Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 4. junija 1937 Štev. 124. Leto XI. ?3(m) MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNIM Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / TcL oredn. 2140, oprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA IMjdMaa V nedavnem uvodniku smo prikazali prava, silno zanimiva ozadja španske državljanske vojne, ki segajo v kompleks mednarodnih kapitalistično gospodarskih ter predvsem nemško laških oboroževalnih in gospodarsko industrijskih interesov. To, kar doživlja danes Španija, je značilen odraz laško nemških teženj v mrzlični preskrbi s sirovinami, ki so pomembne važnosti pri izvajanju vojno industrijskih načrtov. Toda ob poteku Špan ske državljanske vojne, premikanju odločilnih front, spreminjanju strateških načrtov se interesantno odražajo tudi druga ozadja, ki segajo na širša področja, kjer se žarko prikazujejo konture spretne britanske politike ter svojevrst-nosti britanskega reagiranja. Reakcije britanske politike so posebne vrste. Nikdar niso udarne, pokončevalne. Nikdar ne bi britansko reagiranje beležilo n. pr. ahnerijskega eksempla, ki so si ga te dni privoščili Nemci. Tipično britanska metoda prisluškovanja in odgovarjanja ima svojo oblikovano tradicijo. Britanski prijemi segajo skoro izključno na gospodarsko torišče. Ta britanska spe cialiteta se javlja tudi v reakciji na impulzivnost ter vznemirljivost rajhovske Politike v zadnjih letih in na nemško oboroževanje. V prvi etapi povojnega reševanja raz-orožitvenega oziroma oborožitvenega Problema je šla angleška taktika za tem, da s svojim zgledom pomiri ves svet! Velika Britanija je bila do nedavna med najmanj oboroženimi državami. V svoji drugi etapi, ki se je nedolgo tega utrnila, Pa je skočila na popolnoma nasprotni tečaj; Anglija se nahaja trenutno v Stadiju Grandioznega oboroževanja. Toda to je samo eden konec palice, ki si jo je bila pravočasno preskrfiela. Drugi konec pa 'tna svojo posebno obliko: oboroževanje "a sirovinah revne Nemčije in deloma tl|di Italije spodkopuje s čisto preprosto, dostavno metodo, ki je v tem, da razpoložljive zaloge sirovin, ki prihajajo prvenstveno v poštev, nakupuje vsepovsod *am, kjer takšne rude imajo.^ V poštev prihajajo predvsem Rusija, Švedska in Norveška. Anglija je z bliskovito knstnjo *esrla v vsa ta tri središča železne rude, rez katere si oboroževanja niti misliti 1,0 moremo. V nekaterih svetovnih in zanesljivo ®°učenih listih je izšla vest, da je kupila j^slija v Rusiji vso trenutno za prodajo azpoložljivo zalogo železne rude v iz-^°Su pol milijona ton. Z druge strani je lla,1o, da je Anglija v iste svrlie naveza zadevna pogajanja s Švedsko in j °rvcško. Ta pogajanja, katerih smisel ^ bil, da kupi Anglija od Švedske in °rvcške celotno produkcijo železne ru-?e> so se po informacijah sedaj uspešno s'a^!jučila in ves ostali svet se je &le jpdaj znašel pred presenetljivo okolnost-v’ da za precej dolgo dobo ne more ra-nati z bogato švedsko in norveško J°dukcijo železne rude. S to odlično bri "sito Šahovsko potezo je prvenstveno ^'zadeta Nemčija, ki ima malo rude in l^.ta Je slabše kvalitete. Ni treba pose-J opozarjati, kaj pomeni to v oborože-a,1JU; SC "a‘eriala. ja^:'Vno iz te perspektive pa prihaja po-H(> j.0 na vprašanje, ki si ga je nedvom-'thl 'n vsakdo postavil ob nenadni pre pr' V"tvi odločilne fronte izpred Madrida y Bilbao. Zakaj Bilbao...? • navedenimi britanskimi potezami, ki na preizkuševališču španske voj-ie jasno izkazala manjvrednost ih tankov radi slabše kakovosti Rajhovske vojne ladje drvijo v španske vode BERLIN, 4. junija. Po nalogu poveljstva nemške vojne mornarice sta odpluli iz klelske vojne luke dve torpedovkl. Ostale vojne ladje so pripravljene na odhod. Ob tej priliki piše »Berliner Lokalanzeiger«: »Nemčija ne bo čakala zaključka diplomatičnih prepirov v Londonu, ki se zategujejo v brezkon- j čnost, marveč hoče sama prevzeti zaščito svoje zastave.« ! Edinstveno grandiozna zračna bitka nad gudarramskimi gorami Ustava in skloni ST. JEAN DE LUZ, 4. junija. Nad gorskimi predeli Guadarame se je razvila grandiozna zračna bitka med valencij-skimi in francovskimi lovskimi in bombar derskimi letali. V teku te bitke je bilo zrušenih skupno 22 letal. V bitko, ki se je vsebolj širila, so posegle tudi strojnice s francovskih in republikanskih pozicij na Guadarami in kmalu zatem tudi protiletalske baterije, ki so pa kmalu morale ustaviti ogenj, ker so se letala v višini preko 2000 m tako zapletala in zamešala, da je grozila nevarnost streljanja na lastna letalaTako je bila vsa fronta pri Guadarami v stanju, da spremlja faze te velike bitke, ki je trajala nad eno uro. Vsa- kih pet minut se je videlo, kako se ruši kakšno republikansko ali francovsko letalo v ognju. Po vesteh iz Mallorce so republikanska letala ponovno bombardirala mesto Palma de Mallorca. Ob tej priliki je bilo ubitih 20 meščanov, ranjenih pa 34. Da razbremeni baskovsko fronto je pričel general Miaja severno zapadno od Madrida z veliko ofenzivo proti Segoviji im so republikanci prodrli za 4 km proti temu mestu, ki se že nahaja v zoni dalekostrelnega topovskega obstreljevanja. Tudi z baskovske fronte poročajo o uspehih Baskov, ki so pri Lemoni prebili obroč francovcev okrog Bilbaa. v Horthy postane nekronani kralj Madžarske državnemu poglavarju moč in veljavo nekronanega kralja. Silno važna določba ie ona, ki pravi, da bo državni upravitelj dobil pravico, da izrazi željo glede imenovanja njegovega naslednika. BUDIMPEŠTA, 4. junija. V ospredju političnega zanimanja je trenotno zakon, predlog o razširjenju kompetence državnega upravitelja. Določbe novega zakon skega osnutka zajamčujejo madžarskemu laponska postaja deiela »zlate sredine14 TOKIO, 4. junija. Predsednik vlade princ Konaye je izjavil dopisniku »Times«; Fašistični ali enostrankarski si-sistem ni Japonski potreben. Narodno za stopstvo je nespremenljiv del japonske ustave in narod ima pravico, da stranke ustanavlja. Situacija zahteva vlado, ki upošteva interese vsega naroda. Naš cilj mora biti evolucijski napredek v okviru ustave. Dežela zahteva reforme in te more izpeljati vlada, ki ne more biti niti socialistična, niti fašistična. Zadeva mladih ljudi je, da prevzamejo to nalogojia-se in da vodijo Japonsko lepšim časom nasproti. Ni se treba bati nikakšne vojaške diktature. Japonska vojska kot celota, rešpektira ustavo in vodilni princip japonske ustave je sodelovanje vseh razredov pod mikadovo avtoriteto. Na položaj »rdečega Napoleona" bivši carlstični častnik PARIZ, 4. junija. Bivši caristični častnik grof Ignacije je imenovan za inšpektorja vseh sovjetskih ruskih vojnih sil in je včeraj odpotoval z letalom iz Pariza v Moskvo. To mesto je preje, kakor znano. zavzemal maršal Tuhačevski. Romunija dobi francoske bombarderje „Block 210" BUKAREŠTA, 4. junija. Minister za letalstvo Radu Irinescu se je vrnil iz Pariza ter je izjavil novinarjem, da je imel več konferenc s francoskim letalskim ministrom Pierre Cotom, ki prispe v Bu- karešto dne 21. t. m. z letalom. V njegovem spremstvu se nahaja 6 francoskih bombarderjev tipa »Block 210«. Romunska vojska bo v bodoče oborožena s temi letali. naj v pomanjkanju železne rude ter pre-prečenju možnosti nakupa po Nemčiji — im event. tudi drugih državah, — se je namreč iznenada povečal pomen bilbaj-skili rudnikov, ki imajo svoj svetoven sloves. Bilbajski železni rudniki se namreč še vedno nahajajo v rokah in oblasti valencijske vlade. Znano je, da je španska železna ruda med najkvalitetnejšimi na svetu in da je bil Bilbao od nekdaj vodilne važnosti za določanje cen železni rudi. Kaj če bi spretna britanska roka tudi tukaj izvedla svojo »rušado?« Zamuda vsakega trenutka bi v danem položaju utegnila povzročiti usodne posledice za Franca in nemara tudi za Italijo ter Nemčijo, ki menda ne gledata brezbrižno na bilbajska železna bogatstva. Točen odgovor na postavljeno vprašanje »Zakaj Bilbao« pa nudi sledeče pojasnilo v krogih težke industrije dobro znane osebnosti, ki se tiče razjasnitve trenutnega španskega položaja: Ciin se je doznalo, da je Anglija odkupila celot- no proizvodnjo železne rude od Švedske do Norveške, je general Franco takoj spremenil vojni načrt ter je, mesto da osredotoči vse svoje vojne sile na madridski fronti, kronil pogled na Bilbao. — Glavni cilj so bogati rudniki železne rude. Če bi se namreč posrečilo Francu, da zavzame Bilbao, potem je s tem rešil finančno stran državljanske vojne, ker sc danes v^ dobi mrzličnega oboroževanja plačuje železna ruda kakor samo zlato. Ta osebnost pa je pozabila pristaviti, da bi svet utegnil v tem slučaju doživeti svojevrstno zanimivost, da bi bili pri Francu najbrže v tem slučaju odločilni razlogi večje koristi in da bi morebiti tudi bilbajske zalog^o dkupila Anglija, če bi bilbajsko železno rudo nad-plačala. Takšna interesantna * reč bi potemtakem utegnila posvedočiti tudi raj-hovskim in laškim vodilnim krogom globoko resničnost tistega znanega izreka: d er Moh r . . . Pod tem naslovom objavlja osrednje glasilo JRZ beograjska »Samouprava«; Proučavajoč razne ustavne načrte naših političnih intelektualcev, je nastala v glavi nekega našega dobrega srednješolskega profesorja pravcata zmešnjava. Ker pa ima v svoji gimnaziji ves dan posla s skloni, je tudi to ustavno vprašanje formuliral in ukroil v nekoliko sklonov po svojem laičnem pojmovanju. Po tej svoji formulaciji pojmuje on naše ustavno vprašanje ter njegovo rešitev sledeče: Prvi sklon: narodno in državno edin-stvo s centralističnim sistemom. Drugi sklon: oblastne ali razširjene banovinske samouprave ter državno edii. stvo. Tretji sklon: politična dekoncentracija z banovinskimi sveti. Četrti sklon; popolna banovinska avto nomija s svojo zakonodajo in skupni parlament, v katerega pošiljajo banovine svoje delegacije. Peti sklon: federacije plemenskih edi-nic z navidezno prestolnico v Beogradu. Šesti sklon: trializem. Sedmi sklon: konfederacija. Sreča da ni — osmega sklona. »Samouprava« pozablja k temu važen pristavek. ki ga pa zaenkrat ne moremo ponatisniti. Selniška senzacija »Jutro« poroča v št. 125 dne 2. t m.: »Na Telovo so doživeli farani Selnice ob Dravi svojevrstno reč. V telovski procesiji so namreč prvokrat po prevratu zopet zablesteli z zastave selniških »vete-rancev« emblemi, znani s praporov nekdanjih avstrijskih veteranov. Prapor so nosili v procesiji z vednostjo selniškega župnika, ki je. radi tega povprašan, dejal, da je treba ustreči tudi nemškim vernikom in da se ni treba niti najmanj razburjati, ker je zadevo itak prijavil sre-skemu načelstvu in knezoškofijskemu ordinariatu v Mariboru, ki pa nista ničesar odgovorila, radi česar da ne more biti radi tega nikakršnega vznemirjanja ...« Jesenice - Zenica Ljub. »Nova Pravda« piše: »V Zenici se gradi najmodernejša in največja železarska veleindustrija. Izdelovali bodo prav vse, kar spada v to stroko. Vso liferacijo strojev im instalacijska dela izvršuje nem ška veleindustrija Krupp, ki se bližajo že svojemu zaključku in bo pričela ta velika tovarna obratovati, ki je po veliki večini v državnih rokah. Bojazen za obstoj in nemoten razvoj naše železarske industrije na Jesenicah ni brez podlage, če se pomisli, da bo tovarna v Zenici kot državno podjetje gotovo uživala razne bonitete in privilegije, ki jih privatna železarska industrija ne bo deležna. Ministrski predsednik dr. Stojadinovičjc ob priliki obiska v Zenici med drugim izreke! besede, da se blagodejen vpliv te industrije kaže že sedaj, ko še ni v popolnem obratu za Zenico in okolico. Bojazen za Jesenice ni brez podlage.« Pobrežki utrinki Na Pobrežju imamo vedno svoje posebne reči. Tud; proslavitev majniške deklaracije je bila nekaj posebnega. Iz peščice udeležencev sprevoda so se slišali tudi vzkliki »Doli z Volkom«, ki so na svojevrsten način »povzdignili« preslavno prireditev in skoro povzročili, da bi peščica udeležencev zdrknila na do-slovno dva tuceta hripavih vzklikarjev. Takšne reči niso v hasek in korist velikim stvarem. — Pobrežani. *>ran 2. flarTborskl »V e 3 c r n ? K« Jutra V Maribor«, dne 4. VI. 1937. bmma mm^Udi i kest mmmk&ik t,s&avtkw" Novi mladinski pevski zbor, »Maren-berški slavčki«, bo v nedeljo dne 6. ju nija prvič samostojno nastopil ter pokazal Marenberžanom uspeli dolgega, vztrajnega 111 požrtvovalnega vežbanja. Ob priliki pevske vaje sem stopil k voditelju, dirigentu in ustanovitelju zbora, šolskemu upravitelju g. Božidarju Tomažiču, ki mi je rade volje dal odgovore na stavljenji vprašanja. Med nama se je razvil prllicno sledeči razgovor: Kako si prišel na idejo, da si ustanovi! mladinski pevski zbor? Ko sem lani mesca oktobra nastopil službo v Marenbergu, sem predvsem opazil, da se v tem obmejnem kraju prav malo poje. Petja ni slišat: pri delu, niti v gostilnah, niti doma. Zato sem takoj sklenil vcepiti šolski mladini ljubezen do lepe naše narodne pesmi. Prvi poskusi ob priliki sokolske akademije lani 1. decembra so me uverili, da bi se lahko v tem kraju ustanovi! mladinski zbor. Kako si si izbral pevce in kako si z njimi zadovoljen? Prvotno sem izbral pevce iz 4., 5. in 6. razreda, pozneje sem še pritegnil nekatere iz 3. razreda tukajšnje ljudske šole. Kakor -je navadno pri vsaki novi stvari. se je tudi tu pokazalo pri deci v začetku veliko zanimanje, ki pa je sčasoma pojemalo. Glavno krivdo tega pojava je prisoditi staršem, ki se za petje niso zanimali. Od prvotno prijavljenih 65 jih danes poje z veseljem in z izredno vstrajnostjo še 43. Ostali so odpadli radi zgoraj navedenega vzroka, deloma pa tudi radi tega, ker so gotovi ljudje smatrali, da bo redno pstje vzgojilo deco v preveč zavedne Jugoslovane. S kakšnim programom misliš nastopiti iti kakšen je glasovni material? Za ta prvi koncert, ki se vrši pod okriljem Rdečega križa, sem izbral predvsem narodne lalikopevne pesmi, z namenom, da jih deca lahko poje tudi izven šole. Tako imam v programu zastopane Adamiča, Pregla, Volariča, Varla-mova in še druge skladatelje, vsega 17 pesmi. Del sporeda sem posvetil koroški, del pa Soči. Glasovni material je traj na Koroški cesti pri km komnu 1. Cilj istotam. Garderobe da na razpolago iz prijaznosti SK Maraton, od koder krenemo na start. Startati smejo samo dirkači. člani klubov mariborskega podsa-veza, ki so pravilno verificirani za leto prav dober, nekaj je tudi odličnih glasov, <937. startati sme od vsakega kluba le ki se bodo predstavili publiki kot solisti pet dirkačev. Prvih pet plasiranih dir-v »Divji rožici«, «Sarafanu« in raznih kačev pride v poštev za prvenstvo drža-koroških narodnih. Želel bi le, da bi mi Ve. Vozi se na lastno odgovornost: po ta kader najboljših^ pevcev ostal zvest‘cestno policijskih# predpisih in po tehn. tudi po izstopu iz šole. _ j pravilniku KSKJ. Kolesa morajo biti Kakšne uspehe si imel s svojim prejš-' opremljena z dobro zavoro in zvoncem, njim zborom v Žetalah? _ j Za dirko so razpisana tri darila in tri Moj bivši mladinski zbor v Žetalah je kolajne. Koturaškt podsavez Maribor, bil na dostojni, lahko rečem umetniški višini in je dobil popolno priznanje in odlično oceno ob priliki tekem mladinskih zborov v Ljubljani 2. in 3. junija 1. 1934. V ocenjevalnem odboru so takrat General Mola smrtno ponesrečil j?" ■ ~ - ■ ! šeiežke Koliko bo investiranega v dravski ba-liovini iz posojila za finansiranje velikih bili gospodje Hubad Matej, Adame Emi , > jaVnih de, v ministrstvu za gradnje jc Osterc S avko tn Ukmar Vilko. Nastopal. ;bi, do konca leta 1936 za javna dela s™° v,.;?javtn' sezoni ko redni gostje v|pr&dviden kredit y iznQSU 578 mnjj0nov zdra\ lhscu Rogaška slatina skozi 6 let, jjriarjev? Jočim je stvarno odobrenih le leta 1935. celo dvakrat v sezoni. Dasi-ravno so tvorili publiko po večini Madžari in Neinci, je imel zbor vsakokrat prodoren uspeli ter so mu izrekli čestitke mnoge visoke domače in tuje osebnosti, med njimi kraljevi namestnik dr. Perovič, senator Hribar ter razni hrvat-ski, srbski in bolgarski skladatelji. Kakšne načrte imaš za bodočnost? Bodočnost zbora leži predvsem na moralni opori pri sedanjem prvem samostojnem nastopu. Prepričan sem,,da bodo mladi pevci vztrajali na sedanjem požrtvovalnem vežbanju, če bodo našli razumevanje med domačini, posebno pa, če bi videli med poslušalci tudi goste iz drugih krajev, ter videli, da javnost ceni njihovo delo, ki je predvsem za izoblikovanje jezika velikega pomena. Sedaj, ko bo zbor prestal svoj »ognjeni krst«, se nameravam lotiti tudi težjih narodnih Živinski in umetnih pesmi. Pri izbiri zadnjih bom j Dne'l. 442,566.641 Din. Od tega zneska odpade na dravsko banovino Din 30,135.747.57, v kateri vsoti so vračunani stroški za modernizacijo državne ceste Št. Ilj—Maribor v znesku 4,876.652.36 dinarjev. Za javna dela v resoru ministrstva za promet je predvidenih 234 milijonov Din, dočim je bil otvorjen kredit za 217 milijonov 321.927 Din. Od tega zneska odpade na dravsko banovino na gradnjo železniške proge Sv. Janž—Sevnica 26 milijonov 760,200 dinarjev. Od celokupnega zneska, ki je bil v letu 1936 na razpolago za gradnje cest in železnic, 111 sicer 812 milijonov Din, pride na dravsko banovino 56,895.947.57, to je približno petnajsti del. %imke MovUe m Sokol Slovenjgradec. Preteklo soboto se je naš Sokol poslovil od vzorne društvene načelnice in župne podnačelnice s. Stane Zeleznikarjeve, ki odhaja kot učiteljica na prvo službeno mesto. Prisrčne poslovilne besede ji je izrekel br. starosta, povdarjajoč njeno tehnično delo v našem društvu. Prednjaški zbor izgubi z njo sposobno in zaslužno načelnico in članico, ženski naraščaj pa priljubljeno vaditeljico. Pri odhodnici sc je nabral lep znesek za Sokolski dom. — Preteklo nedeljo se je vqjil pešizlet sokolske doce v bližnji lepi kraj Podgorje, katerega se je udeležilo tudi lepo število bratov in Sester. Med petjem in igrami ie zelo hitro potekel lep popoldan. Brat prosvetar je izrekel deci nekaj priložnostnih besed. Deca je bila pogoščena, za kar izrekamo bratsko zahvalo vsem bratom in sestram, ki ob takih prilikah svinjski sejem v Ptuju. 1. junija t. 1. je bil na ptujskem sej-silno previden in izbral le to, kar bo du- mu običajni živinski sejem, ki jc pokazal ševnemu nivoju pevcev res primerno, sledečo sliko: prignanih je bilo: volov Smatram namreč, da mora pevec pesem, 174, krav 563, bikov 17, juncev 63, telic katero poje. ne samo razumeti, ampak j 113, telet 6, konj 129, žrebet 16, skupaj tudi doživeti, ker le potem pesem z diri-, 981 komadov živine. Prodanih je bilo: gentovim odstopom ne umre, ampak živi volov 38, krav 190, bikov 11, juncev 16, dalje, ne samo v dušah otrok, ampak pre-j telic 51, telet I, konj 35, žrebet 7, skupaj ide tudi med narod, lo bi bilo vse, kar.349 glav živine ,od tega 2 konja v Av- strijo. Cene tej živini so bile sledeče: pri volih 4,50 do 5,50 Din, pri kravah 2,50 do 4 Din, pri bikih 4 do 5 Din, pri juncih 3,80 do 4 Din, pri telicah 4 do 4,50, pri 1111 • I teletih 4 do 4,50, vse za kg žive teže — radi žrtvujejo za sokolsko deco m nara- Konji so se prodajaIi po 1000 do gooo Din seaj. /Airavo. | žrebeta 1100 do 2500 Din. — Svinjski se- Zmagovit pohod obmejnega Sokolstva jem 2. junij* pa je bil kakor sledi: pri-na št. Ilj. K našemu poročilu o lepo gnanih je bilo svinj 97, prascev 259 sku-uspelem okrožnem izletu mariborskega paj 356 ščetinarjev. Prodanih je bilo 66 Poveljnik francovskih čet na baskovski fronti general Mola se je skupno s svojim pribočnikom in dvema višjima generalštabnima oficirjema dvignil s tri-motomim letalom nad Bilbao. Pri teni pa je letalo zašlo v meglo, treščilo na tla in pokozalo pod seboj generala Molo, njegove spremljevalce in oba pilota. Njegova smrt je povzročila veliko škodo ter izgubo v vrstah francovskih častnikov, saj je bil general Mola med najsposobn2i širni častniki generala Franca. vini. Vse greške bo urad strogo kaznoval. Vse lastnike psov opozarjamo, da P tudi za občino Pobrežje odrejen strogi pasji zapor. Psi morajo biti na ulici priklenjeni na vrvici z nagobčnikom, doma pa na verigi priklenjeni. Hovice & Boca sem ti nameraval povedati, ostalo pa boš videl in slišal. — Kolar Vilko. Sokolstva v Št. liju dodajetno naknadno, da je bilo vodstvo zleta in izvedba telo- rilcev. Cene so bile: Pri prascih od 6 do 12 tednov starih 70 do 120 Din eden, pr vadnega nastopa v rokah agilnega okrož- šutarji 6,25 do 6,50, plemenske svinie nega načelnika br. Vita Cilenška in s.50 do 6 Din, vse za kg žive teže. neumorne načelnice s. Zlate Z i m i č c-ve. Oba sta odlično izvedla vso organizacijo tega zleta in imata nedvomno glavno zaslugo za prodoren uspeh sokolske manifestacije v Št. liju. Razpis cestne dirke za junijorsko prvenstvo Mariborsko kolesarske podzve- ze, ki se vrši dne 13. junija 1937 na progi Maribor km kamen 1 — Marenberg km kamen 41 in nazaj po isti poti. Dolžina proge znaša 80 km. Start ob 7. uri zju- Sport. Ptujski športni klub »Drava« ima v nedeljo zanimivega gosta in sicer SK »Viktorijo« iz Ivanca. Tekma obeta nuditi dober šport, ker sta oba kluba v dobri formi. Tekma sc vrši ob 5. uri popoldne na igrišču Drave. hAaeSke mme Vsem hišnim posestnikom iz Pobrežja. Vsi hišni posestniki sc opozarjajo, da so po zakonu dolžni vsako spremembo svojih stanovalcev občine v roku 24 ur prijaviti uradu po uradno predpisani tisko- Poročali smo že, da je Boč pred gradnjo planinskega doma. Vodstvo akcije je prevzel upravni odbor planinskih podružnic Rogaška Slatina in Poljčane, ki že od leta 1930 skupno delata za dobrobit postojank na Boču. — Pod vodstvom predsednika ravnatelja zdravilišča Rogaške Slatine g. Gračnorja sta se preteklo nedeljo sestali obe podružnici na Boču, kjsr so se skupno določile smernice bodočega dela, ki se tiče predvsem gradnje nove planinske postojanke. Navzoči odborniki so si ogledali v poštev prihajajoče zemljišče. Čim bo definitivno urejena zadeva s stavbno parcelo, sc bo gradnja postopoma pričela. rffrf liOttitC Obžalovanja vredni slučaji. Marsikaj smo Studenčani že videli in na marsikaj smo že pripravljeni, in vedno doživimo kaj novega, četudi žalostnega. Dne 2. junija proti večeru smo opazovali na Radvanjski cesti neko do skrajnosti pijano žensko z dva meseca starim otrokom v naročju. Ubogi otrok! Priporočali bi županstvu oziroma varstvenim organom, da bi se za to pobrigali, in da bi sc v bodoče takšni slučaji skušali preprečiti-— Več Studenčanov. Okvir moine skromnosti V angleški spodnji zbornici je bila sprejeta kraljeva civilna lista s 199:123 gla* sov. Proti sprejetju liste so glasova'1 predvsem člani delavske stranke, ki so v svojih govorih izrazili zahtevo, da kraljevska družina čimbolj poenostavi svoje življenje ter da živi v okviru inozi'c skromnosti. Čudežna mdc „settuna tesnite i* Odrtei tode qomiM atomu sama tesnita... Ko čitarno poročila o zasliševanjih vsemogočih krivcev, se mnogokrat čudimo izjavam obtožencev, ki opisujejo svoja dejanja, radi katerih so prišli pred stol pravice. Vse drugače bomo sodili, odkod te izjave, če vemo, da je dana danes oblastvom možnost, da podvržejo obtoženca tik pred zasliševanjem gotovi fi-zično-psihološki negi, ki odvpme zašli-sa v a ne mu zločinou vso svobodo .volje. V ameriškem kazn. zavodu dr. R. C. llouse so napravili nešteto poizkusov, kako čim lažje in čim lidtreje odvzeti zločincem njiliovo voljo in kako jim omrtviti možgane. Učinek, ki so ga v teh poizkusih dosegli z raznimi injekcijami s scopolaminom, to je z neko svojevrstno Iz airavne pripravljeno tekočino, je bil naravnost presenetljiv. »Pacijentu«, kateremu vbrizgajo to tekočino, otrpnejo možgani in odgovarja na vsa vprašanja takorekoč podzavestno, ne da bi pri odgovorih sodelovali možgani. Izmed 100 poizkusov je bilo po sedanji statistiki najmanj 50 pozitivnih. Znanstveni zavod mestne policijo v Washingtonu jc to izsledke kaj kmalu izrabil v svoje svrhe. Uspehi, ki so bili na tem polju doseženi so naravnost presenetljivi in je sedaj mogoče izslediti marsikaterega zakrknjenega zločinca, ki trdovratno vztraja pri svojih trditvah. Pozitivne uspehe novega načina zasliševanja nam ponazoruje sledeč primer: V nekem stanovanju so našli zjutraj umorjenega moškega. Zena umorjenega je venomer zatrjevala, da je njen mož nedvomno izvršil samomor. Policija pa jc šla preko teh domnev in aretirala nekega pokojnikovega znanca, ki pa je naravno vsako krivdo odločno zanikal. Po injekciji s scopolaminom omamljen jc še nadalje zatrjeval svojo nedolžnost. Ko so ga pa vprašali, kaj je napravil z onim samokresom, jc prišla nepričakovno na dan izjava, da jc vrgel samokres v reko in da je umorjenega pokril z listjem. Ko so isto vprašanje ponovili, je sledil povsem drugačen odgovor, da jc samokres zakopan po nekim drevesom. Uspavanega zločinca so nato prebudili in vsa vprašanja ponovili. Mesto odgovora je postal osumljeni smrtno bled in ni dal na nobeno vprašanje odgovora. Na ta načini je ameriška policija izsledila nepojasnJe dvojni umor. Poizkusi z novim »serumom resnice« se nadaljujejo, ker lvočejo olilastva dosedanje uspehe še izpopolniti do take vi šine, da bo trajala učinkovitost injeKc dclj časa nego doslej. Kakor se zdi znanost tudi na lem polju v najbhz dobi dosegla take uspehe, da bo n' njimi strmel ves svet. Odslej n“Prc^ . . do vsem zločincem pred zasliševanje vbrizgali v njihovo kri »serum resnice-ki jih bo prisilil k resničnim in ver« stojnim izjavam. Zločinec bo povedal ne da bi sc sam tega zavedal, tako kor se je v resnici dogodilo. Jc to K.»0 slučaj, da se je znanstvenikom izvesti zasliševanje zločincev z vijo delovanja možgan. Praktičen. „ stj_ »Tetka, doktor Rajko je J'a,ne Iec. Ko mi je povedal, da me J ; vc ni vprašal, če sem nedolžna, a nisem zadolžena.« / M arih o r u, dne 4. VI. 1937. ^UHBRPBCS*3?- -T1 I 1 IJMMI—— Atarfoorski »VeSernIK« Jutro IWMIU'' 'r? ' Stran,.' BB&OITT": f«SSW»»w. fkaiM&fsfr# m tikfif&kf &£»* ®&us „Htodw-voljska akademija«. Obiščite jutri, v soboto predstavo v korist »Združenja gledaliških igralcev <. Igralci uprizore za svojo stanovsko organizacijo veseloigro iz kmetskega življenja »Trije veški svetniki«, ki nudi dve uri obilnega smeha in zabave. Uvažujte neutrudno delo igralcev med sezono in obiščite polnoštevilno to predstavo: Režijo vodi J. Kovič, glavne uloge igrajo Zakrajškova, Savinova, Kraljeva, P Kovič, Nakrst in J. Kovič. Prihodnji četrtek priredi ljubij. »Pr> lovčev vokalni kvintet« svoj koncert umetnih in narodnih pesmi. Mrtvec v vodi. Včeraj popoldne okoli 16. ure je opazil neki delavec v tako zvaneni Pošovem grabnu, v bližini Mariborskega otoka v Dravi človeško truplo. O tem je takoj obvestil stražnika, ki je zadevo javif mariborskim reševal- cem, ki so nemudoma odhiteli z rešilnim Začetek ob 14.30, igra j čolnom proti Mariborskemu otoku, kjer je ležalo v vodi človeško truplo. Ker ni bilo mogoče trupla na tem kraju spraviti uprava in Narodna banka sta podelili g.j na suho, so reševalci truplo prepeljali do Te dni je poteklo 15 let, odkar je upravnik g. dr. Radovan Brenčič prevzel Vodstvo Narodnega gledališča v Maribo-ri' V tem svojstvu je izkazal mnoge sposobnosti in obilo vztrajnosti pri deiu za obstanek in razvoj našega obmejnega gledališča. Da primerno počasti in proslavi ta jubilej, se je danes dopoldne zbra- lo članstvo tuk. Narodnega gledališča ter v prisrčni slovesnosti počastitve tega jubileja izročilo svojemu upravniku krasen šopek in spominski album. Zasluge, ki jih ima upravnik dr. Brenčič za mariborsko gledališče, pa je v posebnem nagovoru podčrtal predsednik tuk. Združenja gledaliških igralcev režiser J. Kovič. Izdane ter izbrisane obrtne pravice Seznam v mesecu maju 1937 izdanih “i izbrisanih obrtnih pravic vsebuje: Izdanih: Šterbal Martin, trgovina z Usnjenimi izdelki, usnjem in tapetniškimi ter torbarskimi izdelki na drobno, Trg Svobode 6, Breznik Franc, dimnikarska obrt v 111. dimnikarskem ometalnem oko lišu, Glavni trg 13, Pečenko Andrija, me-ujalski posli, Aleksandrova c. 40, Ncdel-ko Maks, trg. z motornimi vozili iti priborom na drobno, Aškerčeva ul. 11, Hojnik Jernej, trg. z motornimi kolesi na Jrob.no, Frančiškanska ul. 13, Jelenc Ci-ril, trg. s starimi stvarmi, Koroška c. 17, Koštomaj Franjo, brivec, Mlinska ul. 8, Vezjak Viljem, strojno pletilski obrt, Splavarska ul. 6, Kieser Ludvik, trg. z fotografskim materijalom na drobno, Vetrinjska ul. 30. Novakovič Nikola, brivec, Aleksandrova c. 61, Černigoj Evgen, izdelovanje pralne vode, Vojašniška ul. 21. ‘Zbrisanih: Komnenič Gabro, po- javljanje strelovodov, Vojašniška ul. 18, ,^rc Marion, engro trgovina z jeklom in •^klenimi izdelki ter zastopstvo »Poldi« ^ekla pod imenom: »Jugojeklo«, lastnik Jarc. trgovina jekla in jeklenih izdelav in zastopstvo »Poldi« jekla, Gospoda ul. 11, Merlak Kviriii. trg. z ogljem 111 premogom ter drvami, Kopališka u. 20 Novakovič Nikola, podružnica brivskega "krta, Aleksandrova c. 61. Pečenku Andreju, lastniku Bančnega brega na Schmidererjevem posestvu. Gre kom. zavoda v Mariboru, koncesijo za'za okrog 45 do 50 let starega moškega, menjalnico valut. G. Pečenko bo izvrše- :ki je po mnenju zdravnika dr. Zorjana, je val valutne posle v svojih dosedanjih lo- ležal v vodi 8 do 10 dni. Utopljenec kalili na Aleksandrovi c. 40. Motoklub Maribor. V nedeljo 6. imel na sebi dolge črne spodnje hlače in junija srajco ter nizke črne čevlje s temnimi no- t. 1. skupni izlet v Ljubljano k dirki Mo-! gavicami. Truplo, ki je dolgo 180 cm, tokluba Hermes. Start ob 5.30 na Glav-! ima na podlehtju desne roke vtetovirano Posestno gibanje. Posestnik Viktor An-^rejek je prodal industrijcu Francu Ško-*11 parcelo in hišo na Meljski cesti št. 58 2{* 225.000 dinarjev. . Himen! V zadnjem času so se v Machom poročili: Nass Friderik, mehanik, jj-kel 3, in Štefanija Friškovcc, delavka, Koroščeva 2; Viktor Bevk, oskrbnik vinogradov, Gruškovje 57, in Širovnik Ma-[.‘ia< kuharica, Zakl 38, župnija Sv. Tro-v Halozah; Rožanc Jurij, kurjač. ,*°venska ulica IH, in Javornik Vinceti-c.‘ja- kuharica, Slovenska 18: Kralj Vlaji1^ v, uradnik MP, Sodna 25, in Pfeifer I a"ica, absolventka Trgovske akademi-Gosposka 46. Nerat Alojz, delavec. . °liska 12, in Leš Ivana, tovarniška delčka. Jezdarska 8: Marovt Ludovik. . Vu2avničar dr. žel., Tezno, in Zugman Jndinila, posestnikova hči. Tezno; Brk-Jožef, tkalec, Stritarjeva 29, in Orlak Zofija, liči izvoščka, Stritarjeva 29: Arčon Bernard, zidar, Pobrežje, in Pa-veli Frančiška vdova Karner, gostilničarka Pobre,žje: Jerman Anton, čevljarski pomočnik. Zg. Radvanje, in Žunko Frančiška, delavka. Zg. Radvanje. Potočnik Jakob tkalec, in Dvoršak Barbara, delavka. Meljska 59. Obilo sreče! Iz učiteljske službe. Premeščena sta Draga Kopelnik iz Jarenine na Tezno pri Mariboru ter Marija Deskovič iz Bakovcev v Mursko Soboto. Upokojena pa je Marija Kumer v Mariboru. Smrtna kosa. V tukajšnji bolnišnici je umrla 51 letna soproga pekovskega mojstra Ana Glas. — žalujočim naše toplo sočutje. Razstava malih živali otvorjena! Včeraj popoldne je bila otvorjena na verandi pivovarne Union H. razstava domačih malih živali, organizirana po tuk. Društvu rejcev malih živali. Otvoritvene besede je spregovoril društveni predsednik g. U r š i č. O razstavi še poročamo. Odobren statut v stalnem turističnem odboru. Mestno poglavarstvo razglaša, da je minister notranjih poslov z odlokom z dne 30. 4. 1937 odobril statut o stalnem mestnem turističnem odboru, ki ga je sprejel mestni svet na svojih sejah dne 23. 4. 1936 hi 15. I. 1937. Štatut je javnosti na vpogled v mestni predsed-stveni pisarni, Rotovški trg 1, ter stopi v veljavo ozidoma dobi obvezno moč 15 dan po razglasitvi. Akademija vojnih dobrovoljcev. Ob priliki izida spominske knjige jugosl. vojnih dobrovoljcev »Dobrovoljcl-Kladivarji Jugoslavije sc bo vršila v ponedeljek, dne 7. junija ob 20. uri v mariborskem Narodnem gledališču akademija ob sodelovanju recitatorke gdč. Elvire Kraljeve, solista Antona Faganelija in drugih odličnih članov mariborskega Narodnega gle dališča. Prekinitev avtobusne proge. Radi obnovitve ceste Maribor - Št. lij ukine Mestni avtobusni promet vožnjo med Mariborom in Pesnico v soboto dne 5. t. m. Ponovno obratovanje sc bo objavilo v Časopisih. ’ Rdeči križ na Pobrežju priredi v nedeljo 6. junija v Renčljevi dvorani ob 20. uri kmetsko komedijo »Slaba vest«. Pr’dite. da se nasmejete. Nočno lekarniško službo imata danes Albaneževa in Konigova lekarna. J»K.K.I.R. 14«, v gotici pa črke »A. M.«, pralnici. Gospodinia je stalno 1 pod tem pa nekako rožo. Verjetno je, da kako bo varovala svoje dra-{je truplo naplavila.Drava s Koroškega in Ne dopušča, da bi se zlo- | sedaj poizveduje policija, kdo bi bil utop ‘ Ijenec. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pobrežkem pokopališču, kier bo da nes popoldne obdukcija, ker ni izključeno, da gre za žrtev zfočina. To domnevo potrjuje velika rana na levici, kjer se vidi kost. Bil je zloč>n! V zvezi z najdbo utoo- nem trgu. Tatje v v skrbeh, goceno perilo rahljala brisača, niti da se zamaže prt, nadzira otroke, da se ne bi valjali v blatu in prahu. In koliko še drugih skrbi! Uspeh pa jo ta, da se njeno dragoceno perilo zelo pogosto prehitro raztrga. — Ako gospodinja preišče, kaj je vzrok tega predčasnega razpadanja perila, bo ugotovila, da je temu krivo pranje s sla- j ljenca pri Poševem jarku, o čemer poro-bim milom. Gospodinje, ki uporabljajo za j čarno na drugem mestu, se jc ugotovilo, pranje redno Schichtovo milo Jelen, se, da ima neznani utopljenec na lobanji uda lahko pohvalijo, da jc njihovo perilo tr-! rec, kar daje slutiti, da jc bil vržen pežno ter vedno snežnobelo in čisto. j Dravo. Nameščenci! Za nedeljo 6. junija pred-j čemu so napisi? Na vseh sprohaial - videni izlet v Slov. gorice se na željo pri- ščili, ki jih je za naše razmere preteto javljencev preloži na 20. t. m. DZAN; malo in na potu proti kopališču, je nekdo Maribor. _ I postavil napise, da je tod prepovedano Obešen, zelezmcar v shramb.. Na Pra- Kolesarjenje itd. Ker pa nihče ne ve. kdo jc izdal te prepovedi, se tudi nihče za j nje ne briga in tako pač pride, da dnev- gerskem so našli v stanovanju obešenega in mrtvega 531etnega železničarja Fr. j V i n d i ž a. Vindiž jc prišel ob 7.30 iz ! službe domov ter ga je našel najstarejši sin pol ure pozneje v shrambi visečega j na vrvi. Vsa prizadevanja, da bi očeta zo- no najmanj 200 kolesarjev vznemirja s->-mo obiskovalce otoka, reči pa ne sme nihče nič, ker si zato še prav lahko ozmerjan. V nedeljo je brodarju nekdo pet spravi.’k živ^enju, so bila zaman, ker j povozil že več tednov staro gos. drugi je bil Vindiz ze mrtev, žalostna smrt Franca Vindiža je zbudila splošno sočutje. Kam? Brivec Emil Mareš je prijavil policiji ,da je njegov 171etni vajenec Rihard L a k n e r dne 2. t. m. popoldan j ^[7* odšel v obrtno solo ter se se ni vrnil. par piščet, neki mamici jc zopet nekdo iz roke podrl na tla otročička in tako gre j naprej ta mizerija. Če je občina-izdala j te prepovedi, kar najbrž tudi je, potem je tudi njena sveta dolžn^ da skrbi a • ; držati red , , .in postave. Pri nas se i e ne briga Zopet toplejše. V smislu dunajske vre j za predpise, dokler se ne zgodi kaka menske napovedi za danes bo od časa do časa oblačno, ponekod morda tudi ] dež, temperatura se bo pričela dvigati. Odobreno. Mestno poglavarstvo razglaša, da je minister notranjih poslov z odlokom z dne 10. V. 1937 odobril »Štatut mestnih podjetij Maribor in njihovega upravnega odbora«, ki ga je sprejel mestni svet na svojih sejah dne 28. 5. 1936 in 15. 1. 1937. Štatut je javnosti na vpogled v mestni predsedstveni pisarni, Rotovški trg 1, ter stopi v veljavo oz. do bi obvezno moč z dnem razglasitve. r večja nesreča ali ne kličemo javno po odpomoči. Za danes stavimo torej samo vprašanje: Čemu so vsi ii napisi? — Opazovalec. Tolažba. »Pa zdrav ostani, ljubi moj. Ti bom že pisala, kadar bom kaj potrebovala.« Ljudi zabavati in kapucine dražiti je vendar dobro delo. Kar vidim jih moje ljube sobrate, kako se bodo po večerij v refektorijit bičali. Vsak udarec naj zapeče, kakor razbeljeno železo.« Grozna nesreča v Slov. goricah Na cesti Osek - Sv. Benedikt v Slov. gor. se je dogodila grozna nesreča. Ko jc avto prevoznika živiiie g. Semeniča Franca iz Gor. Radgone vozil skozi Osek mu je nasproti prijezdil na konju Vogrin Lovrenc, posestnik iz Brengove. V neposredni bližini srečanja se je konj, ki je bil prej popolnoma miren, nenadoma splašil in v naslednjem trenutku se je zaletel naravnost v avto. Avto je konja z jezdecem podrl in peljal čez oba. Slika je bila grozna. Konja, ki je pod avtom ostal takoj mrtev, je tako zmrcvarilo, da so čreva in ostali deli trupla, kar celo cesto posuli. Jezdec Vogrin je zadobil težke zunanje in notranje poškodbe. Ako bo stal pri življenju, se še ne ve. Šofer je po trčenju takoj zavrl in takoj pričel z reševanjem s pomočjo drugih ljudi. — Kdo je kriv nesreče, se trenutno še ne more ugotoviti. jtran '4. Marftiorsfci »Ve5orn!ff< Jafra Mariboru, ,-Bakteriološka vojna«, da dela neka evropska velesila po svojih agentih že od 1. 1931 poskuse za bakteriološko vojno na ozemljih svojih sosedov. Tudi v Parizu in raznih francoskih mestih ter v Londonu so aretirali več tujih agentov, pri katerih so našli tube in škatljice, napolnjene z bacili konjske smrkavosti in zajčje kuge. Ti bacili so posebno pripravni zaradi tega, ker se prenesejo tudi na človeka, kar se je na Češkem tudi že zgodilo, a ne morejo pre- ko meje nazaj na ozemlje napadalca, ako ta proti temu izvede nekaj ukrepov. KAM NAS PRIVEDE BABJEVERNOST. Kako daleč privede ljudi praznoverje, nam dokazuje slučaj, ki se je pripetil v nekem ameriškem mestu. Tamkajšnji domačini so po noči izkopali truplo neke mladenke, iztrgali iz nje črevesje m g*"1 dali zavžiti neki slaboumni ženski. Babje-vernost jih je privedla tako daleč, da so bili trdno prepričani, da se bo revici P° tem zavžitju vrnil razum. Ko je sodišče iz-vedelo za ta nenavaden dogodek, je prijelo vse prizadete in jih obsodilo na več let zapora. PRODAJAM ŽENO — KDO DA VEČ? Tako so vzklikali na javnih sejmiščih v Angliji še pred dobrimi 80 leti, ko^so »prignali« na trg mnogi možje svoje žene in jih tam prodajali kakor prodajamo danes blago ali živino. Bili so to časi. ko je mož, ki s svojo ženo ni bil zadovoljen, ženo enostavno izlicitiral in jo oddal onemu, ki mu je zanjo največ nudi!-Iz te dobe je ohranjena zanimiva zgodba, ki nam priča, na kakšen način se j® hotel neki brihten možiček iz podeželja ^otresti« svoje nadležne boljše polovice. Bilo je to v letu 1832., ko je stopil na H' citacijski oder postaven moški in razglasil vsem, ki so se zbrali okrog njega, sledeče: »Moja žena, ki sem jo danes pri peljal na to sejmišče in katero vam ponujam, je rojena kača, ki je zanesla v mojo hišo prokletstvo, je pa drugače pridna in se poprime vsakega dela. Zna molzti, delati maslo, šivati in kuhati. Vsa hiša je je polna, ko začne peti. Nobena rajska ptica se ne more z njo primerjati. Postavil bi vam bil višjo ceno. če bi ne bil računal na slabe čase, v katerih živimo. Dam jo tistemu, ki mi da zanjo en sam šiling. Pohitite in ne zamudite redke prilike, ki se vam nudi.« Ah je ta »nesrečni mož« svojo ženo res pr°' dal, o tem kronika molči. Gotovo je le to. da v tistih časih niso bili nič kaj redk1 primeri, ko je mož prodajal svojo žc' no drugemu. Bili so to časi, ko je mošK1 svet smatral ženo za manjvredno bit.'3 in ko je videl v ženi dobičkanosen predmet, ki ga kaj lahko spravi v denar. Danes srečujemo ta pojav še pri nckatp ' rih barbarskih plemenih. Razno BRZOJAVKA! Danes in jutri pojedina sortiranih. svežih morskih rib pri »Kralju morskih rib«, Rotovški trg 8. Pristna dalmatinska in Štajerska vina, nivo v sodčkih. 2981 Najboljše ZDRAVO DUH IN TELO OSVEŽUJOČO KAPLJICO dobite pri A. Senici. »Plzenski dvor« Tattenbachova. _____________2972____________ RESNICA JE! da se dobijo kolesa prvovrstne znamke in šivalni stroji priina pod najugodnejšimi pla Ciinimi pogoji le v Studencih, Ul. Kralja Matjaža St. 20. 2963 STRIŽENJE britje najeeuejšc. Obiščite novega cenenega frizerja na Meljski c. 9. 2954 Prodam NOVI KROMPIR I kg Din 3.50. Skladišče Kolodvorska 1. 2988 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Kurilniška 3. 2973 CEMENT IN APNO vedno sveže dobite dostavljeno najceneje v lesni trgovi ni Albin Čeh. Maribor, Bet-navska c. 4. 2927 MADRACE otoinane najceneje pri M-Šterbal-u, Meljska 2. 2922 Sobo odda _ LEPO OPREMLJENO SOI# solučno mirno, z nporaD kopalnice upravi. oddani. Naslov Stanovanie SOSTANOVALCA sprejmem na stanovanje dobro domačo hrano. Štuhci, Dr. Krekova 2. Službo dobi SOLWAY-SOI>A. SALOID1N, Sulikol Solbar, Nosprazit iu kalcijev arzenjat sc dobi pr j Kmetijski družbi, Meliska cesta 12. 2792 SOLWAY-SODA namesto apna za škropljenje se dobi pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12. 2791 Ofllažulte v »Veterniku u it KROJAŠKE POMOČNIKE vajene konfekcije sprejme stalno delo Bratuša, jaštvo Limbuš št. 115. D Počehova pi i opek**01 v nedeljo otvorj^l’ Sodoma in Gomora Z veselim smehom je Angelik opazoval .»rajoo na porti in nekako težko se je pripravljal da nadaljuje svoje pot. A komaj je bil storil nekaj korakov, je že obstal. Zadržalo ga je vpitje, ki je prihajalo iz neke hiše. >V tej hiši je slavna gostilna, ki je po celi deželi znana,« je Angelik razlagal svoji spremljevalki, »Znamenita, izvrstna gostilna je to. Noben pošten človek se ne upa notri. Le francoski in laški vojaki, tihotapci. malopridneži in gotove ženske se tu zbirajo jn razsajajo cele noči, kakor hi bili obsedeni. Ko bi ti vedela kolikokrat sem v kloštru stal pri oknu svoje 13 celice in se ,ezil nad tem vpitjem in nad grdobijami, ki se tu gode in si mislil: oh, zakaj ne moreni jaz zraven biti.« Gostilni se je reklo »v peklu«. Pritlični lokal, namenjen za bolje goste, je bil skoro vedno prazen, toliko živahnejše pa je bilo vsako noč v globoki podzemski dvorani, posebno, ker je bilo tu zbirališče malopridnih žensk, katerih je bilo tedaj mnogo v Ljubljani, največ tujk, ki so prišle za vojaki, a tudi dovolj domačink. Angelik je svojo spremljevalko peljal proti tej gostilni. »Dobro se skrij pod kapuco,« ji je naročeval spotoma, »da ti ne bodo videli v obraz. In nič ne govori in nič se ne boj. Krčmar me dobro pozna In kuharica me spoštuje, ker sem enkrat, ko Je bila obsedena, iz nje hudiča izganjal.« »Ctemu pa siliš v gostilno?« je vpraševala Adelgunda. Mislim, du bi bilo bolje, da poskusiva dobiti druge obleke.« »Lačen sem! Tako sem lačen, da bi še prekajene parklje obiral, če bi jih dobil. Le mene se drži in nič ne govori, pa bo vse dobro. Dokler nisem sit in malo pijan, ne morem nič pametnega misliti.« Hišna vrata so bila odprta in pogumno je stopil Angelik v vežo. Za mizo jc sedela priletna kuharica vsa -razgreta iu potna in pila vino iz precejšnjega lončka. »Oh gospod pater Angelik,« je vzkliknila kuharica veselo presenečena, ko ie zagledala svojega znanca. Mitro si 't~ s predpasnikom obrisala usta in sposM' poljubila Angeliku roko. Ne zamerite mi, da vas ob tej paZ”| ra-motim. S tem najmlajšim svojim s' tom sva namenjena na Vič izpovej.. s0 kaj bolnikov. Pa sva oba lačna. I ri!J e«, hudi časi za nas. V kloštru smo opoldne imeli samo posušene kebre ^ hi, za večerjo pa sploh nič. ° vi ste. kako revni smo kapucini, trJ ora]i nas preganjajo in nazadnje hotno ]0|, še bolhe na limanice loviti, da bom kaj mesnega užili.« . vlj Kuharica se je usmiljenja in kar topila in vzdihujč je štorkljala hmii- stoieU »Oh, ubogi gospodje! Na zla ‘ j j.e},rc bodete v nebesih sedeli... Voolje.) na juhi!« ------------ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratn! del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. urcdstavnjJt ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.