Hladnikia 48: 17–41 (2021) 29 Rhododendro hirsuti-Ericetalia carneae Erica carnea E1 . 2 3 3 3 4 80 Rhododendron hirsutum E1 . + 1 + + 4 80 Rhodothamnus chamaecistus E1 . . + + . 2 40 Erio-Pinetea Carex ornithopoda E1 . . . + + 2 40 Chamaecytisus hirsutus E1 . . . . r 1 20 Vaccinio-Piceetea Homogyne alpina E1 . + . . + 2 40 Picea abies E1 . . + . + 2 40 Larix decidua E1 . . + . . 1 20 Vaccinium myrtillus E1 . + . . . 1 20 Fagetalia sylvaticae Lilium martagon E1 + . . + . 2 40 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone D Dolomit - Dolomite Re Rendzina - Rendzina Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca v % - Frequency in % iGor DaKsKobler, Peter strGar, Polona strGar, branKo zuPan, brane anDerle, tinKa bačič & siMona strGulc KraJŠeK Corallorhiza trifida Châtel Nova nahajališča v submediteranskem območju Slovenije, novost za floro Slavniškega pogorja in Čičarije New localities in the sub-Mediterranean phytogeographical region of Slovenia, novelty for the flora of the Slavnik mountains and Čičarija 0449/4 (UTM 33T VL14) Slovenija: Primorska, Slavnik, Grmada, osojno gruščnato pobočje, pionirski gozd črnega gabra (Hylocomio-Ostryetum nom. prov.), 920 m n. m. Det. I. Dakskobler, 28. 5. 2021, avtorjeve fotografije. Corallorhiza trifida je evrosibirsko-severnoameriška vrsta, ki v Sloveniji uspeva v alpskem in predalpskem fitogeografskem območju, posamezna nahajališča pa so tudi v dinarskem, preddinarskem, subpanonskem in submediteranskem območju (JoGan et al. Notulae ad floram Sloveniae30 2001: 114, JoGan 2007: 784, 2014: 78, Dolinar 2015: 37). Na objavljenih kartah (JoGan et al., ibid., JoGan 2014, Dolinar, ibid.) ni nahajališč v preddinarskem fitogeografskem območju, ki jih omenja JoGan (2007: 784). Morda v preddinarsko območje sodi nahajališče pri vasi Koprivnik na Kočevskem (FraJMan et al. 2015). foelsche (2014) za Istro navaja le redka nahajališča na Učki, arealna karta v podatkovni bazi Flora Croatica (niKolić 2021) pa za ta polotok ne izkazuje nobenega nahajališča, pač pa so ta v bližini Slovenije nekoliko vzhodneje, južno in jugovzhodno od Jelšan. Slika 1: Trikrpi koralasti koren (Corallorhiza trifida) pod Grmado pri Slavniku. Foto: I. Dakskobler. Figure 1: Corallorhiza trifida below Grmada near Slavnik. Photo: I. Dakskobler. V submediteranskem območju Slovenije sta bili po zgoraj naštetih objavljenih zemlje- vidih do zdaj znani naslednji nahajališči: 0350/1 Vremščica – vir Justin (1904: 162: v globoki gozdni senci severnega pobočja, zelo redko), tudi zapiski R. Justina – JoGan (2014: 75). 0551/2 vir PleMel (1862: 130): v snežniških gozdovih pod Novo Kračino; JoGan (2014: 75) je to nahajališče označil pri naselju Novokračine jugovzhodno od Jelšan, kar je precej oddaljeno od snežniških gozdov, a blizu zdaj znanim nahajališčem na Hrvaškem (niKolić, ibid.). Poleg teh dveh historičnih in, kolikor je nam znano, v novejšem času nepotrjenih nahajališč, poznamo v submediteranskem območju še dve nahajališči iz zadnjega desetletja 20. stoletja, ki do zdaj nista bili objavljeni, shranjeni pa sta v podatkovni bazi FloVegSi (seliŠKar et al. 2003): 0250/3 (UTM 33T VL26) Slovenija: Notranjska, Laže, leščevje ob poti pod daljnovodom, vzhodno od vrha Slemena, 685 m n. m. Det. A. Seliškar, B. Vreš & B. Drovenik, 28. 5. 1997, zapiski A. Seliškarja. Hladnikia 48: 17–41 (2021) 31 9848/3 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, srednja Soška dolina, blizu zaselka Podsela med Mostom na Soči in Doblarjem, bukov gozd (Lamio orvalae-Fagetum), 250 m n. m. Det. B. Vreš, D. Trpin & I. Dakskobler, 7. 5. 1992, zapiski B. Vreša. Na robu submediteranskega območja so tudi naslednja historična nahajališča: 0048/4 Čaven – zapiski R. Justina, povzemamo po JoGan (2014: 75) – če je mišljena kota 1185 m, je kvadrant pravi, če je mišljeno pogorje Čaven, je pravi kvadrant lahko tudi 0049/3. 0251/4 Sv. Trojica (Lonica), zapiski R. Justina, povzemamo po JoGan (2014: 75). Na stiku ali blizu meja submediteranskega območja sta tudi dve novi nahajališči iz dinarskega fitogeografskega območja, shranjeni v podatkovni bazi FloVegSi: 0150/1 (UTM 33TVL28): Slovenija: Primorska, Javornik, zahodno od domačije pri Rudolfu, (zgornje)gorski bukov gozd, 1050 m n. m. Det. A. Rudolf, 10. 6. 2015, popis avtorice, najdbo potrdil R. Terpin, istega leta. 0352/3 (UTM 33TVL44) Slovenija: Primorska, Koritnice, Devin, mešani gozd, gozdni rob nad kolovozom, 1000 m n. m. Det. F. Poljšak & B. Dolinar, 19. 7. 2015, fotografije avtorjev. V do zdaj objavljenih arealnih kartah niso bila upoštevana tudi nahajališča, ki jih je objavil terPin (1994, 2005, 2006): Hudournik (9949/1), Jelenk (9949/2) in Križna Gora nad Colom (0049/4) in so na stiku predalpskega in dinarskega fitogeografskega območja oz. že v slednjem. Na sliki 2 so upoštevana tudi nekatera nahajališča iz alpskega in predalpskega območja, ki jih do zdaj objavljeni zemljevidi razširjenosti ne vsebujejo, torej so nova, a so obarvana črno (rumeno, s črnim krogcem smo pobarvali le nahajališča v zahodni in jugozahodni Sloveniji, ki jih izpostavljamo v naslovu notice). Prispevali pa smo jih avtorji te notice (največ zapisov poleg prvega avtorja imata B. Anderle in B. Dolinar) in jih posebej ne izpisujemo (natančnejši podatki o teh nahajališčih so na voljo pri prvih dveh avtorjih tega članka). Poleg nas so avtorji teh nahajališč tudi Vid Leban, Amadej Trnkoczy, Klemen Završnik, Branko Zupan, Mitja Zupančič, Andrej Rozman, Dijana Kosič Kocjan, Peter Strgar in Polona Strgar. Kot eno izmed novih nahajališč v alpskem svetu izpostavljamo le robno nahajališče pod Olševo: 9554/1 (UTM 33TVM74) Slovenija: Koroška, severno pobočje Olševe, severno od barja Zadnji travniki, okoli 1330 m n. m., smrekov gozd. Det. J. M. Kocjan et Š. Novak (Pungaršek), 20. 7. 2016, avtorjev popis na Raziskovalnem taboru študentov biologije Dravograd 17. 7. – 27. 7. 2016, kjer je bil mentor botanične skupine in je avtor še neobjavljenega poročila o delu te skupine. Podatek za kvadrant 9454/4 (Peca) povzemamo po JoGan (2014), vendar je historičen (vir zanj je Wulfen 1858) in ni zanesljivo, da se nanaša na slovensko ozemlje. Prav tako je historični podatek za sv. Jošt (Justinovi zapiski, JoGan 2014), verjetno, a ne povsem zanesljivo, vezan na Jošt nad Kranjem – 9751/4. V sliko 2 smo dodali tudi tri do zdaj spregledane podatke za naslednje kvadrante: 9457/3 vir Piskernik (1959): Pohorje, Hudi kot, 1160 m n. m. (isti vir jo navaja tudi za kvadrant 9753/1: Kamniška Bistrica, Žiberna ravan, severna lega, 1000 m n. m., a v tem kvadrantu je nahajališče označeno tudi v arealni karti, JoGan et al., ibid.). Notulae ad floram Sloveniae32 9854/3 vir MarinčeK (1975): južno od Moravč: Hribce in Češnjice, okoli 360 in 390 m n. m., Blechno-Fagetum. 0153/1 vir DeschMann (1858): Krvave peči. JoGan (2014: 75) sicer navaja »nezanesljiv, a verjeten podatek« o pojavljanju trikrpega koralastega korena v soteski Iške v Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 in ta podatek umesti v kvadrant 0152/2. Upravičeno lahko podatek iz krajevnega leksikona povezujemo z Dežmanovo objavo, zato smo v sliki 2 upoštevali le kvadrant 0153/1 (ne pa tudi kvadranta 0152/2). accetto (2010: 17), ki je temeljito raziskal rastlinstvo Iškega vintgarja, vrsto Corallorhiza trifida našteje med tistimi, katerih uspevanja ni potrdil, kot vir za njeno pojavljanje pa navaja prav Dežmana (Deschmanna). V sliki 2 smo upoštevali tudi nahajališče na jugozahodnem robu alpskega fitogeograf- skega območja (pogorje Matajurja) nad Jevščkom pri pl. Sleme (9847/1), ki so ga objavili bačič et al. (2011), in dve nahajališči na Dolenjskem: v okolici vasi Koprivnik v Kočevskem rogu – 0356/3 (FraJMan et al. 2015) in 9, 2 km zahodno od Ribnice, 820 m n. m. – 0253/4 (hertel & riechelMann 2003). Slika 2: Razširjenost trikrpega koralastega korena (Corallorhiza trifida) v Sloveniji Figure 2: Distribution of Corallorhiza trifida in Slovenia Iz podatkovne baze FloVegSi sklepamo, da trikrpi koralasti koren v Sloveniji uspeva predvsem v bukovih in jelovo-bukovih gozdovih, nekoliko redkeje tudi v smrekovih gozdovih, navadno na plitvi, prhninasti rendzini, ponekod tudi na distričnih rjavih tleh. Hladnikia 48: 17–41 (2021) 33 V bukovih in jelovo-bukovih gozdovih so najbolj pogosta nahajališča v sestojih (zgornje)gorskih in podvisokogorskih asociacij Anemono trifoliae-Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum, Homogyno sylvestris-Fagetum in Polysticho lonchitis-Fagetum, nekoliko redkeje tudi v sestojih drugih asociacij tega višinskega pasu: Rhododendro hirsuti- Fagetum, Saxifrago cuneifolii-Fagetum in Omphalodo-Fagetum. Zelo redko (nad Počami na Cerkljanskem – pogorje Porezna) smo ga popisali v sestoju asociacije Hacquetio-Fagetum, prav tako le dvakrat (pod pl. Golobar na Bovškem in nad zaselkom Podsela v srednji Soški dolini) v sestoju asociacije Lamio orvalae-Fagetum. Med smrekovimi združbami trikrpi koralasti koren uspeva največkrat v sestojih asociacije Adenostylo glabrae-Piceetum, redkeje v sestojih asociacij Asplenio-Piceetum in Petasiti-Piceetum. V drugotnem smrekovem gozdu na rastišču subasociacije Luzulo-Fagetum abietetosum smo ga našli v Matkovem kotu. Le enkrat (pod Črno prstjo) smo ga popisali v sestoju asociacije Rhododendro hirsuti-Alnetum viridis, na nadmorski višini 1800 m. Nekoliko nižje, na nadmorski višini 1700 m, smo ga popisali v kotanji Matajurc pod Matajurskim vrhom (Hohkovblom) v združbi čvrstega šaša (Caricetum firmae s. lat.), Peter in Polona Strgar (24. 7. 2014) pa sta ga v bližini pod isto konto (Matajurc), a pod Vel. Raskovcem, našla v sestoju Waldsteinove vrbe (Salicetum waldsteinianae s. lat.) na nadmorski višini okoli 1640 m. Posebnost je njegovo pojavljanje v sestojih asociacije Carici albae-Tilietum v Klužah pri Bovcu, na nadmorski višini le 430 m. Na še nižji nadmorski višini: 360 m (Hribce) in 390 m (nad Češnjicami), oboje v Moravški dolini, ga je popisal MarinčeK (1975: tabela 2), v sestojih asociacije Blechno-Fagetum. Najnižje nam znano nahajališče je nad zaselkom Podsela (Loški poldan) v srednji Soški dolini (250 m n. m.). Višinski razpon uspevanja te vrste v Sloveniji je med 250 m in 1800 m, od gričevnatega (kolinskega) do zgornje meje podvisokogorskega (subalpinskega) pasu, večina nahajališč pa je v gorskem in podvisokogorskem pasu. Pod Grmado pri Slavniku ta kukavičevka uspeva na gruščnatem osojnem pobočju, v nizkem gozdu črnega gabra s primesjo bukve, z vrstno sestavo, ki jo kaže preglednica 1. Sestoj je najbrž sukcesijski stadij na rastiščih asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum, ki je na severnih pobočjih Slavnika in Grmade prevladujoča gozdna združba (prim. Dakskobler & babiJ 2021). Po vrstni sestavi, v kateri ima jesenska vilovina (Sesleria autumnalis) le majhno pokrovnost (srednje zastiranja), najbrž ne sodi v asociacijo Seslerio autumnalis- Ostryetum. Za proučeni sestoj je značilno obilno pojavljanje hladnoljubne mahovne vrste Hylocomium splendens, sicer značilnice subalpinskih smrekovih in macesnovih gozdov (njena razširjenost v Sloveniji po podatkih v bazi FloVegSi je na sliki 3 in je nekoliko podobna razširjenosti obravnavane vrste, glej sliko 2). Prav med blazinami tega mahu se je naselil tudi trikrpi koralasti koren. Ostale vrste v popisanem sestoju so večinoma toploljubne (Cnidium silaifolium, Hierochloë australis, Paeonia officinalis), bolj hladnoljubni sta še vrsti Rosa pendulina in Tephroseris longifolia. Začasno proučeni sestoj uvrščamo v provizorno asociacijo Hylocomio-Ostryetum nom. prov. Tudi sicer na severnih pobočjih Slavnika opažamo posamezne vrste, ki so značilne predvsem za gorske gozdove alpsko-predalpskega in dinarskega okolja, na primer Polystichum lonchitis in Monotropa hypopitys (prim. tudi DaKsKobler & babiJ 2021). Notulae ad floram Sloveniae34 Slika 3: Razširjenost vrste Hylocomium splendens v Sloveniji po podatkih v bazi FloVegSi Figure 3: Distribution of Hylocomium splendens in Slovenia, according the FloVegSi data- base ZAHVALA Dr. Amadej Trnkoczy, dr. Vid Leban, Klemen Završnik, Branko Zupan, akademik dr. Mitja Zupančič, doc. dr. Andrej Rozman, Dijana Kosič Kocjan, dr. Darinka Trpin, Špela Pungaršek, Peter Strgar, Polona Strgar, pokojni dr. Božo Drovenik in Rafael Terpin so avtorji ali soavtorji nekaterih v sliki 2 upoštevanih nahajališč. LITERATURA accetto, M., 2010: Rastlinstvo Iškega Vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica 51 (4): 5–149. bačič, t., n. JoGan & b. FraJMan, 2011: Poročilo o delu floristične skupine. In: D. Vinko (ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Most na Soči 2010. Društvo študentov biologije, Ljubljana. pp. 81–85. DaKsKobler, i. & v. babiJ, V., 2021: Localities and sites of the neglected umbellifer Physospermum verticillatum (Apiaceae) on Mt. Slavnik in southwestern Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 62 (1): 11–31. Hladnikia 48: 17–41 (2021) 35 DeschMann, C., 1858: Über der Vegetationsverhältnisse des Iška-Grabens. Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums (Ljubljana) 2: 96–100. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Pipinova knjiga, Podsmreka, 183 pp. foelsche, W., 2014: Orchidaceae Juss. In: Rottensteiner, W.: Exkursionflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, Klagenfurt. pp. 616–637. FraJMan, b., P. Glasnović & t. bačič, 2015: Poročilo skupine za rastline. In: N. Sivec (ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Stari trg ob Kolpi 2008, Društvo študentov biologije, Ljubljana, pp. 8–13. hertel, s. & K. riechelMann, 2003: Spät blühende Orchideen in Kroatien und Slowenien. Ber. Arbeitskrs. Heim. Orchid. 20 (1): 4–44. JoGan, n., 2007: Orchidaceae – kukavičevke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 756–784. JoGan, n., 2014: Corallorhiza trifida Chatel. Starejše najdbe pred 1952 na območju Slovenije. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 33: 73–77. JoGan, n., t. bačič, b. FraJMan, i. lesKovar, D. naGlič, a. PoDobniK, b. rozMan, s. strGulc - KraJŠeK & b. trčaK, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Justin, R., 1904: Lokale Florenschilderungen aus Krain und dem Küstenlande. Der Breg Vremščica (1027) und seine Gehänge. Mitteilungen des Musealvereines für Krain (Ljubljana) 17 (5–6): 151–192. MarinčeK, L., 1975: Gozdna vegetacija Moravške doline na miocenskih kamninah. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 18: 1–28. niKolić, T. (ed.), 2021: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum iskanja: 02. 11. 2021). Piskernik, M., 1959: Združbena opredelitev bukovih gozdov Slovenije na raziskovalnih ploskvah v okviru vseevropskih bukovih gozdov. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 44 pp. + priloga. PleMel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresheft d. Ver. Krain. Landesmus., Ljubljana. pp. 120–164. seliŠKar, t., b. vreŠ & a. seliŠKar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. terPin, R., 1994: O zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1–2 (1993): 51–59. terPin, R., 2005: Kukavičevke na Idrijskem. Idrijski razgledi (Idrija) 50 (1): 132–147. terPin, R., 2006: Dopolnilo k prispevku Kukavičke na Idrijskem, ki je bil objavljen v IR št. 1/2005. Idrijski razgledi (Idrija) 51 (1-2): 144–147. Wulfen, F. X., 1858: Flora norica phanerogama. (Herausg. E. Fenzl & R. Graf). Wien. XIV + 816 pp. Notulae ad floram Sloveniae36 Preglednica 1: Sestoj asociacije Hylocomio-Ostryetum nom. prov. z vrsto Corallorhiza trifida pod Grmado pri Slavniku Table 1: Stand of the association Hylocomio-Ostryetum nom. prov. with Corallorhiza trifida below Grmada near Slavnik Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 28 76 36 Nadmorska višina v m (Elevation in m) 920 Lega (Aspect) NN W Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 20 Matična podlaga (Parent material) Gr Tla (Soil) Re Kamnitost v % (Stoniness in %) 10 Zastiranje drevesne plasti v % (Cover of tree layer in %) E3 80 Zastiranje grmovne plasti v % (Cover of shrub layer in %) E2 10 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %) E1 50 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %) E0 50 Število vrst (Number of species) 31 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 200 Datum popisa (Date of taking relevé) 28 .5. 20 21 Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m 41 97 00 Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m 50 44 59 6 Aremonio-Fagion, Erythronio-Carpinion Cyclamen purpurascens E1 1 Cardamine enneaphyllos E1 1 Primula vulgaris E1 1 Tephroseris longifolia E1 + Fagetalia sylvaticae Fagus sylvatica E3 1 Fagus sylvatica E2a + Fagus sylvatica E1 1 Daphne mezereum E1 + Euphorbia dulcis E1 + Hladnikia 48: 17–41 (2021) 37 Lathyrus vernus E1 + Mercurialis perennis E1 + Quercetalia pubescenti-petraeae Ostrya carpinifolia E3 4 Fraxinus ornus E3 1 Cnidium silaifolium E1 2 Convallaria majalis E1 1 Hierochloë australis E1 1 Helleborus multifidus subsp. istriacus E1 + Sesleria autumnalis E1 + Paeonia officinalis E1 + Homalothecium lutescens E0 + Querco-Fagetea Carex digitata E1 1 Hepatica nobilis E1 1 Anemone nemorosa E1 + Corylus avellana E2b + Corylus avellana E2a + Lonicera xylosteum E2a + Vaccinio-Piceetea Hylocomium splendens E0 4 Corallorhiza trifida E1 + Rosa pendulina E2a + Rhamno-Prunetea Sorbus aucuparia E1 + Seslerietalia tenuifoliae Sesleria tenuifolia subsp. tenuifolia E1 + Festuco-Brometea Dianthus monspessulanus E1 + Asplenietea trichomanis, Thlaspietea rotundifolii Moehringia muscosa E1 + Hieracium bifidum E1 + Legenda - Legend Gr Grušč - Debris Re Rendzina - Rendzina iGor DaKsKobler, branKo vreŠ, anDreJ seliŠKar, anKa ruDolF, FloriJan PolJŠaK, brane anDerle, branKo Dolinar & Janez Mihael KocJan