Št. 48 (1427)
NOVO MESTO,
Leto XXVII četrtek,
25. novembra 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Prireditve, ki obvezujejo
Teden Komunista v Ribnici — spodbuda občanom
Prav te dni poteka v ribniški občini teden Komunista, ki bo trajal vse do ponedeljka. Ribniški občinski možje so v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi in kulturnimi dejavniki občine pripravili vrsto prireditev, od katerih bo najpomembnejša jutrišnja skupna seja zborov občinske skupščine in skupščina kulturne skupnosti.
Že v ponedeljek so slavnostno odprli nove prostore knjižnice v domu JLA, ki je bila na voljo obiskovalcem že pred tem dogodkom, v torek pa so ustanovili prepotrebno Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij in organizirali razgovor o nadaljnjem razvoju kulture v tej občini Isti dan je bila tudi otvoritev razstave akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja v prenovljenih prostorih Petkove galerije ribniškega gradu.
včeraj so na seji OK ZKS temeljito pretresli vprašanja nadaljnjega razvoja občine, v večernih urah pa je KUD Polhov Gradec pripravilo v domu JLA igro Mateja Bora Raztr-ganci. Zaključek akcije, ki bi naj s temi prireditvami spodbudila občane Ribnice k večjimu zanimanju in delovanju na področju kulture, bo jutri s svečano akademijo v domu JLA, združeno s proslavo ob dnevu republike.
O vseh prireditvah in proslavah bomo obširneje pisali v nasi naslednji številki, kajti vse to je le del programa tedna Komunista, ki mu enako skrb posvečajo tudi v ostalih krajevnih središčih občine.
„Malika“ pomeni v arabščini kraljica. Naša sodelavka Olga Ratej je obiskala Egipt, kjer se, kot je nekoč dejal Napoleon, srečuje pet tisočletij. Eno takih srečanj, srečanje faraonke Hatčepsut in deklice Malike lahko podoživite v reportaži, ki jo prinaša današnja Priloga.
..Dolenjsko zlato je cviček" je naslov prispevka Marjana Bauerja, v katerem prof. inž. Miran Veselič obširno hvali in malo tudi graja ta najbolj sloveči dolenjski „izvozni“ artikel. Beseda je tudi o drugih slovenskih in jugoslovanskih vinih. Predvsem s pikre plati.
Pod naslovom „Vražje sreče Povšetovega očeta" je opisana trnova življenjska pot Vinka Povšeta iz Dolenjskih Toplic, ki je na minulo Martinovo nedeljo dopolnil in skupaj z ženo Uršulo praznoval osemdesetletnico.
V Prilogi lahko preberete tudi ^apis o kmetu JanezuJCovačiču
V GLOBOKEM ATC IN PROSVETNI DOM
Prebivalci krajevne skupnosti Globoko pri Brežicah bodo za 29. november dobili boljše telefonske zveze in preurejen prosvetni dom. Novo stoštevilčno avtomatsko telefonsko centralo bodo odprli jutri, prosvetni dom pa v nedeljo ob 14. uri. Dvorana bo hkrati telovadnica in prostor za kulturne in druge prireditve, zato so v njej obnovili tudi oder.
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE
Krška tovarna brez zamud
V soboto svečana otvoritev rekonstruirane tovarne
PRIZNANJA PIONIRJEVCEM - Ob 30-letnici SGP Pionir Novo mesto so izročili posebna priznanja osmim delavcem, ki so V podjetju že od ustanovitve. Po delu najstarejši pionirjevci so: Marija Hren, Anica Pleskovič, Žan Gornik, Jože Strugar, Anton Tekstor, Stane Renuša, Marjan Kos in Sergej Sekač. (Foto: J. Pavlin)
Rekonstrukcija tovarne celuloze in papirja v Krškem je zaključena. Zmogljivosti so pove čali za dvainpolkrat, hkrati pa so posodobili tehnologijo proizvodnega procesa. Papirni stroj obratuje od aprila lani. Tedaj so zasadili prvo lopato za novo tovarno magnefitne celuloze, ki jo bodo svečano odprli pred dnevom republike 27. novembra.
Tovarna je v pogonu že od avgusta letos. Kljub temu da je bil rok izgradnje izredno kratek, ni bilo zamud, seveda pa ni šlo brez podražitev. Od predračunske vrednosti 6,9 milijona dinarjev so se stroški povečali za 30 odstotkov in narasli na 9,3 milijona dinarjev brez kakršne-
V širši jugoslovanski prostor
Janez Barborič ob 30-letnici Pionirja: ..Prihodnost ni v monopolnih podjetjih, pač pa v gibljivih in za vse potrebe uporabnih sestavljenih organizacijah združenega dela''
„30 let razvoja in dela vaše delovne organizacije niso samo tri desetletja plodnega in uspešnega dela vrste delavcev, ki so združevali in še združujejo svoje delo pri vas, so pomemben delovni jubilej slovenskih gradbincev, so več, so živo pričevanje in dokaz uspešnosti našega socialistično in samoupravno organiziranega gospodarstva,“ je poudaril na proslavi 30-letnice novomeškega gradbenega podjetja Pionir predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič.
Med drugim je Barborič še dejal: „Vaša delovna organizacija je član dveh velikih in pomembnih sestavljenih organizacij združenega dela: G1POSS v Sloveniji in Adriagradenj na Hrvaškem. Pravilno ste razumeli, da prihodnost ni v velikih z administrativnim aparatom preobloženih in monopolnih podjetjih, pač pa v gibljivih in za vse potrebe uporabnih in prilagodljivih sestavljenih organizacijah združenega dela. Če prvo združenje, katerega član ste, še nekako ne zaživi, je temu vzrok predvsem napačno razumevanje njegove vloge in nalog. V Adriagradnje pa ste z delom svoje proizvodne dejavnosti stopili prav iz gospodarskih pobud in s hrvaškimi gradbenimi organizacijami sodelujete pri delu, ki je za vas še
posebno zanimivo. Z njim stopate v širši jugoslovanski prostor in po dru-
SPOROČILO
BRALCEM
Naslednja.49. številka Dolenjskega lista bo zaradi praznikov ob dnevu republike izšla šele 9. decembra in bo prav tako kot današnja obogatena s Prilogo, tako da bo obsegala 32 strani oziroma celo 35, če upoštevamo obe pokrajinski izdaji.
Praznik občine Metlika
Občani so dobili nov prizidek zdravstvenega doma — V Rosalnicah Novolesov obrat — 20-letnica Beti
Jutri praznuje svoj praznik občina Metlika. 26. november so si metliški občani izbrali za praznik v spomin na ta dan pred 34 leti, ko je 13. proletarska brigada napadla belogardistično postojanko na Suhorju, jo uničila in tako pospešila konec belogardizma v Beli krajini.
Za letošnji praznik so občani dobili nov, sodobno urejen prizidek zdravstvenega "* doma. V kratkem bodo v Rosalnicah pri Metliki odprli Novolesov obrat za izdelavo sanitarne opreme in akrilnih gradbenih elementov. V njem bodo dobili delo predvsem moški, za katere je bilo sedaj v občini premalo delovnih mest. Ob občinskem prazniku slavi 20-lct-nico obstoja Beti, največja delovna organizacija v občini.
Letos so občani še posebno veliko sami naredili: s samoprispevkom
in z lastnim delom so posodabljali ceste, obnavljali električno omrežje, napeljevali vodovode, kar zgovorno kaze, da so skrb za napredek vzeli v svoje roke. Več o Metliki objavljamo še na srednjih straneh.
Muzej končuje slavje
Miloš Poljanšek bo jutri odprl v Dolenjski galeriji razstavo del 6. dolenjske slikarske kolonije
UREDNIŠTVO V GOSTEH
Za uredništvo v gosteh je spet na vrsti metliška občina, sredo, 1. decembra, se bodo naši novonarji odpravili na
BD2AK0V0
Prebivalec vseh vasi te krajevne skupnosti vabimo, da od 17. ure naprej pridejo v osnovno šolo na Božakovem in nam povedo o svojih uspehih, željah, potrebah. Pohvalite, kar je vredno pohvale, in pograjajte, kar se vam ne zdi v redu. V sredo se torej vidimo na Božakovem.
Z**********——i
Dolenjska slikarska kolonija, ki jo od ustanovitve financira Novoteks, spet razgrinja svoje sadove. Razstavo del letošnjih udeležencev bo jutri ob 18. uri v zgornji dvorani Dolenjske galerije odprl Miloš Poljanšek, predsednik skupščine republiške kulturne skupnosti.
V spodnji galerijski dvorani bo hkrati odprta posebna razstava iz izbora prvih petih Dolenjskih slikarskih kolonij, ki bo iz Novega mesta začela pot po Dolenjski, Sloveniji in nekaterih bratskih republikah kot prva potujoča razstava sodobnih krajinaiskih prizadevanj na Dolenjskem. Obe razstavi je strokovno postavil prof. Andrej Pavlovec, ravnatelj Loškega muzeja iz Škofje Loke.
S tema razstavama, ki sta posvečeni tudi dnevu republike, Dolenjski muzej končuje prireditve ob svojem četrt stoletnem jubileju, ki ga praznuje letos. Pred tem je v počiistitev 25-lctnicc ustanovitve izdal zbornik oziroma kulturnozgodovinski vodnik „Novo mesto", odprl prenovljeno krajevno muzeji ko zbirko v Dolenjskih Toplicah in priredil razstavo „Nove pridobitve arheološkega oddelka". Od otvoritve leta 1965 je
gi plati vam je prav s tem uspelo odpraviti znane, neprijetne zimske zastoje del v gradbeništvu."
Razen članov kolektiva so se slovesnosti ob Pionirjevem prazniku udeležili številni gostje iz vse Jugoslavije. V kulturnem delu so sodelovali moški pevski zbor Dušan Jereb, Dolenjski oktet, operna pevca Vanda Gerlovič in Ladko Korošec, pianistka Zdenka Lukec in igralec Saša Miklavc.
MIZARSTVO KRŠKO POD NOVO STREHO
Z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov bodo krški in brestaniški mizarji v nedeljo, 28. novembra ob 10. uri, počastili praznik republike. V novi objekt, ki je veljal 16 milijonov dinarjev, se bodo delavci mizarstva preselili prihodnji teden.
IMV ODPIRA NOVO TOVARNO V ŠMARJETI
Osrednja gospodarska prireditev v počastitev dneva repub-ljke bo za novomeško občino v Šmaijeti. Novomeška tovarna avtomobilov IMV bo 26. novembra ob 11. uri slovesno odprla v tem kraju svojo tovarno oken in kovinske galanterije. Za Šmarjeto in vse okoliške vasi bo to tako rekoč zgodovinski dogodek.
koli dodatne opreme. Nanesli so jih višji prispevki, nov odnos med dinarjem m dolarjem, večja carina in večji stroški domačih proizvajalcev.
Letna proizvodnja celuloze in papirja v krški tovarni „Djuro Salaj" bo poslej 260 tisoč ton, kar predstavlja dve tretjini tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji.
Za sedanji obseg proizvodnje bodo v Krškem potrebovali milijon kubikov lesa na leto. Približno četrtino te količine bodo dobivali iz Madžarske. Iz jugoslovanskih virov imajo zagotovljeno le oskrbo z listavci, zato so iskali možnosti za nabavo lesa v tujini in 1974 sklenili pogodbo z Madžari. Z njo so si zagotovili tudi tržišče, saj bodo 20 let izvažali na Madžarsko po 40 tisoč ton celuloze na leto. To predstavlja precejšen skok v izvozu.
Za rekonstrukcijo bo kolektiv prispeval 1,22 milijona dinarjev lastnih sredstev, iz združenih sredstev Ljubljanske banke so dobili 2,6 milijona, slovenske papirnice pa so prispevale 970 tisoč dinarjev. Tujih kreditov je bilo za okoli 4,64 milijona. Hitro uresničenje investicijskega programa je uspeh vseh sodelujočih pa tudi posledica zavzetosti celotnega kolektiva.
JOŽICA TEPPEY
KOŠARKARSKI POKAL REPUBLIK IN POKRAJIN 76 BO V NOVEM MESTU
Novomeška medobčinska košarkarska zveza bo skupaj s športno dvorano pripravila 27., 28., in 29. novembra mladinski tradicionalni košarkarski turnir „Pokal republik in pokrajin". V novomeški dvorani se bodo v treh dneh pomerile mladinske ženske vrste iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slo-, venije. Tekme se bodo začele v soboto ob 17. url v ponedeljek ob 15. in v nedeljo ob 15. Organizatorji bodo v nedeljo pripravili tudi mladinski jiles, na katerem bo igrala novomeška rock skupina „RudoI-fovo".
ki si jih je ogledalo nad 200.000 ■obiskovalcev.
Delovni kolektiv Dolenjskega muzeja bo 25-letnico proslavil jutri ob 16. uri. O razvoju muzeja bo govoril njegov ravnatelj inž. Peter Ivanetič. Več o muzeju in njegovem jubileju še na kulturni strani.
18.800 izvodov občanovega VODNIKA
Naklada prve publikacije iz založniškega programa ČZP Dolenjski list bo presegla vsa pričakovanja: občanov VODNIK bo tiskan v 19.000 izvodih, od katerih jih je bilo do torka s prednaročili vnaprej prodanih že nekaj manj kot 18.000.
Po prednaročniški ceni 19 din za izvod ga lahko delovne organizacije, sindikati, podjetja in ustanove naroče še do vključno 27. novembra s pismeno naročilnico na naslov: ČZP Dolenjski list (za Vodnik 3K) 68001 NOVO MESTO, p. p. 33. V prosti prodaji bo stal izvod Vodnika 25 din, zanjo pa je namenjeno le manjše število izvodov.
Danes sprejem „male ustave”
Darilo dnevu republike: zakon o združenem delu
Danes pričakujemo novico dneva iz Beograda, kjer bo zvezna skupščina še zadnjič pretehtala zakon o združenem delu in ga sprejela. Napovedano je, da bo imel ob sprejemu ekspoze predsednik skupščine Kiro Gligorov.
Ni naključje, da se to dogaja na sam „predvečer“ triintridesetega rojstnega dne republike, saj pomeni sprejetje tako pomembnega zakona za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in medčloveških odnosov malone enako pomembno dejanje, kot so bile revolucionarne odredbe in odloki 29. novembra 1943 v Jajcu še v času, ko so od nacizma in fašizma podjarmljena Evropa in z njo kajpak še posebej narodi in narodnosti Jugoslavije še vedno bili krvav boj za osvoboditev. Zato zakon o združenem delu ni le primemo, ampak tudi najlepše darilo za praznik v takih okoliščinah porojene zares nove Jugoslavije.
Čas razpravljanja, načelnega iskanja rešitev, demokratične izmenjave mnenj, pripomb in predlogov je minil. Zdaj se moramo vsi potruditi, da bomo vsebino in duha več kot 600 členov naše nove „male ustave“ prelili iz knjige v življenje.
Zakon o združenem delu prinaša še več prostora za odločilno besedo delovnih ljudi v družbi, s sprejetjem nastajajo nove družbene razmere v naši državi, ki bodo pomagale graditi novo družbeno zavest in oblikovati nove ljudi. Zakon bo srce samoupravne ustvarjalnosti v tem novem poletu.
Do „male ustave“ je vodila dolga in prav nič lahka pot, na kateri je bilo nujno premagati konservativni odpor, trdovratno upiranje starega, nerazumevanje nadaljnjih smeri v izgradnji družbe. Že med pripravljanjem osnutka je bila zavrnjena teza o delovni organizaciji kot podjetju.. Uveljavil se je koncept temeljne organizacije združenega dela kot izvir vseh dmžbenih odnosov, kot temeljna družbena celica, ki stopa v središče celotne družbene reprodukcije, z njo pa seveda delovni človek, organiziran v zdmženem delu.
Kajpak se moramo hkrati zavedati, da novih dohodkovnih in medčloveških odnosov, ki jih narekuje ta zakon, ne bo čez noč in tudi sami od sebe ne bodo prišli. Če je bilo v prejšnjem obdobju še kaj površnosti pri proučevanju zakona, zavlačevanja in izmikanja, bi moralo biti od danes dalje drugače. Administrativni ukrep naj bi bil pri uveljavljanju res zadnje sredstvo, ki bi se ga poslužili.
I.Z.
KOČEVJE: DANES PROSLAVA
Svečana akademija v počastitev dneva republike bo v Kočevju danes, 25. novembra, ob 19. uri v Še-škovem domu. V kulturnem delu svečanosti bodo nastopili moški pevski zbor DKUD „Svoboda“ Kočevje, recitatorji MKUD „Matej Bor" iz gimnazije Kočevje in učenci kočevske ospovne šole.
115 KLUBOVCEV OZN — Republiška konferenca klubov OZN je konec minulega tedna pripravila v Dolenjskih Toplicah tridnevni seminar za vodstvene kadre klubov OZN na srednjih šolah in DO, za mentorje osnovnih in srednjih šol, ter vodstvene kadre OK klu-
bilo v Dolenjski galeriji 129 razstav, bov OZN. Na sliki: med predavanjem. (Foto: J. Pezelj)
V drugi polovici tedna bo nad naše kraje še dotekal hladen zrak s severnimi vetrovi, zato bo prevladovalo suho in hladno vreme.
tedenski
mozaik
WASHINGTON — V Združenih državah Amerike se pripravljajo na prenos oblasti, ko bo 20. januarja sedanji predsednik Gerald Ford zapustil Belo hišo in odstopil predsedniško mesto novoizvoljenemu predsedniku Jimmyju Carterju. Na sliki: soprogi sedanjega in novoizvoljenega predsednika Geralda Forda in Jimmyja Carterja in sedanji ter bodoči šef Bele hiše pred vhodom na južni strani rezidence ameriškega predsednika. Jimmy Carter in soproga sta prišla na neuraden ogled svojega bodočega domovanja. (Telefo-
tedenski zunanjepolitični pregled
Član predsedstva SFRJ in predsedstva centralnega komiteja ZKJ Edvard Kardelj je na Brionih sprejel urednika avstrijskega tednika »Profil« dr. Roberta Buchacherja in mu odgovoril na vrsto vprašanj o položaju naših narodnostnih skupin v Avstriji ter o jugoslovansko-avstrij-skih odnosih.
Pravni temelji jugoslovanskega angažiranja izhajajo predvsem iz vrste mednarodnopravnih dokumentov, ki oravno
Pravice
manjšine
ali vsaj zelo močno moralno zavezujejo vse dežele, vštevši Avstrijo in Jugoslavijo, je dejal Edvard Kardelj. Tu mislim na take dokumente, kot so ustanovna listina Združenih narodov, mednarodna konvencija za preprečevanje vseh oblik razne diskriminacije, mednarodni akti o državljanskih in političnih pravicah ipd. V neki meri pa spada v kategorijo takšnih listin tudi sklepna listina konference o evropski varnosti in sodelovanju. Avstrija in Jugoslavija sta podpisali vse te in podobne listine in se torej s tem zavezali, da jih bosta tudi izvajali. To sicer tako Jugoslavija kot Avstrija zahtevata tudi od drugih. Na vse to se je avstrijska vlada sklicevala tudi takrat, ko je upravičeno zahtevala ugoden položaj
za svojo manjšino v Južni Tirolski.
Drugi zelo konkreten in trdno opredeljen pravni temelj jugoslovanskega angažiranja za slovensko oziroma hrvaško narodnostno manjšino na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem pa je državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, samo da Avstrija ni storila več kot terjajo določene državne pogodbe, se pravi to, kar danes terja sodobna demokratična vest človeštva, ampak ni izpolnila niti samih določb te pogodbe. Že s tem pa se ta problem zastavlja tudi kot problem med-narodno-pravnih obveznosti neke države — da izpolni mednarodno pogodbo, ki jo je podpisala. Jugoslavija ima pravico vztrajati pri izpolnitvi teh obveznosti.
Da, trdno sem prepričan, da ima Jugoslavija tudi moralno pravico angažirati se v tem vprašanju. Za Slovence in Hrvate v Avstriji nočemo nič drugega kot tisto, kar je Jugoslavija pripravljena dati in kar dejansko daje »svojim« narodnostnim manjšinam.
Tako imenovani avstrijski »prastrah« pred takimi jugoslovanskimi pretenzijami so si pravzaprav izmislili kot ideoioško orožje za prikrivanje politike denacionalizacije.
To je napačna interpretacija. Mi v resnici sploh nismo proti normalnemu statističnemu popisu, saj ima do tega pravico vsaka država na svetu in tudi mi v Jugoslaviji to delamo. Vsekakor tudi Avstriji ne oporekamo njene suverene pravice, da naredi popis.
Toda naše stališče je, da na
osnovi števila pripadnikov manjšin ni mogoče določiti njihovih pravic. Mi smo na primer v Istri dosledno postavili oznake v obeh jezikih tudi v tistih krajih, kjer živi le en odstotek ali še manj Italijanov. Preprosto upoštevamo prostor, na katerem manjšina živi. Zaradi tega tudi kritiziramo preštevanje v Avstriji. V Bolgariji pa je položaj obrnjen: še pred desetimi leti so v Bolgariji popisali 170.000 Makedoncev, zdaj pa trdijo, da jih sploh ni več. Poleg tega ima makedonsko vprašanje v Bolgariji še en aspekt. Bolgarija namreč navaja tezo, po kateri so tudi Makedonci, ki žive v Jugoslaviji, pravzaprav Bolgari. Zato je to vprašanje vendarle povsem drugačno od tistega na Koroškem.
Šolstvo, je nadaljeval Kardelj, ni edino področje, kjer se tako izrazito razodeva takšna avstrijska manjšinska politika. Podobno pa celo še slabše, je tudi na drugih področjih manjšinskih pravic in zaščite, ki jih je določil 7. člen državne pogodbe. Državna pogodba izrecno predvideva uporabo slovenskega ali hrvaškega jezika v pravu in vodstvu hrvaščina in slovenščina sta poleg nemščine uradna jezika. Vendar so oba jezika zožili na položaj pomožnega jezika; na Koroškem je slovenščina omejena na tri izmed devetih sodnih okrajev, medtem ko hrvaščina glede tega sploh ni dobila pravice do obstoja.
Pri nas noben zakon ali drug predpis ne povezuje pravic manjšin s številom njenih članov. Samo to in nič drugega ne pričakujemo tudi od Avstrije. Če ne bi bilo povezovanja in postavljanja pravic manjšin v odvisnost od odstotka, mi ne bi postavljali kot problem vprašanja popisa v Avstriji, je dejal Edvard Kardelj.
Za začetek novici, ki na prvi pogled nimata nič skupnega:
— V Ženevi so se sovjetski in ameriški strokovnjaki pogovarjali uro in petinštirideset minut v okviru že več let trajajočih razgovorov o omejevanju oborožitvene tekme na področju strateškega orožja. To je bilo že 177. srečanje predstavnikov obeh delegacij na to temo.
— Nekako istočasno pa je v Washingtonu ameriški predsednik Ford (ki se bo umaknil iz Bele hiše 20. januarja) odobril izdelavo nadaljnjih 60 .strateških raket (oboroženih z jedrskimi naboji) tipa minuteman. Tako jih bodo Združene države Amerike imele poslej 550 — za Sovjetsko zvezo pa ni podatkov... pogovori ne prinašajo nobenega zaslužka, izdelava raket pa precejšnje...
Medtem pa je prišla iz Kalifornije novica, da je hčerka znamenitega (in bogatega) časopisnega mogotca Patricia Hearst, obsojena pred meseci na dolgoletno ječo zaradi sodelovanja pri terorističnih napadih tako imenovane simbionistične armade —sedaj že na svobodi. Njeni starši so namreč položili kavcijo v znesku 500.000 dolarjev. Hčerka živi v izjemno dobro zastraženi hiši, ker se bojijo, da jo utegnejo napasti: izjavila je namreč, da bo pričala proti nekdanjim sodelavcem, ki še niso prišli pred sodišče... z denarjem si je mogoče (vsaj začasno) kupiti tudi svobodo...
In še ena novica iz ZDA: uradno so sporočili, da skoraj vsak drug pripadnik ameriških oboroženih sil (natančneje: 47 odstotkov vseh vojakov) uživa mamila. Večina uživa sicer milejša mamila (na primer marihuano), toda nekateri so že povsem zastrupljeni narkomani... čudna vojska...
In prav tako čudna »demokracija« — v Čilu, kjer so minuli teden sicer izpustili iz zaporov (bolje rečeno koncentracijskih taborišč) več sto zapornikov, kjer pa jih je oslalo zaprtih po neuradnih podatkih še okrog pet do deset tisoč. In vendar je general Pinochet, čilski diktator, dejal: »To je dokaz naše humanosti...« vse pod narekovaji...
Korak v prihodnost
Ob sprejemu »male ustave«, zakona o združenem
delu
Neposredno pred našim največjim praznikom, dnevom republike, bomo letos sprejeli v zvezni skupščini zakon o združenem delu. To je nedvomno pomemben razredni dokument, ki pomeni v bistvu mnogo več od zakona, čeprav se tako formalno imenuje, saj smo mu že v samem osnutku neuradno nadeli ime »mala ustava«.
Množica predlaganih členov, ki so nastajali skozi razmeroma dolgo obdobje razčiščevanj posameznih pojmov in tehtanj najrazličnejših konkretnih rešitev, ki jih je že v mnogočem potrdila praksa, je prišla pod pravi kritični drobnogled delavcev v.organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih. Velika naklada tiskanega gradiva in številni razlagalci so nas spodbudili, da smo vsi razmišljali o predlaganih rešitvah, zasnovali nekaj tisoč dopolnil in predlogov, od katerih so nekateri obogatili predlog zakona, predvsem pa smo se že v tem obdobju snovanja obrnili k samim sebi. V večini delovnih in življenjskih okolij smo tako kritično in temeljito analizirali našo lastno samoupravno organiziranost. Prav te analize pa so spodbudile ne le kritično presojo razmer, temveč hkrati prispevale, kar je zagotovo še bolj pomembno, dobro podlago za spreminjanje odnosov in seveda tudi samoupravnih aktov, ki jih bo treba prilagoditi novemu zakonu. In s tem se začenja uresničevati tretji, poglavitni in vsekakor najpomembnejši in zagotovo tudi najbolj dolgotrajen del celovitega procesa uresničevanja ustave in zakona o združenem delu.
O tem, da nam pri uveljavljanju ustave še marsikaj škriplje, verjetno ni treba posebej govoriti. Že prve ugotovitve tako imenovane »Akcije 120«, ki jo je sprožil izvršni komite predsedstva CK ZKS, so javno pokazale, da je treba marsikje ne le s samoupravnimi akti spreminjati določila, temveč predvsem tudi zavest in uveljavljati nova spoznanja. Še zdaleč nimamo urejenih dohodkovnih odnosov, v delegatskem sistemu so še zakoreninjeni elementi predstavniških razmerij, oblike nagrajevanja so ponekod še precej daleč od načela delitve po delu, samoupravno načrtovanje in sporazu-
mevanje ter družbeni nadzor pojmujemo še po starem, kadrovska politika je mnogokje še vse preveč v rokah posameznikov ali ožjih skupin, družbenopolitične organizacije še nimajo tiste vloge, ki jo od njih zahteva ustava in tako naprej. Toda take samokritične ugotovitve nas nikakor ne morejo razorožiti, temveč predvsem spodbujati. Že samo dejstvo, da vemo, kje so slabosti, je veliko. Zakon, ki ga sprejemamo na predvečer dneva republike, je razumsko nadaljevanje poti, na katero smo v snovanju nove družbe krenili na 2. zasedanju AVNOJ. Prav zato je v bistvu nov in smel korak v prihodnost.
JANEZ KOROŠEC
TELEGRAMI
DUNAJ — Organizacija držav izvoznic nafte je zanikala govorice, da je njena ekonomska komisija predlagala ministrskemu zasedanju te organizacije, naj podraži nafto za 20 odstotkov. Ekonomska komisija je po podatkih iz informativnega oddelka organizacije priporočila več cen, vendar pa informativni oddelek noče povedati, kakšne naj bi bile. Ministrska konferenca je napovedana za 15. december.
BRUSELJ — Kot kažejo nekateri podatki, se Američani trudijo na hitro opremiti sile pakta NATO v Evropi z najmodernejšim orožjem. Ni še namreč minilo deset dni od takrat, ko so napovedali, da bodo zahodnoevropske letalske sile okrepili z najsodobnejšimi lovci in bombniki ameriške proizvodnje, že so začeli govoriti o opremljanju sil pakta NATO z zelo modernimi ameriškimi raketami, ki lahko nosijo tudi jedrske naboje. V paktu NATO pravijo, da to počno zato, ker tudi vzhodnoevropske države krepe svojo raketno moč v okviru varšavske zveze.
PARIZ — Kot so sporočili v pariški bolnišnici, se je zdravje znanega francoskega pisatelja Andrea Ma-lrauxa zelo poslabšalo. Pisatelja so pred tednom dni zaradi pljučnice sprejeli v bolnišnico.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski not
PRAZNIK SAMOUPRAVE
Osem slovenskih občin se je minulo nedeljo odločilo za uvedbo samoprispevka. Pet ljubljanskih, litijska, šmarska in ptujska. Mnogo več kot tri četrtine občanov je glasovalo pritrdilno, ko se je bilo potrebno naglo in učinkovito odločiti za načine, ki naj le še obogatijo naš skupni družbeni standard.
Menda bi lahko rekli samoprispevku, vsakemu, ne le tem, ki jih omenjamo, praznik samouprave, dan solidarnosti. Praznik samouprave zato, ker o njem odloča najširši možni avditorij delovnih ljudi in občanov, odloča samostojno in po lastnem premisleku, praznik solidarnosti zato, ker se je med ljudmi, v naši praksi, že močno vkoreninilo spoznanje, da je
Poanta tedna
mogoče le vzajemno razreševati celo vrsto problemov od otroškega varstva do šolanja otrok.
Ljudje vedno radi prispevajo svoj dinar za posamično in družbeno blagostanje, če vedo, kam so »investirali« in če je obračun dela narejen pošteno in javno. To pa sta določili, brez katerih samoprispevek ne bi bil možen...
MLADE PESTI GOVORJENJE
Iztekel se je prvi mandat republiške konference zveze socialistične mladine Slovenije, izvoljeno je novo mladinsko vodstvo, narejen je obračun dela, postavljene so smernice za prihodnjo aktivnost slovenske mladine.
Mladi ugotavljajo, da jih še vedno preveč pesti forumski način dela, opazna pa je tudi neangažiranost pri delu. Seveda pa le tam, kjer je delo zastavljeno načelno, togo, kjer so cilji megleni in zaviti v politično frazeologijo. Številna udeležba slovenske mladine v brigadah pa je dokaz, da so mladi povsod tam, kjer kipi življenje, umanjkali pa bodo povsod tam, kjer se bo zgolj »govorilo...«
NEPOSREDNO ODLOČANJE DELAVCA
Ob 30-letnici tovarne Lek, ki je danes prerasla že v farmacevtskega giganta (v evropskem merilu), je na priložnostni svečanosti govoril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Roman Albreht, ki se je predvsem dotaknil nekaterih značilnosti zakona o združenem delu, pri tem pa dejal, da bo njegova uresničitev pripomogla k temeljiti družbeni preobrazbi, k odnosom torej, ko bo delavec še bolj neposredno odločal o pogojih in rezultatih svojega dela.
SFRJ: OPRTI NA SVOJE MOČI
Delegatom zvezne skupščine je bilo posredovano poročilo predsedstva SFRJ, v katerem so obdelani najpomembnejši pojavi sedanjega družbenega trenutka, najsi gre za gospodarstvo, varnost, kulturo, vzgojo, izobraževanje itd.
Sklepna ugotovitev je slejkoprej sledeča: Jugoslavija se lahko razvija le pod pogojem, če bo še vnaprej oprta na svoje lastne razvojne možnosti ter če bo slonela na zaupanju v delovne ljudi in občane, ki so že doslej mnogokrat izkazali vse zaupanje v samoupravljanje ter neuvrščenost.
12-ODSTOTNO ZVIŠANJE OD
V Sloveniji je dosežen sporazum, po katerem se lahko zvišajo osebni dohodki prosvetnih delavcev za 12 odstotkov. Korektura OD je bila nujna, saj so prosvetni delavci že zaostajali pri izplačilu osebnih dohodkov za vrsto drugih poklicev.
35-LETNICA VOS
V Ljubljani je potekal posvet, ki je bil posvečen 35-letnici ustanovitve Varnostno obveščevalne službe, ki je odigrala v času narodnoosvobodilnega boja in revolucije pomembno vlogo, njene tipalke pa so segle celo do okupatorjevih vrhov.
Na otvoritveni slovesnosti je govoril Franc Šetinc, sekretar IK P CK ZKS, ki je izrekel vse priznanje VOS za njeno delo in sedanji prispevek h gradnji humanih družbenih odnosov.
MILAN MEDEN
AK/M*-'
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- Kaže, da je vaša usoda v vaših rokah!
mtm
 	mmmmmmmmm	px
NOVOGRAD V POSOČJU — Ladra in Smast pri Kobaridu sta kraja, kjer pomagajo obnavljati prizadeto Posočje gradbinci novomeškega NOVO-GRADA. Od začetka oktobra je na gradbišču poprečno 25 delavcev z vso potrebno mehanizacijo, doslej pa so zgradili 9 objektov do prve plošče. V Drežniških Ravnah na pobočju Krna pa so te dni začeli obnavljati več poslopij
SZDL O ORGANIZIRANOSTI ZASEBNIH LASTNIKOV GOZDOV
V	ponedeljek je medobčinski svet SZDL za Posavje v Sevnici pripravil posvetovanje o bodoči samoupravni in poslovni organiziranosti zasebnih lastnikov gozdov z območja Gozdnega gospodarstva Brežice. Slednje pokriva upravno območje devetih občin. Na posvetovanju so se dogovorili o pripravi gradiva za javno razpravo, la ga bodo službe brežiškega gozdnega gospodarstva pripravile do
10.	decembra. Organiziranje zasebnih gozdnih ^posestnikov na tem območju je težavno: število gozdnih posestnikov znaša 24.306, medtem ko je povprečna letna blagovna proizvodnja majhna. O vrsti značilnosti tega gozdnega območja (Posavje, del Dolenjske vse' do Litije in Kozjanskega) bomo še poročali.
SREČANJE STAROSTNIKOV V ŠKOCJANU -„Oj mladost ti moja ...“ je skupaj s pionirji osnovne šole zapelo 120 starostnikov iz KS Škocjan. Čeprav že v letih, so se ob zvokih Henčkove harmonike zabavali vse sobotno popoldne. Srečanje sta organizirali KO SZDL in RK (Foto: Janez Pavlin)
ZBOR BORCEV - Iniciativni odbor 1. bataljona VDV je minuli teden pripravil v Novem mestu sestanek, na katerem so se dogovorili, da bodo poskušali zbrati čimveč gradiva o borcih in življenju njihovega bataljona. Na sliki: odbor pri delu.
(Foto: Janez Pezelj)
GOSTJE V JEDRSKI.	Predsed-
nik CK ZK Slovenije France Popit (prvi z leve) si je minuli teden med obiskom v jedrski elektrarni v Krškem ogledal gradbišče. S težavami pri gradnji objekta so ob tej priložnosti seznanili tudi Milko Planinc in Veselina Djuranoviča. (Foto: Jožica Teppey)
w/m//M,
Regionalno zdravstveno skupnost za Dolenjsko čaka precej črn in razburljiv konec poslovnega leta, saj bo potrebno ob zaključnem računu za leto 1976 knjižiti nič manj kot 17 milijonov dinarjev primanjkljaja. Tolikšen minus se v skladih kaže
mato
Sejmišča
NOVO MESTO: kljub slabemu vremenu je bil ponedeljkov sejem zelo živahen, cene pujskov pa nekoliko višje kot sicer. Naprodaj je bilo 406 pujskov in 46 nad tri mesece starih prašičev. Prodanih je bilo skupno 348; pujski so bili po 600 do 840 din, starejši prašiči pa po 850 do 1.150 din.
BREŽICE: prodajalci so pripeljali na sobotni sejem 487 prašičev, od tega 24 starejših od tri mesece. Prodali so jih skupno 348. Pujski so veljali okrog 35, starejši prašiči pa od 24 do 25 din kilogram žive teže.
-	Glej Franceta, kako hiti! Danes se mu izteka bolniška.
(Karikatura: B. Medak, Požeški list)
kljub močnemu zategovanju pasu, ki se je začelo z uvedbo ukrepov splošnega varčevanja že ob polletju.
Plat zvona, ki so ga začeli biti zadnje dni, ima predvsem namen opozoriti na resno stanje, ki je še bolj kritično zaradi tega, ker trenutno še ni odgovora, kako izravnati bilanco in kje dobiti sredstva za kritje. Skupnost dolenjskih občin meni, da teh sredstev ni mogoče iskati v neto osebnih dohodkih zavarovancev, ampak v samih zdravstvenih skupnostih in notranjih rezervah
Kmetijski nasveti
Smrt preži tudi v silosu
Svež je še prezgodnji grob pomurskega kmeta, ki se je zadušil v silosu. Z življenjem - ne prvim - je spet plačan opomin, kakšno nevarnost prinaša gradnja silosov, zlasti stolpnih.
Opozorila zato niso odveč. Silos je med polnjenjem, predvsem pa ob odpiranju življenjsko nevaren zaradi ogljikovega dvokisa, ki se sprošča pri vrenju silaže in ki zaradi svoje večje teže ne spuhti v zrak, marveč se zadržuje v silosu in predstavlja življenjsko nevarnost za tistega, ki ne pozna njegove zahrbtnosti
Pri prvem odpiranju silosa, to je nekako poldrugi mesec po polnjenju, je nevarnost največja. Vsaj dva dni poprej, preden nameravamo prvič v silos po kisal, je treba pokrov silosa odpreti, in če se da, tudi najvišja vratca za polnjenje, da se ogljikov dvokis razgubi. Šele potem smemo v silos, varnost pa lahko poprej preizkusimo z gorečo svečo, ki ugasne, če ni dovolj kisika. Enako je treba paziti tudi pri postopnem polnjenju silosa; najprej s puhalnikom izpihati zrak nad že natlačeno silažo in šele potem nadaljevati polnjenje.
In še besedo, dve o odvzemanju silaže. Idealno, brez škode bi bilo, če bi vso silažno maso pokrmili naenkrat. To je seveda nesmiselno govoriti, dejstvo pa je, da se ob majhnih enkratnih odvzemih silaže skvari precej te dragocene krme zaradi tega, ker se silaža razrahlja in pride v stik z zrakom. Velja pravilo, da je treba odvzeti naenkrat (na dan) vsaj 10 cm debel sloj silaže, in to tako, da preostalo silažo pustimo kar najbolj pri miru.
Siliranje in krmljenje s silažo zahteva obilo težaškega dela, če ni mehanizirano. Medtem ko so si kmetje polnjenje že precej olajšali s puhalniki, praznijo silose še ročno. V svetu so se že zelo razširile posebne naprave, ki, montirane na silosu, strojno odrežejo želeno količino silaže in jo po transporterju spravijo v hlev, v jasli. V tem primeru je opisana nevarnost zadušitve mnogo manjša, pa tudi silaže gre manj v kvar.
Inž. M. L.
zdravstvenih delovnih organizacij. O težavnem položaju naj bi zlasti razpravljali v vsaki občini posebej, s tem da bi sindikati organizirali posvete z delovnimi organizacijami in delavci ter po tej poti iskali rešitev.
Devetmesečni podatki kažejo, da ravnovesje med dohodki in izdatki najbolj rušijo odliv v druge zdravstvene regije in izdatki za zdravila ter injekcije, čeprav ne gre podcenjevati še vedno prevelikega bolniškega staleža. Pri tem je zanimivo, da se je število izdanih zdravil v pri-merjavi z lanskim letom zmanjšalo, vrednost pa je za tri odstotke večja. Med črne točke, ki negativno vplivajo na končno bilanco, je treba šteti tudi še vedno preslabo plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Vse to stanje delajo še bolj kritično sami delegati regionalne zdravstvene skupščine, saj se je minuli petek spet zgodilo, da se zaradi prevelike odsotnosti delegatov sklic skupščine ni posrečil. Tako ravnanje delegatov je vredno kritike, saj z neudeležbo na sejah odlagajo razpravo o zadevah, ki povzročajo glavobol in delajo sive lase.
I.	Z.
Naša „plus ena”
Končni seštevek je, kot je dejal republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Milovan Zidar na proslavi 90-letnice grmske kmetijske šole: plus ena. Namreč: v minulem srednjeročnemobdobju se je slovenska kmetijska proizvodnja povečevala za en odstotek na leto, Kar je sicer manj, kot je bilo predvideno, vendar še vedno uspeh, če upoštevamo, kaj vse se je v teh letih dogajalo v kmetijstvu in na vasi sploh. To je bil čas silovitega preliva delovnih moči v nekmetijske dejavnosti, v tem času je dokončno odpovedalo kmečko sadjarstvo, propadlo je planšarstvo, po drugi strani pa so se v kmetijstvu začele uveljavljati nekatere sodobne tehnološke rešitve. Pravi zmagoviti pohod je naredila kmetijska mehanizacija.
Kako se je ta končni PLUS ENA kazal na našem območju, v naših občinah, nimamo ustreznih podatkov. Pač pa si lahko ustvarimo približno sliko iz primerjav družbenega dohodka in narodnega dohodka, kar po posameznih občinah obravnava republiški statistični zavod. Pri roki
so številke za lansko in predlansko leto, Id prinašajo nekaj zanimivih ugotovitev in primerjav.
Po rasti narodnega dohodka v zasebnem kmetijstvu v zadnjih dveh letih je na prvem mestu ribniška občina: povečala ga je kar za 39 odstotkov. Na drugem mestu je Trebnje, izrazito kmetijska občina, ki je imela lani za 31,3 odst. večji narodni dohodek kot leta 1974. Tretja je Sevnica (25,5 odst.), četrto Kočevje (23,2), peto Brežice (22,2), šesto Novo mesto (21,9), sedmi Črnomelj (18,0), osmo Krško (15,3) in zadnja Metlika (5,5 odst.). Ce bi hoteli ugotoviti rast kmetijske proizvodnje, bi seveda morali upoštevati še stopnjo inflacije, rast cen. Tudi brez tega pa si vseeno lahko na podlagi naštetih jštevilk ustvarimo vtis, kako je s kmetijstvom v posamezni občini, pri čemer je treba previdno upoštevati še, da je vzeto dokaj kratko primerjalno obdobje.
M L
Brez besed
Večje pokojnine
Od „sto ugank", ki se napovedujejo za prihodnje leto, je ena že rešena: od 1. januarja bodo na naslove starostnih, invalidskih in družinskih upokojencev v Sloveniji prihajale za 12 odstotkov „debelejše kuverte". Za enak odstotek bodo večje tudi pokojnine borčev NOV. ..Odebelile" se ne bodo le pokojnine, pri katerih pomeni leto 1976 zadnje leto zavarovanja.
To je nujen ukrep, da bi zvečane pokojnine vsaj nekoliko ujele rast
življenjskih stroškov in pospešile korak za osebnimi dohodki. Socialni položaj nekaterih skupin upokojencev bo popravil tudi posebni varstveni dodatek po 50 dinarjev za november in december. Izplačali ga bodo skupaj z decembrsko pokojnino, po sklepu republiške skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že pred 29. novembrom.
Medtem ko se bo z najnovejšo odločitvijo popravilo socialno stanje okoli 200.000 „delavskih“ upokojencev, bo sklep o povečanju kmečkih pokojnin prišel predvidoma decembra, pripraviti pa ga mora za to pristojna skupnost starostnega zavarovanja kmetov. Po načelu, da mora kmečka pokojnina doseči vsaj tretjino najnižjega pokojninskega zneska iz delavskega zavarovanja, je pričakovati povečanje za okoli 100 dinarjev na mesec, tako da bi bila kmečka pokojnina prihodnje leto približno 510 dinarjev. Sicer pa je rast tovrstnih pokojnin določena z zakonom.
I.	Z.
Izziv Dolenjski
Ni nujno prebrati toliko hvaljeno knjigo francoskega radikala J. J. Servana Schreiberja »Ameriško izzivanje", da bi šele iz nje izvedeli za bitko računalnikov. V razvitejšem gospodarstvu, kakršno postaja tudi naše, je skorajda na vsakem koraki moč čutiti, da v »industrijski vojni", kot Servan Schreiber imenuje mednarodno industrijsko konkurenco, vodijo glavno bitko elektronski računski stroji. Po komaj treh desetletjih, odkar je tvrdka IBM sestavila prvi popolnoma elektronski računski stroj, se je začela tudi Dolenjska organizirano opremljati z njimi.
Komisija za računalništvo in informacijski sistem, ki deluje pri medobčinskem odboru gospodarske zbornice za Dolenjsko je pripravila poročilo o uvajanju računalnikov v dolenjsko gospodarstvo ter predlog razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Računalništvo je že naredilo prve
Izvoli ti naprej'
(Karikatura: Marjan Bregar)
korake. Računski center s pridom uporabljajo v tovarni zdravil Krka in v metliški Beti, računalnik imajo v semiški Iskri, za strojno avtomatsko obdelavo podatkov pa se zanimajo v skoraj vseh večjih delovnih organizacijah, kjer ponekod tudi že uporabljajo knjižne stroje. V Beli krajini so sprejeli osnutek razvoja računalništva, ki predvideva, da bi z investicijo 5 do 10 milijonov dinarjev povečali zmogljivosti računskega centra v tovarni Beti in uporabnike uslug tega centra povezovali s tako menovanimi inteligentnimi terminali.
Hkrati s poročilom o sedanjih razmerah pošilja komisija v javno razpravo tudi načrt razvoja računalništva na Dolenjskem do leta 1980. Predvideno je, da bi najprej v večjih podjetjih Dolenjske (Beti, IMV, krka, Novoles in Pionir) razvili računalniške centre, v naslednjem obdobju, to je po letu 1980, pa naj bi v dolenjski regiji zgradili velik skupni računalniški center, ki bi zmogel še mnogo večji obseg računskih obdelav, vendar je poprej treba poenotiti informacijske sisteme in tokove, da bo sploh lahko uspešno deloval. V ta namen je treba skleniti tudi posebni samoupravni sporazum.
Pripombe in mnenja o teh stališčih in predlogih pričakuje komisija do 15. decembra.
M LEGAN
čredno je zapisati ' •••
Franc Šetinc:
Nič posebno dramatičnega in tragičnega se ni zgodilo, da bi si morali prav zdaj zastaviti vprašanje: kako je z našo odgovornostjo? To je neločljiva sestavina vsakodnevnega boja za krepitev družbenoekonomskega položaja našega delovnega človeka. To je najtrdnejši temelj, na katerega se opirata politična in ekonomska stabilnost naše družbe. In to je hkrati že naskok na jutrišnji dan.
Vprašanje odgovornosti kot neprestani in pereči problem sedanjega trenutka bi kdo utegnil obrniti tudi drugače. Rekel bi: samoupravljanje ni opravilo izpita, kar zadeva odgovornost. Red in disciplina sta klic časa, ki se mu lahko uspešno odzove le vsemogočna država ali večstrankarski sistem. Inflacijo, letalsko nesrečo, žrtve pri Preserju in še marsikaj, kar nas vznemirja vsak dan, bi kdo poskušal zlonamerno povezovati s samoupravljanjem kot edino možnim krivcem, kakor da inflacija in nesreče pestijo samo našo družbo.
Odgovornost
Razumeti odgovornost tega trenutka pomeni razumeti sedanjo bitko za socializem in socialistično samoupravljanje, ki poteka na globalni fronti in na neštetih posameznih prizoriščih našega življenja, v vseh celicah naše družbe in na vseh ravneh hkrati. To je bitka, katere trdoživost in doslednost se stopnjujeta in ki bo dolgotrajna, saj bo segala tudi še v čas jutrišnjih generacij. Toda že sedanjik mora prinesti delavcu bistvene spremembe; okrepiti mora njegov položaj v družbi in njegov odločujoč vpliv, ki mora segati od tozda in krajevne skupnosti prek delegatskih razmerij in z aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah vse do republik in federacije.
Merilo za takšno odgovornost ni samo nekakšna abstraktna socialistična družbena zavest, odtrgana od tisoč in več konkretnih razmerij, od neštetih oblik konkretnega dela in konkretnih postopkov. Tudi formalnopravni samoupravni akti, veliko število družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, vznesenih gesel in priseg, ki so brez povezave s svojo vsebino, brez dejanske volje in zavesti pa pripravljenosti za spreminjanje stanja, niso prava mera za stopnjo družbene odgovornosti v naši družbi. Pravo merilo je odgovor na’vprašanje, do kam sega resnična oblast delovnega človeka v vseh oblikah združenega dela in v širši družbi. (Iz zadnje „Teorije in prakse")
St. 40 (1427) - 25. noven')rci 1976
DOLENJSKI LIST
3
Drugi del sanacije Kanižarice
X' s Varnostni akciji zbrali za kanižarski rudnik 6.240.000 din — Druga faza, izčrpavanje vode iz rudnika, bo pokazala, če je bil prvi del sanacije uspešen
5 : no v sredo, 17. novembra, ko je republiški svet zveze sindikatov pripravil v Črnomlju pogovor o solidarnosti s kanižarskimi rudarji, so v Kanižarici začeli drugo, odločilno fazo pri sanaciji rudnika.
..Zapiranje vdornega mesta vode v jamo smo uspešno opravili, sedaj je na v~:;i izčrpavanje. Ta druga faza bo tudi pokazala, če je bil prvi del suhu ;ija uspešen. Madžarski stroko ra jaki, ki so vodili dela pri zapiranja vdornega mesta, pravijo, da so možnosti 80:20 da sanacija uspe in d \ tu inik spet začne obratovati," je povod il direktor rudnika, inž. Tomislav Plečko. „Če bo šlo vse po sre V, upamo, da bomo lahko začeli spe: delati prihodnje poletje;radi bi začeli na dan rudarjev 3. julija."
Prvotne ocene za sanacijo rudnika so omenjale 150 milijonov dinarjev, vendar so se medtem pokazali dodatni stroški. Do sedaj je Kanižarica dobila 22 milijonov kot premostitveni kredit iz sklada skupnih rezerv, končna oblika financiranja pa bo znana, ko bo izdelan natančen projekt popolne rekonstrukcije rudnika. Za sedaj je najpomembnejše, da je zagotovljen denar tudi za drugo fazo sanacije.
Ko je marca letos voda zalila jamo, je bil to hud udarec ne le za 400-članski kolektiv kanižarskega rudnika, marveč za črnomaljsko občino v celoti. V občini je zaposlenih okoli 5.200 ljudi in kanižarski rudnik je ustvaril 12 odstotkov narodnega dohodka. V Kanižarici so na leto nakopali okrog 120 tisoč ton premoga, kar sicer tega rudnika ne uvršča med velike, je pa v današnji energetski krizi ta izpad proizvodnje boleč za vso Slovenijo.
Po sedanjih ocenah zadoščajo zaloge kanižarskega premoga za dvajset let, če bi vsako leto izkopali 150 tisoč ton premoga. V pogovoru za okroglo mizo pa so večkrat poudarili, da je vsaka tona domačega premoga dragocena, saj sedaj za naše potrebe nakopljemo doma le 40 odst. premoga; zato tudi ni bilo nikoli vprašanje, ali sanacijo začeti ali opustiti vsaka prizadevanja za rešitev rudnika. Pri vdoru je voda zalila
PRVI SIMEG IN PRVE TEŽAVE
Na Kočevskem je zapadel prvi sneg to zimo v soboto, 20. novembra. Ponekod je povzročil tudi prve nevšečnosti, kot na primer na cesti Kočevje-Ko-privnik, kjer ga je zapadlo 30 cm in zato cesta nekaj časa ni bila prevozna. Komaj prevozna je bila tudi cesta Kočevje-Dvor, vendar ne zaradi snega, pač pa zaradi velikih in na gosto posejanih lukenj na njej. Na tej cesti je največ snega od Kočevja do Starega Loga, vendar ne ovira prometa, ker se ga je ohranilo le nekaj centimetrov. V višjih območjih občine je snega seveda več.
PROSLAVA OB 30-LETNICI AMZS
V petek, 19. novembra, je bila v črnomaljskem kulturnem domu proslava ob 30-letnici Avto moto zveze Slovenije. Proslavo sta pripravila TTKS Črnomelj in AMD Bela krajina. Na programu je bila tudi podelitev letnih nagrad TTKS ter nagrad in priznanj AMD zaslužnim članom.
Po novem letu: sozd Mercator
Na novo samoupravno organiziranost (združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela) se pripravlja ljubljanski Mercator. Nova SOZD naj bi zaživela v začetku leta 1976, še pred tem pa naj bi se opravile številne integracije. Te so ponekod že v teku, nekatere pa so bile pred kratkim. Med udeleženci razgovorov za združitev z Mercatorjem je tudi več delovnih organizacij s področja Dolenjske.
17. novembra so se za integracijo na referendumu odločili delavci Turist hotela „Sremič“ iz Krškega. Od skupno 75 zaposlenih - toliko jih je tudi glasovalo — se je za združitev izreklo 72 delavcev. Turist hotel „Sremič" v Krškem ima v svojem sestavu šest delovnih enot: hotel „Sre-mič“, obrat družbene prehrane, gostilno „Cetin“ in bife „Mini“ v Krškem ter restavracijo „Pod Gorjanci" v Kostanjevici in gostilno »Grajska klet" v gradu Kostanjevica. Tu je bila pred kratkim odprta tudi stalna vinoteka. Vse delovne enote Turist hotela „Sremič“ razpolagajo z 800 sedeži in 96 ležišči.
V sestavu SOZD Mercator bo Turist hotel »Sremič" deloval kot enovita delovna organizacija.
MILE BITENC
tudi veliko opreme: rešili so je le za okoli 5 milijonov, večji del, vreden okoli 60 milijonov dinarjev, pa je je ostalo v jami.
V solidarnostni akciji za pomoč kanižarskim rudarjem se je zbralo
6.240.000 dinarjev; v črnomaljski občini so zbrali 820 tisočakov, dolenjska regija je skupaj prispevala
3.988.000 dinarjev, v akciji, ki jo je vodil republiški odbor sindikata delavcev, zaposlenih v energetiki in premogovništvu Slovenije, pa so zbrali 2.550.000 dinarjev. Ta denar je namenjen za zagotovitev osebnih dohodkov kanižarskih delavcev, za odpiranje novih delovnih mest, iz tega sklada so delavcem izplačali regres za dopust ter organizirali letošnje praznovanje dneva rudarjev.
Trenutno je na spisku kanižarskih delavcev 337 ljudi. Nekaj se jih je takoj po nesreči, ki je prizadela rudnik marca, upokojilo, mlajši so odšli na služenje vojaškega roka. Od teh 337 jih dela v velenjskem rudniku 71, na Senovem okoli 20, pri režijskih delih v Kanižarici jih dela 32, v delavnici za vzdrževanje opreme 15, v obratih 1MV in Ele v Kanižarici 32, v avtoparku 17, opekami 49, precej jih je začasno našlo delo pri komunalnih delih v občini, nekaj v črnomaljskih delovnih organizacijah itd. Skratka, sedaj je poskrbljeno za vse, seveda pa žele, da bi bil kolektiv čimprej spet skupaj.
Obenem pa si rudnik in občina prizadevata, da bi v Kanižarici razvili dodatno industrijsko dejavnost, ki
naj bi sčasoma prerasla v osnovno. Le tako bodo res lahko zagotovili perspektivo kanižarskcmu kolektivu. Na pogovoru smo zvedeli, da je denar za večje investicije v Sloveniji zagotovljen, le z načrti in izdelanimi programi je treba priti.
A. BARTELJ
RAZSTAVA ROČNIH DEL IN DEKORATIVNIH PREDMETOV
V novomeški zdravstveni šoli, so odprli izredno zanimivo razstavo ročnih del in dekorativnih predmetov, ki so jo pripravile dijakinje novomeške zdravstvene šole pod vodstvom mentorice Helene Mrzlikarjeve.
Namen razstave je, da pri mladih dekletih zbuja čut za estetsko oblikovanje in opremljanje stanovanj, zlasti kar zadeva barvno skladnost. Dijakinje so se predstavile z ročnimi deli, dekorativnimi predmeti, glino, izdelki za otroke v vzgojnovarstvenih in zdravstvenih ustanovah itd. Prikazana je tudi tehnika izdelave vse od starih časov do današnjih dni. Skratka: gre za izredno skrbno pripravljeno in zanimivo razstavo, ki bo v spodnjih prostorih zdravstvene šole odprta do sobote in je vredna ogleda. Prav je, da si jo ogledajo učenci in dijaki, saj bo marsikoga spodbudila, da se bo lotil takšnih
opravil.
S. D..
Zmagovalna 6-članska ekipa ZSMS iz Metlike s pokalom na petkovem regionalnem kviz tekmovanju »ARMADA ZMAGE— ARMADA SVOBODE44 (Foto: Janez Pavlin)
Zmagali mladinci Metlike
2000 ljudi na kvizu „Armada zmage — armada svobode"
V počastitev 35-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve JLA sta pretekli petek organizirala OK ZSMS in VP 1394 Novo mesto regionalno kviz tekmovanje ARMADA ZMAGE-ARMADA SVOBODE.
Zaradi izvedbe in poudarka na kulturnem programu so del kviza izvedli že v dopoldanskem času. Sodelovale so ekipe Črnomlja, Metlike, Sevnice, Trebnjega, Brežic, Krškega in Novega mesta. Največ znanja o zgodovinskem razvoju in družbeni vlogi JLA v samoupravni socialistični družbi sta pokazali ekipi iz Metlike in Novega mesta, ki sta se uvrstili v zaključni del tekmovanja.
Športno dvorano Marof je zasedlo nad 2000 obiskovalcev, kar je za kulturne prireditve v Novem mestu
'l
prava redkost. Kulturni program je marsikoga presenetil in je bil zanimivo vpleten v tekmovanje. Množica je navdušeno pozdravila pevske zbore iz osnovnih šol Grm, Stopiče in Črnomelj, vojaška zbora iz Bršlji-na in Pogane ter dekliški zbor gimnazije iz Črnomlja. Za pestrost je poskrbela folklorna skupina iz “evnice ter harmonikarski zbor novomeške glasbene šole. V zaključnem delu so nastopili pevca popevk Sonja Gaberšček in Braco Koren ter solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič.
Po zanimivem merjenju znanja obeh ekip je imela več uspeha ekipa OK ZSMS iz Metlike, ki so jo sestavljala dekleta poklicne tekstilne šole Beti in vojaki iz Črnomlja. Zmagovalna ekipa ie prejela pokal iz rok podpolkovnika Rade Petroviča in bo nastopila na republiškem tekmova-rLju"'
V ZADOVOLJSTVO POTROŠNIKOV — Novo samopostrežno trgovino je minuli četrtek odprl predsednik občinske skupščine Janko Rebernik, prodaja pa se je v njej začela v petek.
Daleč ni take
V Sevnici nova samopostrežna trgovina s 300 metri prodajne površine
Od minulega petka prodaja sevniško Trgovsko podjetje na Trgu svobode v novi samopostrežni trgovini, ki ji prav gotovo ni para v Posavju in vsem Dolenjskem. Preureditev in novogradnja sta doprinesli kar 1.100 kvadratnih metrov prostora.
Sama samopostrežna trgovina ima 300 kvadratnih metrov čiste prodajne površine. 720 kvadratnih metrov odpade na skladišče in priročne prostore. Ob trgovini je poslej tudi večji bife, nekdanja trgovina s tekstilom bo imela poslej na voljo večji lokal v delu stavbe, kjer je bila prej samopostrežba. V samopostrežni trgovini je sedem hladilnih vitrin, v skladiščnem prostoru so kar tri hladilnice (za meso, sveže salame in zelenjavo). Kletni prostori so povezani s pritličjem z dvema dvigaloma. Nova stavba ima tudi po vseh predpisih zgrajeno zaklonišče, česar nima nobena druga zgradba v mestu. Trgovsko podjetje je naložba veljala 8,5 milijona dinarjev. Ker je sevniško Trgovsko podjetje v sestavu celjske SOZD Dobrina, so pri naložbi sodelovale tudi štiri članice s 26 odst. naložbenih sredstev (Hmezad, Tehnomerkator, Tkanina in Merx).
Kot je dejal pri otvoritvi minuli
četrtek direktor sevniškega Trgovskega podjetja Jože Drenek.je nova trgovina dokaz, da tudi manjši lahko
napredujejo. Do leta 1980 namerava Trgovsko podjetje zgraditi še več kot 1.000 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin v predvideni vrednosti 17,6 milijona dinarjev.
a. Železnik
nju v Ljubljani.
JANEZ PAVLIN
MED PRAZNIKI BO PROMET OMEJEN
Ker pričakujejo med prazničnimi dnevi ob 29. novembru spet velik promet na cestah, bo veljala odredba o omejitvi prometa za tovornjake nad S ton na magistrali Ljubljana — Zagreb. Omejitev se začne že 26. novembra ob 15. uri in velja do 20. ure, enako velja za
27. november. Medtem ko
28. in 29. novembra glede prometa ni posebnih določil, pa velja omejitev spet 30. novembra od 15. do 22. ure. Razen tega naj vozniki upoštevajo vremenske razmere in naj vozijo skrajno previdno, da se prazniki ne bodo žalostno končali.
Titova šola vse bolj priljubljena
Delegati na 6. seji RK ZSM Slovenije: „Poslej več mladinskih delovnih akcij - Mladinski tisk zapostavljen - Predsednik RK ZSMS še naprej Ljubo Jasnič, sekretar Vito Habjan
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine je pripravila bo v drugem mandatnem obdobju prejšnji petek in soboto svojo šesto sejo. Prvi dan so delegati republiške konference poslušali oceno o letošnjih mladinskih akcijah in o informiranju v ZSMS, v soboto pa so imeli volilno in programsko konferenco.
Takoj po oceni mladinskih delovnih brigad so delegati poudarili, da je prostovoljno delo med mladimi vse bolj priljubljeno in da so akcije postale konkretna pomoč nerazvitemu območju, nepogre9jiva šola bratstva in enotnosti ter samoupravljanja; ni pa bilo govornika, ki ne bi pograjal tudi slabe strani akcij. Mnogi so na deloviščih pogrešali študente, ti pa so povedali, da jim nemalokrat udeležbo v »Titovi šoli" preprečijo delovne organizacije, ki jim brigadirske ure nočejo priznati za prakso. Nekateri so predlagali tudi novosti: poslej naj bi mladi vihteli krampe v štiri te deas kili izmenah, namesto regijskih naj bi raje pripravljali občinske brigade itd.
Nato so delegati razpravljali tudi o informiranju in ugotovili, da na tem področju še vedno ni tako, kot bi moralo biti, čeprav so v prvem pokongresnem mandatu doseženi tepi uspehi. Skoraj vsi so se strinjali, da bi bilo enkrat za vedno potrebno urediti mladinski tisk, ki je sedaj prevečkrat jirepuščen sam sebi.
Naslednji dan se je konferenca nadaljevala z referatom »Uresničevanje vloge in naloge ZSMS v samoupravni socialistični družbi", po razpravi in sprejetju referata, dokumentov in bilance za 1976 pa so mladi izvolili novo vodstvo. Predsedniško delo bo še naprej opravljal Ljubo Jasnič, sekretar RK ZSMS pa
po IX. kongresu ZSMS Vito Habjan.
JANEZ PEZELJ
,.REVOLUCIJA IN GLASBA" V BREŽICAH
V počastitev dneva republike bosta danes v domu JLA v Brežicah dva pevska koncerta. Popoldne ob 16. uri bodo nastopili mladinski pevski zbori iz Zagorja, Velenja, Kopra, Ljubljane in Maribora, ob 19.30 pa se bodo predstavili odrasli zbori iz Kranja, Maribora, Kopra, Ljubljane in Ajdovščine. Oba nastopa sodita v letošnji program festivala »Revolucija in glasba", ki ga organizirajo kulturna skupina in zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije ter občinske družbenopolitične organizacije -iz Brežic, Ajdovščine in Zagorja ob Savi.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. I. SRS št. 42/66 in št. 20/71) ter 11., 14. in 15. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dol. list št. 10/68 )
RAZPISUJE
podjetje Dominvest Novo mesto, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč Novo mesto, po sklepu komisije za urejanje in oddajanje stavonin zemljišč pri izvršnem svetu Soo Novo mesto
JAVNI NATEČAJ
I. za oddajo delno urejenega stavčnega zemljišča v Gor. Straži za gradnjo 24 vrstnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu Straža — nad pošto in sicer: •
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št.
18, pare. št.
19, pare. št.
20, pare. št.
21, pare. št.
22, pare. št.
23, pare. št.
24, pare. št.
25, pare. št.
26, pare. št.
27, pare. št.
28, pare. št.
29, pare. št.
30, pare. št.
31, pare. št.
32, pare. št.
33, pare. št.
34, pare. št.
35, pare. št.
36, pare. št.
37, pare. št.
38, pare. št.
39, pare. št.
40, pare. št.
41, pare. št.
293/18 v 293/19 v 293/20 v 293/21 v 293/22 v 293/23 v 293/24 v 293/25 v 293/26 v 293/27 v 293/28 v 293/29 v 293/30 v 293/31 v 293/32 v 293/33 v 293/34 v 293/35 v 293/36 v 293/37 v 293/38 v 293/39 v 293/40 v 293/41 v
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
velikost
306 m2, 262 m2, 291 m2, 280 m2, 252 m2, 244 m2, 242 m2, 450 m2, 491 m2, 232 m2,
220 m2,
221 m2, 231 m2, 236 m2, 288 m2, 426 m2, 360 m2, 410 m2, 422 m2, 375 m2 380 m2, 383 m2, 383 m2, 425 m2.
Izklicna cena stroškov komunalne ureditve za eno lokacijo znaša 113.513,00 din.
3 dškodnina za zemljišče znaša 17,00 din za 1 m2.
II. za oddajo delno urejenega stavonega zemljišča po zazidalnem načrtu Bršljin — severni del:
a)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
za gradnjo lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št.
34 individualnih stanovanjskih hiš, in sicer:
71, pare. št. 646/9 v velikosti 604 m2,
72, pare. št. 646/8 v velikosti 728 m2,
73, pare. št. 646/1 v velikosti 998 m2,
74, pare. št. 646/15 v velikosti 554 m2,
75, pare. št. 646/14 v velikosti 953 m2,
76, pare. št. 646/13 v velikosti 857 m2,
77, pare. št. 646/12 v velikosti 812 m2,
78, pare. št. 646/11 v velikosti 718 m2,
79, pare. št. 646/10 v velikosti 755 m2,
80, pare. št. 645/22 v velikosti 679 m2,
81, pare. št. 645/21 v velikosti 616 m2,
82, pare. št. 645/20 v velikosti 624 m2,
87, pare. št. 645/19 v velikosti 820 m2,
88, pare. št. 648/2 v velikosti 630 m2,
89, pare. št. 648/3 v
90, pare. št. 648/4 v
91, pare. št. 648/5 v
92, pare. št. 648/6 v
93, pare. št. 648/7 v
94, pare. št. 648/8 v
95, pare. št. 648/9 v
96, pare. št. 648/10
97, pare. št. 651/4 v
98, pare. št. 654/5 v
99, pare. št. 654/6 v
100, pare. št. 651/3
101, pare. št. 651/2
102, pare. št. 511/1
103, pare. št. 511/2
104, pare. št. 511/3
105, pare. št. 511/4
106, pare. št. 511/5
107, pare. št. 514/1
108, pare. št. 514/2
velikosti 678 m2, velikosti 769 m2, velikosti 931 m2, velikosti 720 m2, velikosti 638 m2, velikosti 991 m2, velikosti 800 m2, ' v velikosti 698 m2, velikosti 651 m2, velikosti 777 m2, velikosti 1179 m2, v velikosti 647 m2, v velikosti 786 m2, v velikosti 761 m2, v velikosti 495 m2, v velikosti 1027 m2, v velikosti 958 m2, v velikosti 848 m2, v velikosti 824 m2, v velikosti 647 m2,
6.
7.
b) za gradnjo
1. lokacija
2. lokacija
3. lokacija
4. lokacija lokacija lokacija lokacija
8. lokacija
9. lokacija
10. lokacija
11. lokacija
12. lokacija
13. lokacija
14. lokacija
15. lokacija
16. lokacija
17. lokacija
18. lokacija
19. lokacija
20. lokacija
21. lokacija
22. lokacija
22 vrstnih stanovanjskih št. 109, pare. št. 515/8 v št. 110, pare. št. 515/9 v št. 111, pare. št. 515/10 št. 112, pare. št. 515/11 št. 113, pare. št. 515/12 št. 114, pare. št. 515/13 št. 115, pare. št. 515/14 št. 116, pare. št. 515/15 št. 117, pare. št. 515/16 št. 118, pare. št. 515/17 št. 119, pare. št. 515/2 v št. 120, pare. št. 515/3 v št. 121, pare. št. 515/4 v št. 122, pare. št. 515/5 v št. 123, pare. št. 515/6 v št. 124, pare. št. 515/7 v št. 125, pare. št. 654/10 št. 126, pare. št. 654/9 v št. 127, pare. št. 654/8 v št. 128, pare. št. 654/7 v št. 129, pare. št. 654/4 v št. 130, pare. št. 652/3 v
hiš, in sicer: velikosti 493 m2, velikosti 395 m2, v velikosti 420 m2, v velikosti 431 m2, v velikosti 455 m2, v velikosti 377 m2, v velikosti 361 m2, v velikosti 349 m2, v velikosti 342 m2, v velikosti 425 m2, velikosti 396 m2, velikosti 397 m2, velikosti 395 m2, velikosti 383 m2, velikosti 357 m2, velikosti 558 m2, v velikosti 448 m2, velikosti 570 m2, velikosti 566 m2, velikosti 586 m2, velikosti 624 m2, velikosti 664 m2.
Izklicna cena stroškov komunalne ureditve za eno lokacijo znaša 150.404,00 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 17,00 din za 1 m2.
Nadaljevanje razpisa na 5. strani.
D0LEIII3K1 LIST
št. 48 (1427) -*2j. novembra 1C76
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
Nadaljevanje razpisa s 4. strani.
III. za oddajo delno urejenega stavonega zemljišča po zazidalnem načrtu Dvor—jugovzhodni del za gradnjo 4 individualnih stanovanjskih niš, in sicer:
1.	lokacija št. 22,	pare. št. 99/36	v velikosti	465	m2,
2.	lokacija št. 23,	pare. št. 99/35	v velikosti	472	m2,
3.	lokacija št. 30,	pare. št. 99/28	v velikosti	450	m2,
4.	lokacija št. 31,	pare. št. 99/27	v velikosti	484	m2.
Izklicna cena stroškov priprave stavbnega zemljišča znaša za eno lokacijo 18.771,00 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 15,00 din za 1 m2.
IV. za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča po zazidalnem načrtu „Na sejmišču" v,Šentjerneju, za gradnjo 10 individualnih stanovanjskih hiš, in sicer:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št. lokacija št.
54, pare.
55, pare. 49, pare. 48, pare. 47, pare.
42, pare.
43, pare.
38, pare.
39, pare. 41, pare.
40, pare.
št. 595/4 v št. 597/7 v št. 597/6 v št. 597/5 v št. 597/4 v št. 595/2 v št. 525/19 št. 525/22 št. 594/8 v št. 596/2 v št. 597/2 v
velikosti 560 m2, velikosti 690 m2, velikosti 1061 m2, velikosti 742 m2, velikosti 1096 m2, velikosti 1064 m2, v velikosti 851 m2, v velikosti 893 m2, velikosti 1039 m2, velikosti 750 m2, velikosti 1096 m2.
Izklicna cena stroškov komunalnega urejanja znaša za eno lokacijo 111.435,00 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 17,00 din za 1 m2.
V. za oddajo delno urejenega stavonega zemljišča v Mirni peči za gradnjo 7 individualnih stanovanjskih hiš (izven zazidalnega načrta), in sicer:
1. lokacija št. 5, del pare. št. 572/2 v velikosti cca 500 m2,
2. lokacija št. 6, del pare. št. 572/2 v velikosti cca 500 m2,
3. lokacija št. 7, del pare. št. 572/1 v velikosti cca 500 m 2,
4. lokacija št. 8, del pare. št. 572/1 v velikosti cca 450 m2,
5. lokacija št. 9, del pare. št. 572/1 v velikosti cca 450 m2,
6. lokacija št. 10, del pare. št. 572/1 v velikosti cca 450 m2,
7. lokacija št. 11, del pare. št. 572/1 v velikosti cca 450 m2.
Izklicna cena stroškov priprave stavbnega zemljišča znaša za eno načrtu „Na sejmišču" v Šentjerneju za gradnjo 10 individualnih stanovanjskih
Odškodnina za zemljišče znaša 17,00 din za 1 m2.
VI. za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča:
a) v Žužemberku pod Cvibljem za gradnjo individualne
stanovanjske hiše, po zazidalnem načrtu št. 24, pare. št. 327/3 v velikosti 788 m2.
Izklicna cena stroškov priprave stavbnega zemljišča znaša 7.809,00 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 15,00 din za 1 m2.
b) v Dol. Toplicah za gradnjo individualne stanovanjske hiše — lokacija po zazidalnem načrtu št. 21, del pare. št. 351 /1 v velikosti cca 400 m2.
Izklicna cena stroškov priprave stavbnega zemljišča znaša 19.919,00 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 17,00 din za 1 m2.
c) v Gotni vasi po zazidalnem načrtu Jedinščica za gradnjo individualne stanovanjske hiše — lokacija št. 59, pare. št. 456/9 v velikosti 447 m2.
Izklicna cena stroškov priprave stavbnega zemljišča znaša 41.385,00 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 17,00 din za 1 m2.
d) v Žabji vasi — lokacija za gradnjo individualne stanovanjske hiše, pare. št. 313/16 v velikosti 445 m2. Izklicna cena stroškov priprave stavbnega zemljišča znaša 35.000,00 din.
Odškodnina za zemljišče znaša 24,40 din za 1 m2.
VII. za oddajo urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo trgovine dnevne preskrbe na lokaciji med blokom št. 4 in stolpičem št. 5 na Mestnih njivah v Novem mestu, in sicer na delu pare. št. 457/11 in št. 463/3.
Izklicna cena stroškov komunalne ureditve skupaj z odškodnino za zemljišče znaša ^50.000,00 din.
Ostali pogoji natečaja:
1. Izklicno ceno stroškov komunalne ureditve in odškodnino za zemljišče plača najugodnejši ponudnik ob podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča.
2. Najugodnejši ponudnik mora objekt zgraditi vsaj do tretje gradbene faze v petih letih po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča.
3. V odškodnino za zemljišče ni vračunan prometni davek in ne davek zaradi spremembe namembnosti zemljišča, katerega mora plačati najugodnejši ponudnik.
4. Fizično posest pridobljenega stavbnega zemljišča nastopi najugodnejši ponudnik z dnem podpisa pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča.
Nadaljevanje razpisa na 10. strani.
MISLI O DOMOVINI
Domovina je neprecenljivo bogastvo; brez nje si kot steblo brez cveta, kot' reka brez življenja, kot gozd brez ptic. Brez domovine si človek brez sreče in zadovoljstva.
Svet je poln lepot, ob katerih človeku zastaja dih, vendar je domovina samo ena, pa če je še tako majhna in nepomembna v svetu.
Domovina je velika hiša, v kateri smo varni.
Je bister studenec, iz katerega vre naša ljubezen.
Če bi izgubil materin jezik, bi izgubil domovino.
Je edina kot mati; je dom, v katerem svobodno živim.
Je roža življenja, ki raste in cvete v mojem srcu.
Kdor zataji domovino in materin jezik, je ničvrednež.
Ljubim jo in jo spoštujem, zato jo želim spoznati še bolj.
Zapisali učenci sedmih razredov in učenci 5. c OŠ Bršljin
Mlade „race” v Mariboru
Petek, sobota in nedelja so bili dnevi, ki jih marsikateri mlad dopisnik ne bo pozabil
TUDI V DIJAŠKEM DOMU NOVINARSKI KR02EK
Število novinarskih krožkov v dolenjski metropoli raste iz dneva v dan. Tako so letos tudi v Dijaškem domu Majde Šilc ustanovili novinarski krožek, v katerem sodeluje 13 članov. Sestanke imajo enkrat na teden, nanje pa vabijo tudi novinarje Dela, Dolenjskega lista, RTV in Radia.
Do sedaj so dosledno izpolnili začrtani program, saj so redno dopisovali v Delo, TV 15, Nedeljski dnevnik, Dolenjski list in Radio. Največ zaslug za uspešno delo krožka ima tov. Jože Tratar, ki tudi samredno dopisuje v številne časopise.
DENAR ZA TOLMINSKO
Ko je učencem na Tolminskem in v okolici močan potres porušil šole, smo se pionirji na osnovni šoli Žužemberk odločili, da bomo prostovoljno prispevali denar za obnovitev porušenih šolskih objektov. Vsak učenec je v povprečju prispeval 5 dinarjev; vsi skupaj smo tako zbrali 4120 dinarjev. Ta denar smo poslali osnovni šoli Podbela pri Breginju.
ANKA BRULEC OŠ Žužemberk
Minuli vikend je pomenil za 10 dolenjskih pionirjev, ki so se udeležili Vlil. srečanja pionirjev dopisnikov iz vse Slovenije, nepozabno doživetje. Za svoje pridno in zvesto dopisovanje v Dolenjskem listu so obiskali Maribor, svoje vrstnike, ki so jim v dneh od 19. do 21. novembra nudili prenočišče in še marsikaj, kar ni bilo v programu srečanja. Nad 200 pionirjev iz cele Slovenije je v teh dneh spoznalo marsikaj novega, njihovi mentorji pa so dobili številna navodila za novonarsko usmerjanje mladega kadra tudi v prihodnje.
Mladi novinarji so dneve v Mariboru temeljito izkoristili. Tako so si ogledali potek nastajanja časopisa v prostorih tiskarne ČGP Večer, izmenjali medsebojne „izku-šnje“ pri pisanju in nenazadnje preživeli tudi zanimivo uro v razgovoru z uredniki časopisov, v katerih sodelujejo. Zanimalo jih je prav vse: od izobrazbe, ki jo potrebuje novinar, in števila prostih delovnih mest za ta poklic pa vse do številnih prigod, ki jih v novinarskem poklicu ni malo.
Zadnji dan srečanja je potekal ob podelitvi številnih nagrad in priznanj solskim glasilom iz vse Slovenije. Izmed 142_ glasil so nagrade dobilij jlzrazi (OŠ" Hrastnik), Trate (OŠ Cvetko Golar iz Škofje Loke), Mladost pod Pohorjem (OŠ Vuzenica);
Otroci svobode (OŠ Bratov Polančič iz Maribora) in glasilo Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane. Dolenjski učenci so tokrat ostali praznih rok. Naj bo to obveza za aktivnejše sodelovanje in izdajo šolskih glasil, za katerimi naj stoje interesi učencev in pionirske organizacije. Vsi ostali naj postanejo v takih primerih brezpomembni, poti za njihovo reševanje pa se naj iščejo drugje.
7 LET RAKETARSKEGA KLUBA — V Ljubljani so sedmo obletnico ustanovitve rake-tarskega kluba „Vladimir K. Komarov“ počastili z otvoritvijo razstave, na kateri so razen osvojenih pokalov razstavili tudi več modelov in maket raznih raket. Klub je znan tudi Dolenjcem, saj se je večkrat udeležil številnih prireditev v dolenjskih krajih.
Pionirji - filmski ustvarjalci
17. in 18. decembra bo v Ljubljani XII. republiško srečanje pionirjev, najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije. Srečanje organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije, Združenje filmskovzgojnih delavcev in ZKPO Slovenije. Republiško srečanje se vključuje v jugoslovanske pionirske igre, ki potekajo pod geslom „Narava, zdravje, lepota".
Srečanja se lahko udeležijo skupinsko ali posamezno pionirji in mladinci osnovnih šol do 15. leta starosti. Prijavite lahko neomejeno število filmov (8 ali 16 mm), posneti pa so lahko na temo iger ali pa po prosti izbiri. Črno-bele ali barvne filme, ki morajo biti ozvočeni na poseben magnetofonski trak ali imeti naneseno magnetno sled na filmskem traku, morate prijaviti najkasneje do 1. decembra na naslov: Pionirski dom, oddelek za filmsko vzgojo, Ljubljana, Trg VIL kongresa ZKJ 1.
Takoj ko je rušilni potres prizadel Posočje, so začeli zbirati denar za prizadete tudi slovenski zdomci, slovensko kulturno-umetniško društvo Triglav iz Stuttgarta pa se je na predlog začasno zaposlenih odločilo, da čisti dobiček svoje tradicionalne prireditve „ Vinska trgatev" -organizirali so jo 16. oktobra v Ausstellunghalle v Sindelfingenu -odstopi Slovenskemu Rdečemu križu. Tako so slovenski zdomci s področja Baden Wuertenberga za obnovo Primorske, Posočja in Benečije zbrali samo s „trgatvijo“ 8.312,84 DM.
Tradicionalna „Vinska trgatev" je ena od štirih letnih prireditev, s pomočjo katerih društvo črpa sredstva za svoje delo. Priprave na jesensko prireditev so v Triglavu (Stuttgart) in v podružnicah v Reutlingenu, Nagoldu in Sindelfingenu potekale s posebno pozornostjo, kajti organizatorji so za prizadete želeli zbrati kar največ denarja. Zavoljo tega so prav vsi, ki pri prireditvi sodelujejo, sklenili, da bodo vse opravili brezplačno in da vsa dela, ki so potrebna, opravijo člani društva, strokovnjaki na svojih delovnih področjih, sami. Tako so okrasili dvorano, poskrbeli za kuhinjo, dobro strežbo, srečelov, pri katerem so uporabili skoraj izključno darilne dobitke jugoslovanskih trgovcev in zastopstev, prošnji organizatorjev pa so se odzvali JAT, Inex Adria, Iskra, Jugobanka, Ljub-
ljanska banka, vrsta zasebnikov in zbrali so več kot 800 dobitkov.
Odlična organizacija in dobro delo šo rodili uspeh. Na srečanje Slovencev ni še .nikoli prišlo toliko obiskovalcev. Ob ■ odlični strežbi,< dobri hrani, vinu in zvokih domačih melodij - goste je zabaval Planinski kvartet pod vodstvom Stanka Ptičarja so bili gostje zelo razpoloženi, organizatorji pa z uspehom na moč zadovoljni, kajti s pomočjo Triglava so Slovenci, začasno zaposleni v
MA iLirAMi c
9/n/
VjKAmjJ&uv'
HvJa/
JUC,Osi.AVI|A JUGOSlAVIIA'
Filatelistični kotiček
Tihe priče -poštni žigi
Znani filatelist, predvsem pa zbiralec in poznavalec poštnih žigov Milan Govekar, ki je tudi tajnik Filatelistične zveze Slovenije, je v neki razpravi o poštnih žigih napisal tole misel: „Tudi krajevna imena, gravirana v poštnih žigih, odsevajo politiko do narodov in narodnosti, ki žive na območju, kjer so ti žigi v uporabi."
To me je spodbudilo, da napišem nekaj o položaju manjšin pri nas, kakor se kaže na poštnih žigih, še posebno, ker vemo kaj se z našo manjšino godi na avstrijskem Koroškem.
Glavar Koroške Wagner vabi člane sindikatov naših gospodarstev, naj si pridemo na Koroško ogledat „demokracijo“, ki jo uživajo naši rojaki onkraj Karavank. To demokracijo dobro poznamo po kažipotih, na katerih so slovenske oznake za kraje odtrgane. To so opozorilni znala, ki kažejo strpnost in kulturo tistih, ki želijo Slovencem na Koroškem samo „dobro.“
Strpnost in sožitje jim lahko Slovenci in vsi Jugoslovani dokažemo, ne da bi jih vabili v Jugoslavijo. To jim bodo pokazali mali poštni žigi iz Krajev, kjer pri nas žive manjšine. Poštni znaki so dvojezični.
Tovariši, če bomo obiskali take kraje, pišimo koroškim veljakom v pozdrav razglednice! Morda se bodo nad dvojezičnimi poštnimi žigi zamislili in prepričali, da pri nas ni tako, kot zlobno trdijo. Morda jim bo poštni žig v slovensko-italijanski oznaki Ankaran-Ancarano ali v slo-vensko-madžarski Lendava-Lendva ali katerikoli drugi iz krajev, kjer v jugoslovanski skupnosti žive narodne manjšine, dovolj zgovoren.
Pravi čas je, da tudi filatelisti povemo svoje, ker bo moral boj za uveljavljanje pravic slovenske manjšine na Koroškem pripeljati do tega, da bodo nekateri poštni uradi po več kot petih desetletjih na avstrijskem Koroškem spet dobili žige, v katerih bo izpisano tudi slovensko krajevno ime.
A. ARKO
Zdomska »trgatev” za Posočje
Začasno zaposleni v Stuttgartu in okolici so za prizadeto Primorsko, Posočje in Benečijo
zbrali 8.312,84 nemških mark
Stuttgartu in okolici, nakazali na račun Slovenskega Rdečega križa 8.312,84 nemških mark. Od srečelova so dobili 3.744,50 DM, od prireditve 3.443,34 DM in od prostovoljnih prispevkov 1.125,00 DM. S svojim prispevkom so še enkrat dokazali, da je v slogi moč kajti čeprav so daleč od doma, so po svojih močeh pomagali prizadetim rojakom.
JOSIP FRLJUŽEC Stuttgart
GROZDJE IN PES
Jesen je obarvala naravo s škrlatnimi barvami Listje odpada, živali se pripravljajo na zimo, kmete je čakal vinograd. Tudi naša družina je šla v trgatev. Dela je bilo veliko in vsi smo se razveselili vabila h kosilu. Siti smo se potem ponovno lotili obiranja. Vinograd ni bil velik in grozdje je bilo v sodih do mraka. . Takrat nas je čakalo presenečenje. Ko smo posedli k mizi, nam je gospodinja povedala, da je del večerje pojedel pes, lačne želodce pa je prav hitro potolažila dobra potica.
JOLANDA KOJEK OŠ Kočevje
PRIJATELJSKE VEZI 2IVE
Pionirji osnovne šole Grm v Novem mestu že dolgo časa sodelujemo z beograjsko osnovno šolo „Aleksa Šantič". Ker se nam prijatelji po združitvi s šolo Vladislava Ribarja dolgo časa niso oglasili, smo menili, da je sodelovanje pretrgano. Močno pa smo se razveselili beograjskega vabila, naj nekaj naših učencev obišče Beograd in njihovo šolo, in sicer ob dnevu osvoboditve našega glavnega mesta. V Srbijo je odpotovalo deset boljših učencev in v dveh dneh so jim vrstniki in njihovi učitelji pokazali vse znamenitosti ANDREJA PLENIČAR OŠ GRM, Novo mesto
V JESENSKEM GOZDU
Lepega dne sem se odločila, da obiščem gozd. Po tleh so ležali zlato rumeni listi, v mogočnih krošnjah so prepevale ptice, nekje blizu pa je žuborel potoček. Rahlo je zapihal veter in se poigral z mojimi lasmi. Prišla sem do potočka. Skakljal je prek kamenčkov. Počepnila sem in se dotaknila prijetno hladne vode. Narava me je tako očarala, da nisem opazila temnih oblakov, in močno premočena sem pritekla domov ter sklenila, da gozd ponovno obiščem.
BRANKA BLAŽEVIČ OŠ Kočevje
JESENSKA NEDELJA
Bilo je lepo nedeljsko jutro in odločil sem se, da obiščem gozd, ki je postajal čedalje bolj živahen. Na - smreki je sedela veverica in z močnimi zobmi trla lešnike. Ko sem se premaknil, se je skrila v goščavo. Odpravil sem se naprej. Vse je bilo tiho in turobno. Predramilo me je trkanje po visoki smreki. Žolna je iskala žuželke. Njen glas je pretrgalo sračje kričanje. V grmovju je skrivnostno zašumelo. Spustil sem se v dir, kajti skrivnostni glasovi so me prestrašili.
RAJKO ŠTIMEC OŠ Kočevje
PROTEST DIJAKOV
V petek, 12. novembra, smo na osnovni šoli Grm eno uro posvetili koroškim Slovencem in njihovim problemom. Po kratki kulturni prireditvi je predsednik OO ZSMS prebral, kaj zahtevamo od Avstrije:
1. da izpolni vse obveznosti iz državne pogodbe in zagotovi koroškim Slovencem pravice, ki jim pripadajo,
2. da prepove delovanje fašističnih sil,
3. da zaščiti Slovence in njihove narodne pravice pred nasiljem.
S tem smo tudi mi mladi, ki nismo bili priče diyjanja fašizma v drugi svetovni vojni, postavili zahteve do tistih, ki skušajo zatreti slovensko besedo na avstrijskem Koroškem.
LILIJANA KAPŠ OŠ Grm, Novo mesto
NEPOZABEN DAN PRI TONETU SVETINI
Tone Svetina je eden najbolj zna-ih slovenskih pisateljev, njegovi knjigi Ukana in Ugaslo ognjišče pa
ZADOVOLJNI ORGANIZATORJI - Slovensko kulturno-umet-niško društvo Triglav iz Stuttgarta je minuli mesec pripravilo tradicionalno prireditev „Vinska trgatev", njen dobiček pa je namenilo za obnovo Primorske, Posočja in Benečije. Na sliki: zadovoljni organizatorji. (Foto: Josip Frljužec)
nih slovenskih pisateljev, njegovi Ugaslo ognjišče pa med najbolj branimi. Prav zaradi tega sem si večkrat zaželel, da bi Svetino pobliže spoznal.
Želja se mi je kmalu uresničila. Tone Svetina in moj oče sta prijatelja in nekega dne sva se z očetom odpravila k njemu na obisk. Med tem, ko sta se onadva pogovarjala, sem si jaz ogledoval številne zanimivosti, razstavljene v sobi. Ni bilo težko ugotoviti, da je Tone Svetina tudi kipar, lovec in zbiratelj okrasnih predmetov (ribje okamenine in slonov okel). Tudi po gorah rad pleza in nemalokrat zaide tudi na najnevarnejše vrhove naših planin.
Žal je čas ob prijetnem kramljanju s pisateljem prehitro minil. Z željo, da ga kmalu ponovno obiščeva, sva se z očetom poslovila.
VITOSLAV LESKOVEC 7.r. OŠ MIRNA novinarski krožek
£t. 41 (14^7; •• X5. noveir.toro 1V76
DOLENJSKI LiST
/©
ljubljanska banka
k smučarski opremi sodijo tudi čeki ljubljanske banke
K smučarski opremi sodijo tudi čeki ljubljanske banke
Zimske počitnice so pred vrati. O tem, kje, za koliko denarja boste smučali, razmišljajo turistične agencije; o tem, koliko vas bodo stale smuči, hlače, čevlji in vse drugo, kar sodi k zimskemu veselju, pa bi najbrž morali razmisliti sami. Zato vam bo gotovo veliko lažje, če boste pri tem sodelovali z Ljubljansko banko. Prvi korak boste morali storiti sami, kajti na vas je, da obiščete najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke in si odprete tekoči račun. Potem pa bo vaše finančno poslovanje prevzela Ljubljanska banka.
Najprej:sedem in pol odstotne obresti v vašo korist
Tisti trenutek, ko postanete imetnik tekočega računa in nanj prenesete svoje prejemke, se začne vaš denar obrestovati. In čeprav je varno naložen, lahko z njim vsak trenutek nemoteno razpolagate, saj lahko vedno plačate s čekom. Torej vam tečejo obresti od dneva, ko je vaš denar pritekel na tekoči račun, pa vse do trenutka, ko s čekom plačate nakup, storitev itd. Imetnik tekočega računa je resnično dober gospodar: denar nosi s seboj, pa se mu kljub temu obrestuje! Obrestna mera pa je sedem in pol odstotna . . .
En sam obrazec
Pri vsem tem je postopek za odprtje tekočega računa povsem enostaven. Treba je stopiti v najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke in vzeti potreben obrazec. V svoji delovni organizaciji zahtovajte, naj vam osebnih dohodkov ne izplačujejo več v gotovini niti naj vam jih ne prenašajo na hranilno knjižico, marveč naj na obrazcu potrdijo, da vam jih bodo v bodoče nakazovali na tekoči račun. V Ljubljanski banki pa se lahko dogovorite tudi tako, da boste na tekoči račun polagali denar kar sami — s splošno položnico.
Na tekoči račun lahko prejemate tudi vse ostale prejemke: potne stroške, invalidnino in sploh katerekoli stalne prejemke. Tudi prejemke, ki ste jih dolžni prejemati na žiro račun, vam Ljubljanska banka na vašo željo avtomatično prenese na tekoči račun.
Ko je na tekočem računu zabeležen prvi znesek, vam Ljubljanska banka izroči čekovne lističe in čekovno karto in tako oboroženi se .lahko podaste v svet brezgotovinskega plačevanja.
Ljubljanska banka plačuje vaše stroške
Če imate tekoči račun, lahko banki poverite, da prevzame nekaj vaših skrbi nase. Na primer plačevanje stalnih stroškov, ki se ponavljajo vsaj nekaj mesecev zapored: naročnino za radio, televizijo, časnike; obroke za nakup knjig, zavarovalne premije, preživnino itd. In če ste za zimske počitnice dobili pri turistični agenciji posojilo, lahko tudi odplačevanje obrokov za to posojilo prepustite Ljubljanski banki. Vse te ugodnosti so za imetnike tekočih računov brezplačne.
Dovoljena prekoračitev sredstev
Kljub še tako skrbnemu gospodarjenju pa se včasih le zgodi, da zmanjka nekaj tisočakov (novih seveda). Ponavadi se to zgodi ravno takrat, ko se nam ponudi dobra priložnost za manjšixnakup ali pa pred počitnicami in za vse stroške ni dovolj denarja. Včasih si je bilo treba sposojati pri prijateljih, dvigovati denar iz blagajne vzajemne pomoči v podjetju ali pa se znajti kako drugače.
Imetnik tekočega računa si s tem ne bo belil glave. Zaprosil bo Ljubljansko banko, naj mu dovoli prekoračiti sredstva na tekočem računu in mu na ta način omogoči potrošiti nekaj tisočakov več, kot jih ima. Koliko in za koliko časa, o vsem tem se bo podrobno domenil v tisti poslovni enoti Ljubljanske banke, kjer ima odprt tekoči račun. Tako pridobljena sredstva so dobrodošla predvsem pred zimskimi počitnicami, ko ni dovolj, da plačate le pot in hotelske stroške, ampak je treba skoraj vsako leto zamenjati vsaj del smučarske opreme.
5 čekom plačate vse
Imetniku tekočega računa olajša mnoga plačila že banka sama. Kot smo videli, prevzame plačevanje stalnih mesečnih stroškov. Toda tudi sam ček prinaša celo vrsto prednosti pred plačilom z gotovino. Ena od takih prednosti je, da se vam doma ni treba odločati, koliko denarja boste porabili med počitnicami. Ni vam treba razmišljati, kam boste denar spravili, kako ga boste prenašali. Povsem dovolj je, da imate s seboj čeke. Hotelski račun, zapitek, žičnica, skratka vse, kar plačujete med počitnicami, lahko poravnate s čekom. Če boste odšli na pot z avtomobilom, vam bodo čeki prišli prav tudi pri nakupu bencina, olja, snežnih
verig in drugih avtomobilističnih potrebščin. Če morate pred odhodom opraviti še tehnični pregled in podaljšati registracijo, potem bo nadvse praktično, če boste tudi te stroške plačali s čekom. Skratka, imetnika tekočega računa ne more nikoli presenetiti nobeno plačilo. Saj mu ni treba drugega, kot izpolniti ček in že ima v rokah zakonito plačilno sredstvo.
Varno in koristno
Čeki pa nas varujejo tudi pred izgubo ali krajo gotovine. Izgubljenih ali ukradenih čekov ne more vnovčiti nihče, saj lahko s čekom plača samo tisti, ki ima čekovno karto, na kateri se podatki ujemajo z osebno izkaznico imetnika tekočega računa. Torej je ček tudi najbolj varna oblika denarja. In tako prenašate s seboj droben šop lističev, ki so vredni toliko, kolikor hočemo, to je, toliko, kolikor nanje napišemo.
Zaradi vseh teh prednosti, ki jih prinaša natančno poznavanje brezgotovinskega plačevanja, je družina imetnikov tekočih računov, torej ,,ljudi s čeki", iz dneva v dan večja. Sodoben človek si ne more več zamisliti brezskrbnega potovanja brez čekov, saj se mu ne more nikoli zgoditi, da bi kje ostal brez denarja in da obenem doma ne bi bili plačani stalni mesečni stroški, kot so stanovanjska najemnina, elektrika, časopisi.. .
Nazadnje pa je treba reči še nekaj. Imetniki tekočih računov imajo pri Ljubljanski banki povsem iste pravice kot varčevalci s hranilnimi knjižicami. Ugodnosti pa neprimerno večje. Ljubljanska banka daje te ugodnosti zato, ker brezgotovinsko plačevanje pomeni obliko hranjenja in ker tako zbran denar koristno obrača. S tekočim računom torej ne pomagate v vsakdanjem življenju le sebi, marveč celotnemu gospodarstvu.
LJUBLJANSKA BANKA
DOLENJSKI LIST
novonibro 197'
kultura
in
izobra-
ževanje
Nevi1. Shu^c
t
nklnjw utmik ■'M/l 'I OlJRIIl
Varuh dolenjske dediščine slavi
Ob 25-letnici hrani Dolenjski muzej 10.692 muzealij ter 594 slik in plastik — 172 najraznovrstnejših razstav v muzeju in galeriji ter zbirke obiskalo 350.000 ljudi
Med ustanove, ki so bile rojene v letih obnove po drugi svetovni vojni, šteje tudi Dolenjski muzej v Novem mestu. Letos mineva četrt stoletja, kar so ga ustanovili na pobudo obnovljenega muzejskega društva. Pobude, da bi tudi dolenjska metropola prišla do svoje muzejske Novega mesta v letu 1865. Že tedaj so ugotavljali, da bi moralo arheološko Novega mesta v letu 1965. Že tedaj so ugotavljali, da bi moralo arheološko in narodopisno bogastvo, ki ga je bila Dolenjska od nekdaj bogata, biti shranjeno pod domačo streho.
Zbirka za vsak žep
V zbirki Prešernove družbe za 1977 je šest knjig
Kakor je že dolgo v navadi, prihaja tudi redna zbirka Prešernove družbe za leto 1977 na knjižni trg že novembra in - to velja posebej podčrtati - po tradicionalno nizki ceni, saj stane šest knjig vsega 80 oziroma 140 dinarjev (vezanih v platno). S tako ceno in seveda z vsebino so te knjige tudi letos na najboljši poti, da množično obogatijo domače knjižne police tudi pri bralcih, ki sicer niso redni naročniki
Tudi zbirka, o kateri pišemo, je nastala po preizkušenem konceptu, ki zahteva poleg običajnega koledarja in priročnika še izbrane primere iz sodobne in klasične slovenske literature ter vsaj eno delo iz prevodnega slovstva. Smoter je že dolgo jasen, zbirka mora biti nadvse popularna, hkrati pa naj posega na različna področja s posebnim posluhom za aktualnost in kajpak za berljivost.
Zbirko „začenja“ Prešernov koledar za leto 1977, poln aktualnih družbenopolitičnih sestavkov in literarnih odlomkov, opremljen pa z vrsto fotografij in reprodukcijami slikarskih del bratov Janeza in Jurija Šubica. Leposlovni del izpolnjujejo Kettejevi verzi, nove pesmi Toneta Pavčka, troje na koroško temo ubranih Menartovih pesmi in novela „Divja raca“ Miška Kranjca. Slovencem onstran Karavank je posvečenih „Nekaj poglavij iz zgodovine Koro škili Slovencev" izpod peresa Boga
Grafenauerja. Več sestavkov posega na področje zgodovine KPS in narodnoosvobodilnega boja, drugi pa poučijo bralca o slovenski politični emigraciji, kmečkem stavbarstvu v Beneški Sloveniji, muslimanstvu v BiH, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in podobnem.
Iz leposlovnega dela zbirke naj najprej omenimo partizanski roman „Mrtvi odred" iz zapuščine že umrle, pisateljice Manice Lobnik, spis, ki ga je Ivan Potrč označil za eno najbolj neposrednih pričevanj o slovenskem partizanstvu. Druga slovenska noviteta v letošnji zbirki je fantastična in humorno napisana povest „ Leteči krožnik" izpod peresa plodovitega romanopisca, novelista in dramatika Smiljana Rozmana. Slovensko klasiko zastopa Cankarjev „Martin Kačur", »življenjepis idealista", s katerim Prešernova družba nadaljuje proslavljanje stoletnice rojstva tega pisatelja. Prevedeno delo je tokrat z angleškega jezikovnega področja -roman ,.Čarobni piskač" angleškega pisatelja Nevila Shuta.
Praktični priročnik Vlade Marcon je posvečen „modi s pletilko, kvačko in iglo". Knjiga, namenjena predvsem nežnemu spolu, daje množico primerov in nasvetov, kako lahko ženske, ki imajo veselje do pletenja, same skrojijo in izdelajo oblačilne, pregrinjalne in druge pletenine po vzorcih, ki ilustrirajo ta priročnik.	j	2.
Prof. Janko Jarc, ki je bil ravnatelj dolgi dve desetletji, bo gotovo pritrdil, da muzejski dejavnosti v Novem mestu ni bilo dano hoditi pod uglajeni poti. Precej časa je moralo preteči, da so Dolenjskemu muzeju dokončno določili življenjski in dejavnostni prostor v nekdanji muzej ni mogel čez noč opraviti tistega, kar so od njega pričakovali, je muzej ni mogel čez noč opraviti tistega, kar so od njega pričakovali, je njegova dejavnost vendarle rasla, to pa ga je vključevalo med pomembne kulturnozgodovinske dejavnike v tem delu Slovenije.
Leta 1961 je imel Dolenjski muzej kulturnozgodovinski oddelek, oddelek NOB, etnološki in arheološki oddelek ter arhivsko službo. Sprva je bilo vse gradivo pod eno streho, potem so za oddelek NOB preuredili
Ropasovo hišo. Veliko pridobitev je pomenila nova in leta
1965	odprta Dolenjska galerija, saj je mogla v njej razstavna dejavnost šele tedaj zaživeti tako, kot so že dolgo želeli. Lani so dokončno dozorele možnosti za zgraditev novih prostorov oddelka NOB, in kot kaže, bodo ta objekt začeli graditi spomladi 1977.
Dolenjski muzej je nedvomno opravil izredno pomembno in družbeno koristno delo pri zbiranju in ohranjanju kulturnozgodovinske dediščine. Tako ima v jubilejnem letu zbranih 10.692 predmetov in muzealij, 594 umetniških slik in plastik ter strokovno knjižnico z okoli 5.000 knjigami. Do zdaj je pripravil oziroma izdal 12 samostojnih knjižnih publikacij (od tega v lastni založbi 8), 11 obsežnejših razstavnih katalogov
in založil 9 razglednic. Ves čas delovanja je opravljal delo kul-turno-vzgojne ustanove ter svojo dejavnost prilagajal kulturnim in političnim potrebam. To potrjujejo številna predavanja, obsežna publicistična dejavnost, 172 raznovrstnih razstav ter ne nazadnje podatek, da si je muzejske zbirke in razstave ogledalo več kot 350.000 obiskovalcev.
I. Z.
Domski recitali
Jubilejni deseti tabor
Trebanjci se že pripravljajo na dostojno proslavo jubilejnega tabora — Pokrovitelj bo Stane Dolanc
Taborska srečanja likovnih samorastnikov v Trebnjem bodo prihodnje leto slavila že desetletnico.
Ko je pred kratkim Janez Gartner, duša trebanjskih taborov, na občinski konferenci ZK poročal o letošnjem uspelem tednu Komunista v občini, je opozoril na jubilejni tabor. Taborske prireditve niso namreč le srečanja samoraslih umeni-kov, temveč pravi kulturni praznik za vso občino. Na dosedanjih devetih taborih je sodelovalo 96 umetnikov iz različnih krajev države. Ust-
Zakaj se v kulturi zatika?
Ob podpori republiške skupščine poslej manj težav na kulturnem področju?
Slovensko kulturo pretresajo po dolgem in počez malone na las enake težave, pa naj imamo v mislih kulturo v občinah, regijah ali v republiki. Težave, ki se-
gajo od nesklepčnosti sej, objektivno oviranega sodelovanja delegatov pri obravnavi pomembnih vprašanj, nezadovoljivega gmotnega položaja kultur-
KAKO OTROK DOŽIVLJA BOLEZEN
Pri otrocih, ki so dalj časa bolni in se med boleznijo dolgočasijo, se pojavijo različne nezaželene razvade. V času otrokove bolezni večina staršev popusti pri vzgoji in nekateri otroci tudi potem, ko ozdravijo, niso pripravljeni opustiti prednosti, ki jim jih je dajala bolezen.
Kako bo otrok doživljal svoje obolenje, je v veliki meri odvisno od tega, kako doživljajo bolezen njegovi starši. Čezmerno zaskrbljeni starši prenesejo svoje bojazni tudi na otroka ter ga po nepotrebnem prestrašijo. Starši, ki posvečajo preveč pozornosti najmanjšim bolezenskim znamenjem ter se pretirano ukvarjajo z otrokovim zdravstvenim stanjem, večkrat vzgojijo otroka, ki se tudi sam pretirano ukvarja s svojim zdravjem in počutjem; tak otrok se lahko razvije v hipohondrično osebnost.
NEGA BOLNEGA OTROKA
Pri negi bolnega otroka moramo paziti na to, da se bo otrok v času bolezni duševno in telesno čim bolje počutil. S tem da otroku uredimo prijetno okolje ter ga skrbno negujemo, mu olajšamo prebolevanje bolezni, obenem pa pokažemo ljubečo pozornost.
Bolnega otroka naj starši nikar po nepotrebnem ne omejujejo glede gibanja, bivanja na svežem zraku in drugih aktivnosti. Siliti bolnega otroka s hrano je nesmiselno, ker otrok v času akutne bolezni prehodno izgubi apetit...
Ob otroku, ki ni discipliniran glede izvajanja zdravnikovih navodil, je treba upoštevati, da je otrokovo doživljanje bolezni drugačno od doživljanja odraslega. Otrok veliko težje prenaša omejitve, ki jih nosi s seboj njegovo obolenje. Dostikrat ne more razumeti pravega smisla in smotra teh omejitev ...
V času bolezni se morajo starši več ukvarjati z otrokom kot sicer. Pomagajo naj mu premagati dolgčas, ki je za bolnega otroka neprijetna nadloga.
Dr. Anica Kos-Mikuš: Kako otrok doživlja bolezen, str. 6-8
nih dejavnosti in kulturnih delavcev do, denimo, kratkih stikov pri sami organiziranosti kulturnih skupnosti, so poslale tako pereče in kričeče, da je moralo priti do izmenjave mnenj in pogledov na vrhu. Pri tem imamo v mislih posvet prejšnji teden v Ljubljani, kjer so za isto mizo sedli predstavniki republiške skupščine s predsednikom dr. Marijanom Brecljem in vodilni iz kulturne skupnosti Slovenije.
Prenekateri zapletljaji s posledicami ima korenine v preslabotno razvitem delegatskem sistemu, saj, kakor je podčrtal dr. Brecelj, ta niti približno ne živi tako, kot smo mu zaželeli ob rojstvu. Ena od posledic je prav gotovo v tem, da še nismo nikjer razvili tako imenovane svobodne menjave dela, kar pomeni, da kulturni programi ne nastajajo ob sodelovanju delavcev v tozdih in krajevnih skupnostih. Izboljšanje stanja vidijo nekateri v ustanovitvi posebnih delegacij za kulturo, češ da bi na ta način naredili črto vsak čez dvome, ali se kulturne samouprave ,.udeležujejo" pravi in dovolj zainteresirani ljudje ali ne.
Dr. Marijan Brecelj je sam priznal, da gre marsikatera težava v kulturi tudi na račun skupščinskih organov, ki da se zlasti niso dovolj ukvarjali s finančnimi vprašanji kulturnega področja. Posebno prenizki osebni prejemki delavcev v kulturi bodo, kot kaže, poslej precej zaposlili ta ali oni organ republiške skupščine. Že kmalu pa je pričakovati „sprostitev“ dela denarja kulturne skupnosti Slovenije za reševanje najbolj perečih gmotnih zadev v kulturi.
L Z.
varjena dela so bila razstavljena na 41 razstavah, razen v Trebnjem tudi na Poljskem in številnih krajih širom po domovini. Trebanjska galerija hrani sedaj že najbolj bogato zbirko del umetnikov-samorastnikov (238 del), ki je edinstvena zbirka v državi. Prizadevni organizatorji taborskih srečanj si bodo do jubilejnega tabora prizadevali razširiti prostore sedanje pretesne galerije.
Na jubilejni tabor v prihodnjem letu bodo povabili 40 umetnikov iz vseh naših republik in pokrajin in več neuvrščenih držav. Na 4. salonu naj bi razstavljalo 90 umetnikov. Obetajo strog izbor, kar naj bi zagotovilo visoko umetniško raven razstavljenih deL Imenovan je 65-član-ski častni odbor za prireditev jubilejnega tabora pod predsedstvom Bogdana Osolnika, med uglednimi družbenopolitičnimi in kulturnimi delavci so tudi neposredni proizvajalci iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Organizacijski komite šteje 25 članov. Določen je že tudi datum osrednje prireditve:
2.	julij 1977. To naj bi bilo veliko srečanje na prostem pred trebanjsko osnovno šolo, kjer naj bi spregovoril Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, kije pred nedavnim že drugič z zadovoljstvom sprejel pokroviteljstvo.
A. ŽELEZNIK
Kulturna dejavnost aiji mladine v novomeškem Domu Majde Šilc ni brez tradicije. Vsako leto se zvrsti tudi nekaj literarnih večerov. Letos so poleg Prešerna počastili tudi Cankarja in Ketteja. Recital Kettejevih pesmi so pripravili za občinski praznik, na njem pa sta izmenoma nastopala domska dramsko-recitacijska skupina in Dolenjski oktet. Naj ob tem poudarim, da vključujejo dijaki v to dejavnost tudi dela s partizansko tematiko, kar je še posebno pomembno za spoznavanje in obujanje tradicij iz narodnoosvobodilnega boja.
Člani literarnega krožka in druga domska mladina pa se hkrati že pripravljajo na srečanje s skupino dolenjskih književnikov, ki bodo v Domu Majde Šilc gostovali v decembru v okviru prireditev ob tednu Komunista. Srečanje bo za dijake priložnost, da bodo pobliže spoznali ustvarjalce in njihovo kulturno delovanje na Dolenjskem. To pa ne bo zadnja letošnja prireditev te vrste, saj pripravlja recitacijska skupina poseben nastop, ki bo že v kratkem v počastitev dneva republike.
Kajpak je treba med oblike kulturnega delovanja šteti tudi izdajanje domskega glasila „Mi mladi v domu", ki prinaša zanimive sestavke dijakov in vzgojiteljev o življenju in delu v Domu Majde Šilc.
MARJAN TRATAR
FILMSKI ČETRTEK
' - •	•<	nr
V četrtek, 25. novembra, bo v Novem mestu na sporedu celovečerni igrani film režiserja Miroslava Jokiča „Štiri dni do smrti“. Predvajanje filma, ki pripoveduje o zadnjih dnevih in herojski smrti revolucionarja Djura Djakoviča, je organiziral odbor za filmsko vzgojo pri ZKPO občine Novo mesto v počastitev tedna Komunista. Po filmski predstavi se bo obiskovalcem predstavil glavni igralec filma Bert Sotlar.
KULTURNIKI V FARO
V počastitev dneva republike bo v soboto, 27. novembra, Klub kulturnih delavcev iz Kočevja organiziral kulturno prireditev v Fari.
K BRUS
Medalje in ženski liki
V Tacnu pri Ljubljani sta razstavljala akademska kiparja Vladka in Vladimir Stoviček, hči in oče iz Krškega
V	šolskem centru republi&e-ga sekretariata za notranje zadeve v Tacnu pri Ljubljani sta razstavljala svoja dela akademska kiparja Vladka in Vladimir Stoviček. S to razstavo je šolski center počastil 80-letnico Vla-dimira Stovička, nestorja slovenskih meoaljerjev.
Medalje Vladimira Stovička se odlikujejo po jasnosti, čistosti in delujejo mirno, elegantno. Antika in renesansa sta njegova vodilna ideala, vendar na tej podlagi ustvarja samostojno. Medalje njegovih zgodnjih let so nežne, krhke in šele svetloba poudari reliefno plastiko. Relief mu postaja bolj dodelan, a je še vedno zaznati mehkobo zgodnjih let, posebno pri dekliških in ženskih portretih. Naj portretira otroke, prijatelje, politike, heroje po vzorcu ali živem modelu, ostaja zadržan in umirjen. Odlikuje ga poseben čut za čisto in ponekod v klasičnem toku umirjeno risbo. V Stovičkovem umetniškem razvoju je opaziti nenehno prizadevanje za preprosto in enovito, zato pa izrazno bogatejšo in oblikovno prečiščeno kompozicijo.
Z Vladimirom Stovičkom je razstavljala tudi njegova hči, akademska kiparka Vladka Stoviček, ki sicer v očetovem ateljeju nadaljuje tradicijo mcdaljerstva, vendar sc je tokrat predstavila s plastiko, kar pomeni dopolnilo očetovemu meda-ljerstvu. S podedovanim talentom in pridobljenim znanjem skuša kiparka najti svoj izraz v figuraliki, predvsem tiste mikavnosti ženskega telesa, ki
so že od nekdaj predmet umetnikove domišljije in ustvarjalnosti. Njene ženske plastike, posebno akti, so polne čutnosti in lirike. Kot por-tretistka je vezana na resnično upodobitev človeka, zato obdeluje svoj model natančno in ga proučuje s poznavanjem značajnih in psiholoških posebnosti.
V. P.
Načrt za šolo ne sme po vodi
V	Artičah so se letos komaj izognili tretji izmeni
Na artišlfi osnovni šoli se je od lani do letos število učencev zmanjšalo od 284 na 274 in število oddelkov od 14 na 12. Čeprav je učencev in oddelkov manj, se je šola komaj izognila tretji izmeni, saj ima na voljo le šest učilnic in še dve od teh sta prirejeni za pouk. Prostorska stiska se je povečala po ukinitvi podružnic v Sromljah in Pečicah, od koder vozijo zdaj učence s šolskim avtobusom in kombijem. V takih razmerah ne morejo v celoti organizirati niti dopolnilnega niti dodatnega pouka, poleg tega pa se vozači ne morejo udeleževati dejavnosti številnih krožkov, ki delujejo na šoli kljub pomanjkanju delovnega prostora.
*C-
Anton Čančer: „ Zatrdno upamo.“
Kot pravi ravnatelj Anton Čančer, upajo tudi v tem kraju na boljše čase. Artiče so namreč na vrsti za zgraditev take šole, ki bo zagotovila sodoben enoizmenski pouk, omogočila podaljšano bivanje učencev in organizacijo celodnevne šole. In ne samo to: pod šolsko streho želijo urediti tudi vrtec, saj je varstva potrebnih čedalje več otrok. Nedavno smo na uredništvu v gosteh v tem kraju zvedeli, da sodi artiška krajevna skupnost med tiste v brežiški občini, kjer se število zaposlenih in število rojstev povečujeta.
Ravnatelj Čančer je prepričan, da Artičani upov za novo šolo ne zidajo na pesku, čeprav črnogledi razglašajo, da bo „denaija zmanjkalo še prej, preden bodo položili prvi zidak“. Meni, da so družbi dovolj jasno in prepričljivo nakazali svoje potrebe, še posebej pa so z artiškimi načrti seznanjene izobraževalna in druge samoupravne interesne skupnosti.
L. II!
JAKI TREBNJEMU - Znani slovenski umetnik Joža Horvat - Jaki ie s svojimi podarjenimi deli že večkrat obogatil zbirko Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem. Ko je zvedel, da v tem kraju pripravljajo za 10. jubilejni tabor - ta bo junija 1977 - razširitev razstavnih prostorov, je poslal 13 svojih del za zbirko. Na prošnjo vodstva tabora je umetniško oblikoval tudi odličja, ki Jh bodo umetnikom in drugim zaslužnim za nastanek in razvoj tabora podelili na slovesnosti ob zaključku jubilejnega 10. tabora in otvoritvi 4. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije.
RAST DOLENJSKE SLIKARSKE KOLONIJE - Dolenjska slikarska kolonija, ki jo od začetka financira tovarna Novoteks, deluje že šest let. Po dve leti je bil njen sedež v Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in v Novem mestu. Do zdaj se je je udeležilo 64 umetnikov oziroma 37 avtorjev iz Slovenije, dru-
gih republik in tujine, ker so nekateri sodelovali po večkrat Nastalo je več sto krajin z dolenjskimi motivi, izbor del vsakoletne kolonije je tradicionalno razstavljen v Dolenjski galerij. Jutri ob 18. uri bo v galeriji odprta razstava del udeležencev letošnje šeste Dolenjske slikarske kolonije: Jožeta Cente, Evgena Sajovca, Cora Skodlarja, Franca Peršina, Veljka Tomana, Pavleta Florjančiča, Jureta Cihlarja, Otona Polaka, Branka Suhyja in Marina Beroviča.
CEHOSLOVAŠKO ODKRITJE
-	Iz Kaira je prišla presenetljiva novica, da so čehoslovaški raziskovalci egiptologi odkrili grob princese Kekeretnepti, hčerke kralja Djedka-re Isesi iz pete dinastije starega egiptovskega kraljestva v kraju Abu Siru. Grob princese, katere oče je vladal pred 4,5 tisoč leti, so v preteklosti izropali, vendar je večje število dragocenih predmetov v njem ostalo.
Sl 48 (1427) - 25 novembra 1976
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
Uparilnica in kuharija
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: MARKO KLINC
NOVA TOVARNA CELULOZE
NOVA TOVARNA CELULOZE V KRŠKEM
IZVAJALCI
V	soboto, 27. novembra, bodo v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem slavili pomembno delovno zmago. Odprli bodo novo tovarno celuloze, ki bo pomenila dvakratno povečanje proizvodnje ter zmanjšanje proizvodnih stroškov, obenem pa bodo z novo tehnologijo poskrbeli, da bodo onesnaževanje okolja zmanjšali na minimum.
Novi objekti v TOZD Celuloza predstavljajo zaključeno celoto. 70% investicij je že v pogonu — to so oddelki, ki jih imenujemo v celuloznem žargonu: linija vlaknin — od kuhanja, pranja, luženja, sortacije in beljenja. Poskusno obratovanje poteka že dva meseca in dobri rezultati so že vidni. Zadnja faza pogona — to je lužni kotel
—	bo izpeljana v zadnjih dneh pred otvoritvijo. Pri tem je pomembno omeniti, da lužni kotel trenutno kurijo z mazutnim oljem, v končni fazi zagona pa bodo prešli iz mazutnega olja na kurjenje z odpadnimi lužinami. To bo zadnja stopnja prehoda na novo tehnologijo — prehod s kalcijevega bisulfitnega na magnefitni postopek. Priprava lesa že obratuje od junija.
S prejšnjimi kapacitetami so v Krškem proizvedli dnevno okoli 150 ton zračno suhe celuloze (zračno suha celuloza vsebuje 88% suhih substanc), z razširitvijo in prehodom na novo tehnologijo pa se bo proizvodnja povečala na 450 ton celuloze na dan. To pomeni velik skok v količinskem pogledu, enako velik korak pa tudi v kvalitativnem pogledu. Z novo tehnologijo bo namreč kakovost celuloze znatno višja, večji bodo izkoristki surovin — lesne mase, zelo važen faktor pri novi tehnologiji pa je manjše onesnaževanje okolja, ker bodo odpadno lužino, ki so jo doslej spuščali v Savo, sežigali in s tem izkoristili okoli 50% lesne mase za pridobivanje nove energije (pare in elektrike), izkoristili pa bodo tudi anorganske substance — magnezij in žveplo, ki ju bodo uporabili pri proizvodnji kemikalij za kuhanje.
Povečanje proizvodnje je ne samo jugoslovanskega temveč celo evropskega pomena. Za primer naj povemo le to, da je lužni kotel v Krškem največji v Evropi, celotna tovarna pa največja v srednji Evropi. Magnefitnih tovarn je zelo malo, ena taka je v Avstriji, nekaj pa jih je na Švedskem, kjer so tudi najprej prešli na novo tehnologijo. Take tovarne gradijo trenutno še v nekaterih zapadnih državah. Ker je z novo tehnologijo proizvodnje magnefitne celuloze možno vpeljati regeneracijo in s tem ne le prihraniti ogromno energije, temveč tudi varovati čisto okolje, po vzoru krških celulozarjev že marsikje opuščajo stari način pridobivanja kalcijeve bisulfitne celuloze. Vendar s tem vprašanje onesnaževanja okolja še ne bo popolnoma rešeno. Dokončna rešitev bo v posebnih bioloških čistilnih napravah, na katere bodo priključene vse obremenjene vode, vključno tudi mestne odpadne vode, ki se sedaj iztekajo v reko Savo. Pogoj za ta način prečiščevanja pa je, da te vode ne bodo kemijsko obremenjene, to pa je z novim projektom in z novo tehnologijo že zagotovljeno.
Vrednost investicije je ocenjena na okoli milijardo dinarjev. Čeprav je bil rok izgradnje in zagona zelo kratek, je bila tovarna zgrajena in usposobljena v določenem roku, kar je zasluga vseh izvajalcev. Pred nekaj tedni je minilo dve leti od podpisa pogodbe s tujimi izvajalci in dobavitelji opreme, danes pa je že vse zgrajeno, to pa je seveda v veliki meri vplivalo na to, da so stroški investicije ostali v okviru planiranih.
Sredstva za gradnjo so prispevali:
— Madžarska je prispevala kredite, ker je zainteresirana za dobavo velikih količin kvalitetne celuloze, zato je z Madžari sklenjena tudi dolgoročna pogodba o dobavi dela proizvodnje iz novih kapacitet.
— Kreditirali so tudi tuji dobavitelji opreme: Voest iz Avstrije, ki je nosilec vseh investicijskih del izvajalcev tuje opreme, švedska firma Sunds s podobavitelji ter AEG iz ZRN irv Kovinarska iz Krškega.
Vsa gradbena dela je solidno in v roku opravilo Splošno gradbeno podjetje Pionir — TOZD Krško, montažna dela pa Hidro-montaža iz Maribora. Velika zasluga za dosežene roke je v resnosti in zavzetosti vseh izvajalcev, ki so si resnično prizadevali in so vložili ogromne napore, da so svoje delo opravili v dogovorjenem času.
Do sedaj so krški celulozarji s proizvedeno celulozo zalagali jugoslovansko tržišče, delno pa so jo tudi izvažali. Zaradi velikega pomanjkanja te surovine za papirno industrijo je bil osnovni moto razširitev proizvodnje, kar jim je sedaj tudi uspelo. Glavni cilj je zadovoljiti potrebe domačega tržišča, zato so slovenske papirnice vložile finančna sredstva v izgradnjo nove tovarne in si s tem zagotovile redno dobavo celuloze. Z Madžari so se pogodili, da bodo za celulozo, ki jo bodo naredili za njihove potrebe, dobili surovino — les iz madžarskih gozdov. S tem bodo prihranili velike količine domačih surovin, saj bodo na Madžarsko izvozili četrtino svoje proizvodnje. Še naprej pa bodo izvažali v nekatere zahodne države — predvsem v Italijo. Precejšnje so tudi potrebe lastne papirnice, ki so jo pred kratkim razširili, ko so nabavili nov papirni stroj in tako potrebe po celulozi še povečali. Papir iz lastne papirnice največ prodajo v jugoslovanske časopisne hiše: Delo, Borba, Politika, Vjesnik itd.
V	TOZD Celuloza je bilo do sedaj zaposlenih 160 delavcev, s prehodom na novo tehnologijo in s povečanjem proizvodnje pa predvidevajo, da bodo zaposlili še sto novih delavcev. Če bi gledali specifično proizvodnjo, je število zaposlenih dosti manjše, kot so pa povečane kapacitete, kar sledi iz dosti bolj avtomatizirane proizvodnje. Kljub temu da je ta panoga za Krško tradicionalna, so morali vložiti precej naporov in sredstev v izobraževanje kadrov za nova delovna mesta z avtomatiko, ki je prej ni bilo. S povečanjem števila zaposlenih pa se je pojavil tudi stanovanjski problem, zato so vzporedno z novo investicijo zgradili dve stanovanjski stolpnici s skupno 50 stanovanji. Povečanje proizvodnje ima za posledico povečanje potreb po delovni sili v celotni tovarni in bodo predvidoma v končni fazi zaposlovali v vseh temeljnih organizacijah Tovarne celuloze in papirja v Krškem okoli 1600 delavcev.
MARKO KLINC
Šoba za vbrizgavanje mazuta
POGLED NA NOVO TOVARNO Z VRHA LUŽNEGA KOTLA - NAJVEČJEGA TOVRSTNEGA OBJEKTA V EVROPI
(Foto: Marko Klinc)
— Del kredita so prispevale tudi slovenske papirnice.
— Lastna udeležba je bila maksimalna v okviru možnosti, potrebno je bilo veliko samoodrekanja, in delavci se zavedajo, da jih čakajo še velike obremenitve pri odplačevanju kreditov z visokimi obrestnimi merami. Zavedajo se, da z dodatnim delom ne bi mogli pripomoči, ker so vse kapacitete že tako in tako ves čas polno obremenjene, edina možnost pa je, in tega se delavci zavedajo in so na to tudi pripravljeni, da bo treba od časa do časa nekoliko zategniti pasove.
Komandni pult belilnice
Tovarna na katero smo ponosni...
Popravljen spodrsljaj
Košarkarska reprezentanca Dolenjske v tretjem kolu premagala Rudarja in je na drugem mestu
Slovenski košarkarski ligaši so šli minulo soboto na igrišče tretjič, in sicer so Dolenjci gostovali v Trbovljah. V tretjem kolu so igrali precej bolje kot predzadnjo soboto pred domačim občinstvom in so z zanesljivo zmago trenutno na drugem mestu.
RUDAR - DOLENJSKA 74:81 (41:42)
V	tipično prvenstveni tekmi sta bili ekipi v prvem polčasu izenačeni, k odmoru pa so odšli Dolejnci s točko prednosti Tudi v nadaljevanju srečanja sta se moštvi menjavali. Gostujoča ekipa pa je imela prednost v bolj izenačeni postavi in se je s pogostimi menjavami uspešno kosala s prvo ekipo domačih, ki jim zadnjih pet minut ni bila več dorasla. Pri gostih so se izkazali vsi, nekoliko boljša od ostalih pa sta bila center Svinger ter Plantan.
ŠPORT OD TU IN TAM
NAJBOLJŠI DOMAČI PIONIRJI
Kočevski namiznoteniški klub je konec minulega tedna pripravil dolenjsko namiznoteniško prvenstvo za pionirje, na katerem so nastopili razen domačinov še ribničani, No-vomeščani in Sodražani.
Rezultati:	Sodražica	-	Novo
mesto 0:5, Novo mesto - Kočevje
II.	5:0, Kočevje III - Novo mesto 0:5, Ribnica - Novo mesto 0:5 in Kočevje I - Novo mesto 5:1.
ISKRA -NOVO MESTO 7:3
V	šestem kolu republiške šahovske lige so Novomesčani gostovali pri Iskri in izgubili s 7:3,
Preinfalk - Penko remi, Bratko -Sitar 1:0, Steiner - Škerlj 1:0, Papler - Poredoš remi, Srebrnič -Pucelj 1:0, Mahnič - Komelj remi, Osterc - Istenič 0:1, Polak - Peterle 1:0, Vrhovec - Golobič 1:0 in Drnovšek — B. Škerlj remi.
n prvenstveno srečanje 3. Posamični izidi:
Dolenjska: P. Seničar 4, Bajt 4,
2.	Kovačevič 2, Munih 9, S. Kovačevič 13, Ivančič 2, Svinger 27 in Plantan 18.
Ostali rezultati: Fructal - Jesenice 88:72 (45:33), Elektra -Vrhnika 89:71 (39:39), Radenska-Pomurje - Domžale 54:110 (25:46), Trnovo - Kras 103:93 (52:37).
VESTI IZ KRŠKEGA
Novo šolsko igrišče pri šolskem centru je dobilo razsvetljavo in tako so minulo sredo otvoritveno tekmo v malem nogometu odigrali predavatelji strojne in elektro šole. Zmagali so strojniki s 7:4.
Brestaniški Partizan je postal zelo aktiven, zlasti na področju športne rekreacije. Minuli četrtek je organiziral trim hojo, ki seje je udeležilo okoli 50 članov društva. Po šestih kilometrih so dobili udeleženci značko in nalepko Trim pešca.
V	soboto so imeli krški plavalni sodniki občni zbor, in čeravno jih je 103, so ugotovili, da mncwi svojega dela ne opravljajo najbolje. Kljub težavam sodniška sekcija dobro dela in plavalna zveza jim je pred kratkim za dobre organizacije in številčnost podelila priznanje. Izvolili so nov upravni odbor, predsednik pa je Stane Žigante.	j	g
KD NOVO MESTO BREZ PORAZA
Pred dnevi so na novomeškem kegljišču odigrali turnir v borbenih igrah, z njim pa so kegljači počastili občinski praznik. Razen domačih ekip so nastopili še tekmovalci iz Brežic, Krškega in Trebnjega. Kot je bilo pričakovati, sta v boj za prvo mesto posegli obe novomeški ekipi, zasluženo pa je zmagalo KD Novo mesto. Sledijo: Krka, Krško itd.
KRŠKO IMA 80 KARATEISTOV
Mladi v Krškem in okolici se vse bolj zanimajo za karate, to dokazuje tudi obisk na treningih. Mojster karateja Stane Iskra je zavoljo tega organiziral dve skupini, ki prihajata v telovadnico dvakrat na teden. V začetniški skupini vadi kar 50 mladih, v nadaljevalni pa 30 športnikov. Razen tega pripravlja Stane Iskra dva inštruktorja, ki že samostojno vodita prvi del vadbe, te dni pa bosta šla še na seminar, kjer bosta svoje znanje obogatila.	.	—
ORIENTACIJSKI POHODI: NEPREMAGLJIVE NOVOMEŠCANKE
Partizan Slovenije, pravzaprav Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, je za udeležence X. jubilejnega orientacijskega pohoda v Zbiljah pripravila bilten, v katerem je veliko pohvalnih besed namenila novomeškim oiganizatorjem trim akcij in ženski tekmovalni ekipi. Na zbiljskem pohodu so uslužbenka Milena Mavsar, učiteljica Polona in njena sestra profesorica Meta Valentinčič z drugo zaporedno zmago potrdile, da so ta čas najboljša ženska ekipa v Sloveniji.
Kaj, kje, kdo?
Tudi drugo kolo bodo novomeški odbojkarji odigrali pred domačimi gledalci, zavoljo tega ne bi bilo napak, ko bi na srečanje svoje navijače opozorili s plakati. Tokrat prihajajo v dvorano pod Marofom Mezičani, kar pomeni, da se obeta kvalitetna odbojkarska prireditev.
V prvem kolu je novomeška Krka naletela na izredno močne Fužinarke, v drugem pa gredo k vrsti Golovca. Celjanke so v prvi tekmi z Mariborčankami dokazale, da so dobro moštvo, navzlic temu novomeški navijači menijo, da bi morala Krka v gosteh zmagati.
V četrtem kolu republiške košarkarske lige igra Dolenjska pred domačimi gledalci, ki pa tokrat zavoljo slabega nasprotnika Radenska-Pomurje ne bodo videli kake hudo dobre košarke, če bodo domači nastopih s prvo postavo, če bodo igrali tako, kot znajo, se nedvomno obeta prepričljiva zmaga.
Novomeščanom v slovenski šahovski ligi letos ne gre najbolje. V sedmem kolu se bodo pomerili z vodilnimi Lescami, to pa pomeni, da bodo še enkrat doživeli poraz.
ARKU, GLONARJU IN KOVAČIČU PRIZNANJA ZTKJ
Minuli teden je republiška Zveza telesnokultumih organizacij pripravila v ljubljanskem Klubu poslancev sejo, na kateri je podelila priznanja 24 posameznikom in šestim organizacijam. Z Dolenjskega so letos dobili diplomo za dolgoletno delo na področju telesne kulture Andrej Arko iz Kočevja ter No-vomeščana Jože Glonar in Danilo Kovačič.
KOŠARKARSKI TURNIR ZA DAN REPUBLIKE
Novomeško košarkarsko moštvo Obutev iz Bršlina bo tudi letos pripravilo v počastitev dneva republike turnir, na katerem bodo nastopili Novoteksovi igralci (prehodni pokal so do sedaj osvojili dvakrat), Loka 74, Žužemberk in ekipa prirediteljev. Tradicionalni turnir se bo pričel 28. novembra ob 8. uri v telovadnici bršlinske osnovne šole.
lliffssSSI
mm
apmt
§TART s PORAZOM — Novomeške igralke odbojke so se v prvem kolu republiške lige pomerile z ravenskim Fužinaijem in v zanimivem srečanju — žal si ga je ogledalo kaj malo navzlic porazu pošteno namučile favorizirane gostje. (Foto: Janez
ljubiteljev odbojke Pezelj)
Novomesčani »utišali” Branikovce
Zmaga novomeških odbojkarjev na začetku novega prvenstva
Minulo soboto so zaživela tudi odbojkarska igrišča, kajti začelo se je novo republiško prvenstvo, in sicer v obeh konkurencah. V prvem kolu sta obe novomeški ekipi nastopili pred domačimi gledalci. Dekleta so se v prvem kolu jesenskega dela pomerila s Fuži-narjevimi igralkami, fantje pa so prvenstvo začeli z Mariborčani.
KRKA - FUZINAR 1:3 (-6,14, -11, -4)
Novomeščanke, ki so se na novo tekmovalno sezono dobro pripravile, so gostje z dobro igro presenetile. Žal si je zanimivo srečanje ogledalo vsega trideset Novomeščanov, pa še ti se v dokai mrzli dvorani niso ogreli niti toliko, da bi z aplavzom nagradili lepe poteze obeh vrst. Zdi se, da so med pripravami na novo prvenstvo največ hodile mlajše igralke, zakaj Filova in Rajerjeva, najbolj izkušeni Novomeščanki, v minuli tekmi nista igrali tako, kot smo ju vajeni gledati.
Krka: Rajer, Boh, Fila, Pilič, Zevnik, Fink, Gorjanc, Furlan, Ivanetič in Potrč.
NOVO MESTO -BRANIK 3:1 (-6,11,13, 6)
, v
škega
karji
prvem kolu republi-doi
prvenstva so domači odboj-- spodbujalo jih je okoli 70 gledalcev — imeli v gosteh pomlajeno vrsto mariborskega Branika. Gostje so silovito začeli, se glasno
ŠPORTNI KOMENTAR
Primer krškega kimanja
Precej dolgo časa je krška Zveza telesnokultumih organizacij razmišljala, kako bi poživila športno dejavnost po krajevnih skupnostih, in odločila se je, da bo poskušala „potrditi" primer z Raven na Koroškem.
Zavoljo tega je spomladi sklicala sestanek in nanj povabila predstavnike športnih klubov iz krške krajevne skupnosti. Sahisti, nogometaši, igralci rokometa, plavalci, kegljači, karateisti, kolesarji, smučarji in predstavniki TVD Partizan so po premisleku sprejeli predlog, da bi se devet klubov v krajevni skupnosti združilo v Športno društvo Celulozar, in obljubili pri nadaljnjem delu pomoč. Na ta način so privarčevali veliko denarja, kajti poslej imajo namesto devetih tajnikov enega, izognili so se pomanjkanju športnih kadrov, denar se bo med posameznimi klubi, ki so sedaj osnovne organizacije društva, prelival brez težav, kar pomeni, da bodo na primer karateisti lahko poleti, ko nimajo tekmovanj, posodili
denar plavalcem in tako bodo posamezne osnovne organizacije poslej lahko delale brez strahu, da bi jim v nepravem času pošli skopo odmerjeni dinarji.
Navzlic vsem prednostim, ki so se v slabih šestih mesecih že pokazale, ŠD Celulozar zaradi predstavnikov osnovnih organizacij ne dela najbolje. Športniki zato upravičeno pravijo, da v Krškem „govorijo po novem, delajo pa po starem". Dasiravno so si na ustanovnem sestanku razdelili naloge, športne osnovne organizacije še vedno ne dostavljajo delovnih programov, ne sklicujejo sej, če pa jih, so nesklepčne. Vse to povzroča med športniki hudo kri. To pomeni, da bo morala ZTKO slej ko prej v krški krajevni skupnosti najti najustreznejši način, kako po osnovnih organizacijah zamenjati ljudi, ki na odgovornih mestih zgolj obljubljajo in kimajo, zakaj nekajmesečno kimanje jih je, kot kaže, popolnoma uspavalo.
J. PEZEU
spodbujali in minogrede osvojili set
V nadaljevanju so se domači zbrali, z umirjeno in disciplinirano igro nizali točke in zanesljivo zmagali. Od časa do časa so igrali po - novo-meško“: leno, neborbeno. Verjetno je gledalce najbolj presenetila prazna novomeška klop za 'rezervne igralce.
V začetku ie na njej sicer sedel le en mladinec, ki pa je verjetno spričo dejstva, da na dokaj nezahtevni tekmi ne bo igral, prišel svoji ekipi pomagat iz - gledališča. Pri domačih so se izkazali Primc, Vernig in Graberski.
Novo mesto:	Goleš, Vernig,
Babnik, Primc, Graberski, Cotič in Železnik.
KEGLJAŠKI DVOBOJI
Domači kegljaški delavci so minuli teden pripravili dve prijateljski tekmi Ženske so se ponerile z Brestom in izgubile — 2188:1976, fantje pa so se pomerili z Grosup-ljim in zmagali s 6942:4882. Pri domačih so bili najboljši Hogejeva, Žugova, Pužljeva, Radulovič in Gorše.
SLOVAN - KOČEVJE 21:23
V	prijateljski rokometni tekmi so igralke iz Kočevja gostovale pri ljubljanskih vrstnicah'in jih po izenačeni tekmi zasluženo premigale. Izkazale so se Jeričeva (9 zadetkov), Rado-savljevičeva (7) in Vardijanova (4).
M. G
KRAJEVNE SKUPNOSTI NIMAJO POSLUHA ZA ŠPORT
Krška občina ima trinajst krajevnih skupnosti in po mnenju športnikov, ki živijo v njih, niso nič kaj zagrete za telesno kulturo. Nič kolikokrat se zgodi, da v občini poskušajo organizirati ligo. Pošljejo po skupnostih vabila, ki pa zaradi nezainteresiranosti največkrat obležijo v predalih.
Ostali rezultati: Mežica - Polskava 3:1, Kamnik - Šempeter 3:1 im Mislinja - Jesenice 3:2.
J. PEZELJ
ŠE EN USPEH DOKLOVE
Na 9. odprtem prvenstvu Maribora v športni gimnastiki za memorial Ivana Šalamuna so nastopile tudi štiri Novomeščanke. V mladinski konkurenci je bila Kočevarjeva osma, Požarjeva dvanajsta in poškodovana Morojeva devetnajsta. V konkurenci je nastopila Jasna Dokl in osvojila prvo mesto ter tako uspešno zamenjala sestro Majo, ki je zmagala lani, letos pa ni nastopila zaradi poškodb.
LISCA DRUGA
V jesenskem delu republiške ženske rokometne lige so igralke sevni-ške Lisce druge z devetimi točkami takoj za Šentjernejem. Tudi v lestvici za fair play so Sevničanke druge.
V svoji sredi imajo nekaj dobrih strelk: Staričeva in Popovičeva sta po številu zadetkov drugi v republiki, Mirtova pa šesta. Ekipo Lisce trenira Franc ErnestL
SEVNIŠKI VETERANI
V	UMAGU
Edinstvenega jugoslovanskega prvenstva rokometnih veteranov v Umagu od 27. do 30. novembra se bodo udeležili tudi veterani te igre iz sevniške občine. Ekipo sestavljajo: oba Logarja, Levičar, Papež, Mirt, Prosenik, Žumer, Zaman, Jurešič, Mrežar, Oluič in Simončič.
V petek so na prijateljski tekmi premagali celo sevniško člansko vrsto. Dvakrat na teden so imeli priprave, na katere so se redno vozili tudi Krmeljčani. Lani so bili veterani sevniške občine med 26 ekipami dvanajsti.
NOVOTEKS IN IMV VODITA
Na prvenstvu Novega mesta so kegljači odigrali šesto kolo. V prvi ligi je Novoteks že pred koncem tekmovanja zmagal, v drugi pa imajo največ možnosti za zmago tekmovalci iz industrije motornih voziL
Petindvajset let s »Partizanom”
Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo pri Partizanu Jugoslavije je v počastitev visoke obletnice svoje organizacije podelil?. najzasluženjšim članom bronast simbol - ,.Partizana". V Sloveniji je odličje za dolgoletno delo in prispevek k razvoju in napredovanju Partizana dobilo osem telesnovzgojnih delavcev, iz Dolenjske pa je kipec dobil Novomeščan Danilo Kovačič.
Verjetno je nekdanjega športnika bralcem težko predstaviti, zakaj zakonski par Kovačič pozna skoraj vsakdo, kdor se s telesno kulturo ukvarja vsaj slab mesec. Na vprašanje, kaj mu kip pomeni, je Danilo po precej dolgem premisleku odgovoril na moč kratko: „Veliko! .
Bržkone ta veliko za marsikoga pomeni skoraj kot nič, za Kovačičeva dva pa res - veliko. Potrjuje Danilovo delo. Dvignjene pesti bronastega odličja ne simbolizirajo zgolj Kovačičevega 25-letnega dela, pač pa mnogo več. Že od svojega očeta se je v mariborskih otroških letih naučil naprednih idej in je kmalu postal član Sokola. Kamorkoli sta že z Ružo prišla - in delala sta v mnogih krajih v Sloveniji in Hrvaškem - so ju vsi telesno-vzgojni delavci poznali.
Kovačičeva pravita, da nista čutila samo želje po delu z mladimi, pač pa da ju je vsa ta leta preganjala nekakšna potreba po njem. Nikjer nista mogla videti mrtvila v telovadnih organizacijah in zavoljo tega sta s tovariši delala noč in dan in vsepovsod sta bila deležna tistega, česar marsikateri telesnovzgojni delavec ne doživi: njuno delo je vsepovsod obrodilo obilen sad.
Ko Danilo govori o priznanju, ne pozabi pristaviti: „Ponosen sem na simbol in obenem pri-pričan, da je na Dolenjskem še veliko ljudi, ki so v temelje naše telesne kulture vložili veliko truda. Menim, da bi morali domala vsej generaciji, la se je takoj po vojni spoprijela s težavami v telesni kulturi, podeliti partizanov lrip.“
Novomeški telesnovzgojni delavec se s kipom ne namerava spraviti v - pokoj. Bržkone bo še naprej s svojo družico pripravljal najrazličnejše prireditve, in kot pravita Kovačičeva, ne zavoljo morebitnih honorarjev, dnevnic, priznanj ali dilpom, pač pa zaradi cilja, ki sta si ga zastavila že kot Sokola oziroma Partizanova delavca.
J. PEZELJ
Dvorana se obnaša stabilizacijsko
Odgovor upravnika novomeške dvorane na športni komentar „Zakaj v leto 1945?
V lepem, a za vzdrževanje zelo dragem športnem objektu, ki ga je Novo mesto dobilo pred letom dni, se je zvrstilo več pomembnih športnih prireditev, koncertov, plesov, svečanih sej in cela vrsta ligaških tekem novomeških klubov.
Potemtakem ne smemo in ne moremo trditi, da dvorana ne služi svojemu namenu. Zgrajena je bila za šport in telesno vzgojo srednjih šol.
V	obdobju pa, ko se mora dvorana sama vzdrževati - TKS je prevzela le odplačevanje anuitet v višini
2.050.000	din - njena sedemčlanska uprava še ni sposobna financirati vzdrževanje. Rad bi javnost seznalil s sredstvi, katere imajo na voljo uporabniki dvorane: domače športne organizacije 104.020 din, srednje šole 80.000, delovne organizacije -
sindikati 30.000, uporabniki izven občine 150.000, gostovanja-prireditve 150.000 din, skupaj torej 514.020 din, najemnina upravnih prostorov samoupravnih interesnih skupnostir 100.000 din.
Do minimalnih sredstev letnega načrta vzdrževanja objekta tako manjka 178.680 din, to pa povzroča hudo kri in vtis, da gre vse narobe. Ta primanjkljaj bi namreč morale kriti srednje šole, vendar dobijo premalo denaija. Vzrok, da srednje šole niso uporabljale dvorane, je ravno v
odgovornosti, kdo bo kril nastalo razliko. Vsakdo mora razumeti, da dvorana prav gotovo ne, kajti nahajamo se v obdobju stabilizacije, tako je težko dobiti denar za reklamo ali prepričati podjetja, da bi pripravili v športni dvorani gospodarske razstave. Rešitev je le v denarju, ki naj bi ga pridobile srednje šole pri republiški izobraževalni skupnosti. Dokler dvorana ne dobi zadosti denarja za vzdrževanje, bo obveljala dosedanja praksa, da bodo imeli prednost tisti, ki bodo plačali dejanske stroške najemnin. Prepričan sem, da bo kmalu bolje, prav gotovo pa takrat, ko bo TKS odplačala zadnji letni znesek za gradnjo objekta.
, JOŽE PEČNIK upravnik dvorane
t. 48 (1427) - 25. novembra 1976
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
PROSTA DELOVNA MESTA!
ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
— TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
— UPRAVNIKA TOZD Zdravstveni dom Novo mesto (ni reelekcija) in
— GLAVNE MEDICINSKE SESTRE TOZD Zdravstveni dom Novo mesto.
Za upravnika TOZD se lahko javi delavec, ki razen z zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še naslednje:
— da ima visoko strokovno izobrazbo medic, smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj,
— da ima organizacijske sposobnosti in družbenopolitično razgledanost.
Stanovanje po dogovoru.
Za glavno medic, sestro se zahteva končana višja šola za medic, sestre z opravljenim strokovnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh na svet TOZD Zdravstveni dom Novo mesto.
Svet delovne skupnosti upravnih organov Občinske skupščine Sevnica
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA IN MATIČAR KRAJEVNEGA URADA LOKA TER TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI LOKA
2. VODJA IN MATIČAR KRAJEVNEGA URADA STUDENEC TER TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI STUDENEC
3. STROJEPISKA PRI STROKOVNI SLUŽBI TO
Razpisni pogoji:
pod 1. in 2.: srednja šolska izobrazba, po možnosti ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj in moralnopolitična neoporečnost pod 3: poklicna administrativna šola, eno leto delovnih izkušenj ter moralnopolitična neoporečnost po kriterijih kadrovske politike za področje ljudske obrambe.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom z navedbo podatkov o dosedanjem delu svetu delovne skupnosti upravnih organov občinske skupščine Sevnica v 15 dneh po objavj razpisa."
PROSTO DELOVNO MESTO!
NOVOTEKS,
tekstilna tovarna. Novo mesto, n. sol. o.
TOZD STRESNI K,
Dobruška vas, n. sub. o.
razpisuje
prosto delovno mesto
- VODJA KOMERCIALNE SLU2BE
Pogoji:
- višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega dve leti na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu.
- Kandidat mora biti moralno in politično neoporečen ter organizacijsko sposoben. Izpolnjevati mora splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, dokazili o izobrazbi in praksi je treba dostaviti v petnajstih dneh po objavi razpisa kadrovskemu oddelku podjetja.
Udeleženci razpisa bodo obveščeni o izbiri v petnajstih dneh po odločitvi delavskega sveta TOZD.
ISKRA Industrija elementov za elektroniko Ljubljana, n.
sub. o. TOZD UPORI ŠENTJERNEJ
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA PROIZVODNJE HIBRIDNIH VEZIJ
2. VZDRŽEVALEC STROJEV
3. ELEKTROVZDRZEVALEC
4. VZDRŽEVALEC ELEKTRONSKIH INSTRU -MENTOV - dve prosti delovni mesti
Pogoji:
Pod 1. — inž. kemije ali elektronike, 5 let prakse;
Pod 2. — strojni ključavničar, 3 leta prakse (delo je v treh izmenah);
Pod 3. — elektromehanik ali elektroinstalater, 3 leta prakse; Pod 4. — radiomehanik, 3 leta prakse.
Prijave pošljite kadrovski službi TOZD UPORI Šentjernej v 15 dneh po objavi.
SVETU OKOLI
REKLAMA ZA KAMIONE
- Na Danskem , kjer sicer niso občutljivi na tiskanje reklam, so prepovedali oglas, v katerem neka švedska tovarna reklamira svoj novi tip kamiona. V oglasu so napisali, da tovarna ni kriva, če proizvaja tako dobre kamione, da je z enim od njih sloviti ropar bank Clark Oloffson razbil troje zaporniških vrat.
VSE V SLOGU — Britansko kraljevo društvo za zaščito ptic je nastavilo novega pomočnika direktorja. Njegovo ime? A. Bird (ptica). Pridružil se je moštvu, v katerem so: Barbara Buzzard (skobec), John Part-ridge (jerebica), Helen Peacock (pav) in Dorothy Rook (vrana).
V času od 13. 11. do 20. 1.1. 1976 so v brežiški porodnišnici rodile: Marjeta Stibrič iz Sevnice -Miha, Branka Bencalič iz Samobora
- Vedrano, Vera Verstovšek iz Malega vrha - Ksenijo, Marjeta Rainer iz Bistrice ob Sotli - dečka, Stanka Turk iz Kraja Gornjega — Alena, Nevenka Vogrinc iz Bregane
- Davorja, Danica Oslakovič iz Cerja - dečka, Ana Romič iz Novakov - Andrejo, Ana Gorenc iz Lomna - deklico, Jožefa Stropnik iz Brestanice - Primoža, Biserka Zeljak iz Brdovca - Damira, Bara Lackovič iz Brega - Josipa, Danica Horvat iz Gradne - Ivana, Štefanija Mudronja iz Samobora - Ano, Branka Kuševič iz Laduča -Roberta, Marija Živko iz Bregana -Antonia, Danica Horvat iz Gradne -Mirjano, Slavka Petan iz Curnovca -deklico in Slavica Pečnik iz Brezgo-vega - Damira. ČESTITAMO!
V času od 11. do 16. novembra 1976 so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Klobučar s Pangerc grma - Silvo, Anica Panjan iz Malega Nerajca Martino, Dragica Strucelj iz Mušičev — Josipa, Antonija Špelič iz Srednjega Lakenca -Martina, Terezija Slak iz Martinje vasi - Simono. Alojzija Testen iz Krškega - Katjo, Stanka Hrvatin iz Irče vasi - Mojco, Cvetka Rosario iz Žužemberka - Lilian, Veronika Božičnik iz Gorjan - Mileno, Marija Lrcek iz Cerovega loga - Martina, Mihaela Primc iz Irče vasi - Alena, Joža Režen z Gradišča - Stanka, Slavica Molan iz Dolenje vasi -Iztoka, Pepca Horvat s Tanče gore - Damjana, Milena Radovičevič iz Mihovca - Aleša, Milena Bunjevac iz Marindola - Dragomirja in Olga Omerzel z Vojskega - dečka. -ČESTITAMO!
V BREŽICAH:
„VIII. POKAL GIMNASTIKE"
Občinska zveza za telesno kulturo Brežice bo pod pokroviteljstvom	brežiške občinske
skupščine	organizator „VIII.
POKALA G1MNAST1KE JUGOSLAVIJE" in „IV. PIONIRSKEGA POKALA SLOVENIJE", kjer se bodo zbrali najboljši telovadci in telovadke Jugoslavije, oziroma najmlajši telovadci iz Slovenije.	Tekmovanje bodo
združili tudi s tradicionalnim gimnastičnim tekmovanjem za „llolyjev memorial", ki ga vsako leto uspešno pripravijo prizadevni gimnastični dclavci - člani gimnastične sekcije brežiškega Partizana.
Neuradno državno gimnastično prvenstvo bo torej 18. in 19. decembra v Brežicah in sicer v telovadnici gimnazije. Včeraj se je prvič sestal pripravljalni odbor in izvolil za piedsednika častnega odbora predsednika občinske skupščine Brežice I ranča Skindra, predsednik organizacijskega odbora pa je znani telesno-vzgojni delavec prof. Jože Senica.
 - - -
©labod
Tovarna oblačil Novo mesto s TOZD:
• Tovarna srajc Ločna, Novo mesto
• Tovarna srajc Delta, Ptuj
• Tovarna športne konfekcije
Libna, Krško
• Tovarna vrhnjih oblačil TIP-TOP, Ljubljana, z enoto v Idriji
• Tovarna vrhnjih oblačil Temenica, Trebnje
• Delovna skupnost skupnih služb
Na podlagi 16. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Skupščinski Dolenjski list št. 23/76), komisija za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje
OBJAVLJA prednostno listo prosilcev solidarnostnih stanovanj, prijavljenih na prvi razpis za solidarnostna stanovanja v Trebnjem
1.
Na prednostno listo prosilcev solidarnostnih stanovanj, zgrajenih v Trebnjem, se uvrščajo naslednji prosilci, ki so se prijavili ob prvem razpisu.
Zap.	Priimek in ime	Leto	Naslov	Štev.	Število
št.	prosilca	rojstva	bivališča	članov družine	točk, doseženih po pravilniku
A.	Družine z nizkimi dohodki				
1.	GRMOVŠEK Angelca	1936	Trebnje, Pod gradom 3	5	710
2.	BUKOVEC Ivan	1933	Trebnje, Pod gradom 3	5	651
3.	UDOVIČ Milka	1942	Grmada 2	2	533
4.	KRALJ Albin	1931	Pod gradom 3, Trebnje	4	528
5.	PLAZAR Tomaž	1952	Mirna 119	4	526
6.	GRUBIŠA Dragica	1946	Trebnje, Ul. h. Slaka 31	3	500
7.	GLOGOVŠEK Tatjana	1952	Trebnje, Ul. h. Slaka 9	2	424 •
B.	Mlade družine				
8.	BLATNIKVojko	1950	Trebnje, Temeniška pot 2	4	698
9.	SITAR Cveto	1951	Stari trg	3	642
10.	VENCELJ Dušan	1953	Gor. Nemška vas 3	3	556
11.	BLATNI K Anton	1948	Trebnje, Baragov trg 7a	4	526
12.	POLAK Silvester	1949	Trebnje, Ul. h. Slaka 8	3	444
C.	Upokojeni občani				
13.	SLAK Kristina	1904	Trebnje, Pod gradom 3	2	365
Prosilci pod zap. št. 3, 7, 9, 10, 12 in 13 so po določbah 18. člena pravilnika upravičeni do enosobnih stanovanj do 40 m2, prosilca pod zap. št. 8 in 11 do enoinpolsobnih stanovanj do 50 m2, prosilka pod zap. št. 6 do dvosobnega stanovanja do 56 m2 in prosilci pod zap. št. 1, 2, 4 in 5 do dvoinpolsobnih stanovanj do 68 m2.
2.
Prosilci pod B. Mlade družine (zap. št. 8 do 12) lahko pridobijo stanovanjsko pravico v solidarnostnem stanovanju le za določen čaz — 7 let.
3.
Zoper uvrstitev prosilcev na prednostno listo imajo pravico ugovora vsi občani, in sicer v roku 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. Morebitne ugovore je treba poslati na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost Trebnje, Goliov trg 9. O prispelih ugovorih bo odločal Zbor delegatov enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu SSS Trebnje.
Št.: 320/76
Datum: 18. 11. 1976
Predsednik komisije za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj SSS Trebnje: JOŽE KLEMENČIČ, l.r.
"N
ZDRUŽENJE TRGOVCEV - TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA
SALON KMETIJSKE MEHANIZACIJE GORICA (ITALIJA) RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO OB ANDREJEVEM SEJMU SKUPINSKA POTOVANJA: GLOBTOUR - Ljubljana - Wolfova 1/111 Tel. 24841
2ZN0V.
6.DEC.
čestita občanom za dan republike
JAVNI NATEČAJ Nadaljevanje razpisa s 5. strani
5. Varščina, ki jo mora položiti ponudnik hkrati s ponudbo, znaša:
a) za lokacijo pod točko L, II., III., IV., V. in VI. za posamezno lokacijo 3.000,00 din; b )za lokacijo trgovine pod št. VII. pa 10.000,00 din;
6. Varščino mora ponudnik nakazati na račun št. 52100-781-71005 (sredstva za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč pri podjetju Dominvest Novo mesto .Hzkazilo o vplačilu varščine mora biti ponudbi priloženo.
7. Predmet natečaja so stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, ne pa odškodnina za stavbno zemljišče.
8. Rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
9. Odpiranje ponudb bo 19. dan po objavi ob 7. uri v prostorih podjetja Dominvest, kjer so lahko navzoči tudi vlagatelji ponudb;
10. Ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „JAVNI NATEČAJ". Ponudbe pošljite na naslov: Podjetje Dominvest Novo mesto.
11. Vsa dokumentacija in ostali pogoji natečaja so interesentom na razpolago pri podjetju Dominvest Novo mesto.
Podjetje DOMINVEST Novo mesto TOZD Urejanje stavbnih zemljišč Novo mesto
f-------------------------N
Odbor za medsebojna razmerja pri osnovni šoli Mirna
razpisuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE
s 3-mesečno poskusno dobo.
Nastop službe 1. 12. 1976. Interesenti naj pošljejo prošnje odboru za medsebojna razmerja v razpisnem roku.
Miki Muster Janez Trnove
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
I. PRI MATIČNI ENOTI V KRŠKEM:
1) eno delov.no mesto statistika 2) eno delovno mesto obdelovalca materiala v plačilnem prometu
II. PRI EKSPOZITURI V BREŽICAH:
1) eno delovno mesto blagajnika
Pogoji:
— za delovno mesto pod 1/1 se zahteva srednja strokovna izobrazba (ESŠ ali gimnazija) in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ter poskusno delo 3 mesece;
— za delovno mesto pod I/2 se zahteva srednja strokovna izobrazba (ESŠ ali gimnazija) in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj ter poskusno delo 3 mesece; poseben pogoj je tudi, da kandidat stanuje v Sevnici, ker bo obenem s prevozom na delo opravljal prenos določenega materiala iz ekspoziture Sevnica v matično enoto Krško in obratno;
— za delovno mesto pod 11/1 se zahteva srednja strokovna izobrazba (ESŠ ali gimnazija) in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ter poskusno delo 3 mesece;
Podroben opis dela za vsako delovno mesto bo kandidatom sporočen ob osebnem razgovoru.
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO IN FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO LJUBLJANA
obveščata interesente, da bo
VPISOVANJE
v 1. semester višješolskega študija strojništva ob delu v ČETRTEK, 2. DECEMBRA 1976, S PRIČETKOM OB 16. URI, v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Novo mesto. Ulica talcev 3/II.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo. Lahko se vpišejo tudi kandidati, ki so dokončali dveletno delovodsko šolo strojne ali elektro stroke ali pa so opravili sprejemni izpit. Interesenti naj upoštevajo razpis, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu z dne 7. 10. 1976.
Podrobne informacije o vpisu lahko dobite v tajništvu zavoda vsak dan od 7. do 14. ure. Kandidatom, ki so se prijavili za vpis, bomo informacije poslali po pošti.
ZA OČETOM
GRADBENO KOMUNALNO
PODJETJE
Kočevje
Tesarska 10 — 61330 Kočevje
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
Razen splošnih pogojev mora izpolnjevati še naslednje:
1. da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
2. da predloži program delovne organizacije,
3. da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v pravilnem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter v sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov.
Prijave je treba oddati na upravi delovne organizacije najkasneje 8 dni po objavi v listu.
• ".'V- • • v ■ ' .V*. !' ■ .-'V.
*\
100 -
Na nadaljevanje poti tisti dan ni bilo več mogoče misliti. Najprej sta morala razobesiti po skalah obleke in šotorsko plahto, da se posušijo. Dalje sta morala osnažiti orodje in urediti druge stvari. Sklenila sta zato ostati do večera in čez noč na skalnatem bregu. Brez oklevanja sta se lotila dela. Kuni pa je medtem zasledil neke majhne kuščarice in odšel na' lov
101
Ko je bilo vse urejeno in osnaženo, se je Zoran ozrl po okolici in opazil nad skalami grme divjega kakaovca z zrelimi plodovi. Pričel jih je pridno nabirati. Bojan pa je našel blizu tam drevo z ringloju podobnimi, na tankih pecljih visečimi sadovi. Imena jim ni vede}. Šele pozneje je slišal, da jim pravijo Indijanci njemaru. Bili so mehki in zelo okusni.
102
Noč sta prespala še nekako mirno, čeprav je bilo njuno spanje zaradi strahu pred krokodili, ki bi utegnili prilesti na breg iz reke, in pred jaguarji precej rahlo. Nekoliko pa sta zaupala tudi Kunijevemu rahlemu sluhu. Pes se je nekajkrat prebudil, planil z ležišča in pričal besno lajpti. Njegovo lajanje je gotovo pregnalo gozdne in vodne zveri, da se niso upale blizu
E
iz monografije dvanajste brigade
brigada brani belo krajino
piše: lado ambrožič
Najprej bi enote Vil. korpusa likvidirale stisko utrjeno vozlišče, nato bi se vrgle na postojanke na kočevski progi, od katerih sta bili najvažnejši v Ribnici in Kočevju. Spotoma bi- partizani uničevali tržaško in vse druge železniške proge, ki so bile deloma že popravljene in usposobljene za promet. Posebna skrb bi veljala, kot vedno, tržaški železnici. Nadalje bi partizani očistili področje Dolenjske med ,,mejo“ in Savo, se nato vrgli na Dolomite in tam odstranili postojanke, s čimer bi bila odprta pot v Slovensko primorje in v Trst. Načrt je bil naravnost veličasten, vreden tako velikega štaba, kot je bil glavni štab Slovenije. Oporo za tak načrt je vsekakor pomenilo dejstvo, da so zaveznici na vseh frontah hitro napredovali in pričakovati je bilo skorajšnjega poraza Nemčije.
Tak načrt pa je bilo treba tudi materialno podpreti. V ta namen je glavni štab Slovenije odpoklical s Štajerske dve brigadi, Slandrovo in Zidanškovo, ki sta bili pod poveljstvom operativnega štaba. Brigadi sta se prebili čez Savo in 13. oktobra prispeli na področje Čateža in Sv. Križa (Gabrovka), kjer jih je obiskal komandant glavnega štaba Slovenije Franc Rozman-Stane in odlikoval mnoge partizane in poveljnike. V ljubljanski pokrajini je imel VII. korpus tedaj na voljo največje sile, odicar je obstajal. To je bila XVIII. divizija s tremi brigadami, XV. divizija s štirimi brigadami, operativni štab štajerskih brigad z dvema brigadama in' Dolenjski odred, ki je deloval kot taktična enota. To je bilo skupaj 9 brigad, odred in artilerijska brigada. Tudi glede oborožitve se je stanje v korpusu izboljšalo, saj so zavezniki začeli pošiljati več orožja. Pri divizijah so zaželi ustanavljati jurišne bataljone in inženirske bataljone, v oborožitev so uvajali angleške protitankovske minomete (piat) in partope, to je bilo izredno rušilno orožje lastnega izuma in izdelave. Ta velika oborožena moč je obetala velike vojne uspehe.
Dne 16. oktobra pa je sovražnik začel obsežno operacijo v Suhi krajini na področju med Krko in nemško mejo. Boji so bili težki in štajerski, Gubčeva in še nekatere brigade XVIII. divizije so imele veliko izgube. Pobuda je bila na strani sovražnih čet, dokler se akcija po nekaj dnevnih bojih ni končala. Tedaj se je spustil v boj VII. korpus in usmeril ogenj na postojanke stiškega utrjenega vozlišča. Začeli so se krvavi boji, ki partizanom niso prinesli uspehov. Postojanke niso bile zavzete in zato se tudi veliki načrt glavnega štaba Slovenije ni mogel izpolnjevati.
Ti boji so bili torej poglaviten razlog za to, daje na bojišču 12. brigade zavladalo dolgotrajno zatišje.
V bojih, kijih opisujemo, je zelo trpela Gubčeva brigada. V noči na 17. oktober je doživela težak poraz pri Občinah, ki jo je zelo oslabil. Zaradi tega je XV. divizija ukazala Dvanajsti, naj pošlje 2. bataljon v sestavo Gubčeve za začasno okrepitev. Ta bataljon se je priključil Gubčevi 25. oktobra in se z njo bojeval na področju Rdečega kala, Brezove rebri in Lisca. Tedaj je namreč Gubčeva imela nalogo med Mirno pečjo in Trebnjem zavarovati operacije VII. korpusa, kije napadal postojanke v stiškem utrjenem vozlišču. Akcija Gubčeve skupaj z 2. bataljonom dvanajste pa ni bila posebno uspešna. Drugi bataljon se je vrnil v sestavo Dvanajste okoli 30. oktobra in je imel precejšnje izgube: 6 mrtvih, 8 pogrešanih in 6 dezerterjev.
V času odsotnosti 2. bataljona se je morala Dvanajsta nekoliko prerazporediti, da je z manjšim številom bataljonov pokrila svoj operativni odsek. En bataljon je zadržala na področju Podgrada, kjer je bil tudi štab brigade, en bataljon pa je poslala na področje Lakovnic.
ŽEJA - Ko je • muca žejna in sliši, kako v bližini žubori sveža pitna voda, ni zanjo težko splezati do lijaka in si pogasiti žejo. Te ,,telovadbe“ je očitno muca vajena in ve, kako se stvari streže, saj je pri pitju nista zmotila nenadna svetloba bliskavke in fotografski aparat, ki je ta dokaj neobičajni trenutek zabeležil. TISTI HIP je na sprožilo fotografske kamere pritisnil Igor Makuc iz Šegove vasi 43 ter se tako že v drugo uvrstil na vrhu izbora za zmagovalno fotografijo v naši rubriki.
Seveda bi Igor Makuc posnetek izboljšal s primernejšim izrezom; moti predvsem sprednji del lijaka, ki je poleg tega še neoster. Ko bi poiskal tudi malo drugačen kot snemanja bi naredil fotografijo, na katero bi bil lahko ponosen. No’ tudi taka, kot je, je vredna, da jo nagradimo z 200 dinarji! kolikor znaša honorar za objavljeno fotografijo v rubriki TISTI HIP.
PRAZNIK METLIŠKE OBČINE PRAZNIK METLIŠKE OBČINE
ČESTITAMO
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
1
OB PRAZNIKU OBČINE METLIKA, KO SE SPOMINJAMO LEGENDARNEGA NAPADA BELOKRANJSKIH PARTIZANOV NA BELOGARDISTIČNO POSTOJANKO NA SUHORJU TER NJIHOVE ZMAGE NAD SOVRAŽNI-» KOM, TER OB 29. NOVEMBRU, KO NASA DOMOVINA k SLAVI SVOJ PRAZNIK, ČESTITAMO DELOVNIM KO-“ LEKTIVOM IN VSEM OBČANOM ZA DOSEŽENE USPEHE TER JIM HKRATI ŽELIMO MNOGO NOVIH DELOVNIH ZMAG PRI NADALJNJI GRADITVI NASE DRUŽBE.
- SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
- IZVRŠNI SVET OBČINE
- OBČINSKA KONFERENCA ZKS
- OBČINSKA KONFERENCA SZDL
- OBČINSKI SINDIKALNI SVET
- OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
- OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
- OBČINSKI ODBOR RK TER VODSTVA OSTALIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V OBČINI
Z dograditvijo prizidka zdravstvenemu domu so se delovni pogoji za zdravstvene delavce bistveno izboljšali, bolniki pa bodo hitreje prišli na vrsto. Objekt je zgradilo Transportno gradbeno podjetje.
Za razvoj družbene dejavnosti namenjajo precejšnja sredstva, tudi telovadnica poleg osnovne šole bo zgrajena s temi sredstvi. Dokončana bo do maja prihodnjega leta.
-
VSE ZA NAPREDEK!
Kot predsedniku občinske skupščine mi je, spoštovani občani, tudi tokrat pripadla čast, da vam zaželim srečno praznovanje občinskega praznika, ki ga praznujemo 26. novembra, in še posebno 29. novembra, ki je dan rojstva nove jugoslovanske samoupravne socialistične skupnosti, praznik naših narodov in narodnosti. Vem, da vas bodo tudi tokrat popeljale vaše misli v dobo in leta, ki so bila za nas mračna in težka. Da se bomo vsi skupaj spomnili naših najdražjih, ki so žrtvovati svoje življenje v boju za svobodo in boljše življenje nas in bodočih rodov. To je tudi naša dolžnost, ker bomo le tako znali čuvati pridobitve naše revolucije in svobodo, ki jo danes uživamo. Še posebno bomo lahko presojali naše življenje danes, pred vojno in po njej. Prepričan sem, da izražam vaše mnenje, če rečem, da je danes naše življenje lepše kot kdajkoli, da smo v novi Jugoslaviji v naši občini naredili mnogo, kar izboljšuje naše vsakodnevno življenjee. Hočem reči samo to, da te dobrine, ki jih uživamo, niso trud in zasluga določene kategorije ljudi; to je trud in delo nas vseh, zato je to naše in moramo to tudi čuvati kot naše. Ob letošnjem občinskem prazniku smo lahko še posebno veseli in ponosni na dosežene uspehe.
Odpiramo nova delovna mesta, zdravstvene prostore, spremenili smo obliko nekaj kilometrov cest ter s tem izgnali prah z naših naselij, ponekod bodo več svetlobe dala električna svetlobna telesa nekaj je teh, ki so se vselili v nova stanovanja, dobili boljšo oskrbo z vodo, bliža se čas, ko bomo dobili novo telovadnico in podobno. Pa
kaj bi govoril in našteval, saj smo to skupaj programirali, zbrali sredstva, prostovoljno delali, bili pri reševanju zastavljenega, dobre, in včasih tudi slabe volje. Kaj hočemo, življenje je takšno! Lahko ugotavljamo, da smo pretežni del zastavljenih ciljev za eltošnje leto realizirali, česar nismo, pa bomo v naslednjih letih, ne da se vse naenkrat. Vem, da mislite: Je so odprte zadeve, ki nam zagrenjujejo življenje." Res je, poznamo jih, toda naše materialne možnosti so takšne, da nam ne dopuščajo, da bi vse storili naenkrat. Naša preteklost in zgodovina nam dajeta mnogo optimizma, da bomo tudi v bodoče uspešni, kot smo bili v preteklosti.
Še enkrat hvala za trud, ki ste ga vložili v razvoj svojega kraja, občine, SR Slovenije in Jugoslavije z željo, da bi se tudi v bodoče vključevali, tako kot vse doslej, v reševanje zadev za naš še lepši jutrišnji dan.
FRANC VRVIŠČ AR PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE METLIKA
sestavljajo štiri temeljne organizacije združenega dela: TOZD Gradbeništvo, TOZD Transport, TOZD Komunalno gospodarstvo in TOZD Obrtništvo. TGP Metlika izvaja razne vrste visokih in nizkih gradenj, stanovanjske in industrijske gradnje, adaptacije, ceste in vodovode, kanalizacije, vse vrste prevozov gradbenih materialov za potrebe naročnikov in za lastne potrebe ter raznovrstna obrtniška dela. Delavci TGP skrbijo za vzdrževanje parkov in nasadov ter za čistočo mesta.
Največji objekt, zgrajen v letošnjem letu, je stanovanjski stolpič, katerega vrednost znaša okoli 15 milijonov dinarjev, zgradili pa so še prizidek zdravstvenega doma v Metliki, dokončali industrijsko halo za Novoles v Rosalnicah, zgradili več manjših objektov ter opravili več adaptacijskih del. Zgradili so tudi več kilometrov cest
in jih asfaltirali. Ta dela so vredna 5 milijonov dinarjev. TOZD Transport opravlja prevoze na področju Slovenije in Slavonije.
Transportno	gradbeno
podjetje zaposluje 310 delavcev iz Metlike in okolice, veliko delavcev pa je tudi iz drugih republik.
Kolektiv Transportnega gradbenega podjetja Metlika čestita ob prazniku občine Metlika in ob dnevu republike vsem občanom in poslovnim prijateljem ter se priporoča!
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE METLIKA
Sodobno opremljen avtopark je garancija za solidno opravljanje prevozov.
mn n n n n «
IM
M
nr-
V Rosalnicah so zgradili industrijski objekt za Novoles iz Straže.
TGP Metlika je zgradilo celo vrsto stanovanjskih objektov. Na sliki: stanovanjski stolpič, ki je že vseljen, pred njim pa raste iz temeljev drug, prav tako velik objekt.
za praznik Čestitamo
 ------------------------------------------------------------------
TOVARNA MLADIH OB KOLPI
V začetku obrtniško podjetje z nekaj deset zaposlenimi je v dveh desetletjih postalo prava tovarna, ki je v ponos vsemu kolektivu.
Izdelke z rdečim zaščitnim znakom in z napisom Beti boste našli v vseh trgovinah naše države. Potrošniki zelo radi segajo po njih zaradi izredno dobre kvalitete in vedno novih modnih vzorcev. V beti izdelujejo ženske in otroške kombi-neže, hlačke, iz s im pa fresh pletiva, bluze iz čipkastega pletiva, velurja, helanke in pliša, spalne srajce in pižame iz velurja, pliša in charmeusa, diolenloft za obleke, kostime in plašče ter polyamid in polyester prejo. Pa še bi lahko naštevali. Beti je eden največjih proizvajalcev kopalnih oblek pri nas. Njeni izdelki so že zdavjnaj prestopili državne meje. Dober glas seže v deveto vas. Tako potujejo trenirke v Zahodno Nemčijo in na Nizozemsko, kopalke v Švico, Zahodno Nenčijo, Čehoslovaško, na Dansko, Poljsko, Nizozemsko, damsko perilo v Zahodno Nemčijo, prav tako ženske pižame in kombi neže, ženske bluze v Avstrijo in Sovjetsko zvezo, na tisoče otroških pulijev v Zahodno Nemčijo, otroške garniture pa v Združene države Amerike.
Beti je mlada tovarna: ne po izkušnjah in uspehih, po resnosti dela, ampak po zaposlenih. V preteklosti so mladi zapuščali revno belokranjsko zemljo, ki ni dajala dovolj kruha za številčne družine, in odhajali v večja mesta ali v tujino. Danes ostajajo doma, v Beti. Povprečna starost zaposlenih v Beti se suče okrog štiriindvajset let. In mladi so polni poleta, volje do dela in ustvarjalnosti. Zato podjetje iz dneva v dan raste, se izpopolnjuje, obnavlja. Stare proizvodne prostore zamenjujejo novi, sodobnejši, stari stroji nimajo prostora pod novimi strehami. Nova delovna mesta zasedajo strokovnajki — domačini, ljudje, ki so zrasli z belokranjsko zemljo.
Kadar vas bo zanesla pot čez skrivnostne Gorjance in se bo odprl pred vami valoviti svet Bele krajine, deželice, posejane s številnimi grički, zasajenimi z vinsko trto, se ne pozabite ustaviti v Metliki, v šeststo let starem mestu. Če boste povprašali po tovarni Beti, vam bo znal vsakdo pokazati pot.
In verjemite nam, da boste tamkaj prijazno in toplo sprejeti.
v J
20 LET BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Sodobni pletilni stroji v TOZD Pletilnica
Povprečna starost zaposlenih v Beti je 24 let - bodočnost tovarne je v rokah mladih.
šolali na tekstilni tehniški šoli v Kranju. Leta 1958 je imela „Beti" že 195 delavcev, sprejeli pa so tudi 17 vajencev. V Metliki so odprli lastno trgovino, v Gradcu pa nov obrat za sušenje zaves ter proizvodnjo artiklov iz mikane volnene preje. Žal sta ta dva obrata slabo poslovala in so ju v naslednjem letu ukinili. Kupili so nov stroj za kosma-tenje blaga in pričeli izdelovati trenirke. Istočasno je raslo povpraševanje po trikotažnem perilu. Zato so v podjetju začeli resno razmišljati, da bi nabavili nove, visokoproduktivne stroje. To je bil eden izmed mnogih ciljev, ki se je tudi kmalu uresničil, obenem pa so zaposlili nove delavce.
Takrat pa so se znova znašli pred nemajhno težavo: pojavil se je problem delovnih prostorov. Nujno je bilo najti rešitev in iznajdljivi Belokranjci niso čakali na pomoč od drugod. Dogovorili so se, da bodo kupili stare, opuščene vojaške barake, ki so stale na vzpetini za metliško železniško postajo. Barake so kupili in jih začeli obnavljati. Po številnih urah udarniškega dela vseh članov kolektiva so barake kmalu pokazale novo obličje in 12. julija 1960 so bile sposobne sprejeti pod svoje strehe celotno podjetje. S preselitvijo v nove prostore pa se je spet pokazala možnost razširiti proizvodnjo in tudi izboljšati kakovost proizvodov. Sprejeli so perspektivni plan za obdobje 1961 — 1965. Leta 1962 so v Zahodni Nemčiji kupili štiri nove stroje, istočasno pa poslali tja na obnovitev stroj za izdelovanje čipk. Da bi odpravili velike stroške za beljenje in barvanje, ki so jim ga do takrat opravljale druge tovarne, so proti koncu leta 1962 pričeli pripravljati prostore za lastno barvarno.
Do leta 1964 so uresničili dve rekonstrukciji tovarne in rezultati so jasno pokazali, da so bile investicije koristne, saj so omogočile, da se je povečala proizvodnja, da je znatno naraslo število zaposlenih, obenem pa je bila odprta možnost za vse večji izvoz. V marcu 1964 je podjetje dobilo še del strojev, kar je pomenilo že tretjo fazo rekonstrukcije. Kupili so štirideset novih šivalnih strojev, dva snutkovna stroja, dva rašel stroja in centrifugo za novo
Današnja podoba tovarne Beti je v ponos vsem delavcem in občanom.
20 LET BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE BETI OD USTANOVITVE DO DANES
Za začetek belokranjske trikotažne industrije štejemo invalidsko podjetje Pletilstvo, ki se je leta 1948 razvilo iz nacionalizirane zasebne pletilske delavnice v Črnomlju. To podjetje se je kmalu preimenovalo v tovarno trikotaže „B_elokranj-ka" ter poslovalo v Črnomlju vse do leta 1954, ko so pričeli v Metliki graditi nove prostore. Zaradi pomanjkanja sredstev se je gradnja zavlekla do julija 1956, ko se je celotno podjetje končno preselilo v nove prostore. Ob preselitvi se je ime podjetja z določbo ObLO Metlika spremenilo in pod tem imenom posluje tudi danes: Belokranjska trikotažna industrija Betj — Metlika.
Čeprav v novem okolju in v ugodnejših pogojih, so se delavci še vedno morali boriti s precejšnjimi težavami, ki so zavirale normalen potek proizvodnje. Težave so povzročali zastareli stroji z majhnimi zmogljivostmi, to pa se je poznalo tudi pri finačnem uspehu podjetja in osebnih dohodkih delavcev. Za razvoj tovarne in tekstilne industrije v Beli krajini na sploh je bila odločujoča tudi želja po čim hitreišem razvoju industrije. Da bi pritegnili v Metliko tedaj že renomirano tovarno Novoteks, je Beti . odstopila svoje novozgrajene prostore obratu te tovarne, sama pa se je preselila v prostore bivšega dijaškega doma na Pungartu in v nekatere zasebne prostore. Za preureditev so dobili kredit v vrednosti 7 milijonov dinarjev, delavci sami pa so vložili mnogo ur prostovoljnega dela in s tem pripomogli razvoju tovarne. Ustanovili so tudi mehanične delavnice, v katerih so popravljali ter znova usposobljali pokvarjene stroje, ki so jih odkupili od zasebnikov. Po ureditvi strojnega parka se je proizvodnja znatno povečala, prav tako pa je naraslo tudi število zaposlenih, saj si je tedaj (leta 1957) služilo kruh v ,,Beti" že 169 delavcev.
Metliški tekstilci so potrebovali tudi strokovno usposobljene ljudi, zato so pričeli to leto podeljevati štipendije. Trije njihovi bodoči tehniki so se
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
METLIŠKE OBČINE
združitvi metliške banke z narodno banko Črnomelj sem se 1. maja 1955 zaposlila v črnomaljski Belokranjk. "
Kako ste doživljali prva leta tovarne Beti in kako ste spremljali njen razvoj v dvajsetih letih?
„Da bi nazorno prikazala, kaj pomeni Beti za ta kraj, bi se bežno dotaknila njegove zgodovine. Belokranjska zemlja je bila prerevna, da bi vsem prebivalcem dajala primeren kos kruha, zato so mnogi odhajali v bolj razvite predele naše domovine, veliko pa jih je odšlo tudi na tuje. Vojne grozote in opustošenje, ki so prizadeli te kraje, so ustvarili še revnejšo podobo. Zato lahko le tisti, ki je poznal Belo krajino pred vojno in po njej, lahko oceni napredek te dežele v tridesetih letih svobode. Vse do leta 1956 je bila Metlika brez kakršne koli gospodarske osnove. Ravno to, kar je najbolj potrebovala, je dobila Metlika z ustanovitvijo tovarne Beti. Takrat je podjetje zaposlovalo sedemdeset ljudi.
V	celotni upravi nas je bilo osem, in sicer: glavni direktor, tehnični direktor, tekstilni tehnik, računovodja, materialni knjigovodja, blagajnik, potnik in skladiščnik.
Podjetje je životarilo v utesnjenih prostorih, razmetanih po zasebnih hišah brez vode, kanalizacije in brez primernega ogrevanja. Na urejeno prehrano takrat niti pomislili nismo. Proizvodno opremo je predstavljalo nekaj izrabljenih, zastarelih
strojev. Finančni plan je takrat znašal okoli 100 milijonov, povprečni osebni dohodek pa je bil šest tisoč starih dinarjev, kar je bilo krepko pod republiškim povprečjem.
Med zaposlenimi je bilo zelo malo strokovnjakov, povrhu tega pa so bili razrahljani še notranji odnosi. Posledica vsega tega je bila slaba kvaliteta, večanje zalog, predvsem nekurantnih, in pomanjkanje obratnih sredstev. Stopnjevalo se je nezaupanje bank glede odobravanja kreditov, in nezaupanje kupcev tako v kvaliteto kot v solidno in pravočasno dobavo blaga. Zaradi slabih pogojev in bojazni pred propadom se je začel redčiti že tako skromni kader. Po preselitvi v Metliko se je životarjenje nadaljevalo. Pretesni prostori in pomanjkanje finančnih sredstev so onemogočali povečanje obsega poslovanja. Zato Beti v prvih letih ni mogla bistveno rešiti brezposelnosti tega kraja, kar je bilo najbolj boleče. Kolektiv se je zavedal težkega položaja. Strah, da bomo izgubili že tako skromen kruh, nam je dajal nenavadno moč in vročo željo po uspehu. Z udarniškim delom, samo-odrekanjem, vztrajnostjo in potrpežljivostjo, torej s pri-stradanimi sredstvi, nam je končno uspelo odkupiti zapuščene vojaške barake — konjušnice, ki so bile brez vode in elektrike. Ravno ta korak pa je dal osnovo za razvoj podjetja. Vedno večja konkurenca, na tržišču predvsem v tej stroki, je ogrožala majhna podjetja, zato je bilo
nujno dohiteti in tudi prehiteti konkurenčna, razvita podjetja. Tako se je samo-odreka nje nadaljevalo. Začeli smo s postopno rekonstrukcijo obrata pletilnice, barvarne in konfekcija, kasneje smo odprli še nov obrat
—	krepirnico in uspeh je bil tukaj. Med tem smo uvedli tudi strojno knjiženje, s čimer smo zajezili porast delovne sile v računovodstvu, predvsem pa omogočili hitrejšo in solidnejšo obdelavo podatkov. Pred nekaj leti smo odprli nov oddelek za visoko mehaografijo, ga sodobno opremili in izšolali ustrezne kadre. Leta 1973 smo napravili temeljito analizo notranjih samoupravnih odnosov in v okviru delovnih enot DO ustanovili sedem proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela, tozd Izobraževalni center in za opravljanje skupnih poslov Delovno skupnost skupnih služb.
Vzporedno z razvojem podjetja smo si s štipendiranjem sami vzgajali kadre, ker je bilo v naš odročni kraj težko dobiti sposobne ljudi. Pred desetimi leti je bila ustanovljena poklicna konfekcijska šola, leta 1971 pa še srednja tehniška tekstilna šola. S tem smo preprečili odhod mladih, izboljšala se je seveda strokovna usposobljenost zaposlenih, to pa je pozitivno vplivalo na kvaliteto in storilnost. Z znanjem in najsodobnejšo opremo smo si na trgu postopoma ustvarili ugled, saj so danes naši izdelki znani kot izredno dobri in so zaželeni na domačem in tujem trgu."
barvarno, ki so jo uredili vzdrževalci, zaposleni v „Beti". Nabavili so tudi nerjaveče kadi za barvanje ter druge sodobne pripomočke, ki so potrebni v barvarni. Do konca leta so nabavili še celo vrsto novih strojev, ki so mladi tovarni veliko pripomogli k razvoju.
Vedno prisotna želja vseh delavcev je bila, da se njihova tovarna razvije v moderno, z vsemi sodobnimi pripomočki opremljeno industrijo, ki bo lahko tekmovala s tovrstnimi tovarnami v tujini, kjer je bila tekstilna industrija že zgodaj dobro razvita, obenem pa bi se delavcem olajšalo delo.
Vzgoja lastnih kadrov je bila ena od mnogih želja belokranjskih tekstilcev. Zato so leta
1966	odprli poklicno šolo „Beti". Potrebe in želje mladih pri usmerjanju v poklice so pokazale, da so na pravi poti, saj je s to šolo mladina Bele krajine in Dolenjske dobila možnost za nadaljnje šolanje v tekstilni stroki.
Kodra nka
Do leta 1967 so vsa obnovitvena dela opravljali v lastni režiji, tega leta pa je Splošno gradbeno podjetje Pionir zgradilo prve moderne proizvodne prostore za konfekcijski oddelek. Zaposlili so 150 novih delavcev in od takrat je razvoj podjetja naglo napredoval. V Qbdobju od 1967 do 1970 sov pletilnici, barvarni in konfekciji namestili precej opreme, večinoma uvožene iz Zahodne Nemčije, ki so jo tamkajšnja podjetja izločila, v Beti pa so ti stroji še dolgo zatem obratovali s polno znogljivostjo. V tem obdobju je bil poudarek predvsem na odpiranju novih delovnih mest. Stroji so obratovali po 24 ur na dan, zaposlenih je bilo več ljudi, kot je bilo potrebno, zato so bili osebni dohodki pod republiškim povprečjem.
Leta 1971 je „Beti" slavila 15-letnico obstoja. Vsi tisti, ki poznajo Belo krajino, zlasti pa tisti, ki so v njej živeli, so se čudili, ko so ocenjevali njen napredek v zadnjih petnajstih letih. Metlika je bila 15 let prej skromno mesto, brez gospodarske osnove, prometnih zvez in komunalne ureditve. Šele z nastankom tovarne „Beti" je Metlika dobila trdno gospodarsko osnovo, ki se je iz leta v leto krepila. Tako je postala ,,BETI" nosilec vsestranskega razvoja Metlike in širšega območja Bele krajine.
V	,,Beti" si danes služi vsakdanji kruh okoli 1500 delavcev.
V	zadnjem času je na območju metliške občine občutiti, da ženske delovne sile že nekoliko
športa v občini in za rekreacijo delavcev v podjetju. Tovarna finančno pomaga košarkarski ekipi Beti, ki uspešno nastopa v 1. republiški ligi, ter nekaterim drugim športnim klubom. Ker je v občini Metlika malo športnih objektov, si Beti z ostalimi dejavniki v občini prizadeva zgraditi in urediti čim več takih prostorov. Delavci Beti sodelujejo v rekreativno-športnih tekmovanjih, ki jih organizira sindikat v občini, organizirajo športna srečanja med temeljnimi organizacijami združenega dela ter se udeležujejo športnih srečanj med tekstilnimi tovarnami izven občine, v republiškem in tudi zveznem merilu — na tekstiliadah. Delavci so sklenili, da si bodo ob sami tovarni uredili športno igrišče in si s tem omogočili množično udeležbo v športu in rekreaciji.
IN ŠE EN USPEH
Belokranjska trikotažna industrija „Beti" Metlika je v letošnjem letu — predvsem v drugi polovici leta - dosegla vidne uspehe pri gospodarjenju in s tem krepko popravila rezultat poslovanja. Povprečni osebni dohodek se v zadnjih mesecih giblje okoli treh tisočakov. Ob obletnici pa bodo vsi zaposleni dobili še dodatnih 40 odstotkov svojega osebnega dohodka. Vendar jih nobena nagrada ne osreči tako, kot jih osreči sama misel na to, ,,da je naša Beti danes zares trdna zgradba".
Pletilnica
Martina Badovinac
V	IMENU DVAJSETLETNIKOV
Pogovarjali smo se s tovarišico Martino Badovinac, ki nam je povedala mnogo zanimivosti o sebi, še več pa o tovarni in njenem razvoju. V imenu vseh slavljencev, ki že dvajset let vlagajo svoj trud v napredek Beti, je tovarišica Martina povedala naslednje:
„Moj rojstni kraj so Ro-salnice pri Metliki. Ko sem imela deset let, se je razdivjala vojna in leta 1942 sem bila skupaj s starši internirana na Rabu, dom pa nam je okupator uničil in požgal do tal. Po vrnitvi iz internacije sem se leta 1944 vključila v prvo redno nižjo gimnazijo v Metliki, kjer sem bila sprejeta v SKOJ. Po mali maturi sem se vpisala v ekonomsko šolo v Novem mestu, po končani šoli leta 1952 pa sem se vključila v vrste mladnskih delovnih brigad. Moja prva zaposlitev je bila pri Narodni banki v Metliki, kjer sem delala kot vodja družbene evidence. Po \   ____________________________
primanjkuje, zato predvideva program nadaljnjega razvoja predvsem intenzivnejše gospodarjenje. Z manj zaposlenimi bodo morali doseči večjo produktivnost in rentabilnost poslovanja. Na vrsti so prizadevanja za odpiranje novih delovnih mest za moške; med njimi je veliko zdomcev, ki se želijo vrniti v domače kraje. V ,,Beti" veliko razmišljajo o naložbah v take dejavnosti, kjer bo našlo zaposlitev večje število mož, sinov in bratov tekstilk in konfekcionark, ki so zaposlene v „Beti".
Širok izbor izdelkov z lastno izvirno kreacijo se zaradi mode od sezone do sezone menja, ves čas pa prevladujejo bombažno-polimaidne mešanice. Na obstoječih napravah so izredno velike možnosti spreminjanja proizvodnje glede na potrebe na tržišču.
ŠPORT IN REKREACIJA
„Beti" je kljub naporom ob izgradnji imela posluh za razvoj
Kompleks združene obnove na Plešivici, velik 22 ha, kjer je združilo 115 lastnikov 360 zemljiških parcel v samo 76 novih zemljiških parcel (posnetek iz letala).
Pospeševalna služba pri Kmetijski zadrugi Metlika v zadnjih petih letih intenzivno pospešuje vinogradniško obnovo. Po letu 1974 se je začela tudi skupinska obnova vinogradov. To pomeni, da so v tistih vinogradniških legah, kjer do sedaj še ni bilo večje individualne obnove, brisali vse dosedanje katastrske meje in združili zemljišča v en komasacijski sklad.
Ko so končana zemeljska dela, zemljišče zopet razparcelirajo, tako da dobi vsak lastnik vinograd v enem kosu in to na tistem območju, kjer je imel prej največji vinograd. Ko je ta razdelitev končana, si vsak kmet sam po enotnih merilih zasadi vinograd in ga obdeluje do rodnosti.
V	pogodbi, ki je podpisana med zadrugo in kmetom, je določeno, katera dela opravi zadruga za kmeta, kako se obnova kreditira in kakšne obveznosti ima kmet do zadruge. Lastniki vinogradov se obvežejo, da bodo prodajali zadrugi grozdje na odprt račun po sistemu delitve dohodka do prodaje vina.
Kmetijska zadruga je do sedaj izvedla tako obnovo na petih kompleksih v skupni površini 42 hektarov, kjer se je združilo skupaj 230 lastnikov s preko 600 zemljiškimi parcelami. Taka obnova je bila izvedena na Plešivici pri Lokvici, v Vidošičih, v Repici, na Boldražu in na Lokvici. Letošnji program obnove obsega dva kompleksa v Drašičih in Dragomlji vasi. Ker je vinogradništvo prednostna panoga v občini in je Metlika zadolžena za pospeševanje vinogradništva, se pospeševalna služba še posebej prizadeva pri svojem delu. Ti primeri komasacije v vinogradništvu imajo vpliv tudi na drugih področjih kmetijstva, saj se posamezne vasi že zanimajo za združevanje zemlje za poljedelsko proizvodnjo.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN ZA DAN REPUBLIKE!
^ - ...... ■■■  -----------------------------------------------------------------------
KONFEKCIJA KOMET METLIKA
OB DOBREM GOSPODARJENJU SO USPEHI ZAGOTOVUENI
Konfekcija Komet Metlika je bila ustanovljena leta 1955 kot Zavodd za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb, kjer je bilo na začetku zaposlenih 25 invalidov. Zavod je imel tri obrate: konfekcijski, kovinskopredelovalni in čevljarski. V poznejšem obdobju so celotno proizvodnjo preusmerili na konfekcijo in postopoma opustili ostale dejavnosti. Število zaposlenih in s tem obseg proizvodnje je iz leta raslo, tako da je ob preimenovanju v konfekcijo „Komet" podjetje zaposlovalo že 373 delavcev.
Komet uspešno uresničuje prizadevanja stabilizacijskega programa in varčevanja. Dosegli so pomembne uspehe pri povečanju izvoza in zmanjševanju uvoza. V devetih mesecih letošnjega leta so izvozili za 65 % več kot v enakem obdobju lani, to pa pomeni 50 % celotne proizvodnje, medtem ko je uvoz ostal v istem obsegu. Poslovanje devetih mesecev je bilo uspešno kljub težkemu položaju, v kakršnem je bila letos tekstilna industrija in kljub novemu načinu ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji.
V	Kometi vedno skrbijo za družbeni standard. Letos je dobilo stanovanjske kredite za individualne gradnje in adaptacije 15 delavcev'v skupnem znesku 618.866,10 dinarjev, kupili pa so tudi dve stanovanji. Od lanskega leta imajo vsi zaposleni v sodobnem obratu družbene prehrane brezplačno malico.
Gospodarjenje v devetih mesecih letošnjega leta je bilo uspešno in kaže ugodne rezultate, ki jih bodo do konca leta prav gotovo še izboljšali.
Delovna skupnost Konfekcije „KOMET" Metlika čestita svojim poslovnim partnerjem in vsem občanom za praznik občine in dan republike.
KOLEKTIV NOVOTEKSA - TOZD PREDILNICA METLIKA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU REPUBLIKE!
r				
		jXl	TOZD METLIKA	
				
V	PRIPOROČAMO SE ZA NAKUPE V NAŠIH PRODAJALNAH IN ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN D^N REPUBLIKE!				y
PROIZVODNI PROGRAM: 1. Ulitki sive litine za avtomobilsko in motorno industrijo
2. Stroji za izdelavo raznih betonskih elementov
3. Vozila DUMPERJI
Za praznik republike čestitamo vsem občanom
in poslovnim prijateljem ter se priporočamo!
BELT
TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR
tozd BELT
BELOKRANJSKA ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
ČRNOMELJ
KONFEKCIJA
izca
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE
DOLENJSKI LIST
Št. -18 (11271 - 25. novembra 1976
POTA
m stUf
legenda
1 Ljubljana: nov prometni red
Dežurni
poročajo
GROZIL CELO GOSTOM - V Dol. Toplicah so miličniki odpeljali iz restavracije Rog 24-letncga Jožeta Primca iz Sel. Opit je v lokalu razgrajal in grozil tudi gostom. Plačilo bo dobil pri sodniku za prekrške.
PR1NZA SO UKRADLI - Bogu Pavlinu s Potovrha je nekdo 17. novembra z dvorišča domače hiše odpeljal osebni avto NSU rdeče barve.
ČIGAV MOTOR? - 17. novembra dopoldne so pred slaščičarno v Bršlinu našli zapuščeno motorno kolo Tomos TKS-14. Kolo ni registrirano in je shranjeno na postaji milice v Novem mestu.
UBOGA DRUŽINA! - 17. novembra zvečer so trebanjski miličniki odvedli na prisilno iztreznitev 41-letnega Jožeta Cesarja z Rdečega Kala. Ta je močno vinjen doma tako razgrajal, pretepal ženo in grozil celo očetu, da ni kazalo drugega kot poklicati pomoč. Najbrž se ne bo nikomur smilil, ko mu bo sodnik za prekrške odmeril kazen.
SMRT NA MAGISTRALI
19. novembra je bila na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb spet huda nesreča z dvema smrtnima žrtvama. Zgodilo se je pri Podgračenem, med Brežicami in Mokricami. Sarajevčan Mahmud Hasanagič je vozil osebni avto proti Zagrebu, naproti pa je pripeljal tovornjak Metličan Martin Orlič. Pred srečanjem je Sarajevčan zapeljal v levo in se zaletel v kamion. Pri silovitem trčenju sta izgubila življenje voznik Hasanagič in njegova sopotnica 47-letna Ikonija Pikula iz Sarajeva, ranjena pa je bila tudi druga sopotnica Hajrija Hasanagič. Njo so prepeljali v zagrebško bolnišnico. Voznik Orlič je dobil le nekaj prask, medtem ko znaša gmotna škoda 115.000 dinarjev.
MOPED IZQ NI L - Brane Vidmar iz Dol. Straže je bil 12. noverrbra ob moped Coiibri. Vozilo je stalo na dvorišču gostilne Srebotnjak in od tam izginilo.
NAD ŽENO IN OTROKA -25-letni Stanislav Kotar iz Črnomlja je 20. novembra močno opit doma razgrajal. Pretepal je ženo in jo z majhnim otrokom nagnal iz hiše. Miličniki so ga pridržali do iztreznit-ve, moral pa bo še pred sodnika za prekrške.
SE JE OHLADIL? - V Novem mestu so 20. novembra odpeljali iz Perove gostilne Martina Pusta, ker je vinjen razgrajal in razbijal kozarce. Tudi njega čaka sodnik za prekrške.
VSE HITI V VSE SMERI! Že nekaj dni pred prazniki je bil povečan promet na novomeški avtobusni postaji. Avtobusi so bili polni, še hujši naval pa pričakujejo od petka dalje. Na nekaterih progah bodo vpeljali dodatna vozila. Potnikom in šoferjem je želeti le srečno vrnitev. (Foto: H. Bačer)
Nekaj podjetju, nekaj v žep
Sprevodnik in šofer avtobusa na progi Senovo—Ljubljana sta pred novomeškim okrožnim sodiščem dajala odgovor zaradi goljufanja
26-letni Leopold Bogolin iz Vel. Dola 20 pri Koprivnici, zaposlen kot sprevodnik podjetja Gorjanci, in Peter Valenčak, star 27 let, doma z Malega Kamna pri Senovem, sicer pa šofer avtobusa podjetja Gorjanci, sta bila obsojena: Bogolin gre za 11 mesecev, Valenčak pa za 4 mesece v zapor.
Ta dva sta svoj čas skupaj prevažala potnike na progi Senovo-Ljubljana. Bogolinova naloga je bila pritiskati na strojček in izdajati ljudem vozne karte, sestavljati dnevna poročila z obračunom in jih z denarjem vred oddajati blagajni. Čez čas je Bogolin ugotovil, da v podjetju nihče ne kontrolira obračunov, in je začel to zlorabljati. Namesto pravilnih številk s števca na strojčku je v obračune pisal višje vsote, razliko pa si je prisvajal.
Tako je v času med 15. januarjem in 27. julijem 1974 oškodoval podjetje za 23.532 dinarjev. Polovico tega denarja je sproti „odvajal“ kolegu šoerju. Oba vozili, oba delila, oba molčala. Prometnik pa je lepega dne goljufijo odkril in zadeva je te dni prišla pred senat okrožnega sodišča.
Bogolin vse priznava in trdi, da je polovico poneverjenega denarja dal Valenčaku, medtem pa ta odločno zanika, da bi vedel za ponaredbe in prisvajanje denarja. Valenčak je na-
PREVRACANJE PRI LOGU
17. novembra malo pred polnočjo je Karel Čolnar iz Krškega vozil z osebnim avtom po cesti proti Sevnici, pri kraju Log pa je po njegovi izjavi nasproti pnpeljal neznan avtomobilist po levem prometnem pasu, zato se je umikaL Pri tem je Čolnar zapeljal na bankino, se prevrnil na bok, nato na streho, tako drseč trčil v železno ograjo in se spet postavil na kolesa. Med prevračanjem je padel iz vozila sopotnik Stanko Drobež iz Krškega. Bil je ranjen in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 9.000 dinarjev.
vajal, da mu je Bogolin kot kolega sicer posodil 5.000 dinarjev, da pa je
bil trdno prepričan, da iz svojih prihrankov. Sodišče Valenčaku ni verjelo in je oba spoznalo za kriva: Bogolina poneverbe in ponarejanja uradnih listin, Valenčaka pa prikrivanja. Oba sta prejela zaporno kazen, ki pa še ni dosegla pravnomočnosti.
Iz pomote nastala tatvina
Edvard Arh je pod roko sila poceni prodajal nove pralne stroje Gorenje — Lanko, bili so ukradeni \
Šest kupcev, skladiščnih delavcev pri Gorenju v Velenju, ter 30-letni Edvard Arh, šofer pri Transportu v Krškem, bodo vsak za svoj del krivde dajali odgovor. Preiskava je v teku.
17. junija letos je Edvard Arh dobil nalogo iz skladišča Gorenja v Velenju pripeljati „Posav-ju“ v Brežicah 36 pralnih strojev. Delavci v skladišču Gorenja že poznajo kamione in vedo, da gre na enega 36 strojev, zato so na kamion, ki ga je pripeljal Arh, nosili toliko časa, daje bil prostor na tovornjaku izpolnjen. V tem je bila napaka! Arh je namreč pripeljal z večjim tovornjakom iste znamke, tako je šlo nanj 42 namesto 36 strojev
Šofer je nekje med potjo opazil, da so se delavci zmotili, in ni bil toliko pošten, da bi stroje vrnil, marveč je naročeno pošiljko odpeljal v Brežice, presežek pa k sebi domov. Hitro je našel kupce za 6 pralnih strojev, ki so bili popolnoma novi, cena
S CESTE V DREVO
21. novembra se je ponoči pri vasi Smlednik zgodila nesreča, v kateri je bil eden ranjen, gmotne škode pa je bilo za 8.000 dinarjev. Z osebnim avtom je vozil proti avtocesti Marjan Šribar s Sel pri Raki. Zaradi prenagle vožnje je v levem ovinku zletel s ceste, trčil v drevo in obstal na strehi. Pri nesreči je bil poškodovan sopotnik Murjan Pevec iz Dolge Reke.
OBVESTILO
ZŠAM TOZD Novo mesto organizira predavanje o varnosti in o cestnoprometnih predpisih, popestreno s predvajanjem filmov. Predvajanje bo 4. 12. 1976 v Domu sindikata, Društ-evni trg 2. Udeležbo priporočamo za člane in druge udeležence v cestnem prometu.
Odbor ZŠAM
Novi ustavni predpisi so prenesli tudi pravno ureditev dedovanja v pristojnost republik in pokrajin. Zato je sprejela skupščina SR Slovenije na seji svojih
razširjen tako, da dedujeta kot zakonca drug po drugem tudi moški in ženska, ki sta živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze. Ta določba pa
Novo v dednem pravu
zborov dne 26. 5. 1976 zakon o dedovanju. V veljavo bo stopil s 1.1. 1977. Poslej bodo veljale za vsa dedovanja določbe republiškega zakona o dedovanju, še vedno pa ostane v veljavi zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). Republiški zakon o dedovanju sicer ne ureja bistveno drugače dedovanja kot dosedanji zvezni zakon, vendar uvaja nekaj pomembnih sprememb.
Omejitve, ki so veljale pri dedovanju za nezakonske otroke, so povsem odpadle. Novi zakon določa, da so otroci enakopravni ne glede na to, ali so rojeni v zakonski zvezi ali izven nje.
Medtem ko je poznal zvezni zakon 4 dedne rede in so lahko dedovali tudi pradedi in prababice, odpravlja novi zakon četrti dedni red in s tem izključi kot dediče prababice in pradede.
Krog zakonitih dedičev je
velja samo zlogov, iz
v primeru, katerih bi
če ni rabila za-
konska zveza med njima neveljavna.
Sedaj imajo posvojenci in njihovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enake dedne pravice kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. Prav tako dedujejo pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci po drugih posvojencih in njihovih potomcih. Tako so tudi posvojitelj in njegovi sorodniki zakoniti dediči posvojenca. Izgubili pa so posvojenci in njihovi potomci zakonite dedne pravice po sta.ših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih: seveda pa tudi ti nimajo zakonite dedne pravice po posvojencih in njihovih potomcih.
Določilo o izločitvi gospodinjskih predmetov, kije bilo do sedaj samo v prid preživelemu zakoncu in njegovim potomcem, se razširja tudi na posvojence in njihove potomce, če so živeli z
zapustnikom v istem gospodinjstvu.
Oporočitelj lahko sedaj delno ali popolno odvzame nujni delež v korist njegovih potomcev ne samo svojemu potomcu ampak tudi posvojencu.
Oporoko lahko napravi vsak, kdor je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti; zvezni zakon je zahteval starost 16 let.
Povsem nova so določila o omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti. V skladu s socialističnimi in družbenoekonomskimi načeli je, da sc dedičem vzame pravica, da bi dedovali po’zapustniku, za katerega pa za časa življenja niso skrbeli in je zato ta moral prejemati družbeno pomoč. Dedovanje sc omeji do višine vrednosti prejete pomoči in se izvede tako, da se ustrezen del zapustnikovega premoženja izloči iz zapuščine in postane družbena lastnina. Zakon pa daje dedičem možnost, da v soglasju . z družbeno pravno osebo, ki je dajala pomoč, dedujejo zapustnikovo premoženje, če se obvežejo tej povrniti vrednost dane pomoči. Družbeno pravna oseba, ki je dajala zapustniku pomoč, se lahko odpove pravici do povračila te pomoči, če nastopajo kot zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci in so ti sami potrebni socialne ali druge pomoči družbene skupnosti.
Stefan simončič
Parkiranje v Ljubljani je po novem urejeno tako, da se 18. ure. Vostalem času je parkiranje časovno neomejeno; preusmerjen, označenih je veliko enosmernih cest, na katerih so parkirne ure. Za 20 minut parkiranja mora voznik plačati 1 dinar, in sicer ob delavnikih med 6. in 20. uro.
Razen tega je v Ljubljani več parkirišč, na katerih je parkiranje vozil časovno omejeno, je pa brezplačno. To so tako imenovane modre bone, zaznamovane na cesti z modro črto. Na takih parkiriščih mora imeti voznik lastno uro, nameščeno na vidnem mestu vetrobranskega stekla. Na uri se v času parkiranja mora videti čas prihoda in čas odhoda s parkirišča. Na tako označenih mestih za parkiranje se lahko voznik zadrži največ
dve uri, in to vsak delavnik od 6. do 18. ure. V ostalem času je parkiranje časovno, omejeno.
Vozniki pa naj ne pozabijo, da vsa napačno parkirana vozila po nalogu miličnika odpelje „pajek“. Ko pride voznik po svoj avto, mora plačati stroške za’ odstranitev vozila v znesku 500 dinarjev, razen tega pa še kazen za prometni prekršek zaradi nepravilno parkiranega vozila. C e voznik sam prej odpelje avto ali medtem, ko je miličnik že poklical na pomoč „pajka“, mora lastnik vozila plačati polovico določene kazni in stroškov za odvoz vozila.
Iz priložene skice je videti iz vrisanih puščic, katere ulice v Ljubljani so enosmerne in na katerih poteka promet v obeh smereh.
VELJA KOČIČ
PROMETNI RfcZIM V LJUBLJANI
zanje pa je bila smešno nizka. Enega je dal celo za 1.000 dinarjev. Da kupci niso nič posumili? To se bo izkazalo v postopku.
Prehiteti za vsako ceno
Objestna vožnja pod vplivom alkohola je zahtevala žrtev
26-letni Branko Pirc iz Novega mesta je bil zaradi krivde hude prometne nesreče obsojen na leto dni zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za 8 mesecev.
Nesreča se je pripetila 4. julija lani, ko je Pirc v svojega fička naložil družbo in po že preccj zaužiti pijači so hoteh še na ples v Staro vas. Zvečer so sc odpeljali iz mesta po ccsti proti Šentjerneju in pred Mokrim poljem naleteli pred seboj na AMI 8, ki gaje vozil Jože Vukčevič. Pirc ga je skušal prehiteti, vendar je voznik amija še povečal hitrost in tako rekoč ni pustil, da bi šel fičko mimo. Pirc se je končno odločil za vsako ceno priti mimo. Pri prehitevanju je zapeljal na bankino, spregledal drog in se vanj zaletel ter ga podrl, avto pa sc je prevrnil na travnik.
Trčenje je bilo tako hudo, da je Pirčeva sopotnica 17-letna Amalija Medle takoj podlegla poškodbam, medtem ko so bili njena sestra Danica, Ivan Brulc in voznik Pirc laže ranjeni, avto pa povsem razbit.
Senat okrožnega sodišča je prišel do sklepa, da se je nesreča zgodila na tak način, čeravno je priča Vukčevič trdil, da Pirca ni ovirai pri prehitevanju. Senat je verjel obtoženo! in njegovim sopotnikom, ki so od začetka trdili enako, vendar je imel pred očmi tudi več obtežilnih okoliščin za Pirca, kot so: vozil je dokaj vinjen, zato je pri vožnji postal predrzen in objesten. Olajševalno zanj pa .je, da je bil prvič na zatožni klopi in da mora skrbeti ža otroka. Razen zaporne kazni in odvzema vozniškega dovoljenja mu je sodišče prisodilo še plačilo premoženjskopravnega zahtevka očetu Medle tove. Sodba še ni pravnomočna.
VRTAČA: PREMALO PREVIDNOSTI - Mirko Lipar iz Črnomlja je 12. novembra popoldne vozil osebni avto od Štrekljevca proti Semiču. V Vrtači je zavijal na levo, za njim pa je pripeljal po levi osebni avto Janez Ivanetič iz Osojnika in zadel Liparjev avto. Gmotne škode je za 12.000 dinarjev.
LUTRSKO SELO: PRIKOLICA SE JE ODPELA - Janez Jerič iz Male Račne je 13. novembra dopoldne vozil osebni avto-iz zagrebške smeri proti Novemu mestu. Pri Lutrškem selu se mu je odpela prikolica in zdrsnila na levo, prav takrat pa je mimo pripeljal s tovornjakom Mirko Kovačič z Grma pri Trebnjem. Prikolica je zadela v njegov tovornjak, ki je po trčenju zapeljal na bankino in obstal. Ugotovili so, da naprava za priključitev prikolice na osebni avto ni bila v redu. Škodo cenijo na 15.000 dinarjev.
NOVO MESTO: TRČIL V DVE HI Sl - 20. novembra zvečer je No-vomeščan Anton Oberč vozil osebni avto po Cesti herojev in pri križišču z Ulico talcev M vrl. Avto je najprej zaneslo v hišo, kjer je servis Gorenje, od tam pa ga je odbilo v hišo na Ulici talcev. Pri nesreči se je voznik laže poškodoval, gmotne škode pa je za 20.000 dinarjev.
NOVO MESTO: DEČEK. NA CESTI - 21. novembra popoldne je Novomeščan Drago Brulc vozil osebni avto po Partizanski cesti, pri bolnišnici pa je s pločnika nanado-ma skočil na cesto 10-letni Marjan Kužnik z Ragovske ceste. Brulc je otroka zbil na tla. Dečka so v bolnišnici obdržali na zdravljenju.
iz
za
RUMANJA VAS: KONJ PREIT AVTO - Viktor Avsenik iz Dol. Toplic je 16. novembra popoldne vozil osebni avto mimo Rumanje vasi, z dvorišča Jožeta Vovka pa je na cesto nenadoma pritekel konj. Voznik je sicer zavrl in se skuši :ogniti, kljub temu pa je konja _adel in je gmotne škode za 7.000 din. Konj je bil laže poškodovan.
LOČNA: NA PREHODU ZADET - Novomeščan Ivan Šiška je 16. novembra zvečer vozil osebni avto od Mačkovca proti mestu, pri tovarni zdravil pa je na prehodu za pešce zadel I ranca Grmovška z Daljnega vrha, ki je stopal čez cesto. Grmovška so ranjenega prepeljali v bolnišnico.
1
BRŠUN:	PRITISNIL NA
PLIN. .. Novomeščan Zdravko Devic je 18. novembra dopoldne vozil z avtom proti Bršlinu in je na prehod čez progo zapeljal ravno takrat, ko so se spuščale zapornice. Pritisnil je na plin, toda pri naslednji zapornici je zadel 11-lctno Pavlo Pargre z Muhabera. Deklico so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov in več prask.
DOBRNIČ: OSEBNI AVTO V KOMBI -	18. novembra okrog
poldneva je Jože I rance iz Stranske vasi vozil osebni avto od Dobrniča proti Mimi peči. Med potjo je na nepreglednem ovinku pripeljal naproti dostavni avto Jože Pungerčar iz Mirne peči. Med srečanjem je osebni avto zaneslo v kombi, tako da je za 5.000 din škode.
MAHAROVEC:	OBLEŽAL V
NEZAVESTI - 9-letni Franc Luzar iz Maharovca se ie 18. novembra popoldne vozil s Kolesom do cesti od Dol. Maharovca proti Šentjerneju. Peljal sc je za vprego, naloženo z lesenimi odpadki, naeknkrat pa se je odločil zapeljati mimo. Zavil je v levo, takrat pa jc naproti pripeljal z avtom Alojz Žnidaršič iz Šentjerneja. Kljub zaviranju je otroka na kolesu zadel, da je obležal na tleh v
nezavesti. Takoj so ca odpeljali v jbolnišnico, medtem ko je gmotne škode za 5.500 dinarjev.
CESTA SE POSEDA - Magistralna cesta Kočevje—Brod na Kolpi, ki je bila odprta pred letom dni, se poseda na krajšem odseku pri bivšem tunelu nad Vas-Faro. Ker je ta del ceste komaj še prevozen, že urejajo novo traso (na fotografiji je vidna zgoraj levo), ki je pomaknjena bolj v hrib. (Foto: Primc)
CESTA NI PROSTOR ZA IGRO! - 6-letni Matej Mišura in 9-letni Ernest Košak iz Cegelnicc sta se 19. novembra dopoldne z žogo igrala na cesti, pa je prišlo do nesreče. Mimo-je pripeljal na kolesu 15-lctni Slavko Berus, trčil v Mateja in še sam padel po cesti. Z odrgnjenimi komolci sc je stvar končala, vendar naj si fantje zapomnijo, da cesta ni primeren prostor za igro!
16
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: RIA BAČER
GETRTK0V INTERVJU
Ne vsi pod eno streho
O reorganizaciji novomeške krajevne skupnosti se že dolgo govori. Medtem ko eni predvideno ustanovitev več manjših krajevnih skupnosti pozdravljajo, so nekateri mnenja, da kar naprej nekaj reorganiziramo in spreminjamo povsem po nepotrebnem. Nekaj pojasnil o tem smo prosili Franca Cvelbarja, predsednika Mestne konference SZDL v Novem mestu:
„Krajevna skupnost Novo mesto je zdaj z okoli 18.000 prebivalci ne le ena največjih daleč naokrog, marveč je po številu prebivalcev tudi ena največjih v republiškem merilu. Slabosti tako velike samoupravne tvorbe se kažejo predvsem v tem, da tolikšno število ljudi ne more neposredno odločati. Kandijanar-ji pa Bršlinčani, prebivalci Mestnih njiv in oni iz naselja na Drski se med seboj ne poznajo. Vsak predel ima druge, njemu lastne potrebe in interese. “
— Socialistična zveza ima drugačno teritorialno razporeditev v mestu kot krajevna skupnost, Zveza borcev spet drugo območje, Zveza komunistov svoje. Tako pravzaprav ne veš, kam spadaš. Ali bo reorganizacija prinesla enotnost tudi na tem področju?
.Jiavno to je eden glavnih razlogov, da bomo namesto ene same imeli na območju Novega mesta deset krajevnih skupnosti. Za primer povem, da je Socialistična zveza že zdaj imela 12 osnovnih organizacij, ustanovljenih pred poldrugim letom. Že takrat smo se odločili, da bomo po končani organizacijski spremembi SZDL prilagodili temu tudi območja krajevnih skupnosti. Javne razprave o tem bodo v kratkem končane. ‘
- Kako bo torej razdeljeno območje krajevnih skupnosti in kdaj?
„Predvideno je, naj bi na desnem bregu Krke osnovali krajevno skupnost Irča vas-Brod, Šmihel, Nad mlini-Grm, Majde Šilc, Žabja vas in Gotna vas. Na levem bregu reke pa bodo delovale krajevne skupnosti Bršlin, Center in Mestne njive-Ločna. Povsod na teh ob-
močjih, z izjemo Žabje vasi, so bile zdaj osnovane soseske, ki so se izkazale za uspešne v raznih akcijah. Omenim naj le primer soseske Majde Šilc, kjer so urejali igrišče, pod Trško goro so izvedli asfaltiranje in v Ločni eno največjih akcij -gradnjo zdravstvenega doma. Vse te soseske so sicer delale samostojno, vendar pod okriljem in imenom krajevne skupnosti. “
- Imeli bomo torej 10 krajevnih skupnosti na območju mesta, kako pa bo poskrbljeno za njihovo usklajeno delovanje?
„ Vsaka krajevna skupnost bo imela svoje organe, svojo skupščino, vendar bo po 5 delegatov iz vsake krajevne skupnosti tvorilo skupščino skupnosti krajevnih skupnosti Na tej ravni bomo usklajevali delovne programe in načrtovali skupne večje akcije, za katere so zainteresirani vsi prebivalci mesta. Novo je, da bo imela nova skupnost krajevnih skupnosti strokovno službo s štirimi zaposlenimi. Imela bo tajnika, računovodjo, referenta za SLO in družbeno samozaščito ter administratorko. Za vsako krajevno skupnost se bo posebej vodilo knjigovodstvo, vendar bo vse posle zanje opravljala strokovna služba. Tudi za tajnike posameznih krajevnih skupnosti bo poslej laže. Po novem bo prišel tajnik k strokovni službi in bo naročil: „Pretipkajte zapisnik, razpošljite vabila itd. “
- Kako bo z denarjem? Bo z njim razpolagala vsaka krajevna skupnost zase ali bodo sredstva združena?
„ Vsaka krajevna skupnost bo sama razpolagala z denarjem, toda le v knjigovodskem smislu, ker z računi in plačevanjem ne bodo imele več opravka. Vse to bo šlo prek skupne strokovne službe. V bistvu bodo sredstva združena, kako bodo razdeljena, pa bodo določali vsako leto s programom del “
- In če se bo kasneje pokazalo, da tudi taka organizacijska sprememba ni prava?
„Bomo organiziranost vnovič prilagodili potrebam. Nujno je začeti, ker smo si edini, da je ena krajevna skupnost prevelika, če pa je ravno število deset pravšnje, bo pokazal čas. Lahko bomo ustanovili kakšno novo krajevno skupnost ali pa morda dve združili Nova organizacija krajevnih skupnosti naj bi stekla takoj po novem letu in čez nekaj mesecev bomo vedeli, če so spremembe uspele. “
R. B.
V treh letih jih je desetkrat več
V novomeški občini uživa starostno pokojnino že 2053 kmetov, kaže pa, da nekateri poznajo le pravice, na dolžnosti
pa kar pozabljajo — Samo polovica jih redno plačuje prispevek!
Ob tem, ko radi govorimo, da na kmete družba pozablja, imejmo pred očmi tudi drugo plat: v manj kot treh letih je bilo uživalcem kmečkih pokojnin izplačanih skoro 17 milijonov dinaijev.
Da bi izenačili socialne in zdravstvene pravice delavca in kmeta, je bilo leta 1972 uvedeno starostno zavarovanje kmetov. Prvo leto so pridobili pravico do minimalne pokojnine kmetje, stan nad 75 let, in kmetje borci po 70. letu. V letu 1974 se je starostna meja pomaknila za 5 let navzdol, od lani dalje pa za nadaljnjih pet let. Tako smo imeli v minulem letu 1830 zavezancev prispevka za kmečko pokojnino starejših od 65 let, 442 jih je dopolnilo 61 let, 1001 zavezanec sodi v skupino med 41. in 60. letom, 107 pa je bilo mlajših.
Medtem ko je leta 1973 v naši občini uživalo kmečko pokojnino samo 288 upravičencev, se je njih število naglo povečevalo. V letu 1974 jih je bilo 940, lani 1710, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je starostno pokojnino dobivalo že 2053 kmetov. Tudi znesek kmečke pokojnine, ki je v prvem letu znašal res malo — 250 din na mesec, se je letos
povzpel na 410 dinarjev. Kmetje prejemajo pokojnino z varstvenim dodatkom. Seveda tudi to še ni dovolj, da bi lahko kdo s tem denarjem kril vse potrebe, še vedno pa je mnogo boljše kot nič. Preden smo tako zavarovanje uvedli, so bili starejši kmetje za vsak dinar povsem odvisni bodisi od svojcev ali pa od socialne službe. Zdaj ima starejši možakar svoj denar vsaj za cigarete in golaž s pivom, kadar gre v mesto.
Trenutno stanje je: 60 odstotkov zavezancev prispevka že uživa pokojnino, in v manj kot treh letih izplačanih 16,940.223 dinarjev v ta namen tudi niso mačje solze. Od 1973 do zdaj se je spremenil tudi način financiranja teh pravic. Medtem ko so do 1. januarja letos manjkajoča sredstva krile občine, jih zdaj zagotavljajo delovni ljudje po dogovorjeni stopnji prispevka. Ugotovitev davkarije pa je: preko 6 milijonov dolga; večino tega izvira iz prejšnjih let. Drži kot pribito,
da kmetje od družbe dobijo veliko več, kot dajejo za starostno zavarovanje. Od leta 1973 do konca septembra letos je bilo odmerjenega 15,720.907 dinarjev prispevka za starostno zavarovanje, kmetje pa so plačali le 9,770.126 dinarjev. Samo polovico zavezancev prispevka je rednih plačnikov, četrtina jih plačuje občasno, nekateri pa niso plačali še niti dinarja. Letos poleti so izdali 686 sklepov o prisilni izterjavi, rezultat te akcije pa je bil: 156 kmetov je obveznosti poravnalo v celoti ali delno, v 261 primerih je šel predlog za vknjižbo, v 279 primerih pa je predlagan rubež živine. Kaj narediti? Novomeška davkarija že najmanj 5 let ni imela opravka z rubeži in se te oblike izogiba, kolikor se da.
Očitati nehumanost bi bilo težko, ker so na predlog krajevnih skupnosti prerešetali vse primere, pri katerih gre za resnično plačilo nezmožnosti. Od 2.786 prošenj za odpis davka je bilo zavrnjenih samo 503. Odpisanega je bilo 1,860.566 din prispevka, občina pa je doslej iz svojih sredstev plačala Skupnosti starostnega zavarovanja
kmetov že preko 108.000 dinarjev. Pred kratkim so odpisali spet 46.844 din davka 43 zavezancem in tako naprej. Dejstvo je, da je vedno več upravičencev do kmečke pokojnine, da ta narašča, da pokojnino ljudje redno prejemajo, med tem pa je v tem skladu za okrog 6 milijonov dolga.
Zdaj odločamo o dedku Mrazu
Bomo vendarle podprli enotno akcijo, da ne bo spet starih napak?
Razlikovanju in neenotnemu praznovanju ob dedku Mrazu bi se morali v socialistični družbi odreči, vendar prejšnja leta taki predlogi posameznih družbenopolitičnih organizacij in nekaterih kolektivov niso rodili sadov.
Ponekod so se izgovarjali, da je zamisel o skupni akciji prišla prepozno, da so ze sklepali o obdaritvi; drugod so se bali, da kljub akciji enotnosti vseeno ne bo, pa je prihajalo do razlik. Naravnost bodlo je v oči, da so bili otroci nekaterih zaposlenih dvakrat obdarovani: v de-
SEMINAR ZA MLADE
Občinska konference ZSMS Novo mesto je minulo soboto pripravila seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSMS. Na izobraževalnem seminarju je sodelova-
lo	110 mladih družbenopolitičnih delavcev, poslušali pa so predavanja o metodah in oblikah družbenopolitičnega dela, o vodenju sestankov, kadrovski politiki, nalogah osnovnih organizacij ZSMS itd. Seminar je docela uspel, razočarale so le delovne organizacije, ki dela OK ZSMS ne jemljejo dovolj resno, saj so na seminar poslale premalo svojih predstavnikov.
ZA DAN REPUBLIKE
V	počastitev 29. novembra bodo imeli v več krajih proslave, razne svečanosti in kulturne prireditve. Osrednja proslava za Novo mesto bo
27. novembra v Domu kulture. Popoldne ob 17. uri je program namenjen pripadnikom JLA, ob 19.30 pa ostalemu občinstvu. Večjo proslavo, združeno s pobratenjem in srečanjem starostnikov, bodo imeli
28. novembra ob 10. uri v Birčni vasi, na krajevno običajen način pa bodo ta dan počastili tudi na Slat-niku, v Šentjerneju, Dol. Toplicah, Žužemberku in drugod.
*
1
NA GRADBIŠČU VSE ŽIVO! Za novomeško kavarno pri avtobusni postaji je zadnje tedne nastalo veliko gradbišče. Tu bo stal moderen novomeški hotel podjetja „Gorjanci“. Tak turistični objekt v mestu že dlje časa potrebujemo, saj vsakega malo zahtevnejšega gosta napotimo na Otočec. Zatrjujejo, da bo novi hotel s 100 posteljami odprt, še preden se bo pisalo leto 1978. (Foto: R. Bačer)
lovni organizaciji mame in očeta, pa še v krajevni skupnosti, medtem ko so drugi dobili le skromna darilca na terenu.
Letos je občinska konferenca SZDL skupno s sindikatom in občinsko Zvezo prijateljev mladine že sredi oktobra razposlala pismen predlog za enotno ackijo in združevanje sredstev, da vsaj pri otrocih ne bi bilo tolikih razlik. Predlagajo, naj bi bile za vse otroke od 25. decembra do zadnjega dne v letu enotne prireditve z bogatim programom v novomeški športni dvorani. Kolikor bi bila zmogljivost le premajhna, bi enoten program z obdaritvijo organizirali, posebej le še v Šentjerneju in v Žužemberku. Tako bi bili otroci obdarovani z enotnimi darili od 2. do dopolnjenega 10. leta starosti, velja pa tudi za otroke tistih delavcev, ki so zaposleni na območju naše občine, stanujejo pa drugod. Zanje bodo darila prejele delovne
TOVORNJAK 2E VOZI
Krajevna cesta Brezova Reber-Veliki Lipovec je dograjena, vendar pa bo uradno odprta za ves promet šele spomladi. Zaenkrat po tej cesti vozi le tovornjak, ki pobira mleko, sicer pa je potrebno počakati, da se cestišče utrdi. Uradno otvoritev ceste najteže čakajo šolarji iz Vel. Lipovca, ki morajo še vedno peš skozi Boršt do avtobusa.
NOV DALJNOVOD
Vasi Vrhovo, Gorenji in Dolenji Križ ter Vrh pri Žužemberku bodo te dni dobile nov električni daljnovod z močnejšo transformatorsko postajo. Tako v teh vaseh ne bo več toliko nevšečnosti zaradi slabega električnega toka. Veliko je bilo škode na gospodinjskih aparatih in raznih priključkih za kmetijstvo, zdaj bodo tudi ti stroji uporabni. Izvedba del se je zakasnila za dve leti zaradi objektivnih težav, vendar bo pridobitev tudi zdaj dobrodošla. Nekateri uporabniki boljšega toka, ki niso hoteli plačati svojega deleža podjetju Elektro Ljubljana, pa bodo imeli varovalke z omejeno močjo vse dotlej, dokler ne bodo poravnali obvgznosti, kakor so jo vsi drugi krajani.
NOVOGORIŠKI OBISK
Minuli ponedeljek in torek je Novo mesto obiskala mladinska delegacija iz novogoriške občine in sc na Dolenjskem zadržala dva dni. Mladi Novogoričani so najprej obiskali tovarno zdravil Krka in se pogovarjali o mladinskih problemih s predstavniki iz te velike delovne organizacije, po ogledu muzeja pa so obiskali osnovno organizacijo ZSMS Sttaža in aktiv v Praprečah. V torek so si gostje ogledali K1C Grm, obiskali Straški Novoles, v popoldanskih urah pa so sc na seji predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
organizacije, kjer delajo starši.
Da bi lahko akcijo o enotnem dedku Mrazu izpeljali, je bil predložen v podpis samoupravni sporazum, ki so ga do srede novembra že podpisale mnoge delovne organizacije, med njimi večji kolektivi, kot so Krka, tovarna zdravil, Labod, Pionir-gradbeni sektor, Iskra Šentjernej in Žužemberk in še nekateri drugi. Vsaka delovna organizacija naj bi prispevala po 50 din na zaposlenega, kar bi predvidoma zadostovalo za obdaritev približno
13.000	otrok. Šolarji od četrtega do osmega razreda bodo dobili kolektivna darila.
Vsekakor bo za otroke mnogo bolj pomembno doživetje z bogatim programom v športni dvorani, kamor bodo z avtobusi vozili otroke tudi iz bližnjih krajev. Komisija, ki pripravlja program, zagotavlja, da bo za pravljično okolje in ozračje tokrat res dobro poskrbljeno. Stvar delovnih ljudi je, da v svojih delovnih organizacijah predlagajo in zahtevajo podpis tega sporazuma, sicer bodo kasneje zaman očitki o nesocialističnih razlikah. Naj omenimo še, da so na tak način uspešno organizirali novoletno praznovanje že v več slovenskih občinah, pa jim ni bilo žal. Za odločitev pa je zadnji čas, kajti izjave delovnih organizacij, s katero se obvezujejo združevati sredstva, je treba nemudoma poslati. Uradni rok je tako že zamujen.
Predalniki so krivi?
Medtem ko akcija za nove naročnike Dolenjskega lista na podeželju kaže prav lepe uspehe, sta bila v novomeški občini v mestu najboljša tista dva poštarja, ki sta dobila vsak po tri nove člane iz velike družine domačega časnika.
Od kod takšna razlika in zakaj, smo skušali izvedeti od Toneta Gabrijela, šefa PTT sektorja v Novem mestu.
-	V zagovor naših poštarjev, ki so v pridobivanju novih naročnikov „slabi“, bi rad povedal, da je po vaseh in v okolici mesta
že težko najti hišo, kjer časopisa ne bi imeli, v mestu pa poštar pri stotinah družin ne pride v stik s stranko. Po stolpnicah in blokih so predalniki za pošto, tako naš človek sploh ne vidi naslovnika pošte in ga ne more vprašati in nagovoriti, da bi se naročil. Tudi to je, da bi kateri poštar obhodil blok, ampak ljudi ni doma. Dopoldne so nenavadno stranke v službi, popoldan pa je poštar prost “
—	Mislite, da je to edini in najtehtnejši vzrok, da v Novem mestu samem ne prodremo tako med ljudi kot na vasi?
„Razen tega, kar sem že rekel, je v mestu krivo tudi to, da ljudje kupujejo množico raznih časopisov v kolportaži. Vem, da tudi Dolenjski list mnogi kupujejo na tak način in da ga zato včasih v trafikah zmanjka. So pa ljudje, ki niso naročniki, pa bi p,o svoji službeni dolžnosti mora-
li	spremljati domači list. Pri njih je najbrž vprašanje odnosa do obveščanja sploh. Ločiti moramo namreč obveščanje od lažjega zabavnega branja."
Novomeška kronika
NE POMISLIJO NA NEVARNOST - Zadnje čase je Ljubljanska cesta proti kolodvoru večkrat na debelo posuta z meljo, ki se ob dežju lepi in povzroča nevarnost za promet. Cesto so sicer komunalci izpirali, toda kdor cesto onesnažuje, bi moral stroške čiščenja plačati. Krivca najbrž ni težko najti.
EDEN MANJ KOT STO - Pretekli teden se je na novomeški transfuzijski postaji zglasilo 99 prostovoljnih dajalcev krvi. 20 jih je prišlo iz kolektiva tovarne Novoteks, 20 dijakov iz gimnazije Novo mesto, 11 iz Novolesa, 6 iz Iskre, 6 iz IMV, 5 iz Zdravilišča Šmarješke Toplice, 4 iz Krke in 27 ostalih. - V imenu bolnikov: najlepša hvala!
SAMO TRIJE PORODI - V novomeški porodnišnici so minuli teden rodile tri mamice z območja ■ mesta, in sicer: Zdenka Blatnik iz Ulice Majde Šilc 22 — Janjo, Sonja Muhič z Zagrebške 16 - Janeza in Taja Švent iz Kettejevega drevoreda
-	sina Jaka.
PRVI SNEG! - V nedeljo zjutraj smo se Novomeščani zbudili ob 2 cm debeli snežni odeji, medtem ko so bili Gorjanci že dan poprej pobeljeni. S snegom so se otroci že navsezgodaj obmetavali, vendar ga je že okrog poldne povsem pobralo.
SPET MALO IZBIRE! - Čudno, kako na novomeški tržnici od tedna do tedna niha izbira blaga. V ponedeljek smo bili spet slabo založeni in veliko stojnic je bilo praznih, medtem ko je bil konfekcijski del tiga poln kot običajno. Prodajali so endivijo po 5.60 din, karfijolo po 12,50 din, čebulo po 13,30 din, jajca po 2.30 din, grozdje po 14,50 din, hruške po 17 din, jabolka po 7.80 din, mandarine po 23.80 din in limone po 17 din kilogram.
/
Ena gospa je rekla, da se v Novem mestu godijo čudne stvari, med njimi tudi ta, da starši prijavljajo otroka v vrtec, takoj ko zdravnik ugotovi nosečnost ...
St. 40 (1427) - 25. novembra 1976
f » ) *
% % s %
% * % * % % % % % h * * *
> ». k Ir I
* '
V v
DOLENJSKI LIST
17
>. v. v > t. * * \ \ u i ' - n > * . ♦. u \, i i .	i—n	o
!•	•«.	*	•*.	V	\	r+.	**	v a V V %	\	-v	V	*	*	•	*	»i	*.	^	^
ZAPOSLOVANJE NI ZASTONJ
V samoupravnem sporazumu o temeljih zaposlovanja za brežiško občino je v srednjeročnem obdobju za uresničevanje programa predvidenih 5,7 milijona din. Od tega deleža bo brežiška občina prispevala dva milijona din za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, 3,6 milijona din pa za redno dejavnost skupnosti. Samoupravni sporazum bo obveljal, ko ga bodo podpisali občinska skupščina, sindikat, občinska konferenca SZDL ter pooblaščeni delegati v temeljnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih.
VODOVOD V CERKLJAH
Cerkljanski vodovod je nujno potreben rekonstrukcije, razen tega pa želijo obenem speljati vodovodno omrežje v vse vasi krajevne skupnosti. Sedaj oskrbuje vodovod 496 gospodinjstev v trinajstih vaseh, vendar že odpoveduje, saj so ga 1933. leta zgradili za polovico manj gospodinjstev. Obnoviti ga nameravajo v dveh etapah. Zadnjo bodo končali 1979. leta.
KMALU NARED — Na dvorišču brežiškega gradu so te dni položili nov tlak. Brežice so tako dobile zelo lep prostor za kulturne in druge prireditvena prostem. (Foto: JožicaTeppey)
Na delo - za mirno spanje!
Večina tozdov, OZD in krajevnih skupnosti je s podpisom samoupravnega sporazuma dala svoj pristanek za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v brežiški občini. Za danes je sklicana prva seja skupščine. Zbor uporabnikov vodijo delegacije krajevnih skupnosti, člane zbora izvajalcev pa delegacije gasilskih centrov.
Ustanovitev skupnosti obeta po mnenju predsednika iniciativnega odbora Ivana Leskovca vrsto izboljšav, predvsem pa načrtno skrb za popolnejšo varnost občanov ter družbenega in zasebnega premoženja. Toxpo-meni, da se bo razširil tudi krog tistih, ki so odgovorni za boljšo preventivo. V brežiški občini je
nosila to breme pretežno gasilska organizacija. Njena armada je močna, saj šteje 1440 članov. Med njimi je 980 moških, 60 žensk, 80 mladincev in 320 pionirjev. Ti so organizirani v 32 prostovoljnih gasilskih društvih v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
Območje brežiške občine je
Žirija za podeljevanje Priznanj OF Slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Brežice objavlja v skladu z 8. členom pravilnika o podeljevanju Priznanj O F slovenskega naroda
RAZPIS
o podelitvi Priznanj OF slovenskega naroda za leto 1977
Priznanje OF slovenskega naroda se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim aktivnim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja v občini.
Predlog za podelitev Priznanj OF podajo organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi za občane, ki delajo v društvih, samoupravnih skupnostih, delovnih in drugih organizacijah. Organizacije SZDL lahko podajo predloge tudi za družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva. K K SZDL naj podajo predloge na posebnih obrazcih (popisnicah), ki jih prejmejo od žirije za podeljevanje Priznanj O F slovenskega naroda pri OK SZDL Brežice. Krajevne konference SZDL morajo predloge pismeno utemeljiti.
Predloge za podelitev Priznanj OF slovenskega naroda sprejema žirija za podeljevanje Priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Brežice do vključno 15. februarja 1977. Pozneje prispelih predlogov žirija ne bo upoštevala.
Novo v Brežicah
SLABA IZBIRA - Kupci že nekaj časa opažajo, da je brežiška trgovina zelo slabo založena z nekaterimi • predmeti in da marsikakšne malenkosti sploh ni mogoče kupiti, čeprav so po združitvi mnogi pričakovali nasprotno. Tako na primer v Brežicah ni mogoče kupiti stekla in celo po zadrge je treba v Zagreb, ker povsod stremijo po manjših zalogah, da jih ne bi več bremenile. Kdo ima zdaj prav, kupec ali prodajalec?
SPREMEMBE V HRASTI NI -Občinska skupščina je naročila izvršnemu svetu, naj najkasneje do konca leta pripravi predlog za spremembo zazidalnega načrta na območju Hrastine. Pri tem naj upošteva vse spremembe, ki so nujne v Aškerčevi in Gregorčičevi ulici, in po potrebi tudi drugod.
. PREMALO POSPEŠEVALCEV -Agrario oziroma njen tozd za kooperacijo čakajo odgovorne naloge, ki izvirajo iz srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v občini. Uspeh bo v marsičem odvisen od učinkovitosti pospeševalne službe, ki usmerja zasebno kmetijstvo. Prav zato bi nujno potrebovali več pospeševalcev, da bi se ti lahko specializirali, saj je mogoče, da eden vodi sad-jarstvo in živinorejo in poljedelstvo, pri tem pa se ne more zares temeljito posvetiti enemu področju. KAKO SE BO KONČALO? -
n-ovinsKa galanterija na Bizeljs sodi med kolektive, ki se nikakor ne morejo izkopati iz životarjenja, četudi je matična organizacija dala obetajoče obljube. Občinska s
skupščina bo o njej letos še razpravljala, za kar želi do konca decembra dobiti temeljito informacijo o dosedanjih naložbah v obrat in tudi tem, kdo je kaj investiral.
BREŽIŠKE VESTI
razdeljeno na sedem gasilskih centrov, kar zagotavlja hitro intervencijo ob izbruhu požara ali druge nesreče. Seveda niso še povsod zadosti opremljeni za učinkovit spopad z ognjem. Nevarnosti je v sodobnem času vedno več in učinkovito jih lahko obvladajo le strokovno usposobljene in moderno opremljene ekipe.
Leskovec meni kot dolgoletni gasilski delavec, da nova skupnost za varstvo pred požarom lahko marsikaj pospeši, izpelje sistematično izobraževanje občanov, organizira močne, tehnično brezhibno opremljene centralne enote, spodbuja kadrovsko krepitev industrijskih in vaških gasilskih društev, zahteva boljši nadzor nad gasilskimi avtomobili, brizgalnami in drugimi pripomočki, pa tudi sprotna popravila in zamenjavo izrabljenih orodij. Pregledi delovnih organizacij, obrtnih delavnic in zasebnih stanovanj bodo na zahtevo skupnosti vsaj dvakrat na leto in tudi to bo korak do večje varnosti, do mirnejšega spanja.
J.T.
SREČANJE ZBOROV
V soboto, 20. novembra, sta priredila skupen koncert pevska zbora iz Stare vasi in Pišec. Predstavila sta se občinstvu na Bizeljskem. S tem srečanjem začenjata obdobje tesnejšega sodelovanja pevcev iz dveh sosednjih krajevnih skupnosti.
SPORAZUM PODPISAN
Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 so predstavniki delovnih organizacij brežiške občine na pobudo sindikata pobrisali 11. novembra. To je bilo samo formalno dejanje, kajti delavci so ga na zborih sprejeli že julija.
KAM DENAR KZS?
Kmetijska zemljiška skupnost v brežiški občini bo iz sredstev, la jih bo dobivala za spremembo namembnosti kmetijskih zemljšč, sofinancirala hidromelioracije in agromelioracije na območju Gabemice, Sromljice, Sotle in Dramlje. Skupnost bo poslej skrbela tudi za zložbo zemljišč, da bi postopoma zaokrožili čimveč razdrobljenih kmetij.
BOLJŠE TELEFONSKE ZVEZE. Delavci PTT podjetja polagajo ob cesti proti železniški postaji v Brežicah nov telefonski kabel, ki bo vodil tja do Globokega. (Foto: J. Teppey)
Kruh za delavca še ni vse
Krško se razvija v veliko delavsko središče, kateremu je nujno potreben kulturni dom Prinodnje leto dograjen — Ponos občanov oo 500-letnici mesta
Toliko gradbišč kot letos v krški občini še ni bilo. Dokončani so ali še bodo veliki industrijski objekti, ki pomenijo v razvoju občine velik skok naprej. Med njimi je tovarna eduloze, pa tovarna karto-nažnih izdelkov, ogromna hala podjetja SOP, nov objekt Splošnega mizarstva, strojna postaja Agrokombinata. V Stari vasi je velik vrvež na gradbišču jedrske elektrarne, kjer je trenutno 1300 delavcev, prihodnje leto pa jih bo še nekaj sto več.
Ob tako hitrem delovnem utripu in nenehnem povečevanju prebivalstva (začasno in za stalno) pa v Krškem čedalje bolj pogrešajo prostore za posredovanje kulturnih dobrin, objekte za rekreacijo ipd. V minulih letih se za to niso resneje zavzeli, ker so videli nujnejše potrebe drugod, v šolah, vrtcih, pri komunalnem urejanju in stanovanjski graditvi. Čas je tekel in nenadoma so se zavedali, da so veliko zamudili in da tako delavsko središče ne more več dihati brez kulturnega doma, brez prostorov za sestajanje občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, brez kino dvorane, učilnic za izobraževa-
nje odraslih in prostorov za društveno dejavnost.
Zaradi teh spoznanj so občani brez pridržkov izglasovali samoprispevek za delavski dom, kjer bodo imeli več možnosti za kulturno in društveno udejstvovanje. Gradbišče za dom je oživelo in objekt mora biti dokončan do občinskega praznika 1977, ko bo v Krškem osrednja počastitev 500-letnice mesta.
Ob delavsekm domu gradijo tudi nov hotel, ob katerem bo zrasla še trgovska hiša. V prvi fazi bo imel delavski dom večjo dvorano s 500 sedeži, manjšo dvorano z 250 sedeži ter prostor za manjše prireditve, kar bo skupaj obsegalo okoli 1500 kvadratnih metrov. V drugi fazi
bodo na vrsti knjižnica, čitalnica in prostori za društveno dejavnost z nekaj nad 900 kvadratnimi metri površine.
Pred delavskim domom bodo ob otvoritvi prihodnje leto odkrili spomenik Matiji Gubcu delo akademskega kiparja Toneta Kralja. Prebivalci Krškega bodo ob jubileju svojega mesta z njim postavili trajen pomnik upornim hrvaškim in slovenskim kmetom in njihovemu voditelju ter tako počastili spomin na tragično bitko na Krškem polju pred 400 leti.
J. TEPPEY
Raka, Kostanjevica in Leskovec vodijo
Predsedstvo občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin v Krškem je na seji 10. novembra sprejelo sklep, da bo ob dnevu JLA podelilo plakete, priznanja in pohvale osnovnim šolam za dobro pripravljene obrambne dneve. Prvo mesto so prisodili osnovni šob na Raki, drugo osnovni šoli v Kostanjevici in tretje osnovni šoli v Leskovcu. Vse tri bodo prejele plakete in priznanja, šoli Koprivnica in Senovo pa bosta dobili pohvalo, ker sta imeli največ obrambnega pouka.
Obrambne dneve na šolah je v obdobju 1975/76 prirejala komisija za družbenopolitično delo in obrambno vzgojo pri občinskem odboru ZRVS Krško v sodelovanju z aktivi rezervnih vojaških starešin in učite-
drugih obrambnovzgojnih akcij. V njih so sodelovali razen učencev in učiteljev rezervni starešine in drugi občani Komisija je na vseh teh akcijah skupaj naštela 97.334 sodelujočih, od tega 4.132 prosvetnih delavcev, 853 članov ZRVS in 955 članov ZZB NOV, Zveze mladine, enot SLO in predstavnikov krajevnih skupnosti	DUŠAN VLADIC
V ATELJEJU KIPARJA ŠTO-VIČKA. Svoja umetniška dela je zapustil občini Krško. Občinska skupščina je pred kratkim sklepala o podpisu darilne listine, s katero izroča vsa dela iz zasebne umetniške zbirke in podarja občini hkrati tudi atelje v Leskovcu. (Foto: J. Teppey)
Učenci osnovne šole na Senovem med reševanjem testov iz obrambne vzgoje.
lji. Doslej so jih imeli v Brestanici, Kostanjevici Koprivnici, Krškem, Leskovcu, Podbočju, na Raki in na Senovem. Razen obrambnih dni so organizirali za šolsko mladino še 60
POSVET V BRESTANICI
Na brestaniškem gradu so se v petek, 19. novembra, sestali člani odbora aktivistov Osvobodilne fronte Kozjanskega okrožja. Seji so prisostvovali razen članov odbora še članica sveta federacije Lidija Sentjurc, predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, člani komisije za zbiranje gradiva iz NOV, predstavnik Posavskega muzeja in drugi. Na seji so imenovali uredniški odbor za pisanje monografije OF na območju Kozjanskega okrožja in spregovorili še o pripravah na proslavo 85-letnice rojstva predsednika Tita ter 40-let-nice njegovega prihoda na čelo KPJ.
Z GRADBIŠČA JEDRSKE ELEKTRARNE V KRŠKEM, kjer so začeli graditi betonski plašč, ki bo objemal kovinski obod reaktorske zgradbe in zagotovil popolnejšo varnost objekta. (Foto: J. Teppey)
Krške novice
ŠE VEDNO PO STAREM
K iški smetarji še vedno odlagajo odpadke zraven pokopališča in stadiona Matije Gubca, čeravno občani negodujejo, saj zarjaveli štedilniki in kupi smrdljivih odpadkov res ne sodijo v bližino teli dveh javnih objektov.
OBVEZNICE SO V BANKI. V Krški občini, kjer so presegli vsoto republiškega cestnega posojila za 40 odstotkov, opozarja štab vse tiste, ki se v akcijo niso vključili, da še niso vsega zamudili Za ceste lahko prispevajo z nakupom obveznic, torej z gotovino, ne z vpisom posojila. S tem se začenja drugi del cestne akcije. Obveznice so naprodaj v banki. Nanje velja predvsem opozoriti zdomce, ki se bodo konec leta vračali na novoletne počitnice.
RAZSTAVA ZNAMK SE ODPRTA. V osnovni šoli Jurij Dalmatin si lahko ogledate jubilejno filatelistično razstavo ob 25. obletnici društva. Društvo je bilo ustanovljeno januarja 1951 in je doslej priredilo že trideset razstav ter dalo v tisk 24 izdaj spominskih ovitkov s priložnostnimi žigi. Za uspešno dejavnost in javno delovanje je lani že drugič osvojilo prvo mesto med slovenskimi društvi. Uspešni so tudi krški zbiratelji znamk. Osem članov je prejelo zlati znak l-ilatelistične zveze Slovenije, dva pa celo zlati znak Filatelistične zveze Jugoslavije.
KRVODAJALCI SO SE PONOVNO IZKAZALI. V četrtek in petek je bila v Krškem in na Senovem krvodajalska akcija, v kateri so našteli 682 odvzemov krvi Optimistična pričakovanja so se tudi tokrat izpolnila in Rdeči križ lahko računa z visoko zavestjo humanosti pri občanih v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Za letos je bilo planiranih 1238 odvzemov, dosegli pa so jih 1614. To pomeni, da je med občani več kot osem odstotkov krvodajcev, s tem pa se te redkokatera občina lahko pohvali
CE DEŽUJE, NI PRAHU. Deževje je priskočilo na pomoč komu-nalcem, ki skozi vse leto niso uspeli škropiti zaprašene tržnice ob avtobusni postaji. A kaj, ko je s slabim vremenom prišel tudi mraz in stojnice bodo čez zimo v glavnem zapuščene. Da bi se le spomladi ne začela spet ista pesem! Sicer pa imamo inšpektorje in še, druge, ki bdijo nad zdravjem občanov, sc tolažijo gospodinje.
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: JOŽICA TEPPEY
šl 40 (1427) - 2j, r-'ver:;!)rct 1976
PREDNOST ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU
11. novembra je bila v Sevnici ustanovna skupščina lduba samoupravljavcev. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Lado Močivnik, psiholog iz Jutranjke. Zahteven program izobraževanja nameravajo izpeljati v sodelovanju z zavodom za kulturo. Samo vodstvo kluba naj bi shajalo z nepoklicno zasedbo. Prva tribuna samo-upravljalcev naj bi bila izvedena že letos.
Tehtne priprave na prehod v usmerjeno izooraževanje — Povezovanje obstoječih možnosti — Povezovanje v Posavje in tudi širše
Na zadnji občinski konferenci ZK so bila pohvaljena prizadevanja v sevniški občini za razvoj usmerjenega izobraževanja v Posavju. Pripravljeno je tudi gradivo za povezovanje osnovnega in srednjega šolstva v sevniški občini, kar je v torek obravnaval tudi občinski izvršni svet.
Razmere v sevniški občini omogočajo predvsem razvoj manj zahtevnih oblik usmerjenega izobraževanja. V občini ni prave srednje šole, ki bi lahko z ustrezno preobrazbo prevzela mladino (računajo, da bi lahko 80 odst. mladih iz občine bilo deležno takega izobraževanja). Ker se je treba pač nasloniti na tisto, kar je, prihaja do pobud za povezovanje sedanje poklicne oblačilne šole in sevniške osnovne šole v šolski
center. Tako bi zlasti vzgajali kader za tekstilno industrijo. Ob tem naj bi ta center prevzel tudi izobraževanje odraslih za tekstilno in konfekcijsko stroko po načelu „Iz dela za delo".
Po sedanjih proučevanjih bi lahko sevniška osnovna šola zagotovila učitelje - profesorje za vse splošno izobraževalne predmete v poklicno oblačilni šoli, pouk strokovnih predmetov pa naj bi bil domena tekstilnih inženirjev. Le-ta -predlog je za dva - naj bi bila zaposlena v Lisci in Jutranjki. Oblikovala naj bi se posebna izobraževalna skupnost za tekstil. Takšna usmeritev ne bi bila nekaj za
vselej danega. Ob rasti, večjem številu učencev in drugih potrebah bi v občini lahko kasneje še vedno ustanovili čisti center za usmerjeno izobraževanje. Sestavljalci gradiva menijo, da je združitev sevniške osnovne šole in poklicne oblačilne šole mogoča že z novim letom.
A. ŽELEZNIK
ASFALT TUDI V LONČARJEVEM DOLU
V petek je bilo v tej vasi asfaltiranih 500 kvadratnih metrov cestišča. Pobudnik akcije je bil vodovodni inštalater Vovk, ki je prispeval 40.000 dinarjev. Krajani želijo, da bi se dela prihodnje leto nadaljevala in so v ta namen že zbrali 288.000 dinarjev. Asfaltirati bi bilo treba okrog 2 km cestišča.
Samo z lopato ne gre več
Krajevne skupnosti pooudnik za nakup cestnin strojev — Za valjarjem na vrsti še greder
Mirenski imv men najmočnejšimi
Tovarna opreme ima že 513 delavcev — V tričetrtletju že 127 milijonov din —
Skrb za kadre
PRIJETNO NAKUPOVANJE — V novi samopostrežni trgovini sevniškega Trgovskega podjetja tudi blagajne ne bi smele biti ozko grlo, saj so nameščene kar štiri. Prvi dan poslovanja minuli petek v trgovini ni manjkalo kupcev. Pričujoča slika je s četrtkove otvoritve. (Foto: Železnik)
Kaj že danes iz Jutrišnje” šole?
pobudo za nakup cestnega valjarja, sedaj pa še za greder. O slednjem so se izrekli predsedniki desetih KS na sestanku minuli četrtek. O nabavi naj bi imeli končno besedo delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti na decembrski seji občinske skupščine. Tudi greder naj bi kupili iz letošnjega presežka sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz združenega dela, in sicer bi plačali pol cene ob nakupu, za preostalo polovico bi lahko dobili dveletno posojilo od titograjskega proizvajalca.
Občinska cestna služba je imela velike težave pri najemanju grederja za najnujnejša vzdrževalna dela na cestiščih, tako ga za cesto proti Blanci niso mogli dobiti vse leto. Najbolj se bo uporaba lastnih strojev poznala pri posodabljanju cestišč. Z grederjem si bo mnogo pomagala zimska služba, saj morajo biti zasnežene ceste vedno kar najhitreje odprte zaradi avtobusnih prevozov delavcev in šolarjev. Predsedniki krajevnih skupnosti so ob tem tudi ugotovili, da se z najemanjem teh strojev od drugod odliva iz občine pomemben denar. Krajevne skupnosti bodo za uporabo teh strojev sklenile poseben dogovor, kjer bodo za uporabo zaračunavali le najnujnejše stroške. Obe sosednji osavski občini sta po tej poti renili že dosti prej. Prednosti so očitne.
A. 1.
--------------------------N
Težke torbe
Poštar Maks Krevelj in sodelavci pridobivajo nove naročnike
Takole po 350 izvodov Dolenjskega lista raznosijo pri enem obhodu ob četrtkih dopoldne sevniški poštarji. Pismonoša Maks Krevelj - k temu delu se je vrnil po prihodu iz JLA - je do minulega četrtka vodil v akciji pridobivanja novih naročnikov. V zadnji številki je bilo objavljeno, da ima toliko novih naročnikov kot poštar s Senovega (27). Maks pa je še predzadnjo sredo imel na pošti še šest izpolnjenih naročilnic. „Še bo treba stopiti do koga, čeprav je list močno razširjen," govori o nadaljevanju akcije.
Na sevniški pošti imajo devet dostavnih okolišev, za katere skrbi ..sedem .pismonoš.. ,Maks Krevelj prehodf s pošto 14 km. Bližajoča zima pomeni za tako delo dodatne napore.
^ei
terensko
Mirenski tozd novomeškega IMV se vse bolj krepi med kolektivi v trebanjski občini. Sedanje število zaposlenih ga že postavlja med vodilne. PoJtpredvidenem srednjeročnem načrtu razvoja do leta 1980 predvideva še podvojitev realizacije.
Zunanji videz tovarne res ne pove vsega, v mirenskem primeru še prav posebno ne, ker ima tozd svoje proizvodne prostore kar na štirih krajih. V načrtih do leta 1980 so predvideni bolj zaokroženi novi proizvodni prostori - kar 4.000 kvadratnih metrov na prostoru dvohektarskega rezervata za kovinskim obratom. Lanska tričetrtletna realizacija je znašala 88 milijonov dinarjev, letošnja pa že 127 milijonov. Direktor inž. Maks Kurent pripisuje ta porast tudi povečanju števila zaposlenih: lani so imeli v tem času 380 delavcev, sedaj pa jih zaposlujejo že 513.
Osvojena nova proizvodnja avtomobilskih dvigalk se je zelo razmahnila. Okrog 120 ljudi dela dvigalke, sklopke za prikolice in tretjih koles za prikolice. Povečali so tudi obseg dela pri izdelovanju snopov avtomobilskih električnih inštalacij, pri izdelovanju avtomobilske plastike so osvojili že izdelovanje nad 50 različnih delov. Utekla se je tudi Unija za izdelovanje avtomobilskih oblog tako za domače potrebe kot izvoz za francoski Renault.
Finančni uspeh celotnega IMV v tem času ni kot po navadi. Tudi na Mirni, kjer so običajno ustvarjali lep
dohodek, so ob letošnjih obračunih komaj prišli skoz. Prehod na novi obračunski sistem je prinesel nekaj težav, zagate so pri obratnih sredstvih. Lep denar je tudi v nedokončani proizvodnji, ki pač zastane, četudi manjka le droben člen. Na Mirni so prepričani, da se bodo tega balasta rešili do konca leta, ko se nasploh nadejajo boljšega finančnega uspeha.
V tozdu imajo stalno po 20 vajencev. Letos so dobili v hišo pet tehnikov. Uveljavljen je tudi študij ob delu. Tako se šolajo ob delu še trije tehniki, en delavec se šola ob delu na višji šoli in eden na visoki. Redno štipendirajo še štiri tehnike. V sami tovarni se je udeležilo internega usposabljanja nad 30 delavcev. Za vnaprej nimajo bojazni, da ne bi mogli zagotoviti dovolj kadra za vodenje proizvodnje. Opažajo zadovoljiv priliv delavcev, predvsem bi se rado zaposlilo še dosti žensk.
Osamljenost hujša od bede
Omrežje lokalnih cest, za katere skrbi občinska cestna služba, meri že 114 km, 361 km pa je vaških cest, ki so na plečih krajevnih skupnosti. Ob cestah se ponavadi začne in konča prenekateri sestanek.
Vse bolj prevladuje spoznanje, da ceste niso skrb drugega. Tako so predstavniki krajevnih skupnosti Boštanj in Sevnica dali najprej
DOBRI TOVARIŠI - Poštar Jože Rap je pri tem delu že trinajsto leto, Jože Medvešek je še najbolj „nov“, Maks Krevelj pa štiri leta. Ob četrtkih torb ni mogoče zapreti.	^
Sevniški
RAZVEJEN PROMET - Število delavskih avtobusnih prog v občini že presega število 13. Avtobusi prevozijo na dan po 96 km, večinoma po lokalnih in vaških cestah. Te ceste je treba pozimi še posebno hitro očistiti, za kar je greder idealen. Lani npr. več dni niso mogli otroci s Primoža v šolo in delavci na delo, ker niso mogli dobiti ustreznega stroja, ki bi očistil cesto.
ZBUŽANJE - Znano je, da se ljudje po mestih v soseskah kaj malo poznajo. Ob skupnih akcijah, kot je Dilo npr. asfaltiranje Florjanske ulice, se vsi dodobra spoznajo. Po otvoritvi so skupaj proslavili uspeh v gostilni Kragelj.
paberki
NAŠLI PROSTOR - Znano je, kakšna stiska vlada v sevniski osnovni šoli. Vseeno so ob občinskem prazniku v njej odprli rostore šolskega radiokluba, regradili so prostor, kjer je spravljeno športno orodje za šolsko telovadnico, tako da imajo poslej mladi radioamaterji svoj kotiček.
PROSTOR ZA VARSTVO JANUARJA - Starši bi radi zaupali otroškemu varstvu skrb za otroke med delom že za več kot 80 otrok. V samskem domu Lisce potekajo preurejevalna dela, ki naj bi bila dokončana do januarja. V njem bo prostora za 80 otrok.
SPREJEM PRED PRAZNIKOM
Politično šolo, ki jo od 12. novembra dalje obiskujejo večinoma mladi, predvideni za sprejem v ZK, bo prihodnji teden zaključila delo. Redno jo je obiskovalo nad 30 slušateljev. Sprejem v ZK bo ob zaključku sole pred praznikom dneva republike.
Prazen vrtec
Mokronog: v vrtcu le devet malčkov
Mokronoški vrtec je pričel delati v novih prostorih pri osnovni šoli po 2. novembru.. Razumljivo je, da ne more biti takoj zaseden, saj bi bil tako pretesen že od vsega začetka, vendar so na šoli vseeno pričakovali večje zanimanje. V četrtek, 11. novembra, so v Mokronogu pripravili poseben sestanek, kjer so skušali najti rešitev, da bi prebrodili začetne težave.
V novem vrtcu sta dva oddelka, kjer je prostora za 40 otrok, imajo tudi ustrezen kader. Pred šolo je tudi lepo igrišče, namenjeno malčkom. Res je Mokronog znan kot star trg, marsikatera družina ima zato otroke v varstvu kar pri starih mamah in tetah. Pregled med zaposlenimi delavkami kaže, da se jih večina vozi iz okoliških krajev; le-tem je vrtec vseeno od rok. Po sklepu skupnosti otroškega varstva je cena za varstvo otrok v občini enaka. Na sestanku v Mokronogu je bilo govora, naj bi vprašanje varstva pregledale tudi osnovne organizacije sindikata v mokronoških kolektivih in se morda odločile predlagati svojim kolektivom regresiranje oskrbnine. Sola in vrtec težko zmagujeta sttoške za vrtec, saj je dosti stroškov enakih, kot če bi bil vrtec zaseden. Prejšnje čase marsikdo otroka hi peljal v vrtec zaradi neprimernih prostorov. Novega se je treba še navaditi, ljudje pa smo tudi taki, da ne spreminjamo hitro navad.
SKUPNA KOTLOVNICA - Trojica novih blokov na Pavlinovem hribu v Trebnjem z urejanjem zunanjosti in okolice priteguje številne poglede. Za te bloke in tudi nove je predvidena skupna kotlovnica. Na sliki: med nameščanjem opreme. (Foto: Železnik)
Iz kraja v kraj
SLABO ZA GOSPODINJE -Trebnje še vedno ne premore niti ene samopostrežne trgovine. Mesto se širi na vse kraje, prodajne površine, posebno za živila, kijih potrebuje vsak, pa so že več let na istem. Tudi tisti, ki si oskrbijo večino zalog med tednom, se npr. ob sobotah ne morejo izogniti običajnim repom red pulti :šenkrat je treba čakati na ruh, zatem spet na mleko. Res, nič kaj prijetno nakupovanje.
TREBANJC1 SO SE IZKAZALI - Pri zbiranju starega papirja, ki ga je v sodelovanju s Surovino pripravil občinski odbor Rdečega križa 15. novembra, so zbrali okrog tri tone starega papirja. V ostalih krajih občine, kamor so poslali tovornjak,
niso zbrali kaj prida. Papir so pripravili v lepo zvezanih svežnjih predvsem po Trebnjem.
ASFALT TUDI NA POKOPALIŠČE - V Dolnji Nemški vasi bi radi potegnili asfaltno prevleko vse do pokopališča. Akcijo bi lahko izpeljali, če bi vsako gospodinjstvo prispevalo po 300 dinarjev, lastniki grobov pa še po 500 dinarjev.
STRAH PRED ROMI - Številni gostilničarji se bojijo Romov, ki iščejo vse mogoče po gostilnah. Gostilničar iz Velike Loke je celo že opozoril občinsko upravo, da bo moral vrniti obrtno dovoljenje, če ne bodo gostilničarji deležni odločnejše zaščite.
Patronažne sestre nepogrešljive na terenu
Medicinska sestra Milka Leničeva je v patronažni službi že 20 let. Ob obilici drugega dela skrbijo tri sestre v trebanjskem zdravstvenem domu tudi za patronažno službo. Leničeva pravi, da bi morale patronažne sestre posvečati temu delu le četrtino časa, ker pa pozna občino, ve, da bi bilo samo za patronažo dovolj dela za tri s polnim delovnim časom.
„Delo je pestro, zanimivo in tudi težko. Skoda, da primanjkuje zdravstvenih delavcev,“ pripoveduje. Napredek družbe in tudi posameznika je očiten, zato tudi Milka Leničeva meni, da je dandanes težko govoriti o oblikah revščine iz socialnih romanov. „Vseeno človeka včasih skoraj popade bes, ko vidi, da je kakšna mati lahko vzredila pet ali tudi deset otrok, sedaj pa je sama. S kakšnim žarom pričakuje obisk v nedeljo ali za praznik, a ni nikogar/* Patronažna sestra obrede ob obisku ponavadi vso vas. Te vasi so raztresene po vsej občini, od Trebelnega do Suhe Krajine. O družinah, potrebnih skrbi, vodijo sestre posebno kartoteko. Dostikrat je treba obiskati samo nekatere. Po zaselkih se brž razve, da je prišla sestra; če ne stopi k slehernemu, ji tudi zamerijo. Ob tem dostikrat občuti, da je prijateljski pogovor vreden več kot kaj drugega.
Leničeva pripisuje veliko vlogo oblikam sosedske pomoči, ki jo razvijajo osnovne organi-
zacije Rdečega križa v krajevnih skupnostih. Pregled v ambulanti ni vse, treba je poznati tudi razmere na domu.
A. ŽELEZNIK
Milka Lenič: dejavna tudi pri Rdečem križu in v delegaciji.
VPISANO TUDI VPLAČATI
Ob zaključku akcije vpisovanja posojila za ceste so ugotovili, da je bilo v trebanjski občini vpisano 6.250.000 dinarjev, kar pomeni 147,1-odst. izpolnjeno obveznost. Krajevne skupnosti in društva so vpisala 1.128.300 dinarjev, delavci iz svojih osebnih dohodkov 5.089.400, uporabniki družbenih sredstev pa 33.000 dinarjev.
ODKUPLJENO VEČ
Kolinska — tozd Tovarna za predelavo krompirja na Mimi je do sredine minulega tedna odkupila že 3.200 ton krompirja. To je več kot je bilo v načrtu za to obdobje. Odkupljeni krompir prevzemajo tudi v podaljšanem delovnem času. Z organizacijami so sklenili dogovor o posebnem razporedu, da ni prevelike gneče.
TREBANJSKE NOVICE
mm,
TREBANJSKE
NOVICE
vse o Dolenjski v Dolenjskem listu
Ponedeljek, 15. novembra, je bil meglen dan, kar nekaj običajnega za jesenski čas. Za učence osnovne
NA MESTU - Ob ranah ali nezgodah je nepogrešljiva prva pomoč, kjer se posebno v vojnem času ni mogoče zanašati na druge. Čeprav gre le za vajo, so skušali ponazoriti vse, kot bi šlo zares.
šole, vajene pouka med štirimi stenami, čeprav jim ne manjka aktivnosti v naravi ali na igrišču ob šoli, jc znak za alarm ob 8. uri pomenil več kot suhoparno vajo. Sola je bila prazna v 45 sekundah, ker pa je skrbno oko ocenjevalcev vaje pazilo tudi na posameznike, so na koncu upoštevali, daje bila v resnici prazna v pičli minuti.
Kurirji so sc brž razkropili po vaseh krajevne' skupnosti in poklicali člane odbora za splošni ljudski odpor pri KS. Kurirji se na domovih članov odbora niso zadovoljili z: „Razumem, pridem,' temveč so zahtevali tudi podpis. Tako je njihovo resnost in vestnost pohvalil eden od članov odbora. Člani taborniškega odreda Sivih jelš na šoli v Velikem Gabru so v gozdu nad cesto, kamor so se umaknili iz šole, postavili šotore. Pokazali so, kaj pomenijo v tej organizaciji pridobljene
veščine. Šotori so zrasli med drevesi, ne da bi bila potrebna navodila starejših. Ravno tako so bili „pri roki“ člani za prvo pomoč, ki se sicer usposabljajo za delo v Rdečem križu in šolska tekmovanja iz znanja prve pomoči.
Vse se je dogajalo dan po preštevanju naših rojakov v sosednji Avstriji. Čeprav jc bil med razdeljenimi razredi po gozdu govor predvsem o obrambi in zaščiti, so živo razpravljali o uspešnem bojkotu naših manjšin. Kmet Alojz Koporc, čigar Kmetija je bila med vojno vedno na „prepihu“, si še pred prihodom vseh učencev na miting ni mogel kaj, da ne bi pomadi skupini pionirjev pri krasenju. Šolski obrambni načrt ni kos papirja. Spomladi bo po vsej verjetnosti še ena vaja.
A. ZELEZNIK
S TITOM NA VARNO - Ko so zapustili šolo, so ponesli s seboj tudi maršalovo sliko. Po vrnitvi so člani teritorialne enote v Velikem Gabru pripravili razstavo orožja.
D0LEMSK1 LIST
Siren uredil: JUTJEJ ^EJE^KiK
Ne le skrb enih
Delegati občinske skupščine bodo obravnavali na današnji seji že drugič v tem letu vprašanje socializacije Romov v občini. Razlog: opozorila javnosti so vsak dan glasnejša.
Na marčevski seji občinske skupščine je vprašanje Romov dalo snov za sedem delovnih področij. Izredno pomembno razseljevanje Romov je nerešeno. Posebno tistim Romom, ki so si že pridobili delovne navade in živijo bolj urejeno, ni lahko utirati življenje po novem sredi tabora ostalih. Še vedno ni jasno, kje naj bi se Romi naseljevali, čeprav so že proučevali možnost razselitve Romov na zemljišča v lastnini zemljiške skupnosti. Od 42 romskih otrok v starosti, primerni za osnovno šolanje, jih je v šolah od 1. do 5. razreda 21. Pohvalna je pripravljenost skupnosti otroškega varstva, ki namerava že prihodnje leto zajeti v malo šolo tudi otroke Romov. Skupnost socialnega skrbstva je imela velike težave pri iskanju dela za Rome, ki so želeli delati, čeprav ugotavljajo, da so delovna mesta prosta.
Minuli mesec so se začele priprave, da bi Romi že do konca leta prejeli osebne izkaznice. Pri svojih prizadevanjih se čuti skupnost socialnega skrbstva osamljena. Dosti bi lahko storile krajevne skupnosti in celo posamezniki, ki sicer prekipevajo od kritike na račun Romov. Skupščina socialnega skrbstva bo zato poskušala ustanoviti odbor v občinskem merilu, kjer naj bi se romskemu vprašanju v občini posvečali vsi dejavniki.
A. Ž.
Namesto proslave denar za Posočje
Veliki Gaber: uspel obrambni dan na osnovni šoli — Razstava orožja
Kri za vsakega otroka
HODNIK ZA VSE — Hodnik pred razredi v Šentrupertu uporabljajo, če je sila, v mnogo namenov, tudi za sestanke in prireditve. Na sliki: malčki ob svojih nalogah z učiteljico Marijo Brezovarjevo. (Foto: Železnik)
Šentrupert: pouk tudi na hodniku
Učiteljski kolektiv opozarja na prostorsko zagato — Predlogi za rešitve
Glasilo pred praznikom
V treoanjski Ikmetijski zadrugi bodo izdajali »Zadružno * glasilo" — rrvič pred 29. novembrom
Osnovna organizacija ZK in sindikata v trebanjski Kmetijski zadrugi sta dali pobudo za izdajanje glasila tako za delavce zadruge kot kmete kooperante. Priprave obetajo izid pred dnevom republike.
V trebanjski zadrugi ne želijo imeti le obveščenih delavcev, temveč tudi kmete. „Če že prihaja do nesporazumov, prihaja do njih ponavadi vedno zaradi neobveščenosti," meni uradnica novega glasila, Franca Grošelj, ki bo skupaj s sedemčlanskim uredniškim odborom skrbela za glasilo. S pripravami so začeli 25. oktobra, vendar je bilo za prvo številko brž na voljo dovolj gradiva. V tej številki nameravajo priobčiti osnutek srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva v občini, o katerem se morajo izreči tudi kmetje v javni razpravi. Samoupravni organi in kmetijsko-gospodarski Odbori obravnavajo mnogo vprašanj, kar prav gotovo zanima tudi ostale. Ne manjka strokovnih vprašanj, ki niso nikdar dovolj široko in dobro
kdo, ki obišče šolo. Ob tej prizadevnosti pa je v takem nemogoče govoriti vsaj o približno enakih pogojih vzgoje in izobraževanja mladega rodu v primerjavi z drugimi šolami.
ALFRED ŽELEZNIK
Pošta za troje KS
Velika Loka „poKriva" lep kos Temeniške doline
v Dolnji Nemški vasi, pravzaprav jo zajame sleherna akcija, kjer je treba kaj zbirati. Ko so pred nedavnim imeli v šoli v Dolnji Nemški vasi sestanek o akciji zbiranja prispevkov po krajevni skupnosti za dogradnjo trebanjskega zdravstvenega doma in so nekateri mlajši oklevali, je glasno segla po listo z besedami: „Dajte sem, šla bom! Če,me kdo zapodi od hiše, me pač bo!“ -V glavnem je povsod naletela na razumevanje: samo v Dolnji Nemški vasi je zbrala 970 dinaijev.
Kdaj je sploh pričela darovati kri, se ne spominja več. Ostali organizatorji krvodajalstva v trebanjski občini vedo povedati, da je prav gotovo prvič darovala kri že pred 27 leti. Ko je v Trebnjem krvodajalska akcija, sploh ne čaka na avtobus, ki vozi krvodajalce, temveč krene na odvzemno mesto kar peš. Ponavadi je darovala kri po dvakrat na leto. Preden ji dajanje krvi onemogoči starost, bi rada dosegla 30 odvzemov. „Veste, tri otroke sem imela, naj bo za vsakega po deset odvzemov, če rabi kri ali ne. Človek nikoli ne ve. Videla sem že hude prometne nesreče na bližnji avtocesti.44 Prešernova je blizu svojemu cilju: 30. odvzemu. Ob obiskih po domovih — bodisi da zbira denar za ta ali oni družbeni namen ali rabljena oblačila in podobno, ki jih nosi na Lukovk in še dlje, pojasnjuje z vztrajnostjo in preprostimi besedami. A ŽELEZNIK
pojasnjena. Navsezadnje imajo tudi delovne aktive žena za-družnic, ki iz skromnosti molčijo o svojih uspehih, vendar bi jih le radi predstavili v glasilu. Podobno je z aktivi mladih zadružnikov.
VSE PESTREJŠA ZBIRKA
Zbirka Kmečkega muzeja na Veseli gori pri Šentrupertu je vse bogatejša. Pred nedavnim so dobili nekaj značilnih kuhinjskih predmetov. Tudi zbirka orožja divjih lovcev je bogatejša za štiri puške, ki jih je muzeju odstopil oddelek za notranje zadeve pri občinski skupščini. Za nadaljnje urejanje prostorov in sanitarij so nabavili 200 kvadratnih metrov keramičnih ploščic.
IZOBRAŽEVANJE NA VASI DECEMBRA
V razpravi po kmetijsko-gospodaiskih odborih, organih zadruge in občinski konferenci SZDL je program kmetijskega in družbenopolitičnega izobraževanja za to sezono. Program naj bi bil predvidoma sestavljen do konca meseca, s predavanji pa naj bi pričeli v decembru.
V šentruperški osnovni šoli so v vse hujši prostorski stiski. Na hodniku je varstvo vozačev, en oddelek podaljšanega bivanja, vsa izvenšolska dejavnost, knjižnica in večina učil.
Priznati je treba tudi, da pred 29 leti zgrajena šolska stavba ni funkcionalna. Prav gotovo takrat nihče ni mogel računati na 12 oddelkov rednega pouka, ki se stiskajo v sedmih učilnicah. V šoli si sedaj že nabira znanje 266 učencev, poleg tega imajo še dva oddelka podaljšanega bivanja (32 učencev) in dva oddelka male šole (42 učencev). ’ Krožki in dejavnost šolskega športnega društva pozimi in ob slabem vremenu kratkomalo — odpadejo. V šoli je poleg kuhinje, pisarne in s anitarij še prehodni prostor v zbornico, ki je preurejen v telovadnico. Ob slabem vremenu ali pozimi najde v njem zatočišče 35 učencev.
S tem nezavidljivim stanjem je delovna skupnost šole v posebnem pismu seznanila tudi občinsko skupščino in družbenopolitične organizacije. Navajajo tudi nekatere predloge, ki jih je bilo mogoče v Šentrupertu že dostikrat slišati. Če bi šola dobila telovadnico (mimogrede: to je bilo predvideno že s sredstvi samoprispevka), ne bi imeli le boljših možnosti za telesno kulturo in športno življenje v kraju, temveč bi sprostili sedanji zasilni prostor.
Prosvetni delavci so v pismu zapisali, da težavne razmere premagujejo z veliko dobre volje, to jim lahko pritrdi vsa-
V HIPU STREHA — Taborniki, vajeni življenja v naravi, si ne pridobivajo veščin le za razvedrilo. Na obrambnem dnevu šole dr. Petra Držaja v Velikem Gabru so pokazali, da bi lahko pripravili zavetje kjerkoli.
Šola v vojni ne bi zastala
Mlajši sodelavci morajo večkrat vskočiti, kadar je treba koga nadomeščati. Tako zamenjuje upravnico
Tatjana Hace: „Dolenjski listje močno razširjen, kar težko je že najti nove naročnike.“
pošte v Veliki Loki že od aprila Tatjana Hace iz Trebnjega. Z delom je zadovoljna, saj so tudi stranke v redu. Pošta v Veliki Loki pokriva razen matične krajevne skupnosti tudi Šentlovrenc in Čatež z vsem zaledjem. Okoliš predvsem za dostavljanje ni majhen, prekrižarita ga v glavnem z mopedom pismonoši s Čateža in iz Sentlovrenca.
17. novembra so se lahko na pošti v Veliki Loki pohvalili, ker so se začela dela pri polaganju novega telefonskega kabla za Čatež. Sedaj bo v tem oddaljenem kraju telefon lahko na voljo tudi zasebnim naročnikom.
V trebanjski občini so letos priredili kar troje krvodajalskih akcij. Odziv med občani in delovnimi ljudmi je nadvse razveseljiv. Občinski odbor je že pet let zapored priredil, vsakič v drugi krajevni skupnosti, srečanje vseh krvodajalcev. V siceršnji denarni stiski in še potrebi za pomoč od potresa prizadetemu Posočju (nakazali so 6.000 dinaijev) se je komisija za krvodajalstvo letos odločila, da tega tradicionalnega srečanja letos ne priredi. Upajo, da jih bodo razumeli.
Trem jubilantom, ki so že jpo 25-krat darovali kri, so predstavniki Rdečega križa izročili predzadnjo sredo zlata priznanja. Frančiški
Frančiška Prešeren
Prešeren je priznanje izročil upravnik trebanjske lekarne ■	in predsednik komisije za
j	krvodajalstvo v občini Jože
{	Kukman skupno s tajnikom
•	občinskega odbora RK
j	Francem Flajnikom in pred-
|	sednico krajevne organiza-
i	cije RK Milko Leničevo.
Frančiška Prešeren je znana aktivistka Rdečega križa  ..........................
Francka Grošelj
Vsak list, posebno nov, si želi kar največ sodelavcev. V Trebnjem bi jih radi našli čimveč med delavci zadruge in kmeti. Zaenkrat razmišljajo vsaj o štirih številkah na leto, ki jih bodo razmnoževali s ciklostilom. Osnutek naslovne strani je narisal dijak grmske kmetijske šole Mitja Berce.
A. Ž.
Pol stanovalci, pol KS
Črnomaljska krajevna skupnost skrbi tudi za nekatera komunalna dela v mestu — Deset delavcev nima svojega prostora niti sanitarij
Črnomaljska krajevna skupnost se ne razlikuje od ostalih v občini le po večjem številu krajanov, marveč ima tudi precej več obveznosti. Naloga KS Črnomelj je tudi vzdrževanje vseh ulic v mestu, kanalizacije, javne razsvetljave, skrb za mestne parke, zelenice in pokopališče v Vojni vasi.
Franc Bahor: ..Veliko obveznosti, malo denarja/'
„Zaradi vsega tega so pri nas finančne težave toliko rečje," pravi Franc Bahor, tajnik KS Črnomelj, v kateri je redno zaposlenih devet delavcev. „Za vse to dobimo le pet odstotkov na vsoto, ki nam pripada po ključu, po katerem se delijo sredstva vsem KS v občini. Prav pomanjkanje sredstev je glavni vzrok, da letos ne bomo mogli v celoti izpolniti letnega načrta."
Letos se v blagajno KS steka tudi prispevek za mestno zemljišče, ki pa
je strogo namenski: za popravilo ulic, kanalizacije, vzdrževanje parkov in zelenic v mestu. Letos je šel ta denar v glavnem za urejanje Prešernove ulice in Čardaka. „V bodoče si bomo prizadevali, da bi pol vsote, kolikor bo stalo urejanje neke ulice ali ceste, prispevali stanovalci na tem področju, in to v denarju in z delom. Kot že rečeno, smo letos večino denarja dali za zemeljska dela na Prešernovi cesti, čeprav menimo, da bi take stvari morali delati z denaijem iz komunalnega prispevka. Mi sedaj ne moremo na škodo drugih krajanov reševati prej dolga leta zanemarjene probleme; tak primer je Sadež,1" pripoveduje Bahor. „Po ustanovitvi komunalne skupnosti bodo taka dela tako in tako v njeni pristojnosti.
Letos je črnomaljska KS asfaltirala dohodne poti na pokopališču v Vojni vasi. „Da bi odpravili pogrebni sprevod skozi mesto, smo kupili pogrebni voziček, v kratkem bomo nabavili še furgon in tako čakamo le še na odlok o pogrebnem ceremonialu,“je povedal tajnik.
Da bi laže opravljali svoje delo, so letos s posojilom kupili traktor s prikolico in priključki, ki jim bodo pomagali pri zimskem pluženju mestnih ulic, vzdrževanju parkov in zelenic itd. „Tare nas tudi prostorska stiska; naši delavci nimajo svojega prostora, sanitarij, slačilnice. Upamo, da bo do konca leta to urejeno in da bomo dobili prostore, v katerih bodo lahko delovale tudi vse družbenopolitične organizacije in društva iz naše krajevne skup-nsti.“
A. B.
Sindikati dobili oporo
Koristno sodelovanje s pravobranilstvom samoupravljanja — Temeljite priprave na letne skupščine
V torek, 16. novembra, je občinski sindikalni svet Črnomelj pripravil v gasilskem domu sestanek, ki so se ga udeležili predsedniki osnovnih organizacij, delavskih kontrol ter sekretarji splošnih služb v delovnih oiganizacijah.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Marjan Potrč je govoril o delovnih razmerjih in interni zakonodaji v luči novega zakona o združenem delu. To je bilo prvo tako srečanje v regiji, ki ga je organiziral sindikat, in izkazalo seje za zelo koristno; pravobranilec je govoril tudi o nespoštovanju zakonitosti v OZD ter o nepravilnostih, ki zaradi tega prizadenejo zlasti neposredne proizvajalce.
Posebno pozornost so posvetili organizacijskim in vsebinskim pripravam na letne sindikalne skupščine. Sindikat zahteva, da vsaka 00 pripravi poročilo o opravljenem delu ter program za naslednje leto, za kar so zadolženi tudi predsedniki delavske kontrole in delavskih svetov. Osnovnim organizacijam priporočajo, naj letne skupščine pripravijo na proste sobote, da bodo imeli dovolj časa za podroben pretres dosedanjega dela in programov za bodoče delovanje. Večje DO morajo poskrbeti za prevoz delavcev po skupščini. Poudarili so, da letne skupščine niso samo stvar sindikalne organizacije, marveč tudi Zveze ko-
munistov, zato morajo sekretarji 00 ZK sodelovati pri sestavi poročil in pri izvedbi skupščine.
DRSALIŠČA NE BO - Končno so le popravili počeno vodovodno cev pod Ulico 21. oktobra, kjer je voda večkrat preplavila cesto in na tem mestu povsem uničila asfalt. Čmomalj-čani so seveda zadovoljni, saj jim do takih „umetnih“ jezer ni prav nič, še zlasti ne pozimi, ko bi se ta del ceste spremenil v pravo drsališče — ne samo v veselje otrok, ampak tudi v jezo avtomobilistov. Konec dober, vse dobro?
Črnomaljski drobir
PREMALO DELAVCEV - Občani se včasih pritožujejo nad delom občinske uprave, češ da gre delo prepočasi od rok. Na občinski upravi pa tarnajo, da je premalo zaposlenih za tak obseg dela in da nujno potrebujejo vsaj dvanajst novih delavcev. Seveda pa je, da bi jih dobili, potrebno zagotoviti primeren osebni dohodek in stanovanja. Ravno tu pa se začarani krog ponavadi sklene. Za primerjavo o potrebnosti novih kadrov tale podatek: v krški občini, ki šteje nekaj več prebivalcev, dela v občinski upravi 116 ljudi, v črnomaljski pa le 56.
TEŽAVE NA ZAČETKU - Vaščani Krupe in Moveme vasi bi radi imeli asfaltirano cesto. Večina jih je pripravljena za to prispevati denar in prostovoljno pomagat z delom, vendar so že na začetku naleteli na oviro; pri urejanju ceste bodo morali porezati kakšen ovinek in kakšni njivi ali travniku odškrniti meter zemlje. Našli pa so se taki, ki teh nekaj pednjev zemlje nočejo odstopiti.
ZDRAVNIKA PA NI - Viničani se sprašujejo, kdaj bodo dobili stalnega zdravnika, ki bo ordiniral vsak dan. Sedaj na Vinico pride zdravnik
Dvesto članov klubov OZN
Vera Stipanovic spet predsednica OK klubov OZN
Klubi OZN v črnomaljski občini so med najboljšimi in najbolj delavnimi v Sloveniji. Maja lani so ustanovili občinsko konferenco klubov OZN in predsednica je postala Vera Stipanovič. Na zadnji konferenci OK prejšnji teden je bila 18-letna Vera spet izvoljena in bo vodila občinsko konferenco v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju.
„V naši občini je osem klubov, v katerih deluje okoli dvesto članov. Klube OZN imajo na vseh osnovnih šolah, v gimnaziji, Viatorju in Iskri. V kratkem bosta začela delati še dva kluba: v krajevni skupnosti Kanižarica in Preloka, je povedala Vera.
V tem mandatnem obdobju se bo občinska konferenca najbolj posvetila izobraževanju članov klubov, v veliki meri pa bo njihovo delovanje posvečeno naselju miru na Vinici. „Začeli bomo republiško akcijo za pripravo zemljišča, kjer naj bi stalo naselje miru, ki bo, ko bo zgrajeno, imelo velik pomen za dejavnost in idejo klubov OZN po vsem svetu."
Čeprav živi Vera sedaj v Črnomlju, je še vedno zelo navezana na Vinico, kjer je v osnovni šoli pod vodstvom ravnatelja in neutrudnega organizatorja Toneta Trohe bila predsednica tamkajšnjega kluba.
„Brez tov. lrohe si dela KlUDov OZN v naši občini in dela OK sploh ne morem predstavljati; brez njega viniški klub gotovo ne bi mogel doseči takih uspehov v državnem merilu. Dovolj pove že to, da so tudi starejši Viničani prihajali, da bi delali v tamkajšnjem klubu.“
Vera opravlja funkcijo predsednika OK amatersko, poleg tega pa je še sekretarka OK ZSMS Črnomelj. „Če hočeš obe funkciji dobro opravljati, gre veliko časa, vendar mi ga ni žal, saj je delo z mladimi zelo prijetno in hvaležno. Naj povem, da so se štirje člani kluba OZN na OŠ Črnomelj vključili v politično šolo časopisa Borba, in sicer v četrti ciklus, ki obravnava neuvrščenost. Naročili smo jih na časopis in po končani šoli bodo opravljali izpite."
A. B.
le dvakrat na teden in takrat je čakalnica prepolna - čaka ga tudi 40 bolnikov. Povrh vsega pa imajo na Vinici za zdravnika pripravljeno novo stanovanje.
SPET PREDAVANJA - Črnomaljski radioklub je spet začel s predavanji za svoje člane. Predavanja so vsak ponedeljek ob 17. uri v klubskih prostorih.
S PLESOM NA IZLET - Dijaki 3. b razreda črnomaljske gimnazije so v nedeljo, 20. novembra, v hotelu Smuk v Semiču priredili ples s srečelovom. Čisti dobiček so dijaki namenili za maturantski izlet, saj bi stroške izleta težko plačal vsak dijak sam.
POZDRAV IZ NEMČIJE - Pred meseci je delegacija žensk nemške socialdemokratske stranke iz Fuertha obiskala Dolenjsko in se je mudila tudi v Črnomlju. Županovi ženi iz tega mesta je bil v Beli krajini očitno najbolj všeč sekretar občinske skupščine, saj je v zahvalnem pismu za prijetne ure, ki so jih članice delegacije preživele v Črnomlju, posebne pozdrave poslal „herr Jeleniču".
ŠOLE IN KULTURA
V sredo, 17. novembra, je bil v skupščinski sejni dvorani sestanek članov aktiva ZK prosvetnih delavcev črnomaljske občine, na katerem so obravnavali dejavnost šol na kulturnem področju ter program aktiva prosvetnih delavcev. Sekretarji 00 in oddelkov ZK so zadolženi, da v vzgojnoizobraževalnih zavodih, kjer delajo, pripravijo razprave o problemih pri njihovem delu, o povezavi šol kot kulturnih središč s krajevno skupnostjo, z društvi in drugimi organizacijami.
Strelski prapor
Na slovesnosti v počastitev dneva republike je včeraj v gasilskem domu občinska strelska zveza Črnomelj razvila svoj prapor. Razvitje prapora in s tem tudi pomoč temu res množičnemu športu v občini so omogočile delovne organizacije in posamezniki, ki so za prapor prispevali trakove in žebljičke. Trakove je prispevalo deset delovnih organizacij (trak je veljal 1.500 dinarjev), prav toliko je bilo tudi žebljičkov po 500 dinarjev; sedemdeset posameznikov pa je za vsak žebljiček odštelo 1 50 dinarjev. Za častnega člana občinske strelske zveze so proglasili predsednika strelske zveze Slovenije Vlada Mišico.
Ze prej dobre odnose z občinsko strelsko zvezo iz pobratene občine Duga Resa so na slavnosti potrdili in se pobratili. Predstavniki obeh strelskih zvez so poudarili, da bodo skupno delali za napredek strelstva v obeh občinah in za krepitev bratstva in enotnosti.
Po svečanosti je bilo na strelišču medobčinsko strelsko tekmovanje z zračno puško.
3^»
«<> ^	-'(i' "* > Aicuft&i..	v mm mmum I..I	1	A
DELA ZA NOVO TRGOVINO — Prostore bivše kemične čistilnice na Cesti bratstva in enotnosti so začeli adaptirati za bodočo Kokri-no trgovino. Dandanes trgovin ni nikoli preveč, zato Metličani komaj čakajo, da bodo dela, ki jih izvaja TGP, končana.
DARILO DOMU POČITKA
Franc Babič iz Knežme W metliškemu domu počitka kazal 5.000 dinarjev. Ta človekoljubna poteza je vredna_^_ pohvale in priznanja, še to bolj, ker se je Babič za da odločil sam od sebe, ne oa dom začel kakšno akcijo za F moč. Uprava doma se mu za rilo najlepše zahvaljuje.
20-LETNICA BETI j Danes slavi Beti, najv.e^ l. lovna organizacija v metujr , . čini, 20-letnico obstoja. . va, na kateri bo govoril nik Gospodarske	.	n,
venije Andrej Verbič, bo
* menzi. Na si»
20
uri v tovarniški menzi, nosti bodo delavcem, “
let delajo v Beti, podelili poz
nja in nagrade.
Z lastnim delom do napredka
Za ceste, ki so bile letos asfaltirane, so z delom in denarjem največ prispevali obi* < sami — Obnovitev električnega omrežja in gradnja vodovodov
Čeprav letos v programu praznovanja praznika metliške občine ni nobene slovesne otvoritve asfaltirane ceste, to ne pomeni, da od prejšnjega praznika ni bila asfaltirana ali posodobljena nobena cesta. Ravno nasprotno: občani so letos dobili veliko metrov asfalta, z deli so pohiteli, kolikor se je le dalo in z „likofi“ niso čakali do praznika.
KS Dobravice se s 1.700 metrov^
„Prav letos je treba izreči še posebno pohvalo našim občanom, saj so se res zavzeli, da se njihove vasi in krajevne skupnosti čim bolje povežejo z občinskim središčem," poudarjajo vodilni občinski možje. Občina je majhna in ima le eno gospodarsko in kulturno središče - Metliko. Ceste, ki 'druge kraje povezujejo z Metliko, niso najboljše, zato so letos občani še posebej poskrbeli, da
Organizator in športnik
TGP že tretjič zmagovalec metliškin DŠI
Metliško TGP je na letošnjih delavskih športnih igrah v moški konkurenci že tretjič zapored osvojilo prvo mesto in si tako pridobilo pokal v trajno last. Vsakdo bo rad priznal, da je za ta uspeh v veliki meri zaslužen Željko Goleš, elektroinstalater in velik ljubitelj športa.
,,Zadnja leta pri nas nismo nikoli imeli težav pri sestavi ekip, sodelovali smo v vseh panogah. Žal se s tem ne morejo pohvaliti tudi druga podjetja v občini," pravi Goleš in ne pozabi pristaviti, da ima vodstvo TGP veliko razumevanja za športno in rekreativno udejstvovanje delavcev. „Lep zgled dajejo naši vodilni in vodstveni delavci, ki prav tako sodelujejo v ekipah. Premagali smo tudi omalovaževanje športnega udejstvovanja zaposlenih, zlasti starejših; ni še dolgo tega, kar so se ljudje posmehovali, češ resen človek, že v letih, pa se podi za žogo. Med uspehe štejemo tudi to, da se je zanimanje za šport povečalo v celem podjetju: kadar nastopajo naše ekipe, nas pridejo sodelavci bodrit. Zadnje leto nam je uspelo tudi ženske vključiti v DŠI, zaenkrat samo strelsko ekipo, prepričan pa sem, da jih bo naslednje leto več.“
Preobrat nastal pred tremi leti, ko je Željko prišel s seminarja za šport in rekreacijo v Mozirju, kamor ga je poslalo podjetje. Ne samo da je glavni organizator, tudi sam je vnet športnik in sodeluje v vseh panogah na DŠI. „Pri organizaciji športnega življenja v TGP ima šest pomočnikov, ki so zadolženi za posamezne panoge. Pri nas kakršnekoli ekipe ni težko sestaviti, ker se delavci zavedajo, da tudi na ta način pripomorejo k uspehu podjetja. Prepričan sem, da bi tudi v drugih podjetjih športno življenje bolj zaživelo, če bi se našel kdo, ki bi bil pripravljen vso stvar vzeti v toke in resno delati. Seveda je potrebno žrtvovati tudi precej prosteua
časa. Vse pa sc bogato obrestuje^1 iz lastnih izkušenj vc Goleš. „Žal pa je v Metliki na voljo premalo športnih objektov, zato komaj čakamo, da bo zgrajena športna dvorana.“
A. BARTKLJ
se to popravi. Razumejo, da občina nima toliko denarja, da bi lahko ustregla vsem njihovim željam, in uvideli so, da enotni, pripravljeni na delo in denarne prispevke lahko veliko sami naredijo.
„To spoznanje in njihova pripravljenost, da si sami pomagajo do napredka, je letos dalo izjemne rezultate," pravijo na občini. Tako so na primer vaščani Bojanje vasi dobili 800 metrov asfaltirane ceste: vrednost opravljenih del je okoli 800 tisočakov, od tega je občina prispevala 50.000 dinarjev, vse ostalo pa vaščani z delom, denarjem in materialom.
pohvalijo1 s 1.700	0
asfaltno cesto od -£n*3tvnernp*l’i voglavic, ki je tudi_vJ* očsejl njihovega dela in denafJ jjg va^> ■ so se tudi vaščani ^raf° falta
so položili 800 metrov a
vas. KS Radoviča je dow*jSi)
metrov asfaltirane ceste nriipf zastonj odstopili cele n| * jjjjl-vali material in sami v Rosajjjc«i Podobno je bilo v K5 0 ^tio* kjer so letos dobili 1-asfalta.
Sl
** ne de “terenu
Aliansi
tu
it
Wp,
H
^arje . “Me & prc tim
kba . i/s Wedc ^fsei 14 celo Stroj sdo i> ^iiskt p>/» S
>s/
S'
^ebr, ten Popi * nis
Občani pa so se izkazali jvseji ^ drugih komunalnih delih, P u ' pri obnovi električnega_.in(,va|j s» ^
^ ‘ *c J trot
pn vunuvi acAuiv—o •
napeljavi vodovodov: večino denarja, opravili j.tmffl
„Kljub skromnim si‘. s
moremo odreči p . jjj
dela.
jim ne moremo uun.*--večino res naredijo sami, J priznanje občinski možje-
Plodno leto za KS Suhor
Vaščani 11 vasi KS Suhor praznujejo jutri krai.e'j!'|a občinski praznik — Za napredek so pripravljeni sami, potrebna pa je tudi pomoč občine
KS zastonj gramoz,deUPa P mejo vaščani sami. Tako gutirfj li cesto Bereča vas-O0^ se f Malo Lešče, za obnovo P vas pravljajo tudi vaščani . ,uji f' KS je do praznika ^e&J 0Ig8i»* stor za družbe nopotitic do^ cije in društva v prosvetne" j na Suhorju.	7in}nW
Casa in denarja »m J sUf,oi»*f za dokončno ureditev stoi) pokopališča, kar namera za?.; v naslednjem letu. v™Jjnje f-hodnje leto je še Vrni	vas. obnovite
Jutri 930 krajanov KS Suhor praznuje dvojni praznik: občinski in krajevni. Tako kot metliška občina si je tudi KS Suhor izbrala za svoj praznik 26. november v spomin na dan, Ko so partizani 1942 napadli belogardistično postojanko na Suhorju in jo razbili ter s tem zadali smrtni udarec belogardizmu v vsej Beli krajini.
Vaščani enajstih vasi v krajevni skupnosti Suhor so lahko ponosni na napredek, ki so ga v glavnem dosegli v tem letu z delom svojih rok. Naj naštejemo samo njihove največje delovne zmage. Za asfaltiranje 800 metrov ceste skozi liagomljo vas so vaščani zbrali 120 tisočakov, vsaka domačija pa je pri zemeljskih delih delala 15 delovnih dni; tudi zemljo za razširitev ceste so odstopili brezplačno.
Vaščani Hrasta so letos dobili novo trafopostajo, za katero so sami zbrali 80.000 dinarjev.
V načrtu krajevne skupnosti za letošnje leto so tudi popravila vaških poti; vas, ki se za to odloči, dobi od
k i.
skozi Berečo vas, ene napeljave Dolnji vas, zasutje mlake na^d horju ter gradnja vodov** M Ravnace, Drage in ^°*?’voda-v KS, ki še nimajo no breme pri vseh teh de ^ -da na krajanih samih, vi:eni rl predek svojih vasi pnP*? * več narediti sami, Wju ^ brez podpore občine ne
Proslava za krajevni P. ^(j J jutri popoldne pn su*30}?va gram pa je pripravila	,
Pričakujejo, da se bo g«% l£
udeležil tudi general Buf , n8 M *
ba, ki je sodeloval pnnaP30	Aj*?
hor pred 34 leti.	*	Nbjjj
Sprehod po Metlik'
TONI - PETI KOVAČ - Z narodnozabavnim ansamblom „ Štirje kovači" je pred kratkim odšel na gostovanje v Kanado, kjer bo zabaval naše izseljence, tudi Toni Gašperič, ki se zadnje čase v Sloveniji uveljavlja tudi kot pisec besedil za popevke in celo kot pevec. Tisti, ki jim gresta njegov strupen jezik ali celotna pojava na živce (ti so zlasti v njegovem rodnem mestu), se lahko oddahnejo do začetka januarja. Potem bo spet vse po starem, kajti Toni Metlike ne bi zamenjal za dve Kanadi.
MLADINO IN DENAR - Prejšnji četrtek je bila v Metliki seja predsedstva občinskega komiteja ZSMS, na katerem je tekla beseda tudi o potrebnih sredstvih za delo v prihodnjem letu. Mladinci upajo, da bo naslednje leto, kar se financ tiče, boljše kot letošnje, ko so šele pred kratkim dobili iz proračuna dodatna sredstva, da so lahko plačali nepokrite račune. Zlasti se bodo morale pri financiranju njihovega programa bolj izkazati interesne skupnosti; letos je to storila le TTKS.
UGANKA NA PLAKATU - Pred plakatom, ki je občane vabil za po-
nedeljek na koncert v do g )j na, so se ustavili trije star -jo. in ugibali, kakšen konce*! ^ pi
samo: Neda.
tO? “ SO Se Spiaac*«"- _ jlv doletnikov se je namuzni* k
|	.j‘J
velikimi mastnimi črkami J ^ f
spraševali. SkP n
moreš zvedeti, kdo je ta. i,at111 tem pa ti povedo, da je P* den, so se zgrozili.
NOVO LETO SE BLIŽAJ pat opozarja tudi izložba me*" 0yaSV nice, v kateri je že poln° 0jyn-■ za novoletno jelko, ta * ,0lV>'r skom in barvitostjo pred i» ^ i J' vabljajo zlasti otroke. Sta* flO kupom raje čakajo na PJ letno vzdušje, sicer bi Jt^_rede(1 mladež okraske razbila, P jih uspeli obesiti na jelko-
ZAMUDNIKI HITE ' mu da je zima že tik Pr? po mestu še sliši zavijanR^jjii ke, s katero žagajo drva- jetosPa verjetno spoznali, da b°“®L-jj, kurili več drv, kotsoraču ^ef marsikomu že mrzla jese A načela skladovnica
k
52
as
^ • Č.p'
metliški tednih
..-i 'vi;:... gg tjfci'.* $1	'	-rSSl
•■••••■ • •	•'	••	.•	>v,	--	-	•	,
tka
ležine l4Je •očitka i»
. Ta človt’
vredna J*
še to®0 i za dad° : ne dabi
ccijozaP0
> mu za daje-
beti
lajvečjaj-
netliškKj
oj a-PrfJ
ril predse«
Skrbeti tudi za razvoj podeželja
Podeželje se v primerjavi z mestom Kočevje čuti zapostavljeno
k n	sistem v krajevni skupnosti Stara cerkev pri Kočevju
i** moral- T° so ugotovili na nedavnem razgovoru, tuce^rn^ Pr*sostvovala tudi podpredsednica republiške konfeta.. Tina Tomlje in predsednik medobčinskega sveta SZDL nske regije Ivan Lapajne
omice
Slo-
, bo ^ J'
zi. NaslJ i, ki že 20
Cevi pokajo
ta ^dčevi 1 in 3 v Ko-(verjetno pa tudi dru-jij P°ka vodovodna nape-H (natančneje „gajnice“).
J.se izl*va f zid in'
i7nf U^]a velike madeže (zara-dfcpfl* \Serih je potrebno belje-, Prostorov) v. spalnicah, ■	; ijfc cICa^ ‘n dnevnih so-
I #0	|W	teto s je servisna
H0 ton a pri Samoupravni sta-ES** »topnosti (SSS)
ki luVala v približno četrtih J, stanovanj, v nekate-<*fo po trikrat. r°ški za popravila, ki v tem primeru iz inve-vzdrževanja, so t/t Blok pa je star
^ ^et’ in torei stro-
Wa ln?esticijskega vzdrže-.. iv skoraj ne bi smel ime-namreč šele bo, ko ta ? star, če so že zdaj e. na velika popravila. t, em ja treba poudariti, ^r0Pravila zaradi počenih
J lf*rneT 6dina P°Pravila> ki
investicijsko !a e vanj e in so torej vzrok anteve po višjih stanari-jj Jo pa spet pomeni, da jjjw °®ti nesolidne gradnje nesolidnih del pre-1 n° stanovalce, name-bijC slabo opravili.
"m
in
nji«'
veliko j./
S Rn°Ži .200 *eU
lih, pfj a otnr
i
it0 ,	stanovalce,	name-
mb a, ijik trpeli tisti, ki so , siabo opravili.
^tei del si običajno en letih umijejo roke, .. as garancije je minil in k»°site vse stroške po-« hJaml Vendar zgradba ^ !** ab televizor, ki . na Pie’S ^lz^uVeletn0 garancijo.
?J°.r$>S?hti™r“'ab,nsa-
drug«" tud
čne o*1 ieWetn
iltm
o’
Suhol:' J. Gor«#;#
js&s
ki s° • dl
iUbo^K li pr3.2?# 31*
%k£?aliŠa-o p0^h A m*!!-,tega bi se nnbanisti, drUf„ji # hof„r ‘ In investitorji dila »S«stanovalcih in SSS ^ati, kakšne pomanj-kzJJ1 so opazili pri posadk vgrajenih materialih, na sploh pri hišah in soseski. Tako bi se
k(}0. ""sesKi. t ako 01 se v \l^ete°gnili napakam, iz-kli 1 e( Pa bi se tudi izogi-hizS°del°vanju s slabimi ■(folatei materialov in itn’ dabimi podizvajalci pa bi se lahko še drugim slabostim, Z(taj ponavljajo.
Delegati obeh delegacij (za zbor KS občinske skupščine in za SIS) v glavnem niso vključeni v organe KS, zato niso dovolj seznanjeni z delom in s problemi KS, zaradi česar njihovo delo tudi ne more biti najbolj . uspešno. Kljub temu pa so poudarili, da dela delegacija za zbor KS občinske skupščine bolje kot delegacija za SIS.
Vprašali so tudi, kdaj bo Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje organizirana res samoupravno. Menijo, da bi potem lažje reševali nekatera zanje zelo pomembna vprašanja, kot so gradnja stanovanj na vasi, se pravi gradnja stanovanj za učitelje, gradnja iz solidarnostnega sklada in drugo.
Menili so tudi, da se Kočevje prehitro razvija, podeželje pa zaostaja, in to celo bližje krajevne skupnosti, kot je njihova. To ne velja le za gradnjo stanovanj, ampak tudi za otroško varstvo, šolstvo, odpiranje obratov, zdravstvo in drugo. Tako imajo na primer v Stari cerkvi dovolj veliko šolo, pa se otroci vseeno vozijo v višje razrede v Kočevje. Zato potrebuje šola v Kočevju vedno več razredov, šola v Stari cerkvi (in še marsikje) pa ostaja skoraj prazna. Šole na podeželju imajo pogoje za
organizacijo celodnevne šole, šola v Kočevju pa se zaradi take centralizacije bori s pomanjkanjem prostorov in drugimi nevšečnostmi. Podobno je tudi z vrtcem. Trgovino imajo na območju KS le eno samo, čeprav so bile pred vojno tri.
Delegatski sistem je torej kljub nekaterim začetnim pomanjkljivostim nakazal vrsto zadev, ki jih bo treba v bodoče reševati drugače, kot smo bili navajeni doslej. To pa pomeni, da bo treba doseči, da bodo mnenja delegatov in delegacij v bodoče bolj upoštevana.
J. P.
SLAVJE V OSILNICI
Program proslave v počastitev dneva republike, ki bo 27. novembra ob 10. uri na trgu pred šolo v Osilnici, je naslednji: Otvoritev proslave.
- Otvoritev zdravstvene postaje in razširjenega obrata Tekstil ane.
- Razvitje prapora Lovske družine Osilnica.
- Kulturni program, ki ga izvaja mali Doremi pod vodstvom Iveta Staniča.
Proslavo organizirata krajevna skupnost Osilnica in krajevna organizacija SZDL
m
j
NONET V ŠKOFJI LOKI - Srečanja organizacij RK Sv. Duh in Željne seje udeležil tudi nonet „Rog“ iz Željn, kije zapel partizanske pesmi pri spomeniku v Dražgošah. Na fotografiji: članice noneta pri spomeniku v Dražgošah.
Kočevje: premalo servisov
KS o načrtin za prihodnje leto, servisih in samozaščiti
Krajevna skupnost Kočevje •pripravlja za prihodnje leto načrt dela. Osnova zanj je letos opravljeno delo in porabljeni denar. To ugotavljanje za 9 mesecev letos je bilo zelo obsežno in zahtevno delo, saj je bilo treba obdelati vse enote v sestavu KS, analizirati delo vsake, njene dohodke in izdatke, pa tudi opravljeno delo primerjati z le-
drobne iz Kočevja
IZPITI - Naval na tl^le k-He ‘n izpite za motoma ArllS bii, letos izredno velik, da '»m,: jPtedavatelji in inštruktor-
KOS. kpr Jih ir» nrpmoln
iki
laituFpa
Ned°
Skuf^V iznil3:
■lij ker jih je premalo. 1W; Vozniške izpite, ki dela I jSjMrnJ* °bčin Kočevje in Ribni-j?ie jia za letos zadnje izpite iz na ^vembra, zadnji izpiti iz M977 bodo 16. decembra. V 1 0 P™' izpiti iz teorije a 14. januarja.
iJJi PTICE - Vreme je še toplo. Vendar so
'Sk
jlno StarSiP ,
i
pff
{ V/ (medved odgovarja
Ico. r & ^ imamo „pleh muzi-iyjti6 £	Proslave, zborovanja in
:	v	p'.
h nas v Kočevju pa v 23 pogrebe.
cm
zanesljivi oznanjevalci zime že tu. To niso le velike vrtne sinice, temveč tudi gozdne siničke, ki so že po vrtovih okoli hiš. Tudi trdoživi dle-sek že obiskuje mesta, kjer so bile lani krmilnice. Čimprej je treba postaviti krmilnice, vendar tako, da ne bodo dostopne mačkam. Krmilnice naj ne bodo samo okras vrtov in parkov, temveč jih je treba tudi redno oskrbovati s pravo krmo. Mraz in sneg lahko zdaj zdaj presenetita nas in ptice.
FILATELISTI ZA JIBILEJ -Filatelistično društvo Kočevje bo sodelovalo tudi pri proslavah jubilejev telesne kulture v Ribnici Do konca leta bodo tam proslave v počastitev ustanovitve prvega slovenskega kolesarskega kluba^ (ustanovljen leta 1900 pod imenom „Klub slovenskih biciklistov Ribniške doline"), 70-letnice prvega telovadnega društva ..Ribniški Sokol" in 25-let-nice Partizana. Filatelisti-mladinci iz Kočevja ter gostje iz Novega mesta, Kopra, Krškega, Žužemberka in Slovenskih Konjic bodo v domu Partizana razstavljali znamke s tematiko iz športa in telesne kulture. Otvoritev bo 5. decembra ob 11. uri. Razstavljenih bo 32 vitrin s 385 razstavnimi listi. To bo edinstvena razstava samo športnih motivov. Popoldne bo v Ribnici tudi seja mladinske komisije Filatelistične zveze SRS.
^27) ★★ 25. novembra 1976
tošnjim načrtom. O načrtu za prihodnje leto bodo razpravljali na prihodnji seji izvršnega sveta KS.
Takrat bodo razpravljali še o delovanju servisov v Kočevju in ukrepih, kako zagotoviti njihovo boljše delo. Servisov je namreč malo, zato opravljajo delo hitro, nekvalitetno, njihove usluge pa so drage. Nekaterih servisov pa celo ni, na primer kleparjev, avtopralnice, kovinarjev itd., čeprav jih ima ponekod že malo večja vas. Tako rešujejo položaj popoldanski obrtniki ali šušmaiji, katerih usluge pa tudi niso vedno najboljše, zagotovo pa so drage.
Razen tega bodo na seji razpravljali o samozaščiti v krajevni skupnosti in nadaljnjih ukrepih oziroma nalogah na tem področju.
J. P.
Kratke iz Fare
NOVA POŠTA - Razgovori o gradnji stanovanjsko-poslovne stavbe v Vasi-Fari bodo verjetno kmalu uspešno končani Po sedanjem pregledu naj bi v tej stavbi dobila prostore nova pošta z avtomatsko telefonsko centralo, izpostava Ljubljanske banke, razen tega pa bi bili v njej še dve stanovanji. Financerji gradnje bodo lastniki poslovnih prostorov in Samoupravna stanovanjska skupnost.
NEGOTOVA ČRPALKA - Kdaj bo Kolpska dolina dobila novo bencinsko črpalko in kje bo stala, se še ne ve. Zvedeli smo le, da bo zgrajena šele, ko bo odprta cesta Brod na Kolpi - Delnice, ker črpalka prej ne bi poslovala donosno. Vendar še vedno ni znano, če bo črpalko gradil Petrol ali INA in če bo stala na slovenski ali hrvaški strani Kolpe.
CESTO POPRAVLJAJO - Poročali smo, da je nova cesta nad Va-sjo-Faro pri nekdanjem tunelu močno poškodovana, ker drsi v dolino. Pred kratkim so začeli napako popravljati. Cesto bodo pomaknili še bolj proti hribu oziroma v ovinek. Menijo, da je tam zemljišče trdnejše.
IZPIT TUDI ZA VOZNIKE PONYJEV
Z novim republiškim zakonom o obveznem znanju prometnih predpisov tudi za voznike pony koles, kije začel veljati 19. novembra, so se pričele težave s poučevanjem mladih ko-lesaijev. Prav zato bo AMD Ribnica organiziralo tovrstno predavanje, vsi kandidati pa bodo imeli preizkus znanja pred posebno komisijo.
AMD zato poziva vse interesente, naj se javijo v njegovih prostorih na Šeško vi ulici, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
M. G.
M
t.
li ^ ,«	V;	-	,	d	*	f:	\
PRIČELI Z DEU — Plred kratkim je ljubljanski Gradis že pričel prva dela pri gradnji novega bazena in športne dvorane v Ribnici. Objekt naj bi bil predvidoma nared do 29. novembra prihodnje leto. (Foto: Budja)
Razstave - kadilsko skrivališče?
Obisk likovnin razstav v Petkovi galeriji nenehno upada — Vse manj obiskovalcev iz vrst učencev in delovnih ljudi — Grad — najprimernejše skrivališče za mladoletnike s cigareto
v ustih
Ugotovitev, ki ni niti malo razveseljiva: v zadnjem času je v Ribnici opaziti vse večje nezanimanje prebivalcev za obiske kulturnih prireditev v Petkovi galeriji. Na to kaže podatek, da je po šestih razstavah število obiskovalcev v primerjavi z lanskim letom nemalo upadlo.
Petkova galerija, ki ima svoje prostore v ribniškem gradu, je lani dosegla svojevrsten rekord. Organiziranih je bilo 11 razstav,
UVEDENA »STANOVANJSKA" SOUDELEŽBA
V Inlesu že nekaj časa pripravljajo soudeležbo delavcev pri pridobi vanju stanovanj. Tako bo delavec, ki je od podjetja že dobil stanovanje, moral zanj plačati obvezno soudeležbo, kot bo določal pravilnik. Postopek jev prvi vrsti uveden zato, da se tako pospeši reševanje stanovanjskih vprašanj. Že na drugem mestu pišemo, da je Inles eno tistih podjetij, ki se je z velikim uspehom lotilo reševanja stanovanjskega problema, novi ukrepi pa bodo že tako dobre rezultate še izboljšali.
ki jih je obiskalo okoli 27.000 ljudi, med njimi precej tujcev. V primerjavi z letošnjim letom, ko je bilo doslej organiziranih le 6 razstav, ki si jih je ogledalo le 15.000 obiskovalcev, so prejšnji podatki res takšni, da jih bo tudi v prihodnje težko doseči.
V desetih mesecih letos so razstavljali: Ala Boscaro (1.000 obiskovalcev),šolska mladina na temo „Svet, v katerem živi-. mo“ (1.500 obiskovalcev), Ivan Razboršek (1.500), Anton Ple-mel (3.000) in ribniški likovniki Čirovič, Matoh, Čebin ter Šenk, katerih razstave si je ogledalo 6.500 občanov, nazadnje pa še Lovro Novinšek s 1.500 obiskovalci.
Podatki torej govore, da se število obiskovalcev razstav ne-
nehno manjša, zlasti je to opaziti med šolsko mladino in delovnimi ljudmi. Posebej mladina bo morala v prihodnje več časa posvetiti kulturnemu izobraževanju. Nemalo pa je to odvisno od mentorskega kadra, ki naj s pravilno vzgojo otroke usmerja tudi na to področje. Tako pa ti prihajajo v ribniški grad le zato, da so varni pred pogledi odraslih, zlasti staršev, ko si prižigajo cigarete ...
M. GLAVONJIČ
PETKOVA GALERIJA DOBILA NOVE PROSTORE
Potem, ko je minilo precej časa od ugibanj, ali bo Petkova galerija dobila svoje prostore tudi v dvorani gradu, v kateri je prej bil bife, so se želje le uresničile.
Dvorana bo služila za prirejanje koncertov, razstav, litarar-nih večerov, hkrati pa bo tu še prostor za poročne obrede. S tem prostorom, ki ga sedaj še obnavljajo, bo ribniški grad prav gotovo postal kulturno središče Ribniške doline.
DOBIL KONČNO PODOBO - Delavci podjetja vodne skupnosti Sava iz Ljubljane so v teh dneh končali dela na obnovi starega kamnitega mostu v Ribnici. (Foto: D. Divjak)
TEČAJI ZA USLUŽBENCE JLA
Po številnih uspelih organizacijah pevskih in ostalih prireditev v Ribnici tamkajšnji dom JLA ne miruje. Tako ima v načrtu tudi pričetek dela v marksističnem krožku, ki je v prvi vrsti namenjen starešinam garnizona, pa tudi ostalim interesentom.
Najverjetneje je, da bodo že v kratkem uvedli tečaj slovenskega jezika za starešine, še posebej pa za njihove žene. Vemo namreč, da je teh še veliko brez zaposlitve, glavna ovira pa je na dlani: neznanje slovenskega jezika.
STRUŠKA ULICA RAZSVETLJENA
Ena najprometnejših in najbolj ..obiskanih" poti v Ribnici, Struška ulica, je pred kratkim dobila napeljavo za razsvetljavo. Delavci Rika in Inlesa, ki v veliki večini hodijo prav po tej ulici, upajo, da bodo tudi zaključna dela kaj hitro nared.
Elektro iz Kočevja je namreč postavil le drogove z reflektorji, medtem ko električna napeljava še ni narejena. Stanovalci te ulice so s pridobitvijo seveda zadovoljni, želijo si le še boljše asfaltne podlage.
Ribniški zobotrebci
AMD ODSLEJ V ŠEŠKOVI ULICI
Te dni seje AMD Ribnica preselilo iz sedanjih zastarelih prostorov na Gorenjski cesti v Šeškovo ulico. Za okoli 500 članov tega društva bo to nemajhna pridobitev.
Ob tem še nekaj besed o delu društva. Letos so končali že 6 tečajev za voznike B kategorije, pravkar pa pripravljajo naslednjega. Prav tako so že imeli nekaj seminarjev za voznike traktorjev, šexta mesec pa bo uvedeno testiranje avtomobilov. Sicer pa so prostori AMD odprti ob ponedeljkih, sredah in petkih, v svoje vrste pa vabijo še nove člane. Članarina je 160 din.
M. G-č
MESTO BREZ ZEBER - V Ribnici so bili včasih jasno zarisani prehodi za pešce, kot kaže, pa odgovorni mislijo, da jih majhno mesto več ne potrebuje. Povsem drugače menijo meščani, ki jih avtomobil še ni toliko zasužnjil, da bi hodili po nakupih kar z jeklenimi konjički. Zato bi bilo prav, da zebre označijo, in ne samo tam, kjer so bile nekoč, pač pa tudi po številnih nevarnih mestnih predelih.
PONOVNO O ZNAKIH - Pred nekaj tedni smo pisali, da je novi čevljarski most še vedno neoznačen, in pomanjkljivosti so hitro izginile. Nekateri občani v šali predlagajo, naj bi na most postavili moža, ki bi čuval pridobitev, kajti ribniški huligani zadnje čase svojo jezo ponovno stresajo na - prometne znake.
PREDAVANJE O ALKOHOLIZMU - November je mesec načrtnega boja proti alkoholizmu in tudi v ribniški občini so se na boj dobro pripravili. Pred kratkim je dr. Zlatka Pivkova predavala o posledicah alkoholizma, in sicef starešinam in vojakom iz ribniške vojašnice.
RAZŠIRITI POSTAJO - Avtobusno postajo v Ortneku bodo razširili, da bodo lahko potniki laže vstopali v vozila in izstopali. Skozi Ortnek je kar precejšen promet, zato so zdaj avtobusni potniki v nevarnosti. Postajo bodo razširili tako, da bodo nije zemljišče nasuli s kamenjem in peskom.
ZANEMARJENA POSTAJA -Avtobusna postaja je v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi postajami majhna, za tistega ali tiste,
ki bi morali na njej delati red, pa, sodeč po neurejenosti, vse prevelika. Ne kaže drugega kot zadolženega ali
zadolžene opozoriti na lenobo ali pa poskrbeti za bolj pridne ljudi. Verjetno bodo nekateri dejali, da je še ena rešitev, in sicer bolj kulturno obnašanje potnikov.
D. P.
— Veš, da je KS Sveti Gregor edina na ribniškem območju, ki se je aktivno vključila v akcijo vpisa posojila za ceste, saj je 53 kmetov vpisalo kar 27.300 din?
- Kaj bi to! Jaz pa sem zvedel, da je posojilo vplačal celo nek avtoprevoznik ...
REŠETO
DOLENJSKI LIST
19
DOLENJSKI LIST
št. 46 (1427) - 25. novenj
samoupMvtl°
jA	A	J$	J&	£,ŠA £ jf S JLjŠj&ji jŠ jŠ Jk jŠ £ <S *# Ji S S Jf jŠ S 4# JI S it
KOČEVSKE HflUIGE * KOČEUSKE NOUICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE J
Kdor ima, ne da
Kočevski moški pevski zbor, ki ga vodi Ive Stanič, pridno nastopa na raznih prireditvah,	proslavah in
drugod. Kadar kdo potrebuje dober kulturni program, zaprosi za pomoč pevce in dostavi: „Za plačilo se bomo pa kasneje dogovorili. ‘
Vendar tega „kasneje“ ni. Tisti, ki so obljubili plačilo, se zbora običajno kasneje sicer spomnijo, vendar ne zaradi plačila, ampak zato, ker potrebujejo pevce za nov nastop.
Edina, ki se je pevcev vsaj malo spomnila, je organizacija ZB iz Stare cerkve, ki je organizirala z njimi razgovor in jim postregla z aperitivom in čajem. Kočevske organizacije, ki imajo gotovo več denarja kot organizacije iz Stare cerkve, se tudi na kaj takega še niso spomnile.
J. P.
Kmetijstvo naj hitreje napreduje
Zakaj zaostaja za drugimi gospodarskimi panogami — Kmetje opozarjajo, da tako ne bo šlo več naprej — Javna razprava o kmetijski politiki
Prebivalstvo na vaseh se redči. Obdelovalno zemljo zarašča gozd. Divjad ogroža kmete. Kmetje iz kočevske občine že leta in leta opozarjajo, kako težak je njihov položaj, vendar pravih izboljšav ni.
PRVI PRAZNIK
Krajevna skupnost Škofja Loka, ki je pobratena s kočevsko, bo 18. decembra letos prvič praznovala svoj krajevni praznik. Glavna svečanost bo 17. decembra, ko bodo podelili priznanja prvoborcem. Nanjo sta vabljeni tudi delegaciji pobratenih KS Kočevje in Smederevska Pa-lanka.
TRIJE SNEŽAKI
Lutkovno igrico „Trije snežaki" pripravljajo lutkarji kočevske gimnazije pod vodstvom mentoija Matije Glada. Z njo bodo nastopali v okviru praznovanj dedka Mraza, se pravi od 23. decembra dalje. Predviden je tudi sprevod dedka Mraza skozi Kočevje, ki ga bo organizirala Zveza prijateljev mladine. V sprevodu bodo tudi lutkaiji, ki bodo nato na ploščadi pred samskim blokom zaigrali „Tri snežake".
SEMINAR ZA VODILNE
20. novembra je bil v Kočevju seminar za sekretaije in namestnike osnovnih organizacij ZK, aktivov in svetov. Namen seminarja je bil usposobiti komuniste za boljše delo, za vodenje sestankov, uresničevanje sklepov in uresničevanje kongresnih dokumentov ter sklepov 5. seje CK ZKS.
Ker ni bilo zadovoljive rešitve, so zdaj kmetje začeli sami v pogovorih s kmetijskimi strokovnjaki predlagati rešitve. Taki predlogi so: za-okrožanje ali združevanje zemlje, načrtnejši nakup kmetijskih strojev (zakaj bi vsak kupoval traktor, če sta dva ali trije v vasi dovolj, manjka pa drugih strojev, hlevov itd.), večji odstrel divjadi, ustanavljanje delavnic in proizvodnih obratov v podeželskih krajevnih skupnostih, ki bodo ob kmetovanju nudili dopolnilni zaslužek ljudem na podeželju itd.
Kmetje, kmetijski strokovnjaki in člani kolektivov družbenih posestev zato pozdravljajo sedanjo temeljito razpravo o kmetijstvu, ki jo organizirata ZK in SZDL. V njej bodo ocenili uresničevanje sklepov II. konference ZKS o kmetijstvu in drugih dokumentov, pa tudi predpisov, ki se nanašajo na kmetijstvo. V tej razpravi naj bi vsi povedali svoje misli in predloge, nato pa sprejeli enotna stališča, ki bi pomenila napredek za lazvoj zasebnega kmetijstva, zadružništva in družbenega kmetijstva.
Že v prvih razgovorih, na katerih so se dogovarjali o organiziranju razprav, pa je bilo poudarjeno, da v
LIKI LIZE LIK - Slike Lize Lik, ki je razstavljala v Likovnem salonu Kočevje do 22. novembra, so na razumljiv in prijeten način govorile obiskovalcem o svetu, kot ga vidi in čuti slikarka. Zato je bila razstava lepo obiskana. (Foto • Primc)
Vedno več ljudi bere
V mesecu knjige vpisali več kot 200 novih bralcev — Letos izposojenih 68.000 knjig
Od 1. do 15. novembra v kočevski ljudski knjižnici brezplačno vpisovali nove bralce. Na mladinskem oddelku se je vpisalo 110 novih, na oddelku za odrasle pa 115. Tako imajo zdaj vpisanih na mladinskem oddelku 902 bralca, na oddelku za odrasle pa okoli 1.400.
Izmed pribl. 2.300 vpisanih bralcev jih letos obiskuje knjižnico okoli 2.100, medtem ko jih je lani 1.948. Lani so bralci obiskali knjižnico 30.543-krat in si izposodili 62.000 knjig. Letos so toliko obiskov zabeležili že do konca oktobra, ko so izposodili tudi že nad 60.000 knjig, medtem ko jih bodo do konca leta izposodili 68.000.
V knjižnici so imeli lani 20.819 knjig. Letos so jih dokupili 840, vendar so jih izločili približno še enkrat toliko, da jih imajo zdaj okoli 20.000. Na prebivalca pride 1,13 knjige, slovensko povprečje znaša 1,2, zaželeno povprečje pa je 2,5 knjige na prebivalca. Kaže, da bodo
število odpisanih knjig še letos nadoknadili, ker jim je obljubila pomoč za nakup knjig tudi republiška kulturna skupnost.
Število bralcev po preselitvi knjižnice v središče mesta hitro narašča. Največ bere mladina. Tudi med člani delovnih kolektivov je veliko bralcev. Zdaj že 16 sindikalnih organizacij plačuje za svoje člane članarino v knjižnici, zato si lahko izposojajo knjige brezplačno.
Sicer pa ima knjižnica s članarino iziroma izposojevalnino malo dohodkov. Vseh lastnih dohodkov ima komaj okoli 60.000 din na leto. največ pomoči dobi od temeljne kulturne skuprosti, in sicer nad 400.000 din.
Knjižnica šteje tri zaposlene. To pomeni, da pride na eno knjižničarko preko 20.000 izposojenih knjig na leto, medtem ko znaša normativ 10 do 12.000 knjig. Tako ostaja knjižničarkam premalo časa za svetovanje bralcem. To vrzel bi lahko zapolnili le tako, da bi zaposlili še eno knjižničarko.
J. PRIMC
MLADI RADI BEREJO — Kočevska knjižnica ima nad 900 bralcev vpisanih v mladinskem oddelku, precej mladih pa je vpisanih tudi v oddelku za odrasle. To pomeni, da največ bere mladina. (Foto: Primc)
20
£ >
kratkem času nc bo mogoče vsega narediti. To pomeni, da sc moramo že zdaj zavedati, da je prizadevanje kmetijstva za enake pogoje poslovanja z drugimi panogami gospodarstva dolgotrajna naloga.
25 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA KOČEVJE
Planinsko društvo Kočevje je 19. novembra praznovalo 25-letnico obstoja in ob tej priložnosti izvedlo redni občni zbor ter izvolilo novo vodstvo. Razen tega so bila podeljena priznanja zaslužnim članom. Več bomo o zboru in svečanosti še poročali.
Iz KS Kočevje
PARKIRIŠČE SPOMLADI - Veliko kočevsko parkirišče, ki bo na prostoru porušenih hiš, ne bo asfaltirano letos, ampak prihodnjo pomlad. Pač pa te dni polagajo, oziroma so že položili asfalt na eni izmed cest v Mestnem logu. Če bo vreme dopuščalo, bodo asfaltirali še cesto proti domu telesne kulture ter odcep proti bazenu in Nami.
ŠE DVE POTI - Na pokopališču urejajo dve makadamski poti. Tako bodo na novem delu pokopališča lahko začeli pokopavati že decembra.
LUKNJE V PLOČNIKIH - V mestnem središču so pločniki najstarejši in zato tudi najbolj dotrajali. Polni so lukenj in udrtin, da ponekod v slabem vremenu že niso več prehodni. Podobno so dotrajala tudi nekatera cestišča. Luknje na pločnikih bodo vsaj za silo zakrpali v kratkem. Prihodnje leto pa bo treba urediti nove. Dela se zavlačujejo predvsem zato, ker je krajevna skupnost odvisna od asfalterjev.
SPET OBDARITEV - Tudi letos bo krajevna skupnost obdarila za novo leto najstarejše občane in borce. Lani so razdelili 120 daril.
NUJNO POTREBUJEJO PROSTORE - Krajevna skupnost nujno potrebuje več prostora za svojo dejavnost. Sedanji prostori so neprimerni, nizki, vlažni in premajhni, saj nimajo kam postaviti niti mize za vodjo nove komunalne skupnosti. Najbolje bi bilo, če bi iz stavbe, kjer je zdaj krajevna skupnost, izselili še preostale stranke. Ta stavba je bila že od nekdaj poslovna in ne stanovanjska. Zdaj prihaja tudi do zaostritev in nagajanj, kar ne more dobro vplivati na delo KS.
Še malo ospeha
Ulice brez imen in številk — težava za poštarje
Kočevski poštarji so med tistimi, ki so v sedanji akciji zbiranja naročnikov med najmanj uspešnimi. Največ, in sicer 4, jih je pridobil Franjo Bajo, ki je povedal:
- Jaz ne prepričujem ljudi, da bi se naročili. Vsi štirje so mi sami rekli, naj jih naročim, potem ko sem jim nekajkrat dal brezplačni izvod. Menim tudi, da siliti nekoga, naj naroči časopis, ni koristno. S takimi naročniki so namreč potem običajno sitnosti.
V razgovor so se potem vključili še ostali poštaiji, ki so menili, da je prav v Kočevju težko pridobivati naročnike, ker prebivalstvo tu ni domače in stalno. Sem so se priselili in se še priseljujejo nc le ljudje iz raznih krajev Slovenije, ampak tudi iz drugih krajev Jugoslavije, nekaj pa jih je celo iz drugih držav. Ti imajo navadno naročene časopise iz svojih krajev ali pa nobenih.
Veliko nevšečnosti povzroča poštarjem tudi, da ulice nimajo imen in hiše ne številk. Preimenovanje ulic je bilo uradno opravljeno, v resnici pa ne. Tudi nova naselja nimajo ne imen ulic ne hišnih številk. Vse to otežuje ne le raznašanje pošte, ampak ti'di nabiranje naročnikov. Pove-
Opozoijeno je bilo tudi, da se bo treba lotiti razprave o kmetijstvu in uresničevanja sklepov z izrednim občutkom. To je potrebno posebno še zato, ker so pogoji življenja in dela v vsaki vasi drugačni. Ne gre torej le za razliko med „družbeno“ in „zasebno“ vasjo, se pravi vasema, kjer je le družbeno ali le zasebno kmetijstvo, ampak še za kombinacije obeh vasi. Nadalje so velike razlike celo znotraj vasi, kjer so le zasebne kmetije, saj so ponekod večje kmetije, ravnina in mladi kmetje, drugod pa manjše kmetije, strmina in stari, oziroma bolje rečeno, socialni podpiranci.
J. PRIMC
.
PREIZKUS ASFALTA - Pred kratkim je položila ekipa a ceste ob Kolpi pri vaseh Grintovec in Mirtoviči 300 m ^ Približno polovico asfalta (v vasi Grintovec) so položili ^ način, polovici (v Mirtovičih) pa so primešali neki dodate: • ^ preizkušata ljubljanski Zavod za raziskavo materiala nemška firma, kateri asfalt se bo bolje obnesel. (Foto: Prin*c/
OBVEZNI PREIZKUS
Otvoritve za praznik
Za letošnji dan repuolike oodo v Osilnici odprli novo zdravstveno postajo in oorat Tekstilane, lovci pa bodo razvili prapor
Za letošnji dan republike bo največje slavje v kočevski občini v krajevni skupnosti Osilnica,
"kjer bodo odprli novo zdravstveno postajo, razširjeni obrat Tekstilane, proslavili druge letošnje delovne uspehe v krajev-ni skupnosti, lovci pa bodo razvili svoj prapor.
Z devetnajstim nov«.—-	^	,,,
čel veljati predpis, da 1tn vozniki koles z rnotorjem. inie<ij vozniškega izpita, med vo -Tt, pio-pri sebi potrdilo o
metnih predpisov. EnaK	^
velja tudi za voznike del	^
jev in motokultivatorjev (	^le;
strojev na motorni P°®° nl0jiieWi| lahko upravlja v javnern F stJ.: kolo z motorjem le tisti, rejši od 14 let in ,lr^	cjje 0
potrdilo. Podrobne mfoi®a ^ pridobitvi omenjenih p°* toče^ vsak dobi v pisarni AM^ £ 0gO5
Najvepji uspeh je gotovo nova zdravstvena postaja, ki so jo složno gradili ljudje z obeh bregov Kolpe in Cabranke, se pravi Hrvatje in Slovenci, ob pomoči skupnosti. Tako so občani v denarju, materialu in prostovoljnem delu prispevali za zdravstveno postajo kar nad 40 odstotkov njene vrednosti, ki znaša z opremo in ureditvijo okolice vred preko 3 milijone dinarjev. Ostalo so prispevale delovne organizacije, zdravstveni dom, glavni štab za SLO in komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana. Zdravstvena postaja bo odprta za praznik, delo v njej pa se bo začelo že po praznikih. Vendar je treba povedati, da je treba delno še urediti okolico in dobiti nekaj opreme, katere dobava se je nekoliko zakasnila. Vendar vse to ne bo bistveno vplivalo na začetek dela.
Razširitev obrata Tekstilane je naslednja večja letošnja investicija v Osilnici. Tudi ta obrat bodo odprli pred praznikom, čeprav še ni popolnoma dokončan. Novi, dograjeni prostori merijo preko 100 kv. metrov. Investicija bo veljala okoli 800.000 din, plačana pa bo iz sredstev sklada za razvoj male industrije v manj razvitih območjih občine. Število zaposlenih se bo od sedanjih 25 povečalo na 50 do 60. Zaposlene so tu predvsem zene, ki delajo plastično embalažo.
Naslednja pomembna investicija na območju KS Osilnica je razširjanje potov v vasi Podvrh, Padovo, Malinišče, Lipca, Zgornji in Spodnji Čačič, Papeži, Belica in Žurge. Ta pota so tudi utrdili, uredili ob njih kanale in propuste itd. Dela, pri katerih je vaščanom pomagala JLA, bodo popolnoma dokončana spomladi.
dali so primer, da nek naročnik še vedno dobiva Dolenjski list na svoj stari naslov v Rajndolu, čeprav sc je že preselil v novo hišo v Kočevju. Ta hiša še nima številke in ulica ne imena.
Ob zaključku pa so priznali, da je nagrada za nabiranje naročnikov lepa, da se zato splača potruditi in da bodo tudi oni vložili v bodoče več naporov za razširjanje domačega časopisa, ki ga tudi sami radi berejo.
J. PRIMC
F. BAJO: „Po rodu sem Bosanec, na kočevski pošti delam 4 leta, prej pa sem bil 7 let živinorejec pri ZKGP. Rad berem Dolenjski list, res pa je, da nisem njegov naročnik." (Foto: Primc)
Asfaltirani sta bili cesti skozi vasi Mirtoviči in Grintovec. Vodovod so uredili v Grintovcu. Urejali so več pokopališč. Popravili so stavbo krajevne skupnosti oziroma krajevnega urada. Ponekod jim je zelo nagajala talna in podtalna voda ter hudourniki, zaradi česar je bilo treba graditi odtočne kanale in opravljati druge izboljšave.
Za ta dela so opravili občani tudi veliko prostovoljnega dela. Za ureditev zdravstvene postaje je bilo opravljenih lani in letos 7.460 pro-stovdjnih delovnih ur. Za ureditev potov, pokopališč in drugega pa so vaščani opravili letos še nadaljnjih skoraj 4.000 prostovoljnih delovnih ur. Letos so torej prebivalci KS Osilnice opravili za napredek svojega območja in s tem tudi zase precej več kot v kateri koli drugi vaški KS v občini, verjetno pa so take KS tudi v republiki bolj redke. Čeprav vsa dela še niso popolnoma končana, so vaščani lahko ponosni na opravljeno delo in na svoj prispevek k dnevu republike, ki je hkrati prispevek zanje same.
J. PRIMC
Iz KS Osilnica
ZA CESTE - Na območju KS Osilnica so občani vpisali okoli 100.000 din posojila za ceste.
ZA POSOČJE — Krajevna organizacija RK Osilnica je zbrala za Posočje, la ga je prizadejal potres, preko 10.000 din.
VEČ ČLANOV - V krajevni skupnosti posvečajo večjo pozornost tudi organizacijam in društvom. Tako so že pridobili precej novih članov za Rdeči križ, gasilsko društvo in osnovno organizacijo Zveze mladine.
VSE SKLEPE IZOBESIJO - Vse sklepe sveta krajevne skupnosti in zapisnike sestankov in sej izobesijo na oglasno desko, posredujejo pa jih tudi vaškim odborom, ki delujejo v vseh vaseh, in SZDL. Tako so občani o vseh dogajanjih hitro in sproti seznanjeni. Sicer pa so občani sami vključeni v vsa dela, katerih nosilca sta KS in SZDL
DELEGACIJE SE ŠE NISO DOBRO ZNAŠLE — Delegacije krajevne skupnosti za zbor KS občinske skupščine in SIS se še niso znašle pri delu, kar je pomanjkljivost tudi v nekaterih drugih KS. Upajo pa, da bodo začetne pomanjkljivosti, ki so razumljive, kmalu odpravili, saj so že storili nekatere ukrepe.
KRUH ŠE ZA MOŠKE - Za zaposlitev žensk je poskrbela Tekstila-na, ki je tu odprla obrat, za moške pa še ni dovolj delovnih mest. Doslej so se dogovarjali, da bi tu odprla obrat Iskra, vendar po treh letih dogovarjanj ni narejenega nič, zato bo KS iskala še druge možnosti za odprtje obrata, kjer bi se zaposlili moški.
UKINJEN AVTOBUS - Hrvaško podjetje Avtotrans je ukinilo avtobusno progo Delnice-Čabar, ki je velikega pomena tudi za prebivalce slovenske strani Kolpe in Čabranke. KS Osilnica je zaprosila občinsko skupščino Kočevje, naj zdaj skuša ona urediti prevoz.
LES ZA MOST Za popravilo mostu na Belici, ki vodi proti vasi Bezgarje, je hrastovina pripravljena. Treba jo je le še razžagati na primerne kose.
MEDVED NA LADJI
V Kočevju se pripravljajo na ponovni obisk ladje „Kočevje“, ko bo spet zaplula v domače vode. Posadki oziroma ladji bodo ob tej priložnosti podarili za spomin na Kočevsko nekatere nagačene divje živali. Zvedeli smo, da bodo to medved, ki je kralj kočevskih gozdov, pa še merjasec in srnjak.
Za 3. december jej& na dmga seja zbora s ^ cev krajevne skupnost čevje-mesto, na kat er do pregledali sklep*u5rc» razpravljali o Prevze, }eva,ijl stev tekočega vzffl*.
zgradb in o
koristita
i ' (C rfifi
hišnih svetov, kjer	^
niso dovolj usPe^n0-,„h<e$ Gotovo bo razprava o drugi to^ pravi o predlogu, na] j sveti prevzeli sre ^.Lnz i čega vzdrževanja his ^ mi gospodarili. To P ni, da bi posame^'etol sveti (ali več hišinm skupajjPodprli svoj ^ ... čun pri banki, sami ^ čunovodske posle .l 2*4? pač dovoljujejo, ozir° ločajo predpisi. . ,0 Nekateri hišni sve me0i tem že razpravljali ffl ^ da en sam hišni *ve soben uvesti svojega vodstva, ker pač ni n p
in še predrago bi . pomeni, da bi morali jj ti to službo za veC,jc0 svetov ali za celo a kako drugače.
Vprašanje je z^’^s 1$ plačati honorar ten $ nemu računovodji■	^0
bi se morala sarn0j^,pii^ stanovanjska
(SSS), ki zdaj opraM> sle, odreči delu sred jih dobiva iz stanar^ ^
ne bo opravljala ve. novodske službe vzdrževanja, tudi ni^.g ?na do dohod!' "n Seveda pa je
čena do dohodka^ vati, da HS ne bodo
lastnim žiro računo ^ čunovodski službi r rili z vso stanarino, a ^ v i tekočim vzdrževa 1^ s znaša v novih hiša'1 ^ odstotkov stanarine, pa 20 odstotkov. . ^ Zelo vprašljivo• ]?’ c bi bila torej predno loga zbora stanova ^ razpravljati o teh ° njit# odstotkih denarja in. t1\0& samouprave. Zelo ve I ^ Sv pomembnejših Pre0S,/,,,arillC' do 92 odstotkov staa * O tej pa bodo PlaC'n0\d:l', narine, se pravi sta <fi$ odločali takrat, ko ^ res samoupravno on^ ^ na. Zato b ib liga krajevnih
zacij res nizirati SSS.
I&M
BERITE
DL
MIT. PODZEMELJ SKA REKA
DEL
VPREŽNE
OPREME
LESTVICA
GR.
BOGINJA
NESREČE
LANTAN
SINJSKA
Viteška
IGRA
DL
ELEMENT
VELIK
GORSKI
VRH
TOT
ARNDT
HOMERSKI
MAH
>
>
CELOTNI
POSNETEK
UKANA
r
SKI
'UL.
NAZIV (KARLOVAC
!
 ,---------------------
REKA
NOVOZE-
LAND.NHJ
vrsta’riS'
NAŠ SKLADATELJ (RISTO)
GR
FILOZOFSKA SOLA
DL
J. AFR. REPUBLIKA
OTOK V
IRSKEM
MORJU
TOTEF
NITEV
INDIJSKI
SREDAMER. DR2AV
NtZNAN
HIMALfl
MUL
VODNA
RASTLINA
OKRASNI
KIPEC
IZAK
IEVITAN
ANGL.
PIVO
SVETILO
jzjm
JOPIC
DELO
J.IACANOV
BIVŠI
ABSOLUTNI
BOKSARSKI
PRVAK
r
"povrT
MERA
ANTON
JM2L
VONJ
BU
NABOJ
ATLANTSKI
PAKT
BRATOV
SIN
N/
GL. MESTO
imuL
MAROKAN-SKA UTEŽ MERA
STAVBA ZA KRŠČ. BOGOSLUŽJE
365 ONI
|o&EsLa
daljno -
SPORTNA
Umu.
GREZILO
ANDRIC
VRSTA
MESA
REFORMATOI HUS
SPONA
IZRAEL.
LUKA
DL
ETIOP.
GLAVAR
V VSAKO HIŠO
DL
AVGUST
NOČNO
ZABAVIŠČE
OIDIPUS
AZ.
VISOKA
PLANOTA
POKLON
JUDOVSKI
KRALJ
GR. OE2 ELA
NEKDANJI
PASTIRSKI
PRAZNIK
OBLJUBA
DL
JUŽNI
SAD
MOC
DL
IKRAVEC
ANGL.
PESNIK
KURIR
SRB.M.IME
ŠPORTNO
IGRIŠČE
ŠTAJERSKA
METROPOLA
OCVIRK
VASJA
MAJHEN
smu-
PRAŠEK ZA USE
TOPEL
muc,
IGRAŠ
KARTAMI
EG.BOG
SONCA
IGRALEC
UDAV
DL
JEZ,
NASIP
DOBA
Ul CA Selivka
POLET
POMOTA
ZAH.EVR.
RODOVI
AFR.
LILIJA
mvrr
KIDHB
SIAM
■T
ILEMENT
IZDELOVA
USA
DRŽAVA V PIRENEJIH
DL
PRIHOD V PROSTOR
SLAŠČICA
NAPAD
SL
ODSTAVEK
TRENING
OČRT
STOJALO
KOVAČIČ
RUSKO Z.IME
GLINASTA
PIŠČAL
DVOJICA
DOLANC
>
NUŠICEV JUNAK (POP ČIRA IN POP ...)
PRETEP
0 L
ramiaiima
ORGAN
SLUHA
PIVO
MAJHNA
SKORJA
KITAJSKA
uteTmera
ALOST
POŠKODBA
UJNA
lVNIK
te.
EL.ENOTA
PREVAJANJA
MOŠTVO
DL
OGLJIKOV
OKSID
AMER.M.IME.
PODOBA
KONCERTNA
MML.
RIM.
CESAR
msm
ČREVO
VOJAŠKI
mm
VRSTA
HOTELA
JAJČNIK
INELFIUJZOF
SISTEM
GERM.
01E.L_
NIKELJ
LETNI
(GOZDNI
POSEK
PREBIVALCI
GANE
VRSTA
SOCVETJA
GOROVJE NA KRIMU
JANEŽ
NAKLADA
'DIJAŠKI
P.QM_
AFR.
REKA
POGAN
VODILO
KITAJSKE
RELIGIJE
NIZOZEM-
SKA
KIS
mmz
SOSS
WML
ZEMLJE-
VIDNA
KNJIGA
ZVEZA
DRŽAV
DL
PROTESTANT.
VERSKA
LOČINA
PROPELER
VERGILOV
EP
JUNAK IZ KEKCA”
PALM.ŽJME
s
m
|£iMLL
>
KRILO RIM.
• FBI ir
PRIKUHA
REČNA
RIBA
BORIŠČE
MCTfT
OBUVALO
PREBITEK.
OSTANEK
ALFI.
NIPIČ
GLIVA
STStDVOUŠA
ilMfiliSL
SODOBNI
AMER.
ML
CRNA
PTICA
Nagradna križanka
Pred nami je 29. november, in da bi vam bili prazniki prijetnejši, spet objavljamo nagradno križanko, za katero smo razpisali pet denarnih nagrad v skupni vrednosti 1.500,00 din. Kdor bo poslal pravilno izpolnjeno križanko uredništvu Dolenjskega lista do vključno srede, 8. decembra, mu lahko žreb nakloni eno izmed njih.
Nagrade so naslednje:
1 nagrada
2. nagrada
3. nagrada
4. nagrada
5. nagrada
500.00 din
400.00 din
300.00 din
200.00 din
100.00 din
Prosimo, da reševalci upoštevajo še naslednja navodila: rešitve je treba poslati na naslov Uredništvo Dolenjskega lista, 68000 Novo mesto, p. p. 33, na kuverti pa mora biti v spodnjem levem kotu obvezno napisano opozorilo: KRIŽANKA! Naslov reševalca mora biti napisan na robu križanke, ki je hkrati tudi kupon za udeležbo pri žrebanju.
Prijetne praznične dni vam želi
vaš zvesti DOLENJSKI LIST
tedensK6le
Četrtek, 25. novembra - Katarina Petek, 26. novembra - Konrad Sobota, 27. novembra - Virgil Nedelja, 28. novembra - Jakob Ponedeljek,
29. novembra - Dan republike Torek, 30. novembra - Andrej Sreda, 1. decembra - Natalija Četrtek, 2. decembra - Blanka
LUNINE MENE
28. novembra ob 13.59 uri -prvi krajec
ČRNOMELJ: 2. 11. ameriški barvni film Vlak za dva potepuha. 30. 11. britanski barvni film „Zakaj ležiš? Reci nekaj."
SLUŽBO DOBI
osnovna Sola „29. okto-
BER“, ŠMARJETA, RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO UČITELJA ZA RAZREDNI POUK ZA DOLOČEN ČAS (OD 1. DECEMBRA DO 30. JUNIJA 1977). SPREJMEMO TUDI ABSOLVENTE PA - ODDELEK ZA RAZREDNI POUK. MOŽNA TUDI HONORARNA ZAPOSLITEV.
IŠČEM DEKLE za pomoč v kuhinji z nekaj znanja kuhe ter snažilko za dve uri na dan. Naslov v upravi lista (3362/76).
TAKOJ ZAPOSLIM v redno delovno razmerje 4 monterje Centralne kurjave, 1 vodovodnega inštalaterja in 2 toplotna izola-terja. Pogoj: teren ni ovira -drugo po dogovoru. Inštalaterstvo Anton Mrvic, Osojnik 16, 68333 Semič ali Anton Mrvič, Majde Šilc 19, 68000 Novo mesto, telefon 23-101.
SLUŽBO IŠČE
V	VEČERNEM času bi sprejela strojepisna ali kakšna druga dela. Pripravljena sem se naučiti na stroj za knjiženje. Ponudbe pod šifro „Nujno“.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo dvema študentoma. Naslov v upravi lista
IŠČEVA sobo in kuhinjo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3383/76).
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (J403/76).
NUJNO potrebujem opremljeno sobo v Novem mestu. Plačam tudi za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (3414/76).
Motorna vodila
ZARADI NAKUPA novega avtomobila prodam zastavo 750, letnik 1970 (december), prevoženih
38.000	km. Naslov v upravi lista (3360/76).
PRODAM SPAČKA 74 za 33.000 din ter spalča 71 za 16.000 din, oba registrirana. Oglasite se popoldan v Novomontaži in popoldan v bolnici — interna, Karel Mihelin.
PRODAM TRAKTOR PASQUALE 18 s priključki, obračalnik, plug
' in brane ter motorno žago StiheL Janez Fortuna, Male Dole 7, Veliki Gaber.
PRODAM FIAT 1300, letnik 1969, in rezervne dele. Trdinova cesta 21, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 850 (delno obnovljeno). Marjan Mikec (Bobnar), Podboršt, Mirna peč.
PRODAM FIAT 850, dobro ohranjen. Darko Knez, Hrastovica 18, 68230 Mokronog.
PRODAM, OPEL COMODORE COUPE, letnik 1970. Cena ugodna.	Informacije	na telefon
75-189 ob večernih urah. Naslov
v	upravi lista (3378/76).
PRODAM ali zamenjam FIAT 850 šport coupe. Tomič, Dol Polje 12, Straža.
PRODAM 125 PZ po nizki ceni, letnik 1975, registriran do maja 1977.	Naslov v	upravi lista
(3394/76).
PRODAM JAVO 175 ccm, letnik 1969.	Naslov v	upravi lista
(3395/76).
NUJNO PRODAM VW 1300, letnik 1971. Janez Klemenčič, Smole-nja vas 64, Novo mesto.
KOSTANJEVICA:	28.	11.
angleški barvni film Dva koraka izven zakona. 5. 12. španski barvni film Tarzan in črna panterja.
KRŠKO: 27. in 28. 11. francoski film Ni dima brez ognja. 1. 12. ameriški film Legenda o črnem Charlyju. 4. in 5. 12. ameriški film Vlak za dva potepuha.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 26 do 28. 11. danski barvni film Avtocesta v postelji.
RIBNICA:	27	in	28.	11.
italijanski barvni film Lov za plenom.
SEVNICA:	27.	in	28.	11.
jugoslovanski film Okovani šoferji.
ŠENTJERNEJ: 27. in 28. 11. Boter. 4. in 5. 12. V službi njenega veličanstva.
TREBNJE:	27.	ih	28.	11.
italijanski barvni erotični film Boccaccio: Dekameron, 4. in 5. 12. barvni kavbojski film Vagabundi zahoda.
oa
PRODAM FIAT 850. Janko Mali, Bršlin 57, Novo mesto.
PRODAM SPAČKA, letnik 1974, lahko delno na potrošniški kredit. Brezovar, Gotna vas 44, Novo mesto.
PRODAM ŠKODO 100, prevoženih
46.000	km, v zelo dobrem stanju. Ivan Rozman, Gor. Globodol 22, Mirna peč.
UGODNO PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973. Informacije po telefonu 22-096 od 16. ure dalje.
DRODAM AVTO TAUNUS, karam-boliran, po zelo ugodni ceni. Polde Mlakar, Zaboršt 4, Bučka (Škocjan).
PRODAM FIAT 750, registriran do novembra 1977. Vinko Bojane, Kristanova 53, Novo mesto.
AMI 6, dobro ohranjen, registriran do avgusta 1977, ugodno prodam. Skof, Mestne njive 4, Novo mesto.
PRODAM TRAKTOR Steyr s plugom (18 KS) v odličnem stanju. Franc Drobne, Žigerski vrh 13, 68290 Sevnica.
PRODAM KOMBI Zastava 750, letnik 1972, registriran do 1. novembra 1977, v dobrem stanju. Dušan Pavlič, Majde Šilc 3, Novo mesto, telefon 23-259.
UGODNO PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Dušan Vcncel, Gor. Nemška vas, Trebnje.
PRODAM traktor Pasquali (18 KS). Naslov v upravi lista (3427/76).
PRODAM FORD EXORD 1100, letnik 1973. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Alapovič, Zagrebška 18, Novo mesto.
PRODAM
POCENI PRODAM črno-beli televizor F.I Niš. Ciril Novak, Nad mlini 21, Novo mesto.
PRODAM 200 kg težkega prašiča. Ivan Ambrožič,. Šentjošt 14, Stopiče.
PRODAM električni štedilnik, tridelno omaro z vitrino in mizico. Zvone Pavlin, Zagrebška 11, Novo mesto. ’
PRODAM manjšo slamoreznico s puhalnikom in kosilnico BCS v dobrem stanju. Selak, Luterško selo 13, OtOČCC.
PO UCiODNl ceni prodam dve dolgi beli poročni obleki. Krivec, Kettejev drevored 49, Novo mesto.
PRODAM pletilni stroj Standard z originalno mizo in lepo ohranjeno vitrino. Vida Novakovič, Cankarjeva 15, 68250 Brežice.
PRODAM malo rabljeno trajno gorečo peč. Neža Bizjak, Ravno 12, Raka.
PRODAM skoraj nov električni radiator. Naslov v upravi lista (3382/76).
PRODAM večje ostrešje za hišo. l ani Dular, Gotna vas 49, Novo mesto.
POCENI PRODAM termoakumulacijsko peč CER Cačak 3 KW malo rabljeno. Urbančič, Straža 78.
PRODAM dobro ohranjeno peč na olje Emo 8, radioaparat in divan po primerni ceni. Ogled na Trdinovi 32 v Novem mestu.
PO UGODNI ceni prodam dve termoakumulacijski peči 3 in 4 KW. Informacije na telefon 22-668 od 19. do 20. ure.
PRODAM dvostranski skobelni stroj. Informacije po telefonu 21-575.
PRODAM prašiča /.a zakol, težkega 170 kg. Naslov v upravi lista (3429/76).
DVE zimski gumi, novi, „Ceat 175-14“, prodam. Naslov v upra-
vi	lista (3432/76).
PRODAM kleparsko orodje in stroje. F’. Bernardič, Delavska 5, 68270 Krško.
PO NIZKI CENI PRODAM hladilnik Himo 75 1, športni otroški vo-
ziček in moped Tomos T 12. Naslov v upravi lista (3436/76).
PRODAM pse mladiče, ovčarje, in popolnoma novo športno kolo na 5 prestav. Krhin, Ratež 18. Brusnice.
PRODAM prikolico za traktor. Tone Kukovičič, Lokve 7, 68280 Brestanica.
UGODNO PRODAM računski stroj (mlinček). Informacije po telefonu 72-083 od 13. do 14. ure.
PRODAM varilni transformator, tudi na obroke. Izdelan je za 220 in 380 V, varilna moč je 2 do 5 mm elektrode. Cena 2.600 din. Ivan Sojer, Brezovica 217, poleg železniške postaje, 61351 Brezovica pri Ljubljani.
KUPIM
KUPIM FIAT 750, letnik 1972/73. Ponudbe dopoldne na telefon 84-522.
KUPIM trifazni elektromotor 1 KW (1000 obratov). Informacije na telefon 78-310.
KUPIM tehtnico od 200 do 500 kg. Naslov v upravi lista (3401/76).
KUPIM enofazni hidrofor. Mačkovec 6.
KUPIM rabljeno opremo za frizerski salon. Vlado Gračner, Sremič 5, 68270 Krško.
ItTy
$ % %j i &
PRED dvema tednoma sem izgubila na avtobusni postaji v Novem mestu zdravstveno izkaznico z vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na upravo Dolenjskega lista.
^OBVESTILA!
SERVISNA delavnica Iskrinih izdelkov Prekopa, telefon 85-538, je odprta vsak dan od 7. ure do
14.30. ob sobotah od 7,30 dcT
12.30. Popravljamo tudi kotne brusilke in vrtalne stroje. Priporočamo popravila televizijskih sprejemnikov na domu: Brežice -torek, četrtek Novo mesto.
VAŠ radiator boste brez truda in hitro očistili prahu. Prah zadržuje toploto, izgorevanje pa onesnažuje zrak v prostorih. Ščetko vam pošljemo po pošti, če nakažete
50,00	din. Obnavljamo tudi vse ščetke za ioščilcc in sesalce prahu. Izdelujemo vse ostale ščetke po vzorcu in skici. Naročniki Dolenjskega lista imajo 10 % popusta, Ščctarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
PRODAM VINOGRAD z vinskim hramom in posebej dve parceli v Žakovcu-Ponikve. Interesenti sc naj zglasijo pri meni doma v Glažuti pod Stojdrago, Samobor, Nikola Kekič.
NA MIRNI na Dolenjskem prodam manjše posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem. Vodovod, elektrika in dostop z avtomobilom. Informacije Janez Ahlin, Koper, Vanganelska cesta 53/11, telefon 066-21-704.
PRODAM parcelo za vinograd v Drenovcu pri Krškem (18 arov). Možnost gradnje vikenda. Martin Grozina, CKŽ 92, Krško.
PO UGODNI ceni prodam hišo, zgrajeno do tretje faze, parcela v velikosti 1.400 m2, v okolici Šentjerneja. Naslov v upravi lista (3388/76).
V	BLIŽINI Velikih Malenc prodam njivo (16 arov) in gozd (25 arov). Og’jd 28. novembra med 9. in 10. uro. Kodrič, Velike Malence 43, Krška vas.
PRODAM manjšo parcelo, zrigolano za vinograd, primerno za vikend. Lep razgled, sončna lega. Naslov v upravi lista (3398/76).
PRODAM vinograd, primeren za vikend. Elektrika v bližini, dovoz z avtom. Ivan Longar, Češnjevck 3, Trebnje.
PRODAM novo hišo v Trebnjem v 4 fazi gradnje. Dolenjske Toplice 66.
PRODAM cnostanovanjsko hišo v Sevnici. Vse informacije dobite na naslovu: Hcda Gaberšek, Francetova 16, Slovenj Gradec.
RAZNO
PROSIM poštenega najditelja železniške izkaznice na ime PETER ŽULA, izgubljene dne 14. novembra 1976 od 12,30 do 13. ure v Novem mestu na avtobusni postaji, da jo vrne proti nagradi na upravo Dolenjskega lista.
V	NAJI^M oddam skladiščne prostore, suhe, zidane, v zaprtem prostoru, v velikosti 150 m2. Ogled lahko vsak dan. Naslov v upravi lista (3367/76).
VZAMEM v varstvo dva ali tri otroke. Informacije do 18. ure. Naslov v upravi lista (3392/76).
SPREJMEM v varstvo otroka od 1 leta dalj«, v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista (3397/76).
POROČNI PRSTANI! Za lepa in moderna poročna prstana se Vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta!
NAJDENO rdečo denarnico na Zagrebški cesti oddajte v novomeški lekarni.
DOBRI mami MARIJI ŠMAJDEK iz Regerče vasi želijo vse najboljše za njen 70. rojstni dan in da bi bila še dolgo zdrava in srečna v krogu svojih otrok, Milka, Mici, Franci in Stane z družinami.
DOBRIM in skrbnim staršem JOŽETU IN TONČKI KRNC iz Dol. Maharovca ob 25-letnici skupnega življenja želijo še mnogo srečnih in zdravih let v krogu svojih dragih hvaležni otroci Jožica in Tone z družinama, Milan, ki služi vojaški rok, in Franci. Vnukinji Biserka in Sabina ji pošiljajo koš poljubčkov. Čestitki se pridružujeta tudi mama in teta Justi
NAŠI dobri mami KATARINI BARBIČ iz Šutne 8 pri Podbočju za dvojni praznik iskrene čestitke. Zahvaljujemo se za ves trud in dobroto vsi, ki jo imamo radi. Mož Jože, sin Stane z ženo, hčerke Zofka, Joža, Vladka in Marjanca z družinami.
DRAGI mami, babici in prababici KATICI BAHOR iz Kašče pri Semiču za god in 70. rojstni dan iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let ter se ji zahvaljujejo za ves trud in dobroto vsi njeni: hčerka Mimica z Ivanom, sinova Jože in Stane z družinama, vnuki Janez, Nežka z Jožetom, Anica s Francijem in malo Kaljo, ki pošilja prababici 70 poljubčkov. Čestitki se pridružuje tudi Ivanova mama.
ROZALIJA JERAČ, Gor. Kamence 25, Novo mesto, preklicujem vse, kar sem neresničnega govorila o Nadi Jakše, V Brezov log 8, Novo mesto, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
MARJAN BUKOVEC, Kettejev drevored 45, Novo mesto, preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Vidi Senici iz Novega mesta, Jerebova 3, ker so neresnične.
ssiutfan
V	80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
ROZALIJA PAVČEK
roj. Zavrič iz Podgore pri Straži
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z. nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvala velja tudi župniku iz Prečne za obred, ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti..
Žalujoči: hčerki Meri in Zalka z družinama.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. očeta in dedka
LEONA TOMAŠIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Zvezi borcev in Društvu upokojencev za spremstvo na zadnji p ti in izraženo sožalje. Najlepša hvala govornikom za iskrene in tople poslovilne besede.
Žalujoči: žena Hema in sin Anton z družino.
Gradac v Beli krajini. 8. novembra 1976.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA ŠETINE
iz Vel. Bučne vasi 24
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, z nami sočustvovali, pokojniku darovali vence in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter duhovniku za opravljeni obred.
Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za prizadevanje, tov. Hladetu, Justinu Kranjčiču, Marički in njeni mami, družinam Krevs, Zagorc, Nadu, Lukman, Škufca in drugim sosedom za nesebično pomoč.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej najlepša hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Milan, hčerka Dragica z družino in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta, brata, strica in svaka
JOŽETA TUTINA
iz Gabrja 110
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Žahvaljujemo se organizaciji ZB Gabrje, govorniku za poslovilni govor in duhovniku za opravljeni obred.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Lojzka, sinova Martin in Jože, hčerka Milena z možem in družino in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANTONIJE HOČEVAR
roj. Pucelj iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovalcem cvetja in vencev, predsedniku konference SZDL OB Kočevje, Nacetu Karničniku za poslovilne besede, godbenikom in sosedom.
Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč v težkih trenutkih mamine bolezni, ki so jo nudili Cesarjevi, Koruzerjeva in zdravstveno osebje.
Žalujoči: sinova Stane in Lojze z družinama ter hčerka Silva z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame
JOŽEFE
HROVAT
iz Regerče vasi 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč. Posebna zahvala sindikatu ISKRE ter sindikatu MERCATOR za podarjena venca.
Žalujoči: sin Janez, hčerka Cirila z družino, sestri Mimi in Nežka, polsestra Lojzka ter bratje Avgust, Karel in Jože z družinami.
Železnik.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega urednika), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Že Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Lejna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100 620 107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na določeni strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 178 din. Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 8 od 15.
10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (St. 421 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje tenvljni davek od prometaPrO izvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem m<stu 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, iJlica talccv 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 6-1001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni frirhi in iisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
lA J At ki * * d # S. A A A A ■* M A 4 A A A A A A
»»POSAVJE«
Trgovsko-gostinsko podjetje na veliko in malo BREŽICE
Na podlagi določil 13. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa delavskega sveta TOZD gostinstvo
objavljamo prosto delovno mesto
POSLOVODJA POSLOVNE ENOTE „GOSTI-SČE PRI KINU"
Na to delovno* mesto je lahko sprejet kandidat, ki razen splošnih izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
— da je VKV gostinski delavec in ima 4 leta delovnih izkušenj;
— da je KV gostinski delavec in ima 8 let delovnih izkušenj;
— da ni kaznovan ali ni v postopku zaradi k.d. naštetih v 134. čl. Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register;
— da ima organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj svoje vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili, da izpolnjujejo zahtevane pogoje, pošljejo v 15 dneh v splošni sektor podjetja.
Osebni dohodek se obračunava in izplačuje v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka.
	trgovsko
aoicnj Kd	podjetje
	na debelo
	in drobno
	novo mesto
DOLENJKINE DEŽURNE	
TRGOVINE OB	
DNEVU REPUBLIKE	
POTROŠNIKE OBVEŠČAMO,	DA BODO OB
DNEVU REPUBLIKE TRGOVINE ODPRTE	
TAKOLE:	
27. novembra bodo odprte kot običajno,	
28. in 29. novembra bodo vse trgovine zaprte.	
30. novembra bodo od 7.30 do 10.30 ure dežurne naslednje	
trgovine:	
v Novem mestu: ^	
Market Bršljin, Market Cesta herojev, Samopostrežba pri	
mostu, Market Kristanova, Market Ragovska in prodajalna	
kruha.	
v Straži: Market;	
v Šentjerneju: Market;	
v Žužemberku: prodajalna Grad;	
v Trebnjem: prodajalna Preksrba;	
na Mirni: prodajalna Grič;	
v Mokronogu: prodajalna Živila;	
v Črnomlju: samopostrežba na Cesti komandanta Staneta	
Rozmana in samopostrežba Pod lipo;	
v Semiču: Market;	
v Vinici: prodajalna „Vinica".	
Vsem občanom čestitamo za dan republike in se pripo-	
ročamo za obisk v naših prodajalnah!	
»-POSAVJE«
Trgovsko-gostinsko podjetje na veliko in malo BREŽICE
Na podlagi določil 13. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa delavskega sveta TOZD — gostinstvo
objavljamo prosto delovno mesto
KUHARICE V OBRATU
Na to delovno mesto je lahko sprejet kandidat, ki razen splošnih izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
—	da je KV kuhar-ica in da ima 3 leta delovnih izkušenj pri delu v kuhinji.
Kandidati naj svoje vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili, da izpolnjujejo zahtevane pogoje, pošljejo v 15 dneh v splošni sektor podjetja.
Osebni dohodek se obračunava in izplačuje v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka.
„Odbor za medsebojna razmerja Zavarovalnice SAVA — poslovna enota Novo mesto
objavlja
v službi zavarovanja oseb prosto delovno mesto KONTROLOR INKASA.
POGOJI:
Za objavljeno prosto delovno mesto se zahteva srednja šolska izobrazba in tri leta delovnih izkušenj.
Za navedeno delovno mesto je določeno dvomesečno poskusno delo.
Pismene prijave z dokazilom o strokovni izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v roku 10 dni na odbor za medsebojna razmerja Zavarovalnice SAVA — PE Novo mesto.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta in deda
IVANA DULCA
iz Bistrice pri Mokronogu
sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih.
Zahvala vsem, ki so darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje in pokojnika pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala delovnemu kolektivu OŠ Mokronog in Klubu študentov Trebnje za podarjene vence. Zahvala ZB, upokojencem, tov. Bizjaku za tople poslovilne besede, pevcem, ter župniku za opravljeni obred.
Vsem sorodnikom še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin in hčerki z družinami, sestra in drugo sorodstvo.
SKUPSČINA OBČINE RIBNICA, krajevna skupnost Dolenja vas
Na podl?gi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72) in 2. ter 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) in v skladu s sklepom zbora občanov naselja Rakitnica ter statuta KS Dolenja vas je zbor delegatov KS Dolenja vas dne 3. 6. 1976 sprejel
SKlEP
o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi naselje Rakitnica.
1. člen
Za del območja KS Dolenja vas, ki zajema naselje Rakitnica, se razpiše referendum za uvedbo dodatnega krajevnega samoprispevte za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi Rakitnico, v skladu s sprejetim programom KS Dolenja
vas'	2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 5. XII. 1976, od 7. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu (gostilna Greben), izvede pa ga volilna skupina KS Dolenja vas po načelih splošnih volitev in v skladu z zakonom o referendumu.
3. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem voliJnem imeniku za naselje Rakitnica, in tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, ki še nimajo pravice do volitev v skupščino družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
4. člen
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Dolenja vas GLASOVNICA
Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi naselje Rakitnica se uvede za obdobje 6 mesecev od dneva uveljavitve sklepa o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka z enkratnim prispevkom posameznega gospodinjstva oz. hišnega lastnika naselja Rakitnica v višini 5.340 din ali z dajatvijo 6 kubičnih metrov obdelanega okroglega jelovega lesa normalne ali boljše kvalitete (hlodi z manj kot 25 cm premera, močno grčavi, in sušice, se ne smatrajo za normalno kvaliteto), dostavljenega do najbližje kamionske ceste.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, kolikor se strinja z uvedbo dodatnega samoprispevka, v nasprotnem primeru pa PROTI.
5 .'člen
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom tega sklepa.
6. člen
Sredstva, zbrana iz tega samoprispevka, so strogo namenska, stekajo pa se na tekoči račun KS Dolenja vas, evidentirajo se ločeno in se lahko uporabljajo samo za financiranje asfaltiranja ceste skozi Rakitnico.
7. člen
Za plačevanje in izterjatve samoprispevka veljajo predpisi, ki so v veljavi za odmero, plačevanja in izterjavo davkov občanov.
8. člen
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Dolenjskem listu.
Dolenja vas, 3. 6. 1976
Predsednik zbora delegatov KS Dolenja vas Alojz Zbačnik, l.r.
Josip Jurčič
med
dvema
stoloma
2
Zavestno in trdno je stopal, tega je bil od nekdaj vajen. Njegovo gosto stopinjo bi bil lahko bolj trebušatosti nego starosti pripisoval.
„Kdo ti je pa povedal, da mi je sin pisal? “ vpraša Pridana, ko je bil, nikogar iz družbe po-gledavši, samo majhno kapico na glavi privzdignil kot znamenje pozdrava.
„Ali se ti čudno zdi, da vem? “
„Kajpak. Jaz nisem nikomur pripovedoval, da sem pismo dobil.44
„Nu, jaz sem bil na pošti in tam sem pismo videl in precej od zunaj z napisa poznal, od koga je, daje tvoj Nikelj pisal. Pokaži no, kaj je. Meni se zdi, daje letos njegova šola pri kraju, ali ni? 44
„Tega jaz ne vem, zdi se mi pač,44 reče Kolo-dej, izpod naprsnika izvleče zapečateno pismo lir ga Pridanu izroči.
„^aj je v njem, debelo je,44 ugiblje Pridan, poteht* pismo, razvije in dobi fotografijo iz njega.
„To Jo njegov obraz, glejte, glejte, kako mu je brada pora,sla,44 rekši, kaže fotografijo staremu
Kolodeju, kateri se na prste postavi in pazno gleda sliko svojega sina, ali vendar obraza ne zgane in se niti fotografije ne dotakne; pod hrbtom drži roki sklenjeni.
„Ej, da bi te, spet novota,44 pravi kakor sam sebi. „Včasi so le božje svetnike malali na papir ali na steno, zdaj pa že ljudi.44
Sedaj pogleda tudi Tončka v roko svojega očeta, kateri ji fotografijo izroči, potem ko se je stari Kolodej odpovedovaje kar odmaknil.
Pogledavši sliko, se Tončka preko mladih, belih lic nalahko zardi; tega si je morala sama v svesti biti, zato se brž na stran nagne in da fotografijo prijateljici gospodični Luizi brez vse besede.
Ta s kritičnim očesom sliko ogleda daljno-oko in blizovidno ter reče:
„Lepo brado ima ta mladi mož, spodnji del obraza je sploh zanimiv, a zgornji je preširok in oko ... Kaj misliš? 44
S tem pokaže sliko bolehni sestrični. Ta brez zanimanja pogleda mehanično, z ramami zgane in ne reče ničesar. Zanjo ni bil noben obraz zanimiv, ker je bila bolna.
Nekako naglo vzame potem Tončka fotografijo nazaj.
Medtem sta bila stara dva pismo prebrala. Stalo je v njem prav kratko poročilo, da je sin Nikolaj Kolodej svoje študije na višji gospodarski šoli dokončal, da pride v nekoliko dnevih domov in prosi očeta, naj na postajo pošlje voz. Fotografijo prilaga, da bode oče videl, koliko se je spremenil v dveh letih.
Stari Kolodej potem odide, pustivši celo fotografijo, rekši Pridanu: „To naj le tvoja punca ima, če če, meni že take igrače niso po veselju.44
Gospodična Luiza pak vpraša Tončko:
„Ali ste kaj bolj znani s tem mladim gospodom? 44
„0 da, celo v rodu smo nekoliko in, ko smo bili otroci, smo se igrali skupaj. Tudi potlej ... Še ko je zadnjič odšel... bil je pri nas. . To se ve, da smo dobro znani.44
Gospodična se lepo nasmehne, tako da Tončka oči povesi.
„Na fotografiji ni sicer videti idealne lepote, a čeden mlad možje,44 ponavlja Luiza.
„In bogat bode. On je edini sin tega starca, ne? 44 vpraša pristav Kralj krčmaija.
..Nobenega drugega ne,44 odgovori krčmar ter pristavi: „Bogat bode, bogat. Stari njegov, kije zdaj tu bil, imel je posebno srečo. Iz vsega se mu je denar delal. Zraven tega je še po smrti drugih dobival. Da, bogat, bogat.44
Po lepem čelu gospodične Luize se nabere zanimiv oblak globočjega premišljevanja.
Pogovor preide na druge stvari. Drugi govore o svojih zadevah.
Luiza spregovori naenkrat, a bolj samo Tončki, tiho in zaupno:
„Pokaži mi fotografijo še enkrat.44
Deklica jo pokaže.
„Res ni navaden obraz to, lep mlad mož ta tvoj sorodnik,44 pravi gosposka prijateljica, a tako nekako, kakor ko bi svojim lastnim mislim odgovarjala.
„Kako ste si v rodu? 44 vpraša čez nekaj časa.
„Prav malo; že ne vem natanko,44 odgovori deklica.
III
Nekoliko dni kasneje sta sedeli toplega popoldne v senci orehovega drevesa obe naši mladi znanki, Tončka in Luiza, prva je šivala, druga pak s plavo in rdečo volno krasne rože v tanko-vino vpletala.
Luiza je skoro vsak dan prihajala obiskat svojo prijateljico in poslednja ji je bila hvaležna ter je rada vse drugo delo prepustila skrbni stari veliki dekli Jeri ter kaj lahkega v roko vzela, da je gospodični družinovala. Oče ji je dajal v izbiri dela popolno svobodo; bil je preponosen na svojo edinico.
„Jutri ima tisti tvoj interesantni sorodnik domov priti? 44 vpraša naenkrat po vsem drugem pogovoru gospodična, bistro pogleda svojo družico ter tako nepazno stegne nogo po travi, da je mali njen čeveljček skoro preveč koketno
izpod sive proste, a okusne obleke na beli dan pogledal.
„Jutri v večer,44 pritrdi Tončka, ne pogledavši od svojega šivanja.
Potem Luiza na druge stvari pogovor navede, na čisto navadne in dolgočasne, in skokoma od tega predmeta na oni prehaja. Nazadnje pusti delo in roki v krilo in reče:
,.Tončka, jaz te včasi vičem, včasi tičem, ti pa mene vedno kličeš ,vi4. To ni prav. Ti ne veš, kako te imam jaz rada. Bodive prijateljici. Ti imaš dobro srce in jaz ti vse zaupam, vse. Reci mi odslej ,ti4. Hočeš li? 44
Solza veselja zabljsne pri teh besedah v očeh mlade kmetske deklice; ona stegne roki, nagne se k Luizi in jo objame ter poljubi tako strastno, kakor do sedaj še nikdar nikogar ni.
Koga pač bi bila? Mati ji je umrla, ko je bila ona osem let stara; sester in bratov ni imela; oče je bil sicer dober, ali bil je bolj praktičen mož in nič manj nego nežnočuten ali poljubov vajen.
Tako je ta tujka bila prvo bitje, katero je smela s celim ognjem svojega ljubezni polnega srca objeti in strastno poljubiti; in kaj to znači, o tem vedo ona srca praviti, katera so morala izobilje v sebi nakupičenega čutja ali skrivati ali zatirati pred seboj in pred drugimi. Misliti se torej more, kako hvaležna je bila Tončka svoji prijateljici za ta dokaz ljubezni.
Inxgovorili sta tikaje se o malenkostnih rečeh: kaj je pozimi počela, ali je že začela knjigo čitati, katero ji je prinesla, kako ji je dopala. Potem je bil zopet premolk.
„Torej jutri, misliš, pride tvoj sorodnik. Kako mu je že ime? 44 vpraša zopet gospodična Luiza.
„Nikolaj, ali doma smo mu rekli Nikelj. Slišala sem, da ga je prvi tako imenoval njegov stric, ki je bil duhoven.44
„Nikelj. Ali se ti to ime lepo zdi? 44
„Lepo. Ali vam ... ali tebi ne? 44
„Meni? Zakaj? 44
„Zato, ker se meni zdi najlepše ime, res.44
„Ti ga ljubiš,44 reče Luiza naglo.
rudarji odkopali, so jih
V ZADNJEM TEDIMU: 107 NOVIH NAROČNIKOV
i Doslej: 602 naročnika!
Pridobitev zadnjega tedna: 107 novih naročnikov, tokrat največ iz občin Novo mesto, Sevnica, Trebnje, Črnomelj in Krško. In še 21 doslej najuspešnejših pismonoš:
Jože Jankovič s Senovega - 35 novih naročnikov; prav toliko jih ima Maks Krevelj iz Sevnice, oba kraja pa krepko vodita v nenapovedani tekmi naših pismonoš. Anton Hren s trebanjske pošte jih ima že 24, Jože Trefalt iz Zabukovja 17, Anton Šuštaršič iz Semiča 14, Ivan Volčanjšek iz Sromelj 11, Martin Kink iz Zabukovja 10, Terezija Zgonc iz Šentruperta pa 9. Po 8 naročnikov so pridobili: Jože Umek iz Stopič, Anton Omerza iz Dolenje vasi in Stane Matko iz Sodražice. - Po 7 naročnikov imajo: Pavel Kastelic iz Starega tiga, Ivan Briški iz Kočevske Reke in Marica Toplišek iz Koprivnice. Po 6 naročnikov so pridobili Martin Svalj iz Kostanjevice, Jože Kuplenik z Otočca ter Franc Simončič iz Boštanja. Po 5 novih naročnikov imajo: Ladislav Plevnik iz Koprivnice, Milan Skoberne s Senovega, Anton Škrajnar z Mirne in Tatjana Hace iz Velike Loke.
Po dobrih petih tednih akcije imamo zdaj v spiskih 602 nova naročnika, ki so po občinah razdeljeni takole:
OBČINA BREŽICE:................... 30
OBČINA ČRNOMELJ:................. 49
OBČINA KOČEVJE:................... 43
OBČINA KRŠKO:.................... 81
OBČINA METLIKA:................... 12
OBČINA NOVO MESTO:.............. 154
OBČINA RIBNICA:................... 25
OBČINA SEVNICA:.................. 81
OBČINA TREBNJE:................... 58
razne pošte v SRS in SFRJ:........ 62
naročniki v inozemstvu:............ 7
Se vedno velja:
do 31. decembra letos bodo vsi novi naročniki prejemali Dolenjski list brezplačno! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša!
Lepo pozdravljeni!
UREDNIŠTVO LISTA
Od štirinajstih modrasov, kolikor so j'h enajst potolkli, trije pa so ušli.
glasno dejal, ko je v dvorani program že tekel dalje. Silvester obiskuje tretji razred črnomaljske osnovne šole. Tri leta sc uči tudi klavir pri Verici Pejčič, nastopa pa tudi v tamburaškem zboru, ki ga vodi njegov stari oče. „Ko bom velik, bom glasbenik," je prepričano dejal o sebi.
Drugi mladi glasbenik, ki ima tudi že za seboj javni nastop, je sin priljubljenega mojstra na harmoniki Henčka Burkata. Burkatov sin Tomaž je leto dni starejši od Silvestra. Pred kratkim je nastopil na proslavi dneva starostnikov v Škocjanu, kjer je s svojim klarinetom domiselno dopolnjeval očetovo harmoniko. Klarinet igra le pol leta, uči pa se tudi igranja na harmoniko in električne orgle. Tudi v novomeški športni dvorani je že nastopil, ob desetletnici očetovega aktivnega igranja. Kot je sam dejal, vadita skupaj z očetom. „Vedno ga bom spremljal pri igranju, če me bo le hotel vzeti s seboj".
JANEZ PAVLIN
Zlati jubilej
Petdesetletnico skupnega življenja sta v starosti 75 let v nedeljo, 21. novembra 1976, proslavljala zakonca Neža in Leopold Cvetko iz Globokega.
Zopet sta pred matičarjem izmenjala zlat« pretana ter sc v mislih napotila za pol stoletja nazaj. Težki časi so bili takrat. Mož Leopold se je nekajkrat zaposlil, toda stalno službo je bilo skoraj nemogoče dobiti Žena Neža je gospodinjila in skrbela za otroke, mož pa je tudi aktivno delal v prosvetnem in v gasilskem društvu. Leopold je med vojno aktivno deloval v NOB, bil ujet, pobegnil in se ponovno pridružil partizanom. Njegova povojna leta so bila polna dela v organizacijah in društvih, za kar je prejel tudi številna priznanja.
Po 50. letu sta ostala sama. Obiskujejo ju vnuki, pestujeta pa že tudi pravnuke. Čeprav sta sama, nista nikoli osamljena, saj ju veže njuna medsebojna ljubezen ter ljubezen otrok, vnukov in pravnukov.
Vsi jima želimo še vrsto srečnih let, vitalnosti in zadovoljstva.
M. ZUPANČIČ
Pri kopanju jarkov za vodovod so rudarji odkopali 14 modrasov
,,Pri delu v jami smo marsikaj doživeli, tudi to, da so nam podgane kradle malico iz žepa, ampak z modrasi pa res, nismo imeli nikoli opravka," je povedalo osem kanižar-skih rudarjev, ki so sedaj začasno zaposleni pri črnomaljskem OKP.
Pri kopanju jarkov za ojačitev vodovoda Dobliče - Črnomelj so v enem samem dnevu nad črnomaljsko železniško postajo odkopali osem modrasov, ki so se zarili v zemljo, da bi tako prezimili; vsega skupaj pa so v nekaj dneh na istem mestu odkopali kar 14 strupenjač.
,,Niso bile tako otrple, kot bi pričakovali," pripovedujejo rudarji. „Ne samo to, celo napadalne.so bile in so sikale, da je bilo groza. Trije modrasi so nam ušli, ostalih enajst pa smo potolkli."
Prvo kačo so našli pol metra pod zemljo, zadnjo pa na istem mestu kar tri metre globoko. Tam je nasip in zemlja je bolj rahla, polna lukenj, zato so si ta kraj modrasi izbrali za svoje prezimovališče.
Večino kač je odkopal Slavko Osojnički, rudar-kopač. „Bal se jih nisem, saj sem imel v rokah kramp, prijetno pa kljub temu ni bilo. Ena od kač je bila še posebno napadalna. Zraven smo kurili ogenj in modras je
HHHH
Slavo Osojnički: v enem samem dnevu odkopal osem modrasov.
zagrizel v živo žerjavico in strašljivo slikal; ves gobec si je ožgal, vendar žerjavice ni spustil. Eno kačo sems krampom presekal na pol, pa smo jo naslednji dan našli živo. Najmanjša je bila dolga okoli 30 centimetrov, vse druge so merile več kot pol metra, najdaljša celo 90 centimetrov," je povedal Osojnički.
Ljudje, ki stanujejo pod hribom, pravijo, da se poleti nihče ne upa tja, saj modrasov kar mrgoli. Ceprav to ni tolažba, drži pa, da jih bo prihodnje poletje enajst manj.
Obrazi povedo, da jim kljub prvemu snegu in ohladitvi v Padežu pri Birčni vasi ni bilo dolgčas. (Foto: Tone Gošnik)
Živimo z našo tovarno
! Praznik bo, toda stroji v I krški Celulozi se zaradi tega ne bodo ustavili ne spremenili svojega ritma. Le delavcem ob njih bodo ob misli na povečano tovarno svetle-je zasijale oči, saj jim zagotavlja kruh, trdnost in varnost za prihodnja desetletja.
,,Dan republike povezujemo letos še z drugim pomembnim mejnikom z uzakonitvijo novih samoupravnih odnosov v združenem delu," naprej glasno razmišlja dolgoletni član kolektiva, obratovodja tozda Celuloza in namestnik predsednika centralnega delavskega sveta v tovarni Karel Novak
„Osnutek zakona o združenem delu ni šel mimo našega 1600-članskega kolektiva. Četudi nas je velika investicija v razširitev tovarne močno zaposlila, smo si j vzeli čas za razpravo, v kateri smo osnutek temeljito krazčlenili, se dokopali do skupnih stališč in hkrati ocenili pravilnost dosedanje poti v našem kolektivu. Z zadoščenjem lahko povem, da z vključevanjem in delom zaposlenih v samoupravnih organih pri nas nimamo težav. Prepričan sem, da je ključ do tega dobra obveščenost članov kolektiva.
Dokaz zrelosti kolektiva je tudi nova tovarna, ki jo bomo odprli v soboto. Brez plebiscitarne odločitve 1600 zaposlenih za združitev slovenske papirne industrije v TOZD Slovenija papir je naj-
brž še ne bi imeli Združili smo se z željo, da bi okrepili razcepljeno ekonomsko moč in dosegli enoten samoupravni nastop.
Ob združevanju sredstev za razširitev krške tovarne se je že pokazal uspeh. Zgradili smo jo in s tem zagotovili zadostne količine celuloze vsem članicam sozda. Nova tovarna pa je tudi simbol napredka za vse naše občane, saj obeta velik razmah družbenega standarda v kraju, zato nam vsi želijo, da bi se stroji vrteli brez zastojev, da bi bilo jutri boljše in lepše vsem, ki smo posredno in neposredno odvisni od nje.
Razvoj Celuloze spremlja Karel Novak že dvajset let, od tistega dne, ko se je zaposlil v njej kot mlad papirnic-ar. Medtem jo je dodobra spoznal, saj je delal že po vseh obratih. Ob delu se je z izrednim študijem strokovno izpopolnjeval in uspešno končal srednjo tehniško papirničarsko šolo. Svoje želje po znanju pa še vseeno ni zasitil, zalo se je pred kratkim vpisal na višjo ekonomsko komercialno šolo, da bi potem laže zapolnil vrzeli, ki jjih občuti kot član kolektiva, kot družbenopolitični delavec in samouprav-Ijalec. Svoje samoupravljal-ske dolžnosti vestno opravlja že vrsto let. S tovarno živi, zato mu ni vseeno, kam vodi njen razvoj, kakšni so odnosi med delavci, ki so kot on zrasli z njo in z njo živijo.
JOŽICA TEPPEY
domovanje
Z največjega letošnjega taborniškega izleta
Sobotnega izleta občinske zveze tabornikov^Novo mesto se je udeležilo kar 211 članov iz enot v Šentjerneju, Straži, Novem mestu in Bršlinu, nekaj tabornikov pa je prišlo tudi iz Semiča, kjer dobro dela mlada taborniška četa.
Zbrali so se ob domu GG v Padežu pri Birčni vasi, kjer so jim starejši novomeški taborniki postregli s toplo malico. Sredi tekmovalnega sporeda jih je sicer zmotil prvi le-, tošnji sneg, ki pa je prinesel veC veselja in neugnane razigranosti kot pa žalosti zaradi mrzlih noskov najmlajših, medvedkov in čebelic. Tem sploh ni bilo dolgčas: iskali so „zaklad“ v gozdu, v katerem pa je bilo za čuda tudi drugih dobrot, skritih malih čokolad, bonbonov in podobnih presenečenj. Tabornice in taborniki so sc pomerili v raznih spretnostih. Tako so v metu bombe zmagali novomeški porečani in šent-jernejske tabornice, v poznavanju rastlin člani iz OŠ K. Rupena in spet
strupenjač
tabornice iz Šentjerneja, v metu v cilj uborniki u OŠ Grm in znova šentjernejske tabornice, v navpičnem metu pa so bili Šentjemejčani kar dvakratni zmagovalci! V enakih disciplinah so zmagali med MC medvedki in čebelice iz Šentjerneja, Grma in Bršlina. Tekmovalo je 44 ekip s 132 tekmovalci
Ko so nato v globeli za domom GG prižgali taborni ogenj, so se spomnili na bližnji dan republike, kateremu so namenili izlet s tekmovanjem in medsebojnim spoznavanjem. Spregovoril jim je tudi tovariš Jože Ldovč, nosilec partizanske spomenice 1941 iz Novega mesta. Navdušenim poslušalcem je govoril o akcijah novomeške mladine v letu 1941, o deležu mladih v letih NOV in o zanimivostih, ki jih je kot orožar v Starih žagah doživel med vojno.
S pesmijo so se taborniki vrnili na železniško postajo Birčna vas in kljub mrazu in hladnemu dnevu veselo razigrani sklenili letošnji največji taborniški izlet v občini.
T. G.
OČETJE IN SINOVI: Mihelčiča in Burkata na javnem nastopanju
Jabolka ne padejo daleč od drevesa
Za Mihelčičevo družino iz	javni nastop. Pred dnevi sva z
Črnomlja zagotovo velja pregovor,	očetom nastopila v Brkinih," je pol-
da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ob Silvestru Mihelčiču, kompo- ,---------------------------------------------
nistu in mojstru na elektronski harmoniki in njegovem očetu -glasbenem pedagogu Silvestru Mihelčiču, raste tretji Silvester, ki tudi že kaže svoja glasbena nagnjenja. Ce prištejemo še Mihelčičevo mamo, ki je tudi glasbenica, dobimo edinstveno glasbeno družino na Dolenjskem.
Kajmlajši Silvester je vzbudil pozornost, ki je pred dnevi v novomeški športni dvorani stopil za elck- | trične orgle, obložene s kopico oja-čevalnih naprav in zaigral priljubljeno popevko „Yesterday‘‘. „Ne, ni mi nerodno, saj je to že moj drugi
V TEMI ZADET
22. novembra malo pred 18. uro je prišlo do hujše nesreče blizu vrtnarije v Čateških Toplicah. Milo-rad Jankovič iz Brežic je z zasenčenimi lučmi vozil z avtom od Toplic proti Čatežu. Tako je zadnji hip pred seboj opazil pešca, 40-letnega Jožeta Tomšeta iz Brežic, ki je pešačil ob desni strani ceste. Pešca je zbil in so ;;a hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico.
„Ko smo krhali koruzo, nisem mogla verjeti : tale storž je poleg glavnega imel še 26 stranskih poganjkov. ..“ je dejala Regi-nova mama iz Gornje Težke vode. Igra narave, kot toliko podobnih v tem plodnem letu ...
211 tabornikov v Padežu
Šah pomeri v perzijščini kralj, vladar. Kraljevska igra na^64 belih in črnih poljih, njena domovina je Perzija, je ena najstarejših miselnih iger v zgodovini človekove civilizacije. Debele knjige so napisane že o tako bizarni stvari, kot so šahovske figure, literature o samem šahu pa je za cele knjižnice. Šah ima neverjetno privlačnost in moč: igrajo ga pastirji na pampah, znanstveniki, ki samevajo na Južnem tečaju, iskalci urana v Sibiriji, nobena boljša evropska kavarna ne upa biti brez šahovskega kotička, za šah so se v zadnjem času navdušili celo Američani, narod, ki ne da veliko na premišljanje, če ne prinaša zelenih bankovcev.
Prve vesti o igranju šaha na ozemlju današnje Jugoslavije so iz srednjega veka. V „Zgodovini Srbov" piše, da so igrali šah v Dubrovniku že leta 1422, prvi pisani dokument o šahu na naših tleh pa je iz leta 1491. Ta razprava o šahu je pisana v arabskem jeziku in ima naslov „Un muzed al kital fi naki el ival". Šahovnica je še danes v hrvatskem grbu, Vuk Karadžič nekje piše, da je znal pisar kneza Miloša poleg peresa dobro sukati tudi šahovske figure; šah srečujemo tudi izven črnih in belih kvadratov, v vsakdanjem jeziku: „Matiral sem ga, to je pat pozicija itd."
S šahom se torej lahko srečamo povsod, tudi v Novem mestu, kjer Šahovski klub prav tedni praznuje 30-letnico ustanovitve. Praded današnjega Šahovskega kluba je bil Šahovski odsek pri novomeškem Fizkulturnem društvu, ustanovljen 2. aprila 1946. Šahovski odsek so formi-
rali na pobudo šahistov Denarnega zawda, Gradisa, okrožnega in okrajnega sodišča, javnega tožilstva in okrožnega ljudskega odbora. Na ustanovnem občnem zboru se je sestalo 15 šahistov: dr. Tone Hočevar, Tone Šmalc, Jože Klarič, Boris Sarttori, Stanko Modic, Jurij Picek-starejši, Ferdo Kvas, prof. Ivan Kasesnik, Ivan Zorman, Ivan Jenko, Maks Megušar, Mirko Novak, Karl Štrukelj, Gregor Cerkvenik in Branko Lamut.
Komaj teden dni po ustanovitvi so se novomeški šahisti že pomerili s Črnomaljčani. Rezultat je bil 6:2 za Novomeščane, katerih barve so branili (naj ostane zapisano za zgodovino) Spli-chal, Sarttori, Avbelj, Šubic, Zorman, Picek, Modic in Klarič. V aprilu in maju 1946 so novomeški šahisti igrali tudi kvalifikacijski turnir, na katerem je zmagal Boris Sarttori, drugi pa je bil Jurij Picek. To so bile prve poteze novomeških šahistov pred 30 leti.
V	letu 1948 je začel rasti med dijaki novomeške gimnazije nov rod šahistov, ki so ustanovili šahovski klub „Stojan Puc". Brez prizadevne pomoči prof. Marjana Dobovška seveda ne bi šlo, nič manjših zaslug pa nima tudi organizator
-	dijak Ivan Zabukovec. Na prelomu desetletja je zašel Šahovski odsek v težave, zato so novomeški ljubitelji šaha sklicali 25. januarja 1952 občni zbor in ustanovili Šahovsko društvo Novo mesto, ki je oče današnjega kluba. Šahovsko društvo je prvi vodil Slavko Kastelic, v pripravljalnem odboru pa so bili še Miro Verbič, Rudi Mihelin, dr. Ludvik Golež in Jurij Picek-starejši. Tako so bilj postavljeni temelji samostojnega ša-
hovskega društva, ki se mu je pripojil tudi dijaški klub'„Stojan Puc".
Med člani Šahovskega kluba Novo mesto je doslej največ dosegel prof. Igor Penko, ki je že desetkrat igral na republiškem članskem prvenstvu. Enkrat je bil drugi, dvakrat pa delil 5. do 6. mesto. Novomeščani se lahko pohvalijo tudi z mladinskim republiškim prvakom Ervinom Poredošem, ki je ta naslov osvojil leta 1974, Anica Praznik-Bucher pa je leta 1972 na ženskem slovenskem prvenstvu delila 1. do 2. mesto. Letos, kot nalašč za praznik, so novomeški šahisti ekipno zmagali na hitropoteznem prven ' stvu slovenskih mest in krajev, ki je bilo na Bledu, lepe uspehe pa so dosegli tudi v republiški ligi.
Novo mesto je povezano s slovenskim in jugoslovanskim šahom tudi drugače. Malokdo ve, da je prvi jugoslovanski velemojster, prof. dr. inž. Milan Vidmar, maturiral na novomeški gimnaziji, malo je znano, da je mednarodni šahovski mojster Stojan Puc po rodu Novomeščan, prav tako tudi mojster Zvone Kržišnik. Na Novo mesto je vezano tudi ime Gotfrida Fridricha, enega prvih in največjih pospeševalcev šaha na Slovenskem. Fridrich je bil sin ljubljanskega trgovca, pravo je študiral v Gradcu. V „Grazer Journalu" je urejeval šahovsko rubriko. Od 1887 do 1900 je služboval v Kamniku kot okrajni glavar. Vsi njegovi podrejeni so morali igrati šah na rednih šahovskih večerih. Teh večerov s šahom, ki so prenekateri trdi birokratski buči zadali obilo težav, ni Fridrich opustil tudi v Novem mestu, kamor je leta 1900 prišel za
okrajnega glavarja. Z njim je moral odigrati pet partij tudi takratni novomeški maturant Milan Vidmar. Zal knjiga „Slovenski šah" ne poroča, v čigavo dobro je bil seštevek dvoboja.
Danes šteje Šahovski klub Novo mesto 3 mojstrske kandidate, 11 prvokategornikov, 13 dru-gokategomikov, 15 tretjekategornikov in 9 šahistov, ki imajo četrto kategorijo. Novo mesto ima dva zvezna šahovska sodnika — Ferda Avsca in Jožeta Udirja.
,,Novo mestopa ima tudi," pravi Slavko Sitar, predsednik Šahovskega kluba, „povsem neprimeren šahovski klub. To je soba v starem samostanu v Seidlovi ulici. Če imamo goste, nas je sram popeljati jih v ta prostor. Podobno je z denarjem. Šahovski klub dobi na leto nekaj več kot 30.000 dinarjev pomoči. S tem lahko pokrijemo udeležbo članov na najbolj nujnih tekmovanjih, za kaj več ne preostane. Čelo več: skoraj pravilo je, da nekateri .bogatejši' člani posojajo za klubsko dejavnost svoj denar."
Jutri, 26. novembra, se bo začel v Novem mestu III. šahovski turnir, ki ga prirejajo v počastitev 30-letnice Šahovskega kluba. Kopja bodo prekrižali šahisti iz vse Slovenije. Turnir so z denarnimi-prispevki podprle in ga tako omogočile številne novomeške delovne in družbenopolitične organizacije ter posamezriki. Turnir v čast praznika kraljevske igre bo hkrati tudi spomin na vse novomeške šahiste, ki so ime svojega mesta ponesli v širni svet. Na osemkrat osmih črno-belih poljih.
M. B.
DOLENJSKI LIST
* 'f:
f?l
DEIIC
ZULMVIH
DUUII
Janez Kovačič
k
„Norca ti vržejo v obraz, če jim porečeš, da si kmet!"
So si mar to zaslužili? Zaradi bogate dediščine njihovih očetov, stricev in praočetov, ki so s trdno roko, polno žuljev in krvavih ran, priborili ta koščen zemlje?
,,Ostali bomo! Zaradi zemlje, njenega vsakega pednja, ki je nekajstokrat prepojen s krvavim potom našega rodu." Zveni, kot glas vpijočega v puščavi. Toda nekaj jih je, peščica tistih, ki so pripravljeni braniti dediščino svojih očetov. Toda ne z vilami, lopatami in krampi. Imajo traktorje, kosilnice, samonakladalne prikolice, imajo zadruge, ki jih družijo, jim pomagajo.
CELO PRIJATELJSKI ZELENI OD ZAVISTI
POGLED PO-
V	planu družbenega razvoja ribniške občine za obdobje 1976—1980 piše med drugim v poglavju o kmetijstvu, da se bo le-to v glavnem razvijalo v dveh smereh:
— kmetije s pašno-kosnim sistemom, ki je za naše razmere najprimernejši, vendar ga zaradi razkosanosti v ravninskem predelu ne moremo uporabljati, in
— kmetije s hlevsko vzrejo živine in intenzivnim pridelovanjem krme na travnikih.
To slednje pa je tudi glavni moto našega današnjega zapisa. Vzorno sodelovanje s kmetijsko zadrugo, načrtno in posodobljeno delo lahko marsikoga dvignejo nad lastne možnosti, tako da celo nekdaj dober sosedski pogled pozeleni od zavisti.
!n tako se še ni končala asfaltna pot iz Sodražice proti Slemenu, ko je bilo opaziti veliko, resda še nedograjeno stavbo. Natančnejši pogled pa je nudil še zanimivejšo podobo: človek, sam sredi mogočnih zidov, kupov zloženega cementa in naloženega gramoza. Kdo drug kot Janez Kovačič, še do pred tremi leti reven kmetovalec brez večjih načrtov in prihodnosti. Nato je počilo . . .
DAIM ZA DNEM VIHTI KRAMP
„Odločitev je bila nagla, resda po dobrem premisleku. Nekako tri leta je od tega. Z očetom sva se pravkar odločala za gradnjo hleva, ki bi imel prostora za 20 glav živine. Bilo bi pač skromno, pa tudi s krmo bi bil nemajhen problem, saj smo imeli le pol hektarja travnate površine za košnjo. Takrat so prišli ljudje iz ribni-
ške kmetijske zadruge. Ponudba je bila zanimiva in vabljiva.
V	sodelovanju s Kmetijsko zadrugo iz Ribnice tako že lep čas gradim hlev, v katerem bo prostora kar za 60 glav živine; od tega bo 28 krav, ostalo pa teleta in plemenske živali. Tudi glede krme smo neprimerno na boljšem, kot bi bili z gradnjo prvega, lastnega hleva. V najemu imam kar 18 hektarov travnate površine, kar bo zadostovalo za ,prehrano' 100 glav živine.'
Janez Kovačič je zelo skromen človek, so vedeli povedati domačini, njegovi sosedje iz Sodražice. „Po cele dneve vihti lopato in kramp," pravijo.! Oda ta vnema je povsem razumljiva. Vrednost objekta namreč ni majhna: 2 milijona dinarjev. Jasno je, da skuša Janez z lastnim delom prihraniti kak dinar. Kar 1.750.000 din je kredita, ki ga bo moral Janez tako ali drugače vračati. „Bo že šlo," pravi. „Poglejte, kako je vse moderno narejeno. Prostora za skladiščenje je dovolj, čiščenje gnoja pa tudi vse ostalo bo mehanizirano. Tako ho 60 glav živine moč opraviti le z nekaj pari rok, bolje rečeno: z očetovimi in mojimi. Ce pa bo čas pokazal, da sama ne bova zmogla vsega, bo potrebno poiskati pomoč, najbolje kakega mladega kmetovalca."
JANEZ JIM JE PRIHODNOST
„Seveda pa vse ni šlo gladko. Z gradnjo našega hleva smo namreč že tako daleč, da se vanj že lahko vseli živina. Le na vodo še čakamo. Dolga so bila pota in precej časa je preteklo, preden smo dobili potrebno soglasje. Pa še to le pod pogojem, da imamo lasten števec in da plačujemo vodo od prvega dne uporabe."
Cas je že, da razkrijemo tudi drugi del Janezovih načrtov. Prav po njegovi želji je gradbeno podjetje iz Cerknice, ki je gradilo hlev, upoštevalo tudi možnost njegove razširitve. Janez Kovačič nam je zaupal: „Naj se sliši še tako čudno, toda že sedaj je treba misliti na morebitno povečanje sedanjih prostorov. Dosedanje sodelovanje s Kmetijsko zadrugo iz Ribnice je namreč že dalo več kot zadovoljive rezultate in zakaj ne bi tako pristno in dobro sodelovali tudi vnaprej? Brez njih bi še vedno ždel v majhnem, temnem hlevu, pa tudi tisti, ki sva ga z očetom nameravala graditi, ne bi bil tako lep, sodoben in kar je najvažnejše: ne tako izpopolnjen."
!n tako postaja Janez v Sodražici vse bolj priljubljen. Začetna sosedska zavist je izginila, kmetje vidijo v Janezu svojo prihodnost. In če mu bodo sledili, jo bodo tudi našli.
BOJAN BUDJA
MARJAN
BAUER
KRIMINALISTOVE BELEŽNICE
'S
..Spoštovani, če vam je kaj do hčerke, prinesite 5 milijonov, k spomeniku sicer Vam bo žal. Nameravamo jo ubiti če denarja ne prinesete in sicer k spomeniku padlih. Vem da veste kje je to zato ubogajte in ne kličite policije sicer bomo hitro ukrepali. Ne poskušajte skriti ene hčerke ker bi utegnila druga pasti. Našel bi jih brez skrbi. Denar prinesite do ponedeljka 3. decembra ob 4h popoldne h kapelici. Položite ga na ploščo. Prinese naj ga najmlajša hči. Nič ji ne bomo storili ker nas ne bo tam. Po denar pridemo šele v torek zvečer. Mislimo, da ste dovolj pametni in se zavedate posledic če ne boste prinesli denarja ali pa če boste obvestili policijo. Denar vam bomo v Maju vrnili če ne lahko ukrepate. Rok je majhen. Pohitite in nas
IZSILJEVALEC JE BILA PUNČKA
S po t4- o ma ni f Če v * m je. k*.j JL c «t ro k«. pri n« si bilijonov, h ttA-pcIici si cer V*, rrv bo £a.L .
No. nrvcr«. vo. rv\o	£e	«L*no.rj«.	m pn‘w#-
ie4e i’r> ««‘c«r h k«. peUct . Ve m et* vecte kje j«. te	o ube^jte in ne kUriU	P»l«ci
Ucer bomo KUro u.krcp*U . Ne po*kuUjtc IkfU.	o+«,k« k«.- bi u.+«.jnil
tJaitl bi Ji K b*»z «kfk£ . n*r P<-^e.iUe A« pehe-ic/jic. j.	ob
4 P.p.Hr,« k k.p.U«.; . Pote»C4« ^ n«. PLotio.	n*j	0^k
n« bomo ttctili ker A tU i
fteu	bo	fo.** # y0
Pr* ^ r»\o	v «©rek iveSef.
Pot/T-*	c^0f0tj	rn	ce aavcaIa'
c«	botte	prtnetU	ct«ha.t>ja
p* ce bo<4* obveUiU foticfj#. b«ii*r
boi*
dok
vtniLi c«, tte Cftkko U-terepate . Rok J*	ni!	o«, tiutajte-
. V v,»č£ ntpotrea. Ni fclilint trw.o-
h*	j,.	tej*.	«
ne skušajte prevariti. V vaši neposredni bližini smo — ne zavedate se tega."
Pismo z navedeno vsebino (objavljamo ga z vsemi napakami) je dobil pred leti oče dveh otrok. Družina je veljala za dobro stoječo, vsrt-dar ne bogato. Bili so tudi srečna družina, prepir ni bil nikoli gost v hiši. Prestrašeni oče je pismo zanesel na upravo javne varnosti Novo mesto. Primera se je lotil kriminalist Vinko Pavlin s sodelavci.
KLASIČNO IZSILJEVALSKO PISMO
,,Pred sabo smo imeli," se spominja Pavlin, ..klasično izsiljevalsko pismo. Zahtevalo je de-
nar in grozilo z ubojem. Govoril v množini. Določuje čas in kraj izpolnitve. Pogovor z očetom nam ne pove ničesar. Sovražnih sosedov nima, živi v gostem naselju, ne spominja se, da bi v življenju kdaj koga namenoma užalil, dobro se razume tudi s sodelavci, nikoli ni dal povoda, da bi lahko kdo sklepal, da imajo večje vsote denarja. Na podlagi pisma smo sklepali, da je izsiljevalec mlajši človek. Pismo učinkuje dosti resno, čeprav so tudi znaki, da gre morebiti za neslano šalo, psihološko vojno.
Vendar smo ravnali tako, kot da gre zares. Oče je bil zelo zaskrbljen. Najprej smo si ogledali kraj, kjer naj bi hčerka pustila denar. Okoli spomenika je velika čistina. Obkoliti tak kraj, ne da bi kdo opazil, je bilo precej težko. Vendar smo se približali, kolikor so sploh dovoljevale razmere. Hči je zavitek z ..denarjem" odnesla h kapelici ob štirih popoldne. Okoli kapelice smo prezebali vso noč - bilo je 15 stopinj pod ničlo
—	vendar ni nihče prišel po zavitek. To nas ni presenetilo preveč, saj je izsiljevalec napisal, da bo prišel drugo noč. Enaka akcija, vendar nič. Težave z naključnimi sprehajalci. Vsak je sumljiv, lahko je izvidnica ali pa celo storilec. Legitimirati jih ne smemo, ker bi s tem povedali, da vemo za izsiljevanje. Sprehajalce diskretno preverimo. Izsiljevalca ni tudi drugo noč.
ZASEDE SO BILE ZAMAN
Sprašujemo se, ali nas ni opazil. Zaseda tudi tretjo noč. Spet nič. Torej ga ne bo. Zasede opustimo, pod nadzorstvom ostane le hiša, v kateri živi zaskrbljena, izsiljevana družina. Medtem se s pismom pozabavajo grafologi in psihologi. Ocenijo, da ga je napisala oseba, ki je končala osemletko ali nekaj več. Izsiljevalec mora dobro poznati razmere, v kateri živi izsiljevana družina. Iščemo ljudi v tej smeri. Naletimo na človeka, čigar pisava je zelo podobna pisavi v izsiljevalskem pismu. V prvem trenutku nasedejo celo grafologi. Vendar se izkaže, da ne gre za pravega. Opravičimo se.
Pride drugo izsiljevalsko pismo. Podobne vsebine. Policije ne omenja, oddahnili smo se. Nesrečni oče spet ravna natanko po navodilih, mi smo v zasedi. Nikogar ni blizu, razen sprehajalcev, ki jih preverimo in izločimo kot nesumljive. Čez slab mesec dni še eno pismo. Izsiljevalec še vedno zahteva denar, grozi, ne pove pa, zakaj ni prišel po denar. Počasi spoznavamo, da ne gre za pravo izsiljevanje, ampak za psihološko vojno. To nam določi nov krog osumljencev, čeprav zased ne opustimo. Nekoliko se od-
dahnejo tudi izsiljevanj starši. Preverimo veliko ljudi, vendar nič. Poteče nekaj mesecev. Izsiljevalec ponovno ..oživi". Tokrat si izbere za žrtev drugo družino. Očet je zaposlen v bližini prve izsiljevane družine, pred leti pa je v tem delu naselja tudi stanoval.
Izsiljevalec zahteva tokrat 2 milijona, grpzi z ubojem otroka, vendar deluje pismo že nekako naveličano, zmedeno. Zdaj vemo, da izsiljevalca ne bo po denar. Naša akcija je lahko zato manj diskretna. Pomlad je. Okoli kapelice mrgoli zaljubljencev, sprehajalcev in otrok. Nekatere legitimiramo in preverimo. Nič.
Takrat se odločimo, da bomo z izsiljevalcem skušali navezati stik. Oče izsiljevane družine napiše pismo. Pismo položimo h kapelici.
DEBELUŠNA DEKLICA Z RISALNIM BLOKOM
Veliko ljudi gre mimo, nekateri pismo preberejo. Pozanimamo se, kdo so in čakamo. Med drugimi je prebrala naše pismo tudi debelušna deklica, ki je prišla risat kapelico.
Izsiljevalec odgovori na pismo. Tokrat je pisanje obširno. Veliko pove. Krog je sklenjen.
Izsiljevalec je bila tista debelušna deklica z risalnim blokom. Takoj vse prizna, videti je, kot da je pričakovala, da se bo igra končala. Deklici je 14 let, ko je napisala prvo izsiljevalsko pismo, jih je štela 13. Otrok, zdaj mlajši mladoletnik.
V	šoli je dokaj solidna učenka, vendar pogovor z učitelji pokaže, da je imela osebne težave. Sanjač je, družina je neurejena, oče se je ločil in se poročil z drugo. Najprej ne moremo verjeti, da je izsiljevala sama. Zakaj je to počela, noče povedati. Odgovarja zelo napadalno, kar je za njeno starost nenavadno. Stanuje v bližini prve izsiljevane družine, ki živi tako harmonično. Je vmes zavist, žalost ob dejstvu, da pri njej doma ni vse tako harmonično? Odgovora ni. Deklica vztrajno molči.	—
Izsiljevalska pisma v „drugem krogu" je pošiljala svojemu ločenemu očetu! Grozila je s smrtjo otroka. Je grozila $ tem tudi sama sebi, saj je tudi ona njegova hči? Pota človekove zavesti in podzavesti so zamotana.
Tudi kriminalisti smo ljudje. Kljub trdemu delu, prezebanju na mrazu nam je bilo deklice žal. Ne vem, kaj se je z njo zgodilo, kasneje r.ajbrž je sodišče določilo kakšen zakon za prevzgojo. Bila pa je to zelo nesrečna deklica."
Prihodnjič: Prstni odtis vodi v Zagreb.
DOLENJSKI LIST
Na Martinovo nedeljo, ko je na prenekateri mizi zadišala pečena gos poleg Štefana, nalitega s ..kapljico", ki je ta dan iz mošta postalo vino, so na Povšetovi domačiji v Dolenjskih Toplicah 18 dvignili kozarce „na čast, zdravje in dolgo življenje" obeh osemdesetletnikov: očeta Vinka, ki ima rojstni dan 14. novembra, in matere Uršule, Ki je zagledala luč sveta nekoliko prej — 21. oktobra.
Oči so jima igrale ob čestitkah svojih najbližjih, otrok in vnukov, in oče je, še ves poln telesnih in umskih moči, hitel pripovedovati o kozolcu, ki mu ga je bil zvezal Jože Fabjan iz Dolenjih Sušic, „najboljši tesarski mojster daleč naokrog", in stoji zdaj kakih sto metrov stran od tistega kraja v Dobravi, kjer je še vedno nekaj ožganih ostankov toplarja, ki ga je lani „med neurjem 8. avgusta ob štirih popoldne upepelila strela".
Nekaj dni prej, ko v hiši še ni bilo slavja in so imeli Povšetovi skrbi čez glavo s spravilom pridelkov in graditvijo novega kozolca, je Povšetov oče iz glave, a kot bi bral iz odprtih bukev, pripovedoval dele svojega življenja, bolj trnovega kot p lepega, za tale zapis. O tem, kako je moral menjavati domove, preden je kupil domačijo, kjer živi in dela na jesen življenja, pa o obeh vojskah in še zlasti o kozolcu, ki nekako simbolizira njegovo vztrajnost, češ da „človek ni niti na stara leta na tleh, če noče biti in mu še služijo roke".
KOZOLEC JE DESNA ROKA
..Marsikoga bi zlomilo, a mene ni,' je začel tam, kjer se njegova zgodba pravzaprav zaključi. „Ni bilo lahko prenesti tak udarec. Vse je šlo k vragu: šestokenski toplar, 6.000 kg sena in detelje, gumar, plugi, brane in najrazličnejše poljsko orodje. Škode je bilo vsaj za 90.000 dinarjev, jaz pa sem dobil povrnjenih le 22.000, za kolikor je bilo poslopje zavarovano. Seveda je bilo to premalo, da bi lahko postavil novo poslopje, čeprav se je zavarovalnica izkazala in izplačala zavarovalnino v štirinajstih dneh. Ko sem povedal, da sem se odločil graditi na novo — kaj pa bi drugega, saj je kozolec kmetova desna roka! — so mi takoj dobrotniki pomagali z lesom in delom, k Topličani so darovali: Franc Kump dve'smreki, Jože Peršina in Rado Škedelj po 30 lat; Selani: Karolina Nardin in Janez Erjavec po eno smreko, Viktor Ferko pa je brezplačno šest ur žagal; Bušinjčana Janez Bučar in Franc Gril sta dala vsak en hrast. Zapišite, da sem jim izredno hvaležen, saj bi se brez njihove pomoči najbrž res zgodilo, da bi na Povšetovem nikoli več ne bilo kozolca, kakor so nekateri že na glas govorili."
Spomine na prvo in drugo svetovno vojno zna Povšetov oče pripovedovati tekoče in tako živo, da se ob poslušanju človek vpraša, kako se mu jih je posrečilo ohraniti skozi vse te viharje življenja in naporov za obstoj, da niti po tolikih letih niso zbledeli. Nekaj tistega, kar bo ostalo zapisano na magnetofonskem traku — za to se je odločil njegov sin Viktor, akademski slikar in znani jugoslovanski restavrator, ki živi v Celju (eden od sedmih otrok, ki so se rodili Povšetovima, od katerih je še pet živih) - priobčujemo v tem zapisu.
TRNOVA POT INTERNIRANCA
Povše je kmalu zvedel, da sta v zaporu tudi sinova Vencelj in Darko. „Transport za italijansko internacijo je vzel oba moja fanta, mene pa so v Novem mestu obdržali za talca. Ker se ni nič posebnega zgodilo, sem ostal živ. Po šestih tednih so nas kot živino naložili na kamione in odpeljali v Ljubljano. V ljubljanskih zaporih sem prvič spoznal, kaj je glad. Iz Ljubljane so nas poslali v Gonars in iz Gonarsa v Renicci. Pozimi smo spali pod platneno streho, brez odej. Bili smo lačni, da se je videlo skozi trebuhe. Ker sem bil še nekaj pri močeh, sem se javil za delo pri barakah, ki so jih začeli postavljati. In dobil sem več jesti."
S kapitulacijo Italije je bilo konec internacije. ..Taborišče v Renicciju so iz strahu pred prihajajočimi Nemci najprej zapustili italijanski stražarji. Izrabili smo preplah, podrli ograjo in se raztepli. Mnogi so obžalovali, da je v taborišču ostalo toliko hrane, saj je bilo takrat že kuhano kosilo. Vrnili so se in padli v roke Nemcem, ki so že zasedli taborišče."
Nato sta prišla dva dolga meseca bega proti domovini. Izogibati se je bilo treba Nemcem in fašistom, ki so stopili v njihovo službo. „V krajih, ki jih nobeden od nas, ki smo hodili-skupaj, ni poznal, je bila na vsakem koraku nevarnost, da nas ujamejo Nemci. In res se je to zgodilo. Ker pa se me je držala vražja sreča, sem se iz teh klešč kmalu izmuznil. V Trstu, kamor sem prišel s hudimi bolečinami v kolenu in z mreno na očesu, sem brez dokumentov sedel na vlak in prepričal kontrolo, da moram nujno v ljubljansko bolnišnico. V Ljubljani so mi Nemci dali dovoljenje za gibanje. V ljubljanski bolnišnici so mi z očesa sneli mreno. Prosil sem, da bi me premestili v novomeško bolnišnico, češ da imam tam bliže dom. V Novo mesto sem prišel, nisem pa maral na bele hodnike. Varneje se mi je zdelo, da se čimprej odpravim domov. In marca 1944 sem res potrkal doma v Poljanah."
2E MED VOJNO PREDSEDNIK KNOO
Vinku Povšetu je pripadla čast, da postane prvi predsednik KNOO za Dolenjske Toplice. Izvolili so ga kmalu po vrnitvi domov, češ „ta bo pravi, povsem naš človek in sposoben". „Ha, pa sposoben," se sredi spominov nasmehne Povšetov oče. ..Nenehno so nas klicali na nekakšne tečaje, kakšni moramo biti v tej funkciji, kakšne dolžnosti imamo. Teh pa ni bilo malo: preskrbeti je bilo treba hrano za partizane, prevoz za ranjence, pokopavati mrtve. Nemalokrat sem od blizu gledal Kardelja, Kidriča, Vido Tomšičevo in druge, ki so bili na čelu NOB. Tisto predsednikovanje sem , potem vlekel do 1948, nakar so prišli drugi." Dokler je bila vojna, so Nemci nastavili najrazličnejše pasti, da bi ga ujeli in z njim zatrli narodnoosvobodilno oblast Kot mnogokrat prej je imel tudi tokrat vražjo srečo: Nemci so prišli ponj vedno prepozno.
Tu se njegovi spomini ne končajo. Ure in ure lahko pripoveduje, pa mu jih ne zmanjka. Je kot vrelec, ki ne presahne. Vrelec za debelo knjigo spominov. Mnogo je doživel, mnogo prestal. In morda prav zato ohranil tako vedrega duha.
.mi
ŠTUDIRAŠ,
MESAS,
DOLUES,
USPES
Franc Bobič
Če bi imeli v naši sredi športnika z desetimi zlatimi medaljami in več kot 40 nagradami, med katerimi je več priznanj mednarodnega slovesa, bi zanj nedvomno vsi vedeli. Vsi bi ga poznali, o njem bi se razpisali. Imamo pa barmana — mešalca pijač Franca Bobiča, pa razen gostincev malokdo ve, da ima mož v svojem stanovanju pretesno vitrino za vse kristalne, srebrne in celo zlate pokale ter medalje.
Franc Bobič, doma iz Čadraž pri Beli cerkvi, po poklicu pa gostinski tehnik in zadnja leta strokovni učitelj v Šolskem centru za gostinstvo v Novem mestu, je kljub tolikim uspehom sila skromen. Najbrž preveč in ravno zato je med širšim krogom someščanov ostal anonimen. Tudi meni je nekajkrat rekel: „Ne maram pisanja preveč na široko. Saj ni važno, da ljudje vedo zame. Kdor mora, ta me pozna ..
Nazadnje je barman Bobič oktobra letos sprejel Martellov pokal iz Francije in srebrno medaljo v Postojni, vendar to ni zanj nič posebnega. Vse od leta 1970, ko je prvič poskusno nastopil na tekmovanju barmanov v Zagrebu in takoj uspel, je postal stalen tekmovalec na poprečno 7 nastopih vsako leto. Nekateri so med-
narodnega značaja, nekateri državni, nekateri slovenski ali turističnega pomena.
„Izučil sem se na Otočcu, nato sem bil deset let inštruktor šolskega centra v zdravilišču Šmarješke Toplice, zdaj sem tfamo na šoli. Že zelo zgodaj sem začutil, da je na Dolenjskem glede mešanja pijač neka vrzel. Nihče se ni s tem intenzivneje bavil, mene pa je to zanimalo in sem se poglobil v to znanje. Ker sem že prvič uspel, mi je bila to dobra spodbuda za nadaljnje, še bolj zavzeto delo."
Barmani so v Jugoslaviji včlanjeni v svoje društvo, ki ima okrog 60 aktivnih članov. Ti se sko-taj vedno pojavljajo na tekmovanjih. Pogoj za nastop je, da je barman član društva. Vsako tekmovanje zahteva dve novi kreaciji pijač iz kategorije dolgih pijač, ki še niso bile objavljene v nobeni strokovni literaturi."
Kakšen uspeh je pravzaprav Martellov pokal, si je težko predstavljati, če ne veš, da je bila v Opatiji zbrana ..smetana" evropskih barmanov iz sedmih držav. Da ima zlato medaljo IHOGA (Internacionalna izložba gostinstva in gastronomije), podeljeno na spomladanskem velesejmu v Zagrebu, ie prav tako veliko priznanje, saj je bil
prvi v hudi konkurenci s 50 navzočimi barmani. Ima pokal Pariza in kdove koliko jih je še. Natančne številke še sam ne ve, prešteti pa jih nisva mogla, ker doma za vse ni prostora.
Poprečen Dolenjec bolj malo ve o koktajlih, frapejih in drugih pijačah imenitnih imen, ki jih izkušen barman lahko zmeša na štiri načine. Ko me je zanimalo, zakaj nekateri tožijo, da jih po zaužitju takih pijač boli glava, mi je odgovoril z znanim rekom: „Pij malo — pij dobro! Po enem ali dveh dobrih koktajlih ne bo nihče občutil glavobola, če pa kdo zaužije tega toliko, kot je sicer vajen vina, so lahko posledice ..
Zmagovalec Bobič mi je mimogrede omenil dolge pijače, suhe pijače, teamble, shecker, pomembnost vezav in take stvari, ki imajo v strokovnem gostinskem žargonu svoj pomen, za navadne zemljane pa so ena izmed neznank. Biti dober barman s tolikimi priznanji je najbrž prav tako težko, kot se spustiti v mednarodno areno po zlate medalje na katerem koli drugem področja
Rojakom pa se bo Franc Bobič gotovo še bolj prikupil po tem, kako je odgovoril na vprašanje, zakaj je ob toliko uspehih ostal zvest Dolenjski:
„Takoj po prvi zmagi sem dobil laskave ponudbe doma in v tujini, vendar sem vse dobro premislil in ostal. Denar je trenutna vrednost, domovina pa je le ena Vsake zmage sem vesel. Ne zato, ker se pojavlja moje ime, ampak zato, ker najavijo in pišejo: „Bobič iz Novega mesta, metropole Dolenjske." Bolje je biti prvi na vasi kot zadnji v New Vorku. Tudi žena je gostinske stroke, pred kratkim smo dobili novo stanovanje v bloku in jaz sem zadovoljen. Kot strokovni učitelj si bom prizadeval, da bo še kdo od mlajših šel po mojih stopinjah. Omenil pa bi rad zahvalo našim tovarnam, predvsem mirenski „Dani", ki kaže za moje delo veliko razumevanja."
Franc Bobič ni bil pripravljen reči besede o sebi zasebno, po slikah v njegovem stanovanju sodeč, pa lahko rečem, da je ljubitelj likovne umetnosti. Prijela pa sem ga za besedo takoj, ko se je zarekel, da se pripravlja na novo tekmovanje v začetku decembra v Ljubljani. Na tekmovanju za Slovinov pokal bo predstavil novoletni koktajl. Obljubil je, da bo po tekmovanju recept za to pijačo povedal našim bralcem, da bodo lahko z njo nazdravili v novoletni noči.
RIA BAČER
spraševal: ,Vojak, kje si dobil vsa ta odlikovanja? ' Odgovarjali smo po vrsti: ,V tem in tem boju, visokost.' in še naprej: .Vojak, iz katere dežele si, kaj si po narodnosti? ' Potem je še vsakemu stisnil roko," se spominja nekdanji avstrijski kaprol s petimi odlikovanji za hrabrost — Vinko Povše.
Napad na staro Jugoslavijo je Povšetov oče dočakal kot mobiliziranec za stražo ljubljanskih mostov. Poveljeval je dvanajstim možem, ki so se po hitrem razsulu jugoslovanske vojske razbežali.
V	Dolenjske Toplice je prihajal na lepem konju. Ko se je vrnil domov, so z zahoda že vdrli Italijani.
Povšetovi so se kmalu preselili v Poljane, kjer je imela Emona posestva. Kmetom so ponudili, da bi delali za to firmo in Povšetovi so bili za to. Toda tedaj so se pojavili že prvi partizani in Povšetova hiša je postala tudi njihov dom. Do roške ofenzive je bilo še kar mirno, potem pa so prišli Italijani in zahtevali osebne dokumente. „Nič ni pomagalo dopovedovanje, da delam za Emono, ukazali so, da moram z njimi, in tako so nas iz Poljan odgnali šest. Nas, ki smo delali za partizane, je nekdo izdal." Do Straže so morali nesti vsak poln zaboj streliva, v Novo mesto pa so se odpeljali z vlakom. V novomeških zaporih so tudi prvič dobili jesti.
VRAŽJE
CKK
POVSETOVEGA OČETA
URŠULA POVŠE VINKO POVŠE
CESAR JE VPRAŠAL: „VOJAK, OD KOD Sl? "
V	prvi svetovni vojni je bil na najbolj krvavih frontah z deseto avstrijsko armado. Na Tirolskem, Koroškem, ob Piavi. Bilo je že proti koncu, ko je prišlo povelje, da mora s tistim tisočem, ki so ga krasila odlikovanja iz bojev, pred samega cesarja.3 § je prišel s svojo ženo „dajat korajže" bojevnikom, ki so imeli v mislih mir. „Stali smo v vrsti, ko se je prikazal cesar Karel v sami cesarski zlati opravi, stopil pred vsakega od nas v vrsti in
m
DOLENJSKO
ZLATO
CVKEK
bi bilo tudi, da bi v vinogradniške skupnosti vpisovali počitničarje z nekaj vrstami trte. S tem bi bili ljudje ob konjička, ki jim nudi toliko zadovoljnih in veselih uric oddiha. Moramo pa razlikovati počitničarsko vinogradništvo, malo vinogradništvo od proizvodnega. Za počitničarsko vinogradništvo bi morali določiti območja, kjer ni možno veliko vinogradništvo. V vinogradniške skupnosti bi se vključevali samo veliki vinogradniki, govor je tudi o zasebnikih. „Počitničarji" pa bi se lastne dobre kapljice veselili po svojem okusu in premisleku, vendar ne na območjih, kjer je najbolj pomembna pridelava vina za tržno proizvodnjo.
Za ,,počitničarje" se ve, da ne gledajo na to, koliko jih bo stal liter cvička.iTržni proizvajalci pa bi se morali truditi, da bi bila proizvodna cena cvička čim manjša. Seveda pa vinogradniške skupnosti ne bi smele kovati dobička. Njihov temeljni namen je povečati proizvodnjo kakovostnega vina. Škoda je namreč pridelati dobro grozdje, potem pa narediti slabo vino. Imam izkušnje — sem pokuševalec na ,,Tednu dolenjskega cvička" — da so pokvarjeni ali pa ne ustrezajo celo ,,odlični" vzorci. Kakšna škoda: celo leto dela v vinogradu, potem pa se vse skazi!
Velika sramota je tudi, da ima novomeška občina toliko šmarnice. Bojda ima Novo mesto industrijo na evropski ravni, v vinogradih pa raste samorodnica. Zavedati bi se morali, da je del civilizacije tudi vinska kultura. Vino pa je pridelek, ki lahko najhitreje razvije pasivna območja.
Z dobrim obdelovanjem lahko na enem hektarju vinograda pridelamo na leto za 200.000 dinarjev cvička. Je še kakšna kmetijska kultura, ki prinaša večji dobiček? Jaz je ne poznam. Mehanizacija je. že toliko napredovala, da je edina naporna faza pri pridelavi vina obiranje grozdja.
Zdaj bom navedel zahodnonemški primer. Pri Schvvarzvvaldu je vinogradniško območje, kjer so se ukvarjali tudi z industrijo. Industrija se je avtomatizirala, ljudje so morali na cesto. Takrat so se spomnili vina. Skorajda čez noč so obnovili 3000 hektarjev vinogradov. V tisti deželici vlada zdaj blaginja. Prinašata ga avtomatizirana industrija in do nedavnega zaničevano vinogradništvo.
CVIČEK JE NAJDRA2JE VINO V EVROPI
Še enkrat poudarjam, da je cviček zagotovo najdražje konzumno vino v Evropi. Cviček ima tudi to srečo, da po mednarodnih dogovorih proizvodnja konzumnih vin ni omejena. In še tretje je: tržišče hlepi za cvičkom. Cena ni važna, važno je dobiti dober cviček. Nobenih znakov ni, da bi se povpraševanje po cvičku zmanjšalo. Ljudje se z lahkoto odpovedo visoko kakovostnim vinom, cvičku pa ne. Malo zaradi dobrodejnega učinka, malo morda zaradi nostalgije po zemlji pradedov, katere „vzorčni' primer je zaradi svoje mehkobe prav Dolenjska. Najbrž je tudi kaj drugega vmes, kdo bi vedel? Važno je predvsem, da bi lahko prodali skorajda neomejene količine cvička.
Stvar ponosa pa je seveda, da mora biti cviček neoporočen.
Letos se je prvič zgodilo, da je šlo nekaj vagonov cvička čez mejo.>- Odziv je zelo ugoden, po--mislite pa, če bi se v Evropi ali po svetu (to je dolžnost reklame ) razvedelo, da je dolenjski cviček poleg drugega tudi idealno vino za diabetike!
Dovolj o cvičku. Izkoriščam priložnost, ki mi jo ponuja Dolenjski list, da povem tudi nekaj splošnega o jugoslovanskem vinogradništvu.
Vinogradniški prostor Jugoslavije je zelo velik in raznolik. Globalno gledano, gojimo vinsko trto predvsem na ravnicah, kar je neracionalno. Seveda vinogradniki niso edini „grešniki", ki zasegajo površine, na katerih bi lahko gojili druge kulture. Ve se, da zaseže veliko plodne zemlje tudi industrija. Ravnica za vinogradništvo ni najbolj primerna, trta bolje uspeva na prisojnih območjih, kjer ne raste skorajda nobena druga kultura. Gričkov in pobočij pa se vinogradniki — ne govorim v dolenjskem, ampak v jugoslovanskem merilu — večinoma izogibajo. To pomeni, da še ni prevladala miselnost, da je treba pametno in najbolje izkoristiti vsako ped zemlje.
KRATKOVIDNA IN NEPOŠTENA POLITIKA
60 do 80 odstotkov v Jugoslaviji pridelanega vina izvozimo na evropsko tržišče. Pritisk na ta trg je vedno hujši. Bomo vzdržali, še posebno, ko vemo, da se pri nas v vinogradništvu ukvarjamo tudi s tako imenovanim „svaštarstvom"? Večji asortiment vin kot Jugoslavija ima v Evropi samo še Francija. To pa za nas ni pohvala, pri nas bodo kmalu, če ga že ne, začeli pridelovati cviček v Makedoniji. O kakovosti ni treba izgubljati besed. Cviček, ki je samo primer, lahko zraste dober samo na Dolenjskem. Treba bi bilo vedeti, katera območja so primerna za določeno vino. Dolenjcu na primer ne pade na misel, da bi na obrobju Gorjancev prideloval slovito hercegovsko blatino. Ve, da ne more biti kakovostna. V Jugoslaviji pa so žal preveč pogosti primeri, da prodajajo vinsko ime, ne vino. To je kratkovidna in nepoštena politika. Manjka torej globalni razvojni načrt jugoslovanskega vinarstva. Sorte s severa se presajajo na jug in obratno. V Franciji bi se takemu početju smejale celo krave, čeprav pijejo vodo. Poznamo celo že makedonski ,,teran".
Vedeti bi morali, da je zaščitni znak dobrega vina geografsko poreklo. Slednje izpričuje kakovost. Kljub temu poznamo v Jugoslaviji na stotine vrst vin s tako imenovanimi fantazijskimi imeni. To so anonimna vina. Kdo pod soncem bi vedel, 'kakšna mešanica ali zvarek se skriva pod ..zvenečim" imenom vino,.Proga Beograd-Bar"? Potrošniku to ime ničesar ne pove. Drugo pa je, če, recimo, sliši teran, blatina, vranac. Upam, da bo novi zakon o vinu le dosegel, da bodo teran, Dlatino, vranca in ostala sloveča jugoslovanska vina, ki jih ni ravno malo, pridelovali samo na območjih, ki to zaslužijo.
KAJ JE TO VINSKA KARTA?
V	Jugoslaviji tudi skorajda ne moremo govoriti o kulturi uživanja vina, čeprav bi že bil čas. V gostinskih lokalih vina niso razvrščena po kakovostnih stopnjah. Niti v Jugoslaviji niti v Sloveniji še nikoli nisem videl niti ene prave vinske karte. Prava vinska karta mora vsebovati podatke o geografskem poreklu vina, navedena je lahko sorta grozdja, pisati bi moralo, ali je bilo vino ustekleničeno na domačem proizvodnem območju, ne sme manjkati podatek, ali je vino suho, sladko itd. Dober proizvajalec bo tudi navedel — slednje ni obvezno — katerim jedem najbolj prija njegovo vino. Vsega tega ni, prave vinske karte ne boste našli niti v jugoslovanskih hotelih visoke kategorije A z ne vem koliko dodatnimi zvezdicami. Sramota!
Sredozemlje je sinonim za območje vina. Tudi naša država šteje v ta prostor, vendar je pri nas uživanje vina skorajda istoznačnica za pijančevanje. Žal je res, da imajo pri nas vino za hrano samo v Dalmaciji. Približno.
Smo država, ki ji turizem vrže prenekateri dinar. Pravilo bi moralo biti, da ponudimo gostu vino z vinarskega območja, kamor ga je zanesla popotna palica. Spodobilo bi se, turist je namreč radoveden človek, ki želi spremeniti okolje, hrano in pijačo, da mu k vinu ponudimo domačo hrano. Kako daleč smo od tega! Čevapčiče pečemo od Gevgelije do Triglava. Kljub temu da ima dobesedno vsak košček naše države svoja vina in jedi. Dobre jedi in dobra vina.
JESTI Z VILICAMI IN NOŽEM NI SNOBIZEM
Ne zahtevajte potemtakem od mene, da vam povem še nekaj o tem, kako uživajo vina v civiliziranih državah. Po svetu je navada, da je v vsakem gostišču, ki da kaj nase, tudi spodobno oblečen mož, ki diskretno stoji ob natakarju, ki sprejema naročila za jedi. Ko prvi opravi, pristopi ,,naš človek" in svetuje, kateri aperitiv ali vina bi jed, ki jo je gost naročil, še oplemenitila. Možak uživa, če vidi, da se gost na vina razume, poklepetata o različnih letnikih, seveda so starejši, že popiti, veliko „boljši" od današnjih. Kako lepo bi na primer zvenelo, vendar tega ne morete slišati: „Teran, letnik 1973, kakšna plemenitost, kakšna aroma!*'
Nič hudega tudi ni, če se gost na vina ne razume. Naš možak je tako izurjen, da gost niti ne opazi, da k naročenim jedem primernih vin ni naročil on, ampak natakar. Morebiti bo kdo rekel, da je vse to snobizem. Ni. Kaj vedeti ni greh, pa čeprav o vinih. Še nikoli nismo nikomur očitali, če zna pri jedi ravnati z vilicami in nožem. Zakaj torej ne bi smel vedeti, kakšna in katera vina najbolj oslade kosilo ali večerjo.
Morda sem zašel predaleč. Če se spet spustim na trdna tla, je treba reči, da ima Jugoslavija dobra vina, je pa tudi ena največjih prcjizvajalk vin na svetu. Ali je prepovedano storiti korak na-Prei? "	Pogovor	zapisal
MARJAN BAUER
VINO „PAR EXELLENCE"
Pri današnjem razvoju življenjske ravni, pri današnjem razmahu motorizacije so v svetu in pri nas posebno zaželena vina z majhno stopnjo alkohola ter visoko kislino, ki deluje osvežujoče e. Taka vina pridelujejo na severnih vinorodnih območjih, tudi na Dolenjskem. Povpraševanje po takih vinih se bo še povečevalo.
Cviček je vino „par exellence" tudi za ljudi, ki imajo sladkorno. Odlikuje ga nizka stopnja alkohola, majhen delež sladkorja, skoraj nič žvepla. Žal teh njegovih lastnosti ne izkoriščamo. Cviček bi bil idealno vino za ljudi s sladkorno, obenem pa vemo, da je samo v ZR Nemčiji okoli dva miljjona diabetikov.
Zal moram povedati, da na Dolenjskem pridelajo danes velik del cvička na neracionalen, razdrobljen in nestrokoven način. Pri tem mislim predvsem na fazo predelave in kletarstvo. Ničesar nimam zoper majhne vinogradnike, pridelajo lahko odlično grozdje, zalomi pa se pri predelavi grozdja-vinifikaciji. Danes že vemo, da je za pridelavo grozdja industrijska tehnologija boljša od vinske umetnosti dedov in pradedov. Po svetu ustanavljajo nekakšne vinogradniške strojne skupnosti in skupne kleti. Tako najbolje izkoristijo grozdje in dosežejo izenačeno kakovost vina. V naprednih vinogradniških državah torej težijo za velikimi količinami vin ter izenačeno kakovostjo.
VINOGRADNIŠKE SKUPNOSTI?
I
S tem seveda ne mislim reči, da bi moral dober vinogradnik opustiti starinski način predelave irozdja. Velik užitek je, če ponudiš sosedu res-lično „švojega", to je stvar ponosa. Nesmiselno
,,Dolenjski cviček je poleg kraškega terana naj-holj priljubljeno slovensko vino. Cviček je dolenjsko zlato. Po cvičku je tako povpraševanje, da je pri nas najdražje namizno vino. Relativno gledano pa tudi v Evropi in v svetu," pravi prof. inž. Miran Veselič, enolog (strokovnjak za vina), obenem pa tudi sam velik, vendar preudaren ljubitelj dolenjske kapljice.
Miran Veselič govori o cvičku s srcem. Štajerca po rodu skrbi usoda dolenjskega vinogradništva, veseli pa se njegovih uspehov.
„Povojna obnova vinogradov," pravi Veselič, „ni potekala skladno s potrebami potrošnje. Prednost so imela podravska in primorska vinorodna območja. Dolenjska s svojo drobno zasebno proizvodnjo je zaostajala, kljub temu daje cviček že od leta 1945 vino, po katerem je največ povpraševanja. Velika napaka je bila, čeprav zveni to morda presenetljivo, da cvička nikoli ni zmanjkalo. Če ga namreč bi, bi odgovorni gotovo sprožili vprašanje obnove dolenjskih vinogradov. Kakšen pa je bil ta cviček, ki ga nikoli ni zmanjkalo, je vsakomur jasno.
Danes so razmere bistveno boljše. Obnova vinogradov na Dolenjskem je precej napredovala, tudi družbena. Velik napredek je dosežen tudi pri kakovosti in originalnosti.
Prof. inž. Miran Veselič
Ne vem, kako se godi drugim, ki so bili kdaj v Egiptu —.in iz naših krajev jih ni bilo tako malo
—	z menoj je tako, da ga ne morem pozabitj. Preprosto noče zbledeti, čeprav se mi zdi, da je bilo tisto bliskovito potovanje ob Nilu tisoč kilometrov navzgor in tisoč navzdol zares samo uvod, prva pokušnja. To je nedvomno tudi Milenina in Alenkina zasluga. ,,Še pojdemo kdaj," pravita, „ali ne? " „Prav gotovo,' se strinjam, saj je bila njuna volja že, da sem šla prvič zraven, meni se namreč sploh ni dalo iti v Egipt Prvi dan sem bila še precej nataknjena, drugega dne pa nič več.
Bila si kakor prerojena, se spomniš, v Luksor-ju, me zbada "Milena. Kaj se ne bi spomnila! Kadar se zdaj z Mileno pogovarjava o Egiptu, se spomniva še toliko majhnih reči, kakor da je bilo včeraj, in ona je kar nekam užaljena, da nisem še vsega popisala. Čakam na egipčansko razstavo, trdim in se prav nič ne izgovarjam. Zaradi aktualiziranja odlašam, mogoče bo pa razstava aprila, maja zares v Ljubljani. Bo, ne bo?
Bomo videli. Da, spominjanj se Luksorja, to so stare Tebe, prestolnica faraonov. S predpotopnimi kočijami so prišli po nas k vlaku, navsezgodaj je bilo, sveže jutro in sonce, sonce. Me tri [ smo prišle na vrsto zadnje (kdo bi se prerival), ko se je pa naša skupina že naložila. Kočija je bila dokaj kratka, po egipčanskih merah in skoraj izdihujoča, zato se je Milena usedla na kozla h kočijažu, midve z Alenko pa po gosposko zadaj,
v	izdolbeno staroveško usnje. Kočijažu ni moglo biti več kot dvanajst let, pokal je z bičem in se drl na vse grlo (pel je) v spečem mestu, vmes pa utegnil hudo podjetno segati po Mileninih kolenih, kar je bilo videti kot jutranja telovadba, saj se ga je pogumno otepala, frkolina. Pri tem vam lahko zaupam, da ženska ni več tako rosno mlada, čeprav je dobro ohranjena, in tudi to, da je bila naša skupna teža, no, da je bil seštevek naših let, z dovoljenjem, trikrat vojna generacija, že pri-lično arhaičen. To je pa Afrika, vidite, tam je vse trikrat drugače.
Še pojdemo v Egipt, četudi ne zaradi tega, bog ve, da ne. Egipt te začara s svojo starostjo, s svojimi tisočletji, ki niso povsem izginila s površja časa, ki se niso postarala z zgodovino, ampak spet odkopana izpod potujočega peska doživljajo obnovljeno mladost ob milijonskih vzdihih občudovanja. Slišim Alenko, umetnico, slikarko, ko vsakih nekaj minut obstrmi in globoko vzdihne ^ pa zakliče: Poglej, poglej! Ooooh, čudovito... Celo malho filmov je postrelila. (Tudi jaz.) In stokala: Pa ja ne gremo že naprej? Kar naprej je zaostajala ali sem kam izgubila. Alenkaaa! sva z Mileno izmenjaje se vpili v vse štiri nebesne strani, presneta individualistka, dokler ni od kod izza vogala prišlo: Ooooh, prečudovito, prečudovito. Vedno znova, vse dni isti refren.
Zdaj se moram odločiti, kaj je tisto prečudovito, o čemer bi vam tukaj pripovedovala, da bi imeli tudi vi kaj od tega. Ne morem se odločiti, same prečudovite reči so, če o njih še kaj prebereš, se pa sploh ne moreš odtrgati ne od ene ne do druge. Zato naj vržem dinar: če bo cifra, bo Hatšepsut. Hatšepsut.
Smehljam se že ob spominu na njen tempelj, ta najlepši tempelj v Egiptu, prisežem, da je naj-naj. Ko smo se z ladjo prepeljali iz Luksorja na drugo, zahodno stran Nila v Tebe, so nas najprej obkolili prodajalci starin, ki si jih Egipt dobavlja iz Italije ali Češke, Egipčani pa nam na vse pretege zagotavljajo, da so ,,antik, yes, madam". Madam, to Izis, to izkopano včeraj iz peska. Yes, yes, to Izis (mati z dojenčkom). Ali pa bi mogoče tole: iz } globokega žepa bele halje pogleda nekaj črnega, kakor noht, zarotniško šepetaje ponuja amaterski arheolog svojo najdbo: Mumija, madam, odkopano iz peska, dvajset dolarjev, yes? Pa deset dolarjev, yes? Vaša ruta je lepa, pravim, kockasta kakor Arafatova. Hipoma si začne odvijati z vratu kockasto ruto, joj, šegavi Egipčan ozko rezanih lic, no, koliko, madam? Ne, ne, se branim, nič kupiti, samo tako reči, hvala, hvala. Zakaj ne
čne krvi", uzakonila žensko vladajočo linijo, saj je potem za soregeatko razglasila svojo najstarejšo hčer. Škoda, ta zala deklica Nefrure je prezgodaj umrla in vse faraonkino prizadevanje je splavalo po vodi. Po dvajsetih letih zaresnega in uspešnega opravljanja najvišjih političnih in duhovniških dolžnosti ji je opozicija spustila na vrat in z vajeti nestrpnega vojščaka Tutmozisa, ki bo hodil poslej sedemnajst let, vsako sezono, ko Nil popla-
vi	deželo in kmetje nimajo kaj početi, z vojsko širit egiptovske meje in ga bodo zgodovinarji zato počastili s pridevkom Veliki. Naredil bo največji Egipt, od Evfrata na vzhodu noter v zahodno Libijo in na jug bo segal v Sudan. To, vidite, stori dvajset let zatajevanega besa in nemoči in kratene oblastiželjnosti. Ne samo to, nastorek Tutmozis bo dal uničiti vse, kar bi ga lahko spominjalo na strašno teto, izbrisati obraze na poslikanih stenah, izpraskati njena kraljevska imena, celo leta njenega vladanja bo prištel kar k svojim. Hatšep-sut-Merikare ni nikoli bilo, nikjer je ni bilo, krivo-verke in emancipiranke. Tudi kasnejši vladarji bodo prekleli njen spomin z molkom, ko bodo naštevali dinastične prednike, a izničanje pokojnikove podobe ali imena je bilo najhujše prekletstvo v starem Egiptu — je bilo dokončna smrt, zakaj podobe so bile pokojnikov drugi jaz, kamor se je lahko vračal njegov duhovni dvojček po identiteto. Če ni našel več podobe, svojega stanovanja, svoje identičnosti, se nesrečni „ka" ni imel več kam deti. Bled obup, zakaj njegova smrt, se pravi ta druga smrt je bila zapravljena večnost. Saj veste, da so se dali stari Egipčani zato balzamirati, da bi se lahko njihov ,,ka" sprehajal med nebom in zemljo, saj je moral pokojnikov sin in potem sinu-sin in sinu-sinu-sinu-sin skrbeti za to, da je „ka" dobival nastavljeno hrano in mleko, le tako je duhovščina pokojniku lahko zagotovila večno življenje v nekem drugem, a prav tako le-, pem Egiptu.
Hatšepsut je umrla tisočerih smrti. Šele mladi Francoz Champollion, ki je prvi razbral egipčanske hieroglife/je naletel na njeno sled v tem njenem templju, Deir el Bahriju.l-Tako se zdaj po arabsko imenuje, pomeni pa severni samostan, zakaj po grško-rimskem obdobju, ko je bil tempelj sanatorij, so se v njem naselili prvi kristjani, zagrizeni menihi, in še oni jezno praskali po poganskih reliefih. Nato je potres stresel navpično goro in tempelj in usmiljeni pesek je pokopal ruševino. In ko so jo v preteklem stoletju učenjaki odkopali, nekoliko zakrpali, zaslutili tragedijo in začeli raziskovati, so iz triinpoltisočletnega prekletstva rešili Trnuljčico — njena zgodba in njen tempelj sta napolnila že celo biblioteko.
Mi, ki se tod meni nič, tebi nič sprehajamo iz kapele v kapelo, pa molče gledamo spraskano usodo in s turističnim hitenjem poslušamo vodnika: ponekod so besni uničevalci le prezrli prekleto ime, recimo tam gori na zidu, ponekod so v temi kapele spregledali njen mladostni profil. Nosila je umetno moško faraonsko brado in faraonsko moško plisirano krilce ,,zgoraj brez", bila je vprav manekenske postave, drobna, ozkega obraza z nekoliko upognjenim nosom. Čudno je bila podobna svojemu pastorku. Njeno neomadeže-vano božje rojstvo (božična legenda), njena odprava po kadilo in miro v deželo Punt, njen arhitekt in ljubimec Senmut, ponižno skrit za vrati: prvi med njenimi dvorjani je bil, upognjen pod osemdesetimi uradnimi funkcijami. Bila je gotovo velik faraon, če je bila pa dosti drugačna od moških faraonov, o tem se učenjaki še prepirajo.
Arheologi so v bližnjem kamnolomu naleteli na tisoče očitno zdrobljenih koscev in jih spet potrpežljivo sestavili v nekaj njenih soh. Nekoč jih je bilo vsaj dvesto, če ne več, za okras templju in za njeno večnost. Seveda, postorek Tutmozis Gnevni jih je dal vreči s podstavkov, podkuriti pod njimi in jih politi z vodo, da jih je razneslo v drobir. Ampak bilo je zaman, Hatšepsutin „ka" je vstal od mrtvih: zlepljeni kamenčki so spet njen obraz — obraz sfinge.	OLGA	RATEJ
egiptovske podobe
na mrtvi straži v večjih templjih, deset in desetkrat ponovljen, veličastno zagotavljajoč nesmrtnost davnim kraljem, ki jih lahko vidite v kairskem muzeju. Kot mumije so razstavljeni, kot asfalt črni in cb krhkih kosti posušeni in nagačeni. Po pustolovskih skrivališčih v tem skalovju, pred katerim stojimo brez besed, so ti kralji znamenitih imen navsezadnje pristali v steklenih vitrinah menažerije, ki stane le egiptovski funt dodatne muzejske vstopnine.
Mogoče je med tistimi mumijami v kleti, ki niso identificirane (tudi druge niso stoodstotno), kraljica Hatšepsut. Edina kraljica, ki je vladala kot faraon, kot moški, tega je že tri tisoč in petsto let. In ta njen beli posmrtni tempelj, v katerega stopamo po belih klančinah, je star prav toliko, videti pa je čisto moderen s svojo lepo, strogo enostavnostjo, z igro arkadnih navpičnic in senc, z mogočno kuliso razgibanega skalovja, ki se navpično vzdiguje tri sto metrov visoko pod sinje nebo. Vsakdo vam bo pritrdil: to je okamenela poezija. Tempelj na treh prostranih terasah iz apnenca, na katerih zdaj v vrstah leži registrirano kamenje, ki čaka, da ga s cementom vkomponira-jo v stebre — zadnja leta opravlja konservatorska dela poljsko-egiptovska arheološka misija, zaslužna še za nova velika odkritja pri „šwiatyni krolo-wej Hatszepsut", kakor piše na tabli tudi v angleškem jeziku — kakor rečeno, tempelj je poezija tudi zaradi svojih pisanih slikanic po stenah.
To so sporočila (samohvala) iz življenja in dela kraljice-faraona, ki se je po smrti svojega za kozami umrlega moža samovoljno okolica za vladarja, čeprav bi ji pritikala samo funkcija ,,glavne kraljevske soproge", zakaj začasno bi smela po pravem opravljati samo formalne regentske posle namesto svojega pastorka, zakonitega soregenta in faraona Tutmozisa III. Ne, Hatšepsut-Merikare se ni dala potisniti v kot, marveč je, dedinja „son-
kupiti, se ne odlepi mladenič, kupiti, no, koliko? Pri sosedih so kupili antično Izis, kako se zdaj razjezi mladenič, ko vidi, da je zapravil čas! Kar slabo vest imam, zakaj v Egiptu množice ljudi živijo samo od lahkovernih turistov, in prav imajo.
„Misju," tenko zapoje glasek v pisani noši islamskih deklic in podrži kvišku punčko iz cunj in slame: Kupi, gospa! Nasilni pobič na oslu se hoče vriniti med njo in fotografski aparat, saj to stane deset piastrov, bakšiš za vsak posamezen turistični posnetek, pretresljivi glasek pa sili kar naprej: Misju, misju, kupi! Punčke pa res ne morem kupiti od otroka, ne, hvala, se umikam z nogami in rokami in srce me zaboli, ko pomislim, kakšno otroštvo, kakšna neusmiljena siromaščina je to, če se že otroci ločujejo od svojih igrač. Pri nas doma pa, saj ni, da bi primerjali! In ko pomislim na svojo deklico doma, poiščem v torbi bonbone, ki jih zagleda deset parov drugih otroških oči in razgrabi deset parov drugih, krčevitih otroških rok, deklica s punčko pa ne more zraven. Glasek se ji trese: Misju, kupi! Pokažem proti tebanskemu Zahodnem pogorju in se zlažem: Kasneje, ko se vrnemo, razumeš? Kažem z roko tja in nazaj, pa se spomnim ene od štirih arabskih besed, ki sem se jih naučila spotoma v letalu: ..Malika" tam, razumeš? Navdušeno pokima: Malika, tole malika, pokaže in spet sili s punčko. Pa ji dam prav, tudi tvoja punčka je malika, tudi ti si malika, Yes, yes.
Malika pomeni kraljica.
Vožnja s kombijem po asfaltirani cesti, postanki, največji kipi na svetu, črne domačinke pridejo mimo, bakšiš za posnetek, spet v kombi, preletimo sence med debelimi stebri in obglavljenimi Ozirisi, Oziris je bil bog smrti in obnavljajočega se življenja, izklesan iz kamna kot mumije še stoji
pismo iz
pl
dolenjski ust
za najdaljšo noč vletn
krvavi
VSE SANJA O DENARJU
V nekem časopisnem zapisu je pred kratkim profesor na ljubljanski slavistiki dr. Boris Paternu zastavil vprašanje, zakaj ne bi slovenska zbornica ali kakšna slovenska banka sofinancirala velikega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Vprašanje je bilo v zvezi z ugotovitvijo, da je družbena baza pogosto odtujena od duhovne (humanistične) nadgradnje, veliki slovar pa je bil le primer obsežnega projekta nacionalnega pomena, projekta, ki bi potreboval izdatne podpore, če naj se njegovo uresničevanje ne bi zavleklo za morda več kot celo desetletje. Kot je znano, sta doslej izšla dva zvezka SSKJ. Skupaj jih bo predvidoma pet, naslednji trije pa bodo prišli v javnost - v najboljšem primeru — čez deset do dvanajst let. (Prvi zvezek je izšel leta 1970, drugi lani ... )
A ne gre za veliki slovar, ki ga pripravlja SAZU. Gre zanj kot zgolj primer, kako se, konkretno, slovensko gospodarstvo obnaša do nekaterih vidikov kulturne in znanstvene ustvarjalnosti v Sloveniji: dokaj ali povsem nebrižno. Temeljnih znanstvenih in kulturnih dolgoročno zasnovanih načrtov ne podpira direktno.
Kajpak je treba vedeti vsaj dvoje: da so tudi „največje" slovenske delovne organizacije lahko hudo revne, in drugič, da nekatere kdaj pa kdaj vendarle nakažejo simboličen znesek za kak kulturni festival ali festivalček. Tako nastaja videz, da gospodarstvo v okviru svojih možnosti tako rekoč optimalno drži podporo kulturi in nacionalnim vedam ter da zato obstoječe stanje ne
Potovalne agencije in no teli že vabijo goste na slavnostno Silvestrovo noč, v kateri rade tudi ženske zableščimo. Vsekakor k dobremu in slavnostnemu razpoloženju veliko pripomore obleka, v kateri se dobro počutimo.
Kaj bomo letos oblekle za to, najdaljšo noč v letu? Pred nakupom velja dobro premisliti, ker posebno vpadljiva obleka, ki je ni mogoče kasneje popraviti ali predrugačiti, preveč stane, da bi si jo lahko privoščile samo tokrat. Lastnica take obleke nima dobrega občutka, če pogosto hodi na gala prireditve in se nekajkrat pojavi v istem oblačilu.
Letošnja večerna moda je zelo raznolika in v njej lahko res vsaka najde svojemu okusu, žepu in postavi primerno zamisel. Naj vas le spomnim, da dajejo pečat letošnji modi rokavi. Naj bodo kimono, lahko povsem kratki, dolgi in spodaj ozki, lahko segajo do komolca ali pa je obleka brez rokavov. Globoko izrezana večerna obleka podobnega kroja, kot je na primer zgoraj kombineža, je tudi na hrbtu gola, zato sodi zra-
ven pled ali šal iz istega materiala. Če pa je že pled pleten, naj bo svetlikajoč in lahak, z resami.
Krilo in bluza sta še aktualna, le da letošnje bluze segajo čez pas ali pa veliko dlje - kot tunika. Lahko se odločite za dolge in ravne hlače s tuniko, ki sega skoro do kolen in ima ob strani razporke. Morda vam je všeč dolga črna obleka z rokavi, ki jo poživlja velika bleščeča roža ob vratu, spodaj pa nekaj večjih cvetov, vtkanih ali naslikanih na blago? Moderne so tančice, na katerih so našite bleščice. Za manjše, ki se ne morejo'odtrgati od hipijevskega stila, bo morda večerna obleka v folklornem stilu. Zanjo lahko uporabite bodisi drobnorožasto bleščeče blago ali pa Lamet. Taka obleka ne sega do tal, temveč je tričetrtinske dolžine, običajno ima nabrano krilo in kratek bolero, spodaj pa bluzo z zelo bogatimi in nabranimi rokavi.
Pa še to: k večerni obleki obujte zelo koničaste čevlje!	R.	Bačer
To je pri nas zelo razširjen plevel z okrog 50 do 90 cm visokim vejnatim, modro zelenim in dlakavim steblom. Listi so pecljati, zgoraj zeleni, spodaj bolj modri, cveti so zlato rumeni in so zbrani v dolgopecljatih kobulih. Plodovi so kakih 5 cm dolgi luski, polni črno rjavega semena, vsa rastlina pa je polna pomarančno rumenega soka.
Krvavi mlečnik raste ob ograjah, obzidjih, skalah, pa tudi po
vrtovih ga je dovolj. Nabiramo vso rastlino s korenino vred, in sicer preden cvete. Krvavi mlečnik je predvsem zdravilo za jetra in žolč, zato ga priporočajo pri obolenju jeter, ledvic in vranice, pri rumenici in vodenici, pri žolčnih kamnih, pa tudi pri želodčnem in črevesnem katarju ter pri zastarelem belem perilu.
Za zdravilo priporočajo čaj ( 1 do 2 gr sveže ali posušene
rastline na skodelico vode kot polivek) ali pa sok iz sveže rast-iine. Krvavi mlečnik lahko uporabljamo za zdravilo tudi, če ga kuhamo na vinu in pijemo. To odstranja vodo. Če pa stolčemo korenine in jih kuhamo na vinu, dobimo mazilo, ki zdravi čire na ženskih prsih. To rastlino priporočajo tudi zoper izpadanje las, zdravilo pa pripravimo tako, da zažgemo korenine in iz pepela naredimo mazilo.
govedina na lovski način
Kati Šenica, kvalificirana kuharica iz Zdravilišča Dolenjske Toplice, je tokrat povedala recept za dobro jed, s katero se lahko vsaka gospodinja postavi pred še tako zahtevnimi gosti. Dušeno govedino na lovski način za 4 osebe pripravimo iz 40 dkg govedine brez kosti, 10 dkg korenja, 10 dkg čebule, 5 dkg slanine in začimb, malo smeta-
ne in kozarec rdečega vina. Postopek za pripravo jedi je po navodilih Katke Šenica naslednji: „Kos govedine solimo, popramo, premažemo z gorčico in na hitro opečemo z vseh strani. Posebej pripravimo malo pomaščen pekač, v katerega damo narezano slanino, na kolobarje narezano korenje in čebulo, dodamo malo šatrajke, list lovora.
malo rožmarina, damo zraven meso, prelijemo z maščobo in porinemo v pečico za približno 1 uro. .Ko je meso mehko, ga vzamemo ven in narežemo na kose. Zelenjavo iz pekača pretlačimo, ji dodamo malo rdečega vina in smetane, pa je gotova tudi omaka za preliv mesa. Zraven serviramo kruhove cmoke ali pa sirove cmoke." R. B.
izziva drugega kot to, da si Slovenci enkrat srečni manejo roke.
No, marsikateri si jih morda res manejo. Spomniti se je samo, kako omenjene velike, obubožane delovne organizacije vendarle prispevajo novce za ne tako redke ,.sprejeme" s pravimi objestnimi požrtijami, ki pa se jih večidel — paradoksalno — udeležujejo tisti, ki že privatno preveč snejo. Je pa to, kajpak, le en zgled sladke potrate, ki jo mora oploditi gospodarski novec.
andrej novak: s flomastrom
mlečnik
JOŽE HORVAT
Po drugi plati pa si direktne pomoči podjetij kulturniškim in kulturnim dogodkom malodane ni moč predstavljati drugeča kot po poti reklam in oglasov: z reklamami v kulturniških publikacijah kulture ustanove ali posamezniki resda prejemajo sredstva, toda reklama je sama po sebi nekak čarobni ključ, ki tistim podjetjem bolj ali manj na široko odpira zadnja vrata na njihovih blagajnah, v katere se potlej vrača denar, podarjen kulturi. Naposled sicer ta mehanizem „medse-bojne pomoči" niti ni toliko sporen, kaže pa, kako so meceni — naj to hočejo ali ne — strastno navezani na svoj dinar in izravnavanje dohodkov in izdatkov: tovrstna banalna menjava je njihov življenjski horizont in vseobsežni smisel.
Seveda je na dlani, da tudi „drugod po svetu" gospodarstvo ne daje pogosto direktne pomoči kakšnim velikim založniškim projektom in raziskavam na področju nacionalnih ved. A ob tem ni treba prezreti, da se tamkaj recimo založništvo zaradi širokega trga financira samo; menda pa tudi to ni cilj planetarnega razvoja; zveni kot utopija, a videti Je, da planetarni razvoj seže najdlje, kadar se prežemajo vse kreativne človekove (z)možnosti. Enako in nemara še bolj velja, razumljivo, tudi za razvoj slovenskega prebivanja. Odtujenost kulturne od gospodarske dejavnosti (če ostanemo pri tem) bo nekoč lahko njegov prazni tek. Morebiti je to revna in povrh še preroška fraza, toda slovenska kulturna odtujenost je po vsem sodeč revnejša od odtujenosti v vseh drugih nacionalnih sredinah. In kako zelo je odtujenost na Slovenskem evidentna, pričajo npr. že gledališki listi ljubljanskih teatrov: v vsakem je več kot polovica, o čemer pišejo, reklam in oglasov delovnih organizacij. Most tovrstnega zbliža-nja med gledališčem in podjetjem je potemtakem zlasti denar, denar pa je material, katerega „trdnost" pozna malo manj kot vsakdo .. . Zato (ali kljub temu? ) je denar v Ljubljani ta hip javni sen slovenske kulture.
- Ste že ugotovili izgubo v zadnjem polletju?
— Kljub 450 naduram je še nismo izračunali.
ivan sivec klic domače zemlje
Ma
filma
Distribucijsko podjetje Vesna film iz Ljubljane je pred kratkim praznovalo tridesetletnico delovanja. V teh treh desetletjih je z izborom in razpečevanjem filmov vplivalo na oblikovanje filmskih programov v slovenskih in jugoslovanskih kinematografih ter s podnaslavljanjem filmov v slovenskem jeziku našim gledalcem odprlo zakladnico tuje filmske proizvodnje, hkrati pa omogočilo, da se je preko filma kot najširšega kulturnega medija slovenščina uveljavila tudi v praksi kot enakovreden jezik v večjezični jugoslovanski skupnosti. Podjetje je sodelovalo tudi pri nastajanju izvirnih slovenskih filmov, kratkih in celovečernih.
Ko kolektiv pregleduje preteklo delo, mora seveda opaziti, da je včasih tudi odstopal od pravilne usmeritve in pošiljal v kinematografsko mrežo filme, za katere bi težko rekli, da so kaj pripomogli k oblikovanju filmske kulture občinstva. Tu in tam je Vesna film pač podlegel zahtevam tržišča na škodo kvalitetnega programa. Vsekakor pa je Vesna film med tovrstnimi jugoslovanskimi organizacijami še najmanj gledal le na uspešno prodajo filmov; vzgoja naših gledalcev, katerih filmska nevzgojenost in nizka raven filmske kulture sta obče znana, je bila mnogokrat odločilni činitelj pri nakupu filma.
Vloga, ki jo tak kolektiv pri nas ima, je precejšnja, zato mora ob vseh uspehih pogledati tudi tiste neuspehe, kakršnih ne bi bilo treba, ter jih vnaprej onemogočiti.
MiM
KNJIGE
CEH
ONA$EM
ROJAKU
Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je po nekajletnem premoru oživila svojo
Fantje in možje iz krajev okoli Šmarjete so že od nekdaj, tako kot skoraj povsod po naši domovini, radi združili svoje glasove in v gostilni ali na vaški poti zapeli lepo narodno pesem. Radi pojejo tudi zdaj; morda celo še raje, saj je njihova pesem blago-zvočnejša, bogatejša, kar vse priča o tem, da ne pojejo le po trenutnem posluhu, ampak je za njimi dobršen del znanja o petju in precej vaj. Po nekajletnem premoru namreč ponovno prepeva moški pevski zbor, do 20 fantov in mož, ki so prepustili svojo pevsko barko rokam ženskega krmarja.
Barbara Medja, učiteljica glasbenega pouka na šmarješki osnovni šoli, je prevzela vodstvo šmarješkega moškega pevskega zbora, ker so jo zaprosili. Ob njem vodi še šolske zbore v Šmarjeti in na Otočcu Ni ravno domačinka — rc ila se je v Moravčah pri Domžalah — vendar jo imajo vaščani že dolgo povsem za svojo, saj dela v Šmarjeti že 18 let.
ka Messnerja do Prešernovega nagrajenca Florijana Lipuša, Gustava Januša, Valentina Po-lanška, Andreja Kokota ter drugih. Izbor ni izšel le zato, da bi taka knjiga sploh izšla in podprla literarno snovanje koroških Slovencev, ampak predvsem zato, ker so objavljena dela resnično tehten in izviren doprinos slovenski literaturi.
„Dežela smejalka" Zvonimirja Baloga. Kot ilustratorji se predstavljajo karikaturista Božo Kos in Marjan Manček ter slikarka Melita Vovk-Štihova.
Založba Borec v svoji Kurirčkovi knjižnici posrečeno združuje izvirno slovensko besedno ustvarjalnost, namenjeno mlajšim bralcem, z izvirno ilustrativno ustvarjalnost slovenskih risarjev. To potrjujejo tudi zadnje tri knjige: „Moje akcije" Karla Grabeljška, ..Zverinice z Večne poti" Polonce Kovačeve in
Zadnja iz vrste leposlovnih knjig, ki jih izdaja ČZP Kmečki glas v Kmečki knjižni zbirki, je povest tvana Sivca „Klic domače zemlje". Ivan Sivec je bral-
„Moški pevski zbor, ki ga vodim, nima stalnega števila članov in tudi njegova aktivnost niha. Največ pevcev in tudi vaj je v zimskem času, ko imajo ljudje več časa. Lahko bi rekla, da je naš zbor bolj zimski," je povedala dirigentka in dodala, da so pred leti imeli v Šmarjeti mešani pevski zbor, ki je propadel, potem pa da so prepevali le v gostilni Prinovec.
V	zbor so se vključiN vaščani Šmarjeških Toplic, Šmarjete, Gorenje vasi. Na začetnem sestanku so najprej ugotovili, da jih je dovolj /za zbor, in tako so začeli. Velikokrat je šlo naprej z minimalnimi sredstvi, saj tudi notnega gradiva ne kupujejo, ampak ga dajo preslikati ter tako prihranijo prepotreben dinar. Tudi delo zborovodje ni plačano, Barbara Medja vodi zbor brezplačno. Člani so ji za njeno pomoč hvaležni, kar pokažejo ob priložnosti tudi z darilom, čeravno je verjetno najlepše darilo lepo in dobro zapeta pesem.
„Sola je v Šmarjeti pravo kulturno središče. Učitelji smo v mnogočem edini kulturni animatorji. Ker pa se jih veliko vozi iz Novega mesta, se za kulturne potrebe kraja nimajo toliko časa zanimati. Ljudje pa bi radi, da bi bilo življenje v njihovem kraju bolj živahno in bolj pestro," zatrjuje Barbara Medja.
Kot učiteljica čuti odgovornost, da pomaga, kadar more, vendar pa samo s tem ne moremo razložiti njenega delovanja. Nedvomno igra precejšen delež v njenem udejstvovanju tudi ljubezen do petja in ljudske glasbene tvornosti. Ljudsko pesem ima za dovolj močno, da bo preživela tudi slabe čase, ko ji z vseh koncev grozi konkurenčna skomercializirana ..narodna' pesem.
„Ljudje so že siti poplave zabavnih narodnih pesmi; čutijo in želijo si pravo ljudsko pesem. Ljudje iščejo človeško toplino, ne mehanizem. In v tem iskanju človeka je ljudska pesem lahko važen drobec."
cem že dobro znan, saj je to že njegovo peto delo, ki so ga natisnili v tej zbirki. S svojim zadnjim delom posega v sodobno življenje slovenske vasi in v pripovedi naniza vrsto problemov, brez katerih si dandanes že težko predstavljamo našo vas in našega mladega kmečkega človeka. Povest v ničemer ne presega običajne ravni pripovedništva, v katerem je poglavitni poudarek na zgodbi samL Gre torej za nezahtevno branje, ki pa kljub vsemu ne pade pod povprečje dobrega okusa, kar sicer preži na vse tiste izdaje, ki iščejo nezahtevnega bralca.
V	zgodovini poznamo osebnosti, ki so kakor vihar posegle v dogajanje narodov in ljudstev, osebnosti, ki so z močjo svojega značaja znale uresničiti in doseči začrtane cilje. Prav te osebnosti so hvaležne teme številnih pisateljev zgodovinskih romanov, ki bolj ali manj prepričljivo, bolj ali manj zvesto resnici opisujejo življenjske poti velikih mož.
Založba Obzorja iz Maribora je na slovensko knjižno tržišče v letošnjem letu poslala zgodovinski roman Gerharta Ellerta „Atila — bič božji". Roman je eden od številnih, ki poskuša z umetniško močjo prikazati nenavadno osebnost hunskega voditelja, vojskovodje, državotvor-ca Atile, kateremu so podjarmljena in v strahu trepetajoča ljudstva nadela naziv „bič božji". Atila je v obdobju preseljevanja narodov kot vihar prodrl od Volge do Germanije s svojo neusmiljeno vojsko. Bil je najznamenitejši barbarski vladar.
Roman „Atila — bič božji" se bere tekoče in je dovolj zanimivo ter napeto branje za vsakogar.
eJ dJ
t
založniško dejavnost. Težave, ki to našo osrednjo knjižnico tarejo, so krive, da svoje poslanstvo na tem področju komaj opravlja, zato je izdaja publikacije dr. Jaroslava Paneka o dr. Otonu Berkopcu lep uspeh. Natis je omogočila Kulturna skupnost Slovenije; da pa je publikacija izšla pri nas, je zaslužen predvsem prizadevni ravnatelj Študijske knjižnice Bogo Komelj.
Dr. Oton Berkopec, ki se je rodil v Vinici v Beli krajini, velja za neutrudnega književni-škega konzula na Čehoslo-vaškem in za enega najpomembnejših graditeljev mostu med češko in slovensko literaturo ter kulturo v širšem smislu. Brez njega bi bili kulturni stiki manj bogati in slovenska ter jugoslovanska književnost manj poznani na Čehoslovaškem.
Pisec publikacije dr. Jaroslav Panek je svoje delo razdelil v dva dela: prvi predstavlja oris Berkopčevega življenja in dela, drugi pa bibliografijo za leta 1926- 1975.
Publikacija zaradi svoje strokovnosti ni namenjena širokemu krogu bralcev, gotovo pa ne bo šla mimo vseh tistih, ki bodo kdaj raziskovali odmev naše književnosti v svetu.
irena jurgieleiviczoiva	1
AVTOSTOPAR
Pri Mladinski knjigi je izšel prevod mladinskega romana „Avtostopar" pisateljice Irene Jurgielewiczowe. V središču te odlično sestavljene pripovedi je mladostnik Zenek, ki se zateče na otoček neke reke. Tu se sreča s skupino mladih fantov in deklet, ki imajo na tem otočku svoje zatočišče in igrišče. Med ..prebivalci" otoka se spletejo čvrste vezi. Junaku pripovedi pomagajo ostali, skrbe zanj in mu prinašajo hrano, da lahko nemoteno prebiva na otočku. Avtorici romana je uspelo z občutkom za mladostnikovo duševnost napisati knjigo, ki bo gotovo pritegnila mlade bralce, saj končno knjiga govori o njih samih.
crcile suibry
BELA IiV 1 SEBASTIJAN
Deček Sebastijan in velika, lepa psica Bela sta junaka knjige ..Sebastijan in Bela", katere slovenski prevod je pred kratkim izšel v znani knjižni zbirki Mladinske knjige Sinji galeb. Zgodba pisateljice Cecile Aubry pripoveduje v svoji prvi knjigi o tem, kako sta se deček in na pol podivjana psica spoprijateljila in kako je Sebastijanu žival rešila življenje, ko se je v planini odtrgal plaz; druga knjiga pa pripoveduje o tajnem dokumentu, okoli katerega se zgodba plete ves čas napeto, dokler se seveda s pomočjo obeh junakov, ne reši in razplete.
. »O.BNA KOROŠKA x LITERATURA
Onstran naše severne meje, kjer že stoletja bivajo koroški Slovenci, je ves čas nastajala tudi izvirna literatura, ki je bila včasih skoraj edina priča avtohtonega slovenskega življa. Žalostno se sliši, a je vendar res, da se ob pomanjkljivo poznavanje sodobne slovenske književnosti med bralci postavlja še slabše poznavanje sodobne literarne ustvarjalnosti slovenskih pisateljev in pesnikov na avstrijskem Koroškem. V drobni, a bogati knjigi „Ta hiša je moja, pa vendar moja ni", ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Kondor, je dr. Matjaž Kmecl uredil izbor iz sodobne literature koroških Slovencev. Zajel je vrsto ustvarjalcev od v vojni padlega Maksa Sorga in partizana Karla Prušnika Gašperja preko znanega celovškega pisatelja in literarnega organizatorja Jan-
S knjigo ..Afriške pripovedke" je Mladinska knjiga slavila dvajsetletnico svoje knjižne zbirke Zlata ptica, ki že vsa ta leta prinaša mladim in starejšim bralcem najlepše pravljice in pripovedke iz svetovne književnosti. Zbirka si je pridobila lepo število bralcev, saj ima svet pravljic v sebi ne samo čar domišljije, ki priteguje najmlajše, ampak tudi prikrite življenjske resnice, ki prevzamejo starejše. Pripovedke nekaterih afriških ljudstev je izbral in za čim vernejši prikaz afriškega pravljičarstva, zato je v knjigo uvrstil le tiste za čim vernejši prikaz afriškega pravljčarstvat zato je v knjigo uvrstil le tiste pripovedke, ki jih je lahko prevedel iz izvirnika. Čeprav v izboru niso izšle pravljice nekaterih velikih afriških ljudstev (te bodo izšle samostojno ,)nam knjiga vseeno odpira pogled v bogati svet afriške ljudske pripovedne ustvarjalnosti.
A BARTELJ
VODA ZA RANJENEGA TOVARIŠA
Dolgoletni trud Matije Brunskoleta je bil julija 1942 v hipu uničen. Tistega dne so italijanski fašisti iz maščevanja, ker so partizani napadli njihovo postojanko na Hrastu, požgali celo vas; zgorela je tudi gostilna „Pri kovaču".
,,Očeta takrat ni bilo več doma, ker so ga Italijani že prej odgnali v internacijo. Mati, sestra in jaz smo se, brezdomci, do konca vojne potikali od vasi do vasi," pripoveduje Slavko Brunskole, današnji lastnilcgostilne na Hrastu.
Njegov oče Matija je kot mlad fant, izučen kovač, pred vojno prišel na Hrast iz semiškega konca in tu vzel v najem kovaško delavnico. „Nič ni imel, razen pridnih rok in veliko volje. Delal je cele dneve in noči, da bi nekaj svojega ustvaril," se očetovega pripovedovanja spominja sin. Matija je bil edini kovač v okolici in mu dela ni nikoli zmanjkalo; za denar je bilo v tistih časih hudo, zlasti na kmetih, in Matija Brunskole je za plačilo rad počakal. „Oče mi je nekoč dejal, da je imel tod okoli toliko dolžnikov, da bi si, če bi mu vsi plačali, lahko kupil cel grunt."
Matijeva želja je bila, da bi imel poleg kovačije še gostilno, zlasti potem, ko si je na Hrastu poiskal dekle in se tam oženil. Ob cesti na belokranjski strani Gorjancev je začel graditi hišo in 1938 odprl gostilno. Seveda kovačije ni pustil, saj samo od gostilne ni bilo moč živeti. Kaže, da je gostinstvo v tej družini v krvi: od desetih otrok jih je'v stari Jugoslaviji kar polovica imela gostilne. Ena od njegovih sester je bila znana gostilničarka Drenikova iz Gotne vasi pri Novem mestu. Vsi Brunskole-tovi otroci so si morali od malega sami pomagati, saj so zelo zgodaj postali sirote; Matiji je bilo komaj 14 let, ko ni imel ne očeta ne matere, najmlajši od desetih otrok pa je bil takrat star komaj tri leta. Eden Matijevih bratov, prav tako kovač in gostilničar, je bil lastnik znane gostilne ,,Pri tajčbirtu" nad Semičem, kjer še sedaj živi.
Takoj po koncu vojne je delavni Brunskole, ki je po italijanski okupaciji ušel Nemcem z drznim skokom iz vlaka v Zidanem mostu in potem delal v komandi Metlike, začel obnavljati porušen dom in tik pred novim letom 1945 spet odprl gostilno. „Oče je bil še naprej kovač in oštir; 1962 je pustil kovačijo in čez eno leto sem jaz prevzel gostilno," pripoveduje Slavko, ki se je pri očetu tudi izučil kovaške obrti. „Danes je tako, da se moraš posvetiti samo enemu poklicu, in jaz sem se odločil za gostinstvo in pustil kovačijo; odkar je oče nehal delati, na Hrastu ni več kovača. Ko gorjanska cesta še ni bila asfaltirana, gostilni ni dobro kazalo; asfalt je prinesel napredek, promet se je povečal, izletnikov je več in danes gostilna zahteva celega človeka," razlaga oštir.
Brunskoletova gostilna še posebej slovi po pristnem domačem vinu in dobri kuhinji. „Gostje so danes zahtevni, težko jih pridobiš, in če ne paziš, kaj hitro izgubiš. Tudi jaz ne bi šel več v gostilno, če bi me naslednji dan zaradi slabega vina bolela glava ali če bi mi prinesli
zanič jedačo. Pri nas celo leto točimo samo vino iz lastnega vinograda pri Lokvici. Vinograd je sodoben, nekaj več kot hektar ga je, obdelujem ga strojno in ob normalni letini pridelam okoli 8.000 litrov vina. Letos je toča stolkla okoli dvajset odstotkov, kvaliteta je pa boljša kot lani," pove Brunskole.
V	gostilni na Hrastu se radi ustavljajo izletniki, ker je od tam zelo lep razgled na celo Belo krajino; v okolico tudi iz bolj oddaljenih krajev hodijo nabirat kostanj in gobe, v gostilni pa se odžejajo s kozarčkom črnine in si potešijo lakoto. „Domačini raje pijejo belega, tisti, ki pridejo z one strani Gorjancev, pa naročajo zgolj črnino."
Skozi celo leto je moč dobiti na ražnju pečenega odojka, od marca do avgusta se na .ražnju vrtijo tudi janjčki, sedaj pa je sezona domačih pečenic, krvavic, šunk, salam — vse to pri Brunskoletu naredijo doma. „Janjčke hodim kupovat v Bosno; to je majhna pasma, ki ima svojevrsten okus, poln, sladek. Neki zdravnik iz Ljubljane je v sezoni vsako soboto prišel nalašč zato na Hrast, da je dobil porcijo sveže pečenega. Poleti, ko hodijo turisti tu mimo na morje, se tudi marsikdo ustavi; nekateri postanejo kar naši redni gostje: od njih dobivam pisma in slike in zagotavljajo mi, da se poleti spet vidimo.'
Za kuhinjo skrbi oštirjeva žena, če je potrebno, priskoči na pomoč tudi lastnikova mama. Ker je oštir vnet lovec, je včasih moč naročiti tudi divjačino, zlasti srnjad. Sedaj pa gredo v slast pečeni purani, ki jih Brunskole kupuje na trgu v Karlovcu. Na Hrast rade pridejo tudi večje skupine, ki se prej napovedo. „ Vsakega zanima, če ima dobro vino. Ko jim ga dam pokusiti, vprašajo, če jim bom tega potem tudi natočil ali ga imel le za .reprezentanco'. Se ko jim povem, da drugega nimam, ne verjamejo popolnoma; verjetno imajo slabe izkušnje od drugod." Gasilci iz Ljubljane, ki so na Hrastu preživeli prijetne ure, so se naslednji dan prepričali, da po Brunskoletovem vinu res ni nihče bolan, in so sporočili, da ob prvi priložnosti spet pridejo.
Podjetni gostilničar je uredil šest sob za goste, povečati in pokriti namerava vrt, kjer ob toplih dneh in večerih gostje radi posedajo na svežen gorjanskem zraku in občudujejo Belo krajino pod seboj. Slavko ve, za koga dela: ima dva sinova in starejši, sedaj 11 -letni, pravi, da bo gostinec. „Najprej naj naredi poklicno šolo, potem pa še višjo, saj danes tudi v gostilni potrebuješ čim boljšo izobrazbo," pravi oče. Mlajši pa hoče na vsak način po stopinjah starega očeta in očeta. ,,Najraje je v kovaški delavnici. Stari ate je obljubil, da ga bo izučil za kovača, pa je, žal, prej umrl. Sedaj pa nagovarja strica pri Tajčbirtu, da ga bo učil," se veselo smeje oče.
Danes so pač taki časi, da se moraš specializirati: gospodarja dveh rodov sta bila kovača in oštirja, mlajša pa sta si to razdelila. Vse pa bo ostalo v družini.
Noči so bile polne tesnobe. Dnevi so bili prestrašene ptice in ljudje so bili zazrti v svoj brezup, v svoje upanje. Rože so bile šrapneli in rafali mitraljezov in detonacije bomb.
Bil je čas velike človeške solidarnosti in velikih nasprotij, ko ubijanje ni bilo dilema, ampak nuja kakor kruh in kakor požirek vode. Borci so prihajali utrujeni z maršev in položajev. Ranjenci so tiho ječali, imeli so suhe napete ustnice in vročične oči.
Dnevi so bili visoki in oddaljeni kakor zenit svobode, kakor mir in ljubezen. Bil je upor. Samozavest je sijala iz bledih obrazov in tovarištvo je bilo močnejše.od prijateljstva.
Vodnjaki pa so molčali. Po kmečkih dvoriščih, vsepovsod po naši domovini so bili skriti protest in veliki zavezniki v tistih hudih časih. Kdo bi premogel besede veselja za četo žejnih tovarišev. Posedli so se na vodnjak in okoli vodnjaka, vedri-ca vode pa je romala od ust do ust Voda je kakor balzam hladila razgreta telesa. Besede so bile odveč. Voda je bila tiha, radostna pesem in upanje. Zaupanje v domačo zemljo v ljudi, ki so izkopali ta vodnjak, da bi bil v blagor preprostim kmečkim ljudem.
Na enem izmed takšnih vodnjakov sem se pogovarjal s starim partizanom in povedal mi je zgodbo, kako je prihajal ponoči v domačo vas k sorodnikom in zaupnim prijateljem, da so mu natočili banko hladne vode, dali pa so mu tudi poln cekar drugih dobrot. Vodo iz domačega vodnjaka je hranil na dolgih pohodih in jo pil s kratkimi požirki in prav zaradi te ljubezni do vode iz domačega vodnjaka je ohranil na svoje partizanske čase še lepše spomine in prijatelje, saj jo je nesebično delil s četnimi tovariši. „ Velikokrat smo pili tudi iz prazne čutare. Ta občutek, da je pri meni zmerom voda, je že veliko pomenil."
V	tistih časih nenehnih premikov in akcij, ko se je kolona ali brigada le za nekaj časa ustavila v kakšni vasi, je bilo pri vodnjakih vse živo. Borci so prali svoje prepotene obleke in zdravniške po-
voje, oglasila se je slovenska partizanska pesem in bilo je nepopisno veselo. Kmečke izbe so dišale po svežem perilu in vsepovsod na peči in na podu v veži in na podstrešju so spali partizani. Zjutraj pa je bila pot lažja. Noge niso bile utrujene in sonce je prijetno sijglo.
Teh časov se spominjajo tudi naše matere. Pomagale so po svojih močeh in materina ljubezen je bila kakor plamen. V kozici so vreli žganci, matere pa so gledale mlade obraze in si predstavljale svoje sinove in hčere, zato so bile še bolj pozorne in nežne. Bile so izviri dobrote v skromnih domovih in velikokrat so bile prav žene in matere tiste, ki so razvedrile celo četo.
Izviri prave čiste studenčnice pa so bili tudi v globokih gozdovih, na skritih krajih, kamor so prihajaie le divje živali. Ti izviri so bili pravo kraljestvo posebno za partizanske bolnišnice, za kon-spirativno življenje med ofenzivami in brez teh izvirov bi bilo življenje nemogoče.
Borci so se kakor tihotapci spuščali med drevesi in kamenjem in za sabo brisali sledi. Izvir jeza vsako ceno moral ostati neodkrit, stopinje nevidne in oči so morale biti izostrene kakor oči risa ali sove.
O vodnjakih, o tistih pravih kmečkih vodnjakih, poraslih z mahom in divjimi lilijami, je toliko zgodb, ampak vodnjaki jih nikomur ne pripove* dujejo. Samo drevesa, ki se kdaj dotaknejo naj-tišje globine vodnjaka, vedo povedati, kadar se pogovarjajo z vetrom. Takrat moramo tej govorici prisluhniti. Brezimna človeška zgodovina se spremeni v žive podobe, v človeške obraze, v žejna usta in v ljubezen, ki je močnejša od smrti. V tovarištvo, v neponovljivi heroizem ali v ponovljivi, če bi bilo kdaj potrebno.
Božidar Jakac je v svojem partizanskem obdobju slikal in fotografiral tudi vodnjake, borce, kako nosijo vodo, in srečne obraze ranjencev, saj so čutili bratsko pozornost in humanizem sotova-rišev. Prvo je bilo človeško življenje. Voda pa je bila velikokrat problem. Toda ta problem je bil kot toliko drugih, na prvi pogled nerešljivih, zmerom rešljiv.