&t. 143. V Horun v torek .Inc 12 decembra .1911. Tečaj XLI Izhaja trikrat na teden, ta sicer v torek, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prejfmana ali v Gorici na doti prisiljena : vpc teto . . 15 K -¦"-¦^v.^-vi- *-*<** ......* v, ,.. :-.-**-#-*>>*i Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja ,Soča* v vseh tohakarnan. „SCfl" iira naslednje i redne priloge: Ob novem lelu.„Kažipot po i ori&ein io Cradiscaiiskair in dvakrat v letu „VctBi red že* letnic, psnrikov ii postnih i?es9. Ka naroČila bres doposlane aa* ročBiae se ne oziramo. »Vftj za aarud. svobodo In napredek!« Dt. K. Lavrii, Uredništvo i; nahaja v Gosposki uliti -It; 7 * Gorici v I. nadstr. na desno. . Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi is poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. u Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavfcič v Gorici. Ttteton št. as. »Gor. Tiskarna" A, Oabrjč le (odgov. J. Fabfiic) tiaka iti zal. Lise i. Citattlji Soče-- se najhrAe začudijo, tla danes p::ie!ii:/ujtMii / imenovanima listoma iu se podpišem celo s polnim ime-nosu. Ze poldrugo leto.nc J^iiam goriških klerikalnih listov, to pa edino zategadcl, da ne >padem v skušnjavo«. Poznani predobro peklensko zlobo in strankarsko za-zagrizenost Ijudij, ki i/livajo svoj strup, svojo Žale, svojo je/..) v predale klerikalnih lis;,v. hi ker predobro poznam našo domaČo zgodovino zadnjih 2r> let. bi se Cest) težko premaga., da bi včasih ne udaril lažnikov po ustih. Po drugi strani sem pa / pa uverjen, da vsa napredna javnost tudi dobro po/na klerikalno zlobo in huv.vestuosi, ki divj.i p.) naši ubogi deželi, zato je take vrste p demiku nepotrebna. Ker pa so obrnjeni' klerikalne pušiee v glavne.n proti njeni, sem naročil uredniku, da me ?ii treba braniti, ako ;ii skrajno nujna P<;'ueha. Samo tedaj, ako bi bilo prehudo žaljeno moje osebno poštenje, na, me opozori na klerikalno pisarijo. Zato zadnje čase Soča ni reagova-la na imngoL-re udriharije v klerikalnih listih. Tudi danes bi ne bilo te polemike, ako bi se ne bila oglasita o. t. in. pri meni ugledna oseba, ki me je vprašala, ali -Soča- kaj odgovori na članek v »Gorici-2. t. m. Do tedaj -Gorice- še nisem čilat. Ker je -Soča- dolžna, zastaviti prav v te: aferi svrjo besedo v obrambo po krivem sumrilčenih m obrekovanih oseb. zato evo me danes i/ rezerve v ognju za resnic*) nrot: laži, pre ti spletkarstvu ia sumniče-nja v klerikalnih listih, v giasilm kaDlišk.* duhovščine naše d-vžeie, ki rekazrovano sejejo <-p":re. jezo. sovraštvo, r-huiša-nje p'-d patrananco Hkseelence dr. Frančiška SeJeja! Pri tej priliki pa podam še sliko kle- sikanega terorizmu, klerikalne objestno* sti, nehonetnosti in nelojalnosti povodom Preklic a-, ki sva na podpisala g. Ivan Kavčič iu jaz v -Soči* 28. pr. m. • Soča.- od četrtka je objavila »Poslanic;;., prof. Berbuču. Naj dodam še jaz nekaj ocvirkov! -Gorica« se je drznila pisariti še 2. t. m., kako da ie bila nepotrebna ožja volitev med prof. Berbučem in g. Obljubkom 1. I°on., da so bili nepotrebni velikanski tro-ški, kateie je provzroiila tu nepotrel. *-i volitev našemu ljudstvu in državnemu žepu. In z vso hrezvestnostjo nizke duše do :;ivija: -Zgodil.) pa se je vsi; to radi tega. ker j e u e k d o ponaredil v o-I i i n i r e z u 11 a t. - Takoj na to pritakne ime takratnega višjega okr. komisarja g. Ga s se rja. kateremu je bilo poverjeno nadzorstvo pri volitvah-. "Gorica pa uiti z besedice ne odvine suma *;d g. Gasserja, dasi so bili gospodje okoli -Gorice- že davno najbolje poučeni, kako prav za prav se ie izvršil skrutinij tiste v,:litve pred glavno volih-/.) komisijo v St. Petru, kjer Gasser vendar ni bil nav;.oč oi namenoma ni hotel imeti z volilnim aparatom. k<; so prihajali spisi posamičnih krajevnih volilnih komisij, prav nič opraviti. Jaz sem izvedel dejanski položaj šele 3. t. m., dočim je bil prof. Berbue o \q\\\ poučen že pred zasedanjem deželnega zbora I. 19US. od strani barona Teutfenbaeha. ki edini je vodil posle glavne komisije in nosi sam vso odgovornost za pioglašena števila. Prof. Berbuč ve prav dobro, da tu ni šlo za uikafca - i) o-nar : j a ni a, marveč da je tu vse druga kvalifikacija na mestu. Vkljub vsemu temu p:» d spušča, da Gorca- še 2. t. m. ribari v sortni v:;ai, vtika v to afero-okr. glavarja Gasserja, pa ne migne uiti z besedno o baronu Tcuffenbachu in se ;-ovz.ligno do take-le periiduosti: Torej vrdilnc spise je nekdo ponaredil. Sumničenja iu obdolžitve, tičoče se prof. Berbuča, katere je objavila »Soča« v inkrteimiranem članku, so'popolnoma neopravičene in neosnovane. Ostane pa žalibog še vedno nerešeno vprašanje, kdo je bit torej tisti, ki je volilne spise ponaredi!?! kajti sami se vendar i.iso ponaredili.« Dostavljam, da je že »Gorica« sama debelo tiskala besede: — »kdo*je bil torej tisii, ki je volilne liste ponaredil?!« i. ko torej! Kar je natančno vedel' proi. B. že I. J^CvS. in po njem brez dvoma tudi dr. Gregorčič, tega »Gorica« še 2. t. ni. 'žalibog* ni mogla rešiti ...! Za vraga, čemu pa prof. B. ne objavi v »Gorici«, kar mu je povedal baron Teuffenbach že 1. IMhs., pa bi bilo vse jasno, četudi precej pozno, in bila bi izključena sleherna Miinuičenja biezdvomno na krivo adreso, ki so našla še prav posebno pointo v zaključku članka, ki s satansko rafinirano-stjo namigava. da ... »je marsikomu pri srcu odleglo, ko je izvedel, da je obravnava ustavljena«. Sodba čitateljem! Ob priliki, ko je bila ta obravnava ustavljena, *o dosegli goViški klerikalci rekord v nelojalnosti, nehonetnosti. ncnio-/atosti po dovršenem boju. Namesto na-daijn:*sM boja pred porotniki je bila vslod posebnih goriških razmer še najpametnejša poravnava; *S:>ča« je priobčila »Preklic« in jaz. sem plačal v torek dr. Pavletiču pravdne stroške, ^ki niso bili majhni«, (uMi kron!!!), — pa mirna Bosna, križ čez to afero! Tako bi storil vsak dostojen nasprotnik! - ¦ Ko je »S 1 o v e n e e« pred časom j-rmbčil »Preklic« vsled neke moje tožbe in tudi plačal precejšnje stroške, ali. je Mala v »Soči« o tem i ena neprijazna beseda? Omenjala je tisto poravnavo le žara Ji tega. ker je urednik »Slovenca« g. Ivan Štefe iz lastnega nagiba še dostavil nekaj jako lepih besed o grdih oblikah našega medsebojnega osebnega klanja. In »N o vi Č a s« je moral tudi priobčiti 1. t. ni. »Preklic« pa plačati troške, da se je izognil obravnavi pred porotniki vsled moje tožbe, — a »Soča« ni smatrala vredno, da bi le z "besedico orrfefnUa to zadevo. ¦ j, »Gorica in »Prim. List« pa nista mogla brzdati svojega peklenskega osebnega sovraštva, svoje strankarske strasti in škodoželjnosti, — in udri po »Soči«, hinavski zavijaje oči proti nebu, češ: Glejte, taka je U\ »Soča«, da se že vsakomur gabi, in L:^u bodi hvala, da jaz »Gorica« z vred >im bratom »P. L.« ;nisva taka, kakor ona. Ker nočejo, da bi bila ta afera, ki je bila že davno pozabljena, z našim »Pre-klieom« brez hrupa končana, pa naj slsdi moj odgovor, ki poda jasno sliko, v kako težkih časih živimo naprednjaki na Goriškem in kakoSni elementi delujejo s peklenskimi silami proti nam. A. Gabršček. Lusi m Luzzatto Poročilo o tej razpravi smo hoteli priobčiti v soboto. Ker pa vsled ovir v tiskarni to ni bilo mogoče,; podajemo danes to poročilo. Poročali smo obširneje o razpravi v Gorici, zato treba poročati tudi o razpravi pred 'kasacijsko sodnijo in bomo poročali obširneje tudi o razpravi v Trstu.- Dnč 4. t. m. se je vršila razprava pred kasacijsko sodnijo na ničnostne pritožbe od strani obsojenih Lenassija in Luzzatta ter na ničnostne pritožbe državnega pravdništva iz znanega procesa radi Banke Popolare v Gorici. Sodni dvor je bil sestavljen taiko-le: predsednik Eckl, sodniki Dejak, Marconi, •Prati in Verona. Lenassija je branil goriški odvetnik dr. Flego, Luzzatta pa dunajski odvetnik dr. Rosenfeld. Lenassi.in Luzzatto sta bila navzoča pri razpravi. Maksim Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) »Tvoj oče je prišel popolnoma ob pamet...« »Ali pije?* »Se huje... popolnoma je znorel...« »No? O gospod! Kaj je?...« »Ali razumeš; neka dama se je prikazala pri njem... »Kaj je ž njo?« je vzkliknil Foma, spomnivši se svoje Pelagije in kdove zakaj mu je postalo radostno v srcu. »Oklenila se ga je in ga sesa...« >»Je-Ii tiha?* »Ona? Tiha, kot požar... Petinsedemdeset tisoč mu je potegnila iz žepa, kot prašek. »Tako? A kedo je ta dama?« »Sofja Medinskaja, arhitektova žena...« »Moj Bog! Je-li mogoče? Je^li oč;... ali jo je vzel za ljubico?« je vprašal Foma trho in začudeno. Kum je omahnil na stran in vzkliknil s prepričanjem in smešno buleč oči: »Ti si tudi nor, brat! Bogme da ti manjka! Izpametuj se! S triinšestdesetimi leti da bi si vzel ljubico... in vrh tega še za tako ceno! Paj misliš? No, to bom Ignatu povedal.« In Majakin je razsul v zrak kratek, nagel smeh in odurno se je stresla njegova kozja brada. Foma si ga dolgo ni moger razloži.ti. , Proti svoji navadi je bil starec nemiren in razburjen, njegova vsikdar gladka beseda je zastajala, zmerjal je in pljuval med pripovedovanjem in komaj je prišel Foma do zaključka, za kaj se pravzaprav gre. Pokazalo se je, da je bila Sofja Medinskaja, žena bogatega arhitekta, ki je bila znana celemu mestu po svoji neutrudnosti v uresničevanju raznih dobrodebiih zasnuikov, pregovorila Ignata, da je podaril petinšcdemdesettisoč rubljev ustanovitev prenočišča in^ ljudske knjižnice s čitalnico "mestu. Ignat je bil dal denar "in vsi časniki so ga bili že pohvalili za njegovo radodarnost. Foma je bil cesto videl to damo na ulici; bila je majhna in vedel je, da jo pri Ste vajo med najlepše ženske v mestu in da govore zlo o njenem vedenju. »Nič drugega?!« je vzkliknil, ko je kum nehal pripovedovati. »A jaz sem mislil, da je bogvekaj...« »Ti? Ti si mislil?« se je hipoma razsrdil Majakin Ničesar nisi mislil, mlečnozobec ti!« »Čemu zmerjate?« je vprašal Foma začuden. »Povej mi... je-li po tvojem petinsedemdesettisoč rubljev mnogo denarja? »To je mnogo!« je rekel Foma, pomislivši malo. »Aha-a«!? »A saj jih ima oče doyolj... zdkz) torej tako...« Jakov Tarasovič je zaničljivo pogledal mladeniča, ter ga vprašal z slabotnim glasom: »To praviš ti?« »Kedo pa drugi?« »To ni res! To govori tvoja mlada neumnost, da! A moja stara neumnost je že milijonkrat preizkušena v žndjenjr iti ta ti govori: »Ti si Se ščene, prezgodaj ti je v basni lajati!...« Ze večkrat je bil preobrazoviti jezik kuma razžalil Fomo, — Majakin je govoril ž njim suroveje, nego oče —. a sedaj se je čutil mladenič močno žaljenega od starca in odgovoril zadržano, a odločno: »Ne smeli bi me zmerjati brez povoda ... saj nisem več otrok ...« Kaj pa še!« je vzkliknil Majakin, potegnil porogljivo obrvi navzgor in poškilil na stran. Foma je imel dovolj. Pogledal je starcu naravnost v obraz ter mu rekel s povdarkom: »Povem vam, da nočem več slišati vašega neutemeljenega zmerjanja ... in mir besedi!« »Mhm *... da ... tako! Oprostite ...« Jakov Tarasovič je zamižal z očmi, grizel ustnice, obrnil se proč od krščenca in molčal nekaj časa. Voz se je zapeljal v ozko ulico in zagledavši od daleč streho očetovske hiše, se je Foma nelhote z vsem telesom nagnii naprej. Tedaj se mu je kum poredno in prijazno nasmehnil ter ga vprašal: . . »Fomka! Povej, na čem si si obrusil zobe? a?« »Ali so postali ostri?« je vprašal Foma, raduje* se nad kumovim vedenjem. »Že gre ... To je dobro"... brat, to je jako dobro! Bala sva se z očetom, da bodeš mevža. No, aM si se navadil piti žganje?« »iPil sem ..« »To je šlo hitro! ... Si-li mnogo pil?« »Zakaj pa mnogo?« »Ali je dobro?« »Ne preveč!« ' * . . (Halje prih.) 5 Referent opiše zgodovino Banke Popolare. Glede iger pravi, da šele ko so končale igre, so jih registrirali. Pravi, da Lenassi in Luz-zatto sta bila v -Gorici glede iger oproščena, zato je nepotrebno o tem daljše razpravljanje. Omenja, da je Colle krivo registriral, da se skrije, da se je igralo v banki. Colle je dal tvrdki Contorti m Bratti kredita 150.006 K brez kritja ter • 600 K s kritjem, Glede odslbvitve Colleta in ponarejene bilance poda stvarno razliko, po kateri sta bila obtoženca sporazumna, s Colletom, in drugo, od strani ¦ obtožencev, ki to-zanikajo; ona sta kupovala tudi po odslovitvi Colleta akcije. Porotniki so pripoznali hudoben namen oškodovanja samo za 250 K. Porotna klop. Govoti potem o porotni klopi. Sodni dvor je bil določil, da imajo obtoženci izbrati porotnike, po tem načinu: Prvi obtoženec prvega porotnika, drugi drugega in tako dalje. Proti temu sklepu, izključujočemu prosto izbero (odklonitev porotnika) je protestiralo državno pravdništvo in branitelji, ali sodni dvor se ni oziral na protest. Chiurlo in Orzart. Lenassi je bil izpovedal, da je leta 1908. zvedel od Chiurla, da se igra v banki. Chiurlo pa ni hotel povedati imena svojega informatorja, češ, da je dal častno besedo, da tega ne pove. Državno pravdništvo je hotelo, da se prisili Chiurla, da pove ono ime, in odvetnik Panerazi se je temu pridružil, ali sodni dvor je odkloni, predlog v smislu § 153, ker obstoji za - Chiurla moralna dolžnost, da ne da odgovora. Omenja iz zaslišavanja Orzana njegove besede: »O dveh milijonih se ve, kam sta prišla; o tretjem milijonu se ne ve nič.« Tu je predlagal državni pravd-nik predložitev računov likvidacije; predlog je podpiral dr. Puecher. Tudi ta predlog je bil odbit Referent omenja, da vse Izgube so se beležile kot izgube igre. Obtožnica. Iz obtožnice omenja passus: »vsled česar so trpeli akcijonarji, oziroma drugi, škodo.« Današnja obtoženca bi bila mj-rala takoj likvidirati banko, ko "sta vedela, tn;K: Da, ali po .anonimnih pismih sem tudi prepričan, da ta večer bomo tepeni, če jih ne obsodimo. To je izjavil pred notarjem. Govoril je na to državni prokurator, izpcdbijaje točke ničnosti, sodni dvor pa je proglasil razsodbo, da se razveljavlja obsodba v Gorici radi formelnih pogreš-kov med razpravo in delegiral za novo razpravo deželno sodnijo v Trstu. Ta pot je tudi popolnoma postavna, da, sarn Cesar naan reče v svojem manifestu od 20. septembra 1865: »Prosta je pot, ki s ozirom na postavne pravice pelje do porazumljenja vseh narodov Mojih.« Cesar sam tedaj želi, naj bi se sporazumeli njegovi narodi med seboj in s cesarskim prestolom; tega' porazumljenja pa ne bo, dokler se ne pripoznajo vsem narodom enake pravice. Pokazalo se je, da od deželnih zborov malo ali nič v tem oziru nimamo dočakovati, ker jim ni volja, pre-narediti njim ugodni volitvenik. Res da naši časniki zhiirorn pišejo in se glasijo v tem smislu, pa kdo zna, da bi jih: vlada brala; in če jih tudi bere, nam lehko očita, da so to le želje posameznih pisateljev, ne pa celega naroda. Celi .slovenski narod pa dozdaj kot narodna celota nima nobenega zastopa, nima tedaj druge poti, .vladarju predložiti svoje želje, kakor pot prošnje aH peticije. Nastopimo jo, obrnimo se do Njih Veličanstva, kteremu so enako dragi vsi, narodi Avstrije, kteremu se lehko približajo tudi najzvestejši Slovenci, saj bi to, kar prosijo, ne bilo v prid njim samim, ampak tudi v mogečnast in slavo celega cesarstva. , Prosimo tedaj, znabiti da se nam — odpre. — Vendar združenje Slovencev samih, ko bi se tudi vsi spravili v eno skupino, je premajhena množica med drugimi narodi, ki se štejejo po miljonih. Zato bi najbolje bilo, da bi se združile vse avstrijske juž-no-siovanstke dežele, tedaj tudi Hrvaško-slavonsko-dalmatinsko ali trojedna kraljevina in pa srbsko vojvodstvo v eno jugoslovansko skupino, (Dalj« prih.) Dr. Josip Vešnjafc. (Dalje.) 2. Naše politične želje. Proti koncu te važne 2. točke pravi dr. Vošnjak v brošuri: »Združena Slovenija« za to se moramo poganjati vsi. Po kteri peti pa bi bilo mogoče, ta namen doseči? Po vseh okoiščinah se nam ne kaže druga pot, kakor da se zopet naravnost z našo prošnjo obrnemo do presvitlega našega Cesarja. Ta pot je, kakor posameznemu človeku tudi celemu narodu odprta in skozi postavna. Podpišejo pa naj to prošnjo Slovenci vseh stanov, vseh kra-* jev in potem naj jo predložijo Cesarju slovenski poslanci. Prositi pa bi morali: »Naj vladar skliče znane rodoljubne veljake slovenskega naroda, ki izdelajo in njemu na potrjenje predložč načrt novega volitvenega reda.« Kakor bom v prihodnjem oddelku dokazal, imajo Slovenci v vseh deželnih zborih, če se ozira na njih število in na znesek davkov, ki jih plačujejo, premalo poslancev, tako n. pr.-v štajerskem deželnem zboru jih imamo 5—6 premalo. To krivico odpraviti, je tedaj pred vsem treba in to bi morala biti prva točka naše prošnje. Druga pa bi oila: »Naj vladar po novem vo-litveniku skliče zastopnike vseh Slovencev ,da se izreko o naši prihodnji dfžavopravni vredtri.« Le če se skličejo Samo zastopniki Slovencev, se smerno nadati, da bodo res to sklenili in predložili vladarju v potrjenje, kar bo narodu na blagor. Mestna »sta holmšalca v V seji mestnega sveta goriškega dne 26. aprila 1911. so izrekli mestni svetovalci, zdravnika dr. Bader in dr. Pavia ter deloma tudi drugi podžupan dr. iur. Venier o zdravnikih v ženski mestni bolnišnici hude obdoižitve, da ne izvršujejo svojih stanovskih dolžnosti. Dr. Al. Pontoni je zahteval na to pre-isskavo in bila je dovoljena, ali preiskava se ni izvršila. Ker dr. Pontoni noče pustiti na sebi nikake obdoižitve, se je oglasil sedaj z brošuro »\l dott Luig? Pontoni al Consiglio Comunale deHa Citta d; Gori* zla.« Ta'brošura obsega zanimive reči ter kaže mestno upravo v luči, v kateri je še nismo videli: Dr. Pontoni pravi, da je hote! v preiskavi gospodom na magistratu povedati in z neizpodbitnimi dokumenti dokazati: L Ko so bili sprejeti zdravniki: on, dr. Vil lat in Adlerstem v službo, se je nahajala mestna bolnišnica v okoliščinah, ki se jih ne da kvalificirali. 2. Po dolgem trudu in prošnjah so vendar dosegli, da so zboljšali kanalizacijo, upeijali vodo, so popravili indecen-tna stranišča ter odredili sobo za kopeli; vse. Česar prej ni bilo. (In to naj bo mestna bolnišnica!) 3. Dolgo so se morali "boriti z zdravstvenim odsekom, da so dvignili porodnice iz ozkega in nevarnega prostora v [neposredni bližini sobe fr*ez vode ter določene za seciranje trupel. 4. Po hudih bojih se je konečno po dolgem času posrečilo zapreti 6 umazanih lukenj, kamor so zapirali norce. To so bile take ostudne luknje, da so bile pravi Škandal za današnje prosvitljene čase. Pomagalo je zdravnikom namestništvo, ki je zahtevalo zatvoritev gnusnih lukenj z ostrim dekretom. 5. Lazaret je bil v najslabšem stanju in desinfekcije so se izvrševale na iluzo-ričen način. Bolnike z nalezljivimi boleznimi so pripeljavali v lazaret v fijakarjih. Končno zopet po dolgem boju se je šele doseglo, da je magistrat kupil tak potreben voz. Zahtevali so reorganizacijo lazareta in zavoda za desinfekcije ali Čez čas šele se je nekaj storilo, pa niti od daleč ne ono, kar so zahtevali zdravniki in kar je bilo treba, tako da se ta dva kraja še vedno odlikujeta po velikMt pomanjkljivostih. 6. Nekega dne je zdravstveni odsek I ukrenil spraviti stranišča v bolnišnici v 'poseben stolpič. Zdravniki so iz higije-ničnih ozirov^ protestirali ali zaman. Obrnili so.se na namestništvo in to je prepovedalo utakniti stranišča v oni stolpič. Ali ker odsek tega ni dosegel, je pa določil prostor v drugem nadstropju, na« inenjen za stranišče, za sobo za kirurgi, čne operacije! 7. Ko je vstopil v bolnišnico dr. Vik lat, ni našel v njej nobenega pravega orodja; prve operacije so izvršili zdravniki s svojim lastnim orodjem. 8. Zdravniki so prosili,,naj. se jih povabi k sejam zdravstvenega odseka, zlasti kadar gre za žensko bolnišnico, pa odsek je prošnjo vselej odbil, > 9. Zdravniki so 'zahtevali dostojno kontrolo nad svojim delom. Ali le pored-koma je prišel protofizik in župan, toliko bol i pa je bila razvita špionaža. 10. Gradbene okoliščine bolnišnice (So bile naravnost nevarne. Zahtevalo se je ali zainan, da bi prišla komisija pregle-dat poslopje. Radi tega pa so zdravniki toliko bolj pazili in dvakrat so preprečili, da se nI udri zid, kar? bi bilo imelo strašne posledice. 11. V slučaju ognja bi bile v največji nevarnosti vse bolnice na desnem krilu zavoda. Zahtevalo se je v tem pogledu cd magistrata potrebne ukrenitve, ali ker je ni bilo, so oni sestavili nekaka pravila, kaj storiti v slučaju izbruha ognja. 12. Po dogih bojih so dosegli kopališče Hebra, ki je koristilo že tolikim opečen kam ter pomagalo v več kirurgičnih slučajih, 13. V raznih oddelkih bolnišnice se kaj rad pojavi legar; mnogo usmiljenk je že obolelo na legarjii. Zdravniki so opozarjali magistrat, naj skrbi za to, da bolnišnica ne postane nevarno središče infekcij, iz katerega bi se mogel Segar razširiti po celem mestu. Spominjali so magistrat, kaj je doletelo mesto Puli. ~- Ako še sedaj razsaja legar v teh oddelkih, je to pripisovati nemarnosti prizadetega odseka. (Pride še.) DOPISI. Iz komenskega okraja. Komen, 9. dec. 1911, — Nekdo že več časa klobasari po »Primorskem Listu« in prodaja svoje oslarije praznovernemu ljudstvu kot zlato, ki je pa vse pravo blato^ brez nobenega smisla in temu se vsi trezuomisleči možje, koji razmere dobro poznajo, s krohotom smejejo. Dopisnik osebno napada in se čisto nič ne ozira na Stvar, kojo bi mel zastopati, ampak samo da pika njemu neljube ljudi, mu je glavna naloga. Naša Šola mu je na želodcu in prav rad bi videl, da bi ne bila pet- ali štiri-razrednica, ampak celo enorazrednica. Pravi da bi »zgradba novega šolskega poslopja v Komnu navalila na davkoplačevalce ogromno butaro doklad, hatere bi ne zmogli Komenda. - Triko razume dopisnik zgradbo nove šole. On ne ve. da šole ne zida občina na svoj ra> n, ampak, da šole zida šolski politični okraj in plačuje stroške iz okrajnega šolskega zaloga. Dopisnik ne ve, da občina ne bode mnogo prizadeta, če ima več aH manj razredno šolo, ker to plačuje okraj. Ako smo pa mi Komenci pomagali zidati z na-j širni davki šolska poslopja drugim obči-] nam v našem okraju, imamo tudi mi pra- vico do tega, da pomagajo vse občine ' nam (Komencem) zidati našo šolo. To je ' jasno kot beli dan; to mora pravico- in ( resnicoljub spoznati in le dopisnik »Prim. * Lista« tega ne ve, ali pa se dela tako nevednega in neumnega. Čudno je pa to, da i zarnore komenski občinar tako pisati, vedoč, da je na krivi poti. — Pomilujemo ga in prosimo Boga, da bi mu razsvetlil um in pamet, da bi trezneje sodil nego je do sedaj. Na vse druge osebne napade in neslane kiobasarije ne odgovarjamo, ker jih itak narod obsoja splošno. — Družba sv. Cirila in Metoda. Za narodno šolo na Blančl je nabral pri Petelinčku g. Fran Saijnig, trgovec s šivalnimi stroji K 2'40; k temu je dodal še g. A. Jerkič, fotograf K 1. Na Miklavževem večeru se je nabralo K 2, kar so .zmanjkali narodni1 ,-k«-leki. ¦' •- l | h Sela na ¦ Vipavskem. ''—¦"¦ Svtttjc j Andreja-Bavčarja iz Sela št. 66.-so na- >: brali 28. m. m. znesek K 2'60. Predsednik j podružnice je poslal denar vodstvu Ljubljano/Denar je nabraloče poročeuca. NaiiTi-se v^k-^ pri JjWki-s^ifli^I*?"* mnil naše prekjnstrleaVttžftel-*'^ Hvala njemu in darovalcem! Iz Štanjela. — Tukajšnja nova podružnica-dr. sv. C. in M", marljivo deluje; člani se vedno mi^žijo^Žc na praznik-sv. treh Kraljev, t. jM dne 6. prosinca prihodnjega leta priredi s sodelovanjem bratski!) narodnih društev svojo prvo veliko veselico v krasnih grajskih prostorih. Podružnični odbor ter pevsko društvo "Štanjel* se trudita, pokazati nekaj res okusnega. Ves dobiček, prireditve je namenjen glavni družbi v "Ljubljani in domačim ubogim šolskim otrokom, kar naj blagovolijo vsa narodna društva upoštevati.-Obširni vspq-. red'veselice se pravočasno' objavi. -' l Domače vesti. FZM. baron Le»'ihner ic bil dospel v soboto v Gorico ter se odpeljal v nedeljo v spremstvu več vi|th oficirjev v Ajdovščino, kjer se nastani ena baterija artile-rije. Umrla je v,Goricugo$pa Marija Kancler, vdova po vadniskan učitelju. Dosegla je starost 77 let. Pogreb bo jutri ob JO. dop. iz hiše št: 16. v ulici P. Zorutti. Popeljejo jo na pokopališče v Solkan. Naj počiva v miru! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dobila je v času od L 1.1930 — 30. II. 1910 brez vo»l 199.503 K 21 v, od 1. 1, 1911 — 30. II. 1911 pa le 125.563 K 74 v, toraj v tek. letu v istem Času 73.939 K 47 v manj. Vzela pa je družba iz glavnice I. 1910 10.994 K, L 1911. 85.093 K 96 v. Redni občni zbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici se bo vršil dne 17. 12. Wll. ob 10. uri predp. v društvenih prostorih. Dnevni red: t. Nagovor predsednikov. 2, Poročilo tajnikovo in Magajnikovo. .$. Poročilo preglednikov."'4.'Volitve. 5. Slučajnosti. 6. Licitacija listov in časopisov 1. 1912. Odbor. 100.000 K podpore dobi tržiški politični okraj. Vlada je bila pri volji, dati manjši znesek, ali posebno Bugato in Fai-dutti sta moledovala okoli ter- dosegla podpore 100.000 K »za občine, ki so najbolj potrebne«. To je izredno velik prispevek. - - Koliko pa dobi gradlščanski politični okraj? Ali tudi 100.000 K? Potem bi dobila Furianija državne podpore radi letošnje slabe letine 200.000 K! Koliko pa dobijo Slovenci?! — Na Kras je dala vlada 40.000 K za občinske peti. Ali je to vse?! Lahi se znajo pobrigati in kaj doseči! - - Dr. Gregorčič je dižavni in deželni poslanec, podglavar, on je odgovorni politični vodja za (Jonsko deželo; ali kaj dela? Spi v Gorici in na Dunaju in hrbet kaže gx;riškini Slovencem. Cuječ je samo, ko treba intrigi-rati! - ¦¦ Kakor kaže. dobi Furlanija. kar hoče — slovenski del "ežele pa toliko kot nič! Predavanje v Solkanu. — Predavanj« »Slovenske čitalnice« v Solkanu se bo vršilo dne 16. dec. 1911 (v soboto) ob 8. uri zvečer v dvorani g. Alojzija Mozetiča. Predaval bode g. dr. Erncst Dereani o nalezljivih, boleznih. Vstopnina 20 v, sedeži v sprednjih 4 vrstah po 20 vin. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. K mhogobrojni udeležbi vabi čitalnični odbor. »Goriški Sokol« naznanja, da so darila, ki niso bila oddan.', na Miklavževem večeru," shranjena v Goriški tiskarni A. Gabršček, kjer jih lastniki dob& pod sledečimi p 'ovi: MuČič Janko, Kemperle Zofka, i*, sščak Roža, Kovač Rožica, So-lič Jožica, dr. Bačar Just, Spinčič Tončka. »Z goriške gimnazije«. — Kot odgovor na dopis »Z gimnazije« smo dobili dolg dopis, kitooče dokazovati, da bi v prvem dopisu opisane stvari ne odgovar* jale resnici; AH pribijemo, da je vse jes, kar je povedano v prvini dopisu. — 'Odgovor se bavi tudi z rečmi, katerih se naš dopisnik* nt dotaknil in jih sploh ni imel v mislih. — Bizantinizem pred bivšim :ray* nateljem zveni neprijetno! — Čitamo pa v tem odgovoru to-le: »V prvi »nemški« razred je 1-etos vstopilo 58 Lahov, 39 Slovencev in — 12 Nemcev! Ti učenci so se razdelili v dva razreda in sicer v vsakega po 29 Lahov, .19 (20) Slovencev in 6 Nemcev. Ta razdelitev je bila predlagana z namenom; da bi se varovala pri delitvi popolna.pariteta,- — Če pa Slo-ivencu ne ugaja^da sedi njegov sin poleg Nemca in Laha. irTLahu ne, da sedi poleg Menica in Slovenca, naj ga dene v slovenski oziroma v laški oddelek; in če so slovenski oziroma laški stariši zares tako nasprotni nemškemu poduku, je najlažja rešitev,tega vprašanja v njihovih rokah: Slovenci naj gredo v slovenski oddelek, Lahi v laški, in potem ostane Nemcev v pivem razredu celih.—- 12; koliko bi jih bilo po drugih razredih in'kako močan bi bil takšen nemški (tukaj v pravem pomenu besede) zavod, lahko dopisnik izračuna z matematično natančnostjo. KdOr pa samovoljno sili v nemški''bddemfc, 'ta hoče sam, da se -z njim govori nemški-; in kako to pravico vporablja'- učitelj, to je njegova stvar. Kar se .tiče dokinhentov, je dotična majša slov. učna moč pač zahtevala v ne nškem oddelku nemške prošnje, kakor so v slovenskem in laškem zahtevali slovenske in laške, itd.« Dostavljamo, da so pedagogi opisano razvrstitev prvega razreda hudo za-•merili dr. Tominšku. V sežanskem šolskem okraju obiskuje lju !sko Šolo 5656 otrok. Na eno učno osebo pride z nadaljevalnim tečajem po ; 76 otrok, brez tečaja 68. Šolanje enega otroka stane poprečno K 3170, na Angleškem 50, v Hamburgu 98 K. Šolski obisk je reden, da celo vzoren. Proti vojnemu ščuvanju slovenskih klerikalcev. — Reški »Novi List« je priobči! članek »Odstop generala Conrada in slovenski klerikalci«, v katerem čitamr. V'interpelaciji v državnem zboru sta Su-steršič in Korošec naglašala, da vlada na južnih slovanskih mejah monarhije veliko razburjenje zato. ker niso meje zadostno zavarovane. Kar se tiče neumestnosti oboroževanja na italijanski meji, je najjasnejši odgovor odstop generala Conrada. Delovanje klerikalnih Slovencev ni ničesar diugega kakor navadno hujskanje na vojno, a to ne izvira iz prepričanja o kaki italijanski nevarnosti za monarhijo, nego ima popolnoma drug movens. Kar se tiče trditve klerikalne slovenske go-spede, da vlada v naših krajih veliko razburjenje, skrb in strah pred sovražnim na/sadom,.je to nekaj, kar so oni šele odkrili v svoje špekulantske svrhe. Mi na jugu ne iščemo nobene vojne niti proti Italiji, niti proti komurkoli drugemu; t.n smo srečni, da se nas pušča na miru hi proiestujemo proti temu, da bi slovenski klerikalci prevzeli vlogo naših brauite-Ijev, da bi govorili o našem razburjenju in strahu ter v našem imenu sljkaii na stene dunajskega parlamenta hudiča, ki ga ni* Tako je. Podpisujemo. Iz Podgore. — V nedeljo 24. t. m, pri-red< Šolska mladina v Podgori veselico z jako lepim vsporedom. Prosimo obilne udeležbe! Vojaki aviatiki so že došli v Gorico. Na Velikih Rojicah prično z vajami, kakor hitro.preneha' deževno vreme. ~- Pripeljali so v Gorico 4 monoplane Etrich. Take monopiane rabijo v Tripolitaniji italijanski oficirji. »Forst- und Dcmanen-Direktlon« ,;e glasi še vedno, napis na gozdnem uradu na Solkanski cesti Prejšnji ravnatelj je bil Čeli in upal je marsikdo, da se zavzame za to, da se napis odstrani ni nadomesti s trojezičnnn, ali zaman smo čakali tega. Kakor pa znano, je sedanji ravnatelj zagrizen Nemec in tak človek, da ga še nemški uradniki ne morejo trpeti. Kot tak je velik slovanožerec in gotovo se težko posreči priti Slovencem pri te»m uradu do kruha. Jedino njegovo delo je do sedaj to, da se je cena lesu zopet zvišala. Kot velik german je gotovo .proti trojezičnosti, zahtevamo pa odločno od poljedelskega ministra, da naj ukaže pri tem c. kr. uradu v Gorici. trejez4dni napihni' opozarjamo tudi poslance na to! • 'X. Pustite uradne osebe na miru, ko vršijo svojo službo! — Sodni sluga Duša jo inH nalogo pri Jos. Mozetiču v Renčah sekyestrirati neke reči. Mozetič se mu U zoperstavljal in Duša je .moral pciklicati na pomoč občinskega redarja. Mozetič je bil radi javnega nasilstva obsojen na l mesec težke ječe z jednim postom in trdim ležiščem. • »Roparski napad«. — Tudi .»Gorica« je sporočila v soboto, da so trije fantje iz Opatjegasela napadli Lada Fabro z roparskim namenom. Tisti trije fantje so z Vrha v opajski občini in ne iz Opatjegasela, z 'Vrba. kjer je vse klerikalno in kjer učiteljuje pate/Bahč. Klerikalci vzdržujejo kakor se vidi iz Gorice, vest o roparskem napadu!! — Tisti trije fantje, ki so šli v hišo, katere »Gorica« noče imenovati potem ko so, kakor ona trdi, napadli Fabra, so klerikalci!. Fantje so v zaporu. — Kar ne moremo si misliti, da bi bili storili kaj takega, česar jih dolžijo klerikalni listi! Izseljevanje iz FurJanije. — Dnč 7. t. m. se je odpeljalo s postaje v Červinjanu okoli T 00 oseb v Ameriko; te so iz Joani-za; Perteol in Altur. Tekom leta je odšlo iz'Furlanije v Ameriko par stotin oseb. ' V kaznilnici v Gradišču ob Soči je bilo^mccm septembra letos 192 kaznen-•cev-slovenske narodnosti,' 40 Lahov in fjO Nemcev. Čuvajev je 23 Lahov in 21 Slovencev'. Na krivih poteh. — Policija v Gorici je prijela v soboto ponoči 2 dečka Fr. Furlanija, 10 let starega, in M. Maraža, 11 let starega, ker sta se klatila okoli po mestu. Oba policija že pozna, zlasti zadnjega radi izvršenih tatvin. . Vojaški dezerter. — Dezertiral je od peš polka št. 97. v Trstu Anton Strosar iz G;.rice ter se predstavil 9. t. in. karabini-jeijem v-Conio di Rosažzo. Morda ga vleče srce v Tripolis! Redarju se je zopt vstavljal in bil je ok'.)li sebe neki 22 letni kovač Krnest Mavrenčič iz Gorice; namreč v neki gostilni na Tržaški cesti so se pričkali in on med njimi Redar rnu je velel, naj se odstrani. T?, pa ni hotel, marveč je še pograbil redarja. Redar je poklical na pomoč'nekega vojaka, ali Mavrenčič se }č izmuznil. Končno sta ga ujela v mestu, |' kjer se je pa zoperstavljal, da sta ga le težko ukrotila. Ukroti pa ga že sodnija. Iveza narodnih društev. •PevsKo bralno društvo »Tomaj« v Tdrtlajtf sklithsje rednf letni bbčni zbor na dan 24. t. m.'ob 2 in pol uri popoldne v čitalnici. Dnevni red: Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo knjižničarja, 5. Volitev novega odbora, 6. slučajnosti. Politični pregled. Poslanska zbornica le nadaljevala včeraj debato o proračunskem provizori-ju. Govorilo je več govornikov, med njimi dr. Čingrija, ki se je dotaknil tudi slovenskih naših teženj. NemŠko-nacionalni poslanec Langenhahn je potem interpeliral domobranskega ministra Georgija, da avstrijska vlada sama podpira italijansko špijonažo v Avstriji, ker so italijanski finančni stražniki nameščeni v nekaterih avstrijskih obmejnih krajih,» Grozen čin blaznega človeka. — V kantonu Graubiinden v Mezzaselvi je znorel 35 letni učitelj Flitsch. V blaznosti je ustrelil svojega očeta, mater in dve se- i stri, tretjo sestro je ranil; potem je ustre- J lil samega sebe. J Iz vlaka je skočil, predno se je usta- ' vil, v Trstu neki trgovec Fund. Pri skoku je zadel ob ikarnen in padel. Padel je na tinio menjavo ter se nevarno poškodoval. Nezavestnega so odnesli v bolnišnico. Zrakoplove«; Prodan na Reki je v nedeljo plul čez luko do otoka čresa, potem »proti Opatiji ter nazaj na Reko. Zaslužil * t|e.iu00 K nagrade od notranjega minister-' štva, 1000 K darila od strani magistrata in zlato medaljo so mu dali. Pred poroto v Trstu se je vršila razprava proti 38 letni ločeni Heleni Žic, ki je živela skupno s 70-1etnim I. Špacalom. Obtožnica jo je obdolževaia, da je nagovarjala nekega Capponija, naj umori Špa-cala. Ta Capponi je ovadil Žičevo sodni oblasti, ali pri razpravi se je pokazalo, da se je hotel Capponi le maščevati, ker je Žičeva zavračala njegove ljubezenjske ponudbe. Žičeva je oproščena obtožbe^ Most se je zrušil v Kazanu vsled velikega premikanja ledu na Volgi; 200 delavcev, ki so delali na mostu, je padlo v reko. Najbrže so'vsi utonili Književnost. David Ammann: Mazdazman-Dlatetik u. Kochbuch. — Cena K 2'40, vez. K 3'60. Knjiga obsega temeljno naziranje normalne hranitve (93 strani) v kratkih odstavkih, razumljivo in pregledno razvrščeno. Če hočemo pravilno rešiti naša živ« Ijenjska vprašanja, moramo imeti vedno pred očmi cilj človeka. To pravilo mora- j ino vporabiti tudi pri dieti. Razvitje človeštva je doseglo tisto stopinjo, na kateri je potrebno posvetiti vse moči razvitju živčnega sistema in možgan. Ta cilj" ima ( pisatelj Mazdazman-Diatetik -vedno pred očmi. V dosego tega cilja je treba zapre-črti vsako zapeko jedi v želodcu. V tem oziru soglašamo popolnoma z nauki mislecev starega veka kakor: Zarathustra, Pvthagaros, in rte moremo pritrditi' modernemu naziranju: da prebava zavisi od vretja v želodcu. Vsaki delavec z glavo ve, da je posebna stran možgan tako dolgo deloma nerabna, dokler traja v želodcu in črevih vretje, da je v takem stanju duševna delavnost popolnoma mehanična, ali celo onemogočena vsled glavobola in splošne vtrujenosti. Kedor hoče biti moderen človek, in si ohraniti prisotnost duha in lahko glavo, mora predvsem se izogniti vretju in zapeki v želodcu. Delovanje možgan-je. v; direktni.' zveži s/{Sejnimi organi. Vsak posamičen organ ima vpliv na poseben del možgan. Kakor hitro pa ta trpi, in je zmanjšana njegova delavnost, je delovanje odgovarjajočega dela možgan ovirano kakor tudi prosto razvijanje misli. Lahkota misli ostane ovirana tako dolgo, dokler ne postane določeni organ zopet delaven. Umstveno delovanje možgan kakor središče, invidualne misli, presoja in ravnanje stoji v direktni zvezi z želodcem in odpovedo normalno delovanje v slučaju oviranja njegovega delovanja. Kdor si želi naročiti to knjigo, naj se obrne na našo knjigarno v »Trgovskem domu«. tat & Bregant autorizouana staubena turdka $ (jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vso stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Anton Fotatzky v Ccrici naslednik Jas. Terpln. »» »redi BtBt«lj» . TRGOVINA HA DROBNO IN DEBELO. Ntjoeteje kcptvtlifo ilribarikefi !¦ dr»b»ej» MM* tar HcmI» prejB '¦ *W POTREBŠČINE za pisarnice, MilM-ii poletite. NajboljSe Sivanke sa šivalne ptroje. POTREBŠČINE ga krojait in Sevijatie. flTctlnJice----Roinl t«bcI. — M*8n«- knffllee. lišoa obuvala za tss letne čase. PoBab a oat: Semena za zsleilavi, trava ii totilli. Najbolje r»li»'jeia raJoga za kramarje, krošnjarje, trrcajalce po sejmih io trgib ¦«r ni d«žeH * Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako 2clodr.no bolezen s prchliijfhjom ali s pieobložo-njem želodca, z zaužitjem slabih, swi prebavo težkih. premrzlih nli prevročih jedi ali z nezmernim življenjem kakor: želodčni kata% krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavi »h zasliženje, 8e priporoča tem potom dobro domače sredstvo, čegur blagodejni vpliv se je preiskusil žo vc5 let. In to je BW* Hubert Ullrjch-ovo zeliščno vino. -^ajjf To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zeliSč in iz vina ter ojaci in oživi prebavne organe Človeka. ZeliSCno vino odstrani nerodnosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. . . S pravočasno porabo se ndušijo želodčne bolezni že v kal«. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporobi. Simptomi, kakor: glavobolj. kolcanis. žganje, napihnjeno?.', bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečin* se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje kroi, ^Iflfin^it so P° nnva^' posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega .7 stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano oživlja prejnembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino &*% dobi v steklenicah pol! in 4 K v leknrnah sledečih krajev : < orica, "Korano, Gradišče, Komans, Ajel, Canipolongo, lionke, Tržič, Ajdovščino, Gor. Idrhs, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma. Čtervinjan, Ogej, Jiumiče!, Gradež, Sež-ui, Vipava, Postojna, Trst, Milj« itd., kakor tudi v vseh diugšh manjših in večjih krojih Goriško Gradiščauake v leknrnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno viao po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! =¦-.-.. ^~ Zahtevajte izrecno Hubert- Qllpicb^o«o -wi Zeliščno vino. Mojc zeliščino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino mala^a 4*>00 vinski štrkljaj 100.0, glicerina 100.0, črno vino "240.0. sok jerebike i'>0.o. črešnjev sok 32') o aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se ztneSajo ' i »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom* (V I0»fnl hlftl, Oosposk« ulica *t. 7, I. nadslr.) — Talafoa *t. 7fl. Ba«an poltne bracllnlce Itn. 837.315. Na občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo; Hranilna vlog« se obrestujejo po 4%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. »rt Hranilne vloare o» sprejemajo od vsakogar. Brezplačni hišni liranilnlki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6%*. na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Slavni dolail se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. *,»*L*?*** m- °"«»»W10.: Zadružnikov 1886 z • deleži v znesku 78/i**?.Fon' -Hranilne vloge: 1,423 351-26. Posojila: — Reservni zaklad: 96.847-44. — Vrednost bil: 1,488.919 372 096 66. Mali oglasi. fl*J'UHjl\ pristojbina lUae 60 »In. Ako jo oglas obseftnejli se ra«an» i& vsako besedo 3 vtn. Najpvt\>ravnejto iBserlranJe is trgovce Id obrtnike' KoUkaJeminJIlh trgovcev in obrtnikor vOnrlol kttfltib nt d nihoo ne nnmt w«. nikj»r «a taterlriifo, Skoda nI majhna >¦ ¦ ** MeMovana. soba t H^i, * S-^fj 16, I. nad str. Hiša z gostilno v eni ii-MJImij živnhnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, z vi lom z\ goste in vrtom za zdviijuvo se radi bolezni proda. Pod hišo je 20 m dolgu in 4 m visoka klet. Hiša je pripravna , tudi ,zu vsako drugo* obH in je še 16 let prosta davka. Poizvo se: PrlSOjlia Rl. »# 5. FANIJELINEK GORICA za mesnicami št. 8, I. nadstr. masira pod zdravnikovim nadzorstvom one, ki trpe na f0V- mattemu, llilikovaii pakarlja ta iladCiCarsa Rarol Draščik v Corlei n Karaa v 0«fRi Uil) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, od;likovane velikonočne pince itd. Prodaj« različna fina vlita !a llharje na drobno ali v originalnih bucikah Pr poroča se davnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦**- po Jako zmernih cenah. ""*« iSffir: Dvonadstropna hiša se proda v prod i ni mesta Idrije, na prometnem kraju. V njej se nahajt že ';ad 20 let gonilna. — HiAa je jako pripravna za trgovino ali vinsko kupčijo na debelo, ker ima prostorno klet. Cena 2^000 K. • Naslov pove naše upravnislvo. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehan:.*,na delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoes na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokoio obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj-lirat* stane K 6*—, v različnih barvah K 8'— Pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 24. Prodala tudi mi obroke. Ceniki poštnine prosti. Velika izbera že rabljejiih dvokoles in vsakovrstnih strojev. 81 04