MARIBORSKI m*’ Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo In uprava; Maribor, Gospoaka ul. 11 / Taletoa uredništva 2440,uprave 24S5 Uhaja razen nedelja In praznikov vsak den ob 10. uri / Velja meseSno prejema* v upravi ali po peSU 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani t PoStnl Čekovni račun SL 11.400 99 (JUTRA 99 Italijansko reševanje evropskih problemov K NOVEMU SESTANKU DOLLFUSSA Z MUSSOLINIJEM. Novi obisk avstrijskega zveznega kan-®*larja dr. D o 11 f u s s a j>ri Mussoliniju, se je napovedoval že dalj časa, vendar se je prve dni preteklega tedna govorilo, da kancelar to svoje potovanje namenoma odlaša, in ne samo zaradi avstrijskega notranjega in zunanjega položaja, marveč tudi zaradi nezadovoljnosti, ki jo je na Dunaju povzročila italijanska dvolična politika v vprašanju nem ško-avstrijskega spora. Koliko so bile te vesti resnične ali neresnične, je seveda nemogoče ugotoviti, ker so slonele ^enda več ali manj le na ugibanjih poročevalcev, vendar se zdi, da je Dollfuss odpotoval v soboto nenadoma v Italijo ^ares na tako odločno Mussolinijevo z a-“tevo, da se ji ni več mogel upirati. V javnosti se je že davno govorilo, da o° ta obisk namenjen izključno italijan-sko-avstrijskim zadevam, dočim je bil Pl'vi bolj v zvezi s konkordatom. To se je uresničilo. Dollfuss se je z Mussolinijem razgovarjal le o političnih gosjrodarskih zadevali, ki se tičejo °ueh držav. Ker je sedaj v ospredju vse-*[3 evropskega zanimanja boj med Nem-Jlo in Avstrijo, je svet upravičeno pričakoval, da se bo Italija zavzela za samostojnost Avstrije na ena k način in ®*u- p no s Francijo in Anglijo. Tako so lsli!i in napovedovali tudi v Parizu, vse p kaže, da so se motili. Mussolini e uporabil tudi Dollfussov obisk za svo-u ločeno akcijo, ki naj bi iz vsega prine-iJJ korist s a m o Italiji, ne oziraje se na uterese ostale Evrope. Berlinu se faktični Rim še vedno ne more zameriti, •ato išče izhoda iz zagate, ki jo ustvarjaj ujegovo zavezništvo z obema sprtima 'Ankama, Nemčijo in Avstrijo, v predani igri. Nemčija naj se dalje ne vzne-lrja z demaršami, avstrijska samostoj-Jt in varnost naj sc pa zagotovi s potrateni avstrijske volske, skratka z rožitvli° Avstrije! Obenem naj se ob-naw in utrdi njeno gospodarstvo. Na ta č,‘ccin bo dobila Italija v Avstriji zvezni na z Madžarsko in nadvlado v Podo-litpJU’ ^ naj Postane eksploatacljsko, po-Cn° in gospodarsko področje Rima in obeh trabantov: Dunaja in Budimpešte. Mussolini računa s tem čisto pravilno tudi na tiho privoljenje ali morda celo na pomoč Francije in Anglije, ki sta obe pripravljeni storiti za Avstrijo vse, samo da je ne požre Hitlerjeva Nemčija. Na ta način izrablja Mussolini položaj neverjetno brezobzirno in se s smelimi koraki bliža svojemu cilju, medtem ko v Parizu in Londonu molče in ne vejo, kaj bi. Še bolj fatalno je to, da prav za prav nihče dobro ne ve, če je Mussolini zares tako odločno proti »Anschlus-su« ali ne? V nekem pariškem listu smo čitali te dni neko zanimivo trditev, da se pletejo med R i m o tn in Berlinom v tem oziru neka zagonetna pogajanja. Tej vesti sicer ne moremo kar tako verjeti, treba pa bi bilo vsekakor, da bi za-padna diplomacija dokončno razčistila to vprašanje. Ko gre za tako dalekosežne zadeve, ki se tičejo usode vse srednje Evrope, ne zadostujejo samo suhe, neobvezne izjave! Pa bodi kakorkoli že, eno je gotovo, da Italija ne gleda na spor nied Nemčijo in Avstrijo tako, kakor gledajo v Parizu I11 Londonu in da si zamišlja tudi rešitev podonavskega problema na docela svoj egoistični način. Razgovori med Mussolinijem in dr. Dollfussom so nam za to zadosten dokaz. I11 ker gre predvsem za interese držav male antante in Francije, bi bil že skrajni čas, da bi se omejila akcija Italije z večjo aktivnostjo P a-riza, Prage, Bukarešte in Beograda. Človek dobiva zadnje mesece utis, da je postal Rim s r e d iš č e vse evropske aktivnosti in da je le njemu pre puščena naloga igrati v vsaki stvari glavno ulogo. Ta koncesija je vsekakor prevelika in prenevarna, zlasti če ve mo, da se v Rimu ni nikdar mislilo in se tudi sedaj ne misli na tako reševanje problemov, ki bi bili v interesu vseh, marveč samo na tako, ki stremi k uresničenju italijanskih egoističnih ciljev. Zato se tudi rešitev spora med Dunajem in Berlinom ne sme več prepuščati zgolj — Mussoliniju ! ITALIJA SAMA PODPIRA SPOR MED DUNAJEM IN BERLINOM IN GA IZKORIŠČA V SVOJE NAMENE. — DRŽAVE MALE ANTANTE NAJ BI POSTALE TRETJI FAKTOR. — FRANCOSKI TISK POTRJUJE. DUNAJ, 22. avgusta. Zvezni kancelar dr. Dollfuss'Se je včeraj z letalom vrnil iz Italije. Dasi so torej posvetovanja v Riccioniju končana, so vendar še vedno predmet vsesplošnega razpravljanja. Splošno se pa opaža, da so komentarji zelo različni; drugače obravnavajo vsebino razgovorov italijanski, drugače avstrijski in zopet drugače razni drugi listi. Ven dar se da iz vsega le razbrati neka linija resnice. Oficijehia Avstrija se veseli »uspehov«, ona, ki gleda nepristransko, se jih pa boji; Bistrovidne-žem namreč ni ostalo prikrito, da je Mussolinijevi Italiji spor med Nemčijo in Avstrijo zelo dobrodošel, ker ga lahko spretno izrablja v svojo korist na obe strani. Hitler ji dela s propagando proti avstrijski samostojnosti največjo uslugo, ker sili Dollfussa, da se sleno pokori Mussoliniju. Na Duna ju se že odkrito govori, da postaja Av strija vse bolj jn bolj druga Albanija. Italija jo hoče uporabiti za izhodišče svojih stremljenj v Podonavju. Če se. pri tem govori o naslonitvi na malo antanto, pomeni to v resnici, da hoče Italija s pomočjo Avstrije in Madžarske ustvariti svoio srednjo Evropo, v kateri bi bile Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija šele tretji faktor. Prvi faktor bi bila Italija, drugi Avstrija in Madžarska. Od tod bi bil do revizije meja samo še en korak. V krogih ljudi, ki niso pristaši sedanje Dollfussove zunanje politike, ki pa tu- di niso za Hitlerja, nastaja zelo resno vprašanje: Kaj bi bilo za Avstrijo manjše zlo, postane druga Albanija, ali da postane pruska provinca? Kot Nemci bi se vsekakor prej sprijaznili z drugim. Obenem se pa v teli krogih tudi čudijo, da stoji mala antanta prav v teh tako usodnih dneh molče in prekrižanih rok ob strani. Bo mar res mirno dopustila, da bo Italija popolnoma podjarmila izolirano Avstrijo? Kaj je z Beneševiin načrtom o Podonavju. Treznih Avstrijcev, ki poznajo prekletstvo italijanskega »prijateljstva«, se polašča strah pred bodočnostjo. PARIZ, 22. avgusta. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih budno zasledujejo akcijo italijanske diplomacije, ki so jo odkrili razgovor? med Dollfussom in Mussolinijem. Splošno se misli, da hoče Italija na kakršenkoli način uresničiti svoj načrt o srednji Evropi pod svojim vodi stvoin. Spor med Avstrijo in Nemčijo Mussolinijevih načrtov ni prekrižal, marveč jih je le preusmeril. Iz razgovorov v Riccioniju se da razbrati, da ta spor še ne bo končan tako kmalu. Listi trdijo, da ima Mussolini važnejše načrte kakor poravnavati ta spor. Porabiti hoče Avstrijo za utrditev svojega položaja v srednji Evropi. To prizadevanje je po paktu štirih najvažnejši diplomatski dogodek in se bodo posledice kmalu pokazale. Prve redne zračne zveze Slovenije PROMET MED LJUBLJANO, ZAGRE BOM IN BEOGRADOM FUNKCIONIRA REDNO. VOZNE CENE IN OLAJŠAVE. ^Nova velika Rooseveltova zmaga °ALE so SE TUDI PETROLEJSKA, JEKLARSKA IN LESNA INDUSTRIJA. POL MILIJONA M ANJ BREZPOSELNIH. nj^SHlNGTON, 22. avgusta. Predsed-- ,)Sevelt je podpisal včeraj code za Detrni : ,e p0 S te.,, 0’ jekleno in lesno industrijo, strii^ s° Pridobljene najvažnejše indtt-R00s e Pa"oge v Združenih državah za v«tvi e}leltov načrt o gospodarski obno-s°i -la težka bitka se je končala z ab-.v na.,° Zl»ago vlade in se morejo zato n} re/?;,šeni ‘:’asu pričakovati zelo ugod-strjj u,‘®tl, ker bi sicer brez teh indu-obnovn ?,ORel ves »ačrt o gospodarski ^Pehov * prlvesti do kakih pozitivnih SednikSi!!l''f('T0N’ 22' avkrusta- Pred-t,elovnjh °0Seve,t 5e podpisal pogodbo o °teisk' , ,n mezdah v leKienl, pc-st°Pila 1 tesni industriji. Pogodba je pašlo * v veljavo. S to pogodbo bo 'n ro8 pol milijona delavcev delo Nj?\^ek v omenjenih industrijah. v, državi0stTie Hranilnice. Na vseh pošilj- S,->hPnnnT lS■staniDiUko levo spodaj: »Službeno, poštnine prosto« Eleganten pisemski papir v mapah blokih: Zlata Drsnik. Slo vem,’; n «pCn n. Slovenska »lica. Opozorilo prodajalcem sadja in grozdja. Vsi prodajalci sadja in grozdja se mo rajo na zahtevo mestnega tržnega nadzorstva ali policijskega organa izkazati s potrdilom pristojne občine, da je blago res njihova last. Na potrdilu mora biti označena tudi vrsta in količina sadja ali grozdja. Tako potrdilo morajo imeti tildi vsi prekupčevalci sadja. Opozorilo kopalcem na Mariborskem otoku. Uprava kopališča na Mariborskem otoku, oziroma mestna občina, ne odgovarja za eventuelne tatvine v kabinah in omaricah, ker obiskovalci lahko oddajo svoje predmete proti malenkostni pristojbini pri blagajni •kopališča. Sicer pa se lahko obiskovalci zavarujejo tudi na ta način, da opremijo kabine ali omarice z lastnimi ključavnicami ali žabicami, za kar so vsa vrata tako prirejena. Poostren zapiralni čas za brivnice. Z ozirom na naredbo banske uprave in odredbo predstojnika mestne policije ter obeh okrajnih glavarjev o poostrenem nadzorstvu glede odpiranja in zapiranja brivnic in frizerskih lokalov opozarja načelstvo mariborskega brivskega združenja, naj mojstri v lastnem interesu pra vočasno zapirajo svoje lokale, ker bodo sicer občutno kaznovani. Obenem pa se naprošajo stranke, naj prihajajo v brivnico pravočasno. Uradni dan zbornice za TOI, ki bi moral biti jutri v sredo v Mariboru, radi službenih razlogov odpade. Prihodnji uradni dan bo v sredo 30. t. ra. Ustanovitev »Filatelističnega kluba« v Mariboru. V četrtek 24. t. m. ob 20. uri bo v gostilni »Pri Prleku« v Tattenba-chovi ulici ustanovni občni zbor maribor skega »Filatelističnega kluba«. Vabljeni so vsi tukajšnji filatelisti. Iz Društva jugoslovanskih akademikov. Odborova seja bo v sredo 23. t. m. ob 20. uri v društveni sobi. Predsednik. Združenje prevozniških obrtov v Mariboru naznanja, da bo z ozirom na raz širjen delokrog in nova pravila v soboto 26. t. m. izreden občni zbor, na katerega so povabljeni vsi člani iz Maribora, Celja in Ptuja ter vseh okrajev bivše mariborske oblasti. Na občnem zboru se bo izvolila tudi nova uprava. Občni zbor bo ob 8. zvečer v Gambrinovi dvO' rani, Gregorčičeva ulica. Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, izreka tem potom vsem gospodom, ki so mu dali svoje trofeje in druge razstavne predmete za razstavo na razpolago, svojo iskreno lovsko zahvalo. Le njihovi naklonjenosti je pripisovati sijajen uspeh, ki ga je dosegla razstava v okviru letošnjega Mariborskega tedna. Obenem se podružnični strelski odsek toplo zahvaljuje vsem darovalcem za krasne nagrade. Konjerejsko društvo za-dravsko banovino priredi letos premovanje konjev pod običajnimi pogoji, in sicer: V Ljutomeru dne 31. avgusta na Glavnem trgu, začetek ob 8. uri za okraj Ljutomer. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dne 12. septembra, začetek ob 9. uri na Posojilničnem dvorišču za okraj Maribor levi breg. V Moškanjcih na občinskem pašniku dne 13. septembra, začetek ob pol 9. uri za okraj Ptuj. V Beltincih pri cerkvi dne 14. septembra, začetek ob pol 9. uri za okraj Murska Sobota in Dolnja Lendava. pri Sv. Jerneju na Dolenjskem na sejmišču dne 18. septembra t. 1., začetek ob pol 9. uri za okraj Krško in Brežice. Zahvala. Sokolska župa se zahvaljuje podružnici Učiteljske knjigarne v Maribora in Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev na Rotovžkem trgu za posojene predmete ob priliki razstave v letošnjem Mariborskem tednu. Na državni meščanski šoli v Ormožu bo vpisovanje dne 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejmejo učenci, ki so dfovršili četrti razred osnovne 'šole brez slabe ocene in še niso stari 14 let. Prineso naj k vpisu šolski izkaz, krstni list in potrdilo o davkih. Natančneje na deski v šolski veži. Bolgarski dijaki v Beogradu. V Beograd je dospela večja skupina bolgarskih dijakov in dijakinj v spremstvu profesor-■tev. y Beogradu bodo ostali nekaj dni. Ekskurzija v Sofijo, Carigrad, Bospor, Pariš, London, Ziirich. Za ekskurzije s posebnim vlakom iz Beograda v Sofijo, Plovdiv, Carigrad, Bospor, v času od 6. do 13. septembra se dobe v pisarni »Putnika« programi in prospekti. Nadalje opozarjamo na zanimivo pavšalno potovanje Venezia, Roma, Milano, Paris*Lon don, Manchester, Ziirich, ki se bo v primeru zadostnega števila prijav vršilo od 16. do 30. septembra. Prosimo interesente, naj se pobliže informirajo v pisarni »Putnika«, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Veterinarska razstava. Bilanco našega narodnega gospodarstva ne smemo presojati samo po tem, koliko izvozimo v tujino, temveč moramo upoštevati tudi izgube, ki jih utrpimo doma. Potem bomo uvideli, da je ta bilanca visoko pasivna. Posebno se ta pasivnost kaže pri ani-malni produkciji. Neprestano nas ogra-žajo na vseh straneh strašne kužne bolezni. ki povzročajo velikanske izgube. V svoji radoznalosti poizkuša naš živinorejec spoznavati te bolezni, pa jih zaradi neprevidnosti samo prenaša. Ker je nekdanji državni režim protežiral izobraz bo nemškega kmetovalca, je naš kmetovalec zaostal. To se maščuje sedaj na našem narodnem gospodarstvu. Zaradi tega je potrebna večja izobrazba našega živinorejca, ki ga naj usposobi pravilno gledati na škodljivce narodnega premoženja in ga napraviti zmožnega pomagati pri pobijanju živalskih kug. V ta namen se prireja v Ljubljani na letošnjem jesenskem velesejmu za naše razmere zelo velika veterinarska razstava, katero bi si moral vsak živinorejec temeljito ogledati. Najboljše bi se to napravilo v obliki ekskurzij in ogledov, kakor je bilo ob priliki potujoče kmetijske razstave. Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk Ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeti v prodajo za jesenski ljubljanski velesejem, ki bo od 2. do 11. septembra t. 1., naj to sporeče uradu velesejma v Ljubljani. III. Gospodinjska razstava pod naslovom »Red in snaga k zdravju pomaga«, na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljub Ijani od 2. do 11. septembra, se naslanja kot tretji člen na prvi dve gospodinjski razstavi preteklih let, ki so gotovo še vsem posetnikom v dobrem spominu. Letošnja razstava bo zopet zavzemala ves paviljon K in bo obsegala sledeče točke: Preprosto, a okusno in ceneno opremljen dom s snažno in praktično kuhinjo. Razstava nas bo vodila po najrazličnejših opravkih gospodinje. Kako peremo, sušimo popravljamo in pospravljamo perilo, kako naj pazimo na obleko in obutev, kako snaži gospodinja stanovanje, opravo in posodo. Poseben kotiček bo odmerjen negi telesa, počitku in domači lekarni. Kako naj žena koristno uporablja svoj prosti čas, nam bo prikazalo v posebnem oddelku te razstave Splošno žensko društvo, pod naslovom »Ženi v razvedrilo, domu v korist«. Tu ne bodo običajna ročna dela, kakor smo jih vajeni, tu bomo videli delo naših predic, tkalk, naših domačih umetnic, ki iz osnut kov blaga ustvarjajo koristne in okrasne predmete, ki spletajo za zimo topla oblačila za male in velike z vse prilike. Žene, matere, gospodinje, ne zamudite si ogledati to koristno razstavo! Kino Union. Od danes dalje fenomenalna opereta »Če spregovori srce...« z Gustavom Frohlichom in Gitto Alpar-jevo v glavni vlogi, popolnoma nova kopija. Film božanskega petja (in glasbe ter posebno lepe vsebine. Kot dopolnilo predvajamo pri vseh predstavah film Riharda Tauberja »Schubertove pesmi«. Grajski kino. Še nekaj dni sijajni spored »Schonbrunski sen«. Martha Eggert, Hermann Thimig, Ernst Verebes in Hans Junkermann. Kot dopolnilo Richard Tauber: »Schubertove pesmi«. V celoti prvovrsten spored, ki bo zadovoljil vsakogar. Pridejo »Zvezde z neba«, eden najboljših in najlepših filmov. Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutju, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se nekaj dni zjutraj na tešče piie čaša naravne »Franz Josefove« grenčice, V Mariboru, dne 22. Vili. Pri obolelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gr611 čice jako delovanje črevesja in dela teio vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tri tatvine. Uradniku Otmarju Kiffma* nu, stanujočemu na Aleksandrovi cesti, je sinoči neznan tat odpeljal iz veže kolo znamke »Styria«, vredno 1.200 Din-Ukradeno kolo ima evidenčno številko 9.351. Odvetniški uradnici Anici Tratner-jevi je včeraj nekdo ukradel kovčeg. v katerem je imela razno obleko in perilo-vredno 500 Din. Hišniku Jerneju Senegačniku pa je neki potepuh odnesel lZ veže v Razlagovi ulici 4 m dolgo preprogo, vredno okrog 200 Din. S solno kislino iz življenja. Včeraj popoldne okrog pol 4. ure je hotela zapustiti to solzno dolino 22-letna delavka Jerica R. iz Aleksandrove ulice v Studencih. Iz neznanega vzroka je izpila kozarec solne kisline. Reševalci so je naglo prepeljali v bolnišnico, kjer ji je bil izpran želodec in je obupanka, čeprav nevarno opečena, že izven smrtne nevarnosti. Obstrelil ga je. Ko se je sinoči vračal z Vinice proti Sv. Barbari 30-letni posest nikov sin Ivan Gamež, ga je s potjo obstrelil neki neznanec. Gamežu je obtičal3 krogla v stegnu leve noge in so ga h3* do ranjenega spravili v mariborsko bolnišnico. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15.5 stopinj C: minimalna temperatura je znašala 14.8 stopinj C: barometer je kazal pri 20 stopinjah 734.4, reduciran na ničlo pa 732; relativna vlaga 97; od včeraj na danes je padlo 48.8 mn* dežja. Vreme je deževno. Ptuj Cestna naklada znižana. Ptujski trgovci z deželnimi pridelki so radi previsok3 cestne naklade, v zadnjem času nakladal1 poljske pridelke na sosednih železniških postajah, kjer cestna naklada sploh 111 predpisana. Da pride mestna občina vsal deloma do v prorač. predvidenih dohodkov na cestni dokladi, je znižala cestno naklado pri vagonu od 75 na 25 Din, Prl sadju pa od 100 na 75 Din od vagon3' Pri kosovnih pošiljkah grozdja in pri ki se pa zniža naklada od 5 par na 2 Parl pri 100 kg. V glavnem je občina s ten) ustregla prizadetim trgovcem in bodo 3 nakladali svoje pošiljke zopet na pW' skem kolodvoru, kar bo v korist obeU13 strankama. Nesreče in nezgode. Ponesrečil se ie. posestnik Franc Sužnik iz Krčevine Pr' Vurbergu. Padel je pod voz, naložen 1 otavo tako nesrečno, da so mu koRs.a zdrobila desno nogo nad kolenom. P?\ marij dr. Kuhar ga je z avtom prepeli*1 v bolnišnico. Njegovo stanje je nevaru0 radi komplikacij in mu bodo morali zati nogo. Jože Beranič, invalid iz AP3tj pri Sv. Lovrencu na D. p. pa je Pade pri sekanju drv in dolžil nevarne notra«e poškodbe. Prepeljan je bil v bolnišnico- Slovenska Bistrica Zopet požar. Pretekli četrtek okoli W‘ ure zvečer je v gospodarskem posloN Ivane Gmajnerjeve v Leskovcu na d0” sedaj še nepojasnjen način izbruhnil P°, žar, ki ga je popolnoma uničil z vse^u letošnjimi pridelki in deloma gospoda1"' skim orodjem vred. Živina je bila Pj3* vočasno rešena iz gorečih objektov. D se ogenj ni razširil samo na nekaj trov oddaljena druga poslopja, gre z3' hvala v prvi vrsti požrtvovalnim gasl|' cem iz Slov. Bistrice, ki so kljub pomanjkanju vode rešili, kar se je dalo. Škoda* ki je precejšnja, je k sreči krita z zavarovalnino. To je bil sedaj v okolici Črešnjevca tretji požar, ki je izbruhnil nu tako čudovit način. . Redno streljanje strelske družine v S«3 venski Bistrici se vrši vsako nedeljo ® 15, uri popoldne na novem strelišču ^ Kovači vasi. Vsi prijatelji strelskega S#® iti ko vabljeni J — - - V'Til a ribo r u, !Trie'227VTII.T933; Mhli"! mli ilnPiitiOBaMBiaBBBgBMMBBMBBMMMMMi Stran 3. Razstave Mariborskega tedna KAKO SKRBI MARIBOR ZA NAPREDEK TUJSKEGA PROMETA. ki prebivajo v Med vsemi trinajstimi razstavami »Ma riborskega tedna« je vzbujala nedvomno največjo pozornost mimo lovske in sokolske tudi sijajno organizirana tujsko-Prometna razstava, ki jo je organizirala sTujsko-prometna zveza v Mariboru« ob sodelovanju raznih tukajšnjih čindteljev. Prostorna telovadnica meščanske šole je bila okusno okrašena z zelenjem, stene Pa so bile vse zakrite z divnimi fotogra-fičnimi posnetki Maribora, njegovih cest, lavnih poslopij, mostov, ulic, trgov itd., dalje očarljivimi fotografijami Pohorja, Mariborske koče, Seniorjevega doma, Uletove koče na Peci, Žlimberških ribnikov, Ribniškega jezera pri Seniorjevem domu, Ruš, Savinjskih alp, Logarske in Lobniške doline, raznih motivov iz tu-ristovskega življenja, z Dravskega polja, koče na Klopnem vrhu, Pohorskega do-koče na Pesku, Sv. Duha na Ostreni Vfhu itd. Posebno zanimanje obiskoval-cev so vzbujale zlasti slike v razsvetlje-Pili razstavnih omaricah. Že takoj pri vhodu je obrnil pozornost °Mskovalcev nase velikanski model najmodernejšega kopališča na Mariborskem Pj°ku s še drugim manjšim modelom ce °Mega otoka s projektiranim jezom tik nad razcepom obeh rokavov Drave nad °Mko,Tn, kjer naj bi se zgradila velika rektrarna. Na levi steni je bil tabelari-Ctlo urejen statistični material o nara aJočem prometu mariborske Mestne že 33.921 prebivalcev, 2764 poslopjih. Na sosednji steni je bil velik načrt mesta Maribora, ki ga je izdelal arhitekt Czeike, pozornost pa so vzbujale v bližini tudi skice višinskih in nižinskih hotelov in kmečkih domov ter gostiln v domačem slogu po zamislih inž. Dolenca. Mimo že naštetih mnogoštevilnih krasnih fotografičnih posnetkov naših naravnih krasot sta imeli posebni omarici s slikami tudi zdravilišče v Rogalški Slatini in pa Čatežke toplice. Sredi dvorane je bil na mizi ljubek model »Seniorjevega doma« in pa skrb no izdelan velikanski relief vsega Pohorja z ostalimi obronki onstran Mislinjske doline in spodnjega Kozjaka. Relief, ki je prava mojstrovina, je izdelal pred dvema letoma učitelj F. Jendrašie iz Splita. Kot soseda tega planinskega ve- ličastja pa sta počivala v steklenih omarah dva elegantna modela naših brzo-parnikov »Kralja Aleksandra I.« in »Ka-radjordja«, ki sta izzvala zlasti pri mladini, ki je obiskala razstavo, velikansko navdušenje in sveto občudovanje. Mimo tega je bila v isti dvorani nameščena v južnem kotu propagandna razstava »Jadranske Straže«, o kateri smo pa že poročali v eni prejšnjih številk našega lista. Tujsko-prometna razstava je bila organizirana res mojstrsko dovršeno in je služila celotni prireditvi »Mariborskega tedna« v čast in ponos. Nedvomno pa bo rodila v tujsko-promet-nem pogledu in napredku našega mesta še nadaljnje nove uspehe, ki se bodo pokazali praktično šele v bodočnosti. Z ozirom na naštete prednosti in visoko propagandno vrednost razstave bi bilo želeti, da bi ostala v celoti trajna ustanova Maribora, ki bi jo bilo treba namestiti v kakih primernih prostorih, kjer bi si jo mogli tujci ogledati ob sleherni priliki skozi vse leto in dan. Kdor jč Kdor je Zakaj ni utrujen gospod vrtnar, saj je vendar že okopal ves vrt? Ali ne občuti nikakršnih težav od tega napornega dela? Nikakor ne! Saj on je odlične bonbone in ti olajšajo tako vsake delo počuti se bolje, ta je dobre volje. čudo osvežuje, se prileže, prija.________________________ Spomini na septemberske dogodke v Ptuju Sči randlnice, dalje pa tudi vse statistično sradivo o naraščanju mariborskega me . a M prebivalstva. Ti zadnji podatki so Zredno zanimivi in jih prav vsak skrbno ®leSleda. Iz njih je razvidno, da je mari-jgjka mestna občina v letih od 1918 do ■ v okviru svoje stanovanjske grad-, e.ne akcije zgradila 179 stanovanjskih ki imajo 153 enosobnih, 223 dvosob-, >_8 trisobnih in 39 večsobnih stanovi in so veljale občino 29,615.396.84 Jn- Najmočnejša gradbena delavnost je . !ja v letu 1928. V posameznih letih je ‘‘° zgrajenih: v letu 1924. = 8 stanovi, v letih 1925-26. = 40, leta 1927. = 7 leta 1928. = 324 in leta 1929. = 64 'hiovanj. .Tabela o uuestnih proračunih kaže leta M. komaj četrt milijonski proračun, ki ?a Polagoma narašča, rapidnejše šele 1. ,.18., in doseže v letu 1931. že 18.5 mi-'IPnov Din. Izredno zanimivi pa so tudi j 1iatki o naraščanju števila prebivalcev hiš v Mariboru od leta 1450. do zad-*eša ljudskega štetja leta 1931. Posavina ljudska štetja kažejo naslednje jjMtnive številke: leta 1450. je imel Ma-j!?°r 1030 prebivalcev in 185 hiš, leta , 28- Šele 1050 prebivalcev in 210 hiš, 1. .°22. komaj 2198 prebivalcev in 245 hiš, a 1847. že 3424 prebivalcev in 246 hiš, let; !jjta 1869. je dosegel 12.815 prebivalcev . 661 hiš, leta 1880. je naraslo število prebivalcev na 17.028 in število hiš na J?- leta 1890. na 19.815 prebivalcev in v7 hiš, leta 1900. na 24.601 prebivalca n 1052 hiš, leta 1910. na 27.994 prebival-i6v 'n 1269 hiš, leta 1921. na 30.739 pre-‘Valcev in 1541 hiš, dočim je bilo našte-bri zadnjem ljudskem štetju leta 1931. Preteklo je 25 let, odkar se je vršila glavna skupščina CMD v Ptuju. Mogoče se je marsikomu zdelo, da so ti dnevi naše preteklosti že izbrisani iz spomina, toda napad na mirne Slovence 13. septembra 1908. je danes vsebolj prišel v ospredje kakor so si mnogi mislili. Povod za oživljenje teh dogodkov so dali zunanjepolitično obeležje, brošure in članki bivših nemških' in nemškutarskih laži-voditeljev; med njimi se posebno odlikujejo dr. Camillo Morocuiti, dr. Grassi, dr. Plachky in drugi, ki raznašajo v tujini lažnjive in zlobne vesti o slovenskih razmerah,' čeprav so oni sami sodoživljali te dogodke in živeli odnosno še živijo od slovenskega oziroma jugoslovanskega kruha. Kako je bilo dejansko stanje ob priliki septemberskih dogodkov v Ptuju, in seveda s tern tudi na Štajerskem, nam pričajo resnične izpovedi, ki so se ohranile do današnjih dni in nam dajejo jasno sliko predvojnega in medvojnega življenja štajerskih Slovencev. Ne moremo sicer prinesti vseh podrobnosti, vendar že nekaj značilnih potez njihovega »udejstvovanja« potrjuje njihovo »kulturo« in »upravičenost« na slovensko homogeno ozemlje. Ko so v prvih dneh meseca septembra leta 1908. zvedeli ptujski nemčurski mogotci, da bo 13. septembra glavna skupščina naše šolske družbe, so takoj informirali vsa sosedna nemška in nemčurska mesta in trge, da se bliža »napad na njihovo posestno stanje«. Ptujski občinski očetje pa so pod takratnim županom Or-nigom sklicali občinsko sejo, na kateri so ogorčeno protestirali proti sklicanju skupščine CMD in so pozvali celotno pre bivalstvo na odpor proti Slovencem. Za primeren sprejem Slovencev pa so poklicali na pomoč v glavnem mariborsko, celjsko in celovško policijo, seveda pri tem tudi ni manjkalo stražnikov iz vseh drugih manjših krajev. Ko se je na predvečer ptujskih dogodkov 12. septembra Proizvod: Union, Zagreb vršila pevska vaja v zgornji dvorani Narodnega doma, se je naenkrat na ulici pred njim pojavila najeta nemškutarska drhal, ki je izražala misli svojih voditeljev s palicami, kamenjem in levjim vpitjem. Ni trajalo dolgo, že so vdrli v Narodni daru in razbili vsa okna. Med njimi se je posebno odhkoval urednik zloglasnega lista »Štajerca« Linhart, ki je z »železom okrašeno« palico v rokah navduševal najeto bando. Še bolj so prišle do izraza njihove metode naslednjega dne, t. j. na dan glavne skupščine 13. septembra 1908., ko je ta nemškutarska drhal z navdušenjem prejšnjega večera sprejeia mirne slcup-ščinarje CMD, ki so se pripeljali z dopoldanskim vlakom v Ptuj. Ko so videli Slovenci, da se jim že na potu od kolodvora do mesta bliža najeta sodrga, so krenili v stransko ulico mimo pošte in minoritske cerkve v Narodni dom. Med potjo jih je ves čas obdajala nemčurska tolpa, ki jih je obdelavala z gorjačami in obmetavala z gnilimi jajci in kemičnim črnilom. Policija je seveda vse to mirno gledala in pazila, da se »navdušeni množici« ne bi zgodila krivica; orožniki pa so bili zaprti na mestnem magistratu na Ornigov ukaz, da ne bi mogli izvrševati svoje službe. Med napadenimi in ranjenimi so bili sedanji senator dr. Miroslav Ploj, pokojni gostilničar Muršec, pokojni dr. Gregor Žerjav; bivši poslanec Miha Brenčič in več dam. Med napadalci je bilo mnogo Ptu jčanov, ki še danes živijo v Ptuju in se še niso prilagodili današnjim razmeram ter stalno izzivajo. Tedanja skupščina družbe CMD se je vršila med neprestanim divjanjem nem-škutarskega Ptuja, ki je po svojih eksponentih poskrbel za kamenje, gnila jajca in črnilo. Policija, namesto da bi posredovala in razgnala razgrajajočo maso, je aretirala v Narodnem domu prof. Zelenika in drja. Žerjava. Proti aretaciji so se zavzele nekatere narodne dame, seveda brezuspešno. Ti napadi so se ponavljali tudi v popoldanskih urah, tafes da je bil še zvečer, ko so se sknpščtrrapji vračali na kolodvor, ves Ptuj na nogah ter jih je spremljal s stalnim žirižgamen in z gorjačami do vlaka. Sokolstvo Sokolski praznik pri Sv. Lenartu vSlov.^corieafti Sijajno uspeli izlet slovenjegoriškega sokolskega okrožja. Razvitje* dvofazno vib praporov. a V nedeljo 13. t. m. je poteklo 25 let, odkar je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu' v Slov. goricah. V proslavo srebrnega jubileja tega slovenjegoriškega Sokolskega društva je sklicalo tamkajšnje okrožje sokolski o-kirožni zlet. Prijazni trg se je že dopoldne odel v zastave in le malo je bilo hiš, raz katerih ni plapolala jugoslovanska trobojnica, kar je dokaz, da je malo takih, ki ne verujejo v zmago sokolske misli. Na telovadišču pa so dopoldne agilni bratje pridno popravljali, kar jim je nevihta, ki je bila prejšnji večer, pokvarila. Kmalu popoldne so pričeli prihajati Sokoli in prijatelji Sokolstva iz Maribora in Ptuja. Ob 13. uri so bile na telovadišču skušnje, nato pa se je razvil iz trškega parka sprevod, ‘kakršnega ;še|VSv7lkaiati ni videl. Nad 300 Sokolov in Sokolic Je stopalo za matičnim praporom, dve godbi pa sta skrbeli za strumen 'korak. Sokolski sprevod je zaključilo 25 Sokolov jezdecev župnega jezdnega odseka s fanfarami. Veličasten je bil pogled na sprevod, ki se je vil po trgu. Domačim so obsipavali Sokole s cvetjem in jih burno pozdravljali. Med vzikllkaiijem se je pre«; mikal sprevod in se strnil mtetovadaSajj kjer je bilo zbranega ogromno-število ob'-činstva. Brat starosta dr. Gorišek je ocrisaJ v kratkih besedah zbranim sokolskim vrstam delo in trud prvih sejalcev sok', ideje v Slov. goricah, njih trpljenje in preganjanje. Najsvečamejiša trenutek pa je S- H. Dvigalo (Konec) „ ^ roki je držal — odvetnikovo ljubav-Vt, Msmo! Ves zelen od jeze je robato vbrašal; fSte vj pisa]j |0 pismo?« Ne Sla ~ taji! Ta misel ie šinila MiIanu v Pisai°‘ imel° smisla> ker se je pod-s ai s Polnim imenom. Ves v zadregi je iezn° sledal besnega polkovnika, ki je — Poaov>! vprašanje: Pisa^ to bisrno'>e ^ kako ste prišli do tega?« g°Sp bi >z3avil, da ga je na to napeljala je pr Zdenka, bi bilo to nekavalirsko, ter ®miMieval in zbral Milan vse misli »ttVOriI: »Ah n°benega pojasnila!« Sedeta ^epše — *°da “ dovolite, da Čen 'n Vam povem svoje misli. Poro-Dva”1 ze 23 let. Set, jeJSet ~7 Plus sedemnajst je štiride ie staraj. Vkem računal Milan. Zdenka »To n- ’deset let. • mogoče!« nasprotuje s slasjo. »To je vrhunec brezobzirnosti!« zakriči polkovnik. »Bom vendar vedel, ko-iko je stara moja žena! V ostalem pa vas to prav malo briga! Povejte mi samo to, kako morete nedolžno dete uporabljati za svojega ljubavnega poštarja?« »Nedolžno dete!?« »Kaj, mogoče moja štiriletna Vera ni...« »Tega vsega ne razumem, gospod polkovnik!« »Potem vam moram razjasniti. Ko sem se vrnil z ženo iz mesta, mi je povedala hčerkica, da se je igrala z gospodom iz spodnjega nadstropja — dvigalo...« »Tisoč strel!« Milan je skočil s stola Polkovnik je kletvico vzel za novi pro test ter nadaljeval: »Prosim, ne razburjajte se! Torej bil sem s svojo ženo v mestu...« Milan, ki je bil dobro poučen, s kom je bil polkovnik v mestu, prekine svojega nasprotnika z mirnim glasom: »Oprostite, gospod polkovnik, če že lite, da nadaljujeva ta zanimivi razgovor, niste bili z ženo v mestu, marveč z neko drugo damo, medtem, ko je bila vaša žena ves popoldne doma. Tako, sedaj vi dite, dr sem dobro poučen o stvari.« »Vi ste idiot!« »Gospod!« »Recite kar vam' je drago, a kljub temu ostanete idiot!« »Vprašajte vašo ženo. Ona vam bo dala najboljša pojasnila.« »Moja žena se smeji ter vas smatra za bedaka! Poslušajte me, dragi mladenič, zastonj se razburjamo. Sedaj sem se spom nil!« »Zelo sem radoveden!« »Povejte mi, o kateri mislite, da je moja žena?« »Katera? Gospa Zdenka Petrovičeva, vendar!« »To je že res, toda kakšna je?« Sedaj je Milan uvidel, da je napravil kolosalno bedarijo. »Ali ni vaša žena dama, ki sedi vsak večer na terasi z vami in z vašo hčerko?« Mrko Častnikovo lice se je razjasnilo in bušnil je v glasen krohot. »To je zares kolosalno! Dama, s kateiro sedim vsak večer na terasi, je moja svakinja.« »Svakinja?« »Odka r d ie ;***dLdanuie. «M*io pri nas. Ker je moja žena botehna. malc hodi na izprehode.« »Dražestna dama je vdova#« ; Polkovnik se mu je zopet nasmejafl; »Sedaj vem vse. Vi ste mislili, da1 je Nevenka moja žena. Pisma napisana na naslov moje žene, pa so bHa namenjena moji svakinji.« »Trdno sem bil uverjen, 3a je gospa Zde-Nevenka iskozi okno dopisovala iz menoj.« »Prav za prav je bila to le moja hči, ki se je igrala »dvigalo«. Vendar še ni ničesar zamujenega, gospod doktor, le korajžo! Kaj naj sporočim svakinji?« Milanu je vzelo besedo. »Pravkar sem se spomnil, da mirtie’ Nevenka včeraj rekla, da ste ji zeio povtše či.« ‘ Milan je skočil. »Takoj pojdem h gospej, da ji povem ...« Smehljaje ga je prekinil polkovnik. Milan je oblekel suknjič in trenutek nato sta že potrkala na vrata Petrovičevega stanovanja • ■ • Stran 4 Mariborski »VE CER NI K« Jutri. V Mariboru, dne 22. Vlil. 1$* ___________ M«»lf Sit m »m a: 58 OCEANOPOLIS Koman o skrivnosti »tNe rabim več vaše pomoči,« je odgovorila Moraja odločno in odsekano. »Tudi čakati ne maram prav nič več. Čemu tudi? Uvidela sem, da postopate vi samo po hladnih črkah zakonov in predpisov, z birokracijo pa se velika vprašanja nikoli ne morejo reševati. Vi moški mislite, da ste pametnejši od nas žensk, ker se ravnate samo po zakonu. Toda že neštetokrat je bilo dokazano, da so ouvstvo vanja in slutnje mnogo dragocenejši material, kakor vsi paragrafi. Zdravstvuj-te-l« Nubis se je Moraji samo hladno priklo • ntl. Spoznal je, da je zaigral njeno naklonjenost, da pa je ohiranil čiste roke. XXXIV. Morajin obisk je Nubtsa razburil. Zavedal se je, da si je s svojim nastopom nakopal na glavo njeno nenaklonjenost in morda celo sovraštvo, zato je dolgo premišljeval, kaj naj stori. Naposled so je pa le odločil. Napotil se je takoj k Tu-tarlisu. Našel ga je v njegovem kabinetu pri delu. »Kaj vas je napotilo v tem nepričakovanem času k meni?« je vprašal minister. »Zadeva, ki je skrajno zaupna. Rad bi govoril z vami, gospod minister, o doktorju Doljanu.« »Doktorju Doljanu? Kaj je napravil?« »Nič posebnega, vsaj takega ne, kar bi se dalo uradno dokazati. Zaenkrat so vse samo govorice, vendar se mi zdi potrebno obvestiti vas o njih.« »Kakšne govorice? Najbrže babje čenče.« »Morda, oziroma najbrže.« »Kaj govore?« »Govore, da je povzročil zmedo v Oce anopolisu. Naše ženske se zanimajo zanj bolj kakor bi bilo koristno.« »In potem?« »Iz tega nastajajo razne nevarnosti, ki utegnejo postati tudi političnega, značaja.« »Političnega« Kako in v kakšni zvezi?« »Mogli bi nastati spori med posameznimi odličnimi družinami našega mesta. Iz teh sporov bi se lahko izcimila na-sprotstva političnega značaja.« »Tako hudo menda ne bo,« je pripomnil Tutalis z nasmeškom. »Morda ne, vendar se mi je dejalo, naj bi vlada v tem oziru nekaj ukrenila.« »Kaj?« »Vzrok, da se ženske tako zelo zanimajo za Doljana, je to, da je po svoji zu nanjosti drugačen kakor smo ostali moški podmorja. Zaradi tega bi bilo potrebno njegovo zunanjost prilagoditi naši.« »Česa se vsega ne domislite,« se je zasmejal Tutalis. »In s tem vprašanjem naj bi se ukvarjala morda celo sama vlada?« »Prav to hočejo nekateri naši ljudje. S tako operacijo bi Doljan namah izgubil vse tiste prednosti, ki jih ima sedaj. Ženske se ne bi več tako zanimale zanj, v vrste naše mladine bi se vrnil mir in preprečeni bi bili tudi vsi eventuelni družbeni prepiri. Prepričan sem, da to ne bi moglo nikomur škodovati.« »To je popolnoma res. Toda čemu naj bi bilo to vse tako važno? Doljana smo sprejeli v vrste meščanstva kot prvega tujca in edinega tujca od nastanka našega podmorja do danes. S tem pa še ni postal član našega ljudstva po svoji plemenski pripadnosti. Mislim celo, da je najbolje, če ostane tak,' kakršen je, in se tako na zunaj že loči od nas.« »Mislite torej, gospod minister, naj bi se v tem oziru nič ne ukrenilo?« »Da, tako mislim.« »In če bi bile v ozadju še važnejše stvari?« »Važnejše? Kakšne?« »Moral bi se dotakniti skrajno kočljive zadeve. Govoriti bi mogel samo, če mi to izrecno ukažete.« »Potem vam ukazujem!« »Stvar se tiče neposredno predsednika Semiša Ramisa in njegove družine.« Morda princese Intele?« »Ugenili ste.« »Intela ljubi Doljana?« »Da!« »In on njo?« »Tudi.« »Veste to zagotovo?« »Popolnoma zanesljivih dokazov mam, toda po mestu se o tem veliko gov ri. Mimo tega je vsak dan v Doljanov« življenju ura, ko ne morem ugotoviti. 1 je in kaj dela. Zdi se mi. da porablja čas za sestanke s princeso.« , »Vsekakor zanimiva ljubezenska zgo bica«, jo dejal minister in se zakron0*8» »Še vedno pa ne uvidevam no! ne trebe, da bi se v to idilo vmešavala V' soka vlada. Mar zares nimamo noben drugih važnejših poslov?« . »Čisto točno. Tudi jaz menim, da vse to le docela zasebna zadeva Pr'^ se Intele in doktorja Doljana. Drugi P3 mislijo drugače.« »Drugače, kako?« . »Gre za nasledstvo na prestolu Settfl' sov.« « »Tako daleč že mislijo!« je vzklik™ Tutalis in se resno zamislil. Potem je nenadoma z naglo kretnjo zravnal, Py* gledal Nubisu odločno v oči in dejal: »■ nite, da bi mogla ta stvar postati r&s‘ na?« s »Vsekakor. Če princesa Intela z3 j! ljubi Doljana, potem bo skušala prsi 3 slej dobiti dovoljenje za zakonsko zV® Morda bo pa Doljan celo sam silil v *? zakon, ker je čisto gotovo prav dot poučen o pravicah, ki hi mu pripad3 če bi postal Intelin mož.« bil, ko je razvil prapor, ki ga je darovalo društvo svojemu naraščaju, in prapor, ki sl ga ie iz skromnih sredstev nabavila junaška sokolska četa Sv. Rupert, ena prva izmed čet šentlenarškega Sokola. Kumici obeh praporov sta pripeli lepe tra kove, stairi in častitljivi prapor pa je dobil trak v spomin na srebrni jubilej. Nato sta spregovorila še starosta šentruper-ške čete in starosta ptujskega Sokola, ki je pozdravil navzoče tudi v imenu župe Med govori so bili izrečeni pozdravi prvemu starosti, kraljevskemu domu in naši vojski. Po tej lepi slovesnosti, ki bo ostala domačinom in vsemu navzočemu članstvu Y trajnear spominu, se je pričel javni nastop. Najprej je prikorakal na telovadišče skupno moški in ženski naraggtej, ki je izvajal lepo in skladno proste vaje ljubljanskega pokrajinskega zleta. Zamisel je bila dobra in je hil dosežen mnogo večji efekt, ko pa če bi nastopili posamezno. Orodna telovadba je pokazala, da razpolaga okrožje s povprečno dobrim materialom, ki pa bi se dal z majhnim trudom izboljšati. Tudj članice so dobro rešile svojo nalogo in lepo izvajale proste vaje, Prav tako tudi člani, ki jih je nastopilo 75. Igre otrok so nudile občinstvu mnogo zabave. V poslednji točki, »Lahkoatletska šola«, so nastopili člani in članice ter moški in ženski naraščaj vsega okrožja. Pokazali so, zlasti pa četaši, da so sposobni tudi za novejše stvari. Po sijajno uspelem nastopu se je razvila na lepo okrušenem telovadišču prijetna zabava. S tem nastopom je šentle- narški Sokol pokazal, da tvori s svojimi 8 četami nepremagljivo postojanko na našem severu, od koder se bo nacionalna misel širila in poglabljala po vseh Slovenskih goricah in bo jez valu nemškega imperializma. So©rt SK Mura:SK Panonija 8:4 (4:0). V Murski Soboti se je v nedeljo odigrala poskusna tekma med SK Muro in SK Pa nonijo, ki se je končala z visoko zmago SK Mur\ Sodil je g. Kopič iz Maribora. Graški SK Sturm v Mariboru. V nedeljo 27. t. m. bo v Mariboru gostovala enajsterica graškega SK Sturma ter odigrala proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo. Madžarska : Jugoslavija 39:24. Med državna plavalna tekma, med Madžarsko in Jugoslavijo, ki se je vršila v soboto in v nedeljo v Splitu, se je končala s hudim porazom Jugoslavije. O nedeljskem škandalu na Rapldovem Igrišču je sinoči razpravljal tukajšnji med klubski odbor. MOLNP je med drugim prepovedal vse tekme na Rapidovem igri šču za dobo dveh mesecev. Nadaljnje ukrepe, ki jih je izdal MOLNP, bomo obširno priobčili jutri. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 27. t. m., in sicer se srečajo v Zagrebu Gradjanski : Jugoslavija, v Beogradu BSK : Slavija (0) in v Sarajevu Slavija: Vojvodina. Najsevernejša zrakoplovna baza Na najsevernejši točki azijskega kontinenta, na rtu Čeljuskin, bodo zgradili izhodno zrakoplovno bazo. Sovjetski zra-koplovci bodo v najkrajšem času krenili iz Leningrada na težkem avijonu s tremi motorji in pristali v Arhangelsku, kjer bodo avion demontirali in ga natovorili na ledolomilec »Sibirjakov«. Natovorili pa bodo tudi ves potreben material za bazo, ki jo je mogoče sestaviti in razstaviti. Vodja omenjene ekspedicije je znani pilot Karp, ki je pred dnevi izjavil časnikarjem, da bo najsevernejša zrakoplovna baza razpolagala s tremi zrakoplovi. Preko leta bodo sistematično proučevali gibanje leda in stanje višjih plasti atmosfere na daljnem severu. Poleg tega bo na loga postaje, da bo preiskala pot za vse ladje, ki plovejo okrog rta in bo v to svr-h-o upotrebljevala specialne rakete za signalizacijo. Prvi polet v polarni noči bo vsekakor zgodovinski dogodek današnje a vijači je. Skrivnostna Ijubavna tragedija V Moravski Ostravi se je odigrala v četrtek zjutraj pretresljiva Ijubavna tragedija. V bolnici je umrl 19-letni slušatelj trgovske akademije Karel Dohnal, ki je podlegel zastrupljenju z arzenom. Študent ni hotel povedati, zakaj se je zastrupil. Preiskava je pa dognala, da je zahajal Dohnal k 341etni omoženi Štefaniji Selesovi. Policija je odšla tudi na njeno stanovanje, kjer je zagledala Sr zen prizor. Selesova je ležala na oto111 ni v spalnici, desno roko je imela Pre.r:e zano v zapestju in iz globoke rane !> še curljala kri. Nesrečnica je bila mrtva. Poklicali so zdravnico, ki je 11 ® tovila, da se je Selesova najprej za3 . pila, potem, ko je bila že onesveščea ji je pa najbrž študent prerezal v zap® ju roko. Tragedija je tem pretresljive) ' kor je bil mož Selesove, nedavno vp^ kojeni uradnik vitkoviških železarn, svojim 14-letnim sinčkom in l6-le**! hčerko, že več tednov na počitnic3*1' Sosedje pripovedujejo, da sta živela ^ lesova tiho in skromno. Niti študento^j mati ni vedela povedati, kaj je pogfl3 sina v obup. Selesova je zapustila pl-*3-, na svojo sestro, ki je iz njega razV1 da gre za samomor. Moža so o traged obvestili in takoj se je vrnil v sko Ostravo. Mož pravi, da je vsaka bavna zveza med smrtjo njegove žene smrtjo študenta Dohnala izključena. Mali o Ramo VAŽNO OPOZORILO občinstvu v Mariboru In okolici! Naznaniam, da izdeluiem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno ajd 38.000 Din naprel. Vsak interesent si lahko ogleda hišico že v naravi pri meni, kjer so na razpolago tudi vsi načrti in proračuni. Izvršujem tudi vsakovrstne nove sldane hiše, kakor tudi vsa tovrstna popravila stavb v te sarski in zidarski stroki točno, dobro, solidno in po najnižji ceni. Zglasiti se je pri aodJetm Franjo Špes in sin, Tržaška cesta - Linhartova !!:a, 1®-' blizu vojaške bolnišnice. Maribor. 2065 Prodam HIŠE Z VRTOM za 16.000, 20.000. 90.000, 40.000 Din, pri Mariboru, prodaja Posredovalnica Maribor. Frančiškanska ulica 21. 3054 ADVOKATSKO PISARNO v sedežu večjega okrajnega sodišča, dobro uvedeno, z zelo ugodnimi pogoji prospe-vania, radi bolezni prodam. Več pri oglasnem oddelku »Mariborskega Večernika«. NOVO HIŠO z vrtom prodam. Pobrežje, Stanko-Vrazova ulica 13. 3051 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam Barvarska ul. 3. 3053 Stanovanje STANOVANJE s sobo in veliko kuhinjo ter s pritiklinami oddani s 1. oktobrom samo mirnim najemnikom. Vprašati pri gospodični Rozi Pušnik. Grajska ulica 2. 3050 Zgublieno ZGUBLJENO. Zgubila sem dne 15. t. m, od Kopališke ulice do glavnega kolodvora rdečo ročno torbico, v kateri je bil denar. $>like in dokumenti. Poštenega najditelja naprošam, da isto odda pri upravi »Večernika«. Ker so Zame slike in dokumenti zelo važni, prepuščam najditelju v torbici se nahajajoči denar kot nagrado. 6005 Oglašujte! Priporoča se knjigarna ifl Če brivec znori... V Kopenhagnu je policija te dni aretj rala nekega 21-letnega brivca Vilsa. , je nekemu moškemu pri britju uho in pobegnil z odrezanim ušesom. ' sa je zasačila policija v njegovem st3 j vanju prav v trenutku, ko je spr3^ odrezano uho v steklenico za komP°prj kateri je ime! že več odrezanih ušes-nadaljnji preiskavi je policija ngotfb ' da je Vils bil dolga leta na deželi. k-je rezal svojim strankam ušesa in jih ^ serviral. Psihiatri, ki so ga preiskali- ^ so ugotovili, da ni bil normalen in d3 že pred leti znorel. D Lepa knjiga najlepše čarilo! TISKOVNE ZADRUGE. MARIBO* Aleksandrova c e s s s Izdaja konzorcij »Jutra« v Liubliani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v STANKO D£iLLA v Mariboru Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik