumja, spopad
med polegalnimi poslovneži.
Kdo ve, če je res, je šlo med
delom javnega mnenja po
Dunaju.
Avstrija je po državni po-
godbi nevtralna. So ljudje, ki
so prepričani, da ji je bila
nevtralnost diktirana prav
zato, da je lahko poligon špi-
jonaže. Po splošnem občut-
ku v "javnosti se vendar ve,
kateri hemisferi pripada Av-
strija, kajti vsi vljudni opozo-
rilni napisi odkrivajo institu-
cionirano predstavo o tem,
kdo ni redoljuben: Štajerska
želi ostati čista, Dunaj bi rad
bil čisto mesto. Ne hodite po
travi. Jasno najprej v ura-
dnem jeziku države, potem
srbohrvaško, potem angle-
ško. Angleško zaradi lepše-
ga. Pač ne. Spomnite se pro-
dajalcev časopisov. V glav-
nem so iz bivših angleških
dominjonov. Ruskih, čeških
poljskih in madžarskih napi-
sov - opozoril ni. Ti že dolgo
ne smejo kot turisti čez me-
jo. Prihajajo sicer v strogo
zaključenih skupinah, ka-
kršnih tudi kateri mrkne.
Lahko tudi kot moskovski
časnikar lani z beneškega fe-
stivala, da danes svet ne ve,
je govoril resnico kot emi-
grant v Angliji, ali zdaj kot
povratnik spet v Moskvi? Ce
v Londonu si kožo rešuje, če
zdaj v Moskvi, je bil ves čas
na zahodu kot vohun.
Po sivorjavi Donavi pluje-
jo bahave, luksuzne, v av-
strijski ladjedelnici grajene
rečne ladje: najlepše in naj-
večje so med donavskimi
plovili. Potnikov na njih ni
veliko. No res sezona je že
mimo. Ko se ladja prisloni k
pristaniškemu mostovžu, je
za pregledovalcem voznih
kart možak, ki zanesljivo ni
profesor zemljepisa na štu-
dijskem potovanju.
Pota na Dunaj so vsestran-
ska. Z železnico in po cestah
iz vse smeri, na Schwehat-
sko zračno pristanišče tudi iz
vseh vetrov, po Donavi od
Črnega morja in iz, nemške-
ga Passaua. In potniki. Kdo
bi vendar dvomil v sloves
nekdanjega cesarskega Du-
naja. Malone vsi turisti, rado-
vedneži pač!
JURE KRASOVEC
Vhod v osrednji del nekdanje cesarske palače, kjer pa zdaj
vlada vsakokratni avstrijski kancler. Prikrito in za kuli-
sami pa je Dunaj ena svetovnih vohunskih metropol.
Za revijo
prijavljenih že
21 ansamblov
Vse kaže, da bo letošnja,
XII. revija narodnih ansam-
blov v Libojah, rekordna, saj
se je organizacijskemu odbo-
ru prijavilo kar 21 ansam-
blov, med njimi tudi dva za-
mejska iz Italije in Avstrije.
Med prijavljenimi je mnogo
takšnih, ki so osvajali najviš-
ja priznanja na festivalih v
Ptuju in Steverjanu. Poleg
ansamblov je organizator po-
vabil k sodelovanju tudi vo-
kalni kvintet Frankolovčani
ter Zveplometer Radia Celje,
ki bo prvi koncert ob 15. uri
tudi posnel ter kasneje pre-
dvajal v svojih oddajah. Dru-
gi koncert bo ob 18. uri. Re-
vija, katere pokrovitelj je
KIL, bo v nedeljo, 25. no-
vembra 1984.
TV
Obadji piki
Le katero usmerjeno izobraževanje je
omogočilo zasebnim gostincem toliko hi-
trih natakarjev. Ali so jih pobrali druž-
benim?
Vedno več je slavnostnih govornikov,
ki od praznovanj odhajajo s praznimi
usti.
Naše perspektive so dobre. Po nekaj
letnem padanju standarda bo že vsako
malenkostno izboljšanje pomenilo velik
napredek.
OBAD
Igra narave v Simoninih roiiah
Ko so na njivi Marije Potočnik, doma v Markečici pri
Oplotnici, pospravljali korenje, so izkopali tudi takega, ki je
imel sedem izrastkov.
Potočnikovi sc na površini petih arov pridelali kar 1500
kilogramov zdravega krmilnega korenja, ki ga bodo s pri-
dom uporabili kot krmilo za svinje, nekaj pa tudi v gospo-
dinjstvu. Korenje je debelo, veliko in rumene barve.
Seme zanj je Potočnikova gospodinja pridelala sama, zato
predlaga vsem kmeticam, da to narede tudi one. Domače
pripravljeno seme bolje kali kot kupljeno, zlasti, če se ga
seje pravočasno v dobro pognojeno zemljo.
Kakšen je bil letošnji pridelek pri Potočnikovih, kjer seje
poigrala tudi narava, nam kaže triletna Simona, j jnjovAK
AMADEUS POROČA O TEDNU DOMAČEGA FILMA
Dediščina ni vedno v veselje
posebno če dolgove deduješ,
katerim botrovalo je kronično brezdelje
in če na vsem tem še naprej planiraš in kuješ —
Leta odločitve prihajajo vse bliže
odgovornost, akcija in še kaj;
nič več na rane dajati obliže
vsak zato tudi zakaj,...
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Edi Masnec - Konec dober, vse dobro.