Po&tnlna plačana v gotovlnl. (zhaja v pondcljek in petek. Strtii^ me^ečno Din 7'—, 2a inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno - čckovnem zavodu št. 10.666. %m^T l^vVU^ ^^^F ^HL^H* «J^^^ ^KU^r ^E^tr ^^L^|v Cena 1 Din< Kcdakcija in uc/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglaspv se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem deJu uvrščene notice s Stevilkami so pladljive. Štev. 87. Celje, petek 31. oktobra 1930. Leto XII. Razveseljiv korak kmetske mladine Meseenik »Gruda«, glasilo »Zvczo društev kmetskih fantov in deklet«, prinaša v 9. številki naslednji lepi članek »Kmetsko gibanje in Sokol- stvo«: »Odkar je postalo Sokolstvo di1- žavna ustanova, je kmetsko gibanje na tej ustanovi zainteresirano kot na dvžavi in kot na vsaki drugi dr- žavni ustanovi. Naše kmetsko giba- nje ugotavlja predvsem, da je zako- nodajalec prcdvidel pri tej ustano- vi posebno obliko sokolske ediniee, primerno za našo vas, to je: kmetske sokolske čete z namenom, da tudi nasemu kmetu omogoči sokolsko vzgojo. Zakonoda.jalec je to stoHl, ker smatra za važno, da ima tudi kmet vse vrline dobrega državljana. Sokolska vzgoja si postavlja pred- vsem za eilj, vzgojiti dobre držav- !jane. Vrline dobrega državljana so: 1. Delavnost, za katero treba zdravja, to je duševnih in telesnih mo&i in sposobnosti; 2. bratstvo in disciplina, ker le složno delo vodi k uspehu; 3. brabrost in požrtvoval- nost, s katero obi'anja narod svoj narašeaj, svoj doni, svojo svobodo in s tern samega sebc. AHi ni kmetsk'i dom tisti, ki že tisočletja vzgaja svoje naraščaje, zdrave in krepke, ki polni z njiini mesta in industrijska sreclišča? Kmetski dom je tisti, ki je dajal po- sameznikoin odporno silo, da so v ljubezni do svoje grude in narašaja ohranilo slovenstvo. Vera, obieaji in načela kinetskih domov so nareko- vala ljubezen do bližnjega in slogo, požrtvovalnost in delo, ki sta ustva- rila slovensko kulturo. Iz kmetske- ga doma izvira tudi tista sila, ki je stvorila to državo, da bo služila njegovemu obstoju in napredku. V tej tvornosti "sta obstojala domo- ljubje in narodnost našega ljud- stva. Bila so dejanja, ko še ni bilo besede, bila je vsebinti ko še ni bi- lo zavednosti. Toda premoč površ- nega mestnega življenja ;in kultu- re je danes polna besed, polna na- rodnih fraz in narodnih simbolov, ki so le na zunaj blesk brez vsebi- ne. Vrnimo se k tvarnemu dejan- skemu domoljubju in narodnemu čustvovanju. Kakor je ljubezen brez dejanj mrtva, tako je domoljub- je in narodnost brez dejanj, brez državljanskih vrlin pogubna preva- ra. V sokolskem delu, v borbi za dr- žavljauske vrline naj pride do ve- Ijave dejansko domoljubje in borba proti pogubni prevari farizejskega nacijonalizma. Tako delo vrši danes kmetski dom in tako delo naj vrši tudi kmetsko Sokolstvo. Le Sokol- stvo, ki bo delovalo v tern smislu, bo imelo vzgojen uspeh. Taka naloga kmetskega sokol- stva se v eel em obsegu strinja s kmotskim gibanjem, ki hoče kmeta potom izobrazbe privesti do politič- ne moči v , državi. Brez politične rnoči kmeta. v državi ni blagostanja nn vasi. Brez blagostanja na vasi ni narodne kulture. Blagostanje kmeta pa je podlaga vsch drugih slojcv in stanov. Zato bomo mi k svojim prosvet- nim sredstvom pridružili še sokol- sko telovadbo in naše vrste organi- zii'ali tudi v kmetskih sokolskih če- tah. Clen drugi pravilnika o sokol- skih četah pravi, da je naloga kmet- ske sokolske čete, da zbira v svojih vrstah eimveč sokolske mladine, da neguje sokolsko telovadbo in da rni tern širi izobrazbo, pismenost, trlft- nost in štedljivost, da ustanavlja Ci- talnice, knjižnice in tamburaške zbore. Pri tern delu je treba vedno povdarjati, da je od gospodarskega dela in modernega obdelovanja zem- Jje odvisno blagostanje poedinca in da je to glavni predpogoj za pravilen razvej sokolske organizaeije na va- si. Ta nauk, iznešen v drugem čleiiu pravilnika, se popolnoma strinja z naSim, ko trdim.o, da je od blagosta- nja odvisna nele sokolska organiza- i'ija, temveč vsa kultura vasi sploh (in s tern narodna kultura). Cc do- damo temu nauku, da je blagosta- nje kmeta odvisno tudi öd njegove politično mo(^i v državi, ki mora ga- rantirati, da se z zapostavljanjem kinetskih interesov ne bo rušil te- melj narodnega blagostanja, ne pri- ha.jamo s to trditvijo v nikako na- sprotje z naukom kmetskih sokol- skih Cet. Zato bomo v svojih društvih kmet- skih fantov in deklet organizirali v naših vaseh kmetske sokolske čete. Vsa naša društva kmetskih fantov in deklet, ki si to žele, naj se takoj obrnejo na »Zvczo društev kmetskih fantov in deklet*«. S tern bomo sode- lovali z državno ustanovo pri veliki organizaciji tvornega domoljubja v sokolskem delu.« Ko je »Gruda« prinesla ta članek, so se pričela vsa društva kmetskih fantov in deklet zanimati, da usta- ri ženeindekleta dali ste se že udeležili RADION nagradne naloge za 50.000 dinarjev? Ako tega še niste sto- rili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brez- 9 plačne karte za sodelo- vanje in točne pogoje! novijo v svoji vasi tudi kmetske so- kolske čete. Ta korak moramo vsi z veseljem pozdraviti, kajti prepriCani smo, da so nam Sokol in društva kmetskih fantov in deklet porok za boljšo bo- dočnost Jugoslavije. Kmečki sin. Za malo tenarja dobite modro angleško blago za damske plašče pri J. Kudiš, Celje, Kralja Petra Za gradnjo ceste Fran- kolovo — Socka — Dobrna Prebivalstvo občin Frankolovega, Nove cerkve in Dobrne se že dalje fasa zanima za gradnjo nove ceste Frankolovo—Socka—Dobrna. V tej zadevi se je že obrnilo na različna mesta, a zaman. Dne 19. t. m. so se zbrali cestni interesenti pri Bolču v Socki, da se še enkrat zavzamejo za to v resnici potrebno cesto. OJ) 3. po- Skobe: Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Konec.) »No, scdaj pa imamo vraga«, je vzkliknil. Hotel je zamahniti s tisto lepo cinasto stvarico, pa sva upre- paščcna zagledala in ugotovila samo košček njenega ročaja. »Srečno!« sem mu zaklical od pra- ga. »Želodca si pa že ne dam zaci- niti. Naj ti. dobro tekne tvoj golaš!« Slonel sem pi'i odprtem oknu in strmel v jasno večerno nebo, kjer so prijazno mežikale prve zvezde. Kar /-aslišim na cesti znan moški glas: »Ali ste videli gospoda zdravni- ka?« »N.iL! Kaj hi mu pa radi?« izpra- šuje ženska. »Konrad bo umri!« Vrglo me je od okna. Dobesedno tekel sem ven iz trga proti pi-ijazni doma&iji svojega pri- jatelja. Siromak! Nič več me ni spoznal. Bela žena s koso je že stala pred durmi . . . Pozno v noč sem se vračal domov. lz daljave je udarjalo i'antovsko pet- je. V Kuhinjeku so skovikale sove. Iz grma ob cesti je skočila pred me tcmna postava. »Kako je bolniku?« Po glasu sem jo spoznal: Bila je — gospodična Monika. »Dobro! Rešen je trpljenja.« »Jezus! Torcj je — umrl?« je vz- kliknila in se zgrudila na zeleni omejek kraj ceste. »Povejtc mi, kako naj živiin — brez njega?!« Obupno je sklenila bele roke. »Saj ne veste, kaj mi je bil — on!« Epilog. Včeraj po kosilu me je žena napo- dila v podstreöno sobo. »Gadje se bodo zaredili, tak nered imaš!« je rekla. Kei1 ne ljubini strupenine, sem se resnično takoj lotil dela, da prepre- čim pretečo nevarnost. Ko sem ure- jeval svoje važne in nevažne papirje, mi pride' v roko bela kuverta — in kaj zagledam? Tri stare, že precej oCrnele — planinke! Cud no vzne- mirjen odprem duri in zakličem: »Mo-ni-ka!« »No, kaj hočeš?« je prisopihala vsa potna v mojo delavnico in me ošihila z neprijaznim pogledom. Mo- ja žena je res »huda ženska, dobre- ga srea«. Tako, kakor mi je bila pro- rokovala vražja Kleofa. »Poglej, kaj sein našel! PoznaŠ to suho c vet je?« Kakor zid je pobledela. Ko sem uro pozneje stopil v njen »budoar«, sem opazil, da je imela zardele veke. Molče je pokazala s prstom proti fotografiji najinega prijatclja Konrada. Kakor troje preplašenih otroških oči so izpod šipe z]rle name tiste stare, z veliko ljubeznijo utrgane planinke — — — — — — Mogoče bi ustregel prijazni bralki, ako bi o priliki izravnal globoki pre- pad, ki aija med epilogom in koncem našega potopisa. To zanimivo delo bi sreno rad opravil z »novo pisarijo« dveh obširnili del, ki bi jim dal na- slov: »Gospodiöna Monika in jaz« in pa »Gospa Monika in njeni podlož- niki«. Na žalost so pa v zadnjem ča- su začeli izumirati velikopotezni za- ložniki, ti veliki dobrotniki erne umetnosti. Postali so rariteta; tako, da jih bodo pisatelji sčasoma samo še mumificirane lahko občudovali v naših muzejih. Toda upanje še gori v sreu: Stric iz Amerike bo poma- gal! Odkar se nam je rodila deveta punCka, ki smo jo pa že tako daleC »zdresirali«, da pri kosilu prav glas- no in razločno čita rubriko: »NaŠi v Ameriki«, verujemo v Kleofo kakor v svojo ne- umrjočo dušo. Zato jo vsem Cita- teljem in -icam toplo priporočamo — v molitev in blag spomin. Revica je namreč pred tremi leti zmrznila na Medvedovi planini. Saj veste, kaj žgnnje dela? Skoda takega svetlo- vidnega talenta! Kaj bi napravili, da imate mili- jon?« To vprašanje, ki ga je zastavil ugloden list svojim Citateljem, je za- me aktualno. Kaj bom napravil z milijonom? Odgovor zame ni težak: Najpreje bom poravnal deficit svo- je ljubeznivc založnice. Stran 2. «Nova Doba« 31. X. 1930. Stov. 87. poldne je bila gostilniška soba že polna zborovalcev. Prišlo jih je 123. Zborovanje je oivoril g. Jurij Goren- šek in zaklical Nj. Vel. kralju, nato pa je pozdravil župana iz Nove cer- kve, zastopnika clobrnske občine in g. lvana Lešnika kut zastopnika pri- zadetih občin v okrajnem cestnem odboru. Tajnik gradbenega odbora gosp. Franc Potočnik je nato obrazložil pomen sestanka in delovanje odbo- ra za gradnjo ceste Frankolovo— Socka—Dobrna. Odbor je postal na razna mesta prošnje za gradnjo te ceste, a ni našel odziva in povsod se je vedno reklo, da ni denarja. Izva- jal je, da je krivo temu dejstvo, da kmetjc nimajo prave stanovske or- ganizacije, ki bi se v takih slučajih zavzela za nje. Zato je potrebno, da zborovalci skupno predložijo obla- stem prošnjo za cesto. Gospod Ivan Lešnik je označil težnje okrajnega cestnega odbora in obljubil, da bo zastavil vse svoje moči, da se poka- že glede nove ceste viden uspeh. Go- spod Leopold Lednik je pozival in- teresente, naj tudi sami nekaj pri- spevajo. Nato je začela krožiti med zborovalci nabiralna pola. Eden in- teresent je n. pr. obljubil, da bo brez- plačno prispeval in navozil 50 m3 ka- menja, drugi, da bo vozil 20 dni brezplačno, tretji, da bo dal les, Če- trti, da bo delal 100 ur na cesti itd. Že iz lega je razvidno, kako veliko zanimanje vlada med prebivalstvom za to nujno potrcbno cesto. Vsi inte- resenti ^so obljubili, da bodo odsto- pili zemljo za gradnjo ceste brez- plačno. Nato je bil izvoljen naslednji cest- ni odbor: predsednik: Jurij Goren- šek, posestnik na Frankolovem; I. podpredsednik: Leopold Lednik, les- ni industrijec v Socki; II. podpred- sednik: Franc Potočnik, posestnikov sin na Franko!overri; odborniki: Jo- sip Korenjak, 'posestnik na Dobrni; Florijan Kline, posestnik v Novi cer- kvi; Josip Gregor, ekonom v Socki; Josip Goršek, posestnik na Franko- lovem; Anton Škoflek, mizarski moj- ster v Socki; Ignac NovaCan, po- sestnik v Trnovljah; Filip Schnabl, irgovec na Frankolovem in Ferdi- nand Štepihar, posestnik na Dobrni. Po volitvi odbora je bila sprejeta naslcdnja resolucija, ki je bila po- slana banski upravi in okrajnenui cestnemu odboru: »Na sestanku 19. oktobra v Socki zbrairi cestni intcresenti pošiljajo vi- soki oblasti naslednjo resoiucijo: Prebivalci občin Frankolovo, Do- brna in Nova cerkev se že mnogo let zanimamo za novo cesto Frankolo- vo—Socka—Dobrna in smo že posla- li zadevne prošnje na razna mesta, a smo povsod naleteli na nezanima- nje. Prosimo visoko oblast, da se čimprej zavzame za gradnjo omenje- ne ceste. Brez te ceste trpimo kmet- je zelo veliko škodo, ker ne moremo skoro nikamor z izvozom, kar ovira naš gospodarski promet. Zborovalci iz občino Frankolovo se sklicujemo na novi zakon o samo- upravnih cestah, ki nam daje v čle- nu 29. glede občinskih cest pravico, da prosimo za to cesto, ker ne pelje po naši občini niti ped okrajne ce- ste. Zborovalci iz obcine Dobrna pa protestiramo proii temu, da bi sc prej asfaltirala cesta v toplicah na Dobrni, predno bi se gradila naša cesta, ker potrebujemo to cesto bolj, nego asfaltiranjc. Visoki oblasti bomo iz srca hva- ležni, če se bo zavzela čimprej za to nujno potrebno cesto in zagotavlja- mo, da bomo po lastnih močeh pri- spevali k gradnji.« Premog iz vseh rudnikov kakor Hudajama, (Laško), Zabukovca, Liboje, Trbovlje, Velenje itd. c*ajholjše ws-ste vsako množino, kakor tudi mehka in bukova drva za kurjavo, dobavlja in dostavlja franko na dorr, po najnizjih cenah ter se priporoča FriSANJO JOŠT, Celje, Alekaandrowa ul, 3. 2 Oglašujte! Reševanje voglajnske afere Vazna komisija strokovnjakov. C e I j e , 31. oktobra. V zadnjih mesecih je bilo čitati v j našem časopisju številne pritožbe, ! da onesnažujejo odpadne vode iz to- j varne Westen v Gaberju Voglajno in ; Savin jo od izliva Voglajne proti Laš: j kem. Pri prvi komisijski razpravi, ki se je vršila v juliju na sreskem načelstvu v Celju in v tovarni We- sten v Gaberju, je izjavil agroke- rnijski izvedenec direktor g. inž. Mo- horič iz Maribora, da bo proučil za- devo; po večdnevnem študiju na li- eu mesta je potem stavil konkretne predloge za odstranitev nedostatkov. Istočasno je naprosila tovarna We- sten vseueiliškega profesorja g. dr. Samca iz Ljubljane, da prouči to vprašanje in stavi svoje predloge. Tudi g. dr. Samec je zadevo tcmelji-, to preštud.iral in podal o stvari ob-' širen, globoko zasnovan elaborat. Tik pred tem pa je tovarna Westen sama zaprosila za obrtno-oblastveno odobrenje električne čistilne napra- ve /.a pline in kanalizacijske napra- ve. Srcsko načelstvo v Cclju jc nato razpisalo komisijo, ki se je vrSila včeraj od K9. do 10. dopoldne na sreskem načelstvu, od 10. do 13.45 pa pri tovarni Westen v Gaberju. Pri sestanku na sreskem načelstvu so bi- li preštudirani claborati dircktorja g. inž. Mohorčiča in univ. prof. gosp. dr. Samca. Komisije, ki jo je vodil višji pri- stav sreskega načelstva g. Forčesin, so se udeležili Se naslednji gg.: inž. ¦ Henrik Mohorčič, direktor banovin- ske kmetijske poskusne in kontrol- ne postaje v .JVJariboru kot agroke- mijski izvedenec/ za teh^töfffflsdde- lek banske uprave inž. Josip Stolfa kot strojni izvedenec, za tehnični razdelek sreskega načelstva v Celju inž. Anton Komel kot gradbeni izve- denec, dr. Ivo Pirci direktor Higijen- skega zavoda v Ljubljani, sreski sa- nitetni referent dr. Anton Schwab, inž. Ivo Baraga, referent za inspek- cijo del a pri banski upraiy^,>#;upan celjske okolice Alojzij Mil^elcic, dvorni svetnik dr. Josip Kotnik kot zastopnik lUbarskega društva in ne- kateri drugi privatni interesenti. Komisija je na podlagi tehničnih poročii in naertov odobrila že delo- ma izvedeno novo čistilno napravo, stavila pa je Se posebne predloge za dodatne naprave in sicer za'napravo greznice (da se preprcCi odtekanje fekalij v Voglajno) in treli poniko- vainic (med temi ene rezervne) za. čiščenje fenolov in drugih kemičnih spojin. Tovarna Westen je pristala na te dodatne predloge in bo začela v kratkem kopati novo gi-eznico in ponikovalnice. Komisija je izvršila svoje delo v popolncm sporazumu. PriCakovati je, da bo z novimi na- pravami v tovarni Westen konfino vendarle i'oseno vprašanje oneCišCe- vanja atmosfere, Voglajne in Savinje z odpadnimi vpdami. Rešilm oddeiek in alarmne naprave v Celju Novi prostori Prostovoljnega gasil- nega društva v Celju v novem trak- tu na magistratnem dvorišču so že doloma gotovi, tako da so rnogli v soboto 25. t. m. namestiti v njih del gasilskega orodja in krojev. Sedaj bo mogoče ada])tirati prostore, ki so postali s preselitvijo prosti, zlasti ambulančno sobo, prostor za zdrav- nika rešilnoga oddelka, spalnico za moštvo, ki je čez noč v službi, sta- novanje za službujočega Soferja in telesonista ter prostor za potrebno telesonsko centralo in alarmno na- pravo. Tako bo niogoče v vsakem Lasu podnevi in ponoCi nuditi po- trobnim [>rvo pomoc. jlosiliii avto, ki mora'biti po po- godbi dobavljen in plačan v novem- bru, bo pris^ol takoj po dogotovitvi skladiščnih prostorov. S tem bo sto- pil rešilni oddeiek Prostovoljnega gasilnega druätva v Celju 10 K- leta PRODAJAHO! SKI Cevlje IZREDNO DOBRE KVALITETE POPRAVLJAMO GIM-ČEVLJE CEVLJARNA ADRIA NARODNI DOM po svoji prvotni ustanovitvi I. 1914. v akcijo. Do popolnega uspeha. te težavnc akcije pa je še vedno dolga pot. Za tilii alarm, ki se je doslej izvrstno obnesel, obstoji od pomladi 1. 1924. zvončna naprava, a ima le 11 zvon- cev, ki so spojeni z krožnim voclom. To alaf'mno napravo je treba razši- riti, ker 11 zvoncev nc zadošča za gasilno društvo. Za rešilni oddeiek pa je ta naprava nepraktična zaradi malega števila moštva, ki jc potreb- no VM rešilno službo. Zato je potreb- no, da se zvončna naprava preuredi in se položijo štiri krožni vodi, po katerih bi bilo s Casovnini signalom pozvano potrebno moštvo. Nabava moderne alarmne napra- ve je za Celje iz finančnih razlogov nemogoča in ne preostaja drugega, kakor da se primerno preuredi seda- nja naprava, kar pa je se vedno zelo drago. Zaradi tega sc obrača celjsko ga- silno društvo s ponovno prošnjo do onih, ki, Se niso prispevali k ustano- vitvi rešilnega oddelka, da bi to se- daj storili, one, ki so se zavezali, da bodo prispevali, pa prosi, da bi Lim- prej nakazali zadevne vsote, da bo mogoče plačati rešilni avto in od- dati (tola za preureditev alarmne naprave, brez katere bi reSilni odde- iek ne mogel dovolj hitro poslovati. Mestna elektrarna v Celju bo v j smislu zakona v zvezi z razširjenjem i alarmne naprave predložila hišnim posestnikom, pri katerih se bo mon- tiral vod, zatlevno dovoljenje v pod- pis. Vodstvo Pi'ostovoljnega gasilne- ga drušlva v Celju in njegovega re- šilnega oddelka prosi že sedaj hisne posestnike z ozirom na to izredno vaznq napravo, da bi podpisali te iz- jave, da bo mogoče izbrati najkrajše proge in si tako prihraniti nepotreb- ne izdatke. DOMACE VEITI (1 Sokol in pravoslavno duhovni- štvo. Beogrnjska »Politika« je obja- vila izjavo patrijarha Varnave glede odnošajev srbsko-pravoslavnega du- liovnistva naprarn Sokolu kraljevine Jugoslavije. Na seji srbsko-pravo- slavnega sinoda se je obravnavala prošnja Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije arhijerejskomu saboiu, naj bi duhovništvo sodelovalo pri Sokolu kraljevine Jugoslavije. Pa- trijarh izjavlja: »Na to prošnjo je arljijerejski saboi1 sklenil, da srbsko- pravoslavua cerkev ne nasprotuje udeležbi duhovnižtva pri našem So- kolstvu, da pa se morajo duhovniki strogo ravnati po cerkvenih predpi- sih glede nošenja duhovniške oblekc in po svojem duhovniškem poklicu, ugledu in dostojanstvu.« TRENCHOATE najfinejše kvalitete dobite na obroke pri FRANC KOLBEZEN - CELJE Celje, Prešernova ulica 3 d Posvetovalni odbor direkcije drž. železmc v Ljubljani bo imel v začet- ku novembra sejo, na kateri se bo med di'ugimi pronietnimi zadevami obravnaval tudi prcdlog glede nove- ga voznega reda. Zveza industrijeev v Ljubljani je poslala vsem gospo- darskim organizacijam v clržavi okrožnico s prošnjo, da pošljejo kon- kretne predloge glede novega vozne- ga reda. Za «SaitiPke» plašče Za tnošRe suknje Za smokng oblek« dobile bingo zelo ugodno pri Franc Koibezen, Ceije Presernova ul. 3 Na obroke ! Na obroke ! ] bačnih izdelkov. Na vsakega prcbi- valca Jugoslavije odpade na leto 280 cigaret. Največ pokade slabih ci- gar et. Lani jc bilo prodanih cigaret »Karagjorgjc« 422.648, »Jadran« l,Uü.«()0, »Šuniadija« 0,230.428, »Var- dai.< 549,085.070, »Drina« 41,749.300, »Neretva« 5,050.472, »Morava« 13 mi- lijonov 837.300, »Zeta« 1.608,036.239 in »Sava« 1.763,758.075. d Nove cigarete. V Beögradu so prišle v promet nove cigarete, ki se imonujejo »Mignon« in so v lepih inalih škatlicali. d Poraba sladkorja v Jugoslaviji. V sladkorni kampanji 1929/30 se je porabilo v naši državi 90.891 ton ali 9869 vagonov sladkorja. V prvih os- mih mesecih letošnjcga leta je zna- j sala poraba sladkorja 64.331 ton, la- ni v iste-m času pa 70.294 ton. d Ljudsko šteije bo v marcu, Dr- žavni popis prebivalstva v Jugosla- viji se iz praktično-tehničnih razlo- ) gov ne bo vršil letos 31. decembra, ! kakor je bilo prvotno določeno, nego v prihodnje ^to v mesecu marcu. Obenem bo izvršen tudi popis vseh kmetskih posestev v državi. Poseben zakon bo določil dan in način izved- be popisa. d Hišni posestniki se opozarjajo, naj vložijo prijave dohodkov od zgradb do 31. t. m., da se izognejo kazni po Cl. 137. davčnoga zakona. d Koliko prebivalcev ima Saraje- vo? Po nedavno sestavljeni statisti- ki mestne uprave v Sarajevu ima mesto 66.542 prebivalcev in sicer 25.431 muslimanov, 18.318 katolikov, 14.484 pravoslavnih, 7.712 Židov in 597 oseb drugih veroizpovedi. d Foraba cigaret v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih uprave državnih menopolov so pokadili kadilci v na- gj drxavi lani, za 1.769,338.095 Din to- Samo 35 Din voltieni faiitovsld klobuk! Samo 58 Din volncni inoški klobuk v vseh barvah ! Samo 29 Din suknena tnoška sport-kapa ! Prodaja TRGOVSKI DOM Stermecki, Celje Kar ne tigaja, sc zamenjaali vrnedenarl Gg-lcjte si izložbe in ogromno zalogfo ! Kakovosl dobra, ceue čudovlto nizkc, izbira vellka ! j d Novi dekani. V lavantinski ško- ! iiji so ihicnovani gg. Jože Kroline, '; doslej župnik v Podsredi, za deka- i na v Kozjem, Pavel Žagar, vikar v ' Novi cerkvi, za dekana istotam in j Jožef Krančič, doslej župnik na j Ljubnern, za dekana v (loi-njom gra- ' du. FRIIOVRSTNO _ »ke klobase, domači emertdoluki In la t^apistov^ka sir*, Gavrilovičevo a»li?mo9 sadjse, me.nekonZe^einpa8*ete, flMJQ^ FAZARIHC - CEUE. vedno sveže prtporoča m,_____i------- --------¦¦ Štev. 87. «Nova Doba« 31. X. 1930. Stran 3. f SRECKO PUNCER: Jesen Jesen prišla je mrzla in turobna, za listom list poljublja že zemljö, od nas poslavlja solnce se čarobno hiteč za morje claljno, vse zlatö. Utihnili so v srcu mojem zvoki, ki pesem o ljubezni peli so, ko sanjal sem o devi črnooki, o ernolaski, krasni kot nebo. Cez moje nade megle razgmilc so gosto, težko, neprodirno noč in hrcpenenje moje so zavile v brezupja plašč. In padel sem v ne- moč. In lira moja bol mi je zapela all, grozovito bol jesenskih dni. Tako jesen me vsega jc prevzela, da sredi smrti mi živeti ni. C e 1 j c , 18. okt. 1914. Damske in moške plašče izdelujemo po meri v ?4 urali FRANC KOLBEZEN Celje — Prešernova ulicn štev. 3 manufaktura in moda d Potrebno je razumeti silno važ- nost čudovitega učinkovanja Odola. Dočim druga ustna in zobna eistil- na sredstva, v kolikor sploh pride jo v poštev za dnevno zobno nego, učin- kujejo samo v trenutkih ustnega či- ščenja, učinkujo Odol še cele ure po tem, ko ste si očistili zobe. Zaradi tega dolgega učinkovanja Odola se cole ure ovirajo, oziroma onemogo- čijo zobovju škodljivi procesi vnetja in gnilobe. d Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah. v žclodcu in črcvesu, otck- losti jetor in vranice, bolečinah v hrbtu ln križu, je naravna »Franc Jožefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomočck. Zdrav- niške izkušnje so ugotovilc pri tre- bnšni obolenjih, da deluje »Franc Joželova« voda sigürno razkrajajoče in vselej niilo odvajajoče. »Franc Jo- žefova« votla se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. ÄKO ŠE NISTE CLÄN „LJUDSKE SAMOPOMOČl" v Mariboru, prosimo.prečitf.jte dannšnjo tozadcvno prllogo IzCeljainokolice c Trgovinske obratovalnice na dan Vseh svetnikov in v nedeljo 2. no- vembra. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja članstvo, da morajo biti trgovine v smislu čl. 34. nared- be o odpiranju in zapiranju trgovin- skili in obrtnih obratovalriic, na dan Vseh svetih ves dan zaprie. Ker pa- de norma prav na soboto, je obrato- vanje v nedeljo 2. novembra v smi- slu čl. 27. naredbe t. 9. c dovoljeno in to za ves dan. c Petje na pokopališču. Zbor pcv- skega druStva »Oljke« v Celju bo za- pel na praznik Vseh svetnikov, v so- boto 1. novembra ob 14.30 na mest- nem pokopališču dvoje in na vojaš- kom pokopališču cno, ob l(j. pa na okoliškem pokopališču dvoje žalo- stink. c Pevski zbor »Svobode« v Celju bo pel na dan Vseh svetnikov popol- dne na bolniškem, mestnem in oko- liškem pokopališču dve žalostinki. c Avtobusni prcmet na pokopali- šČa. Mestni avtobus bo vozil za Vse svete izpred kolodvora na pokopali- šči po sledečem vozncm redu: v pe- tek 31. oktobra popoldne vsako uro in sicer ob 1., 2., 3., 4., 5.; v soboto 1. novembra na dan Vseh svetnikov vsake pol ure in sicer: ob 8., 8.30, 9., 9.30, 10., 10.30, 11., 11.30; popoldne ob 1., 1.30, 2., 2.30, 3., 3.30, 4., 4.30, 5., 5.30, ti., (».30; v nedeljo 2. novembra bo vo- zil vsako uro in sicer: ob 8., 9., 10., 11.; popoldne ob 1., 2., 3., 4., 5.; v pon- dcljek, dne 3. novembra bo vozil sa- ino popoldne ob 1., 2., 3., 4., 5. Vsak voz se bo takoj po prihodu na poko- paliSče vračal v niesto (pred kolo- dvor). Voznina na mestno pokopali- Žče znaša 2 Din, na okoliško pa 3 Din za osebo. Cenj. občinstvo se naproša, da ima pripravljen drobiž. — Avto- bus mesta Celja. c Podporno društvo za revne učen- ce na drž. realni gimnaziji v Celju je imelo v pondeljek 27. t. m. ob 15. v zbornici drž. realne ginmazije obč- ni zbor, ki ga je vodil predsednik g. ravnatelj A. Zupan. Iz blagajniške- ga poročila posnemamo, da je imelo društvo v minulem letu 24.135 Din dohodkov, h katerim so prispcvali denarni zavodi in korporacije 9.245 dinarjev, zasebniki pa 7.941 Din. Največ jo prispevala Celjska posojil- nica in sicer 1.750 Din. Prispevek mestne občine celjske v zncsku 5.000 dinarjev bo vnešen v prihodnje bla- gajniško poročilo. Izdatkov je bilo 19.084 Din. Za knjige je bilo izdanih 7.100 Din in je bilo nabavljcnih 2(!0 novih knjig, za obuvalo 6.595 Din in za »Izvestje« 5.725 Din; slednji zne- sek pa so krili dohodki »Izvestja«. Društvo darujc revnim učencem knjige, obuvalo in obleko in vrši s tem veliko humanitarno delo. Pri volitvi je bil izvoljen stari odbor, ki ga tvorijo naslednji gg.: predsednik ravn. Anton Zupan, podpredsednik dr. Josip VreCko, odborniki opat Pe- ter Jurak, profesorji Kardinar, Ko- žuh, Gorup in Mlinar, namestnika prof. Iloleček in Bolhar, pregledo- valca računov prof. Mastnak in prof. Mravljak. Trgovski nastavljenci dobijo na obroke po najnižjih cenah pri Franc Kolbezen Celfe manufaktura in moda <- Na Ljndskem vseučilišču jo v pondeljek 27. t. m. predaval tajnik ljubljanskega Aerokluba g. dr. Stane Rape o vzrokih nesree v letalstvu. Te nesreče je ob primerih iz resnič- nosti izvajal iz treh glavnih vzrokov, iz defekta v motorju, izgube ravno- težja in loma materijala. Tu je po- vsod naglašal važnost osebe piloto- ve, ki je bil mnogokdaj rešitelj iz najtežje situacijo. Povdarjal je, kako škodujejo ugledu lotalstva ponesre- čene akrobacije, .izvršene, da draži- jo primitivne ljudske instinkte, a ne spadajo v področje letalstva. Obšir- neje je razpravljal o padalu in nave- del statistiko o letalskih nezgodah v poslodnji dobi. • Jugoslovenskemu prometnemu letalstvu v cast in do- kaž njegove solidnosti je konstati- ral, da doslej v naši državi ne bele- žimo tu še nikake nezgode. Imeno- val je pogoje, ob katerih moramo smatrati letalstvo za sigurno pro- metno sredstvo, ki izpostavlja člove- ka man j šim nevarnostim nego mar- sikatero drugo prometno sredstvo. Prodavanjo znanega strokovnjaka je s svojo aktualnostjo in poljudnim načinom v podavanju nudilo mnogo- žtevilnim udeležencem mnogo užit- ka in koristi. c Avtobus Celje—Podsreda in Št. Peter pod Sv. gorami bo vozil za Vse svetniko v petek 31. oktobra zvečer iz Celja in v pondeljek 3. novembra zj\itraj z Lesičnega pojačen z re- zervnim vozom. Vsled poznega časa vozi na željo prebivalstva iz Podsre- de avtobus sedaj zopet ob 5.20 in pri- haja v Celje ob 7.35, kakor je vozil pred zadnjo spremembo, popoldne pa ostane vozni red nespremenjen. c V Št. Peter pod Sv. gorami bo v petek zvečer po potrebi vozil avtobus za rezervo iz Celja, v pondeljek pa od Sedlai'jevega naprej, kar se zara- di jasnosti še posebej objavlja. c Izlet celjske kmetijske nadalje- valne sole v Mursko Soboto. Kmetij- ¦ska nadaljevalna sola v Celju je pri- redila v nedeljo 2(>. t. in. pod vod- stvom Sol. upr. g. Voglarj.a in ucite- Ija g. Petraka s fanti iz vasi v celj- ski okolici izlet v Mursko Soboto. Fantje so bili prijazno sprejeti od tamošnjih narodnjakov. Občinska uprava je prenočila in pogostila go- jence brezplačno, za kar ji gre iskre- na hvala. Gojenci so si ogledali raz- vijajoče se lepo mesto, videli so šegc Prekmurcev in razne naprave. Zlasti so so zanimali za veliko pi'ckajeval- i nico župana in banskega svetnika g. JVa iah način sipridobis najlepse scohe a drugim nudiš veselje sTvojim smehljanjem. Ohrani zdravje svojih zob, daj jim belino bisera, pomagal Ti bo Saraov ^^^^^^^^r '^^^I^HA I^^H ^^^M B^H ^^^h ^^^1 a^^K ^^^B ^^^^^^^^^H ^^T^B^i^^ J2epsi xohje Benka, ki je gojenco pogostil s sve- žimi, okusnimi klobasami. Gojenci so si ogledali tudi moderno kmetij- sko ,^olo v Rakičini, v slikoviti in od narave bogato obdarjeni okolici Mur- ske Sobote. Na povratku po lepih Slovenskih goricah so gojenci strme opazovali, kako se je počasi pomikal vlak po % m globoki vodi in kako so potniki na poplavljeni Ijutomer- ski postaji vstopali v vlak in izsto- pali po zasilnih mostičkih. Izletniki so odnesli prav lepe vtise iz Murske Sobote in ostalega Prokmurja. c Nagradno streljanje za člane Strelske družine v Celju bo v nedeljo 2. novembra od 10. do 15. na vojaš- kem strelišCu v Pečovniku. Mestni avtobus bo vozil izpred kolodvora ob pol 10. dopoldne in pozneje po po- trebi. Na strelišču bo buffet, kjer se bodo dobile klobase, čaj itd. Za na- gradno streljanje vlacla v Celju veli- ko zanimanje. c Predavanje o Korošici. V okviru ziinskosportnega odseka Savin jske podružniee SPD v Celju bo predaval znani alpinist g. Koranek-Lumen- stein z Dunaja v torek 4. novembra ob 20. v Mestnem kinu o »Korošici — smuškeni raju«. Predavanje bo po- jasnjevalo 130 krasnih skioptičnih slik. c Velik pevski koncert v Celju. De- lavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda"«, podružnica v Celju pri- redi v nedeljo 9. novembra ob 15.30 v veliki dvorani Narodnoga doma v Celju velik pevski koncert, pri kate- rem bodo sodelovali pevski zbori »Svobode« iz Maribora, Zabukovce, Hrastnika I., Hrastnika II. in Celje. Vstopnice za ta zanimivi koncert se dobijo v predprodaji v prodajalni Konzumncga društva na Kralja Pe- tra ccsti v Celju. c Diplomski izpit na državnem konservatoriju v Trstu je položila pred izpraševalno komisijo gdč. Ma- fenka Plzdkova, klavirska gojenka Glasbene Matice v Celju, iz sole go- spe Mirce Sancinove, ki je dala svoji gojenki od prvega začetka do danes temeljito izobrazbo. Ta vest ponovno dokazuje, da stoji sola celjske Glas- bene Matice sploh na lepi in prizna- nja vredni umetniško - pedagoški stopnji, saj so se podali v zadnjih le- tih številni gojenci tega zavoda na razne glasbene visoke sole. Vsi državni uradniki dobijo na obroke po uajiiižjili cenah pri FRANC KOLBEZEN — CELJE Prcšernova ulica št. 3 manufakfura ln moda. c Tragična smrt mladega Celjana. V sredo 29. t. m. se je smrtno pone- srečil v 23. letu starosti g. Stanko Lojk, podporočnik-pilot v Zagrebu, sin železniškega uslužbenca g. Lojka v Celju. Njegovo truplo bodo prepe- Ijali iz zngrebske vojaške bolnice na celjski kolodvor, odkoder se l>o vršil v soboto ;1. novembra ,ob 11. dopoldne pogreb na mestno pokopališče. Iz- redno težko prizadeti narodni rodbi- ni Lojkovi, ki je izgubila v 1(5 dneh na tragičen način dva sina, naše naj- iskrenejše sožalje. Pokojniku ohra- ninio blag spomin! Stran 4. «Nova Doba« 31. X. 1930. Štev. 87. c Aeroklub »Naša krila« v Celju poziva vse člane, da se udeleže po- greba člana podporočnika g. Stanka Lojka, ki sc vrši jutri 1. novembra ol) 11. dopoldne izpred celjskcga ko- lodvora na mcstno pokopališče. c Osebna vest. V torek 28. t. m. se je mudil v Celju okrožni Inspektor g. dr. Schaubach in posetil sresko načelstvo. c Iz upravne službe. Gosp. Andrej Bizjak, politično-upravni pripravnik pri sreskem načelstvu v Celju, je premeščen k sreskeinu načelstvu v Konjice v primorski banovini. c »Konvencija o osemurnem de- lavniku«. 0 tej zanimivi tomi bo pre- daval tajnik Delavske zbornice v Za- grebu in prodsednik Zveze Privatnih Nameščencev Jugoslavije g. Vladi- mir Pfeifer, na sestanku celjske po- clružnice ZPNJ v petek, 31. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih Na- rodnega doma. Ta konvencija bo v kratkem predložena v ratifikacijo tudi riaši državi. Vsak nameščenec in delavoc sploli so mora zaintcrcsi- rati za to važno socijalno pridobitev, ker bo pred odločanjem o ratifikaci- ji gotovo vsej javnosti in še posebno najbolj zainteres.ii'anim delavskim in nameščenskim slojem dana prili- ka, da bodo mogli po svojih ustano- vah uplivati na to odločitev mero- dajnih faktorjev. c Za novo zgradbo Pokojninskega zavoda na stavbišču med Razlagovo, Vrvarsko in Kolenčcvo ulico v Celju so bila oddana dela stavbni tvrdki »Slograd« v Ljubljani kot najcenej- šcmu ponudniku. S prvimi, deli bo- do pričeli v najkrajšem času. c III. izkaz prispcvkov za Puncer- jev spomenik. Mestna hranilnica Ce- lje 1000 Din; Mestna obCina Celje 500 dinarjev; Sokolsko društvo Sv. Pa- vel 230 Din; I. Srebotnjak, Sv. Peter 200 Din; dr. Novačan, odvetnik v Ce- lju 100 Din; dr. Hočevar, zdravnik v Celju 100 Din; K. Krašovec, St. Vid 100 Din; Sokol Gornji grad 100 Din; Sokol Zagorje 100 Din; Sokol Hrast- nik 150 Din; Zadružna gospodarska banka 100 Din. Po 50 Din so darova- li: dr. Milko Urašovec, odvetnik, dr. Juro Hrašovec, odvetnik, dr. Karoi Laznik, odvetnik, Peter Majdifi, vele- industrijec, dr. Ivo Rajšp, primarij, dr. Gvidon Sernec, odvetnik, Rudolf Stermecki, veletrgovec, dr. Dragotin Vrečko, odvetnik, Kmečka posojilni- ca, Zvezna tiskarna, neCitljiv, Sokol Braslovčc, občina Slovenjgradec, M. Prepeluh, Beograd, Fran Malgaj, Ma- ribor. Po 40 Din: Ivo Šolinc, kaplan. Po 30 Din: Ivan Rebek, ključ. inoj- ster, Rafko Salmič, juvelir. Po 25 di- narjev: Jos. Vrbovšek, žel. uradnik, Logatec. Po 20 Din: dr. Hubad, sreski načelnik, Naprudnik Drago, ravna- telj, Novak Martin, žel. uradnik. Po 10 Din: dr. Bavdek Jože, okrož. sod- nik, dr. Breschar, zdravnik, Cerlini Drago, ti'govec, Četina Milan, faktor, Delakorda, trgovec, Dobovičnik, tr- govec, Dolinsek Rafael, gremijalni tajnik, Ferant, urar, Fischer, trgo- vec, Krajnc Franc, brivec, Plavc Jo- sip, trgovec, Toplak Josipina, blagaj- ničarka, Zorko Anton, viš. pis. pred- stojnik, 2 nečitljiva. c Zahvala javnostiZ Zbirka za spo- menik koroškemu junaku in pesniku Srečku Puncerju je donesla 13.241 dinarjev in so s tern kri-ti slroški za spomenik, ki jc bil odkrit na svečan način. ob veliki udcležbi tiaroda dne 19. oktobra v Braslovčah. Za posla- no prispevke se podpisani odbor is- kreno zahvaljujc zavodom, korpora- cijam, društvoin in posamezni'kom, ki so v velikem umevanju omogočili uspeh akcije. Zahvala tudi vsem, ki so s svojo udelcžbo pri odkritju dali svečanosti sijaj in pomen. — Odbor za postavitev spomenika: Fran Roš, predsednik; dr. Ervin Mejak, tajnik; Novak Martin, blagajnik. v. Smrtna kosa. V celjski bolnici je umrl v torek 28. t. m. 7 mesecev star sinček progovnega delavca Vlado Frišek iz Št. Vida pri Grobelnem, v četrtek 30. t. in. pa 2-letni sinček ru- darja Avgust Zupančič od Sv. Kri- s'tosa nad Laskim. c Mestna knjižnica je izposodila v mesecu uktobru 1128 strankam 2321 knjig. c Nesreče. V pondeljek 27. t. m. je popravljal 24-letni posestnikov sin Ivan Dobnik v žt. Juriju ob juž. žel. nabit samokres, ki je padel na tla in se sprožil. Krogla je zadela Dobnika v glavo in ga težko poškodovala. — Marjeta Drofenikova iz Dramelj je padla pri nabiranju dračja v gozdu tako nesrečno, da si je poškodovala hrbtenico. — Na Ledini pri Rogaški Slatini je padel 26. t. m. GG-letni de- lavec Franc Krajnc, ko je hotel na hlev, z lestve in si zlomil desno roko v ramskem sklepu. — 24-letnemu hlapcu Jakobu Kukoviču na Poni- kvici pri Ponikvi je vrgel 25. t. m. nekdo kamen v levo nogo in jo ob- čutno poškodoval. — Na Selu pri Velenju se je 25. t. m. igral 6-letni posestnikov sinček Jakob Požin z otroci. Neki otrok mu je podstavil nogo. Požin je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. — V torek 28. t. m. je ugriznil pes nekega trgovca na Polzeli 7-letnega akrobatovega si- na Sorasina Nemečka iz Kostelca v ČSR in ga precej poškodoval. — V železarni v Štorah je padel v torek 29. t. m. kos žarečega železa delavcu Jakobu Planku na spodnjo ustnico. Plank je dobil hudo poškodbo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Prepričajte se, kakšno angleško blago Vam nudi po nizki ceni J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 c Trošarina na vinsM most. Mest- 110 načelstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, jc z odlokom z dne 30. sep- tembra. 1930, II. No. 30.430 dovolila, da sme mestna ob&iha celjska za kritje občinskih potrebšein v letu 1930. po celem občinskem ozemlju pobirati občinsko trošarino po 25 di- narjev od 100 litrov vinskega mošta. c Občina Celje - okolica bi oddala za svoji ali v brezplaeno stalno oskr- bo dve deklici v starosti 11 in 13 let ter enega fanta v starosti 4 let. Za- devne informacije se dobe v obCin- ski pisarni na Bregu med uradnimi urami. c Mestna knjižnica bo poslovala v soboto 1. novembra od 10. do 12. do- poldne in ne zvečer. c Zanimiv dar. Šolski upravitelj okoliškc deške osnovne sole v Celju *e zahvaljuje davenemu nadupravi- telju v p. g. Stacllerju v Celju, ki je podaril soli velikega, z razpetimi pe- rutnicami 2 m širokega beloglavega jaslreba, ki je b.il ustreljen v PodCe- trtku, rojstnemu kraju g. Stadlerja, v trenutku, ko je hotel odnesti neko dete iz zibelke. c Dijaški kuhinji v Celju je daro- vala ga. Rici dr. Mayerjeva v Šošta- nju 150 Din v Ančotov spomin za Vse svete. c Razglas. 1. Celjska mizarska za- druga r. z. z o. z. v Celju-Gaberju št. 52 javlja tern potom svojim cenje- nim naročnikom, da doscdanji po- slovodja g. Jurič Fran jo ni veC v nje- ni službi ter nima več pravice pre- vzeti nai'ocila in izvrševati inkaso v njenem imenu. Pooblastilo za inka- so ima saino zadružni blagajnik go- spod E. Janežič. — Colje-Gaberje, dne 28. oktobra 1930. 80(5 c Izgube in najdbe. Izguba: V pe- tek 31. t. m. zjutraj je bil izgubljen na poti od Glcdališkc do Gosposkc ulice rujav telovnik. Najditelj naj ga izroči v brivniči »Mila« v Vodnikovi u][ci. _ Najdbe: ščipalnik in plete- na ročna torbica, najdena 27. t. m. na Dečkovem trgu; denarnica z 2 znamkama in novcem za 10 par. c Aretacija »gostov« v kapucin- skem samostanu. Celjska policija je izvršila v pondeljek popoldnc racijo v kapucinskein samostanu in prije- la sedem brezposclnih, ki so priSli beračit v samostan in dobili tarn ma- Jico. Policija jih je odpremila v do- niovinske občine. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skcm srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivih bolezni v Ce- lju in celjskern srezu od 8. do 14. oktobra naslednje: griža: v celjskem srezu je ostal cdini bolnik še dalje v oskrbi; gkrlatinka: v celjskem srezn ostala od prejšnjega tedna 2, ozdra- Št. Strašek zaloga čevljev, Celje, Kovaška ulica fitev. 1. Bogata izbira vseh vrst čevljcv za jesen in zimo, v dobri in trpežni izdelavi, sportnih čevljev, snežk, galoš in hišnih copat, po nizkih cenah vel 1, ostal še 1 v oskrbi, v mestu Ce- lju ostali 4 bolniki Še dalje v oskrbi; davica: v celjskem srezu ostali od prej 3, ozdravel 1, ostala še 2 v oskr- bi, v mestu Celju ostala od prej 2, ozdravel 1, ostal še 1 v oskrbi; sen: v celjskem srezu ostali od prej 3, umrl 1, ostala 2 v oskrbi. c V restavraciji »Wilson« v Gaber- ju v soboto in nedeljo koline. Ravno- kar prispelo izvrstno rdeče vino in vinski most po 10 in 12 Din. Na raz- polago šah in igral ne karte. Za obi- len cbisk se priporočata Karl in Pep- ca Perc 784 c Nočno lekarniško službo ima od sobote 1. novembra do vštetega pet- ka 7. novembra lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 2. novem- bra do vštete sobote 8. novembra IV. vod pod poveljstvom g. M. Orehovca. Najboljše angleško sukno za moške obleke dobite pri J. Kudiš, Celje Tast Kondeiik in zet Vejvara CeSki spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 113 Gospa Muknšnablova je pila, po- stavila kozarec na mizo, pogledala na mali ostanek na dnu in ker je menila, do. ni vredno to pustiti, je zopet prijela Cašo, kakor bi se naglo odločila in je zvrnila kar je ostalo v nji. Obrisala si je z dlanjo usta, na- stavila uho proti spalnici, Ce Pepica in mala še spita, ozrla se je po po- služalcili in je rekla s povdarkom: »Da, draga družba, izredni slučaji so, človek ne bi verjel. Toda ko vidi- mo z lastnimi očmi in slišimo na lastna ušesa, moramo verjeti. Tomaž tudi ni verjel, dokler ni položil prsta v rano, kaj pa ena izmed nas, ki položi tja vseh pet prstov?« Katinka je porabila odmor in predgovor in je zopet nalila gospe Muknšnablovi, da ji ne bi bilo treba pozneje vstajati, v sredi zgodbe. Matrona se je sicer branila, da, pri- jela je celo z desnico kozarec in ga z levico pokrila, toda z razprostrtimi prsti, tako da je teta Katinka prav lahko nalila skozi nje do vrha. »Saj sem že toliko izpila«, se je sramovala gospa Muknšnablova; »na vesti boste imeli, če me to zmore.« Toda medtem jc gledala tako zado- voljno na polno čašo, in njen obraz je bil pravo nasprotje hlinjenega strahu. Dobro je vedela, da njo kaj takega ne zmaga tako hitro. Ni sc ', posrečilo to niti ^taremu gospodu pivovarju pri Štuki, kjer je bila en- krat za babico, in tarn je bilo pijače, ti moj Bog! Scdaj se je obrnila na divanu, ka- kor bi iskala dolinico, iz katere je prej vsled kretnje malo skočila, da- la je roke križem in je začela: »Nekoč — tudi od tega je preteklo že precej let — je prihitela k nam hišnica neke hiše na PerStinu. Ta- krat še ni bilo tarn toliko vinaren, kakor sedaj, toliko mesarjev in bra- njevcev, takrat je bila v vsaki hiši kaka velika trgovina, dvorišCa pol- na sodov in škafov skoro do ulice. In v neki visoki hiši je bila zelo ve- lika trgovina — no, recimo, da se je imenoval gospod Paštika in drug, da nikogar ne izdam. Ta hišnica je bila \a one hiše. Naj se hitro pripravim in naj grem. — No, letim, zakaj pa ne. V takih hišah je izvrstna kondi- cija. Ker sem bila vsled naglice vsa zniešana, stopim na dvoriŠče skozi neka vrata, nad katerimi je visela sirma. Bil je tarn »kompitor«, pisar- na. Za mizo je sedel neki gospod, prav prileten in zelo koščen. Pogle- dal me je, spoznal po posodah, kdo in jkaj sem, in se je zadrl nad menoj kakor ljudojed: V prvem nadstropju, gospa! Tu se dela! — Tako je kriknil, da sem bila vsa prcplašena. — Torej v prvo nadstropje. No sevecla. To je bilo kakor grofovsko stanovanje. Preproge že v predsobi in tapete tu- di na straniSCu. Slika pri sliki, sa- ma stukatura, od vseh strani je gle- dalo pohištvo. Takoj sem videla, da tu ni niCesar na dolg In niSesar na obroke. Prva dekla je bila v kuhinji, druga y sobi, in stara, prijazna go- spa me je peljala v s]>alnico k paci- jentki. Moj Bog, to jc bila gospa! Kri in mleko, tako nekaj čez dvajset, ka- kor naslikana. No, ni še gorelo. Samo ukazala sem, kaj in kako in sem pustila sta- ri gospe ključ od hišnih vrat, da bi lahko poslala pome, ako bi bilo tre- ba prihiteti ponoči — včasih človek ne more priklicati hišnika. Toda ni- so me budili. To je prišlo šele tretji dan zjutraj. Tak prisrčen fantek ka- kor Jezušček. Mislila sem sir dečko, na boljso rodbino nisi mogel zadeti! Tu je bilo vse kakor v nebesih. Veliko človek vidi, dragi gospod, v mnoge hiše pride in marsikje ne bi privoščil, da se jim godi tam tisoC- krat bolje nego kakemu izmed nas, toda slednjič se vsega privadi'te. In ko sem hodila k gospe Paštikovi in drug, me je vselej zagrab;ilo: punca, ko bi mogla ti s svojo Lotinko tako- le živeti do sinrti! — Toda na svetu vse goljufa. Šele pozneje sem se spomnila, kako je bila mlada gospa žalostna, ko sein jo zagledala, ved- no je bila objokana in nekoč sem zaslišala — ko sem se tiho vrnila iz kuhinje — kako govori oni stari go- spe — bila je njena mamica — in kako pri tern obupuno ihti: Veruj, mamica, rajši smrt, rajši smrt! — Toda to poznam, to je skoro povsod. Saj taka stvar, za božjo voljo, ni no- bena kadrilja. Torej mali fantek je bil na svetu, mamica je bila zdrava, dete zdravo in ko je bilo vse v redu, pravi stara gospa »boljši« dekli, hišni: Lojzika, pojdite doli po gospoda. — Toda tako žalostno je to spregovorila, kakor bi ga vabila na pogreb. In ko je to re- kla, sem se ozrla na ml ado mamico — in ta je bila v tern trenutku bleda kakor smrt, skoro pepelnata. Ni dolgo trajalo, ko so se oglasili koraki — prihajal je oče. Radovedna sem bila, kak je, ker ga še nisem videla. Vrata so se odprla, in na pra- gu je stal oni koščeni gospod, ki se je predvčerajšnjem doli v »kompito- ru« nad menoj zadrl. Stal je med vrati, kakor oni vojak pri božjem grobu, gledal nas je Cukasto in vpra- Sal: No, ali je že konec komedije?« Na obrazu gospe Muknšnablove se je pojavil izraz, kakršen je najbrže počival na njem tudi tedaj, ko je go- spod Paštika zakričal. To je bila sko- ro ilustracija k njeni zgodbi. Teta Katinka je poslušala z izbuljenimi očmi, mojster Kondeiik se je oprl na mizo. Gospa Muknšnablova je zopet pi- la, kar pa ni prepodilo z njenega obraza omenjenega izraza strahu. In nadaljevala je: »Gledam gospoda Paštiko vsa preplaSena, zakaj takole očctje ne vprašujejo. Toda takoj sem se za- vedla, dvignem iz zibke detece — niti cutila nisem, da me je gospa tašča prijela za rokav — in ga ne- sem gospodu Paštiki. In pravim: Tak pozdravite ga, dragi gospod, saj to je gospod sin. Ni inogel pri- Cakati osieta! Toda on je zamahnil z roko, kakor bi ga od sebe zapodil — in čudno, da mi ga na iz naročja po(lrl _ in je rekel zasmehljivo: Saj ga bo prisiakala, gospa. Le skrbi- te za svojo stvar — ostalo in ure- dim! Šiev. 87. «Nova Doba« 31. X. 1930. Stran 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANK A Delni&ka glavnica Din 50,000.000' Rezervni *aklad okoli Din gQ,OQOBOOÖ<— Centrala: Ljubljana, Dunajskac. I»OI>RUŽKriCES: Breiicet Celje, črnontelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Efovi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenj- ----- gradec, Split, Šibenik, Zagreb. ----- Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon št, 261, 4(3,502,503 in 5O4 se priporoča za vse v bancno stroko spadajoče posle. KTO1TI MAI>IOI Elektrotehnično podjetje iii dispenzar v službi soci- nlaohigijenske borbe proii jcLiki kot Jjudski i>.i kužiu bolcxni. Pretl krat- i\im jo izšlo.v založbi Tiskovne /a- liruge v Ljubljani pod gornjiin na- slovom impozantno, 810 strani ve- like oblike obsügnjoce i>oljudno- znanstveno delo znancga strokov- njaku v j)obijanju tuberkulöse, pri- marija splošne bolnice v Mariboru, docenta praSke mcdicinske fakulto- te dr. Ivana Matka. S širokim, tonu>- ijitim znanjem zasnovana knjiga je scstavljena iz dveh delov, katerih prvi obravnava na 342 straneh vsa vprašanja, ki se nanašajo na oživo- tvarjanjo in notranje clelo dispen- zarjev vobče. Drugi del knjige, ki ob- sega 4G8 strani, obravnava izključ- no le vprašanja, ki se namišajo na holnika kot kužni vir. Priznati je treba avtorju, da mu je s tem delom uspelo sestaviti kompendij odgo- vorov in nasvetov na raznotera vj)ra- Sanja, ki doslej v tako preglodni in izCrpni obliki v naši zdravstveni li- tci'aturi Se niso bila obdelana, v šte- vilnih točkah razmotrivanj pa sploh še nikjer objavljena. Glede jezika je treba povdariti, da je lop in gla- All že Ite, d» se in revmatizma lcmeljilo iznebite! Revina je strašna in dalcko razširjena bolezen, ki neprizanaSa niti bogatašu niti siromaku, ona išče žrtve v palači enako kakor v koči. Prerazlične so oblike, v katerih se bolezen pokazujc. R največ je bolezni, ki imajo najraznovrstnejšn imena, niedtoni ko niso nič drugcga kakor revmatizeni. Včasili bole kosti in sklcpi, včaiiih otcko členki, roke in noge so izkrivljene; trga- njc, zbadanjc v raznih delih telesa pa tudi slabost .oči, vse to so posledice rcvtne in kostnih bolečin. Kakor so različni pojavi, v katerih se bolezen po- kazuJG, tako rnnogoStevilna so vsa mogoča in nemo- goča zdravila, medicine, miksiiire, tnazila itd., ki so ponujfijo trpečcniu človcku. Večina tcli sredstev ne more popoliioma izlečiti, v najb:)ljšem slnčajn le za kratek čas ublažiti bolečine. Kar Vam mi priporočamo, je povseni neSkodljiva zdravilna pijača. ki je že mnogim bolnikom POMOGLst. NaSa kura je izborna in nag o deluje. Da pridobimo čim več pristašev, smo sklenili, da poSljemo vsakomur, ki nain piše, POPOLNOMA B^EZPLAČNO nnSo interesantno in poučno razpravo. Torej kdor trpi bolečine in kdor želi, da se teh bolcčin naglo, tetneljito in brez nevarnosti reši, naj piše še danes na AVGUST MÄRZKE, Berlin, VVilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. 11. dek. Vsa anov se obravnava v raz- umljivi, prijetno čitljivi obliki, ki vkljub mestoma težji sirokovni tva- rini ne utrvija in ne odbija, marveč čitatelja bolj in bolj veže ter mu vz- buja zanimanje za stvar. Knjiga, ki jo vsakomur toplo priporočamo, se naroča v Tiskovni zadnrugi v Ljub- ljani, šeltmburgova ulica 3, in stane v obehllfdelih mehko vezana 270 Din, v platno vezana pa 300 Din. Kino Mestni kino Celje. Petek 31. okto- bra in sobota 1. novembra (Vsi svet- niki): »Prebuj&Tije«. Ganljiva Ijubav- na drama kmečkega dekleta in mla- dega osicirja. 7 dejanj. V glavni ulo- gi Vilma Banky. Izredno lep film. — Nedelja 2., pondeljek li. in torek 4. novembra: »Divje orhideje«. Drama m!ade žene, ki ljubi starega moža. () dejanj. V glavnih ulogah slovita Greta Garbo in Nils Asther. Krasne pokrajinske si ike. Prvorazreden film. Predstave: ob delavnikill ob 8.15 zve- čer, v soboto (praznik) 1. in nedeljo 2, novembra ob 3., K>5., G. popoldne in 8.15 zveCer. Stanovanje 4 sobe, kuhinja, shramba in pritikline se odda. Celje, Glavni trg 10. Sobica s celo oskrbo se odda na Jožefovem hribu. Informacije v upravi. Pisarniško delo po dve uri dnevtio zvečer v pisarni ali pa doina, prevzaniein takoj. Vešč knjigovodstva, bilanciranja, strojepisja in vseh drugih pi- sarniških poslov. Naslov v upravi. Dve sfanowanji slirisobni, kopalnica, kuhinja in p rilikline I še oddata takoj, cno trisobno stanovanje,, I kopalnica in kuhinja pa se odda 1. XII. 193O' Naslov v upravi. LJubitelji dobre aromaiične Rave clobijo prvovrslne pražene mešanlce in drugo kolonijalno blago vedno sveže po nizkih cenah pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje Gojzer|«e, sportne čevlje ae$vTm' fine iulcsi.l»:rie cevlfe v najrnoriernejši izvedbi izdeluje po rneri iz na holjšcga blnga priznana delavnica, ki iamči za svojc izdelke. Josip Kos, čevlj. mojster, Celje, Dečkov trg 6 Vulkanizaclja snežnih čevljev! Kmetsha posojilnica za celjsho oholico v Celju ____________'-----------------9H— registrovana zadruga x omejenc xaveio gggaag*—"¦ ¦—' —¦ Pisarna v Prešernom uMci S Hranilite vloge otorestuie po 6—8% cistih, 8>rez remnega davka. ÄE fi a »I ¦go i Sir an 6. «Nova Doba« 31. X. 1930. Štev. 87. JAKOB KOVAČ, CELJE dipi. feroja&lu salon Razlagova ul 6 priporoča svojo bo^ato zalogo Češkega in angleškega sukna tpr sukna vseh vrst 7/<\ zimske plašče, [ i /ovrstne trenchcoate za dame in gospode od 1100 Din naprej. Obleke p» meri in najnovejšem krojn. Točna postrežba 10 in solidnecene, 2s Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa stcklarska dela pri 27 50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah iid. ter kritjc streh in nad*v(-t!ob z žičnatim aii robatim steklom z ^aranciio. Najvtčja zaloga čeških sip, dobava ogledal po tovarniških cer.ah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 1843. Nobene podružnice. Najboljše angleško sukno za obleke in DOUBL za površnike dobite samo pri I. Riß, Celje, Rrolia Petra cesta 13 J.NOVAK Celje, Prešernova 24. trgovina koles, Sivalnih strojev, gramofonov in ^ramofonskih plošč. Najnoveiši šlagerji stalno v zalogi. Cene zmerne! Prodaja tudi na obroke. Električnc žepne svetiljke, batenje, jedilno orodje, ter- moi steklenice in razno drugo železnino kupite pjav ugodno v trgovini Jos. Jagodič, 3 Celje, GB^vni tt*g 15 2s Brivnica Slomskov trg 6 pri mostu, Doleg župne cerkve, prej M. Pirc, sedaj M. Bukovčan, se pripo- roča. Striženje za dijake in licence 2 samo 3 Din. 2 Uceitec se sprejme. Julio Meinl, Celje. 2-2 Kompletna spainica iz trdega lesa in kuhinjska optava se ceno proda. Franjo Kunc, mi2arstvo, Celje, Gaberje §t. 69. ure doze očala obeske ustnike prstane verižlce in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, luvellr, öptlk CELIE, Glavtii trg 4. Stanouanhka posredovalnica PreŽernova ulica 6 nudi lepe sobe po različnih cenah. Po- sreduje tudi stanovanja, soba in lo- kale po različnih cenah. Sobe za dijake. Kranjshe blobase sir, salamo, sardine, pastete ter vse vrst specorijskr- in deükatesno bhigo pnporuča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE Kralja Petra cesta 17 in Samostanska ulica štev. 4. ~EN6LEBEÜT Prvovrstne belg'iske gume za auio, motorna kolesa in dvokolesa na zalogi. Zastopstvo i:a dravsko banovlno RUDOLF PERDAN MEHANICNA DELAVNICfl CELJE, MARIBORSKA C.11 Zuhtevajte ponudbe ! MALINOVEČ pripravljen iz aromaticnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Disi tQ' Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. 1U0 TOMČlC CELJE, Glavni trg — Aieksandrova ulica. UITANOVUENA &ETA 1881. Celjsha posojilnica I u Celju _______Celje Y lasfni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuje najugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zeinstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yalnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000—. PODRUiNKIs MAR1BOR ioifANJ ftleksandrova cesta St. 11. (v lastni \\\l\) JT%«»^«%«»4 rf%^ "&