Po posti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta ■4 gld., za en mesec 1 ffld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C. gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. ^iev. • > ¿etnik XX. Vinska carina. (Govor državnega poslanca g. Robiča v državnem zboru dné 14. januvarija 1892.) (Konec.) Že 1872. leta 88 je trtna uâ konstatovala v poskuševalnih vinogradih pri Klosterneuburgu in odtod razširjevala se s tako lahkomišljenostjo, ka-koršna se, hvala Bogu, le redkokedaj še nahaja. Sprva so v Klosterneuburgu igrali s trtno ušjo, kakor mačka z mišjo. Dunajski, peštanski in praški politični listi prinašali so cele članke o trtni uši v Klosterneuburgu in svarili pred nakupovanjem vinskih trt. „Weinlaube", glasilo kmetijske šole v Klosterneuburgu, je pa imenovala taka svarila za obrekovanje dobro zavito v ovčjo kožo. Nerazumljivo in neopravičljivo je to, ko se je že 1872. leta konstatovola trtna uš v Klosterneuburgu, da se je vendar še leta in leta močno tržilo z rezanicami in ukoreničenimi trtami in se je na milijone trtnih sadik razposlalo na vse strani Avstro Ogerske. Leta 1875 se je sklenil zakon proti razširjenju trtne uši, ki pa vinstvu ni nič koristil. Nasprotno administrativno izvajanje te«a zakona je celo pro-uzročilo očiten, obžalovanja vreden upor na južnem Štajerskem. Sledili so zakoni z dné 27. junija 1885, z dné 15. julija 1890, in pa lanski, ki pa niso prinesli vinogradarjem zaželene pomoči. Sedaj so se nazori že toliko pojasnili, da smo v tem edini : potrebna je prenovitev vinogradov z ameriškimi trtami. Gospoda moja! V trenotku, ko smo vendar našli in spoznali sredstvo za preustrojenje in obnovljenje vinogradov, more nas vsak čas Italija preplaviti s svojimi vini. (Tako je! na desnici.) Kdo bode imel sedaj veselje predelavati in obnavljati svoje vinograde? Pa tudi v vinski trgovini morali bi nastopiti povsem nova pota in odtod prihaja vznemirjenje. (Tako je ! na desnici.) Ker je sedaj vinstvo v takih stiskah, bi se vendar moralo vsestranski z vsemi silami podpirati. Se pred malo leti se je v Avstro-Ogerski pridelalo kakih 8—9 milijonov hektolitrov vina, dočim se ga je lani pridelalo le 2—21/, milijona hektolitrov. (Tako je! na desnici.) Vsled teh razmer se je seveda vino podražilo, to je pa opravičeno in potrebno, kajti drugače se vinstvo ne dd ohraniti pri sedanjih neugodnih razmerah. Dovolite mi, da še splošno malo izpregovorim o razmerah vinstva v moji domovini na Štajerskem. Vinstvo na Štajerskem je prestaro in je za velik del, če ne za večji del prebivalstva podlaga obstanka. Štajerska ima nad 34 000 hektarov vinogradov in od teh jih pride na razraerno gosto naseljeno Spodnje Štajersko 45.000 oral. Jasno je torej, da je vsaj za ta del dežele vinstvo vitalno vprašanje. To pa tembolj, ker se velik del vinogradov zaradi kakovosti zemlje in strme lege ne da porabili za druge pridelke. Tudi ima pri vinstvu več delavcev delo, kakor bi ga imelo, ko bi se kaj druzega pridelovalo. Propad vinstva na Štajerskem bi ne uničil popolnoma le posestnikov, naglašam izrecno, ne Je posestnikov na kmetih, temveč tudi mnogih posestnikov v mestih (Poslanec dr. Gregorec: To naj si zapomnita celjski in mariborski poslanec!), temveč bi tudi mnogoštevilne vincarske družine ne imele s čim živeti. Že pred 70 leti je nepozaben dobrotnik zeleue Štajerske, nadvojvoda Ivan izrekel, da je blagostanje Štajerske odvisno v prvi vrsti od vinstva. S svojim jasnim razumom in praktično razsodnostjo se je desetletja prizadeval, da povzdigne vinstvo. Na Pohorju in v Lembahu pri Mariboru je dal napraviti vzgledne vinograde. Njegova prizade- vanja so imela sijajen vspeh. Štajersko vino je pridobilo veljavo na svetovnem trgovišču. Nadvojvoda Ivan sam govori na neki spominski plošči o blagoslovu, katerega je prineslo vinstvo Štajerski. Ta se glasi: „Ko sta dne 16. junija 1830 Franc I., naš cesar in gospod, in njegova presvetla soproga Karolina Avgusta, naša ljubljena cesarska dvojica, to svojo bišo osrečila s svojo navzočnostjo in ogledovala blagoslovljene vinograde zveste Štajerske, postavil sem jaz, Ivan, nadvojvoda avstrijski, ta kamen v večen spomin." Gospoda moja! Tega blagoslova že 20 let ni. Dolgotrajajoče slabe letine, čezmerno obdačenje vinogradov pri poslednji vravnavi zemljiškega davka, razne trtne bolezni, strašne toče vsled iztrebljenja gozdov in naposled trtna uš pripravila so do tega, da se sedaj posestvo vinograda smatra za breme in nesrečo, da je veselje in zadovoljuost zamenila žalost in obupnost. In vendar, gospoda moja, na Štajerskem ne moremo opustiti gojenja vinske trte, kajti to bi se reklo prezirati glavni pogoj blagostanja naše dežele. Ker ima trgovinska pogodba mej Avstro Ogersko in Italijo določbo, ki naravnost nasprotuje interesom mojega volilnega okraja, pa tudi interesom Štajerske, ter proti vsemu avstrijskemu vinstvu, ne morem pritrditi omenjeni pogodbi. Glasoval bodem proti nje) iz gospodarskih uzrokov. (Odobravanje in ploskanje na desnici.) Pasivna opozicija na Ogerskeni. Kakor je znano, ne bodo se udeležili bodočih volitev na Ogerskem niti Slovaki, niti Srbi, niti Ru-muni, ampak ostanejo v pasivni opoziciji. Tako je skleneuo na njihovih shodih. Eni in drugi so prepričani, da pri sedanjih okolaostih ni mogoče z narodnimi kandidati nikjer prodreti. Strašni pritisek od vlade, katera more vsakega opozicijonalca za-treti, krivični previsoki census za vse volilne kraje L I q X §~ V o ¡i u-, rv. Brundislav Neslan. Spisal Janko Komar. Pred silnim Atilom tresla se je cela Evropa, pred starim Sulejmauom trepetdl je cesarski Dunaj, malemu NapoleonČku klanjal se je ves stari svet, a Brundislava Neslanega bali so se vsi — vredniki. In kaj je bil Brundislav Nesldn, da so se ga vredniki tako bali ? Brundislav Nesldn, gospoda moja, bil vam je pesnik nevenljivih pesmij, pisatelj pripovedek in pripovedčic, pozoren opazovatelj vseh važnejših pojavov na slovenskem književnem polju, kratko malo, Brundislav Nesldn bil je književnik v najbolj obširnem pomenu te lepe besede. Stoletja prinašajo raznim narodom zdaj te, zdaj one darove, druga polovica devetnajstega steletja osrečila je nas Slovence z Brundislavom Neslanim. Ne bodem preiskoval s temnim zagrinialom prikritih prvih let tega našega velikana, dasi sem osvedočen, da je že ondaj, ko je trgal svoje zakrpane hlače po lesenih klopeh domače šole, verižil in pisal stike, ni, počel bodem precej z onim srečnim časom, ko je počel prvikrat osrečevati gospoda vrednika s težkimi pošiljatvami vročih, strašansko zatelebanih pesmij. Bilo je to po mojem skromnem mnenju že v četrtem gimnazijskem razredu ; petega, če me spomin ne moti, ni niti videl naš velikan. Čemu tudi, da si ubija še nadalje svojo modro glavico z mrtvimi logaritmi, ali pa s kljukavimi grškimi črkami (kakovo revše je Homer s svojimi dosadnimi bojevi in potovanji, je Brundislav Nesldn že davno vedel), on, katerega so zadojile modrice in katerega je ogrevalo nebeško solnce poezije? Torej že takrat je počelo njegovo pošiljevanje raznim vrednikom. Prozajični ljudje ti vredniki! Nikakor niso znali ceniti lepih sposobnostij mladega ljubljenca modric, in še le na večkratno opominje-vanje in rotenje zagledala je beli svet katera krilata pesenca Brundislava Nesldnega. Res je bila ona v povse drugačni obleki in tako spremenjena, da bi jo težko spozual sam njen oče, da niso bile pod njo velike črke: Brundislav Nesldn. Hudoval se je pesnik ne malo na „brezobzirnost" vrednikov, in le pogled na svoje ime, katero se je lesketalo pod pesenco, ublažil je nekoliko njegovo pravično jezo. Vendar si ni mogel kaj, da ne bi ob novi po- šiljatvi ostro zaukazal gospodom vrednikom, da v bodoče nespremenjene natisnejo njegove pesence, češ, da on znd, kar piše. Vendar čudni ljudje, gospodje vredniki! Ne vem, če je bil povod ravno to odločno zahtevanje, ali kaj drugega, to je istina, da je odslej zamdn pričakoval Brundislav Nesldn svojega imena in svojih pesenc v naših časopisih. Morda mislite, da je bil odslej mir? Kaj še! Znal je naš Brundislav, da ni on kar si bodi, pisaril je še nadalje gospodom vrednikom, a ko niso ničesar pomagala prijazna pisma, pokaze.1 je tudi on svoje bodalo. Pisal je vredniku pismo, v katerem je ostro obsodil in oštel vrednika in njegov list, tako, da si ni znal vrednik drugače pomagati, kakor da je nedolžnega Neslduega krepko zavrnil v listnici vred-ništv3. Pa, da takemu človeku, kateri ne umi ceniti tujega prepričanja, pošilja svoje proizvode Brundislav Nesldn? Ne, njegova plemenita duša ni mogla tega prenašati, umaknil se je naš Brundislav lažnjivemu svetu in njegovi slavi, in kakor svetli meteor, kateri razsvetli za nekoliko trenotkov temno noč, potem se pa zgubi v brezmejnem obzorju, tako se je tudi on pokazal in se zopet zgubil s književnega polja slovenskega. Ubogi Slovenci I razven madjarskih, umetna razvrstitev volilnih okrajev in konečno nasilstva dotičnih volilnih komisij, branijo vsem narodnjakom pristop k volitvi. Pa vendar vodje madjarskih strank v svojih govorih povsodi omenjajo tudi narodno vprašanje ter hvalijo na pretege svobodo, katero vživajo na Ogerskem vse narodnosti. Vse morejo biti svobodne, ali čutiti se morajo za Ogre (bolje Madjare), kajti dolžnost je vsakega, da zna kot Oger tudi madjarski. Kaki hinavci so vendar ti Madjari in kako bi radi zaslepili svet s svojim vpitjem o svobodi na Ogerskem. Nekdaj so jim zapadni narodi verjeli, ko so se berili za svojo svobodo, zdaj jim pa na vso srečo nobeden več ne verjame, kajti dovolj je znano, kaj počenjajo z Rumuni, Srbi in Slovaki. Saj ves svet vé, da so zatrli Madjari vse slovaške in rumunske gimnazije, in da v novejšem času silijo vse prebivalce na Ogerskem, da se nauče madjarski jezik, ki je tedaj tudi tudi v vse ljudsko šole vpeljan. Da, celo otroke slovaške in rumuuske trgajo iz naročij materam ter jih sprejemajo v zavode, kjer se imajo pojauičariti. In t» je po nazorih ogerskih državnikov svoboda. Da, svoboda, ali ne krščanska, po kateri mora dobiti vsakdo, kar mu gré. Čudno je pa, kako so Madjari vsi složni v tem vprašmju, namreč da se vsi ogerski prebivalci pomadjarijo. Sicer se preganjajo med seboj, udrihajo eden na druzega na vo-litvenih sestankih in izmišljajo sredstva, kako bi ena stranka drugo zmagala. Ko pa pride govor o narodnostih, so pa zopet vsi složni. Čudno seveda ni, če je Nemec pri tem poslu hvali, kajti on jim pripisuje vso sposobnost za kulturno življenje na Ogerskem. Le Madjar more po mnenju svojega ljubeznjivega soseda vzdržati na iztoku kulturno državo ter je potem čisto v redu, da druge narodnosti potlači. Človek skoraj ne bi verjel, da se more kaj takega pisati pri kulturnih narodih, pa vendar se je pred kratkim največji dunajski liberalni list tako izrazil. To je pravi znak časa! Tam Nemec, tukaj Madjar, a drugi se imajo ukloniti. Vendar pa do tega ne bode prišlo, kajti Slovan in poleg njega tudi Rumun sta že toliko probujena, da jih ne bode uobeden več razuarodil. Kar govori Nemec o madjarski kulturi, ni res-n!čno, kar sem že v nekaterih poprejšnjih člankih dokazal, saj je skoraj vse, kar imajo dandanes Madjari znamenitega v literaturi in umetnosti, večidel proizvod tuj, tedaj prav malo izvirnega; a še tega niso izvoli pravi koreniti Madjari, nego po-madjarjeni Nemci ali pa Slovani. Tudi ni za Madjare nobenega upanja, da bi mogli v istini vse narode pomadjariti. Vkljub vsemu pritisku je bilo pri zadnjem popisu še vedno več ijudij drugih narod-nostij na Ogerskem, nego Madjarov. Pa tako bode tudi zanaprej. Slovan in Rumun sta žilava, pa se bosta tudi vzdržala, dokler ne pridejo časi, ki bodo tudi njim povoljnejši. Vse svobode, katere zdaj vodje raznih političnih strank narodnostim obetajo, ne bodo jih zâ-se pridobile, kajti Slovaki, Srbi in Rumuni dobro vedo, da jim te svobode nič ne koristijo, dokler jim ne bodo priznali njihovih naravnih pravic v narodnem oziru. Še-le potem bi se mogli z Madjari sprijateljiti ter v zajednici živeti, kadar bode Slovan ali Rumun toliko vreden, kolikor Madjar. Dokler tega ne bode, ne more biti na Ogerskem pravega miru, niti pravega napredka, naj potem že obeta svobodo vsem narodnostim Apponji ali pa Szilagyi. —a. Politični preg-led. V L j u b 1 j a u i, 28. januvarija. l^otraojj« d Istra. Včeraj smo omenili članek, katerega je objavil „II Dirito Oroato", v katerem se proslavljajo Mladočohi in napadajo Poljaki. Neki dunajski list je sklepal, da je dotični članek pisal poslanec dr. La-ginja, kateri ima zveze s tem listom. To je bilo naravno, ker se je tisti članek precej strinjal z na zori, katere je Laginja razkril v državnem zboru. Gospod poslanec je pa dunajskemu listu že poslal popravek, da z „II Diritto Oroato1' ni v zvezi in da dotičnega članka ni pisal. Menda se je prepričal, da politika tega lista ni povsem prava in se mu je zatorej potrebno zdelo pojasniti, da on nema zveze s tem listom. Morda tudi dr. Laginja spozna, da je radikalna politika pogubna. Dr. Stnolka o položaju. Predsednik zbornici poslancev izrekel se je proti dopisniku peter-burškega poljskega li sta „Kraj", da imenovanje grofa Kuenburga ministrom vsekako pornenja približanje vlade lev:ci. To je pri obstoječih razmerah bilo potrebno, ker brez levice ni mogoča nobena večina. Mladočehi so razbili staročeško stranko in 6 tem prouzročili premerabe, ki so se že izvršile ali se še morda izvrše. Staročehi so bili zvesti zavezniki Poljakov. S tem se je končal pogovor mej predsednikom in dopisnikom. Češko. Pri razpisu dveh mest sodniških pri-stavov pri dveh sodiščih v večinoma nemških okrajih se je opazilo, da se znanje češčine ne zahteva. Po pravici graja mladočeško glasilo ta razpis in povprašuje, kako se bodo pa reševale češ^e vloge, če pri sodiščih ne bode češčine veščih uradnikov. Če tudi v nemških okrajih ui tako pomanjkanje češčine veščih uradnikov, kakor trdi mladočeški list, vend«r se mora tako postopanje obsojati. Saj bi iz razpisa kmalu kdo posnel, da imajo prednost tisti, ki češčine ne umejo. S takim postopanjem vlada gladi na Češkem tla radikalcem. Mladočehi. „Narodui Listy" se hudo jeze nad realisti in jim očitajo, da delajo le na škodo mladočeške stranke in nimajo nobenega pojma za taktične razmere. - V politiki so le teoretiki ali akademiki, ne pa realisti. Grčgrovo glasilo naj bi pač rajši malo bolje ogledalo politiko svojih ožjih pristašev. Dr. Gregr se tudi ni nikoli dosti oziral na faktične razmere in je zatorej zastopnike češkega naroda pripravil ob vse zaveznike. V marajo 4jršav@« Nemčija. Pri nadaljevanju posvetovanja o novi šolski predlogi je katoliški župnik Dautzenberg pojasnil stališče svoje stranke. — Odločno proti predlogi se je izrekel naprednjak Richter, ki se je celo izpodtikal nad tem, da bodo otroke silile učiti se veronauka. Naučni minister je izjavil, da je vse ministerstvo podpisalo načrt novega zakona in ga predložilo cesarju. Vse ministerstvo zastopa predlogo v celoti. S tem je min;ster opovrgel vesti, da Miquel ni zadovoljen s predlogo in bode celo odstopil, če se ne premeni. Stocker je zagovarjal predlogo in Richterjev govor označil le za želje židovskih liberalcev. Kardorf je proti predlogi, ker dvomi, da bi * * Par let kapnilo je brezkončno večnost .... Brundislava Neslanega, katerega smo zapustili na potu učenja, najdemo sedaj, ne sicer v mastni, vendar precejšnji službici. Osoda, katera se mu je smejala večkrat v osebi nadepolaega bitja, koper-nečega po ženitvi, ni preslepila našega junaka, ne, odstrauil je zapeljive pinudbe ter ostal je spoštovani Brundislav Neslan sam samcat, kakor suh hrastov štor v gori. Staro, grbavo ženišče streglo mu je in mu kuhalo hrano v njegovem malem stanovanju, a on živel je le za svojo službico in za svoje pojezije. Dolga brada okroževala mu je suho, sanjarsko lice, lasje spuščali so se mu dostojanstveno po izlizanom ovratniku, korak mu je bil velik, hiter, a pogled plaval mu je tjii nekam v daljavo. Že njegova zunajnost pričala je, da gospod Brundislav Neslan ni navaden človek. Čas ozdravi najbolj globoke rane, ozdravil je tudi Brundislava Neslanega. Leta izbrisala so mu neugodni spomin na prve poskušnje njegovega pisateljevanja, mnogi od onih črnogledih vrednikov preselili so se že na boljši svet ali pa prepustili svoje mesto boljšim, mlajšim silam, nekoliko novih lis'ov razcvetelo se je na književnem travniku slo-veuskem in pevski konj gospoda Brundislava Ne- slanega čutil je v sebi novih močij, nenavadnih mislij. Kdo bi se tedaj čudi! našemu slavljencu, če se ni mogel ubraniti vabljivi priliki in začel pre-listovati veliko, že na pol iaprašeno zbirko pesnij, povedčic in drugih zanimivostij. Hrabrila ga je misel na ubogi narodič slovenski, kako da ga ne obogati s svojimi proizvodi, saj je imel dobro in veliko srce gospod Bruudislav Nesl&n ! In zopet so romali zavitki v vsa vredništva in zopet so zazvd-nele v pesniškem gaju slovenskem njegove pesmi! Danes čital si v tem listu njegovo trokitično pesmico, jutri te je iznenadila v drugem zbirka pri-povedčic, v tretjem slikal je v kratkih ali jasnih potezah delovanje kakovega našega književnega velikana iu v četrtem je zopet donelo njegovo pesniško im6. Nu, kako bi mogel, da opisovaje delovanje kakovega drugega velikega Slovenca ne napiše nekaj vrstic tudi o sebi, to pač ni samohvala, ali kaj drugega temu podobuega, zato bodo mu pač potomci hvaležni? In res, kar ni mogel napisati treh vrstic, da ne bi bila jedua že o njem, vendar so to malenkosti. Da ste ga videli, kako je od slej deloval : Vse je že objemal iu poljuboval sladak spanec, le v njegovi kovačnici brlela je še svetilka. Saj je moral vendar toliko še toliko napisati in toliko poslati. Ni moglo biti dolgo tako! (Konec sledi.) se ž njo dosegel mir v konfesijonalnih zsdeVah, — Debata se nadaljuj danes. Usoda predloge je dvomljiva. Narodni liberalci iu naprednjaki. ki »e navadno pobijajo, so se sedaj sporazumeli. Italija. Vlada italijauska ja bila baje že v velikem strahu, ko je izvedela, da je papež »bolel. Bala se je menda neredov. Agitacija proti cerkvi je rodila slab sad in postaje že kraljestvo nevarna. V Napolj, Floreneijo iu Livorno so se bili že poslali ukazi, da naj na prvi klic pošljejo vojakov in ž&n-darjev v Rim, da bodo varovali Vatikan pred iz-gredniki. Celo topništvo bi bilo iz večjih krajev prišlo v Rim. K sreči je pa papeževo zdravje že-toliko trdno, da je italijanska vlada še nekaj časa lahko brez skrbij. Bolgarija. Billrothov asistent, dr. pl. Eisels-berg, je baje že prišel v Sufijo, da bode minister-skemu predsedniku izvlekel kroglo iz noge. Ofici-jozna poročila iz Sofije zagotavljajo, da stanje Stam-bulovo ni nevarno. Nam se pa pač zdi. ko bi rana bila res tako lahka, da bi ne klicali z Dunaja zdravnikov. Rusija. Car je nedavno velika kneza Vladimira in Alekseja imenoval za člana ministerskega komiteta. Go vori se, da car prav ne zaupa ministrom in jih dolži, da so krivi raznih nerednostij pri podpiranju stradaiočih. Velika kneza bodeta posvetovanj a ministrov nadzorovala. Posebno Vladimir najbrž ministrom ne bode prav ugajal, ker je znan kot jako izveden in pravicoljuben mož, ki se pa tudi ne strinja prav s Bedanjo rusko politiko. — V Kazanu razsaja hud iegar. Niti mesto niti zemstvo nema potrebnih sredstev, da bi moglo kaj storiti proti boleznim. Kakor smo čitali te dni v nekem ruskem listu, je to mesto sploh v zdravstvenem oziru jako zanemarjeno. Zaradi tega jih slednje leto veliko več umrje, nego se jih rodi. Da s kmetov vedno ne dohajajo v mesto, bilo bi prebivalstvo že davno izumrlo. — Naravnost strahovite vesti o gladu poroča „Nedjelja" o orenburški guberniji. Ob potih se vidijo mrtvi ljudje in konji, ki neso mogli zaradi glada do vasi, v katero so bili namenjeni. Po hišah tudi umirajo ljudje od glada. Ljudje jed6 travo, pomešano z ilovico. V neki vasi se je že vse prebivalstvo spovedalo in sprejelo sveto obhajilo, ker pričakuje smrti od gladu in mraza, ko pomoči ni od nikoder. ¡virrn dopisi. Od goriško-kranjske meje, 16. januar.*) (Naša nesloga. — Carina od vina za uvoz v Pri-morje in v Avstrijo.) Lahko se boste čudili, da Vam že toliko časa niti jaz niti kdo drugi iz našega slovenskega Primorja ničesa ne poroča. Kaj neki to pomeni ? Temu je kriva nesloga, ki nas tlači kakor mora ter je že mnogim tako zmešala glave, da sami ne vedo, kaj hočejo. Večkrat sem že hotel za pero prijeti, pa sem je zopet odložil, boječ se, da podrezam zopet v sršenovo gnjezdo. Takih čudnih razmer še vendar ni bilo med nami Slovenci na Goriškem, kakor se razvijajo od časa ustanovljenja „N. Sočeu. Vsled te čudno sukane peresne borbe se dozdeva, kakor da gre tu med „Novo Sočo" in „Rimskim Katolikom" za dvojno katoličanstvo, t. j. za takšno, kakor ga razvila „Nova Soča", in za ono, katero razlaga „Rimski Katolik". Kdo ima pravo? Jaz menim po logičnem sklepu vsekako oni, ki je učenjak v razlaganju sv. pisma in kateri kot profesor pred-naša isto v goriškem osrednjem semenišču. Vrednik „Nove Soče" pa se predrzne zavračati**) ga. Toliko bodi le mimogrede omenjeno, ker imate itak z Vašim radikalnim dnevnikom dovolj opraviti, kar se človeku in krščansko mislečemu domoljubu itak mora gabiti. Pa le neustrašeno naprej! Vera in duhovščina je rešila narod slovenski in ga še bode, a nikdar ne „Slov. Narod" in „Nova Soča", ki opeto-vano trdi, da se borita „Slovenec" in „SI. Narod" le za „oslovo senco". Torej smatra „Nova Soča" pristno katoličanstvo za tako malovažno stvar, kakor je „oslova senca", vkljub oni „krestomaciji", katero je podal nedavno, t. j, z novim letom, „Slovenee" z ouimi izvirnimi besedami, s katerimi pajdaš „N. Soče" smeši vero in vse, kar je ž njo v zvezi L Pač daleč so že prišli radikalni Slovenci! Videti je, da se od leta do leta čedalje bolj oddaljujejo od ene jedine katoliške resnice. Pa razmotrivanje o tem bi me speljalo predaleč od cilja, katerega sem si predstavil za ta kratki dopis. Namenil sem Vam javiti, kakšna mora tlači zdaj vse prebivalstvo Goriškega, Istre in Dalmacije, odkar je isto zaslišalo, da meni naša vlada v korist Italije znižati carino na vino od 20 lir na oa/t lire od hektolitra, t. j. od 13 gld. na 8 gld. 20 kr. Ako *) Zaradi mnogega gradiva zaostalo. Op. vred. **) Žalibog s pomočjo nekoga „duhovnika z dežele", ki službitja v tolminskih gorab. Pis, prijenja dunajska vlada Italiji ter zniža tako nizko, dosihmal veljavno carino, potem so izdani vsi naši vinorejci ter izročeni neizogibnemu siromaštvu. Ako se potrdi omenjena točka znižanja carine na naša vina — kar ne dal Bog ! — potem se trga zado-voljnost šiloma iz avstrijsko mislečih prebivalcev. Tega znižanja carine se bojé Primorci, tako Slovenci kot Lahi, bolj kot iste trtne uši, peronospere in drugih trtnih boleznij. Potem bo šel denar kupoma iz dežele, vinorejci bodo obupali in primorani k izseljevanju. Mari bode to državi v korist, ako prepadejo vinorejci, ki ne bodo mogli pokrivati stroškov za obdelovanje trt, še manj pa plačevati državnih davkov? Namenjeno znižanje carine na vino postane osodepolno za posestnike in državo. Prosimo torej s tem visoko vlado, naj stori potrebne korake v obrambo naše vinoreje. Že tako je naše slovensko ljudstvo nevoljno, da se daje preveč potuhe Italijanom onostran meje, kateri jemljejo kruh iz ust domačim delavcem v Trstu*) in drugod po Primorju. Že itak se rogajo Lahi oč'tno, ko pridejo k nam kruha iskat, „da ga jim dajejo avstrijski tepci!" Spominjam se, da je rekel neki župnik v tržaški okolici pri nagovoru na cesarja ob priliki tržaške razstave leta 1882, zatrjujoč zvestobo slovenskih tržaških okoličanov in v imenu primorskih Slovencev : „Pred bode se v sušilo Jadransko morje, nego se omajala slovenska zvestoba do cesarja in Avstrije", katere besede so napravile videzno na pre-ljubljenega vladarja najprijetnejši vtis ! Naše ljudstvo je prepričano, da bi bilo s takšnim znižanjem carine ne le potlačeno v neizogibno uboštvo in pri-morano k izseljevanju, ampak postalo bi, izdano na milost iu nemilost, tudi primerna priprava in zaplata za obšivanje laškega čevlja. Zadovoljno ljudstvo je pa najboljša podlaga države. Naj torej naša visoka vlada nikar ne prezre tega ! Odkod bodo jemali davkoplačevalci denar za tako visoke davke, ako se jim uniči blagostanja? Z Brezovice pri Ljubljani, 22. januar. Željno pričakuje vsakdo vesele pomladi. Sivi starček, stoječ že na robu groba, želi si gorkega solnca, katero bi ga s svojo gorkoto ogrevalo in mu pripomoglo k boljšemu zdravju ; otročiči se veselé krasnega po-mladanjega cvetja, da bodo na zelenih tratah in pisanih vrtih mogli mične vence viti, istotako se ra-duje tudi vsakdo drugi, kadar nam zašije zlata doba pomladi. Nič manj pričakovan in vesel, kakor cvetna pomlad, pa ni bil za nas Brezovčane dan 17. prosinca t. 1., ko je v naši farni cerkvi č. g. p. Kajetan Kogej prvič opravil nekrvavo sveto daritev. Rekel bi lahko, da se je ta dan v resnici spremenil v ljubo pomlad za nas Brezovčane; kajti že je precejšnjo število let poteklo v brezkončno večnost, odkar ni nikdo v tukajšnji fari daroval svoje nove svete maše. In kar je redko, je tudi gotovo znamenito. Zato si videl na ta dan k prvi sv. maši, ki se ! daruje ob 6. uri, le malo ljudi prihajati. Drugače j ob 10. uri, ko je imel č. g. novomašnik opraviti I sveto službo. Staro in mlado, vse je hitelo proti ; cerkvi, da ne zamudi prelepe slavnosti in svetega j blagoslova, ki ga novomašniki podeljujejo. In ko je glasno pokanje topičev naznanjalo deseto uro, so vsi zbrani svatje — bilo jih je 62 — spremili č. gosp. novomašnika, obdanega od č. duhovščine, iz župnijskega poslopja v hišo božjo, ki je bila v resnici prepolna ljudij. Sedaj nastopi na leči sloveči pridigar, č. g. gvardijan iz Kamnika, ter v jedrnatem in ganljivem govoru pokaže, kako imeniten je dukovski stan, kake prednosti ima pred drugimi stanovi, navede pa zraven, da tudi niso majhne dolžnosti, skrbi in težave v njem. Na to sklene slavni pridigar po kratkem nagovoru na stariše mašnikove in po srčnih besedah na č. g. novomašnika svoj govor z besedami: „To je dan, ki ga je Gospod naredil, radujmo in veselimo se v njem!" Na to se prične sveta daritev pri altarju svetega Antoua, ki je bil, kakor tudi vsa cerkev, kaj lepo odičen. Slavnost službe božje je prav lepo povzdigovalo vbrano petje gg. pevcev in umetna glasba g. p. Angelika, za kar bodi vsem srčna hvala. Po dokončani sveti daritvi spremijo zopet svatje in slavna duhovščina č. g. novomašnika v župnijsko poslopje, pred katero prišedši se svatje ob obeh straneh pota, kjer so stali majhni mlajčki, vstopijo in tako č. g. novomašuika s č. duhovščino vredno po- *) Saj jo avstrijski kruh v samem Trstu nič manj kot 20.000 nehvaležnih Italijanov od one strani meje, da množijo vrste zloglasne „irredente". častč. Na to gredo vsi svatje v goste k g. nad učitelju, očetu novomašnikovemu, ki se je s svojo družino res veliko potrudil za red in izborno postrežbo. Predolgo bi bilo vse omenjati, kar si tukaj mogel videti in slišati. Na vsakem obrazu pričujočh je odsevala ona srčna radost, ono veselje in ona živost, ki je čista vsake slabe misli, ki je prosta vsakega suma. Vesele domače slovenske pesmi so napolnjevale prostore in razveseljevale srca. Brezdvomno je bil tedaj omenjeni dan za nas Brezovčane dan veselja, pravi pomladanji dan, kateri je sicer prekmalu minul, katerega blagi spomin pa bo v srcih vseh faranov gotovo neizvenljiv ostal. Zato kličem z vso brezovško faro: „Bog živi še mnogo let č. g. novomašnika, Bog živi tudi njegove stariše, brate in sestre! Iz Vrem, 25. januvarija. Preteklo nedeljo praznovala se je v vremski župni cerkvi izvanredna slovesnost. Na veličastno zvonjenje zbralo se je mnogo pobožnega ljudstva v prostorni in krasni cerkvi, zakaj od blizu in daleč se je raznesel glas, da so nove orgije izgotovljene ter da se bodo slovesno, blagoslovile. Domači župnik č. g. J. Škrjanec, kateremu sta azistovala čč. gg. kurata iz Škocijana in Barke (tržaške škofije), pričel je ob desetih blago-slovljenje. Potem stopi na prižnico ter v izvrstnem govoru razlaga namen in pomen cerkvenih orgelj in njih zgodovino v teku stoletij. Po pridigi je bila slovesna sv. maša, na koru pa so donele nove blagoslovljene orgije v čast in slavo in povzdigo zbrane množice. Hočem pa še nekoliko opisati, kako so Vremci prišli do novih orgelj in kakšne so! Že nekaj let sem mislilo se je v Vremah na to, pa bi se stare in slabe orgije nadomestile z novimi; ali zaradi velike revščine zbog slabih letin ni prišlo do popolnega sklepa. Pred dvema letoma pa so sklenili župljam in ž njimi na čelu č. g. župnik J. Škrjanec, ker jim je Je-ta obljubil, da se bodo plačale s prostovoljnimi darovi, ne več čakati, marveč storiti pogodbo z mojstrom. Delo dobila sta dobro znana orgljarska mojstra gg. brata Zupana v Kamnigorici, in reči moramo, da se jima je to 3 8. d e I o vsestransko posrečilo. Orgije obsegajo 8 pevajočih in 5 pomožnih spremenov. Posamezni spremeni se med seboj v barvi natančno ločijo, v celoti pa uaprav-ljajo do poslušalcev mogočen in veličasten vtis. Sploh se mora reči, da so se orgije po svoji zunanji obliki, kakor tudi po notranji napravi in lepodonečem glasu vsem župljanom prikupile. Hvala res gre gg. ; bratoma Zupanoma, kakor tudi neumorno delavnemu župniku č. g. Škrjancu in za čast božjo vnetim in darežljivim Vremcem. Orgije stanejo 1200 gld. in so skoraj popolnoma izplačane s prostovoljuimi darovi. Meseca decembra smo ustanovili vremsko-košansko podružnico c. kr. kmetijske družbe, ki šteje nad 30 udov. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. januvarija. (Nadvojvodinja Marija Valerija), dné 22. aprila 1868 rojena cesaričina in 31. julija 1890 poročena z nadvojvodo Francem Salvatorjem, je včeraj porodila hčeiko. Ob tej priliki so cesarju in nadvojvodi Francu Salvatorju čestitali nadvojvode jin nadvojvo-dinje. Ta dogodek v cesarski hiši bodo gotovo z veseljem pozdravili milijoni cesarski hiši udanih državljanov, ki s sočutjem dele žalost in veselje vladarjeve hiše. (Odstop gosp. deželnega predsednika barona Winklerja.) Te dni so nekateri nemški pa tudi češki listi razširili vest, da pojde kraujski deželni predsednik gosp. baron Winkler v pokoj. Neki list celó dostavlja, da to zahteva nemška levica po svojem zaupniku v ministerstvu, grofu Kuenburgu. Vse mogoče, gotovo pa je na vsak načiu, da nemškim liberalcem presedajo vsi politični uradniki, ki so nepristranski z ozirom na narodnost, kakor je ravno gospod dt-želni predsednik kranjski. Le uzroki dozdevnega odstopa, katere navaja „Deutsche Zeitung", so malo veljavni. Tako piše imenovaui list. O uzrokih se nikdo ne moti. Kranjska deželica je v polit, oziru precéj podobna veliki Češki, vsaj kar se tiče slovanske narodnosti. Kar se je med Cehi že zgodilo, to se pripravlja med Slovenci. Staročehi so postali politično nemogoči in Mladočehi so si z agitacijami pridobili ljudstvo. Pri nas (na Kranjskem) Mlado-slovenci vedno predrzneje in zmagoviteje vzdigu-jejo glave, in sicer po pravici, ker raste število i njihovih pristašev. To pa je g. barona Winklerja kranjska politika, ki je prouzročila to posledico iu vzbudila narodno unetost, ki pa je dunajski vladi morala postati neprijetna. Agitacija za veliko Slovenijo, vedno večja gravitacija v Zagreb, dosledno narodno hujskanje koroških in spodnje-štajerskih Slovencev, ki se uprizarja od tukaj (s Kranjskega) ju deželnima vladama v Celovcu in Gradcu dela mnogo preglavic, vse to ima svoje nasledke. Tukaj mislijo, če Winkler že v kratkem ne odstopi, da je temu to krivo, ker mu ne morejo takoj najti pravega moža kot naslednika." Kar se tiče m lado-slovenskega naraščaja, nesmo še tako daleč, kakor na Češkem, in če Bog dá, tudi ne pridemo. Dalje je velika Slovenija k večjemu idejal, ki pa se popolnoma strinja z avstrijsko idejo, a naglaša le še pri izvanrednih priložnostih „inter pocula". Gravitacije v Zagreb, kakeršno si predstavlja dopisnik dunajskega lista, pa nikjer ne zasledimo, če odštejemo neznatno število onih, ki na vsak način in po ceni hoté postati „slavni politiki". In kar se naposled tiče „hujskanja" na Koroškem in Štajerskem, za to so v prvi vrsti odgovorni oni, ki le v teoriji poznajo paragraf 19 drž. osnovnih zakonov. (Očitne redovne obljube) bode naredil velečast. gosp. o. Vit Loinger, duhovnik družbe Jezusove, due 2. svečana ob 7. uri zjutraj med sv. mašo preč. g. o. superiorja pri sv. Florijauu v Ljubljani. (Kanonično umeščen) je bil včeraj čast. gosp. Janez P leva nič na župnijo Sotesko. (Društvo tiskarjev na Kranjskem) je imelo zadnjo soboto zvečer letni občni zbor. V odbor so bili voljeni gg.: Fr. Hribar ml., predsednik; Fr. Marout, podpredsednik; V. Arselin, blagajnik podpornega odseka; J. Pance, blagajnik izobraževalnega odseka; A. Hófler in J. Spindler, zapisnikarja; J. P a v 1 i č e k in E. Mathes, knjižničarja. (Ujel se je) dné 25. t. m. 191etni Jože Vato vec z Ostrožnega Vrha v postojnskem okraju, ki je prišel na Strmco k posestniku Janezu Ž ele tu, naj mu da bankovec za 10, 5 in 1 gld., češ, da mu naredi denarja. Žele je takoj spoznal ptička in mu izročil tri bankovce. Ko pa je Vatovec trdil, da je „mašino" pozabil v Planini in mora iti po-njo, vzel mu je Žele denar ter ga izročil žandarmeriji. (Nesreča.) Dué 25. t, m. je šel 78letni Jožtf Hrovat s Kala župuije ambruške v žužemberškem okraju v vinograd, preganjat si skrbi z lesnikovo-kislim Bovlečanom. Sedeč v zidanici pri ognju se zamisli v nekdanje boljše čase, slabost ga obide, da pade čez ogenj ter vsled opeklin na mestu umrje. (Poročil) se je v ponedeljek gospod J u r c a , veletržec na Ptuju, z gospico Milko Rakovo iz Ljubljane. (Težavno oskrbništvo.) Okrožno sodišče v Rudolf ovem je Frančiško Jare, posestnico na Gomili, sedaj stanujočo v — Ameriki, radi zapravljivosti postavilo pod oskrbništvo; oskrbnik je Fr. Neubauer e Mirne. (Gospod dr. Rieger) obolel je minoli teden nevarno za hripo, a zdaj je zopet okreval. Ta vest je močno obveselila vse njegove čestilce na severu in jugu. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 17. do 23. t. m.: Rojenih je bilo 18 (30 5%), umrlo jih je 33 (66.1°/0o)> in sicer 2 za ošpicami, 1 za škarlatico, 1 za grižo, 1 za davico, 8 za je-tiko, 6 za pljučnico, 19 za različnimi boleznimi. Med umrlimi je bilo 13 tujcev, 16 v zavodih. Zbolelo je 20 oseb za ošpicami, 3 za škarlatico, 1 za tifuzom, 1 za vratico, 52 za hripo. (Hótel Koscher) v Celju (pri „Belem volu") se dá v najem ali pa prodi. Natančnejša pojasnila daje resnim ponudnikom g. dr. Sajevitz, advokat v Celju. Natečaj je razpisan do 20. februvarija 1892. Hotel je prve vrste, sredi mesta in najbolje obiskan.. Zadnja leta je bil shajališče Slovencev. (Občinske volitve na Koroškem.) Slovensko-narodna stranka je zmagala v Šmihelu nad Pliberkom in na Radišah, kjer se je zlasti učitelj mnogo prizadeval, da bi zmagali nemšku-tarji, — pa ni šlo! Ti dve občini bili ste tudi prej že v narodnih rokah. — V Doberlivasi je volitev dne 28. t. m. (Čitalnica mariborska) priredi slavnost s prijaznim sodelovanjem si. tamburaškega zbora akad. društva „Triglav" v Gradcu v prid zgradbi Prešernovega spomenika dné 2. februvarija t. I. v dvorani Dunaj, 28. januvarija. Poslanci v državnem zboru so poročilo o rojstvu hčerke nadvojvodinje Marijo Valerije pozdravili s trikratnimi slava-klici. Mati in otrok se primerno dobro počutita. 'i' u j e i. 26. januvarija. Pri Maliiu: Schläger, operna pevKinja; Hönigstein; Tselielnitz, Gliick, trgovca; Makso Glück, Berger, potovalca, z Dunaja. — Taraiker iz Gradca. — Erhavc s soprogo iz Rib-nice. — Lunaček iz Travnika. — Schneider, zasebni uradnik, iz Topuske. — Härtung, trgovec, iz Dun. Novega Mesta. Pri Slonu-. Weiss, potovalec; Wenzl, Braun, trgovca, z Dunaja. — Berner, potovalec; Wallowisch, tajnik, iz Gradca. — Antonitsch iz Borovelj. — Saušin, zasebnik, iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: Schwabl, kontrolorjeva 6o-proga, iz Trsta. — Jerman, višjega nadzornika soproga, s Krškega. Pri avstrijskem čaru: Sueliar in Šinkovic z Dunaja. Pri bavarskem dvoru: Khun, potovalec, iz Gradca. Pri Virantu: Ilovar, zasebnik, iz Litije. — Dergon iz Semiča._ IJmrli a«: 25. januvarija. Martin Ribarič, posestnik, 52 let, Kravja dolina 11, dementia progressiva. — Marija Vovk, tesarjeva žena, 64 let, Špitalske ulice 9, emphysema pulm. — Jožef Korče, redar, 50 let, Hrenove ulice 20, jetika. 26. januvarija. Elizabeta Vornkeller, mestna uboga, 86 let, Karlovska cesta 7, emphysema pulm. — Ferdinand Rudolf, usnjarjev sin, 10 mesecev, sv. Petra cesta 70 božjast. — Matija Jelenčič, krojač, 64 let, Gradišče 3, jetika. V b olnišnici: 24. januvarija. Andrej Suša, posestnikov sin, 14 let, Sarcomatosis. Vremensko »porooll». opazovanja 27 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. Stanje zrskomors t mm vipiomara po Celziju 739 1 737 7 737.6 si. szapad Srednja temperatura -84 -0-4 -2 6 —3-8'. za 2-4' V t- v. e r I * I a i_ I >3 s Vreme ¡.¿J: megla ! jasno I 0 00 oblačno | nad nonnslùm. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. Križev pot z ličnim okvirom vred, 90 cm. visok, popolno iz-gotovijeu, je na prodaj z a nizko ceno €»¿3» dalje ima v za!ogi dostojno, lično izvršena misijonska sv. Razpela ali kipe v velikosti "3'/a čevlja r—» B „pri Gambrinu". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 30 kr., za neude 50 kr. Za rodbine (3 osebe) udov 60 kr., neudov 1 gld. — Vspored : 1. Godba. 2. Pozdrav predsednikov. 3. A. Foerster-Pagliaruzzi: „Ljubica", mešan zbor. 4. Zaje: Pot-pourri: „Nikola Subie-Zrinski", tamburaški zbor. 5. Slavnostni govor. 6. Dr. B. Ipavic-Prešern : „Zapuščena", č?eterospev. 7. Haydn: „G-dur", kvartet na lok. 8. „Rasti, rasti rožmarin", ženski zbor. 9. Godba. 10. A. Nedvêd: „Ne skrivaj ljubezni", čveterospev. 11. Dr. B. Ipavic-Švab : „Mrak", tamburaški zbor. 12. Dr. G. Ipavic: „Slovenec sem", mešan zbor z ženskim in moškim čveterospevom. — Prosta zabava. — Pri zabavi gode oktet mariborske železniške godbe. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico) ima dné 2. februvarija t. I. svoj peti letni občni zbor na Bernci. Po končanem zboru bode beseda s poučnimi in šaljivimi govori, petjem itd. Predstavljala se bode tudi igra „Svoji k svojim"-(Senožeški pevci) vabijo na veselico z blagovoljnim sodelovanjem tamburaškega zbora tržaškega v nedeljo, dné 7. februvarija t. I., v gostilni „pri Mušiču" v Senožečah. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina je: za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld., k plesu 50 kr. Cisti prebitek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. — Vspored: 1. Nedvëi: „Zvezna", pesem. 2. * * * „Venec slov. narodnih pesnij", udara tamburaški zbor. 3. * * * „Slovenec sem", pesem. 4. Zabukovec: „Domači prepiri", veseloigra v enem dejanju. 5. Hajdrih : „Jadransko morje", pesem. 6. Vjek. Klaic : „Svracanje", udara tamburaški zbor. 7. Hajdrih: „Lahko noč", pesem. 8. Tombola. 9. Pies. (Samomor.) V Judenburgu na Štajerskem se je minoli teden pri klobučarju Andr. Langu poslujoči, 53 let stari klobučarji pomočnik Miha Ker-8 te in, domâ iz Bateč na Kranjskem, obesil na hlačnem jermeau v delavnici svojega mojstra iz neznanih uzrokov. 'feteffHuni. Doberla Vas (na Koroškem), 28. januvarija. Pri občinski volitvi v Doberli Vasi : v drugem in tretjem razredu Slovenci zmagali sijajno! Dni 28. januvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 95 gld. 10 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 94 „ 65 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....i 11 „ 90 „ Papirna renta 5 %, davka prosta .... 103 „ 15 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1058 „ — „ Kreditne akcije, 160 gld................309 „ 25 „ London, 10 funtov stri........11S„ — „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 38 . Cesarski cekini....................5 „ 60 „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 90 „ k a bora ■i .i ¡.i Dni 27. Januvarija. Ogerska zlata renta 4% . . . . . . . 108 gld. 10 kr. Ogerska papirna renta 5%......102 „ 85 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 137 „ 75 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181 „ 75 „ Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred.banke 4% 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4t/„'V 100 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld.......184 „ — „ St. Genois srečke, 40 gld.......63 „ 50 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. 50 kr. Avstr. rndečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 85 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........62 r — ,. Windlschgraezove srečke, 20 gld.....57 . — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 163 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2875 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 94 „ — „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 15l/>„ Laških lir 100 ....................45 „ 70 „ Izdajatelj: Dr. Ivan aneič. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. ' ti sr" v Ljubljani. , ji i Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam j odpisana ■ s svojo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno $ HT oblaka j|jj dalje krasno in trpežno izdelane H M masne plašče, pluvijale dglmatike, in bandera, M zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. ^ Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rutioe imam vedno v veliki izberi v zalogi. jMj Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbiin zameno, popravo p ^ in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr.: monštrance, svetilnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in primerno mogoče nizkej ceni. R Velespoštovanjem Ahu Hotbaucr v Ljubljani, M ® I [Hi (10-7) I> U 11 a J s