76. številka. V Trstu, v soboto 22. septembra 1888. ,.E D I N O S T" izhaja dvakritr na teden, vsuko firedo in soboto ob 4. uri popnludnu. „Edinost" stane: za vse leto jjl. H. — ; izven AvHt. 9.— pl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4..M) „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 Ho „ Posamične Številke se dobivajo v prodajal nicali tobaka v Trst? po A nov.. ▼ Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST V«i dopisi ne poAiljajo uredništvu v ulici Carintia št. 2s. Vsako pismo mora biti frank orano, ker nefrankovtina »e m sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se raruno po 7 nov. vr.tica v p.-titu ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi pa obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate preloma upravništvo v ulici (1arintia Odprte reklamacije so prešle poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Prmorsko. »V eilinoat j« mol!«. Narodnost in vera. Predmet temu spisu navdahnol nam je v zadnjih listih natisneni spis, govoreč o našej duhovščini in njenej nalogi. Kaj je prav za prav narodnost ? Opi-šimo pred vsem domoljubje : — domoljubje je ona blaga čut, ki veže človeka na vse, kar jo domače : stariše, sorodnike, sovasjane, someščane, dežele, kraj, kjer je rojen, jezik, običaje in šege; narodnost je ori sladek spomin na domačo hišico, na domače lepe hribe in doline, travnike in loge; — predmet domoljubju je dom v ozkem in domovina v širjem obziru. Vsaka domovina, ali prav za prav prebivalci vsakterega kraja, spadajo k tej ali onej narodnosti. Narodnost je tedaj zavedanje lastnega rodu in jezika. Kaj je pač lepšega, blažjega, vzviše-nejšega med stvarstvom, nego ljubezen do svoje domovine, rodu in njegovih šeg in jezika ? Narodnost je ona čut, ki nas krepi, jači in stvarja v nas značajne može. Rekli bi skoraj — kdor ni naroden, tudi ni zna-čajen ; značajneža smemo imenovati le onega, ki je jednih plemenitih misli ter bo no pusti gibati in gnati sem ter tja liki peresce na šibkej vejici. Pričujoči vek je res vek narodnostne ideje. Tudi naši pradedje so so sicer zavedali sorodnosti in skupnosti, a morebiti ne v tolikoj meri, kakor sedanji vek. Kriva tega pa jo bila tedanja temota in slepota na kulturnem polju. Slovstvo in vzvištnejše humane ideje so so razvile le v poznejših vokih, osobito v sedanjem in z njimi razvila se je tudi ideja narodnosti. Narodnostno načelo hoče sedanji vek načelno utemeljiti ter po tej ideji strogo preustrojiti in preravnati javno življenje. Narodnostna ideja je postala mogočen faktor v javnem življenju; — njo opisuje slovstvo, opeva pesen, predočuje slikar in kipar, z njo računa politik, na n jo : naslan jajo in se vzdržujejo cel6 države, i Najslavnejši dogodki zadnjih let bili so posledica življenja narodnostno ideje, ki je po tem takem postala res faktor, na kojega moramo v posebnej vrsti obračati svojo pozornost. Jedno smo narodnosti, jednoga smo jezik« ; — kdor tega načela noče spoznavati, oni jo kukavica, brezznačajnež, kajti kdor je naroden, ostaja mu tudi kolikor toliko značaju, ki ga povzdigne nad onega, kojemu je narodnost trebuh in denar. Narodnostna ideja jo dandanes postala istinito velike važnosti ter bila in je PODLISTEK. pogoj obstoja celih držav. Narodnostna ideja je užgala hrabrost v srcih Nemcev leia 1870. in zmagala slavno bitko pri Sedanu ; ona jo tudi vžigala srca neosvo-bodjenih Italijanov, da so z velikimi žrtvami združili vse prebivalce Italije v jedno jedino državo. Koliko važnost uživa ista ideja v Germaniji in med Nemci v Avstriji, pričajo nam boji, ki se bijejo za pravice raznih narodov v državnem zboru. Velike važnosti bila je ta ideja tudi pri starih Rimljanih, koji so v deželah po sebi osvojenih, svoj jezik posebno pov-darjali in gledali na to, da se mej ljudstvom širi in več kot možno nadomestuje tamošnji. In res, latinski jezik bil je, rekli bi, tedaj svetovni jezik, kakor je bilo rimsko cesarstvo nekako svetovno cesarstvo. Uže v času Rimcev je tedaj narodnostna ideja imela svojo veljavo ; uže tedaj I so Rimski osvojevalci gledali tudi na to, ( da so njihov jezik širi ter so drugi de-i želni jeziki kolikor možno zatirajo. | Saj jim jo bil le Rimec in kdor je latinski govoril, olikan človek, drugi pa vsi ! „barbari" ! Ako bi Rimci ne bili gledali na svoj jezik, da se siri in posebno spoštuje, bi se ga podvrženo ljudstvo ne bilo tako dobro navzelo in sedanji Lahoni, niti pravi Lahi v zgornjej in spodnjej Ttaliji bi no imeli uzroka poudarjati toliko svoje rirn-| Bko pokoljenje. Rekli srno, da je ta ideja v novejšem j času posebno oživela in ni čuda, da je ta , oživalost posebno se pokazala mej Slovani — da, rekli bi skoraj, — uzrok so jej bili nekako Slovani. Ta narod, čigar minolost je zamešana v boje z divjimi Turki in drugimi narodi, ni se mogel liki drugi zahodni narodi slovstveno oli-kati in so povzdignoti na ono stopinjo omike, kakor imenovani narodi. Slovani na vzhodu živeči bili so na braniku, da niso i divjaške trume pokončale, kar jo um za-hodnjih narodov vsejal in naredil. Ni čuda, ako so v takih okolščinah v kulturi za | drugimi narodi zaostali — veda in uinet-nost, kakor tudi omikanjo sploh se vrši j v mirovnih časih ; vojna in bojevanje jih j uničujeti. Naravno je, da Slovani hočejo i 8°dt»j popraviti, kar jim v prejšnjih časih j po lastnej nekrivdi ni bilo mogoče spol-| niti. Od tod prihaja uprav večji razvitok j in močnejše poudarjanje narodnostne ideje i v Slovanih. Ideja ta je, kakor smo zgoraj obšir-I nejše govorili, velike važnosti pred vsem za obstoj kacega naroda, za njegovo omiko in slednjič za vero kacega naroda. Ni tedaj brezmiselna utopija, niti ne gola domišljavost — narodnostna ideja ni tudi nasprotna drugim idejam, osobito pa ne verskej ideji, — kakor bi to žalibog nekateri izmed slovanskega katoliškega duhovstva radi pripoznali glede narodnostne idejo slovanske. Veliko več se narodnostna ideja strinja z versko, dt\ — smelo trdimo — mora so strinjati ter biti, osobito v Slovanih, v podlago in pomoček verskej. (Dalje prih.) Jastreb contra Grlica. Češki spisal Svntopluk Čech; provol M. Vrnilež. (Dalje.) Na obličji gospoda Grlice pojavi se napetost blage nadejo. „.leden mojih znancev ima loterijsko kolekruro. Vsled preobilnega dela potrebuje človeka ki bi prejemal in zapisoval stave, izdajal loteriske listke in sestavljal potrebne izkaze. Uvidite. da je to zelo lahko in mirno delo." Z obraza gospoda Grlico izbrisan je bil, kakor z gobo, izraz blagega očekivanja. Prevare na njem bila je tako vidna, da je gospod Jastreb hitro dodal: „Bilo bi to se \c, I o začasno opravilo; dokler bi za vas vnomtejšega mesta ne našel. — Razven tega imam še drugo ponudbo pripravljeno. Pogledali ste nekoliko i v mojo domačnost. Upam, da ni na vas neprijetno uplivala. Jaz sem sicer udovec, ali uzorna skrb moje gospodinje, daljne sorodnice, ohranja v mojem stanišči oni prijetni red in čisti lesk, ki jo obkrožoval mojo drago, v spomina mi večno živočo pokojnico. Ona mi jo zapustila dvojo otrok, na koje Odbornikom in odbornicam delal, podpor, družtva. Na enem koncu mesta odpre se sedaj slovenska šola pri sv. Jakobu; kar tukaj pridobimo za slovensko stvar, zgubimo na drugem koncu Trsta. Znano je vsem odbornikom „Delal-skega podpornega družtva", da se odpre na Greti, v hiši pred gostilno „AllaScarpa" italijanski otročji vrt ali otrošjko zabavišče. Sicer je imela uže tudi lanjsko leto gdč. Leitner tako zabavišče, pa imela je samo malo otrok, kor je bilo zabavišče privatno, in so storiši morali za otroke plačevati. Sedaj bode pa to drugače. — Novo osnovani vrt ali zabavišče podpira družtvo „Pro Patria", katero je tudi uže razpisalo službo vrtnarice. Govori se, da jo prosilo za to službo mnogo izprašanih učitoljic-vrtnaric, seveda Italijanko — dalje so 'sliši, da se je oglasilo nad 100 otrok za sprejetje in da so jih oglasi še več — tako, da bi so znalo pripetiti, da bode premalo prostora za jodno zabavišče, da bodo napravili še drugo. In kolikor več jih napravijo, tolikor slabše za Slovence. Uže sedaj se na Greti skoraj povsod ob cesti sliši samo laško žlobudranjo, uže sedaj hodi iz Grete nad 200 otrok v šolo k Prajnič-u na Belvedere, kateri vsi bi morali hoditi v šolo v Rojan, ko b; bili starši pametni in zavedni Slovenci. Kolikor otrok gro v šolo na Belvedere, toliko jih je za nas Slovence izgubljenih, ker se tam popolnoma polaščijo, kajti šola je vsa italijanska; ko bi hodili pa v ro-jansko šolo, bi vsaj ne po/.abili tako hitro slovensko. V šolo Belvedere pa hodi mnogo otrok, kateri no znajo po očetu in materi niti besedice laški. Sedaj se bodo navadili otroci v laškem otročjem vrtia nekoliko luški žlobu- je prirastlo vse mojo srce. Vse moje težnje posvečene so njiju boljši bodočnosti. Moja Rozina je sieer zelo dobra in čuvstvena ženska, ali ne more jima deloma radi preobilja don^čih opravkov, deloma , radi kmetske, prosto svoje odgoje, dati * prata gospoda Grlice, i ako bi moral jedi one družbenske uglajenosti, s kojo bi j radi tega prstana posebno rubežno zahte rad obdaril svoje male dragulje. Odločil vložiti, sem se toraj, da za nje vzamem odgoji-i „Pomislil sem si," reče stlačeno ne-teljico." voljo, „da bi k temu izborno godila vaša Gospod Jastreb premolkne ; vidno pri-1 gospodična hči, mlajša namreč. Kolikor čakuje, da bi šel gospod Grlica naumljeni j morem iz površnega pogovarjanja Hoditi, njegovi ponudbi naproti. Ali ta si razmi- ima mnogo olikanosti, nežen, fin značaj, šljen noiirrava z snubnim Iirfltonnm L-i icifm-ni menim riti Iti Itiln miiiim nI duhAi-iii Znova govornik premolkne, ali i to pot ne prestane razmišljeni poslušalec v svoji igri s prstanom. Gospod Jastreb priseže v duhu, da potegne to svetlo igračko pri najbližji priložnosti vlastnoročno s no evo drati in zatem postanejo seme za prvo I razrede laško šole v Rojan u in tako so bode po časi vsa šola v Rojan u spremo-| nila v laško. Napravili bodo tudi pri sv. Jerneji v Parkovljah laški razred ali „klas" in govori se, da se jo oglasilo več učencev in učenk, kakor pa za slovenski razred in tako se tudi doli širi laščina, četudi po časi. Zakaj pač to pišemo, odbornicc in odborniki delalskega podpornega družtva i* Srce mo boli, ko vidim, da se otroci od nevednih starišev sami takorekoč predavajo Italijanstvu! Marsikateri izmed Vas odborniki in odbornice, lahko v tem kaj pomaga. Marsikdo ve, kam ta ali oni ud delalskega podpornega družtva pošilja svojo otroke v šolo. — Marsikdo izmej Vas odbornice in odborniki ima kakega prijatelja al« znanca, Kateri morebiti ni ud našega slovenskega družtva, pa ima otroke in jih pošilja v laške šole. Tacih starišev je posebno veliko delaleov stanujočih v Rojanu, v Skorkoli, na Belvederu, na Greti, kateri delajo ali na južni železnici, ali pri dogaui, ali v mlinu „Economo", ali v pivovarni pod „Boschettom" pri privatnih trgovcih ali pa tudi pri Lloyd-u. Kedor izmed Vas ima morebiti tacega soseda, znanca ali prijatelja, naj ga poduči, naj mu pove, da so v laških šolah malo ali nič no nauči, da pozabi še svoj materni jezik, ali pa jo sram govoriti ga, ker noče biti „ščavo". Če tedaj veste o katerem očetu ali materi, da pošilja svoje otroke bodisi v otročji vrt — recite ji, podučite jo, da jo bolje, da ga ima doma, če jo tudi težava ž njim; ako kedo pošilja svoje otroke v laške šole na Belveder, podučite ga, naj jih pošlje raje v slovensko šolo v Rojan, kor tam so bodo gotovo več naučili, ker se govori vsaj v domačem slovenskem jo-ziku, kako pa pri Prajnič-u, kjer je vso skozi iz skozi laško. v Ce kedo ve za očeta ali mater, ki pošilja svojo otroke v novo šolo na Vr-deli ali v ulico Kandler — kakoršnih je posebno mnogo starišev okoli „Giurdina* na Vrdeli in okoli Boschetta" ter pr, sv. Ivanu — podučite je zopet, da naj pošilja svoje otroke k sv. Ivanu v šolo, saj ni tako daleč. Mnogo jo slovenskih starišev tudi okoli sv. .Tušta, okoli kaštela s. Vida, v ulici S. Vito; tem priporočajte pošiljati sedaj svoje otroke v novo slovensko šolo k s v. Jakobu. Prav tako onim i/. Rocola, od sv. Alojzija (San Luigi), in delalcom, ki stanujejo blizo Lloyda in dr god. šljen poigrava z snubnim prstanom, ki je bil došlej srečno ostal v konbinovanem rubežnem navalu. Gospod Jastreb gleda nevrlo to igro. „Zahteve moje niso pretirane. Želim toraj menim, da bi bila mojim otročičem izvrstna nagradite!jka. Jeden člen vašo mnogobrojne obitelji bil bi obskrbljen in z mosečnim honorarjem plačevali bi lahko obresti in zlagoma i kapital. Se ve, od tega! nekoliko francozčine, piaua, finejših žen- j honorarja bi "ji toliko* puščal, kolikor bi j skih del. Cez nekoliko dnij odidem z trebala za toaletne malenkosti. Razven' otroci na malo posestvo, ki sem si ga ku- j tega okrevala bi na zdravem vzduhu na pil v razkošni, resoli krajini, in se pomu-j deželi, kojega jo tako dolgo pogrešala, dim tam ž njim četrt leta v zdravem va- Se ve, — ako ne bo ovirala prosta moja škirn vzduhu, oddaljen od mestnega hrupa. Odgojiteljica bi šla z nami. Bivala bi z Rozino v vlastni strani, kjer bi lahko po obleka in jednostavna starosvetska domač' nost, koji je pristop prevzetnosti in g:zde prepovedan." Poslednje besede niso bile uznanju svoj čas mej pouk mojih otrok in ! prosto sarkastičnega nadiha, vlastno opravilo ali. zabavo razdelila. Dal! Gospod Grlica pogleda plaho z strani bi ji za to popolno obskrbo in razven tega 1 soseda svojega. V njegovem obličju nič še mesečno plačo." osobitoga ne uzrši, reče obotavljajo: „Za- hvalno uznavam laskavost vaše ponudbe, vendar gotovo dovolite, da progovorim o tem najprej s hčerjo in materjo." „Samo ob sebi so razume," odgovori gospod Jastreb podražen. „Jutri dojdern po odločilo. Jutri je še možno dražbo ustav:ti. Naznačil sem vam pogoje, kal-o se da neprijetna najina razmera poravnati na način, ki bi oba zadovoljeval. No, ravnajte po svoji misli." Po Jastrebovem odhodu razmišljal jo gospod Grlica nekaj časa, bi li njega ponudbo obitelji povedal, ali jo vsled vlastno odločbe zavrgel. Odločil so je za prvo. Gospa Grlička zaplameni zopet jeden-krat v aristokratskem ognju. Kara moža, čemu ni drznemu nestvoru koj po prvih besedah vrat pokazal ter proglasi, da so taka stvar ni ne godi, da bi so resnično uvažala. Vstopiti v službo k temu suro-vežu in stiskaču, postaviti v opasnost neoskrunjeni glas obiteljski! A Julija ni bila teh nazorov. Nametala je, da jo uže na to mislila, da bi prejela mesto odgojiteljice in tako obitelji nekoliko olajšala, da takovo mesto nikakor ni nečastno in da ga vsak hip lahko pusti, ako bi ji no bilo možno obstati. (Dalje prih.) Ce se združimo vsi skupej, ako po- na § 20. pravilnika, kateri prečita ter ga raaga vsak po svojej moči, prigovarja pri- tolmači po svoje in ob enem izjavlja, da jatelje, podučuje znance, soude delalakega je lani izjavil vladin zastopnik sam, daje podpornega družtva, ali kauega druzega običajni jezik v deželnem zboru isterskem družtva, tudi italijanskega, ker taki so še! italijanski in da se mora čitati interpe-bolj potrebni poduka, da bodo vsaj vedeli,' lacijo v zboru razumljivem jeziku, da so SI ovenci, potem rešimo naša deca [ Poslanec dr. \ olarić odgovarja, ako-pogibelji iznarodjenja. ' prav j« skušal predsednik zabraniti mu, Morebiti poreče kdo izmed Vas: .po- da se morejo predložiti po § 20. pravil-trebno je, da se naši otroci naučijo v j nika interpelacije na vlado predsedniku, Trstu laško, da si morejo (dužiti kruh!" I podpisane od najmanj 5 poslancev. To se Dragi odborniki in odbornice! Vsak pa-'je storilo. Pravilnik ne govori, v katerem meten človek Vam bode k temu pritrdil, j jeziku mora biti pisana interpelacija, am-Nobeden ne pravi, da bi se Vaši otroci | pak le to, da se mora prečitati dotićuernu, ne smeli učiti laški, ampak vsak bode J na katerega je odpravljena. Tako se je go-rekel, da je to v resnici potrebno. j dilo tudi lani in zaradi tega bi moral vladni Stvar pa je ta-le: V vseh šolah v .zastopnik najprvo izjaviti, da-li misli vlada, okolici, bodi si pri sv. Ivanu, ali v Sked- da se imajo sprejemati hrvatski pisane nji, ali v Rojanu, ali v Barkovljah, se ■ interpelacije. začne uže v drugem razredu učiti laško j Govornika prekida neopisljiv ropot in sicer na podlagi materinskega jezika, na strani večine. Zmešnjava je neopisljiva, to se pravi: bukve ali knjige, iz katere Poslanec dr. Cumpitelli opazi, da niso do-naj se otroci uče laško, so slovensko pi- puščene razprave o interpelacijah na vlado, aane, da jih vsak otrok lahko razume, posl. dr. Auioroso zahteva, da se pozove potem je povedano vsako pravilo v slo- dr. Volarića na red, drugi poslanci kriče venskem jeziku, kako se ta ali ona črka čita v laškem jeziku, potem posamezne bpsede najprej povedano slovensko, potem laško. Na to se otrok uči prestavljati stavke iz slovenskega na laški jezik. Prav kakor se začne v šoli domači najprej učiti Črke, potem po dve skupaj, po tri, in tako naj se uže jedenkrat konča ter zapuščajo svoja mesta. Poslanec dr. Volarić nadaljuje svoj govor, dokazujoč, da ima popolno pravico rabiti jezik hrvatski, kajti v Istri je 284. 154 prebivalcev in to i«4.736 Slovanov in le 113.291 Italijanov. Odločilo otrok pozabi, jo lahko poišče. (Konec pri h.) Iz deželnih zborov. Deželni zbor istcrski. (III. seja dne 18. septembra 1887.) Predsednik dež. glavar Vidulich; navzočih 25 poslancev; vladni zastopnik g. vit. Elluschegg. Po prečitanju zapisnika I* seje opazi zastopnik dr. Volarić, da jo predsednik obečal lani, da se uvrsti v stenografični naprej, nazadnje pa besede in cele stavke, je tudi vis. c. kr, državno sodišče, da mora tako je tudi v okoliških slo v e 11 s ki h j deželni odbor sprejemati in reševati pod-šolah. Otroku se pove vsaka reč najprej j neske v hrvatskem jeziku. Dokazuje to slovensko in se mu tudi razloži, da otrok pravico tudi ozirom na zgodovino; med tem ve kaj je, kaj poceni, da učitelja razume, ga predsednik opomina večkrat, naj se potem še-Ie se mu pove tudi laški, se mu drži predmeta, a ko mu odgovori poslanec pokaže v bukvah, v slovnici, da če jo; dr. Volarić vnovič, da ima pravico služiti se hrvatskom jezikom in da Hrvatje v Istri hočejo uživati sveje pravice, nastane novi ropot na strani večine. Predsednik vpraša zbor, da-li ima od-; vzeti besedo posl. dru. Volariću. Ker ve-Ičine enoglasno zakriči „Da!", odvzame mu besedo. Zastopnik dr. Volarić opazi še, da se služi samo Hvoje svete pravice, a predsednik na to rabi zvonec in poslanci večine kriče še glasneje. (Dalje prih.) Deželni zbor kranjski. III. seja dne 13. septembra 1888. (Dalje). Ne bodem tukaj našteval dacarskili sitnostij in drugih nadležnostij, celo kazni, zapisnik beseda „živio", s katero je izra-i kj 80. pretrpeli letos nekateri posest-zila manjšina deželnega zhora ob istega niki in zasebniki zavoljo pobiranja deželne odprtju svoje čuvstvo udanosti prejasnemu , naklade od doma porabljenega domačega vladarju. žganja; te neopravičene nepriličnosti bodo Predsednik pretrga govornika, pozi-! kmo.1« odpravljeno, ker gotovo vsi poslanci vajoč ga, naj se drži predmeta, kajti go- naše zb<)rnice z menoj vred žele v deželno vori se o odobrenju zapisnika I. seje in t P?8tavo vsprejeti tako določbo, ki deželne o stenografičnem zapisniku. Zastopnik nih naklad oprostuje domačo žganje za dr. Volarić poudarja, da se drži predmeta ; i do,"ačo porabo. iztakne posebno, da so je ukljub vsemu I Taka določba bi deželi le malo do-obečanju dobilo še-lo letos v roke stenogr. j hodkov odtegnila, ker žganja in drož. tro-zapisnik lanskega zasedanja in, kakor na- Pin itd- se ,e neznantno skuha v jednem vadno, zapisano je tudi v tem, da se je letu' sllTe a,i dru&° HadJe Pa ne obrodi odzvala večina z „evviva", mej tem, Vtmko ,eto> taka določba bodo na korist ko so „ živio" manjšine ne spominja. Pred-1 sadjerejcem, ki svojega sadja večkrat na sednik zopet poživlja govornika, naj se trSu apečati pa tudi drugače porabiti ne drži predmeta in taj mu odgovarja, da mu morejo, da bi kaj zaleglo, razen če iz se zdi čudno, kako more pretrgovati pred- uJe8a kuh»jo žganje; taka določba bode sednik hrvatski govor, ker je baš o lanskem tedaJ v prospeh prevažnomu sadjarstvu, zasedanju izjavil, da hrvatski ne zna. Za-' kl bodo P° nekaterih krajih nadomestiti ključu js tega, da jo moral predsednik moSl0 .vi,lski P"delek, katerega z grozno vendar razumeti, o čem se govori. Pov- hitrostjo uničuje trtna uš. (Žalostno !) darjujoč nadalje pouzdanje hrvatskega pre- Strah in groza meje, ko vidim po bi valstva Istre svojemu vladarju, prosi trtni uši vinograde uničene, ko ćutim, da v.'adnega zastopnika, da izvoli on položiti mnogim vinorejskim rodbinam v par letih ne bode ostalo druzega, kakor beraška palica in izseljavanje iz drago domovine. ta l/.raz pred prestol Nj. Veličanstva ce-sarji, kateri ljubi enako vse svoje narode. — Gospoda poslanci večine so bili razburjeni, ker jo nadaljeval zastopnik dr. Volarić svoj govor v hrvaščini, akuprav gaje predsednik uže dvakrat opomenol in zaradi tcnra so nekateri kričali, kakor poroča „I/lstria": „Dosta! naj se mu vzame besedo* ! Kes se dignejo med splošnim ropotom poslanci večine, izjavljajoč, da zapuste dvorano. Sveta naša dolžnost je, z vso odločnostjo varovati koristi gospodarske produkcije, (Dobro! Dobro!) mej katere spada tudi kuhanje žganja iz domačih pridelkov, tem bolj varovati, ker bode v vinorodnih krajih prekmalu usahnil edini vir pridobivanju dohodkov. (Tako je!) Treba tedaj moja gospoda, vsprejeti vsako olajšavo, ki podpira obstanek krne- li. tijstva; mej take olajšave spada tudi, da Zatem se se odobri zapisnik 1. in se domače žganje sploh oprostuje deželnih soje. naklad, ter da He ravna pri obdačenji in Predsednik priobčuje: 1. kako so se oproščen ji žganja no po semtrtja pretesni ustrojili odbori; 2. da mu je dr. Scam-1 ininisterski odredbi do dto. 12, avgusta t. picchio predložil prošnjo Sušnjevičanov za ; leta ampak v duhu zakona, ki ima pred osnovo ljudske šole z naučnim jezikom ru- očmi absolutni alkohol, tedaj 100 alkolo-munskim; 3. da rnu jo prispela prošnja meter tako, da na primer 100° žganje nekih učiteljev in učiteljic iz Pulja za plača večji davek, kakor 50° in da pri podporo; 4. da mu jo dr. Amoroso izročil davku prosti množini tudi odločuje moč, moči jo za promeno točke o carini na vino | jakost in stopnja žganja, kar ministerska v odnosnenj ugovoru med Avstrijo in Italijo; 4. da mu je dr. Volarić izročil spis, o katerem mu je rekel, da je interpelacija na cesarsko kralj, vlado ter da je podpisana po njemu in še petorici drugih poslancev ; 011 pa je ne more sprejeti niti na znanje, niti priobčiti (Večina „bravo!") ker je pisana v hrvatskem jeziku, dokler se ji ne doda italijanski prevod. Opira se odredba drugače zavijati skuša; odpasti more kolikor mogoče vsaka pretesna ovira, vsaka ozkosrčna sebičnost onih nernnogih, ki sede okolu mestnih novcev, niej tem ko ogromna večina morda kmalu — še leče ne bodo imela. Davkoplačevalci težko zdihujoči pod neznosnim dvojnim žganjnrskim davkom — deželnim in državnim — željno hrepene po olajšavah v zmislu denašnjih mojih opazk, ki vsaj omogočijo, da posestniki utrujeni po mučnem delu privoščijo si včasih par požirkov neobdačene oživljajoče zdrave domače slivovke ali druzega domačega vžganja. Ce tedaj pri domačem žganji odpade deželna naklada, bode davkoplačevalca še dovolj težko tlačil državni žganjarski davek, katerega v visoki meri 35 krajcarjev od litra žganja po 100 stopni alkolometr. škali so nam navalili Madjari z svojim brezupnim državnim gospodarstvom; njih žali-bog premogočni upliv meril je celo, na to obdačiti tudi doma izdelano in doma po-užito žganje — kar se jim pa vender ni posrečilo. Taka določba bi bila le mogoča v zbornici, v katerej vlada židovski denar (Klici: Res je!) in drugi brezobzirni pripis'; v naši zbornici hvala Bogu še ni židovskega vladarja, pa tudi ne prepotnoč-nega pri-,tisa- (Hvala Bogu!) tako, da lahko deželnega davka oprostimo domače žganje, židovski špirit pa obdačimo. To zahteva tudi pravica, ker špiritne tovarne (fabrike) z jako pripravnimi stroji preračunane na veliko porabo cenejši izdelujejo žganje, kakor naši priprosti domači kotli. V tem zmislu priporočam visoki zbornici znane predloge z nasvetom, da se izroči finančnemu odseku, ki jih naj pretre-suje tako, da glede prvega odstavka § 2. domače žganje sploh kakor hitro mogoče reši dacarske more, če mogoče brez pridržka. brez omejitve. (Občna pohvala.) Profesor Šuklje: g 2. dež. zakona o samostojni nakladi na žgane opojne pijače, kakor ga nasvetujova tovariš Pfeifer in jaz, podpirana od svojih somišljenikov, obsega dvojno določilo. Prvi odstavek zaukazuje, da deželne naklade ni plačati od onih količin žganj a, katere so iz domačih samo-pridelanih pridelkov narejajo za domačo porabo, drugi odstavek bavi se z davčno prostostjo za oni alkohol, kateri se porablja za obrtne namene, z uštetim izdelovanjem jesiha, dalje za kuho, snažitev, kurjavo, svečavo, za zdravilne in znanstvene namene. Prijatelj Pfeifer utemeljeval je v svojem govoru posebno prvi del našega predloga, dovoljeno mi bodi, da se jaz najprej lotim motivacije drugega odstavka. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Staročehi sklicali so v nedeljo 16. t. m. shod „notablov" ali odličnjakov vsega češkega naroda ter razglasili, da bod e ta shod zastopnikov vseh samoupravnih občin in korporacij ; — rekli so, da bodo to naroden kongres ali shod, h kateremu imajo pristop samo povabljeni. Prišlo je pa drugače; ta narodni shod ni bil drugo, nogo shod s t a r o č e-s k e stranke, kajti udeležil so ga ni nobeden pristaš — mladočeško stranke. Se-šlo se je okolo 800 Staročehov. G. dr. Rieger je odprl zborovanje ter koj od začetka začel polemizovati z mladočeško stranko, katerej jo očital, da se vede nedostojno, da nje listi surovo napadajo Sta-ročehe ter stnvljajo v nič vse njih zasluge in priboritve. Rekel je tudi, da si Mlado-čehi mislijo delitev narodnega dela tako, da bi za se obdržali kritiko ali bič, Staro-čehe pa upregli v plug narodnih naporov in prizadevanj. Za Riegerjem govoril je dr. Kvičala o pridobitvah staročeške stranke na šolskem polji, liekel je, da je od 1. 1880. narastlo število čeških gimnazij od 10 na 20, število realk od a na število osnovnih šol pa so je pomnožilo za 184. Tudi na Moravskom jih imajo sedaj vseh skupaj v obeh deželah 86. Obljubil je tudi svojim poslušalcem, da bodo na češkem vseučilišči odpravljeni nemški državni izpiti ter da bodo samo oni, ki bodo hoteli ustopiti v državno službo, morali dokazati, da znajo oba deželna jezika, kar bode pa neki veljalo tudi za Nemce. Govornik je preverjen, da dobi češko vseučilišče "kmalo tudi bogoslovsko fakulteto in to s pomočjo pražkega kneza nadikofa. Proti koncu svojega govora pa vzame pod svoja krila še naučnega ministra g. Oauča, hoteč dokazati, da njegovo decimiranje srednjih šol ni bilo brez smisla in popolnem neosnovano. Naposled so oglasi še gospod dr. Hraf ter dokazuj«, koliko so pridobili Cehi v narodno-gospodarskem oziru. Konečno spregovori ho g. Rieger rekoč, da je 011 prav za prav proti dualizmu, a ker uže obstoji, naj ostane želi pa, da Madjari preveč no napadajo Cehov iu jim ne delajo ovir, ako si žele pribo- riti vsaj toliko samouprave, kolikor je ima Hrvatska. (To bi bila res lepa pridobite? za češki narod!) Pripomniti nam treba, Ja so naši slovenski državni poslanci tele-grafično prijavili zborujoči m StaroČehom, da se popolnoma slagajo z njimi. Ta korak naših poslancev se nam zdi zelo čuden, kajti s tem se upletajo v čisto notranje zadeve bratskega nam češkega naroda, do česar pa nimajo prav nobene pravice. Al 1 a d o č e h i so imeli baš tistega dne velik narodni tabor na „Žižkovem stolu", na katerem so slovesno protesto-vali proti postopanju staročeške stranker katera je v politiki krenila na krivo pot. Sklenili so resolucijo, v katerej izrekajo večini zastopnikov češkega naroda v deželnem in državnem zboru nezaupnico. Koncem te resolucije pozivajo gospodo poslrince, naj bi ali izstopili iz vladnih služb, ali pa položili svojo mandate, da bi narodu bilo mogoče izvoliti si v zakonodajne zbore pravih in neodvisnih zastopnikov. Ta resolucija je bila sprejeta z več nego deset tisoč glasoT zbranega naroda. Da ta tabor vlado in Btaročeško stranko bode v oči. lahko si vsakdo misli, saj jo vsled tega shod „no-tablov" zgubil skoro vso svojo važnost. G a 1 i š k i Rusi so sklenili stopiti sedaj v abstinenco, t. j. ruski poslanci izstopijo iz vseh občinskih zastopov in iz deželnega zbora ter prepustijo vse delo Poljakom, naj za naprej sami gospodarijo v deželi in v občinah, ker so do sedaj Ruse neizmerno pritiskali, ter jim niso pustili nikakega upliva ne v deželnih ne v občinskih zadevah. Poljaki, čo tudi jih je v Galiciji mnogo manj nego Rusov, uživajo vendar take privilegije, kakor na pr., da ne rečemo drugo, Nemci na Koroškem in Štajerskem. Poljak je gospod, Rus pa revež, kateremu oholi poljski Sleščič niti osnovne šole ne privošči. Poljaki sami pa imajo dve vseučilišči. — Mej ga-liškimi ruskimi škofi je nek spor. Nekateri nočejo slavno obhajati OOOletuice po-krščenja Rusov, drugi pa. Tako je n. pr. škof Sembratovič zapovedal vsem svojim župnikom, naj 23. prih. m. darujejo v cerkvah v to ime slovesno sv. mašo ter naj obhajajo ta praznik kolikor mogoče slavnostno. O nestrpnosti M a d j a r o v dokazuje nam obsodba generala in bivšega ogor-skega državnega poslanca Trojan a Doda na dve leti državne ječe. 1000 gl. globo in poplačanjo pravnih troškov. Ves greh tega vrlega Rumunca je ta, da jo svojim volilcem poslal izjavo, v katerej pravi, da ne more v Pešto v državni zbor, ker tam Rumunu ni mesta in da mu Madjari ne priznavajo in nočejo priznati najmanjše pravice. V tem so Madjari zasledili žaljenje mad jarskega naroda in ti slavni vitezi svobode in revolucijonarci izza 1848. leta niso o svoji svobodomišljenosti zato-ženčevemu zagovorniku dovolili niti spregovoriti, porotniki pa so ga kar enoglasno obsodili. Pa da Madjari niso svobodoljuben narod! Vnanje dežele. Iz Moskve javljajo, da so tamošnji bogati trgovci zložili znatno svoto denarja, da so osnuje velik list, ki bode zastopal Katkovejeva načelo. Ruski oficijozni listi pišejo, da so se nade, katero so stavili Nemci na shod v Peterhofu, popolnoma izjalovile. Rusija si je ohranila popolnoma proste roke, pojde tudi nadalje svojo pot, katero jo hodila uže do sedaj. Grof Iler-bert Bisrnark prišel je to dni na Rusko v pohode k grofu Suvalovu. Zdi so, da ima ta pohod tudi neko politično svrho. Na Srbskem niso So danes nič prav jasno razmere. A kakor vso kaže, je stališče I Iristićevega kabineta zel o omajano. Ristićev organ „Nova ustavnost" prinesel je te dni članek o sedanjem mi-nistorskem predsedniku, v katerem mu očita vse njegove pregrehe ter pravi, da Ilrigtić zastopa uže nad pol veka najbolj črno nazadujaštvo. llristić znači kri in nasilstvo. „Nova ustavnost" mu celo očita, da je sokrivec zavratnega umora kneza Mihajla v Topčideru, kajti oni čas je bil 011 policijski prvosednik in je dobro vedel, kaj neka stranka namerava. Ako bi bil hotel kneza ohraniti, bil bi pač to storil, a Hristić je bil sam z morilci v zvezi; sedaj se pa dela, kakor bi bil on opora in ščit svojega vladarja in si je celo izbral geslo : za domovino in kralja, kar je prava ironija. V tem tonu našteva Ristić staremu lisjaku vse njegove grehe. Če si pa kdo upa tako pisati o načelniku vlado, je pač jasen dokaz, da ta mož ne sedi več trdno na svojem stolu. Govori se, da se trudi Piroeauac, zagovornik kraljice, vstvariri novo „n a r o d n o s t r a n k ott, ki bi sestojala iz one frakcije naprednja- kov in enega dela radikaleev. A vse to je izmišljeno. Izmišljena je tudi vest, da so radikalei pripravljeni potrditi razporoko kraljevih soprogov, ako jim ililan zopet poveri vlado. Bolgarski „obče ljubljeni" knez Koburg se vedno potika po deželi ter se zapira sedaj v ta, sedaj v oni samostan. Njegovi bolj ali manj slavni ministri ga pa vodijo, kakor bi se bali, da jim uide. Vsi skupaj pa, knez in ministri, boje se vrniti v Sofijo, njih prestolnico. Izvrstna vlada vedno vesi neke „razbojnike"; miru pa le ni v deželo, kakor tudi denarja ne. Blagajne so vse prazne in bistroumni ti možje so sprevideli, da bo treba si kje isposoditi. Finančni minister Načevič odpotoval je bil v Bukarešt, da se tam dogovori z bankirji o posojilu, dobil pa je, kakor je znano, kroglje v telo, katere mu je iz svojega revolverja poslal Kiselov. Načevič se je vrnil na Bolgarsko ranjen in brez denarja. Knez B i s m a r k se misli vmakniti sfc svojega mesta, kakor piše nek bruseljski list. Mladi nemški cesar noče biti, kakor so bili njegovi predniki, samo Bis-markova lutka, marveč hoče zares kaj vkazati v deželi. Zategadel želi, da se Bismark „častno" umakne. Kancelarjev organ prinaša to vest iz tujega lista ter pristavlja, da je dopisnik dobro poučen. Mogoče je torej, da je kaj resnice na tem. Nemški cesar ai bode na vso moč prizadeval skloniti cesarjeviča Rudolfa, da pojde tudi on v Rim v pohode k italijanskemu kralju. Na Francoskem je napravil kralja Ilumberta govor o poroki njegovega brata z princezinjo Leticjo dober in pomenljiv utis. V vladnih krogih francoskih so prepričani, da Italija ne kani rušiti miru, niti napadati Francije. Vcnder se čujejo veliki francozki glasovi, ki zahtevajo, da so z oziroin na itali janska oboro-žanja utrdijo neka francozka pristanišča. Domače vesti. 0 novej slovenskoj ljudskoj šoli v Trstu. Večkrat uže smo imeli priliko govoriti o „polenah, katere nam meče pod noge" slavni mestni magistrat gledo narodnega šolstva. Ne čudimo se zatorej, da je dekretiral svojim spisom dne 19. t. m., da se ima upisovanje v novo šolo obustaviti, utemeljujoč to svojo naredbo s tem, da nima vodstvo še potrebni dekret od strano kompetentno oblasti. — Tudi proti temu dekretu si. mest. magistrata uložila je naša podružnica družbe sv. Cirila in Metoda uže u tok na deželni šolski svet, trdeč, da: 1. vpisuju sedaj otroke le zaradi tega, da so prepriča, koliko otrok se prijavi v to šolo in koliko učiteljskih sil bodo potrebovala po vpisovanju nova šola in 2. da no odpre šole do te dobe, dokler ne dobi na temelju naučnega načrta in spričeval potrebnega učitelja, k temu obhodno potrebno dovoljenje. — Nadejamo se, da bodo i ta nenadna zapreka skoraj rešena. Upisovanjo dece nadaljuje se v ponedeljek, dne 24. t. m. o uže objavljenih urah ter smo prepričani, da so slovenski stariši oglase še v izdatnejšem številu ter izroče vzgojo svojega zaroda veščim rodoljubom. Odprtje šole objavimo o pravem času. Himen. V nedeijo 10. t. m. poročil se jo v Trstu vrl rodoljub, knjigovodja gosp. Srečko Jiartelj, z gčno. Etno Ume-kovo. Čestitamo! Razpisane štipendije. Početkom šolskega leta 1888/89 oddajejo so tri štipendije ustanove V. Tomasicha, umršega Titusa in sicer ena po 200, dve po 150 gld. na leto. Pravico do užitka imajo v prvej vrsti učenci, pripadajoči občini Voloskej. kateri obiskujo katerokoli pomorsko šolo ali realko v Cialajtaviji ali na Reki ter so v sorodu z ustavnovnikom. Ako ne bi bilo teh, oddajo ae štipendije tudi drugim dijakom pod enakimi pogoji. Prošnjo se imajo predložiti po dotičnej šolski oblasti c. kr. namestništvu v Trstu. Iz Poreča poroča se dne 18. t. m. „Našej Slogi", da sta v seji dež. zbora isterskega. dne 18. t. m. pročitala poslanca Spinćić in Laginja hrvatsko pisani interpelaciji in to ob ustanovitvi hrvatske gimnazije in o štipendijalni zakladi za Vlahe iz Kastuvščine. Predsednik je izjavil, kakor uže v p rej šn jej seji, da interpelaciji ne more vzeti na znanje, ker sto pisani v hrvatskem jezi k u. Na-to je pre-čital vladni zastopnik odloko c. kr. na-mestništva, v kate rej se določuje, da se morajo »prejemati interpela- cije v vsakem deželnem jeziku. Predsednik gosp. Vidulich je položil vsled toga svojo čast in ako se potvrdi njega odstop, pokrajini izvestno škodovalo ne bode. Zaplena. Številko 21 G. .Slovenskega Naroda* zaplenilo je državno pravdništvo zaradi nekega oddelka v političnem pregledu, v katerem so se navajale misli „Novoje Vremja" in „Novonti" o zadevi Strosamajerjevej. Ker so prinesli isto tudi dunajski listi, vender pa niso bili zaple-neni, uloži uredništvo proti konfiskaciji ugovor. Dom in Svet. Št. 9. prinaša nastopno : 1. Brez sadu. 2. Lepi dol. 3. Osveta. 4. Na veke ne bodeš trpin. 5. Recimo katero o našem pravorečju! G. Pisma vojaškega kapelana. 7. Lepota in nravnost. NOV list. Uvažujoč isterpke razmere, sklenili so nekateri naši rodoljubi, izdavati v Pulji italijanski list, kateremu naloga bode pogumno braniti hrvatske in slovenske koristi isterskega prebivalstva. Poja-snujajoč faktične razmere, odbijajoč napade dušmanov naših, kazoč svotu lukavost in zlobnost njihovo, če biti ta list — ako prav sodimo po do sedaj znanih dispozijah — mej prvimi našimi branitelji mej jugoslovanskimi listi. Svojo pozornost obračal bode vsem kulturnim pojavom vesoljnega slovanstva, prinašal kritične razprave o slovanskih literaturah, priobčeval poitalijan-čene proizvode slovanskih pisateljev; skratka : list bode zrcalo duševnega gibanja v slovanstvu, ki bode svetu kazalo naše prave lice in pričalo, da nismo duševno tako revni, kakor se nas slika. Ime listu bode „II Diritto Croato". Urednik mu bode vrlo poznan rodoljub g. J a k i č. Slovensko občinstvo prav iskreno prosimo, da kolikor moči podpira novi list. — Za nabavo zastave „Tržaškega bralnega in podpornega družtva" darovali so nastopni rodoljubi izkazane prinose: Krže Martin 10 gl,, Kopčar H. 7 gld., Čudvot M. 5 gl.. Jug A. 2 gl., Bensa M. 2 gld., Hafner J. 2 gld. Kuga J. 1 gl., Martin-čič Marjeta 2 gl., Paaega M. 1 gld., Gruden Ana 1 gl., Primosič Ana 20 kr.. Arka Jožefa 3 tfld., Žitnik Ana 2 gld., Primo-sič Jožefa 1 gl., Klun Ana gl. 150, Hafner Ivana 2 gl., Živic L. 1 gl., Aušio L. gl. 2'50, Grebene V. 3 gl., Regent l 5 gl., Coter A. 1 gld., Čiglic F. 40 kr., Brezo-var M. 1 gl., Lumbar M. 50 kr., Kovačič L 2 gl., Gnezda T. 50 kr., Posun I. 5 gl. Sulčič A., Kovačič A., Kovačič Franja, Suidel A., Ostroska F., Cravagn Teresa, Lazar Just, Kukanja F., Marušič J. Kumar M., Grmič J. po 1 gl., Simšič Marija, Iločever F., Hočover J., Hočever I. po 50 kr., Nemet Ana 20 kr. — Daljne prinose sprejma z hvaležnostjo družtveni odbor. „Polemlkett Dlje čaea uže prepirata ae na uprav ostuden način dva tržaška italijanska lista, katera bi si prav za prav mogla podati bratski roki, kajti enemu in drugemu je vso, kar ni v Trstu „puro sangue'1 neodpustljivo hudodelstvo. Nas Slovence pustila sta poštenjaka do sedaj še prilično pri miru in to baje zaradi tega, ker smo prenizki, prava ničla, s katero se niti no računa. Zaganjata se zaradi tega v „tujce", to je v Trstu živoče avstrijske Nemce in ko se jima tu spodleti, sprimeta so inodsobno. Vendar pa ostaja „tržaškej klevetulji", takozvanomu „Foglietto delle disgrazie" še toliko časa, da izliva svoj žolč na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic, ker se je obziralo pri izdavanju voznih listkov na slovansko večino prebivalcev Istro ter stavilo na iste slovenska imena. Da pomiri Nemce, kateri 80 ga, — mimo gredoč rečeno, — večkrat dobro ožigosali, pravi, da jo vpo-raba nemščina popolnoma umestna, ker je službeni jezik državne železnice. Pa kaj če slovanščina v Trstu, Pazinu, v Pulji ter sploh v Istri? (!) Mislimo, da vidi c. kr. ravnateljstvo državnih železnic dalje, nego 8t'Saj° b maj arak i nosovi" in ono dobro ve, kdo je domačin, kdo tujec in kje je slovenski jezik deželni jezik. Vse klevetanje no pomaga nič; kajti tu smo doma in tu ostanemo ! Trgatev na Dolnjem Krasu začne dne 3. oktobra ter konča baje v tednu dni. Ako ostane vremo tako ugodno, kakor je do sedaj, nadejati se je dobrega vina. Javna tombola bode v teku prihodnjega meseca na dvorišču velike kasarne v korist otroške bolnice. Dve osebi utonile. Iz Gorice poročajo, da ste utonile od nedelje v Soči dve osebi in sicer 7letni Bregent, ko ae je kopal pri Sv. Andreju in delalka^ Ivana Velikonja blizu mlinu „Strazigu. Ženska je prala in voda jej je odnesla kos perila. Da bi ga dosegla, bredla jo predaleč v reko, ni se mogla ustavljati deročej vodi ter žalostno poginola. Nesreča v Borovnici. Popravlja se uže nekoliko dni veliki zeležnični most v Borovnici. Delo vrše, kakor je pri nas uže navada, većinom italijanski dninarji. Prošli ponedeljek moralo se je premestiti premakl jivo leseno ogrodje, kojo se je po nesreči zrušilo o tej priliki. Izmed de-lalcev je padel eden 34 metrov globoko ter obležal na kamenitih tleh takoj mrtev, drugi je težko ranjen in enemu se je posrečilo skočiti med padom na rob stebra mostu. Rešil si je s tem na čudovati način življenje. Cvetoča jabolka. Javljajo nam iz Ljubljane, da je na „Češkem vrhu" pri Ljubljani lepo cvetoča jabolka, na katerej je še obilo dozorelega sadja. Res redka prikazen v naših krajih; Iz Opatije poroča „81.", da bodo dne 30. t. m. slovesno odprli vojaško hišo za onemogle častnike. K tej slovesnosti pride j grof Taaffe, vojni minister baron Bauer in j mnogo višjih častnikov. Nezgode. 271etni težak Jakop Molk padel je mej delom na kolodvoru pri Sv. Andreju iz viaočine 4 metrov na kamenje ter so težko pobil na trbuhu in na nogah. Odnesli so ga v bolnico. — Ključar Josip Longarolli opekel se je o vlivanju železa v zavodu „Stabilimento tecnico" tako hudo,; da so ga morali odpeljati v bolnico. 0 dunajskem vseučilišču. Lani je bilo o poletnem semestru vpisanih na dunajskem vseučilišču 5G48 dijakov in to 4563 rednih in 1085 izrednih. Bogoslovna fakulteta je imela 212 rednih in 18 izrednih dijakov; juridična 1834 rednih, 3G izrednih in 163 slušateljev državnega računovodstva; na modroslovnej fakulteti jo bilo 370 rednih, 126 izrednih dijakov in 18G farmaceutov; na mediciničnej fakulteti pa 2147 rednih in 556 izrednih dijakov. Med dijaki bili so 4 Azijatje, Gl Amerikancev in 1 Avstralijec. Iz Bosne jih jo bilo 12 izmed katerih se je učil 1 bogoslovja. — Vpisovanje in imatrikulanje začne danes, 22. septembra ter traje do 9. oktobra. Pomnoienje naše vojske. Nj. Veličanstvo cesar odločil je z sklepom od dne 25. t. 1., da se imajo osnovati nove težke topničarske divizije pri kornih topničar-skili polkih št. 1, 2, G, 10 in 11 in sicer pri vsakem polku po ena divizija. Te divizije dobe št. 3H do 42. Dalje so osnujo vsled Najvišje odloke od dne 23. avgusta t. 1. nove štiri bosensko-hercegovske kompanije še to jesen. Osnujo se v dotičnih dopolnilnih okrajih. Sodnijsko. Ponočni čuvaj Anton Sto-par iz Lokve pri Sežani je obsojen na 2 mesečni zapor, ker je ranil dne 22. julija t. 1. v prepiru z svojo sulico seljaka Josipa Čoka. — Seljak Josip Bandelj iz Mavhinj v Koinenskem okraju je dobil 14 mesečni zapor, ker je ranil dne 24. maja t. I. seljaka Martina Gabroviča z kamenjem tako silovito, da je bil ranjeni več tednov hudo bolan. — Agent Avgust Schlosser iz Benetek je dobil zaradi raznih tatvin 4 mesece zapora. — Policijsko. Jožef B., kamnosek iz sv. Križa, je neko noč zaspal na klopi v vrtu zraven postaje ; ko ae zbudi, vidi da mu manjka srebrna ura z verižico v vrednosti 18 gl. — Ivan I. stanujoč na Greti, je preveč v kozarec pogledal in vsled tega zaspal na tleh, na „lesnem trgu". Ko se zbudi, manjkala jo tudi njemu denarnica z 25 goldinarji in 50 lirami italijanskimi, razun tega mu je nekdo odnesel srebrno urno verižico in potni list. Meseca junija 1888. leta izgubil je nekdo na trgu veliko kasarno novčarko z denarjem, katera ae je oddala takoj policijskemu ravnateljstvu. Do danes se dotični lastnik še ni prijavil; zato raj ae pozivlje, da pride skoraj podigniti svojo lastnino. — lClju-čaraki pomočnik Ivan Bergamasco spri se je v ulici della Mure /. nekaterimi pijanci, koji so mu z noži glavo razbili ter pobeg-noli. Redarstvo traži te vročekrvneže, Jako zanimljiva in važna iznajdba je predmet živahne razprave v vojaških krogih. Obče je znano, da nazaj vdarja puška ko se sproži. Posrečilo se jo sedaj, da se z jako duhovito napravo porabi ta sunek kot delujoča moč. Ako se ustreli z repetirko, treba jo vselej odpreti ,magazin", oziroma z nova napeti puško. Prednost ima tedaj repetirka pred ostalimi puškami le to, da ni treba sproti segati v patronsko torbico in vlagati patrone. Z napomitiano močjo sunka pa se bodo doseglo, da se bodo lahko postreljale vse patrone, ne da bi bilo treba odstavljati orožja. Ta iznajdba vplivala bode posebno tudi na pre-osnovo topov, osobito takih, ki se rabijo na ladijall. Gosjoflarsku ii trpinske stvari. Kako se naredi sadni mošt ? Lf'tos sadja najbrže ne bodemo tako lah k o prodali, kakor predlanskim. Na Nemškem, kamor ho takrat največ sadja izvozili je letos prav dobra sadna letina. Kaj torej z sadjem narediti? Najbolj *e še izplača, ako ga prodati ne moremo, da naredimo iz njega mošt, ki je dobra in prijetna pijača za poletje. Sadni mošt po družili deželah močno delajo. Na Francoskem, kjer pridelujejo največ vina, ao vkljub temu naredili 1. 1885. akoraj 20 milijonov hektolitrov sadnega mošta. Francoski sadni mošt je izvrsten, ker ga znajo prav napraviti. Sadje pusto ležati nekaj dni na kupih, da popolnoma dozori. Potem ga zmečkajo ali pa zmlejo na mlinu za sadje. Navadnemu sadju pri-devajo po nekoliko drobnic ali pa lesnika, kar naredi mošt bolj trpežen. To zmečkano ali zmleto sadje denejo za 12 — 15 ur v kadi, potem pa pride v prešo ali stiskalnico. Most, ki teče iz sprešane^a sadja, se dene v posodo, najbolje v vinske sode.. Preše denejo potem še enkrat v kadi in prilivajo vode in sicer za vaacih 100 kilogramov sadja 20 litrov, najboljša jo tekoča voda. To ao dobro premeša in čez 12 do 15 ur se drugič dene v stiskalnico. Ta drugi mošt je nekoliko sla-bejši od prvega, vendar še dober. H sadnim moštom je potem ravno tako ravnati, kakor z grozdnim moštom. Klet, v kateri se mošt hrani, mora biti snažna in zračna; v njej ne sme biti zlasti korenje in zelje ne. Gorkota v kleti naj bode srednja, ne prevroče, pa tudi ne premrzlo. Pri vehi sod no sme biti zabit, dokler mošt vre, sicer bi ga razneslo. Da pa vendar zrak no pride v sod, naj so položi na veho žaklji-ček napolnjen s peskom. Ivedar mošt povre, ga je treba nemudoma predočiti v drug čist sod, ter odstraniti dr ožje. Tudi še pozneje so mora sadni mošt vsaj vsake tri mesece pretočiti, ako hočemo, da ostane dober. Gnjile sadje, obrezki, prešo od sadneira mošta itd. moremo še porabiti za pridelovanje jesiha. To vse skupaj zmečemo v kako kad, kjer ae skisa, potem pa spreša; te preše pa moramo še živini pokladati, če jih je pa preveč, jih pa posušimo, da jih dajemo živini tudi po zimi. (uDomoljub") Tržno poročilo. (Cono ho razuino, kakor no prodajo nit debelo blago za gotov denar). Cena od far. do for. Kava Mocca.......100 K. 188,— 140.— Rio biser jako finu . „ —.— —,— Sun t os tinti..........„ tU. — 96.— „ srednja ... „ t>y. — 'JO. — Ountomuln..........— ,— l'ortoricco..........„ 10S.— i M.— San Jago de Cubu . n 120.- 121.— Ceylon plaiit. tina . . „ 110.— 112.— .fava Malang. zelenil . „ OD.— 92.— Campinas..........„ —,— —.— H i o oprana .... , 91 — 95.— „ tina............, 00.— 01.— „ srednja .... n 80.— — Cassia-lignea v zabojih . . „ 20,— ',»9.50 Macisov cvet............„ 390.— 4io,— Ingter Bengal............fl 18.— 15».— Papar Singupore..........„ 97,— 98.— Punang............„ 72.— 73,— Bfttuvia............„ 84.— 85.— Piment Jaimiika..........„ 30, — 37.— Petrolej ruski v sodili . . 1UO K. 8.- 8,25 „ v zabojih . „ 9.25 !>,50 Ulje bombažno amerik, , , „ 3ti.— iiT.— Leeee jedilno j. f.gar. „ 40.— 41 — dalmut. h certifikat. . , 48.— t.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 56.— 58.— Aix Vierge .... „ lio— »>H. — , fino..........„ lil).— tV-J,— Božiči pulieški ..........„ 7./o . S. — dalmat. h oert. , . „ —.— — Smokve pulješke v sodih . „ 14.— —,— v voneih . „ 11.50 —»— Limoni Mesina......zaboj 7.— 7*50 Pomeranče sicilijanske . . „ 7..'30 8.— Mandlji Uari l.n.....100 K. 70.— 72.- dulm l.a, » eort. , 73.— 74.— Pignolli..................„ 7 U,— 71.— Riž italij. najlinuji • • • • n UO.— 21.50 „ srednji .... „ 17.."K» 1K.50 Rangoon oxtni .... „ IH.25 1H.50 I. a..........„ 11,.ju U-j7 II.u .... „-- Sultanine dobre vrsti . . „ 2i».— 2i'>.— Suho grozdje (opaia) ... , 19.— I9."jl> Cibetoe..................., |7.— irt, - Sladkor oentrituj;. v vrooah « oertifik. . . . lili) K. 30. — —.— Slaalki Yarmouth l.a . . . nod .— —.— Polenovke štedne velikosti „ 3!>.— —.— veliko..........„ Mfj.— 30.— Fažol Coks..............„ 11.75 12.— Mandoloni.....• „ 10- 10.?5 Hvetlorudeči .... , 9 50 U. 75 tomnorudei"i .... B —.— —.33 mešani, štajerski . . „ —.— —•— bohinjski............„ 0.75 10.— kanarček ..........„ - .— —.— beli, veliki.........., 10. - 1". 5 zeleni, dolgi .... ., 10.75 11,— „ okrogli ... „ —. - —.— Maslo....................„ 00.— 01.— Seno Uonjt»ko ....... w 2.6S 3.39 volovsko ...... - B.'i8 4' — „Slovanski Svet/' polumesečnik, ohsezajoc po Ifi velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovanske časopise tor objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu od-lie ni Slovani i/, raznih delov slovanske zemlje. Gena je nenavadno nizka. Naročnina /naša: za celo leto . . . 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta '. . , — 75 kr. Za ljubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr. Naročnina so pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodne tiskarne" v Ljubljani. Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle. Uredništvo in upravništvo Slovanskega Sveta. JAKOB KLEMENC trgovec Via S. Antonio iira v 7iilnyi velik i v bor raznovrstnega lepegk volnenega blaga za moško i žensko obleko ter se vpil 'n nahaja v vulikej množini izborne koto-nine. baršuna, platna in flanele v raznih barvah Dol e se bela za^rinjala vsake vrste in velikosti. P i atrečl more z najlepšimi namiznimi 1 >rr , volnenimi robci, pledi in drugimi Ženskimi ogru jali. V oliilnej meri s* dobi za e \saUtere prtgroge in lišpa za plesu in ženitve in to vedno novo, moderno i iiežaležano bla£.. Vsaka tmročba na deželo (po obrazcih ali imištrih) «;e izvrši lnt.ro in točno ter lahko! nekatere vrsti blaga brez daea na deželo oslj*. I Svilnato blago je vedno najnovejšega izdelka; j svilnate trakove vsake velikosti zapleše, ali za! naur t.ue vence, kakor tudi zlate m srebrm fra n že s- dobe na izbor Ima za slovenska druživa robojne svilnate trakove v raznej širo -' kosti. Za obilno naročbo se priporoči vsem p. t n. d niačinom, du ga pogos oma z mročili počaste. larijaceljske želodcčne kapljice izvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želode«'nem kataru, gorečih 'rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, ru menici blu vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) kri1 v želodcu, zabasanji. preobilnosti jedi in pijač v želodcu Varnost, znamka proti glistam, bolezni na vra-nici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj dam l ena steklenici je z nakazom vred ganio 40 nov , velika stekenica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarničar „k angolju v a r h u*. Kari Brad/ Kremsir. Morava. Marijaceljske želodčne kapljico niso tajno sredstvo. l)oli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na vsakoj steklenici priloženemu poduku za vporabo Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. V '■■**• I ti s Lekarna: Antonio Suttina. — Lekarna : de Leitenburg, ali' Ercole triofante. — ijekarna : Eduard de Leitenburg, alta Saluta. — Lekarna : A. l'raxmayor, al due Mori — Lekarna: Pietro Premiini, al a Fontana Impe-rmle. - Lekarna j Benedetto Saraval, al Amazone Triotnfance. — Lekarna : Uoiedeto Vlach Miniussi, alla C>rte. — Lekarna : dr. Vittorio Serravallo al R dentore (glav skladtš ) — Lekarna: Biasoletio nll'orso nero — Postojna: Lekarna Kr. Bacearcich. — Sežana: Lekarna Philipp Ritschel. — Pomoč se p >i.u a pri vseh boleznih, zlasti on^h kl izvirajo iz spridene krvi, nadnlje nri padici. živčnih "boleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu. trganji in pri vsen ženskih boleznin. Trakulja odpravi se v dveh urah z g avo vre,i, z I kar s« jamči Metoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se z od ličnim sredstvom Ol'širnn. oročila š'jej > naj se z naslovom . „Hygiea-Officin" Breslau M. po- Želodčne bolezni, slabosti, slabo probavljanje, noseče trajajoče kovcanje, trbuhobol, bolezni na jetrih, bemorojde, posebno uh prehlajenje Želodca itd. ozdrave se v najkrajšem času z 20 let izkušenim, edino pristnim. „Universalnim želodčnim eliksirom" lekarničarja Schneid-a „St. Georgs-Apotheke", V., Wimmergasse 33. Cen« 1 gl. in 1 gl. 80 kr,; z pošto 25 kr. več. Zaloga v Trstu pri O. 13. Manzoni, lekarna, Via Sette Fontane. Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivo Farrach, katero je uže od davtia priljubjena p-i občinstvu, nnšlo je enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpelja-io v Trst. Izvrstno to pivo se toči v raznih pivarnah in gostilnah; dobi so v steklenicah in Iz soda ter s*; naročuje pri glavnem zastopa pivovarne «D^po*ito di Birra di Farrach« v Trstu, Barriera vecchia, h. št. 5, seala d' oro. Telefon št 27."». Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. TVRDKA Bernhard Ticho Brlinn. Krautmarkt 18, (v lastne j hiši pošilja proti povzetji: Sukua za gospe ie^t metrov, sama volim v vseh modemi! barvah dvojna širokost f (%. Kal muka deset metr., črteŽ po modi se da oprati 6(1 etio f ».»O, Valarijne flanele leset met., ki se da oprati tia pol volna no najnovejSih rUarijah 00 ctm. f -A Baršena za oblek« leset.metr, ki se da oprati, krasni vzorci 60 c.tnr Širok f. » Niger kega valjaneg« sukna leset, rnetr., sama, volna, najnovejše blapo a jesenske in zimske obleke dvojne širo-kosti for S. Velurjevi šali dolga samo volna t 3.SO. Ragusa moderno sukno IvoRtroko široko, za kostume, v vseh barvah, tudi progasto in pisano 10 metr. for. O. Blago za spalne sukne ctm. šir najnovejši uzorci 10 m. f. 9.SO Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč iti nI treba mnopih besedi, <^u
  • l»fi<> v lekar-1 nab, ii:« Jchelo po vseh večjih mirodilnicah v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spletu in Zadru. Cena 1 stekjenice 1 gld, a. v. 4>[»oattiijj» : Ako se kupuje ta preparat, prosimo p. n. občiustvo da zahteva vedno fluid proti okstobolu ter pazi da je na Vsakej steklenici in na vsakem kartonu gori odtisnena vurnorstna I znamka Gospodu G". PicCOli-JU, lekar ju »pri Angelu« v I4«i hljani. Moj sin je tro«l skozi dve leti vsleii gastralpije, slabega prehavanja in želodčnega krča, da pa je ta bolezen vsega shujšala in sltoro umčda. Pri njem poskušal s ni vsa s-edstva, Ki nam jih naša veda zada'* in tudi nis^m pozabil najrazličnejših rudninskih vodš, Toda zboljšek bil je |e z i tnalo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene esence za želodec, in vspeh je bil tako nagel in sijajen, da jd moj sin porubivši samo 6 steklenic popolnoma ozdravil. i Pri takem vspehu morem Vašo esenco le nsjgork-ja priporočati vs^m trpečim vsled slabe prebave, zlate žile iti., ter Vas tudi pooblastim, du to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V T r s t u, 1887. I>v*. Leon L.evl, Relno! Neverjetno po ceni! 'r* - JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE, « ** Za Možke. ^ Naznaniti treba širokost prsij t-r v. anjoin notranjo dolgost hlač. I lina obleka iz češljanega sukna . . •.......... . ......pl 18.— j? 1 « • « Melton sukna.......................... tfi 1 a . * površna suknja-.................... * 13.= 1 « ... Mandarin zimska auknja......•......... • 18. - W 1 Menčikof za popotovanje . . •.................... « 14. — 1 lovska suknja iz valjanega sukna......•............ « 4 50 tl-i 1 n • lina.......................... o 6.50 Za dečke od 0 do 15 let. Naznaniti treba SiMkosf. prsij t r vnunjo in notranjo dolgost hlaS. I fina obleka iz Sešljanega suknja.....................12 — * 1 « • ■> Meltan sukna . • . •................. « 10 50 1 Wawes-Mečikof z kapuca , , . :................... « 9 — 1 W wes-Menčikof z kapuco i? valeng« sukna.......•..... « 8- Jt? Za (lečo od 2 do 8 let. Jf ILlJf Prosimo, da se pove starost. 1 fini jesenski kostum iz sukna...................... 6 — ^T^ 1 belgijski » » « » .................... »4 — 1 Wawes-plašček z kapuco •............•........ « 5.50 irT-j 1 « o iz valjanega snkna.............. » 4,50 fT^ ^ Vsakovrstne suknene hlače oi for. 4.— do for 7.-- ^K 1 Obleke in perilo za delab-e po »:-jv rjetno nizk-j ueui - Uniforme za druŽ- Jk. rj* tva napravijo se naglo in prav cend Kostumi za otroke iz bombaža od 2 gl. dalje tVji $ Razpošiljatev: Wien, II.. Kraftgasse 3, Th. 5 $ (rVi^ pr >M jioŠtn-m povz t ju. Ka^ s« komu n«* dopade. vz.tne se 'J dni po f-prjetnu nazaj. Nu j bol jša in najcenejša aii^ležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da Ide ura točno. Ta ura, ki je odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi kolajnami ji v okvirju iz Ou vreqol-alati kovine po gore stoječem načrtu ter ima patento^ano ploščato stekleno k izalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem-nej noČl samo ob sebi sveti kakor mesečni žarki. Kazun tega ima budilnl zvooč-k, ki se more staviti na kateri koli čas, 2 bron-eirana tezala in, kur je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, more si vsak 10 kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotov-m denarja ali proti poštnem povzetju. E\portliaiis „ziir Kaisorin Maria Theresia", Wien. III. Itezirk. Krieglergasse II,. Parterre Thilr 5. Životi „Jsrsey" za gospe (jopice) z svilnatimi pumbi, v vseh barvah, kompletne, velike; 1 komad f I.SO Košulje za delalce Iz rumburške^a oksforda velikj, 3 kom f. * Holand«ke dolge preproge (ostankih 1«J—12 metrov dolpe, 1 ostanek f. II.OO Normalno košulja in komplelne, velike, 1 kom. f. 1 SO Crnl Tnrno saksonski Izvod, dvostroko Širok za celo « bleko. 10 metrov f. 4.50 Progasto blago za obleke 60 ctm široko, najnovejši vzi.rki. rj0 met f. 3.50 Voloati ryps v vs^h barvah. 0,o cm širok, 10 metrov f :t.MO Dreidrath Trožičje) najboljša vrsta, 60 cm. široko, __10 metrov f. Žentko košulje iz močnega platna sčipkami G komadov f. Dom 58 platno 1 komad, 30 vatlov */i for: 1 • 3') n 6/4 . 5.50 Kiug-Webe boliše n< go platna 1 Vornad R 4 širok. 30 vatlov f. a Sifon 1 koniad, 30 vatlov. I a f. m j- holjše vrs-e f Kannafas I kom. 30 vatlov, lila f, -J »O 1 • :J0 rud-č - s «0 Oksford se more pr ti, dobra vrs*a, 1 kos .SO val lov f •« RO Garnitura iz rip a sestoječa iz ? postelj nih preprinjal in namiznega prta «6 svilnatimi čipkami for. t SO Garnitura iz jutu 2 namizna prta in p s elino rogrmjalo s ^ii kam i f ».SO Jute zastor jurŠki vzorek: nodpolnl for «.30 Konjska plahta jako dobra. 190 ctm. do'L«a, 100 ctm. Široka, f. l.SO Orleto za fijakerjn IflO cm.adolga 130 cm Široka. f. « -"»o Košulje za gosnod« lastno i"lo bele ali ba vane 1 kos I a f. 1 11 it f 1 «o Ženske košul e iz šifona in platna, fr>o olet -un, 3 kom , for. * SO fovarno skladišče suknoga blu^a Brnsko sukno O ist nek 3. 10 m trov za podpolno nio!k>» .bleko f. :t 95 Ostanki B nskega sukna Ostanek za podp lito možko ohleko 3,10 m-trov iio|go for 7* Blago za zimske -nktije >stunek 2-10 m za popolno z.msko suknjo rjavo In višnjevo, f a.SO Blago za površ Je suknja najfinejše vrste, za i'elo »"^nj f 9,— Vzorki breznlačno in franno. K:ir komu ni všrč se sprejme brez ugovora naial L.istnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.