Št. 28 (1979) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 16. julija 1987
Cena: 300 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
D
LT
Ln
m
LJ
YU ISSN 0416-2242
Delovnik
namesto
praznika
Ob prazniku KS Gabrje
GABRJE — Krajevna skupnost Gabrje je pred kratkim praznovala krajevni praznik. Ob tej priložnosti so krajani izpeljali delovno akcijo, medtem ko so druga leta praznik obeležili s proslavo.
»Delovna akcija, ki smo jo organizirali namesto proslave, je bila zelo potrebna. Krajani tudi letos ne stojijo križem rok in ker je ob službi in delu doma vse manj časa za skupne akcije, poprimejo za delo tudi ob nedeljah in praznikih. Letošnja delovna akcija ob prazniku je bila v nedeljo, ker so ob teh dnevih tudi proslave,« pravi Martin Gazvoda, predsednik sveta krajevne skupnosti in dodaja, da se ljudje niso ognili delu. Na akcijo so prišli v lepem številu, čeprav so razobesili plakate le dva dni prej.
»Na spremenjeni način praznovanja občani niso imeli kritičnih pripomb. Sam menim, da bi bilo lahko tako praznovanje ko-
Martin Gazvoda: »Pohvalil bi mladino, ki je na akciji krepko poprijela za delo. Tudi sicer se ga ne ogiba.«
mu za zgled. Ne mislim samo na krajevne skupnosti, ampak tudi na občine in širše,« meni Gazvoda.
Na delovnem praznovanju so Gabrčani poprijeli za delo na razširjenem pokopališču, na cesti Gabrje — Gabrska gora in na poti na gorjanske košenice. Urejanje pokopališča in poti je sicer naloga iz letošnjega krajevnega delovnega načrta, po katerem bodo morali Gabrčani postoriti še kaj okrog vlečnice. Ko bodo pospravili ta zalogaj, se bodo verjetno lotili nezanesljivega vaškega vodovoda. »Ampak pred vodo iz novih virov bo moralo pricurljati kaj denarja,« meni Gazvoda.
L. M.
Mednarodni tabor prijateljstva otrok se je te dni pričel na prostoru Doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah. Pionirji iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin so s pripravljanjem tabornega prostora pričeli že minulo soboto (na sliki), delegacije pionirjev s spremljevalci iz 18 držav sveta pa so v ta kraj pod partizanskim Rogom prispele včeraj. Uradna otvoritev tabora, ki bo trajal do 29. julija, bo jutri, v petek, 17 julija, ob 18,30 na prireditvenem prostoru pri OS Baza 20 v Dolenjskih Toplicah. Vimenu organizatorja bo udeležence pozdravila Zora Tomič, predsednica Zveze organizacij za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije, tabor pa bo v imenu pokrovitelja odprl predsednik RK SZDL Jože Smole. (Foto: J. Pavlin)
Brigade presegajo načrte
Začetna denarna suša za brigade se še pozna
, V pripravah na letošnje mladinske delovne akcije je mladinska organizacija zaradi spoznanja, da so denarni zalogaji, ki bodo letos na voljo za mladinsko prostovoljno delo, bolj pičli, predlagala občinskim družbenopolitičnim organizacijam, ukinitev nekaterih delovnih akcij. Po informacijah republiške konference ZSMS se akciji niso odpovedali v nobeni občini in tako je v republiki tudi letos devet zveznih in republiških delovnih akcij.
Medtem ko gre z denarjem bolj na tesno, so pokazali domačini ob deloviščih veliko iskrene prijaznosti za brigadirje iz vse države. Brigadirji širom po Sloveniji bodo postorili marsikaj na kmetijskih površinah, pri urejanju cestišč, vodovodov, elektrifikacije in drugje. Posebej je zanimivo dogajanje na štirih akcijah, ki zadevajo Dolenjsko.
Brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Gorjanci 1987 bodo še do 8. avgusta obnavljali Slovinove vinograde na Bizeljskem in urejali višinski pašnik na Malem Cirniku. Kmetijstvu pripravljajo boljše čase tudi na deloviščih Suhe krajine 87. Z njiv in pašnikov odstranjujejo razstreljeno kamenje ter posekano grmovje in drevje. V Suhi krajini so zaposleni še s pogozdovanjem, gradnjo telefona in vodovoda. Vodovod kopljejo še brigadirji na MDA Kozjansko in Bela krajina. Slednji urejajo med drugim bankine na partizanski magistrali, z urejanjem ceste pa so zaposleni še na gorjanski akciji. Kar zadeva elektrifikacijo, velja omeniti akcijo na Kozjanskem, kjer brigadirji po naročilu Elektra Krško pomagajo na območjih Blatnega vrha ter Šentvida in Podloga.
VISOKO PRIZNANJE LEONU ŠTUKLJU
ZAGREB — Novomeški telovadec Leon Štukelj, prvi jugoslovanski olimpijski zmagovalec, je prejel dan pred slovesno otvoritvijo univerziade 1987 iz rok predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha olimpijsko odlikovanje. Tako priznanje je izročil visoki predstavnik olimpijskega gibanja še dolgoletnemu članu mednarodnega olimpijskega komiteja iz Jugoslavije inž. Borisu Bakraču.
PODGRAD PRAZNUJE
JURNA VAS — V tej vasici pod Gorjanci bo v nedeljo, 19. julija, ob 15. uri proslava v počastitev krajevnega praznika KS Podgrad. Slovesnost bo posvečena tudi otvoritvi posodobljene ceste in podelitvi krajevnih priznanj najzaslužnejšim. Proslavo so pripravili učenci osnovne šole Podgrad in pevski zbor Ruperč vrh.
Turizem brez postelj in miz
Težak položaj črnomaljskega Golf turistovega tozdžT- Iščejo sovlagatelje
ČRNOMELJ — Da bi Gostinstvo Črnomelj, temeljna organizacija Golfturista, ki sodi v sozd Integral, vsaj za silo uredilo in obnovilo svoje obrate, bi v tem trenutku potrebovali okoli milijardo dinarjev. Ta tozd, ki naj bi bil nosilec razvoja gostinstva in turizma v vsej Beli krajini, pa je imel lani devet milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka in okoli 10 milijonov din proste amortizacije. Delovni organizaciji in sozdu pa je za ta odročni tozd tudi bolj malo mar.
»Morali bi zamenjati vse, od postelj, miz, perila do stolov in ostalega pohištva ter opreme,« pravi vodja tozda Valentin Papež. »Da ne govorimo o ureditvi lokalov ter kampov na Vinici in v Metliki.« Sedaj ima črnomaljski tozd deset obratov oziroma devet, kajti gostišče Veselica le upravljajo, je pa od nedavnega last metliške Beti, kije zanjo odštela 30 milijonov dinarjev in jo namerava ta metliška delovna organizacija adaptirati in urediti v lokal višje kategorije. Teh 30 milijonov dinarjev pa bo tozd namenil za ureditev metliškega hotela.
Te dni bo tehnični prevzem prizid-
-prva bo še sončno in vroče, lob koncu tedna bodo nevihte.
ka črnomaljskega hotela Lahinja, kjer je 10 novih sob B kategorije z 22 posteljami, nov receptorski del, snack bar, v starem delu pa so uredili sanitarije in obe restavracijski sobi ter hotelski vrt. »S tem smo zaključili prvo in del druge faze adaptacije črnomaljskega hotela, v načrtu pa je še gradnja nove kuhinje ter kavarniškega dela hotela,« je povedal Papež. Dosedanja dela so stala 220 milijonov dinarjev, precejšen del pa je prispevalo združeno delo obeh belokranjskih občin. Sedaj je včrno-maljskem hotelu 66 postelj.
Če bi hoteli viniški kamp urediti tako, da bi ustrezal standardom in zahtevam gostov, bi potrebovali okoli 30 milijonov dinarjev. Ker delovna organizacija na to očitno ni pripravljena, sami pa toliko denarja nikakor ne morejo zbrati, vidijo edino možnost, da to izpeljejo, v okviru ugodnosti, ki jih imajo manj razvite krajevne skupnosti, med katere sodi tudi viniška. Polovico vrednost projekta plača republiška komisija za nerazvite krajevne skupnosti, sovlagatelji pa imajo to ugodnost, da štirikratni znesek, ki ga vložijo v razvoj take KS, odštejejo od davka iz dohodka, oproščeni pa so še tretjine prispevka za nerazvite republike in pokrajino.
V tozdu Gostinstvo Črnomelj imajo nemalo težav kadri, močno jim primanjkuje natakarjev in letos
se nihče od učencev, ki so v Beli krajini končali osemletko, ni odločil za šolanje za ta poklic, čeprav bi vsakemu dali štipendijo. Prek kratkim so na zavode za zaposlovanje v Sloveniji, Hrvaški in Bosni poslali obvestila, da potrebujejo natakarje, iz Slovenije. Povprečni osebni dohodek v tozdu za zadnja dva meseca znaša 173 tisočakov.
A. B.
Azbest v Trebnjem? Ne!
Stališče zbora krajanov Trebnjega o predvideni proizvodnji azbestnih pletenic v Trebnjem je zelo jasno:
ne!
Brigadirji so pri delu uspešni in presegajo norme, na udarnih dnevih so nekatere brigade naredile skoraj dvakrat več od načrtovanega. Udeleženci omenjenih akcij so sicer zadovoljni z nastanitvijo in z dogajanjem na akciji. Prosti čas popoldne in ob dela prostih dnevih zapolnjujejo s številnimi tečaji o računalništvu, zdravstvu, protipožarni zaščiti, slovenskem jeziku in z drugimi. Ob tem pripravljajo poleg športnih srečanj še vrsto izletov, kolikor dopuščajo blagajne.	L.	M.
TREBNJE — Pojasnjevanje zagovornikov azbesta na zboru krajanov prejšnji četrtek ni bilo prepričljivo, verjetno tudi zaradi tega, ker so po mnenju ljudi nekateri hoteli »skozi stranska vrata« pripeljati proizvodnjo azbestnih pletenic v središče Trebnjega-
V hali GKP so celo že namestili rabljene stroje nemškega partnerja, krški SOP pa je že naredil odseso-valne naprave z osmih strojev z vodnim filtrom, kar vse naj bi zadoščalo, da bi spoštovali celo stroge nemške standarde glede dopustnega onesnaževanja.
Zagovorniki azbesta so bili nemalokrat tudi strokovno na zelo trhlih tleh, ko so ljudem skušah dopovedati, da azbest sploh ni tako nevaren kot marsikaj drugega, kar je sestavina vsakdanjika skoraj slehernega zemljana. Trebanjski izvršni svet je dal zato polno podporo načrtovani proizvodnji azbestnih pletenic, da bi tako »ozdravili« tudi GKP, ki je pod prisilno upravo, posebej pa je poudaril, da bi lahko začeli s proizvodnjo, ko bi Tesnila pridobila vsa soglasja.
Sekretariat predsedstva trebanjske občinske mladinske organizacije pa je ugotovil, da poskus, da bi v strnjeno naselje (v bližino blokov, vrtca in šole) pripeljali ekološko tako vprašljivo proizvodnjo, ni v skladu z dolgoročnim načrtom razvoja občine Trebnje. Mlade moti, ker Tesnila za postavitev strojev v Trebnjem niso pridobila nobenih soglasij. Mladi zahtevajo, da se proizvodnja azbestnih pletenic ne prične, nadalje, da se stroji iz objekta GKP, ki so bili postavljeni brez gradbenega dovoljenja in drugih soglasij, takoj odstranijo. Od Tesnil zahtevajo, da svojih odpadkov ne odlagajo na trebanjsko smetišče, ki za to ni registrirano, in naposled mladi zahte-
vajo odgovornost vseh posameznikov za »azbestno afero«. OK ZSM Trebnje ni organizirala protestnega pohoda, ampak je raje odprla knjigo mnenj za in proti azbestu.
Predlog mladine in besede predsednice Zveze društev za varstvo okolja Slovenije Jelke Kraigher o tem, da SEPO ne bo dovolil proizvodnje, ki bi ogrožala okolje, in drugih, ki so imeli pomisleke o azbestu, so pri množici krajanov doživele silovit aplavz. Trebanjci nikakor ne soglašajo s ponujenim programom proizvodnje azbestnih pletenic, ne nasprotujejo pa neazbestnemu programu. Sprejeli so pobudo, da v Trebnjem ustanove društvo za varstvo okolja. Sklepe zbora krajanov je prejšnji petek sprejel tudi trebanjski občinski izvršni svet.
P. PERC
REFERENDUM V HRASTU IN PERUDINI
V nedeljo, 19. julija 1987, bodo krajani naselij Hrast in Perudina v krajevni skupnosti Vinica na referendumu glasovali za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje izgradnje krajevne poti Hrast — Perudina. Na referendumu se bodo izjasnili samo prebivalci omenjenih naselij, glasovalno mesto v Hrastu pa bo odprto od 7. do 19. ure. S tem popravljamo podatek, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 14, kjer je v sklepu napačno pisalo, da bo referendum 12. 7. 1987, v glasovnici pa pravilno, torej 19. 7. 1987.
Izvoz se delno popravlja
V petih mesecih je bil dolenjski izvoz blaga »le« še za 3 ____odstotke	manjši	od	lanskih	dosežkov
NOVO MESTO — Po podatkih Narodne banke Slovenije, ki pa za januar še vedno niso povsem točni, je dolenjsko gospodarstvo v prvih petih letošnjih mesecih izvozilo za dobrih 110 milijonov dolaijev blaga, kar je za 3 odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. Lahko pa bi vendar rekli, da se izvozni rezultati popravljajo, v prvih štirih mesecih je bil izvoznamreč manjši kar za 11 odstotkov. Še naprej se veča delež dolenjskega izvoza v slovenskih izvoznih rezultatih, v prvih petih mesecih je znašal že 13,7 odstotka.
V prvih petih mesecih je bil izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji le v črnomaljski občini, v novomeški in trebanjski občini je bil manjši za tri, v metliški občini pa kar za 58 odstotkov. Na trgih s trdnimi valutami pa nobena dolenjska občina ni dosegla lanskih rezultatov, še najboljši so bili v Novem mestu, kjer so za lanskimi rezultati zaostali le za 1 odstotek. Največ deviz so v tem času zaslužili v IMV, Krki, Novole-su, Novoteksu, Iskri Semič in Hipot Šentjernej, Beltu, Tovarni obutve.
Dolenjski uvoz v vrednosti dobrih 98 milijonov dolarjev je bil v prvih petih mesecih manjši od lanskega v
enakem času za 8 odstotkov, v novomeški občini je bil manjši za 4, v trebanjski za 40, v metliški pa za 69 odstotkov, le v črnomaljski občini je bil večji za 11 odstotkov. Sicer je gospodarstvo večino blaga, 98,2 odstotka, uvozilo s konvertibilnih trgov, medtem ko je na takšne trge izvozilo nekaj manj kot 85 odstotkov vsega na tuje prodanega blaga. Delež dolenjskega uvoza v slovenskem je bil 14,56 odstotka, kar je prav tako več kot lani v tem času.
Pokritje uvoza z izvozom je bilo kar ugodno, 112-odstotno, kar je še nekaj bolje kot lani. Boljše kot lani je tudi tovrstno pokritje na trgih s trdno valuto, ki pa je še vedno negativno, 96,9-odstotno. V obojem je republika zabeležila precej ugodnejše rezultate kot dolenjska regija. Pozitivno pokritje uvoza z izvozom so sicer imele občine Črnomelj, Novo mesto in Trebnje, na konvertibilnem področju pa le Novo mesto. Med delovnimi organizacijami so najboljše pokritje uvoza z izvozom dosegli v Novolesu, Tovarni obutve, Beltu, Iskri Semič, IMV, Trimu, Tesnilih.
Z. L.-D.
Danes spet Dolenjski razgledi
Po daljšem času so današnjemu Dolenjskemu listu spet priloženi Dolenjski razgledi. Osrednji zapis govori o taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, njegovi dvajsetletni beri, o slikah in kipih, ki sestavljajo bogastvo trebanjske galerije, edine v Sloveniji, ki hrani samo dela samorastnikov. Z reprodukcijami nekaj del so Razgledi tokrat tudi opremljeni. Poseben zapis govori o slavistu, literarnem raziskovalcu in knjižničarju prof. Karlu Bačerju, ki letos obhaja 70-letnico življenja. Spominski zapis pa je posvečen prof. R. F. Poljancu, domačinu iz Šmarjete, ki se je kot slovenski izobraženec uveljavil v hrvaškem in srbskem okolju, sestavil srbohrvaško — ruski slovar in sploh veliko storil za jugoslovansko kulturo. Prof. Poljanec je v glavnem živel v Zagrebu, kjer se mu je letos tudi iztekla življenjska pot v 91. letu. Študijska knjižnica Mirana Jarca ga ohranja v spominu predvsem zavoljo velikega števila knjig, ki jih ji je prof. Poljanec podaril. Nekaj prostora v Dolenjskih razgledih je odmerjenega literarnim objavam dolenjskih besednih ustvarjalcev, prvič se s svojimi pesniškimi ali proznimi stvaritvami predstavljata Vida Skrabar iz Kočevja in Ivanka Mestnik iz Novega mesta. Številko zaključuje nova stran gradiva za dolenjski biografski leksikon, ki ga zbira, oblikuje in objavlja prof. Karel Bačer.
BERITE DANES
na 2. strani:
• Telefonsko odiranje
• Doma (še) ne bodo ukinili
na 4. strani:
• Izraba prostora dviga pritisk
na 5. strani:
• Poveljnik zapustil gasilce
na 11. strani:
• Ali komarji prenašajo aids?
na 12. strani:
80-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA VELIKA LOKA
VELIKA LOKA — Gasilsko društvo Velika Loka bo praznovanje visokega jubileja, 80-letnice, začelo v soboto, 18. julija, ob 20.30 s slavnostno sejo, na kateri bodo posameznikom podelili posebno društveno priznanje, spominsko zvezdo. Osrednja proslava bo v nedeljo, 19. julija, ob 16. uri na Veliki Loki. Odprli bodo nov gasilski dom, gasilci pa se bodo razveselili nove gasilske avtocisterne, ki jim jo bodo svečano izročili ob tej priložnosti. Organizacijam združenega dela in posameznikom bodo podelili posebna priznanja. Pokrovitelj praznovanja so Tesnila.
NA DOLENJSKEM KONEC POTI PROTI MORJU — Minuli konec tedna, ko je proti jadranski obali »pljusnil« prvi pravi turistični val, se je stara avto cesta spet zapisala v črno kroniko. V soboto in nedeljo zjutraj sta bili na njej dve hujši nesreči. Prva se je zgodila na višnjegorskem klancu in terjala smrt nemškega državljana Winfrieda Rohma in njegovega 12-letnega sina, huje pa so bile poškodovane še štiri osebe. Dvoje življenj je avtocesta v nedeljo zjutraj vzela tudi v vasi Selo pod Karteljevem (na sliki), štiri hudo poškodovane potnike pa zdravijo \ novomeški bolnišnici. Več o tragični nesreči na 12. strani. (Foto: Janez Pavlin)
Cesta kot
Na dolenjskih cestah se je v minulih sedmih dneh ubilo 8 ljudi, življenje štirih pa visi na nitki. To je žalosten rekord, ki pa bo najbrž prav kmalu presežen, saj je prometna gneča, recimo, na magistrali Ljubljana—Zagreb že tako velika, da se niti teoretično ni mogoče izogniti katastrofam. Te se dogajajo po klasičnem scenariju: nekomu v koloni popuste živci, prehitevanje, škarje in smrt. Na krivi, nedolžni ali obeh straneh. Po dolenjski magistrali, kije zgrajena za 3000vozil na dan, pelje povprečno 10.000 avtomobilov v 24 urah, ob konicah, kakršna je tudi poletje s turistično sezono, pa celo do 24.000. Rešitve ni, nova cesta bo, če bodo vsi, vključno z bogom, na naši strani, zgrajena leta 1991. Kolikokrat se boste do takrat peljali v Ljubljano in Zagreb? Kajti potovali je treba, svet potuje, ceste so temelj planetarnega gospodarstva, trgovine, povezovanja in tudi izkoriščanja prostega časa ter zabave. Pri nas pa je cesta tudi usoda, ki ji marsikdo med nami do tistega čarobnega leta 1991 ne bo ušel. Kajti nemogoče je vse življenje prečepeti doma in recimo na TV gledati unive-rziado ali podobne prireditve, za katere nenehoma odteka finančna in srčna kri jugoslovanskih ljudstev.
MARJAN BAUER
Telefonsko odiranje
Kako v KS Dragatuš napeljujejo telefon
DRAGATUŠ — Pred dvema letoma so se v krajevni skupnosti Dragatuš odločili za veliko akcijo za napeljavo telefona v vseh 19vasite KS teršedve iz sosednje viniške krajevne skupnosti, ki spadata pod dragatuško pošto. Kot je pri nas v navadi, vse stroške za tako delo in potreben material nosijo ljudje. Seveda so vsi, ki želijo imeti telefon,prispevali denar, se strinjali, da bodo tudi delali, za nakup glavnega kabla je šel denar od tistega dela samoprispevka, ki pripada krajevni skupnosti, za celo leto so se morali tako odpovedati vsakemu drugemu delu. Seveda so morali plačati tudi projekt, ki so ga naredili na novomeški PTT.
Zato so ljudje toliko bolj nejevoljni, ker se vsa zadeva nikamor ne premakne. Očitki letijo že na gradbeni odbor, čeprav so prav njegovi člani najbolj prizadevni in zagreti, vendar so pri PTT, kije glavni in tako rekoč edini krivec za zastoj, popolnoma brez moči. Vsa potrebna soglasja je iskal in dobil gradbeni odbor sam, PTT pa s svojim zadnjim soglasjem, potrebnim za izdajo gradbenega dovoljenja, že ves čas zavlačuje. Sprva so se izgovarjali, češ da investicija ni pokrita, ko so jim dokazali, da to ni res, so hoteli oni razpolagati z denarjem. Na to pa Dragatušci niso pristali, saj so sami nabavili že večino potrebnega materiala, sami pa hočejo dobiti tudi najcenejšega izvajalca del. Da hočejo sami razpolagati s svojim denarjem, res ni nič nenavadnega, saj bo le tako najbolje in najkoristneje porabljen.
Prav zaradi tega, ker še sedaj nimajo gradbenega dovoljenja, lani in letos vsa dela stojijo. Takoj v začetku so sicer na svojo roko skopali jarke in položili kabel za štiri vasi, pa so jim zara-
di tega iz PTT celo grozili. Poleg tega pa so strokovnjaki, ki sojih dobili Dragatušci sami, ugotovili, da je glavni kabel poddime-nzioniran in da bo treba za tiste štiri vasi, za katere je že položen, zraven položiti še enega. Ta zadeva se je pred dnevi sicer uredila, vendar dejstvo, da je projekt, ki so ga, kot rečeno, morali prav tako plačati, malomarno narejen, ostaja. Res bi predvideni kabel zadostoval za sedanje število naročnikov, vendar hočejo ljudje, da bi bila telefonija v krajevni skupnosti urejena vsaj za deset let in da bi se tudi kasneje naročniki lahko priključevali na centralo brez dragih dodatnih del.
Tudi razne obljube in zagotovila PTT, da se bo vse hitro uredilo, do sedaj niso dali nobenih sadov. Pred dnevi so jim spet za sveto obljubili, da bo stvar stekla takoj in da bo zadeva končana jeseni. Tudi denar za gradnjo oziroma razširitev telefonske centrale v Dragatušu je zagotovljen, saj je centrala v programu občinskega samoprispevka. Sedaj imajo v Dragatušu 37 telefonskih priključkov, v vseh ostalih vaseh te velike krajevne skupnosti pa niti enega.
Za konec pa še to: ko bo vsa zadeva z denarjem in delom krajanov narejena in s samoprispevkom zgrajena centrala, bo vse skupaj postalo last PTT. Že to je lep primer, kako priti do kruha brez motike. Kaj do kruha, do potice! Pa to še ni vse. Da bo PTT sploh hotela delo tujih rok vzeti v svojo last, ji bodo zato morali plačati še nekakšno maržo, ki znaša od 5 do 13 odst. vrednosti celotnega objekta. Zanimivo bi bilo slišati, kaj bi rekli o takem monopolizmu klasiki marksizma ali pa celo najbolj zagrizeni teoretiki kapitalizma.
A. BARTELJ
Doma (še) ne bodo ukinili
Staršem prizadetih otrok se pridružuje socialno skrbstvo — Kakšni so vzroki za nesporazume?
GODCI RADI PRIDEJO NA STUDENEC
STUDENEC — Na 6. srečanju harmonikarjev prejšnjo soboto na Studencu seje zbralo 14 godcev. Kot zanimivost naj omenimo, da je nastopilo več družinskih tandemov, in sicer so to bili Anton in Gregor iz Podgorja, Jože in Toni Deželak iz Šentjerneja ter Martin in Martina Žibert z Jelenka pri Raki. Nekateri od teh so si že na srečanjih na Ratežu in v Zabukovju priborili pravico, da se bodo potegovali za zlato harmoniko Ljubečne.
Kriza tudi v brigadah
MDA Bela krajina — Dela v cbeh belokranjskih občinah — Nepopolne brigade — Krivi tudi sekretarji	____
LOKVE — V petek se je končala prva izmena letošnje mladinske delovne akcije Bela krajina. V prvi izmeni so delali brigadirji iz Raške v Srbiji, Ljubljane —Centra in Dravograda ter brigada Rdečega križa, skupaj 102 brigadirja.
»Prva izmena in polovica druge delajo v črnomaljski občini, in sicer pri urejanju robnikov in nabrežin na partizanski magistrali od Marindola do Žuni-čev ter pri gradnji vodovoda za Gorenjce v KS Adlešiči. Pol druge in tretja izmena pa bosta delali v metliški občini pri gradnji oziroma obnovi vodovoda za gorjanske vasi,« je povedala komandantka akcije Vera Marušič, ki je bila komandantka tudi lani.
MIRNA, TREBNJE — Podobno kot v drugih občinah so tudi v trebanjski občini otroci, ki potrebujejo več skrbi, posebnega usposabljanja in družbenega varstva. V preteklih 18 letih so tako s pomočjo občinskih skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva ter osnovne šole s prilagojenim programom (OŠPP) pri OŠ Mirna postopoma razvili vse oblike usposabljanja prizadetih otrok in mladostnikov.
Najprej so organizirali oddelke OŠPP in domsko varstvo, pozneje je bil ustanovljen oddelek za delovno
• Kot rečeno, je bil povod za nesporazume zahteva delavk OŠPP po defektološkem dodatku (ki ga zdaj ne dobivajo več) in zahteva po čistih računih, se pravi ločenem poračunu. Kamen spotike pa je bilo upadanje števila razvrščenih otrok, čeprav je to še vedno v okviru normativov. Z upadanjem otrok so oddelke kombinirali, delavke pa so bile razporejene na druga dela in naloge. Skupaj imajo dopoldne pri pouku 31 otrok, popoldne v internatu 18, predšolskih otrok je 7 in v klubu 13 odraslih prizadetih oseb. Starši so zelo zadovoljni z napredovanjem otrok v mirenski OŠPP, zato so tudi ogorčeno protestirali zoper ukinitev internata. Medtem ko je skupščina občinske izoraževalne skupnosti sprejela analizo o delovanju OŠPP, ki je predvidela tudi ukinitev internata, so jo delegati na skupščini socialnega skrbstva prejšnji četrtek zavrnil*
usposabljanje. »Vsa leta smo bili deležni pomoči otroškega varstva, socialnega skrbstva, društva za pomoč duševno prizadetim in zavoda za šolstvo, kije naše delo priznal za uspešno. Problemi so se začeli kazati pri trebanjski občinski izobraževalni skupnosti zaradi defektološkega dodatka, ki je bil sporen že tedaj, ko je skupnost dobivala solidarnostni denar od republiške izobraževalne skupnosti. Ne bi rade raz-
Kmetom večjo gotovost
Trebanjski komunisti tudi o kmetijstvu—Znova jeseni
tijstvu spregovorijo spet na enem od jesenskih zasedanj. Ševeda pa morajo ta čas izkoristiti za javno razpravo kmetijstvu v Socialistični zvezi, da bi prodrli do slehernega vaškega odbora. Težava je namreč v tem, da med trebanjskimi kmeti ni komunistov, zato bo tako mnogo lažje dognati, kaj najbolj žuli kmete in kakšni naj bodo ukrepi za premagovanje težav.
Gotovo je ta čas za trebanjske kmete najbolj pereča negotovost pri odkupu krompirja. Že letos Kolinska ni mogla izpolniti pogodb, podpisanih s trebanjsko kmetijsko zadrugo, zato so naložili komunistom obeh kolektivov, da vendarle skušajo najti pota razvoja, ki bodo sprejemljiva za trebanjsko kmetijstvo in tovarno. Trebanjski komunisti 3e zavzemajo, da bi kmetije ki že zdaj oddajajo tržne presežke, še bolj okrepili, kar naj bi spodbujali z davčnimi olajšavami. So tudi za ukinitev zemljiškega maksimuma. p p
TREBNJE — Občinski komite ZK v Trebnjem je na zadnji zelo dobro obiskani seji pred poletnimi počitnicami posvetil največjo pozornost položaju kmetijstva v občini in idejnemu plenumu. Ker se je razprava o slednjem sukala podobno kot na posvetu sekretarjev OO ZK, o katerem smo že poročali, tokrat več o kmetijstvu.
Da sicer o tem še zdaleč niso dorekli vsega, potrjuje sklep, da o kme-
Vera Marušič
Letos so brigadirsko naselje v Lokvah pri Črnomlju uredili, asfaltirali so dvorišče in igrišče, postavili novo barako s štirimi spalnicami in tako dobili prostor za interesne dejavnosti. »Delovni dan brigadirjev se začne ob 4.45, ko vstanejo, ob pol šestih odidejo na delovišče, vračajo pa se ob pol dveh popoldne. Popoldneve in večere
imajo zapolnjene z raznimi tečaji in krožki, ukvarjajo se s športom, hodijo na kopanje na Kolpo, v kino, enkrat na teden je_v Črnomlju brigadirski disko, kjer se brigadirji seznanjajo s črnomaljsko mladino, priredili smo okroglo mizo o Krupi, bili na izletu v Kumrovcu itd. V prvi izmeni so v glavnem srednješolci.«
Nasploh pa je videti, da zanimanje za brigade med mladimi upada. Prejšnji teden je bilo za drugo izmeno prijavljenih samo 9 brigadirjev iz Litije in le eden iz Ribnice, brigade pa naj bi štele po 40 brigadirjev. Poleg teh brigad v drugi izmeni delajo še pionirska brigada iz Kopra ter skupina 20 mladih in Madžarske. »Šolajoča se mladina, ki naj bi tvorila jedro brigad, tudi občuti krizo. Tako med počitnicami veliko mladih mesec dni dela, da si potem lahko privošči počitnice na morju. Iz delovnih organizacij pa tudi neradi puščajo mlade v brigado, ker v teh časih in še med dopusti vsakega težko pogrešajo. Mislim pa tudi, da sekretarji mladinskih občinskih konferenc premalo naredijo za popularizacijo mladinskih delovnih akcij. Samo z dopisi se ne da dosti narediti. To občutijo tudi na drugih akcijah, v Brkinih so prvo izmeno začeli s 37 namesto s 120 brigadirji, podobno je na Kobanskem. Krizo občutijo tudi v drugih republikah, vendar tam še ne tako močno,« pravi Marušiče va.
Po načrtu naj bi brigadirji letos v Beli krajini naredili dela v vrednosti okoli 60 milijonov dinarjev, akcija pa naj bi stala kakih 50 milijonov dinarjev.
A. B.
pravljale o osebnih dohodkih, vendar moramo, ker menimo, da jeprav v tem povod za ukinjanje doma. Bojimo pa se, daje to tudi korak do ukinitve OŠPP. Že vsa leta nismo bili deležni pomoči vodilnih delavcev na šoli in v VIO. To se je zlasti pokazalo že pred 4 leti, ko so hoteli prvič ukiniti dom. Starši so tedaj dvignili glas in s pomočjo skupščine otroškega varstva in socialnega skrbstva uspeli ohraniti dom na Mirni,« sopovedale učiteljice OŠPP Mirna.
Občutka, da se nekaj plete zoper »posebno šolo«, se nikakor niso mogle znebiti, ko je občinski izvršni svet v preteklem šolskem letu sklenil, naj se prouči celotna problematika OŠPP v občini. Vodje OŠPP Mirna na sestanek niso povabili. Brez vednosti delavk šole je VIO poslal v OŠPP Novo mesto dopis, v katerem sprašujejo, ali bi sprejeli otroke iz trebanjske občine. Ža ta dopis so delavci mirenske šole zvedeli šele po prvem sestanku komisije VIO, ki naj bi proučila celotno problematiko OŠPP Mirna. Ta komisija je imela samo enega strokovnega delavca in na predlog društva za pomoč duševno prizadetim ni bil v komisijo imenovan predstavnik staršev in tudi ni bil potrjen še en strokovni delavec OŠPP. Delavce šole zelo moti, da imajo na VIO pravnico, ki pa je za vsa pojasnila in priporočila zavoda za šolstvo gluha in hoče reševati stvari, za katere ni usposobljena.
P. P.
Moja dežela
POJOČA IN PLEŠOČA KOLPA
VINICA — Prizadevno turistično društvo v Vinici prireja v nedeljo, 19. julija, ob 16. uri v vi-niškem kampu turistično-zabavno prireditev »Kolpa pleše in poje«. V kulturnem programu bodo nastopile skupine kulturno-umetniškh društev iz Črnomlja, Metlike, Kočevja, Delnic, Vrbovškega, Duge Rese, Ozlja in Karlovca. Za zabavo in ples bo igral ansambel Dobri znanci.
TEKMOVALI ZA NAJTEŽJO RIBO — Sobotno popoldne je bilo na otoškem kopališču v znamenju ribiškega piknika, ki so ga pripravila tamkajšnja gostišča Krke skupaj z novomeško ribiško družino. Zaradi premajhnega zanimanja za tekmovalne igre so izvedli le lov na najtežjo ribo. To je potegnil iz Krke Srečko Lamut in je tehtala 922 gramov, nekaj lažje »kose« pa sta dala na tehtnico Rafel Teropšič in Drago Ban (na sliki od desne proti levi). (Foto: J. P.)
USTANOVILI KONFERENCE ZK
KRŠKO — Pretekli teden seje v Krškem sestal občinski komite ŽK. Člani komiteja so se na seji seznanili z rezultati gospodarstva v krški občini v zadnjem obdobju, vendar dokončnih poročil o poslovnih rezultatih v prvem polletju še ni. Sprejeli so še statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ter sklep o ustanovitvi konferenc osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj, SOP, M-Agrokombinat, JE Krško in upravi za notranje zadeve. Za Kovinarsko pa so predlagali, da namesto štirih osnovnih organizacij ustano-viji eno samo.
C
Naša anketa
SPOMENIK ŽRTVAM — Na dan borca so v ribniškem gradu odkrili spomenik žrtvam NOB iz Ribnice z 214 imeni borcev in bork, ki so padli v letih 1941-1945. Krajevna borčevska organizacija je dala spomenik v varstvo pionirskemu odredu Antona Majnika iz Ribnice. Na slovesnosti ob odkritju so nastopili osnovnošolci, gojenci glasbene šole, godba na pihala, mladina, vojaki in mešani pevski zbor Gallus iz Ribnice. Spomenik je odkrila Marija Pajnič iz Ribnice, govorila pa sta predsednik KS Ribnica Milan Bavdek in član republiške konference SZDL Pavle Bojc (na sliki). (Foto: M. Glavonjič)
Znanja jezikov premalo
Glavna turistična sezona je spet tu in spet se k nam valijo turistične reke, sicer manjše kot lani, a zmanjšanje po zagotavljanju odgovornih menda ni zaskrbljujoče. Poletje in te turistične reke tujcev vedno znova aktualizirajo znanje tujih jezikov v gostinstvu in turizmu. Ga je pri nas dovolj? V gostinskih šolah, vsaj v Sloveniji, se učenci učijo dveh tujih jezikov in večini to znanje zadošča saj za osnovno sporazumevanje. Kot nasploh pri nas pa je znanja tujih jezikov tudi v turizmu in gostinstvu po mnenju mnogih samih gostinskih delavcev pri nas premalo, da ne govorimo o primerih, ki tudi so, da se bolj kot z jezikom s tujci sporazumevajo zrokami, če jim je sploh do tega, da bi se sporazumeli z njimi.
JOŽE ŠKOFLJANC, vratar v hotelu Grad Mokrice: »Znanje tujih jezikov je za delavce v turizmu in gostinstvu nujno potrebno. Tega znanja pri nas še ni dovolj, gostinske in turistične delovne organizacije bi morale bolj skrbeti za tovrstno izobraževanje. Takih tečajev bi se udeležil tudi jaz, čeprav tekoče obvladam nemščino in nekaj angleščine. Ne bi bilo nič narobe, če bi ta dva jezika obvladal še bolje ali če bi se naučil še kakšnega.«
IRENA POJE, blagajničarka v hotelu Pugled Kočevje: »Pri nas je z znanjem tujih jezikov nasploh bolj slabo. Jaz sem imela to srečo, da sem živela v Franciji, kjer sem se naučila francoščine in nemščine, živela sem namreč ob francosko-nemški meji.
Seveda mi ni bilo dovolj samo učenje pogovornega jezika, veliko sem se naučila tudi z branjem knjig. Obvladam še angleščino in ruščino, tako da se pri delu v hotelu kar dobrb znajdem. Naši receptorji obvladajo najmanj nemščino.«
MAJDA AMBROŽIČ, natakarica v restavraciji Mercator Jelka v Ribnici: »17 mesecev sem živela v Iraku, kjer sem se veliko pogovarjala v angleščini in nemščini, tako da sedaj kar dobro obvladam ta dva jezika, za silo pa bi se lahko pogovorila tudi v arabščini. Vendar se v Ribnici in v naši restavraciji ustavi malo tujcev. Mi imamo tudi v petek zaprto, takrat je tujcev še največ. V Ribnici se otroci učijo v osnovni šoli nemščine, čeprav je angleščina sedaj najbolj uporabljan tuj jezik in ga govori tudi veliko neangležev.«
TEJA BUČAR, receptorka v hotelu Sremič v Krškem: »Znanje tujih jezikov je za gostinske in turistične delavce nujno potrebno. Zato bi morali zanje pripravljati jezikovne tečaje, zlasti za mlajše ljudi, ki nimajo toliko prakse. V našem hotelu je v vsaki izmeni delavec, ki zna vsaj dva svetovna jezika. Jaz se lahko sporazumevam najbolj pa obvladam angleščino, saj sem živela nekaj čas v Angliji.«
ANTON IVANČIČ, pobiralec parkirnine na Glavnem trgu v Novem mestu: »Angleško in nemško znam le nekaj besed, kar pa skupaj z rokami zadošča, da se sporazumemo. Sprašujejo res marsikaj, naj-češče o dobrem hotelu, prenočiščih, o cestah. S pobiranjem parkirnine ni težav, besedo parking razumejo vsi. Če bomo mi še neke vrste turistični vodiči, pa bi nas morali poslati na tečaj, da bi se naučili vsaj osnov nemščine in angleščine. Tujcu bi tako lahko več svetovali.«
VOJ KO ZLOBEC, vodja strežbe v črnomaljskem gradu: »Pri nas nimamo veliko tujih gostov, v glavnem soprehodni. Mladi natakarji, ki končajo novomeško gostinsko šolo, še znajo kakšen tuj jezik, težje je s tistimi, ki pridejo iz drugih republik. V gostinskih šolah bi morali dati znanju tujih jezikov več poudarka. Pri nas pri strežbi ni večjih težav, saj imamo jedilnike v več jezikih, težje je, če gost želi še kakšno drugo informacijo.«
SLAVKO BRUNSKOLE, gostilničar s Hrasta pri Metliki: »V glavnem nam pride prav nemščina in pri nas se z gosti lahko za silo vsi sporazumevamo v tem jeziku. Jaz sem se je naučil sam, sin se je v novomeški gostinski šoli učil nemščine in angleščine. Med sezono se tujci veliko ustavljajo pri nas in o osnovnih stvareh se z njimi lahko sporazumemo v nemščini. Tujega jezika pa gostinci ne znajo nikoli preveč, zato bi bili koristni primerni tečaji, zlasti iz nemščine.«
'N '
1
AMALIJA PUCELJ, natakarica v gostišču Grmada v Trebnjem: »Sama se s tujimi gosti najlažje sporazumem v nemščini. Kakšne velike pofrebe po znanju tujega jezika sicer ni, a bi bilo prav, da bi vsak gostinski delavec obvladal vsaj en svetovni jezik. Morda bi lahko poskrbeli za kakšne tečaje,da bi pridobili, izpopolnili in ohranili takšno znanje.«
ANTON BOŽIČ, poslovodja bifeja pri bazenu v Sevnici: »Znanje tujih jezikov je v naši dejavnosti vse bolj pomembno tudi v manjših krajih. Sam sem že nekajkrat s pridom uporabil znanje italijanščine in nemščine. Ne morem si predstavljati, kako lahko dela kakšen gostinec, celo na morju, ne da bi se znal sporazumevati v kakšnem svetovnem jeziku. To pa se, žal, tudi dogaja.«
Odkupili bodo 1.000ton pšenice
___ Kooperanti	brežiške	Agrarie	so	že	začeli	z	žetvijo	pšenice
r
LJUBLJANA — MESTO VINARSTVA?
LJUBLJANA — Pred 33. mednarodnim vinogradniško vinarskim sejmom ocenjuje strokovna komisija te dni prek 1.000 vzorcev vin iz vsega sveta. Končali so z ocenjevanjem žganih pijač in podelili najboljšim priznanja šampion. V vrsti spremljajočih prireditev sejma, ki bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 28. avgusta do 4. septembra, bodo pripravili na Gospodarskem razstavišču tudi skupščino strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije ter skupščino skupnosti vinogradni ko v in vinarjev Jugoslavije. Sejemsko dogajanje bodo popestrile še šaljive igre Dela in Kompasa. Vinogradniško vinarski sejem kot ena izmed prireditev mesta Ljubljana je pripomogel slovenski prestolnici, da se je uvrstila na seznam svetovnih mest, ki kandidirajo za naslov »za razvoj vinogradništva in vinarstva zaslužno mesto«.
BREŽICE — »Žetev pšenice je že v teku, v teh dneh smo se dogovorili glede zadnjih podrobnosti o ceni, odkupu, cenah kombajnskih ur. Tako kot vsa leta doslej bomo hkrati zodkupom pripravili vse potrebno še za podpis pogodb o odkupu pšenice v prihodnjem letu,« je povedal Jože Verstovšek, direktor TOK v brežiški Agrarii.
Skratka, potek žetve je že nekaj let povsem utečen, samo da so se v zadnjih letih količine odkupljene
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 190 prašičev v starosti do 3 mesece in 30, starih več. Mlajših prašičev so prodali 86 po 1.400 din kilogram žive teže, starejših 12 po 950 din kilogram žive teže.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Pretekli ponedeljek so med drugim prodajali višnje in breskve po
1.000 din, hruške in češnje po 1.200 ter borovnice po 1.500 din. Solataje stala 200 in 500din, korenček, stročji fižol in paradižnik so prodajali po
1.000 din, krompir, jedilne bučke in zelje so cenili 300 din. Imeli so nekaj smetane po 900, domačih ocvirkov po 1.000, svežih gob po 3.000 kg in jajc po 70 din. Na stalnih stojnicah so imeli hruške po 670 din, banane po 1.200 in lubenice po 500 din kg. Precej je bilo prodajalcev oblačil, obutve ter najraznovrstnejših okraskov.
DO GORENJE — SERVIS, p.o.,
TITOVO VELENJE,
Partizanska 12,
oddelek kadrovsko splošnih zadev
Komisija za delovna razmerja DO Gorenje — Servis, p.o., Titovo Velenje
objavlja
prosta dela in naloge
SERVISER ELEKTRONIKE
v servisni enoti Novo mesto
Poleg splošnih zzakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— elektrotehnik 5/SS ali RTV mehanik 4/KV,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— vozniški izpit B kategorije.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi oglasa na naslov:
DO GORENJE —SERVIS,p.o., oddelek kadrovsko splošnih zadev,
Partizanska 12,
TITOVO VELENJE.
Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in tistih, ki ne bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po roku za prijavo.
588/28
Kmetijski
Satelit bo tipal z neba
Naj statistiko še tako omalovažujejo, češ da nosi v sebi elemente laži, ostaja neizpodbitno dejstvo, da brez nje ni mogoče biti. Za kmetijstvo že velja, da je njegov nepogrešljiv pripomoček; kako bi sicer vedeli, kaj se v njem dogaja, denimo, da imamo v Sloveniji samo še 35 arov obdelovalne zemlje na prebivalca in komaj 13,7 a njiv. Že iz tega je mogoče marsikaj sklepati.
Res je kmetijska statistika mnogokrat znanstveno obdelovanje neznanstvenih podatkov, zlobno bi lahko rekli tudi hišnih številk. Dostikrat se mora zadovoljiti s približnimi ocenami, saj bi natančnejše merjenje vzelo preveč časa in truda in bi podatki lahko zastareli, še preden bi bili statistično obdelani. Tak primer je ugotavljanje, koliko neobdelane zemlje imamo v naši državi. Številke so približne, in kar je še huje, ne ve se natančneje, kako je ta neobdelana zemlja razporejena po posameznih predelih.
9 Zato lahko samo pozdravimo priprave na uporabo teledetekcije za potrebe kmetijske statistike, ki so se, čeprav s precejšnjo zamudo, vendarle začele tudi v Sloveniji. Namreč, umetni sateliti, ki krožijo okrog Zemlje, s pomočjo sodobne tehnike (laserjev, radarjev, sonarjev, kamer) omogočijo daljinsko zaznavanje predmetov oz. zemljine površine. Temu strokovno rečejo skaniranje (otipavanje, tipanje) in je prav v kmetijstvu lahko zelo uporabno.
V Združenih državah Amerike so uspešno naredili že mnoge poskuse in v vse večjem obsegu uvajajo t.i. digitalnosatelitskoteledetek-cijo. Sledijo jim tudi druge države, za nas posebno zanimiva Francija, katere satelit SPOT — 1 že pošilja skanirane podatke sprejemnim postajam na Zemlji. Obstajajo pa še mnogi načrti in naša dežela jih ne bi smela zamuditi.
Kot so povedali na nedavni novinarski konferenci republiškega statističnega zavoda, smo s pripravami še daleč za drugimi, začeli pa smo le. Posebna projektivna skupina ob pomoči FAO že pripravlja konkretno zamisel. Pomembno je že to, da začenjamo razumeti, koliko nam lahko koristi uporaba metod teledetekcije in katere pomožne stroke je treba razviti, da se bo tudi pri nas uveljavila.
M. LEGAN
količine pšenice precej povečale. Ko se je pred petimi ali šestimi leti začel organiziran odkup, so v Agrarii odkupili le 17 ton pšenice, potem pa je odkup vsako leto naraščal, tako da bodo letos samo v brežiški občini odkupili 1.000 ton pšenice. Čeprav so posavski kmetje za tistimi v severovzhodni Sloveniji drugi najmočnejši pridelovalci pšenice, pa posebnega zanimanja za pridelovanje pšenice le ni.
»Cena pšenice je sicer še enkrat višja kot lani, toda brez regresov in drugih spodbud za kmete prav gotovo ne bi bila dovolj ugodna. Skoraj ne pričakujemo dodatnega odkupa mimo že sklenjenih pogodb. Zato pa nas nič ne skrbi glede pogodbenega odkupa. Naši kooperanti so s pšenico posejali 400 hektarov, v družbenem sektorju pa je bilo s pšenico posejanih 70 hektarov. Hektarski pridelek bo poprečen, okoli štiriinpol tone na hektar na kooperacijskih površinah, kjer smo dosledno izvajali vse agrotehnične
ukrepe, na drugih površinah pa bo malo manjši. V družbenem sektorju bo hektarski pridelek še nekoliko boljši in bo okoli pet ton na hektar,« je povedal Jože Verstovšek. Dodal je še, da je med lastniki kombajnov manj zanimanja za žetev, zlasti v odročnejših krajih. Drugod pa bo žetev potekala normalno, saj so nekaj kombajnov že zamenjali. Tako kot vsa leta doslej bodo žito v lepem vremenu odkupovali neposredno izpod kombajna, skladišče za pšenico pa bo odprto neprekinjeno.
V Agrarii bodo kooperanti drugo leto zapored želi oljno ogrščico, medtem ko jo v družbenem sektorju pridelujejo že več let. Odkupili je bodo okoli 120 ton, pridelali pa soje po 2,5 tone na hektar. Dobro kaže tudi koruza, medtem ko v nasadih jabolk opažajo, da pridelek ne bo kaj prida. Malo boljše bo v vinogradih, kjer pa ne pričakujejo posebno visoke kakovosti.
J. S.
železniško gospodarstvo ljubljana
TOZD ZA PROMET ZIDANI MOST OBVESTILO
Vse, ki jih veseli delo na železnici, obveščamo, da bomo v
oktobru 1987 organizirali
tečaj
za prometno-transportne delavce (premikač, zavirač, kretnik).
Pogoji za sprejem so:
— starost: najmanj 18 let oz. največ 35 let,
— posebna zdravstvena sposobnost,
— najmanj 6 razredov osnovne šole.
Tečaj bo potekal v TOZD za prometZidani most in botrajal3 mesece.
S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu boste razporejeni na ustrezna dela in naloge na postajah od Zidanega mosta do Dobove. Po določenem času uspešnega dela obstajajo možnosti za napredovanje oz. izobraževanje pod pogojem, da imate katerokoli srednjo šolo (IV. oz. V. stopnjo). Povprečni OD na teh delih in nalogah je trenutno:
— premikač 207.523 din,
— zavirač 177.681 din.
Za opravljanje navedenih del in nalog vam pripada benifici-rana delovna doba.
V TOZD je organizirana družbena prehrana.
Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih doma in v tujini.
Odločite se in postanite železničarji!
Prijave sprejema kadrovska služba TOZD za prometZidani most, Zidani most 9, do 31. 8.1987
Kadrovska služba
trgovsko podjetje
NOVOTEHNA
68001 novo mesto, glavni trg 11
Komisija za delovna razmerja
objavlja
proste naloge in opravila
a) v novi prodajalni Stadion Matije Gubca Krško:
1. 2 samostojna prodajalca tehnične stroke
2. trgovskega delavca
3. čistilka
b) v poslovni enoti št. 11 v Kostanjevici:
4. samostojni prodajalec tehnične stroke
5. čistilka
c) za novo prodajalno na Partizanski 2, Novo mesto:
6. poslovodja poslovne enote
7. samostojni prodajalec tehnične stroke
8. blagajnik —administrator
9. čistilka za engro skladišče Novo mesto
Pogoji:
pod 1, 4, 7) IV. stopnja strokovne usposobljenosti — trgovske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
pod 2) II. stopnja strokovne usposobljenosti, poskusno delo 1 mesec
pod3,5,9) ll.stopnjastrokovneusposobljenosti,poskusno delo 1 mesec
pod 6) V. stopnja strokovne usposobljenosti — trgovska šolatehničnesmeri,2 leti delovnih izkušenj, poskusnodelo 2 meseca
pod 8) IV. stopnja strokovne usposobljenosti, znanje strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek bo po samoupravnih aktih delovne organizacije. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
580/28
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«
Une)a: Tit Doberšek
Delo društva vinogradnikov je delo SZDL
Nadaljujemo z objavo nagovora predsednika sveta za kmetijstvo pri republiški konferenci SZDL inž. Nika Riharja dolenjskim vinogradnikom na skupščini delegatov društva 13. junija 1987. V nadaljevanju je predavatelj povedal:
Delo društva vinogradnikov se ujema s stališči SZDL
»Ko sem primerjal (glej članek v prejšnji štev. Dol. lista ) navedena temeljna stališča in usmeritve za delo društev z delovanjem društva vinogradnikov, sem z zadovoljstvom ugotovil, da se njegovo delovanje v celoti ujema z izhodišči, kijih podpira Socialistična zveza.
Pred 15 leti ustanovljeno društvo vinogradnikov je nastalo iz spontanega interesa vinogradnikov, ki so se z vinogradništvom neorganizirano ukvarjali. Čutili so potrebo, davor-ganizirani obliki uresničujejo poleg svojih, osebnih tudi skupne in širše družbene interese. Kot ste napisali v program ob ustanovitvi, ste začutili potrebo, da bi kot društvo lahko uspešneje delovali pri razvoju panoge, kije bila zapostavljena. Intenzivno ste začeli z obnovo vinogradov, s širjenjem strokovnega znanja pri pridelovanju grozdja in z dvigom kvalitete kletarjenja, pri čemer Dolenjci močno zaostajajo za drugimi vinogradniki.
Kot druga temeljna usmeritev za delo društev je, da v njih člani s prostovoljnim delom bogatijo delo in medsebojne odnose. Tudi v tem oziru lahko ocenimo, da društvo vinogradnikov ta namen izpolnjuje, saj mnogo prostovoljcev nikoli ne okleva, če je treba poprijeti za delo pri posameznih zadolžitvah in organiziranju prireditev. O tem nam pričajo uspehi pri nadaljnji obnovi vinogradov, zaščiti dolenjskega cvička, organiziranju strokovnih predavanj, vztrajnosti pri orga-
nizaciji prireditve Teden dolenjskega cvička (kljub odporom in težavam, s katerimi se srečujete) in iskanju novih oblik dela.
V temeljnih usmeritvah je tudi rečeno, naj bi društva delovala predvsem v okoljih, kjer so interesi članstva najbolj izvirni. Tudi v tem pogledu se društvo vinogradnikov ni izneverilo, saj je v svoj krog pritegnilo večji del vinogradnikov dolenjskega, pa tudi posavskega vinorodnega območja. Pri tem večji del vsakodnevne dejavnosti društva leži na članstvu njegovih podružnic, osrednje vodstvo (upravni odbor) je v glavnem le koordinator te aktivnosti, organizator skupnih akcij in predstavnik društva za potrebne enotne nastope.
Dovolite mi še eno misel. Društvo brez aktivnega članstva ni nobeno društvo. Društvo vinogradnikov se je tega zavedalo od vsega začetka, zato imate uspehe. Tuje treba podčrtati za-vzetnost nekaterih posameznikov, ki so ob množici aktivnih članov vendarle duša delovanja društva. Vsi jih poznate po podružnicah in v upravnem odboru.
Kmetijstvo je v kriznem položaju
S tem smo se seznanili na nedavnih zasedanjih centralnih komitejev Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Nič bolje ni s položajem vinogradništva, saj v letošnjem mednarodnem letu trte in vina ponovno s skrbjo govorimo o vinski krizi ne le pri nas, ampak tudi v svetu. Morali bomo vzdržati tudi tokrat, saj vinograd ni kultura, ki jo lahko čez noč zamenjaš z neko drugo. Velja stara resnica, da sta vinogradništvo in pridelovanje vina pomemben del slovenske kulturne tradicije in s tem tudi turistične privlačnosti. Pri ohranjanju te tradicije je še kako pomembna vloga Društva dolenjskih vinogradnikov.
Ob koncu želim vsem članom društva vinogradnikov izreči najiskrenejše čestitke ob 15. obletnici delovanja društva, vsem vinogradnikom, članom in nečlanom pa, da bise vremenske ujme izognile našim goricam!«
J
V—/STRESNIK
IGM »STREŠNIK« p. o. Dobruška vas
68275 Škocjan komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
VEČ DELAVCEV PRI IZDELAVI STREŠNIKOV
Pogoji:
— končana osnovna šola
Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prošnje je potrebno oddati v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo delovne organizacije. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
VIO TREBNJE
TOZD Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva 2
Zbor delavcev razpisuje za enoto GLASBENA ŠOLA TREBNJE naslednja
prosta dela in naloge
1. UČITELJA KLAVIRJA
2. UČITELJA HARMONIKE
Prosta dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pričetek dela je 1. september 1987.
Pogoji:
Izobrazba po zakonu o glasbeni šoli, opravljen strokovni izpit in aktivno znanje slovenskega jezika, zaželjene so delovne izkušnje.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po opravljeni izbiri.
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Izraba prostora dviga pritisk
Pripravljen osnutek smernic za spremembe občinskih planskih aktov do leta 2000 in za obdobje 1986—1990 — Največ pobud za posege v prostor
NOVOMESTO — Novomeška občinska skupščina bo prihodnji petek obravnavala osnutek smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine do leta 2000 in družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, ki so ga oblikovali v občinskem izvršnem svetu. Če nanj do skupščine s strani nosilcev planiranja ne bo bistvenih pripomb, naj bi ga delegati sprejeli kot predlog. Sam osnutek sprememb planov, ki naj bi seveda čimbolj zadovoljivo vključeval številne predloge, bodo delegati obravnavali na septembrski seji skupščine.
Izvršni svet je ugotovil, da analiza aktov, seveda pomeni avto cesta
uresničevanja resolucije v letu 1986 in v letošnjem prvem trimesečju kaže, da ni potrebno dopolnjevati ciljev in globalnih okvirov razvoja novomeške občine, začrtanih v srednjeročnem in dolgoročnem planu. Potrebne pa so mnoge druge spremembe, ki v veliki večini pomenijo manjše ali večje posege v prostor. Sicer je 25 nosilcev planiranja posredovalo 51 predlogov za spremembe in dopolnitve planskih aktov občine, prek 180 pa je pobud občanov, ki se nanašajo na kategorizacijo kmetijskih zemljišč in njihovo razvrščanje v območja.
Naj večji poseg v prostor, ki ga je treba začrtati s spremembami in dopolnitvami občinskih planskih
Ceta malčkov brez varstva
ČRNOMELJ — Za vse tri enote črnomaljskega vrtca, te so v Loki, na Čardaku in v Semiču, so dobili 156 prošenj za sprejem v začetku septembra. Zaradi velike prostorske stiske pa so lahko ugodili le 55 prosilcem. Če ne bo novih prošenj, več kot sto otrok, ki bi jih starši radi dali v vrtec, te ustanove ne bo videlo od znotraj.
»Do sedaj smo na odločitev komisije dobili 15 pritožb, za sprejem v vrtec pa je upravičenih še precej več otrok. Vendar smo mi tu nemočni, že sedaj so vse tri naše enote zasedene prek svojih kapacitet,« pravi namestnica ravnateljice Marijana Bizjak. Za sprejem v semiško enoto sodobi-li 48 prošenj, sprejeli so samo enega otroka. Od 38 prošenj za vrtec v Loki sojih ugodno rešili 23, za vrtec na Čardaku je prišlo 70 prošenj, 20 otrok so sprejeli, desetim staršem so ponudili prostor za njihove otroke v Loki.
Najtežje je v Semiču. Lani so imeli v okviru te enote še prostor v kleti bližnjega bloka, vendar prostor ni bil primeren in so ga morali opustiti. Poleg tega so vsi oddelki v Semiču kombinirani, razen priprave na šolo. Ker je kuhinja tako majhna, morajo hrano voziti s Čardaka. »Čeprav je kuhinja v Semiču še za razdeljevanje hrane premajhna, bi s tem še nekako potrpeli, nujno pa so potrebne nove igralnice, teh pa ne moremo voziti iz Črnomlja. Širitev tega vrtca je sicer v programu samoprispevka in sedaj iščemo možnosti, da bi to kar se da pospešili,« pravi Bizjakova.
S kadrom sicer nimajo večjih težav, zaposlenih je 64 ljudi, vsi imajo potrebno izobrazbo, ker
Marjana Bizjak
pa so v večini mlajše ženske, se seveda otepajo s precejšnjo odsotnostjo zaradi porodniške in bolniške.
»To rešujemo tako, da vsak poprime za vsako delo.«
Ekonomska cena zajasli znaša nekaj čez 88 tisočakov na mesec, za predšolske otroke pa blizu
68.000	dinarjev, od te cene pa starši plačajonajveč48.565oziroma 37.200 dinarjev na mesec. Vendar ni takih, ki plačajo to polno ceno, niti petina.
Semiška enota bo zaprta med kolektivnim dopustom Iskre, v Črnomlju pa je v času dopustov odprta samo ena enota. V tem času bodo skušali na Čardaku urediti klet in zamenjati tla v igralnicah.
A. B.
bratstva in enotnosti, posebno zaradi odmika trase od sedanje magist; ralne ceste na odseku Karteljevo— Dobruška vas. Kje točno bo avto cesta potekala, sedaj še ni znano, dokončno varianto trase naj bi izmed štirih možnosti izbrali do priprave osnutka sprememb planov. V smernicah je zapisano, da bodo pri tem upoštevali varovanje kmetijskih zemljišč, razvojne možnosti srednje kmetijske šole Grm, ostale posege v prostor, varovanje naravne in kulturne dediščine ter stroške gradnje.
Upati je, da ne bo vsiljena rešitev, ki bo »videla« le golo ekonomiko izgradnje ceste. Upoštevana naj bi bila tudi čimbolj funkcionalna ureditev cestne povezave avto ceste z Novim mestom in celo občino ter ekonomična izraba prostora ob avto cesti za cestno bazo in terciarne dejavnosti.
Večje spremembe pomenijo še predlogi Pionirja za gradnjo počitniških objektov v Dolenjskih Toplicah, Opekarne Zalog za dolgoročno rešitev opekarske proizvodnje v tem kraju ter krajevne skupnosti Prečna, kjer pa razvoj ovira letališče in kategorizacija zemljišč.
Poglavje zase je občinska poselitvena politika in s tem v zvezi poseganje v prostor. V planih začrtana politika poselitve in sprejeta razvrstitev kmetijskih zemljišč v območja v veliki meri onemogoča gradnjo stanovanj v krajih, posebno na obrobju le-teh, kjer ni predvidena organizirana gradnja stanovanj, takih pa je v občini velika večina. Kako pereča je problematika, priča prek 150 vlog občanov za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč in predlogov za spremembo razvrstitve iz prvega v drugo območje. Gre tudi za primere, ko uporaba v nekmetijske namene kljub vsemu varovanju kmetijskih zemljišč ne bi smela biti sporna, pa je, ker so v časovni stiski sprejeli kategorizacijo, ki vse premalo upošteva dejansko stanje na terenu. Napake naj bi popravljali ob izdelovanju občinske agrokarte,ki pa naj bi bila nared šele do začetka priprave plana občine za obdobje 1991—1995. Nekatere primere bo sicer možno rešiti že prej, v lokalnih središčih takrat, ko bodoobdopolnitvi planskih aktov razglašena za obvezna občinska izhodišča. Za ostale kraje je vse odvisno od tega, če se bodo dogovorili za razumne meje možni širitve krajev. Zaželeno bi bilo, da bi v razumnih mejah vendar prisluhnili potrebam ljudi in to vsem enako pozorno, čeprav je jasno, da so mimo časi, ko je vsak zidal, kjer se mu je zahotelo.
Z. L —D.
MAROF NAJBOLJŠA LOKACIJA?
NOVO MESTO — Smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana novomeške občine do leta 2000 in družbenega plana za obdobje 1986—1990 seveda niso mogle prezreti problema pokopavanja v Novem mestu. Povečanje zmogljivosti pokopališč v Šmihelu in Prečni ni dolgoročna rešitev, do kakršne se je treba dokopati. Izvršni svet nadaljuje aktivnosti v tej smeri. Študija razvojno raziskovalnega centra je pokazala, da ugodnejše lokacije za pokopališče v Novem mestu od Marofa tako rekoč ni, seveda pa so to še kar kmetijska zemljišča prve kategorije, kar je tudi ustavilo pripravo pokopališča. Do izdelovanja osnutka sprememb občinskih planov naj bi bilo znano tudi okvirno strokovno mnenje o še kakšni možni lokaciji (pred odločanjem za Marof sojih pred leti več preverili). Jasno pa je, da se se novega pokopališča ne bo dalo začeti urejati v tem srednjeročnem obdobju do 1990.
PRAZNIK KS
RUDNIK — ŠALKA VAS — V krajevni skupnosti Rudnik-Šalka vas praznujejo svoj praznik na dan borca hkrati z dnevom rudarjev. Praznik je posvečen tistim 250 rudarjem, ki so leta 1942 odšli v partizane. Letošnje praznovanje, ki je bilo 3. julija, pa so obeležili tudi z nekaj asfaltiranimi cestami, obnovljenim gasilskim domom itd. Slavnostna govornica na proslavi vŠalki vasi je bila sekretarka OK ZK Kočevje Tanja Svetličič.
Za dobrega konja več hrane
O položaju Novolesa in nadaljnjem razvoju metliškega tozda TKO, ki sodi med nosilce bodočega razvoja metliške občine — Vprašanje razvoja
METLIKA — Pred kratkim je bil v metliškem Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške- opreme inž. Vili Pavlič, prvi mož Novolesa. Na pogovoru z najodgovornejšimi občinskimi možmi je beseda tekla tako o položaju te delovne organizacije, kije v glavnem zaradi tega, ker je velik izvoznik, zašla v težave, ter še posebej o nadaljnjem razvoju metliškega tozda.
Pavlič je Metličanom predstavil stanje, v katerem se je znašel Novoles, ukrepe, ki so sijih zastavili, da bi se rešili izgube, ter jih seznanil z uresničevanjem le-teh in z rezultati, ki so jih v prizadevanju za izboljšanje stanja že dosegli. Znano je, daje Tovarna kopalniške opreme ena najboljših in najuspešnejših Novoleso-
PRIPRAVE NA VOLITVE V SZDL
KOČEVJE — V kočevski občini so že začeli s pripravami na volilno-programsko konferenco občinske koajjggnce SZDL, kjer predsedniku in podpredsedniku poteka že drugi mandat. Hkrati T novim vodstvom bodo izvolili tudi nove člane organov predsedstva, svetov in komisij, kadrovska sestava pa se bo spremenila tudi v krajevnih konferencah SZDL. V občini stremijo za tem, da bi se v javno razpravo in pripravo poročil ter njihovo obravnavo vključilo čimveč ljudi, zlasti pa to velja za mesto Kočevje, kjer ljudje nasploh premalo sodelujejo v SZDL.
vih temeljnih organizacij, ki je težave, v katerih se je znašel Novoles, neposredno niso tako možno prizadele. Pavlič je zagotovil, da bo tudi v tej situaciji Novolesovo vodstvo ravnalo kot pameten in trezen gospodar, ki ve, da mora dati tistemu konju, ki bolj vleče, tudi več jesti. »Sanacija lesnega dela ne sme omejevati netesnega. Tovarna kopalniške opreme je sedaj Novolesov paradni konj in koncept razvoja tega tozda ostaja tak, kot je bil zastavljen. Dobri rezultati tega tozda bodo gotovo pripomogli k sanaciji celotne delovne organizacije. V lesnem delu si prizadevamo za dosegočimboljših rezultatov, v nelesnem pa gremo v čimvečjo ekspanzijo. Seveda pa se je treba zavedati, da je tudi metliški tozd del Novolesovega sistema in da znotraj delovne organizacije velja solidarnost. Konec koncev tudi ta tozd ne bi bil to, kar je, če ne bi bilo ostalih,« je med drugim dejal Pavlič.
Glede na to, da je direktor metliškega tozda Peter Drenik postal član kolektivnega poslovodnega or-
Samoprispevek za vodo
Največ denarja od sedanjega samoprispevka za izboljšanje oskrbe s pitno vodo — Na vrsti most čez
Lahinjo
METLIKA — V prvih dveh letihse-danjega samoprispevka, leta 1985 in 1986, so v metliški občini predvidevali, da bodo zbrali 26,7 milijona dinarjev. Zaradi inflacije pa je ta številka več kot štirikrat višja. Tako seje v tem času zbralo skoraj 115,7 milijona dinarjev. Za skupni program so od tega namenili dobrih 91 milijonov din, za krajevne skupnosti, ki po dogovorjenem ključu dobijo za svoje potrebe, pa blizu 24,5 milijona dinarjev.
V programu samoprispevka so gradnja telovadnice, metliške avtobusne postaje, mostu čez Lahinjo pri Geršičih, telefonskega omrežja, preskrba s pitno vodo ter posodabljanje cest. Za gradnjo telovadnice je šlo iz samoprispevka 22 milijonov dinarjev, za dela pri preskrbi z vodo blizu 40 milijonov in za posodobitev cest nekaj manj kot 29,5 milijona dinarjev. Za doslej opravljena dela iz programa samoprispevka je šlo iz drugih virov, največ od komunalne skupnosti, še nekaj več kot 190 mi-
lijonov din ali blizu 70odst. vrednosti do sedaj opravljenih del. Pri tem so občani prispevali še nekaj manj kot 8 milijonov dinarjev.
Tudi pri tistih delih, ki so jih v krajevnih skupnostih opravljali z njim pripadajočim deležem od samoprispevka, je veliko primaknila komunalna skupnost, in sicer več kot 61 milijonov dinarjev k 24,5 milijona, kolikor znaša 20-odstotni delež samoprispevka, namenjenega za krajevne skupnosti. Največje komunalna skupnost pomagala pri delih v krajevnih skupnostih Podzemelj, Lokvica in Dobra vice, in to v največji meri pri posodabljanju cest, teh dodatnih sredstev pa ni dobila samo ena krajevna skupnost v občini, KS Grabrovec.
V kratkem naj bi se začela dela pri gradnji mostu čez Lahinjo pri Geršičih, poleg tega pa bo šel denar, ki se bo letos zbral od samoprispevka, še za gradnjo telefonskega omrežja in obnovo vodovoda za višinsko območje občine.
A.	B.
Nove pridobitve v Loškem potoku
Potočani se pripravljajo na krajevni praznik
LOŠKI POTOK — V krajevni skupnosti Loški potok praznujejo svoj prazni k v spomin na požig Travnika 31. julija 1942. S tem datumom iz NOB pa ni povezana samo tragedija vojne vihre, ampak tudi povojni prerod vasi v Loškem potoku.
»Letos praznujemo 15-letnico, ko smo vzidali temeljni kamen za obrat Rika v Loškem potoku in 5. obletnico delovanja obrata Riko v Malem logu. Letos pa bomo v naši
gana Novolesa, je Pavlič povedal, da je Drenik to dolžnost sprejel le s pogojem, da se po enem letu, ko naj bi svoje naloge kot dober operativec opravil, vrne nazaj v Metliko. Z občinske strani so poudarili, daje ta temeljna organizacija v prvi liniji nosilcev bodočega razvoja metliške občine in obljubili, da bodo v najkrajšem času rešili vprašanje prostora za nadaljnje širjenje in razvoj Tovarne kopalniške opreme.
A.	B.
GASILSKI PRAZNIK
STRANSKA VAS — Člani gasilskega društva Lakovnice so minulo soboto v Stranski vasi praznovali 50-letnico delovanja društva. Svečano prireditev so pričeli s prikazom verižne gasilske vaje, v kateri so poleg domačinov sodelovali še gasilci iz Šmihela, Stranske vasi in Malega Podljubna. O požrtvovalnem delu gasilcev je govorila Vida Rataj, o pomenu gasilstva pa Franc Bartolj, predsednik občinske gasilske zveze Novo mesto. Svečanost so z izvirnimi recitacijami o lakon-skih gasilcih popestrili člani DRS Ruperč vrh. Podelili so tudi so tudi vrsto priznanj in odlikovanj, med drugim tudi sedmim še živečim ustanovnim članom društva: Alojzu Šurli, Francu Jeniču, Alojzu Muhiču, Jožetu Brunerju, Francu Hrovatiču, Rudiju Štanglju in Janezu Šurli. Slednji je ob prevzemu odlikovanja podaril društvu 50.000 din. Republiško gasilsko priznanje sta prejela predsednik GD Lakovnice Marjan Muhič in Franc Bartolj ml.
N. A.
PODRI IN ODPELJI
NOVO MESTO — Člani Zveze šoferjev in avtomehanikov bodo pričeli z gradnjo svojih društvenih prostorov pri bivšem internatu v Šmihelu. Za pričetek novo gradnje pa se morajo najprej znebiti stare stavbe. Potrebno jo je podreti in pospraviti. Vsi, ki se za to brezplačno, vendar nadvse koristno delo zanimajo, naj obiščejo Mišjaka, Nad mlini 61, v Novem mestu, lahko pa ga pokličejo tudi na telefon: 22-870.
SEJEM MALIH ŽIVALI
NOVO MESTO — Društvo gojiteljev malih živali organizira prodajni sejem malih živali, ki bo v nedeljo, 19. julija, od 9. do 12. ure pred športno dvorano v Novem mestu. Vabljeni!
Vinko Bambič, direktor Rikovega tozda Loški potok
krajevni skupnosti zabeležili nove delovne zmage,« pravi Vinko Bambič, direktor Rikovega tozda v Loškem potoku. »V Rikovem tozdu Loški potok bomo sedaj končali drugo fazo gradnje proizvodnih prostorov. Pridobili smo 1650 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano, kjer je oprema močno posodobljena in bomo naš proizvodni program zaokrožili. Sedaj bomo namreč vsi delali zimsko in gozdarsko opremo ter stiskalnice za nekovine. Naložba je veljala 400 milijonov dinarjev, z njo pa bomo bistveno izboljšali delovne razmere, smotrneje organizirali proizvodni proces, nanovo pa bomo zaposlili tudi nekaj delavcev. Vendar pa tu ne vlaga samo Riko, ampak tudi Inles, ki je zgradil novo proizvodno halo, na gradnjo novega obrata pa se pripravlja tudi ljubljanski Saturnus,« pripoveduje Vinko Bambič, ki v krajevni skupnosti opravlja še funkcijo predsednika krajevne konference SZDL.
Poleg naložb v združenem delu je pomembna tudi rekonstrukcija vodovoda in izgradnja novega rezervoarja, z vodo pa se bodo lahko oskrbovali tudi krajani krajevne skupnosti Draga iz kočevske občine.
Proslava krajevnega praznika bo 26. julija ob 15. uri popoldne, zanjo pa so pripravili bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovali učenci potoške osnovne šole, pevci, na njej bodo podelili bronasta priznanja krajevne skupnosti, pred gasilskim domom v Malem logu pa bo kasneje tudi veselica. Slavnostni govornik bo Franc Lapajne, predsednik občinske skupščine Ribnica
J. S.
OSLOVSKA NOČ
MOZELJ —	18. julija bo
kulturno-športno društvo Ciril De-kval iz Mozlja organiziralo tradicionalno, šesto Oslovsko noč. Na prireditvi, ki se bo začela ob 19. uri, bodo goste zabavali ansambel Planja iz Ljubljane, pevec Alberto Gregorič in humorist Toni Gašperič. Organizatorji bodo poleg srečelova pripravili oslovsko požrtijo, na kateri bodo nagradili najhitrejšega jedca čevapčičev. Letos ne bo licitacije osla, ampak ga bodo izžrebali. Dobiček od prireditve bodo namenili gradnji kulturnega doma.
I. STANIČ
INLESOV DAN
RIBNICA — V ribniškem kolektivu Inlesu, ki zaposluje največ delavcev v občini, že leta praznujejo svoj dan v spomin na leto 1962, ko je bil tako rekoč ustanovljen današnji Inles. Ob tej priložnosti pripravljajo tudi sprejeme za delavce, ki so v delovni organizaciji zaposleni 10,20 in 30 let in za tiste,kise čezleto upokojijo. Tokrat so na slovesnosti, kije bila hkrati praznik delavcev Inleso-vega tozda Jušuči pri Opatiji, nagradili za 10-letno zvestobo Inlesu 55 delavcev, za 15-letno 31, za 20-letno 30, za 25-letno 5 in za 30-letno zvestobo Inlesu 27 delavcev. Na slovesnosti ob prazniku Inlesa so v kulturnefn programu nastopili pevci kvarteta Inles in Stane Starešinič, igralec Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta.
Novomeška kronika
*--- .,	s
TRŽNICA — Novomeščane spet nadlegujejo potujoči prodajalci sumljive konfekcije. Glavni stan imajo na tržnici, nekateri tam tudi napol domujejo. V popoldanskih in večernih urah namreč zadremajo na pultih, ki so bili dopoldne polni robe. Da jim je bolj udobno, sezujejo čevlje, kar vam potrdijo ne samo oči, ampak tudi nos. Menda imamo pri nas tudi nekakšne predpise o preprečevanju klateštva, a kaj, ko jih je v praksi tako težko uveljavljati.
METROPOL — V prejšnji številki smo se obširneje razpisali o nenavadni napaki pisalnega stroja hotela Metropol, ki je kavo v zanikrnem bifeju ekspres samovoljno podražil na 700 din. Na dan počasi prihajajo še druge tipkarske zmote. V Metropolovi obratovalnici, popularno imenovani »bunker«, stane pivo 1000 din, brizganec 600, turška kava pa 800 din. Metropol in njegovi obrati bodo kmalu popolnoma opusteli, seveda pa bi se bilo treba javno vprašati, kdo tako načrtno uničuje družbeno gostinstvo.
MIZA—Iskra Tenel s Cika ve je med tistimi delovnimi organizacijami, ki dokaj pogosto z natečaji išče inženirje. Kaj z njimi počne, ni znano, ve pa se, da imajo v oddelku konstrukcije dipl. inž. strojništva, ki ne premore lastne pisalne mize.
Ena gospa je rekla, da se večina kandidatov za voznike na bršljinske sestanke z inštruktorji pripelje kar z avtom. Kaj šele bo, ko bodo imeli vozniško dovoljenje.
Sprehod po Metliki j
METLIŠKE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Noči do jutra so v polnem razmahu. Ob koncu tedna se zbere na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja veliko gledalcev, tako bo verjetno tudi 21. julija, ko bo tam večer z igralcem Janezom Škofom. Leta je pripravil duhovito predstavo s kopico odlomkovizgledaliških del terdo-mače in tuje literature. Ljubitelje smeha, Janeza Škofa in prijetne družbe vabimo na grajsko dvorišče na predvečer dneva vstaie ob 21. uri.
NE BO ODVEČ ŠE ENKRAT ZAPISATI, da bo to soboto, 18. julija, na Vinomeru pri Metliki tradicionalno Razkošje v stelji. Za srbeče pete bo igral ansambel Rž, dvakrat po pol ure pa tudi domači brenkači La grande Brita-nya. Razkošje v stelji pripravlja že vrsto let KUD Ivan Navratil, ki poskrbi še za vrsto družabnih iger: bogat srečelov, šunkolov in podobno. Zasluženi denar porabijo folkloristi in tamburaši za svojo bogato dejavnost.
Črnomaljski drobir
PROSPEKT — Čeprav je v črnomaljski občini precej lepih in tudi za turiste zanimivih točk in krajev, kulturnih, zgodovinskih in drugih zanimivosti, jih domači in tuji turisti bolj malo obiskujejo, saj zanje ne vedo. V občini nimajo enotnega turističnega prospekta in tako gre večina turistov po najkrajši poti naprej. To naj bi popravili prihodnje leto, ko bodo z denarjem od turistične takse naredili in izdali tak turistični prospekt.
AVTOMATSKE OBRESTI — Pri sedanji inflaciji marsikdo odlaša s plačilom računa, saj tako že po mesecu dni dejansko plača približno desetino manj. Zato seveda upniki budno pazijo na plačila in strogo zaračunavajo zamudne obresti. Celo za današnje čase precej nenavadno pa je, če ti davkarija zaračuna zamudne obresti pri plačilu davka, čeprav je do zamude prišlo pri avtomatski obdelavi podatkov.
Drobne iz Kočevja ]
BOREC POVEDAL RESNICO — Na pripombo, češ da tudi v kočevski občini v poletnih mesecih vlada zatišje v gospodarstvu in politiki ter v družbenem življenju, je eden izmed znanih kočevskih borcevjedrnato in na kratko opisal razmere v kočevskem gospodarstvu: »Kar se tiče produktivnosti v naših organizacijah združenega dela, bi lahko rekel, da čez leto v resnici vlada zatišje, poleti pa se zatišje stopnjuje do moratorija.«
DVE IZJEMI — V kočevski občini večina občanov z razumevanjem sprejema potrebe po gradnji novih osnovnih šol, ta ugotovitev velja tako za prebivalce krajevnih skupnosti kot za delavce v združenem delu. Levdveh manjših delovnih organizacijah se niso strinjali z gradnjo novih šol in seveda tudi ne z nameravanim samoprispevkom. Vzroki za taka stališča sicer niso nikjer podrobneje pojasnjeni, lahko pa bi dobili odgovor v kadrovski strukturi teh dveh delovnih kolektivov. Morda se boje konkurence preveč učenih glav.
IZ NKŠIH OBČIN
KONČNO TUDI BOLJŠA CESTA
SODRAŽICA — Sodraška krajevna skupnost dobiva iz dneva vdan lepši videz. Brez dvoma je bila zadnjih nekaj let največja pomanjkljivost kraja dotrajana asfaltna cesa z jamami, ki so hudo motile promet. Zdaj so se v ribniškem sisu za ceste in komunalne dejavnosti lotili ceste in delavci novomeškega Cestnega podjetja so položili dva kilometra asfalta. Hkrati je bilo na vrsti urejanje kanalizacije, pozabili pa niso tudi na pločnike. Krajevna skupnost se je lotila še gradnje prepotrebne mrliške vežice na krajevnem pokopališču. V ta namen je dala 40 milijonov in predvideno je, da bo vežico postavil kočevski zidar že do letošnjega 1. novembra. Krampi in lopate so zapeli tudi na Trgu 25. maja, kjer bo kočevski Zidar zgradil šeststano-vanjski blok. Krajevna skupnost Sodražica se je zavzela tudi za boljši televizijski signal, ki je v nekaterih vaseh zelo slab.	M	q
Trebanjske iveri
SLEPA POTNIKA — Zadnjič, ko so v pasji vročini skozi Trebnje zaradi obvoza vozili tudi nekateri mednarodni tovorni vlaki, so šefa postaje potniki opozorili, daje slišati v nekem vagonu močno razbijanje. Na carini v Turčiji zaplombiranega vagona se šef ni smel lotiti sam, zato so železničarji poklicali na pomoč može postave. In res, ko so odprli vagon, sta ven skočila dva polnoletna Turka. Zdelala ju je žeja, toda ko sta slepa potnika zvedela, da še nista v Avstriji ali Nemčiji, sta obžalovala, ker sta postala prezgodaj žejna.
GEJZIR — Pred Mirno, tik ob cesti proti Trebnjemu, je nastala velika luknja. Zlasti pripravna je za preverjanje samozaščitnega obnašanja pešcev in kolesarjev. Po podatkih naših zvestih bralcev ni menda še nikomur uspelo, da bi pristal v nesojenem gejzirju, domnevajo pa, da bi brizgnila iz jame celo nafta, ne le vroča voda, če bi vanjo padel komunalec.
Sevniški paberki
MALICA — Zadnjič seje po malici približno 60 delavkam Jutranjke močno mudilo tja, kamor gre še presvetli cesar peš, kajti po zaužiti govedini v solati, celo s paradnižnikom, je vse bolj ali manj črvičilo in bolelo v želodcu. O vzrokih, zakaj so bila Jutranjki-na stranišča nekaj časa »prebukira-na«, bo gotovo več povedala analiza vzorcev hrane, ki jih je vzela sanitarna inšpekcija.
MIZE — Nekateri naši bralci so bili presrečni, ko so kupili v Stillesu lepe mize komaj za okrogle stare 3 milijončke. Kako tudi ne bi bili radostni, ko pa toliko stane že skoraj vsak stol! Toda veselje je bilo sila kratkotrajno. Že naslednji dan so kupci miz dobili obvestilo, daje zaradi napake računalnika prišlo do pomote in je treba še nekaj doplačati. Pravilen račun za eno mizo naj bi se po novem glasil za več kot 20 milijončkov. Znano nam je, da so se nekateri raje odpovedali mizi, še bolj pa so se jim zamerili računalniki.
Krške novice
POVEČANA IZBIRA — Slaščičarne v Krškem gredo res na roke svojim odjemalcem, saj poleg tort, kolačev, sladoleda in podobnih slaščic ponujajo tudi pivo in likerje. Pivo se v teh vročih dneh resnično prileže, če pa kakšen malček slaščičarsko pojedino zalije še s Šilcem likerja, najbrž tudi ni prehud greh.
SAMO DA SE PIŠE — Iz najbolj zaupnih virov smo izvedeli, da za dolgo visenje panoja v čast športnim igram delavcev socialnih zavodov Slovenije niso krivi v krški Papirkonfekciji. V opravičilo Papirkonfekciji, ki se je po nedolžnem spet znašla v tej rubriki, pa tole ugotovitev, ki prihaja iz drugih republik. Tam pravijo takole: »Samo da se piše, pa makar i dobro.« Torej ima po tej strani Papirkonfekcija kar dosti reklame.
Novo v Brežicah
EGIPČANI BI JIH PREHITELI —
Iz zgodovine vemo, da je bila gradnja piramid težak in dolgotrajen posel, po najnovejših dognanjih pa je bila gradnja piramid pravi mačji kašelj v primerjavi z deli pri rekonstrukciji Ceste bratov Milavcev v Brežicah. To cesto namreč obnavljajoin popravljajo že toliko časa, da bi v tem času stari Egipčani že zgradili piramido. Res pa je. da cestarji dela opravljajo zelo temeljito: ko namreč na cestišče zmečejo nekaj gramoza, potem nekaj dni počakajo, da se cestišče dobro utrdi in gramoz uleže.
LEPOTNA NAPAKA — Počitniške hišice organizacij združenega dela v čateških Termah so zelo lepo urejene in na pogled prikupne. Zato seveda ničudno, da je zanje veliko zanimanja. Tudi zadnjih dvanajst hišic, ki so jih postavili na območju čateških Term, je zelo lepih, do njih drži še kar lepa pot, pred hišicami je pot celo asfaltirana. Delavsko počitniško idilo moti pogled na nekakšno mlako v neposredni bližini, še bolj pa bo goste motil smrad, ki se dviga iz nje.
•Sl
li
IZ NkŠIH OBČIN
Hotel Mokrice v novi preobleki
V hotelu Grad Mokrice so pridobili 48 novih ležišč — S posojili
MOKRICE — Hotel Grad Mokrice ni samo priljubljena izletniška točka Posavcev, ampak tudi Zagrebčanov, tod se radi zadržujejo poslovni turisti, veliko gostov pa je seveda tudi iz tujine. Nekateri se vračajo po večkrat na leto in v prelepem gradu preživijo tudi po tri mesece. Odkar je grad dokončno prenovljen, nihče ne skopari s pohvalami. Tudi vnuk zadnjega lastnika gradu, Falk Gagern z Dunaja, je pohvalil gostinske delavce Term, ker so se lotili obnove gradu, očitno s srečno roko in z veliko mero posluha za našo kulturno dediščino.
Upravnik hotela Jože Poček meni, da je grad šele sedaj dobil svojo dokončno podobo, hotel pa je dobil vse tiste pritikline, ki jihdobijosamo hoteli visoke B kategorije. V gradu — hotelu je sedaj še 48 novih ležišč, vse sobe so nanovo opremljene z novimi sanitarijami, stilnim pohištvom.
»Obnova najstarejšega dela gradu, tako imenovanega rimskega stolpa, je bila v resnici zelo zahteven podvig, ki so se ga delavci Komunalnega obrtnega podjetja Brežice lotili pod budnim očesom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ohraniti je bilo treba marsikaj, kar je bilo skrito pod ometom, skrbno smo pazili na vsako zidno oblogo. In zdaj lahko rečemo, da je bil grad v resnici zelo
strokovno, a v kratkem času — šestih mesecih — in za sorazmerno majhen denar (190 milijonov dinarjev) temeljito obnovljen. Seveda pa dela še niso končana, v bližnji prihodnosti bomo morali tlakovati dvorišče, obnoviti zunanja in notra-
Jože Poček: »V hotelu Grad Mokrice bomo poskrbeli za vrhunsko ponudbo.«
nja pročelja. V kletnih prostorih bomo uredili vinoteko, točilnico, pivnico, letno kuhinjo in restavracijo, v spremljajočih objektih pa še kakšno ležišče. Tudi našim konjem moramo posvetiti večjo pozornost, skratka, hotel želimo spraviti na visoko raven v vseh pogledih. Končno se nam to tudi izplača, zanimanja za naše zmogljivosti je veliko, zanje se zanima zlasti Atlas iz
Dubrovnika, ki vodi k nam samo tujce, pa italijanske agencije. Glede na vse napovedi, bi lahko dejal, da nas za goste ne bi smelo biti strah,« je povedal Jože Poček.
Kar je vidno na prvi pogled, pa še ni vse, kar v tem hotelu premorejo. V kleteh je spravljenega še veliko izvirnega pohištva, ki bo nekoč še zapolnilo grajske sobane in apartmaje. V okolici razpolaga hotel s prek 70 hektari zemljišč, kjer gostje lahko jahajo konje ali se sprehajajo. Da bi vse to bilo dostopno tudi gostom iz Term, bodo do Mokric vozili celo avtobusi.
Vsega tega pa v Termah ne bi naredili, če bi ne bilo razumevanja tudi v sozdu Emona, v delovni organizaciji Emona Hgteli in v LB Temeljni posavski banki Krško, ki je prispevala ugodna posojila. Pohvaliti pa velja tudi izvajalce, brežiško komunalno podjetje in obrtnike obrtnih zadrug Resa iz Krškega in Griča iz Brežic. Projekte za vse skupaj pa je izdelal Savaprojekt iz Krškega.
MIKLIČ ZMAGAL ŽE DRUGIČ
STUDENEC — Na rallyju Impoljca — Studenec prejšnjo soboto je prehodni pokal že drugo leto osvojil Anton Miklič z Loga. Za 2. mesto si je pokal organizatorja AMD Sevnica priboril Drago Dolinšek (ŠKD Florjanska Sevnica), za 3. mesto Silvo Janc (Studenec) in edina ženska med 20 tekmovalci, Marinka Kolman iz Sevnice. Rally s spretnostno vožnjo in teoretičnim preizkusom znanja je na Studenec privabil precej mladine, ki je lahko preizkusila dva nova gokarta AMD Sevnica in enega, kJgaje dal na voljo domačin Jože Žibert, bivši državni prvak v speedwayu.
KAM S SMETMI?
SEVNICA — Sevniška Komunala vozi komunalne odpadke na sanitarno deponijo v Krško. To je po mnenju strokovnjakov bistveno cenejša inačica, kot pa, da bi zgradili v sevniški občini lastno odlagališče. Krčani zahtevajo sovlaganje Sev-ničanov za razširitev smetišča v Krškem, če seveda hočejo še naprej voziti smeti v mesto jugoslovanskega jedrskega prvenca.
Poveljnik zapustil gasilce
Odnose v krški poklicni gasilski enoti so skalile zam-rznjene plače — O novi organiziranosti skupščina
KRŠKO — Požar v poklicni gasilski enoti v Krškem je pogašen, toda s pogorišča se še suka dim, nevarnost, da spet izbruhne pa še ni povsem odpravljena. Dosedanji poveljnik poklicne gasilske enote Franc Černelič je že zapustil delovni kolektiv, zdaj je povsem vseeno, ali se je za ta korak odločil zaradi podpisov, ki sojih proti njemu zbrali delavci v enoti, ali pa je sam sprevidel, da bo tako najbolje. Dejstvo je, da odnosi v tem delovnem kolektivu še niso povsem razčiščeni, vprašanje pa je tudi, ali bodo, ko bodo začeli gasilci poslovati kot samostojna delovna organizacija.
Zakaj je prišlo do sporov med gasilci na eni in med njihovim poveljnikom na drugi strani, smo že poročali. Za osvežitev spomina pa naj pove mo, da so se prepiri začeli zaradi osebnih dohodkov. V poklicni gasilski enoti, kije delovala v okviru samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost,osebnih dohodkov niso mogli povečati tako kot v združenem delu, ker jim je to preprečil intervencijski zakon. Vendarpa toni bil edini povod. Kasneje je bilo moč izvedeti, da bi si gasilci poleg štiridesetih točk, ki sojih po analitični oceni delovnih mest dobivali za nočno delo, dobili še enkrat toliko. Tak dogovor je bil sprejet v okviru branžnega sporazuma za komunalno dejavnost že lani, zanj pa so v poklicni gasilski enoti v Krškem izvedeli šele letos aprila skoraj eno leto po sprejetju dogovora. Dopolnilo branžnega sporazuma je sicer v Krško prispelo, toda Franc Černelič gaje preprosto spravil v predal, ker je pač imel tak način dela, da je vse niti najraje držal v svojih rokah. Vendar je potrebno za objektivno oceno njegovega delovanja in vodenja dodati še to, da se jeenota pod njegovim vodstvom močno okrepila z opremo. da je bila enota duša gasilskega delovanja v občini, daje pod njenim okriljem potekala vrsta tečajev itd. Očitno pa je poveljnik Černelič pri vsem tem pozabljal tudi na poslovno funkcijo, saj so gasilci zaračunavali svoje storitve po cenah, ki bi se jim drugod le pomilovalno nasmehnili.
Kako rešiti zagato? Obstaja več predlogov, med njimi tudi ta, da bi poklicna gasilska enota delovala v okrilju enega izmed soustanoviteljev, JE Krško ali Tovarne celuloze in papirja. Obstaja pa tudi predlog, da bi gasilci delovali kot samostojna delovna organizacija.
Tako sedanji v.d. poveljnika Bogdan Lubšina kot tudi računovodkinja Polona Kozole dvomita, da bi bili z novo organiziranostjo odpravljeni vsi problemi. Kakorkoli že, 17. julija se bo v Krškem sestala skupščina samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost in odločila, kako bodo reševali probleme krških poklicnih gasilcev. Če se bodo odločili za samostojno delovno organizacijo, potem naj bi tako začeli delovati že z novim letom.
J. SIMČIČ
CESTA POD BOHORJEM — Vaščani Mrzle planine in Pokojnika si kar niso mogli predstavljati, da jih bo zdolino kmalu povezala asfaltna cesta. In vendar so skromni Kozjanci, ki žive pod obronki Bohorja, prejšnji teden le dočakali 2 km asfaltne »preproge« na cesti, ki bo delavcem in šolaijem teh nerazvitih krajev olajšala življenje. Cesto so pomagali posodabljati tudi sami, največja pa je bila pomoč republiške solidarnosti za odpravo elementarnih nesreč, sevniške komunalne skupnosti in delavcev novomeškega Cestnega podjetja. Na sliki: predsednica sevniškega izvršnega sveta Marija Jazbec med pogovorom s cestarji in vaščani ob zaključnih delih pri Pokojniku. (Foto: P. Perc)
Nova podoba mestnega središča
V Krškem so že začeli s prenovo starega mestnega jedra — Gradijo stanovanja in nove lokale — Dela bodo končana do novembra letos
KRŠKO — Krški občinski možje so ponovno oživitev starega mestnega jedra v Krškem načrtovali že več let, pravi trenutek za uresničitev teh načrtov pa je nastopil šele sedaj. In kljub težkim časom, povsem nenaklonjenim negospodarskim naložbam, so se dela začela v aprilu tega leta. Cilj prenove starega mestnega jedra pa je en sam: da se življenje spet vrne v središče, saj sedaj živi v tem delu mesta le 500 prebivalcev, v načrtih pa stoji, da bi jih lahko živelo 2000.
»Ta del mesta mora spet zaživeti v vseh svojih funkcijah. Bivalni, poslovni, trgovski, tudi za servisno dejavnost bo prostor v njem, industrija pa se bo morala izseliti. Seveda selitve industrije ne moremo opraviti čez noč, to bo trajalo pet ali sedem let,« je dejal Igor Dobrovnik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Krško na enem od razgovorov za naš časnih. •
Krčani so se medtem že lahko prepričali, da so v ožjem mestnem središču Krškega, v Dalmatinovi ulici do tal porušili tri hiše in eno do prve etaže, med njimi tudi nekdanji dom' TVD Partizan. Kmalu potem ko so gradbinci hiše porušili, so se začela prava gradbena dela, kijih opravlja Pionir tozd Krško. Zdaj se že kažejo obrisi bodoče stanovanjsko-poslov-ne stavbe.
Vodja gradbišča v Krškem Franc
Slemenšek je povedal, da bo v novi stavbi 30 stanovanj, kijih Pionir gradi za trg. Po vsej verjetnosti jih bo odkupila krška stanovanjska skupnost. V stavbi bodo tudi štirje trgovski lokali, dva večja z okoli 200 kvadratnih metrov površine in dva manjša z nekaj več kot 100 kvadratnimi metri površin. Tudi za lokale že imajo kupce, čeprav v tem času še ni mogoče reči, da so prodajalci in kupci že udarili v roke. Za lokale se že zanimajo Lesnina, Veletekstil in Elkroj, v njih pa naj bi prodajali tekstil, konfekcijo in pohištvo ter notranjo opremo. Sicer pa bo imel končno besedo pri izbiri kupcev krški izvršni svet, ki bo stremel za tem, da bi lokale kupile trgovske organizacije, kakršne Krško potrebuje. Nasploh se v Pionirju pohvalijo, da z izvršnim svetom, skladom stavbnih zemljišč in drugimi dobro sodeluje.
»Predvidevamo, da bomo objekte dogradili do letošnjega novembra, v tem letu pa jih nameravamo tudi prodati. Cena objekta je po projektu okoli 1,7 milijarde dinarjev, končna pa bo najbrž še enkrai višja. Reči pa moram, da dela na tem objektu niso povsem preprosta, saj smo morali ustreči zahtevam novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dele tukajšnjih stavb smo morali ohraniti, tako da
pri tem tesno sodelujemo z ljubljanskim Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij. Ohranili pa bomo tudi zunanje pritikline, kot so portali, vrata ipd. Sedaj dela tu Sodelavcev, kasneje, ko pridejo še obrtniki, pa jih bo 150 in več,« je povedal Franc Selmenšek.
Koga naj sedaj boli glava?
Otroški vrtec bo tudi z novimi prostori še premajhen za vse potrebe
RIBNICA — Čeprav so v ribnici računali, da bodo z dograditvijo tretje faze vzgojno-varstvenega zavoda »Majde Sile« za dalj časa rešili vprašanje otroškega varstva, je očitno, da se bodo težave nadaljevale tudi jeseni, ko bodo odprli nov prizidek, v katerem bo prostora za 6 oddelkov in 144 malčkov.
Jeseni bo skupna zmogljivost ribniškega otroškega vrtca znašala 18 oddelkov za 400 otrok. Vendar pa v vrtcu trenutno ne morejosprejeti niti enega otroka izpod 1 leta starosti.
Sicer pa v tem trenutku gradnja poteka po načrtu in so vsa gradbena dela v vrednosti 180 milijonov dinarjev tudi že plačana. Težave bodo nastopile, ko bodo kupovali opremo in urejevali notranjost novih prostorov. Gradbeni odbor se sicer trudi, da bi zbral denar, vendar je zaradi intervencijskih zakonov skoraj nemočen, dejstvo pa je tudi, da sedaj prihaja zadnji denar iz samoprispevka, ki so ga v Ribnici uvedli že leta 1983. Prav tako negotov je tudi dotok denarja po posebnem sporazumu, ki ga v višini dveh odstotkov dohodka zbirajo delovne organizacije.
Planiranje, ki je očitno premalo upoštevalo dolgoročne potrebe po otroškem varstvu, sedaj povzroča precej glavobola. Vendar pa vse skupaj ne bi smelo biti samo problem vzgojno-varstvenega zavoda, ampak širše družbenopolitične skupnosti. V vrtcu se namreč srečujejo še z drugimi težavami. Zmogljivosti kuhinje v vrtcu so premajhne za vse potrebe, kar je vidno tudi iz normativov Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva iz Ljubljane in Zavoda za socialno medicino in higieno. Z adaptacijo bi bile zmogljivosti komaj zadostne za vrtec, med abonenti te kuhinje pa so tudi učenci OŠ dr. Franceta Prešerna, učenci celodnevne šole, podružnične šole iz Dolenje vasi. Skratka, ko bo končana tretja faza vrtca, bi morali v kuhinji pripraviti 2.500 obrokov na dan, v vrtcu pa se sprašujejo, kako in kje.
M. GLAVONJIČ
40 LET LOVSKE DRUŽINE MOKRONOG
MOKRONOG — Lovska družina Mokronog praznuje 40 let uspešnega delovanja. Jubilej bodo obeležili tudi z lovsko veselico, ki bo v soboto, 18. julija, ob 20. uri na mokronoškem gradu. V kulturnem sporedu bodo sodelovali tudi rogisti iz Dobrne. Za zabavo bo poskrbel Vinko Šimek-Šraufciger, za ples ansambel Cmok, ne bo manjkalo lovskih specialitet in dobre kapljice, zagotavljajo. Obeta se še bogat srečelov.
Prožni do izzivov trga
Sevniški Beton ima dovolj dela v Posavju, gradi pa tudi na Hrvaškem — Nezadovoljni so s plačami
PRIMOZICEVA
DIREKTORICA
TEMENICE
TREBNJE — Sekretarka občinskega komiteja za občo upravo in družbene dejavnosti Francka Primožič je postala direktorica Labodove temeljne organizacije Temenica v Trebnjem. Dosedanjo funkcijo v občinski upravi bo opravljala do začetka oktobra letos.
OŽIVLJANJE MESTNEGA JEDRA — V ožjem mestnem središču Krškega že raste nova stanovanjsko poslovna stavba. V Pionirju pravijo, dajo bodo dokončali do letošnjega novembra.
SEVNICA — »Tam, kjer je več tozdov v eni občini, se verjetno da kaj racionalizirati. Zdi pa se mi, da je pomembnejša tehnična in tehnološka priprava gradbeništva za hitro prilagoditev trgu. Nič ne bi dosegli, če bi tozde ukinili, organizacija pa bi ostala ista,« pravi direktor sevniškega tozda Gradbeništvo Karel Makari ob predvideni reorganizaciji SGD Beton.
Po njegovem bi morali ojačati tozd Inženiring, ki naj bi bil za tozde Betona največjega pomena. Vsak objekt je namreč zaključena tehnološka enota, ne glede na to, ali ga gradijo v Domžalah ali v Sevnici, ohraniti pa je treba čim večjo prožnost, prilagodljivost.
Tako kot to velja za večino gradbincev pri nas, se tudi v sevniškem tozdu Betona zadnje čase ne morejo več pohvaliti z dobrimi poslovnimi rezultati. »Še lani smo vse objekte gradili po fiksnih cenah in spoštovali vse pogodbe, ki smo jih podpisali. Kljub avansom pa lani obresti niso več pokrivale inflacije. Tudi v letošnjem prvem trimesečju ne bi imeli izgube po starem obračunskem sistemu. Gradbinci se lahko prebijemo samo s ceno in kvaliteto. Zdaj je konkurenca zelo huda, saj se tudi velika podjetja ne branijo več del, ob katerih bi se pred leti samo zmrdnili. Če pa je že kakovost del sporna, trdim, da je to največ zaradi slabih materialov,« pravi Makari.
V sevniškem Betonu ima 170 delavcev dosti dela na objektu v Posavju in v Zaboku na Hrvaškem. K izb-
oljšanju življenjskih razmer delavcev, pretežno iz drugih republik, naj bi pripomogel objekt »mala stanovanja« na Planinski cesti, kjer bodo imeli na voljo 110 postelj. Delavci, ki so doslej živeli tudi v barakah v drevoredu ob Savi, ne morejo biti zadovoljni s plačami, s povpre-
isn • » si	i *
Karel Makari: »Pri sklepanju pogodb smo zdaj bolj previdni. Prej smo šli na besedo, zdaj hočemo vse črno na belem!«
čnim osebnim dohodkom prvega četrtletja, s 121.797 dinarjev, pa še težje shajajo drugi delavci. V delovni organizaciji je OD sevniških gradbincev najnižji, res pa je, da imajo v drugih tozdih Betona višjo kvalifikacijsko sestavo.
P. PERC
kultura
in
izobra-
ževanje
Dom vseh samorastnikov
To je postalo Trebnje s svojimi tabori—Zoran Kržišnik _______predlagan	za	plaketo	občine	Trebnje
Pogubni zakoni pred ustavnim sodiščem
Ustavni spor sprožila republiška kulturna skupnost
Kulturna skupnost Slovenije je v hudi denarni stiski. Za financiranje nacionalnega programa in dejavnosti skupnega pomena ji manjka več milijard dinarjev, seveda novih. Tolikšnega primanjkljaja ni imela še nikoli.
Ugotavljajo, da je za stanje, posledica katerega je lahko samo infarkt, popolnoma omrtvičenje kulture, kriva zvezna vlada. Vsilila je zakone, ki so kulturo pahnili v malone katastrofalne omejitve.
To pa se je zgodilo samo nekaj mesecev potem, ko je za kulturo v Sloveniji že kazalo, da si bo opomogla. »Izboljševalne« sklepe in stališča so namreč po vrsti sprejeli najvišji oblastni in družbenopolitični organi v republiki.
Nekaj upanja, da do infarkta morebiti le ne bo prišlo, pomeni nedavni korak republiške kulturne skupnosti. Ta skupnost je namreč nedavno sprožila ustavni spor. s katerim spodbija določila zanjo pogubnih zveznih zakonov.
Ali bo kaj dosegla v tem sporu ali ne, je seveda vprašanje časa, bržkone pa tudi modrosti sodnikov ustavnega sodišča. Zavedajo pa se, daje od te razsodbe tudi odvisno, kako bo s kulturo in financiranjem v prihodnje. Če kulturna skupnost pravde ne dobi, bo to pomenilo, da ostane vse pri zdaj izkazanem primanjkljaju in da bo to stanje podlaga za plan leta 1988. O tem, kaj bi to pomenilo, pa si ta hip ne upa nihče misliti.
Medtem vztrajno iščejo še druge rešitve. Predlagali so. naj zagatno situacijo pretreseta republiška konferenca SZDL in predsedstvo SRS. Nemudoma je treba razrešiti problem, ki je z omejitvenimi zakoni še posebej izbil na površje. Toje problem, kako in s čim financirati Muzej ljudske revolucije Slovenije in mariborsko gledališče, ki imata med letošnjimi naložbami prednost. Denarja za tovrstne investicije pa hudo okleščeni program republiške kulturne skupnosti nima.
I.	Z.
TREBNJE — Dolgoletni ravnatelj Moderne galerije in generalni sekretar mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani Zoran Kržišnik je eden naših najuglednejših likovnih strokovnjakov. Od samega začetka tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem je kot predsednik umetniškega sveta tabora veliko pripomogel k uveljavitvi tabora doma in po svetu. Za posamezne razstave in salone likovnih samorastnikov Jugoslavije je pisal tudi eseje. Vedno je kot edino merilo upošteval visoko kakovost in izvirnost. Tudi takrat, ko je umetniški svet izbiral umetnike za sodelovanje na taborskih srečanjih in samostojnih razstavah. Ob tem je opravil tudi pomembno mentorsko delo. Za izjemno delo, ki ga je opravil, se je odrekel slehernemu honorarju in tudi s tem izpričal iskreno pripadnost tabora in kulturnemu razvoju občine Trebnje. Zaradi vsega tega predsedstvi OK SZDL in skupščine tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem predlagata, da letos občinska skupščina podeli Križišniku plaketo občine Trebnje.
Tudi ob jubilejnem, 20. tabo ruje Zoran Kržišnik menil, da ne gre razpravljati o estetsko-kritiških prvinah umetnosti, ki jo sicer označujemo doma kot samorastniško, svet pa jo pozna
V Kostelu oživlja kulturno delo
Folkloristi bodo oblečeni v pristno kostelsko nošo
KOSTEL — V tem malem kraju, pol ure hoda oddaljenem od divjih brežin Kolpe, bi človek pričakoval vse kaj drugega kot kulturno življenje, in vendar se prav to zadnje čase načrtno razvija. V okviru kulturnega društva,kiso ga osnovali pred tremi leti, delujejo folklorna, gledališka in tamburaška skupina, Kostel pa premore tudi svoj pevski zbor »Kolpa«. Čeprav je društvo mlado, je o njem čedalje več slišati, saj člani razmeroma veliko nastopajo. V goste so povabili srednješolsko dramsko skupino iz Kočevja in člane kulturnega društva iz Delnic, sodelujejo pa tudi z zamejskim društvom »Fran Venturini« iz Doline pri Trstu, s katero je kočevska občina pobratena. Načrte za letos vztrajno uresničujejo. Člane folklorne skupine bodo oblekli v svojevrstno kostelsko narodno nošo. Oblačila izdelujejo po nasvetih etnologinje dr. Marije Makarovič, kije kostelsko nošo in običaje strokovno raziskala.
BOSTANJCANI
UPRIZORILI
»VZORNEGA SOPROGA«
BOŠTANJ — Gledališka skupina boštanjskega kulturno-umetniškega društva »Anton Umek — Okiški« je prejšnjo soboto prijetno presenetila domače občinstvo. Precej pomlajena skupina je v dobro zasedeni dvorani Partizana uprizorila srednjeveško farso Jeana Variota »Vzorni soprog«. Delo je režirala Jožica Levstik, ki ji je uspelo dobro razdeliti vloge 10-članskemu ansamblu, kar velja seveda tudi za izbor nosilne vloge vzornega soproga. To je prepričljivo odigral Rudi Jonozovič. Boštanjski gledališčniki bodo s predstavo jeseni gostovali v večjih krajih sevniške občine in morda tudi v sosednjih občinah.
Metropol spet atelje
V tem novomeškem hotelu potekajo likovne šole
NOVO MESTO — Združenje likovnih skupin Slovenije je tudi letos priredilo v Novem mestu nadaljevalno izobraževalno likovno kolonijo, tako imenovano likovno delavnico. Ta je potekala v hotelu Metropol od 3. do 13. julija.
V delavnico so povabili dvanajst likovnikov, ki jim slikanje ni samo konjiček, pač pa se resno in odgovorno ukvarjajo s to dejavnostjo. Pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Toneta Račkija so se ukvarjali v glavnem s figuro (študijsko risbo, hitrim risanjem, barvnimi kompozicijami, kolaži) in pri tem poglabljali lasten likovni izraz.
V Metropolu, kije postal nekakšno likovno središče Združenja likovnih skupin Slovenije, seje medtem začela poletna likovna šola za začetnike. Pod vodstvom mentorja akademskega slikarja Igorja Kregarja pridobivajo znanje udeleženci pretežno iz dolenjskih občin. Zaradi velikega zanimanja likovnikov iz drugih območij Slovenije bo v Metropolu še ena poletna likovna šola. Pripravili jo bodo od 21. do 30.
avgusta, potekala pa bo pod mentorskim vodstvom akademske kiparke Dube Sambolec.
V likovnih šolah in delavnicah udeleženci ne ustvarjajo del za morebitne kasnejše razstave. Namen tovrstnih kolonij je predvsem v tem, da udeleženci spoznajo postopke pri delu, se učijo in izpopolnjujejo. Za to pa potrebujejo le cenejše slikarske materiale, kot so tuš, oglje, svinčnik ter akvarelne, tempera in zidne barve. Barve za delo v likovnih šolah in delavnici sta letos oskrbela Aero in Jub.
V Žalcu tabor za godbenike
Prvič seminar za bobnarje in druge tolkalce
KMALU PULJSKI
FESTIVAL
PULJ — Žirija letošnjega festivala
domačega igranega filma si je že ogledala vseh osemnajst prijavljenih filmov. Za prikazovanje v uradni selekciji v puljski areni je izbrala 15 filmov, v informativnem programu pa bodo zavrteli tri. med temi tudi slovenski film Heretik v režiji Andreja Stojana. Puljski festival bo v drugi polovici julija.
ŽALEC — Združenje pihalnih orkestrov Slovenije bo v tem kraju pripravilo od 24. do 29. avgusta že 9. godbeniški tabor. Tabor kot ustaljena oblika izobraževanja bo tokrat obsegal štiri programe. Zvrstili se bodo trije seminarji, četrti program pa bodo letne vaje Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra. Od seminarjev bo prav gotovo najpomembnejši začetni in nadaljevalni seminar za dirigente pihalnih orkestrov. Seminar instrumentalne igre bo za mlade člane pihalnih orkestrov, stare od 15 do 25 let, ki so končali vsaj štiri letnike nižje glasbene šole ali pa so si ustrezno znanje pridobili na drug način. Nanovo bo seminar za tolkalce, bobnarje in druge, na katerem bodo udeleženci pridobili osnovno znanje ali pa se še izpopolnili v tehniki igre tolkal.
in sprejema kot naivo. Pa vendarle v svojem zanimivem prispevku na zboru samorastnikov, častnega odbora in organizatorjev ni mogel mimo osnovnih elementov, s katerimi se je naiva tako močno uveljavila doma in v svetu.
Za trebanjska likovna srečanja je dejal, da niso zrasla sama od sebe kot lilija na polju in da pomenijo velik organizacijski dosežek ter pomembno kulturno dejanje v slovenskem, jugoslovanskem in ostalem likovnem svetu. Skupaj s stalno zbirko zgovorno potrjujejo uspeh ustvarjalcev, skupine zgledno sposobnih in predanih in delovnih ljudi, kulturnih delavcev in gospodarstvenikov, ki imajo voljo in vizijo. Govorijo pa tudi še o eni značilnosti vseh samorastnikov: opluralizmu hotenj, ki jih ni mogoče spraviti na skupni imenovalec. Gotovo pa je za samorastnike, ki
Zoran Kržišnik
so se udeleževali trebanjskih srečanj, dragocen občutek, da najdejo v Trebnjem skupni dom, prostor, kjer lahko pokažejo in preverijo svoje dosežke.
P. P.
Posavci bi radi peli z Zasavci
Poslej medobmočna revija?
POSAVJE — Posavska pevska zveza, ki združuje 34 zborov (po 7 iz krške in sevniške občine ter 20 iz brežiške), bi rada sodelovalas tovrstnimi organizacijami v sosednjih regijah. V sezoni 1987/88 bodo poskušali navezati stike z Zasavsko pevsko zvezo in če bo šlo vse po sreči, skupaj z njo pripraviti medobmočno pevsko revijo. Menijo, da bi s tako po vezavo zapolnili vrzel, ki nastaja med območnimi pevskimi revijami in tekmovalno zborovsko revijo, znano kot Naša pesem v Mariboru. Posavci pa bi radi tudi kakovostno napredovali, tako da bi pripravljeni dočakali leto 1989, ko naj bi v Sloveniji prvikrat organizirali republiško revijo pevskih zborov.
KIPI IZ PORCELANA IN EMAJLA
KOČEVJE — V Likovnem salonu Kočevje bo še do konca prihodnjega tedna oziroma do 26. julija na ogled razstava skulptur iz porcelana in emajla mlade akademske kiparke Alenke Viceljo iz Ljubljane. Na otvoritvi pred štirinajstimi dnevi je sodeloval glasbenik Lado Jakša. Hkrati so predstavili tudi videoprojekt o kiparkinem delu, ki sta ga pripravila Lado Jakša (tudi fotograf) in Tone Stojko.
FOTOGRAFSKA
RAZSTAVA
ADLEŠIČI — V tukajšnji osnovni
šoli bo od 1. do 3. avgusta na ogled razstava fotografij in fotoantike avtorja Nika Mušiča, belokranjskega rojaka. Mušič ima naziv moster fotografije, je pa tudi kandidat za mojstra umetniške fotografije. Od leta 1950 je član foto-kino kluba »Tine Rožanc« v Ljubljani. S fotografijami sodeluje na razstavah doma in v tujini in je do zdaj prejel že več priznanj.
BARKOVLJANI PELI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Minulosobotoje v tukajšnjem Domu kulture gostoval mešani pevski zbor iz Barkovelj pri Trstu. Zbor. ki ga sestavljajo mladi pevci in pevke, je letošnjo pomlad praznoval 5-letnico ustanovitve. Skupaj z društvom, v okviru katerega deluje, pomaga ohranjati slovensko besedo in kulturo v tem delu Italije.
RAZSTAVA INTARZIJ V DOLENJSKI GALERIJI
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bodo drevi ob 19. uri odprli pregledno razstavo del novomeškega intarzista Cirila Podbevška, likovnika, ki je že pred leti napolnil osemdeset let življenja. Na ogled bodo nenavadne »slike«, sestavljene iz lesenih ploščic, od katerih je vsaka obdržala svojo naravno barvo. Podbevšek je svoje intarzije v Novem mestu že razstavljal, vendar pa so od takrat minila dolga leta. Zato bo tokratno srečanje z njim in njegovo ustvarjalnostjo toliko bolj zanimivo, še posebej, ker tehnike, kakršno uporablja ta likovnik, ni moč pogosto videti.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 17. VIL
18.20	— 00.00 TELETEKST
18.35 POROČILO
18.40	DOLGA BELA SLED, 11. del češkoslovaške nadaljevanke
19.10	RISANKA
19.24 IZ TV PROGRAMOV 19.26 VREME
19.30 DNEVNIK in POROČILO S SEJE CK ZKS
20.25 LULU, 3. del italijanske nada— ljevanke
21.35 ZGODOVINA IZUMOV: IZUMLJANJE SVETA, 2. del. dok. serije
22.30 DNEVNIK
22.45	POLETNA NOČ
ZVER MORA UMRETI, francoski film
Glavni motiv filma Clauda Chabr-ola je maščevanje. Brezvestni voznik do smrti povozi dečka in izgine brez sledi. Fantkov oče priseže, da se bo
maščeval. Ko tipa v se smeri, da bi odkril voznika, piše dnevnik. To mu omogoča, da »zver« nenehno ubija v svojih mislih, s tem pa se tudi v njem budi zver. Ko se zave svoje nevarnosti, ga navda občutek krivde, vendar se ne namerava odpovedati maščevanju. Pot mu pokaže naključje in svojemu cilju se z lahkoto približa. Toda razmerje v ubijalčevi družini mu preprečuje končno dejanje. Maščevanje odlaga v neskončnost, saj zanj nima več jasnega motiva.
UNIVERZIADA 87 — dnevni pregled
Košarka (M), polfinale OPOMBA: 13.00 — 16.45 Univerzia-da: tenis (če YU v finalu)
TV ZAGREB
DRUGI TV SPORED
16.55	Test — 17.10 Univerziada 87: atletika — 19.30 Dnevnik — 20.00 Univerziada 87: odbojka — 22.00
8.55	Poročila — 9.00 Dediščina za prihodnost — 9.45 Oddaja za otroke
— 10.30 Okno v svet (oddaja iz kulture) — 11.00 Biskvitki — 11.25 Stari poklici — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus — 17.10 Medvedek Uhec — 17.25 Poročila — 17.30 Kevinov svet — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10	Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Cagney in Lacey (serijski film)
— 20.55 Večer »Pri lipi« (zabavna oddaja) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kulturni magazin — 23.35 Program plus
— 01.05 Poročila
SOBOTA, 18. VIL
14.10 — 00.00 TELETEKST
14.25 POROČILA
14.30 ZNAK, ponovitev 2. dela otroške serije
15.00 ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA, 7. del dokumentarne serije
15.30 UNIVERZIADA 87: Veslanje
17.25 KRIŠTOF KOLUMB, ameriški film
19.00 KNJIGA
19.10 RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	NENADEN PREOBRAT, ameriški film Glavni inšpektor je tik pred upok-
NEDELJA, 19. VIL
9.45	— 12.55 in 14.35 — 00.00 TELETEKST
10.00 POROČILA
10.05	ŽIV ŽAV
10.55 DOLGA BELA SLED, ponovitev 11. dela
11.25 ALPSKI VEČER 87, 1. oddaja
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 POKLICI: SIN, ZA KMETA SE BOŠ ŠOLAL
12.50	POROČILA
14.50“PAGANINI, 3. del nadaljevanke
15.55 POROČILA
16.10	UNIVERZIADA 87: Atletika
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 UNIVERZIADA 87: Zaključek
22.00 POLETNA NOČ
DRUGI TV SPORED
8.30 Poročila — 8.40 Danes za jutri in igrani film — 11.40 Čas podvigov —
12.25	Zagrebški kabaret — 13.10 Oddaja iz kulture — 17.20 Test — 17.35 Moji, tvoji, najini (ameriški film) —
19.30 Dnevnik — 20.00 Zeppelin (angleški film) — 21.40 Rezerviran čas
PONEDELJEK, 20. VIL
17.55 — 00.00 TELETEKST
18.10 ŠOLA TENISA, 5. oddaja
18.30 POROČILA
18.35	RADOVEDNI TAČEK
18.50 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
18.55 SEDEM STOPNIC DO GLASBE
19.10 RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00	ČIGAV OTROK, 3. del avstralske nadaljevanke	l\
20.50 OMIZJE: ZASEBNO ZDRAVSTVO, DA ALI NE
22.30 POROČILA
22.45	POLETNA NOČ
TOREK, 21. VIL
18.20 — 00.00 TELETEKST
18.35	POROČILA
18.40	ZNAK
19.10 RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	G. Verdi: FALSTAFF, opera v treh dejanjih
22.10 DNEVNIK
22.20 POLETNA NOČ ATLETIKA — SKOKOV MEMORIAL
SREDA, 22. VIL
22.00
9.45 — 12.20 in 16.25 TELETEKST
10.00 POROČILA
10.05	FESTIVAL KURIRČEK
10.20	SLOVENSKI OKTET DOMA IN PO SVETU
10.50	DRUGAČNA SNEGULJČICA, madžarski film
16.40	POROČILA
16.45 PAST, predstava lutkovnega gledališča
17.35	KDOR SE BOJI, ZBEŽI,
češkoslovaški film
19.10	RISANKA
19.24	IZ TV PROGRAMOV
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: NAŠ ČLOVEK, slovenski film
21.30 KO JE BILO NAJTEŽJI BITI ČLOVEK, dokumentarna oddaja
ojitvijo, prej bi pa rad še ujel sposobnega in inteligentnega tatu draguljev. Tat je velik ženskar, zato mu inšpektor podtakne lepotico, ki jo, prav tako tatico draguljev, inšpektor nesramno izsiljuje. Vendar se lepotica zaljubi v tata.
22.05	DNEVNIK
22.20	POLETNA NOČ KIR ROYAL, ameriška nanizanka
glasba — 17.45 Sedem TVdni — 18.30 Univerziada: košarka — 20.00 Univerziada: nogomet — 21.30 Rezerviran čas — 21.55 Univerziada: vaterpolo —
23.00	Univerziada: dnevni pregled
TV ZAGREB
DRUGI TV SPORED
13.05 Test — 13.20 Jugoslavija, dober dan — 13.50 Metuljev oblak (mladinski film) — 15.10 Razigrana mladost — 16.10 Dallas — 17.00 Poročila —
17.05 TV koledar — 17.15 Narodna
9.00 Poletno dopoldne — 11.30 Program plus — 13.20 Jugoslavija, dober dan — 13.50 Metuljev oblak — 15.10 Razigrana mladost — 16.10 Dallas —
17.00 Poročila — 17.05 TV koledar—
17.15	Narodna glasba — 17.45 Sedem TV dni — 18.30 »Švenk« — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ugrabitev letala (ameriški film) — 21.45 Dnevnik —
22.00 Netopir: Poletni čas — 00.00 Poročila
KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE p.o.
KRŠKO
Komunalno stavbeno podjetje TOZD Gradbene storitve Krško
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. obračunski tehnik za DE CESTE,
za nedoločen čas
2. 4 KV zidarji, za nedoločen čas
3. 1 cestni delavec (cestar),
za nedoločen čas
4. 1 cestni delavec pometač
(za mesto Krško), za nedoločen čas
5. 4 gradbene delavce
za določen čas (4 mesece)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
— pod 1: srednja izobrazba gradbene ali druge ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj: kot dodatno znanje se zahteva preizkus znanja o varstvu pri del u ter izpit B kategorije voznikov motornih vozil;
— pod 2: KV zidar in eno leto delovnih izkušenj, preizkus znanja o varstvu pri delu,-
— pod 3: poklicna šola cestarske smeri — KV cestar, eno leto delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu in poznavanje predpisov o cestnem prometu;
— pod 4: končana ali nedokončana osnovna šola, preizkus znanja o varstvu pri delu;
— pod 5: končana ali nedokončana osnovna šola, brez delovnih izkušenj, preizkus znanja iz varstva pri delu.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO KOSTAK Krško, CKŽ 11. Kandidate bomo o izi-
du izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
583/28
TOZD Komunalne storitve Krško
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. opravljanje geodetskih del -vodenje podzemnega katastra
— 1 delavec za nedoločen čas
2. vodja vzdrževanja komunalnih naprav
— 1 delavec za nedoločen čas
3. 2 NK delavki za delo v čistilnici
— za določen čas (3 mesece)
4. 5 NK delavcev — čistilcev
za določen čas (4 mesece) za čiščenje v NEK v kontroliranem področju.
Pogoji:
— pod 1: višja ali srednja strokovna izobrazba geodetske smeri, eno oziroma dve leti delovnih izkušenj; kot dodatno znanje se zahteva strokovni izpit, izpit iz varstva pri delu in izpit B kategorije voznikov motornih vozil;
— pod 2: srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu in izpit B kategorije voznikov motornih vozil,
— pod 3 in 4: končana ali nedokončana osnovna šola in priučitev, preizkus znanja iz varstva pri delu.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
DO KOSTAK KRŠKO, CK2 11. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
583/28
nagrada v Črnomelj
DARINKA PLUT je bila izžrebana izmed reševalcev naše male nagradne križanke. Žreb ji je dodelil knjigo Branka Vrhovca V pakistanskih zaporih, kije izšla letos pri založbi Borec. V nji je mladi svetovni popotnik opisal svoje zgode in nezgode z zadnjega popotovanja med mudžahedini in bivanje v pakistanskih zaporih, kjer je bil zaprt kot vohun. Tokratna nagrada ima še eno dodatno vrednost — v knjigi je avtorjev podpis.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje 27. julija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 28.
PRGJŠČE
misLi
Ukazovanje je najlažja oblika vladanja, a tudi najmanj humana, socialna, duhovna in najmanj ustvarjalna.
R. OOSJA
Trenutek je dolg, leta so kratka.
V. ZUPAN
Resnico lahko dosežejo matematiki, kemiki, filozofi, v življenju pa je ni.
E. SABATO
PAJt 128
NAGRADNA KRIŽANKA
Ali komarji prenašajo aids?
Odkritje, da so v komarjevem trebuhu našli vsrkani virus aidsa, je razburilo strokovnjake — Nevarnost?
					 SUMEVEC	~1 ZDRAVLJE- NJA BOLEZNI	SPECIALIST ZA UROLOGIJO		 MESTO V MAKEDONIJI		 CELJSKA TOVARNA		 SUKANEC	—n TEDENSKA TRIBUNA	ZELO DOLGA JAMA	PRIVRŽENEC AGAU-TARIZMA	SESTAVIL J. UDIR
A š				►									VZHOD
4/				FRANCOSKA BAROČNA VRTNA UTICA									
1				AVTOMAT						ETIOPSKI KNEZ/ JAREC			
u				KRILO RIM. LEGIJE/ LIČILO				NEUREJENA SKUPINA	MOR. OŽINA MED BALTIŠKIM IN S. MORJEM				
				F									STRJENA KRINARANI
DL	OKU. ZA ZAH00/ SIDRO		MIGLJAJ/ FRANC. REKA				VZDEVEK IGRALCA POLICA				TONE KOZLEVČAR/ KRATKA MOŠKA . SUKNJA .		
ALKALIJ- SKA KOVINA						MUSLIM. SODNIK	IZDELO- VALEC OPEKE						
MAJHNA LEMA							ZAKRAMENT VKAT. CERKVI/ VODNA ZlVAL						
OZEK PAS					ST. GR. PESNIK/ AVT. OZN. NOVEGA SADA					ZVER/ AVT. OZN. TORINA			
NAVADNO OSTEKLJE-NA LOPA OB HlSl								PISMENO POTRDILO					
DOMAČE SUKNO				SIKAJOČ GLAS				DL	MARIBORSKA PEVKA I0NDINA)				
Boj s pernatimi požeruhi
Nad škorce s puškami, dinamitom, pastmi, strupi in mrežami — Škoda namesto koristi — Raznašajo tudi bolezni, nevarne živini in ljudem
Medtem ko na enem koncu sveta bijejo bitko, da bi ohranili pri življenju nekatere ptičje vrste, pa na drugem ne vedo, kako bi se rešili nadležnosti in vsesplošnega razcveta nekaterih očitno bolj prilagodljivih ptic. V zahodni Avstraliji uprizarjajo prave pokole škorcev, ki so se preveč razmnožili. Lotevajo se jih s pastmi, mrežami, razstrelivom, strupom in puškami. Zveza za zaščito kmetijstva v zahodni Avstraliji je naročnik iztrebljanja. Odgovorni niso hoteli čakati, da bi jih doletela usoda nekaterih drugih avstralskih pokrajin, kjer so se škorci namnožili prek vseh meja, temveč so se nadloge lotili, še preden se je lahko preveč razširila.
Škorci v Avstraliji niso pravi domačini. Njihova prava domovina je Evropa in Azija, človek pa gaje naselil tudi na Novo Zelandijo in v severno Ameriko. V Avstralijo so škorce naselili pred več kot sto leti, ker so menili, da jim bodo pomagali zatirati rastlinske škodljivce.
Znano je, da je škorec velik požeruh. Hrani se z žuželkami in drugimi manjšimi živalmi. Vendar pa se rad loti tudi posevkov, jagod in sadja. Ptica je namreč prvotno živela v gozdovih, kjer je bila nedvomno koristna in pomemben naravni sovražnik škodljivcev. V 16. in 17. stoletju pa so škorce z -umetnimi valilnicami začeli privabljati v drevorede, sadovnjake, vrtove in parke, kjer so se hitro privadili na nove razmere in seveda odkrili nove vire hrane. Škorci so ptice selivke, vendar nekatere od 110 vrst prezimujejo kar doma.
Zaradi podobnih razlogov, kot povzročajo izumiranje drugih ptic; je tudi škorec v nekaterih predelih sveta ogrožen in mu ne kaže najbolje. Predvsem ga ogroža zmanjševanje življenjskega prostora, njihovo število pa zmanjšuje tudi brezobziren lov v nekaterih deželah, kjer polove med selitvijo na desettisoče škorcev. Ponekod pa, kjer ima še dovolj življenjskega prostora, se lepo razmnožuje. So zelo družabni in se radi hranijo skupaj, skupaj iščejo hrano in gnezdijo. V velikih jatah priletijo nad sadovnjake, posevke, jagodičevje, potem pa se začne pojedina, po kateri ostane bolj malo na vejah. Na to takrat, ko so škorce naselili v Avstraliji, niso pomislili.
Ptica seje na razmere v vzhodni Avstraliji dobro privadila in se namnožila. Na zahod pa se dolgo ni preselila, ker leži vmes 'veliko puščavsko območje. Vendar ji je v zadnjih letih, kot kaže, zadišal tudi zahod in je našla poti prek puščave. Ornitologi menijo, daje premagovala velikanske razdalje s počasnim osvajanjem negostolju-
Le eros je v svoji zvijačnosti sposoben, da odmakne težo samote, pa čeprav le za kratek čas.
A. KOLLONTAI Vse revolucije so boj in delo mladih ljudi.
B. ŠTIH
bnih krajev, nekaj ptic pa je verjetno prešlo puščavske predele na vozilih, tovornjakih in vlakih.
Za kakšno nadlogo gre, pa so avstralski strokovnjaki že vedeli, še preden se je začel škorčji pohod na zahod celine. Posebna študija ki sojo opra vili, je pokazala,daškor-ci povzročajo veliko škodo in je od njih več slabega kot koristi. Uničujejo zimske posevke in sadje, posebno češnje in jagodičevje, poleg tega pa so se izkazali tudi kot hudi kradljivci, saj domači živini in perutnini požrejo pred gobcem in kljunom osmino krme.
Študija je pokazala, da zaradi
Škorci so lahko koristne živali, ker požro veliko insektov, a če se preveč namnožijo, postanejo huda nadloga. Pri nas so splošno razširjeni, a jih ni preveč. (Foto: MiM)
Smrtonosno jezero
Katastrofa se lahko ponovi — Nevarna sosednja jezera
Nyos, vulkansko jezero v Kamerunu, ima od lanskega avgusta zlovešč sloves. Strupeni plini, ki so uhajali z njegovega dna, so sejali smrt med ljudi in živali, živečimi v okolici jezera. Podatki govoreo 1700 mrtvih. Vendar pa se nevarnost še ni umaknila. Jezero ostaja smrtno nevarno in strupeno. Možnost je celo, kot so ugotovili strokovnjaki, da bo do podobnih izbruhov strupenih plinov prišlo tudi v ostalih bližnjih jezerih ekvatorialne Afrike.
Skupina geologov, kemikov, ekologov in limnologov (strokovnjaki za jezera) je tri tedne preživela na jezeru Nyos in ugotavljala, kako je prišlo do strupenega oblaka. Odkrili so, da se iz vulkanskih razpok na dnu jezera dviga ogljikov dvokis, ki se raztaplja in nabira na dnu. Zaradi naglega premešanja vodnih plasti je plin prišel v zrak in kot strupen oblak sejal smrt naokoli.
Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je na jezerskem dnu še vedno velikoog-ljikcvega dvokisa. Spodnje plasti jezerske vode vsebujejo petino ogljikovega dvokisa. Kdaj bo ponovno prišlo do nesreče, ni mogoče predvideti, a možna je vsak dan. Tako pravi limnolog George Kling. Kot rešitev predlaga odvajanje spodnje jezerske vode na vrhu, da bi se tako nevarna koncentracija plina zmanjšala in neškodljivo odstranjevala v ozračje.
svoje velike družabnosti in nagnjenja, da se družijo v velike jate, uničujejo mlado drevje. Nagnetejo se na šibke veje mladega sadnega drevja, ki se zaradi živžava zalomijo, drevo pa posuši. Škorcem v slabo se je prištelo tudi dejstvo, da prenašajo viruse nekaterih bolezni, ki ogrožajo živino in tudi ljudi.
Seveda nad pokoli škorcev niso vsi navdušeni. Varstveniki okolja opozarjajo, da so škorci v bistvu le koristne živali, pomembne za naravno ravnovesje. Zagovarjajo le zmanjševanje števila škorcev, ne pa njihovega popolnega uničenja. V Združenih državah Amerike, kjer so se škorci .tudi precej namnožili, izvajajo predvsem nadzor nad njihovim številom in poskušajo umetno vplivati na njihov razplod. Toda v zahodni Avstraliji teče boj neusmiljeno do zadnjega škorca. Nočejo jih imeti na svojem ozemlju. Vlada v ta namen daje 123.000 dolarjev vsako leto.
Zanimivo je, da so škorci v boju za obstanek na novo naseljenih ozemljih pokazali veliko ptičje pameti. Kot trdijo plačani uničevalci škorcev, ptice že od daleč prepoznajo avtomobile s katerimi se vozijo, in tudi pastem se bistro izogibajo. Uničujoča pa je njihova družabnost. Lovci ogledujejo, na katerih drevesih se pernati parlamentarci najraje zadržujejo, nato pa ta drevesa podminirajo. Ko so polna ptic, jih razstrelijo. Boj je zares neusmiljen.
Odkril napako
Isaac Newton je bil velik um in eden največjih znanstvenikov v zgodovini človeštva, vendar pa je tudi on delal napake v svojih izračunih. To je odkril 23-letni Robert Garisto, študent fizike na čikaški univerzi. Tri stoletja ni nihče opazil, da seje veliki Nevvton zmotil v izračunavanjih, na osnovi katerih je izpeljal svoje znamenite gravitacijske zakone.
Mladi študent je nekoliko temeljiteje preštudiral poglavitno Newtonovo delo Princi-pia, v katerem slavni fizik utemeljuje novo teorij o o gravitaciji kot o sili, ki obvladuje gibanje nebesnih teles. Velikost kota dveh linij med Soncem in Zemljo — na njem pa je temeljilo izračunavanje — je Newton popravil na 10,5 ločnih sekund, vendar pa je v nekaterih izračunih uporabljal 11 ločnih sekund. Ta nedoslednost in napaka sicer ni tolikšna, da bi bili zaradi nje končni rezultati napačni. Newtonova teorija zaradi njih ne pade in ne stoji. Je pa kljub vsemu le zanimivo, da je v treh stoletjih ni nihče opazil, razen bistrega študenta.
Na tujih napakah se učimo in napredujemo, bi lahko zaključili to drobno zanimivost. Garisto je namreč za svoje odkritje prejel posebno nagrado Nacionalnega častnega znanstvenega društva.
Že nekaj let se medicinski raziskovalci trudijo, da bi zanesljivo ugotovili, ali lahko nevarni virus aidsa prenašajo tudi nekateri insekti, predvsem komarji. Kot je bilo doslej ugotovljeno, se ta strašna in neozdravljiva bolezen prenaša zgolj in samo s tistimi stiki, pri katerih lahko pride do stika sperme in krvi ali krvi s krvjo, to so predvsem spolni odnosi in uporaba okužene injekcijske igle. Bolezni se je torej mogoče ogniti in se ne okužiti. Če pa bi se izkazalo, da virus prenašajo tudi komarji, potem bi se že tako nevarna zadeva katastrofalno poslabšala.
Nič čudnega ni torej, če je nedavna objava članka, v katerem je zapisano, da se aids lahko prenaša tudi s komarji, zbudila izreden odmev. Raziskovalci zasebnega raziskovalnega laboratorija Bionetics Research so ugotovili, da virus aidsa ostane v komarju dejaven tudi še po nekaj dnevih. Teoretično bi torej bilo možno, da se prenese z naslednjim pikom.
Raziskovalca Mark Whiteside in Caroline MacLeod, ki sta spodbudila omenjene raziskave, sta znana kot zagovornika teorije o prenosu virusa z žuželkami. Prenosa sicer nista neposredno dokazala, navajata pa podatke,
Zdravilo za gube
Odpravljanje gub s kolagenskimi injekcijami
Staranje se oglasi zgubami, ki postajajo vse bolj izrazite, bolj ko leta trkajo na vrata. V sodobnem razvitem svetu vlada tiranija mladostnosti in videz ni pomemben samo z estetskega vidika, zato so gube in gubice hudo nezaželjen gost. Mogočna kozmetika se trudi premagati naravo in ohraniti ljudem mladosten videz kljub njihovim letom. V ta namen so v kozmetičnih laboratorijih izumili posebne snovi, ki blaže nagubanost in jo vsaj malo preprečujejo, kozmetični kirurgi pa so odkrili tako imenovane »lifting« kozmetične operacije, pri katerih nategnejo kožo obraza in vratu.
V zadnjem času pa so v boj proti gubam poslali še novo metodo, in sicer kolagenske injekcije. Z njimi popravljajo gube in brazgotine, ki sojih pustile akne, poškodbe ali kirurški posegi. Nova metoda je učinkovita in, kar je tudi pomembno, precej cenejša od dragih kirurških nategovanj kože. Postopek s kolagenskimi injekcijami stane le tretjino cene liftinga.
Doslej so postopek opravili na več kot 300 tisoč ljudeh. Večina so to ljudje v tridesetih in štiridesetih letih, ki so v polnem delovnem zagonu in veliko dajo na svoj videz. Vendar pa tudi tovrstni popravki matere narave niso za vse čase. Kožno tkivo namreč sčasoma kolagen absorbira. Gube, ki sojih odpravili z injiciranjem kolagena, se začno ponovno pojavljati po treh letih, lahko pa tudi že prej. Postopek je seveda treba ponoviti, kar pa ni preveč zahtevno. V povprečju traja postopek od četrt do pol ure, znamenja posega, to je rahla rdečica na mestih vbrizgavanja, pa izginejo že čez dan.
Kolagen je beljakovina, ki jo kozme-tičarji poznajo in uporabljajo že nekaj časa kot sestavino pomlajevalnih in drugih krem. Naravno se nahaja v mišicah, koži in kosteh, za kozmetične namene pa ga pridobivajo z izvlečki iz živalskih tkiv. Za kolagenske injekcije pridobivajo kolagen iz kravjih kož.
Ignac Jereb: Umirajoča domačija
ki posredno potrjujejo pravilnost njune teorije.
Poljedelsko območje Bell Glade na Floridi ima daleč največjo stopnjo obolelih za aidsom v ZDA, in sicer 375 primerov na 100 tisoč ljudi. Več kot polovica obolelih ne pripada nobeni od rizičnih skupin. In ker je na območju precej komarjev, naj bi bili pravi ti raz-našalci nevarnega virusa ali vsaj kakega drugega m '.:roorganizma, ki prebudi speči virus aidsa.
Ogromna večina strokovnjakov seveda zavrača to teroijo. Močna razširjenost aidsa na omenjenem območju ZDA naj bi bila posledica zelo svobodnih spolnih odnosov in uporabe nesterilnih injekcij pri jemanju mamil, ne pa komarjevih pikov. Tudi naj novejši poskusi v Bionetics Research niso potrdili toerije, saj so pokazali le to, da se virus lahko nahaja tudi v krvi v komarjevem trebuhu. Za potrditev prenosa virusa s komarji in drugimi žuželkami, pa bi morali dokazati, da se virus lahko nahaja tudi v komarjevi slini. Tega pa ni še nihče dokazal.
MiM
(Vir: Time, Newsweek)
Kjer je preveč prelepih sanj, preveč je tudi zlih spoznanj.
J. ŠMIT
Zgodovinski dokument! iz kateregakoli obdobja zgodovine kakega naroda so njegova neodtujljiva dediščina.
S HRIBAR
V spolnosti se duše slačijo do kraja.
M. ROŽANC
NLP še letijo
Neznani leteči predmeti
so še prisotni v svetu
Proti koncu prejšnjega meseca je ameriški podjetnik K. Arnold na večernem nebu zagledal devet lesketajočih se predmetov, ki so prečkali nebo in izginili za obzorjem. Svetleči se predmeti niso bili ne letala ne skupina satelitov in ne metereološki baloni, marveč razvpiti NLP. Da, neznani leteči predmeti še letajo in še burijo domišljijo, čeprav že dolgo niso več senzacija.
Od izbruha prikazovanj NLP, najprej v zahodnem razvitem svetu, potem pa tudi drugje.jeminilo že štirideset let, a kaže, da skrivnostnih pojavov še ni konec. Še se pojavljajo na nebu, kot priča nedavni primer, in še izhajajo knjige, ki razglabljajo o izvoru in namenih neznanih letečih predmetov. Med njimi je tudi knjiga, Budda Hopkinsa Vsiljivci, ki je izšla nedolgo tega. V nji je avtor zbral izjave 140 ljudi, ki so v zadnjem času videli NLP. Kot je razbrati iz izjav očividcev skrivnostnih pojavov, je šlo za resnična srečanja z neznanimi letečimi predmeti in ne za privide, vidne motnje ali za zamenjavo navadnih zračnih plovil z NLP.
NLP torej še letajo, čeprav so že malo iz mode in štejejo že kar nekaj desetletij svoje prisotnosti v sodobnem svetu.
El
Osoje so ostale po Tilkinem odhodu še bolj puste kot sicer. Zamrlo je še tisto malo veselja, ki gaje na domačijo vnašala Tilka s svojo mladostjo. Na vseh koncih in krajih je bilo čutiti, da ni več mladih rok. Po njenem odhodu je zamrlo, kar je še dajalo delu v hiši, na polju in hlevu ritem in vedrino. Matevž in Polona sta iz hleva do dneva težje opravljala vsakdanja nujna dela.
Polona je v prečutih nočeh vedno pogosteje mislila na Nejca. In ko ji je uspelo zaspati, se ji je tudi v sanjah prikazoval. Vedno ga je čakala. Stala je pred hišo in zrla v dolino, na pot, na razdrapani kolovoz. Večkrat ga je tudi videla, kako prihaja.
Pojavil se je med grmovjem prav takšen, kakršen je odhajal, ko ga je videla zadnjikrat, otožen in zaskrbljen. Prihajal je naglo, a ko je prišel bližje, se je spremenil. Bil je vesel in ponosen kot nekoč, in jo je že od daleč pozdravljal in klical: »Polona!«
»Nejc! Nejc!« je od samega veselja klicala in mu odzravljala. Predramila se je od samega veselja in nemira.
A ko se je predramila, je v njo zazijala črna, moreča in samotna tema. Ko se je premaknila in je pod njo zaškripala postelja, se je ovedla, da je sama v izbi. Zakopala je obraz v blazino in zajokala.
Vse lepe sanje so izginile. Le globoke, pekoče rane so zapuščale za sabo in jo razjedale dolge nočne ure brez spanca.
V dolih nočnih urah obupa in brez spanca je precejala spomine. Na tisti deževni dan, ko sta z Nejcem tesno objeta vedrila na oddaljeni košenici pod zasilno streho na dišečem senu. Takrat se je branila Nejca, kaj če bo spodletelo in bo »ratalo«. A on se je na široko zasmejal in dejal: »Vsaj sama ne boš ostala. Imela se boš na koga opirat, če mene ne bo.«
Kako prav je imel Nejc. Ko bi se mu takrat vsa predala, ne bi zdaj na stara leta ostala sama.
Matevža so leta starosti in garanje neopazno upogibala in mu porinila palico v roko. Sprva je palico vzel v roke le tu in tam, potem se je privadil nanjo in postala mu je stalna spremljevalka.
Kdaj pa kdaj je zamišljeno postal pred hišo na robu ravnice in se zastrmel v dolino. Včasih se mu jr zazdelo, da za njim še vedno žubori veselo življenje Osoj kot nekoč. Vmes je kdaj pa kdaj celo zaslišal prešerni smeh Marjete in razposajeno kričanje otrok. A ko se je ozrl, so pred njim zazijale samotne in zapuščene Osoje. Potem se je z vso ihto pognal v delo, pa je vsak dan bolj spoznaval, da mu starost tega ne dopušča več.
Neko dopoldne je obsedel na klopi pred hišo. Trudil in trudil se je vstati, pa ni šlo in ni šlo.
Polona ga je dolgo skrivaje opazovala, potem pa je stopila k njemu in prisedla. Potrepljala ga je po kolenih. »Matevž,
treba se bo odločiti, kako bo z nama, ko sva ostala sama in obnemogla na tem velikem gruntu!«
»Se bo že uredilo tako, da bo prav!« je pomarnal Matevž.
»Se bo že uredilo, se bo že uredilo! Tako govoriš že ves čas, odkar je odšla Tilka na Gorenjsko, ukrenil pa nisi nič! Tre-ba se bo odločiti!«
»Seveda se bo treba odločiti!« je stisnil skozi zobe Matevž.
»Vidiš, da si ves polomljen, pa se še ne ganeš nikamor!«
»Polona, daj razumi me, rad bi umrl na svoji zemlji, kot je umiralo toliko naših rodov pred nami!«
»Tilka in Janez naju vabita, naj prideva k njima na Gorenjsko. Tudi tam je domača, slovenska zemlja!«
»Že, že, Osoje pa tam le niso...«
»Veš, Matevž, trmast pa si, trmast!«
»Taka kmetija, kot je naša, bi lahko poleg mlade družine preživela tudi dva stara človeka. Samo nobeden noče priti sem gor.«
»Na, pa sva spet tam!« obupano vzdihne Polona.
»Kje?« je začudeno pogledal Matevž.
»Le kje neki! Sem gor noče priti nobeden. Če ne boš mogel delati, tudi živeti ne boš mogel tu gori. A delati, kot sam vidiš, ne moreš več. Vsaj tista težka opravila ne.«
»Umrl bi rad na svoji zemlji,« je ponovno zastokal Matevž.
41J 11
&.st I I 1 i
Novost, ki je prinesla razočaranje
Nedeljski dirki za memorial Milana Novaka __________na rob___________
NOVO MF STO — V nedeljo je bito vse nared za vrhunsko kolesarsko predstavo. Na startu vsi. ki v jugoslovanskem kolesarstvu kaj pomenijo, na čelu z vsemi reprezentanti. dokaj kvalitetno zastopstvo iz tujine, razgibana in atraktivna proga. dobra organizacija z vsem. kar sodi zraven, učinkovita propaganda, pa vendar so gledalci ob koncu ostali razočarani, nekateri celo zbegani. Zakaj?
Za to sta dva razloga. Najprej nepričakovano slabe uvrstitve domačih reprezentantov, potem pa nenavaden. nepregleden potek tekme. Nekaj o slednjem. V želji, da bi tekmo naredili kar najbolj privlačno in hitro, so organizatorji že v pro-pozicijah predvideli nagrade, ki so bile odvisne od poprečni hitrosti tekmovalcev. Nihče ne bi ime! nič proti, če se organizator ne bi bi/ odločil še za eno novost: člane je glede na kvaliteto razdelil v tri skupine. Prva je star tata s petminutno, druga z dvominutno prednostjo pred glavnino z vsemi reprezentanti. CHjje bil seveda jasen, najboljše spodbuditi k hitremu tempu, da bi ujeli kolesarje pred seboj. Za! se ta novost ni obnesla. Ob dejstvu, da so bili hkrati na progi še mlajši in starejši mladinci, je dirka postala silnonepregledna, gledalci ob progi so zbegano opazovali pet skupin kolesarjev, ne vedoč, za koga ali kaj gre. Ta novost pa ni bila udarec te za gledalce, saj je prinesla tudi potom domače vrste. Glavnina. v kateri so bili vsi najboljši novomeški kolesarji, ni kazala prav nikakršnega zanimanja, da bi skupini pred seboj ujela: Papež. Smole in Glivar pa glavnine zaradi taktičnih nalog, ki so jih dobili od svojega trenerja, niso smeli zapustiti. Veliko vprašanje je. ali je bilo umestno vztrajati pri dogovorjeni taktiki še potem, ko sta že prva dva kroga pokazala. da se zaostanek glavnine za skupinama veča. namesto da bi bi! manjši. A prepustimo to zadevo strokovni oceni za to poklicanih v klubu. Nemara so trenerji hoteli dati priložnost mladincema Šmajdku in Ravbarju, ki sta starta/a v članski konkurenci, in to v skupini s petminutno prednostjo (vsa čast obema za hrabro vožnjo in odlični uvrstitvi), vendar se je ob koncu pokazalo, da so Novomeščani na tanačinostaline le brez zmage v članski konkurenci, pač pa tudi brez sleherne vidne uvrstitve v kategoriji starejših mladincev. Pa še nekaj: s tem. ko je bila Smoletu. Glivarju in Papežu odvzeta možnost za morebiten uspeh, so ostali tudi brez rezultata, ki ga še posebej Papež zelo potrebuje za zanesljivo pot na svetovno prvenstvo — septembra na avstrijskem Koroškem.
B.	BUDJA
f
Rl- SIL ČAST NOVOMEŠKIH KOLESARJEV — Mladi Bogdan Fink je z zmagama na sobotni kriterijski in nedeljski cestni memorialni dirki dokazal, daje ta čas zagotovo največji up ne le novomeškega, ampak tudi jugoslovanskega kolesarstva. Obakrat je prepričljivo opravil z vso konkurenco. Na posnetku ga vidimo, kako iz rok predsednika K D Krka Marjana Zupanca prejema priznanje za prvo mesto na nedeljski krožni memorialni dirki med Novim mestom, Otočcem, Ratežem in Slatnikom (Foto-J. P.)
Najboljši so razočarali
Prek 300 kolesarjev na Veliki nagradi Krke — Nedeljska cestna dirka, ki je štela tudi za pokal Alpe-Jadran, razočarala
NOVO MESTO — Vsi, ki ta čas kaj pomenijo v jugoslovanskem kolesarstvu, ob njih pa še nekateri tekmovalci iz Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije, so se minulo soboto in nedeljo zbrali v Novem mestu na tradicionalni dvodnevni kolesarski prireditvi za veliko nagrado Krke, ki jo je priprav ilo domače kolesarsko društvo. Čeprav je bilo torej po imenih nastopajočih moč pričakovati razburljive in kvalitetne boje, napovedi niso bile uresničene, izjema je bil seveda sobotni nočni kriterij na Drski.
Po pričakovanju je dvodnevno merjenje moči minilo v troboju ekip Save, Roga in Krke, žal pa domači kolesarji tokrat niso izpolnili želja številnih privržencev kolesarskega športa. Pravzaprav je čast novomeških kolesarjev tokrat rešil trenutno nejo-betavnejši mladinec pri nas, Bogdan Fink, ki je v svoji kategoriji zmagal tako na kriterijski vožnji kot na nedeljski cestni preizkušnji med Novim mestom, Otočcem in Ratežem, omeniti pa velja seveda še odlično drugo mesto mladinca Šmajdka v nedeljski članski konkurenci. Tokrat so najboljši razočarali, in to Jure Pavlič, Penko, Polanc in seveda domača vrsta — Sandi Papež, Smole, Glivar, ki pa so bili žrtve zgrešene taktike.
Sicer pa poglejmo rezultate, najprej s sobotnega kriterija, kjer je zmagovalec v članski konkurenci Jure Pavlič dosegel izredno povprečno hitrost kar 44,780 kilometra na uro. Mlajši mladinci: 1. Fink (Krka), 24, 2. Sajevec (Sava) 16,3. Hvastija (Rog) 14; starejši mladinci: 1. Sirnik (Rog) 32,2. Čemžar
NOGOMET V STRAŽI
STRAŽA — Partizan Straža priredi
22.	julija turnir v malem nogometu. Ekipe bodo lahko plačale prijavnino
4.000	din na dan tekmovanja med 8. in 9. uro, ko bo tudi žrebanje. Prve tri ekipe prejmejo pohvale in praktične nagrade.
KEGLJAVKE PRED DRUGO LIGO
NOVO MESTO — V drugi tekmi ekipnega prvenstva območne kegljaške lige za ženske so domače tekmovalke dosegle drugo zmago in osvojile naslov, ki jih pelje na kvalifikacije za vstop v drugo slovensko ligo. NOVO MESTO — 1473 (Šoško 371, Poljak 373, Kerep 350, Rifelj 379). MERCATOR — 1468 (Mezgec 358, Okoren 342, Veber 377, Flisar 391).
Sodražanka v Kranju
Nataša Gašperič igra namizni tenis v Merkurju
SODRAŽICA — Vsi veliki uspehi ženske ekipe namiznoteniškega kluba Merkur iz Kranja, prvoligaša, so povezani z imenom Nataše Gašperič, 18-letne učenke ekonomske šole. Doma je iz Sodražice in tam je začela svojo športno pot. Z igranjem za Sodražico je zmagovala na številnih tekmovanjih v ljubljanski regiji. Ker je nadaljevala šolanje v Kranju, je našla priložnost za preizkuse v močnejši konkurenci, najprej v medrepubliški in od prejšnje sezone v prvi zvezni ligi.
»Nekaj časa po odhodu v Kranj sem g1 ipno igrala v Merkurju in posamično v "Sodražici. V Sodražici smo imele sv-ojčas dobro ekipo, v kateri sem igrala s sestrami Zavodnik, a kasneje so mnogo obetale mlade Zupanova, Tr-danova, Riglerjeva, Andoljškova, Klunova, Arkova. Škoda, da je pingpong v Sodražici preprosto zamrl. Manjka strokovnega dela in zanimanja za namizni tenis, zato so tu le še spomini,« pripoveduje Nataša.
Gašperičeva je z ekipo Merkurja nastopala na vseh večjih prireditvah v Jugoslaviji in ima lepo zbirko medalj in odličij, ki so nagrade za velike napore in odrekanja. »Ničesar novega ne povem, ko pravim, da traja igralna sezona za zeleno mizico vseh 12 mesecev. Liga je naporna, ker so posa-
mezni klubi daleč vsaksebi, moramo pa tudi veliko trenirati. Prostega časa nimam, ker treniram dvakrat dnevno, od tega se vsak dan enkrat vozim na vadbo v Ljubljano. Tam vodi treninge
Nataša Gašperič
trener Miklen, vadimo pa skupaj z igralkami Olimpije in Kemičarja,« pravi nataša, ki se to leto seli med članice.
M. GLAVONJIČ
(Sava) 30. 3. Vodopivec (Sloga) 19,... 5. Ravbar (Krka) 14; člani: 1. Pavlič (Rog) 63. 2. Lampič (Sava) 39, 3. Me-lanšek (VP Novo mesto) 38, 4. Papež, 5. Smole (oba Krka).
Krožna dirka Novo mesto. Otočec. Ratež, Slatnik — mlajši mladinci (72 kilometrov): 1. Fink (Krka 1:52. 38. 2. Dolinar (Astra), 3. Kranjec (Krško), vsi v času zmagovalca; starejši mladinci; (108 kilometrov); 1. Jakomin (Rog) 2:46. 41, 2. Peterman (Bled), 3. Kovačič (Sloga varaždin), oba v času zmagovalca; člani (164,5 kilometra); 1. Lampič (Sava) 4:06. 8, 2. Šmajdek (Krka), 3. Froelich (Avstrija), 4. Stojanovič, 5. Vujovič (oba Borac Čačak), 6. Bonča (VP Novo mesto), 7. Darko Papež (Krka), vsi v času zmagovalca, itd.
Ob koncu zapišimo, da je na obeh dirkah nastopilo prek 300 kolesarjev, organizator pa se je potrudil, da je prireditev, vsaj kar zadeva organizacijsko plat, odlično uspela.
B.	B.
Martin Kolar, sekretar AMD Brežice
Se tri dirke
V AMD Brežice so najbolj ponosni na voznike mo-______________tokrosa____________
BREŽICE — Brežiško avto-moto društvo je med najbolj delavnimi v Posavju, šteje pa tudi največ članov, saj je v njihovih vrstah kar 1000 voznikov. V AMD Brežice imajo avto šolo, med najpomembnejše dejavnosti pa štejejo motokros, kjer njihovi tekmovalci segajo po najvišjih mestih v državi.
»Tradicija našega AMD sega v povojni čas, ko smo pri nas samo leto dni po vojni že organizirali prvecestne hitrostne dirke. V zadnjih letih pa se lahko spet pohvalimo z delom na več področjih. Vsako leto izšolamo 300no-vih voznikov motornih vozil, imamo šest avtomobilov, šest inštruktorjev, od tega tri profesionalne,« pripoveduje Martin Kolar, sekretar društva. »V zadnjih letih smo dobili dom za svojo dejavnost. Posebej ponosni pa .smo na našo motokrosno sekcijo. Leta 1976 smo zgradili novo stezo za motokros v Prilepah, kjer so naši člani opravili več kot 7.000 prostovoljnih delovnih ur. Največje uspehe dosegamo v zadnjih treh letih, ko na naši stezi prirejamo dirke celo za državno prvenstvo. Imamo močno ekipo 10 voznikov motokrosa. Član naše ekipe Marjan Avbelj se lahko pohvali, da je na zadnji dirki Alpe-Jadran dosegel prvo mesto, na drugo mesto pa seje na tej dirki uvrstil Marjan Zdovc. Toje bil doslej največji uspeh jugoslovanskih tekmovalcev. Uspešna je tudi naša ekipa, ki v državnem prvenstvu vodi z 80 točkami naskoka. Vsako leto organiziramo v Prilipah po tri večje dirke. Letos maja je bila taka dirka za državno prvenstvo v razredu do 250 ccm, 9. avgusta bo dirka pobratenih društev Cmurek iz Avstrije in Lenarta ter našega, 13. septembra pa bo v Prilipah dirka za slovensko prvenstvo v razredu do 250 ccm. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem delovnim organizacijam, ki nam pomagajo pri delu in omogočajo dirke našim tekmovalcem,« je povedal Kolar.
Se dve žrtvi magistralke
Hude posledice nedeljske prometne nesreče v Selih pri Karteljevem — Dve mrtvi in štiri hudo ranjene osebe
SELA PRI KARTELJEVEM — Tišino nedeljskega jutra so okoli pol osme ure prekinili turobni zvoki siren novomeških reševalnih avtomobilov, ki so drveli na kraj nove hude prometne nezgode na dolenjski magistrali. Epilog te nezgode so dve mrtvi in štiri hude ranjene osebe, pri čemer se zdravniki v novomeški bolnišnici za življenje dveh še zmeraj bore.
30-letna zahodnonemškadržavljanka Astrid Dannenbrink iz Hamburga seje to jutro peljala z osebnim avtomobilom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Karteljevem je vdesnem in preglednem ovinku pričela prehitevati vozilo pred seboj, pri tem pa prezrla nasproti vozeči avtomobil 54-letne Marice Celinič iz B. Kose pri Pulju. Prišlo je do silo-
POGUBNO TORKOVO NEURJE
GORNJE VRHPOLJE — Med neurjem, ki je divjalo v torek ponoči, je okoli 2. ure strela udarila v kozolec 56-letne Ane Janc iz Gornjega Vrhpolja. Pod kozolcem so bili spravljeni traktor, prikolica, več traktorskih priključkov in drugega orodja, umetno gnojilo, v sosednji lopi pa so bili zloženi trije kubiki smrekovine. Pred ognjem, ki je hitro zajel ves objekt, je domačinom uspelo rešiti le traktor s prikolico, vse ostalo pa so zublji uničili. Z ognjem so opravili novomeški poklicni in šentjernej-ski prostovoljni gasilci. Po prvih ocenah je škode za 10 milijonov din.
vitega čelnega trčenja, takoj zatem pa še do enega. Za Dannenbrinkovo seje namreč z osebnim avtom pripeljal 62-letni Josip Domladovac iz Lazine pri Karlovcu, začasno zaposlen v ZRN. in treščil v njeno vozilo. Na mestu nesreče je hudim poškodbam podlegla voznica Celiničeva, medtem ko je Dannenb-rinkova umrla v novomeški bolnišnici. Hudo poškodovani sta bili tudi 19-letna Angelika Hoppner in 9-letna Katrin Dannenbrink. obe iz Hamburga, medtem ko sta se v drugem vozilu težko poškodovali 17-letna Gordana in 15-letna Maja Celinič, obe iz Ivaničgrada.
Vse poškodovane so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je materialne škode za 8 milijonov din. Zaradi nesreče je promet na magistralki do 10. ure potekal enosmerno.
Mrtev tudi drugi sopotnik na motorju
MOTORIST HUDO RANJEN
ČRNOMELJ— 10. julija ob 15.30 uri se je 48-letni Leopold Trdič iz De-sinca peljal na kolesu z motorjem po Ločki cesti. Pred križiščem z Buto-rajsko cesto gaje dohitela in prehitela z osebnim avtom 30-letna Mila Jerman, po prehitevanju pa naglo zavila pred motorista. Slednji je trčil v zadnje desno kolo avtomobila, padel in se hudo poškodoval. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PADEL Z MOTORJEM
POLJANE — 28-letni Jože Mohorčič s Kitnega vrha seje 7. julija peljal na kolesu z motorjem po regionalni cesti od Dvora proti Zagradcu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v vasi Poljane zaneslo na desno bankino, kjer je padel. Mohorčič seje pri padcu hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Še ena žrtev hude prometne nesreče pri Črnomlju
NOVO MESTO — Krvav davek dolenjskih cest je iz dneva v dan večji. Ena najhujših letošnjih prometnih nesreč, ki seje 5. julija ob tretji uri zjutraj pripetila blizu Črnomlja, je terjala še eno Žrtev, v novomeški bolnišnici je namreč 10. julija ob 17.30 poškodbam podlegel tudi 16-ietni Vlado Breznik iz Črnomlja.
Kot smo že pisali, je tistega jutra 24-letni Tomas Šajatovič iz Metlike peljal osebni avto iz Črnomlja proti domu. Kak kilometer iz Črnomlja je skozi levi pregledni ovinek zapeljal po levi polovici ceste, takrat pa mu je nasproti z neregistriranim mopedom pripeljal 17-letni Dane Ivančevič iz Črnomlja. Z njimsta na motorju sedela še 18-letni Dušan Čemas iz Črnomlja in 16-letni Vlado Breznik. Vsilovitem trčenju je moped preklalo napol, gri čemer sta bila Ivančevič in Čemas takoj mrtva. Hudo poškodovanega Breznika so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je 10. julija ranam podjegel. Kot smo že zapisali, si je Šajatovič po nezgodi vzel življenje.
Z nožem nad vsiljivca
Tragičen obračun v domu oskrbovancev v Loki — Sunek z nožem je bil usoden za 58-letnega Ota ________ Rajevca
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Pred dnevi je prišlo v domu oskrbovancev v Loki pri Zidanem mostu do tragičnega obračuna, v katerem je izgubil življenje 58-letni oskrbovanec doma Oto Rajevec.
Slednji je 29. junija okoli 15.30 vinjen prišel v dom, nato pa stopil do vrat sobe 65-letnega Antona Novaka. Hotel je v sobo, ker pa so bila vrata zaklenjena, seje vrnil. Novak je kasneje odšel do medicinske
Otroci so se igrali z detonatorji
Priseben občan pre-prečll tragedijo
BREŽICE — Prava sreča, da sicer zapoznele novice o dogajanju konec junija pred blokom v ulici Veljka Vlahoviča r Brežicah ni potrebno pričeti z naštevanjem poškodovanih otrok. Da do poškodb ni prišlo, je pravzaprav najzaslužnejši Sreten Panič, eden od prebivalcev omenjenega bloka, ki se je 29. junija okoli 18. ure zglasi/ na brežiški postaji milice in tam miličnikom izročil 17 vžigalnikov za eksploziv (pravi se jim tudi detonator), s katerimi so se igrali otroci.
Paniča je o tem. da otroci skušajo razstreliti detonatorje, obvesti! njegov sin. zato je urno posredoval in. kot že rečeno, nevarne »igrače« pobral in jih izročit miličnikom. Slednji so ob zbiranju obvestil ugotovili, da je tisti dan okoli 15.45 eden od otrok na parkirišču pred blokom našel papirnato škatlo, v kateri je bilo 22 detonatorjev. Kako je škatla prispela tja, še ni znano, znano pa je. da je otrokom uspelo štiri detonatorje že razstreliti in zares je pravi čudež, da so jo vsi odnesti s celo kožo.
sestre in jo zaprosil, naj opozori Rajevca, da naj ga več ne nadleguje. Rajevec se seveda za opozorilo osebja ni zmenil, pač pa je vnovič odšel do sobe Novaka in vstopil vanjo. Pri tem je Novaku pričel groziti, da ga bo ubil, nekajkrat ga je celo udaril po glavi, daje ta padel na tla. Novak se je pobral, stopil do nočne omarice in iz predala vzel žepni nož, dolg 10 centimetrov, ter z'njim zabodel Rajevca v trebuh. Slednji je še zmogel toliko moči, da je odšel v svojo sobo in legel na posteljo, potem pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. V bolnišnici pa je Rajevec poškodbi podlegel.
Kriminalisti krške UNZ so zoper Novaka predali kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu.
OB DOBER SOD VINA
GABRJE — Včasuod 14. junija do 3. julija je neznanec v zidanici, ki jo ima v Kancah pri Gabrju Slavko Gazvoda iz Ljubljane, iztočil in ukradel okoli 180 litrov laškega rizlinga ter okoli 50 litrov modre frankinje. Škode je za
230.000	din. Za storilcem poizvedujejo.
poročajo
UKRADEL REZERVNO KOLO
— V noči na 7. julij je neznani storilec obiskal parkirni prostor pred trebanjskim motelom Putnik in tam iz tovornjaka, last Avtoprevoza iz Ivančne gorice, ukradel rezervno kolo. Avtoprev-oz je oškodovan za 200 tisočakov.
S KOKOŠMI ŠE PETELIN — Neznani tatič seje v noči na 8. julij pritihotapil do kokošnjaka 34-letnega Antona Sajeta iz Malenške vasi. Prebivališče kokoši je po njegovem odhodu kazalo klavrn videz. Lastnik je ugotovil manjko sedemnajstih kokoši in enega petelina, katerih vrednost je ocenjena na okoli 40 tisočakov. Predrzneža še iščejo.
IZGINILI TRAKTORSKI GUMI
— Izpred gospodarskega poslopja 43-letnega Jožeta Zupančiča iz Dolenje vasi sta 8. julija izginili dve traktorski gumi. Neznani storilec je lastnika stem oškodoval za 120 tisočakov.
POMOČ VIDMARJEVIM S STRAŽE
STRAŽA PRI ŠENTRUPERTU — Trebanjski občinski izvršni svet je sklenil, da kot pomoč zaradi naravne nesreče dodeli
500.000	din Dani Vidmar s Straže pri Šentrupertu. Kot smo poročali, je spomeniško zavarovana lipa prepolovila domačijo Vidmarjevih. Na pomoč so priskočili vaščani.obijubilapajo je tudi krajevna skupnost Šentrupert. Izvršni svet je imenoval tudi komisijo, ki jo vodi Jure Žlajpah, ta pa bo skupaj s predstavnikom Gozdnega gospodarstva in spomeniškega varstva pregledala vse spomeniško zavarovane lipe v občini in predlagala ukrepe, da se ne bi ponovila še kakšna hujša nesreča.
TRIJE RANJENI V TRČENJU
ŽABJEK PRI PODBOČJU — Na lokalni cesti v Žabjeku pri Podbočju je prišlo 8. julija okoli 17. ure do hude prometne nesreče. 54-letni Ivan Do-beršek iz Sevnice se je z osebnim avtom peljal iz Žabjeka proti Produ, zunaj naselja pa v oster in nepregleden ovinek zapeljal po sredini ceste. Takrat se je nasproti pripeljala voznica osebnega avta Marija Brudar iz Krškega, kiji trčenja navzlic umikanju ni uspelo preprečiti. Voznica Bru-darjeva se je v nezgodi hudo poškodovala, laže pa njena hčerka Tina in Doberškov sopotnik Hinko Maver iz Sevnice. Obstaja sum, daje Doberšek vozil vinjen.
SE DRUGA ŽRTEV TRČENJA
ADLEŠIČI — Huda prometna nesreča, o kateri smo poročali že v prejšnji številki, pripetila pa seje 5. julija v Adlešičih.jeterjalašedrugo smrtno žrtev. 11. julija ob 7.25 je namreč hudim poškodbam podlegel še 21-letni Roman Vranešič iz Tribuč, sopotnik v osebnem avtomobilu Vinka Šegine. Slednji se je. kot smo že poročali, zaradi prevelike hitrosti najprej zaletel v drug osebni avto, nato pa še vdrevo in bil na mest u mrtev. Hudo ranjeni so bili štirje sopotniki, med njimi tudi Roman Vranešič.
TUDI UMIKANJE NI PREPREČILO TRČENJA — 59-letni Mihael Zorčičiz Ljubljane seje 7. julija ob
20.50	uri peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Dragi je pričel prehitevati tovornjak s polpriklopnikom, takrat pa je nasproti z osebnim vozilom mercedes pripeljal turški državljan, 47-letni Samih Tadiči. Slednji seje sicer umikal in zaviral, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Osebni avto Tatlicija je po nezgodi odbilo po trimetrskem nasipu na regionalno cesto, medtem ko seje vozilo Zo-rčiča prevrnilo. Zorčičin njegovi sopotnici, 5-letna Nataša in 8-letna Sabina
Zorčič, so bili poškodovani in so jim pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 4 milijone din.
REZERVNO KOLO PADLO IZ VOZILA— 10. julija ob 10. uri je 44-letni Herman Kovačič iz Celja vozil tovornjak s polpriklopnikom iz Ljubljane proti Zagrebu. Med vožnjo je pri Skopicah iz vozila padlo rezervno kolo in se skotalilo po cestišču prav takrat, ko se je z osebnim avtom pripeljal 41-letni Slobodan Milojevič iz Beograda. Slednji je z vozilom trčil v kolo, se laže poškodoval in so mu zdravniško pomoč nudili v brežiški bolnišnici. Materialne škode je za 400 tisočakov.
DOLENJSKI	-ji..
^______________________________________________________________________________________________________■	•	Žt.	28	(1979)	16.	julija	19871
pisma
in odmevi
/Ul
metalna
METALNA MARIBOR n. sol. o., TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj n.sol.o.
Delavski svet razpisuje naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
VODENJE VZDRŽEVANJA
Pogoji: višja izobrazba tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje svetovnega jezika Dela in naloge razpisujemo za 4-letni mandat. Kandidati naj svoje prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: METALNA TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj s pripisom »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
595/28
Čas vročine
Nastopi! je čas vročine, ki ga poznamo pod vzdevkom pasji dnevi, kar pomeni, da je prenašanje vročine neznosno, kot je pač mizerno pasje življenje.
Morda lastniki in upravljalci živali nehote pozabijo, da je žival žejna kot človek. Vedeti pa bi morali, daje treba ob vročini dajati živalim dovolj sveže pitne vode in hkrati živali ne puščati na soncu. Zlasti gre za pse čuvaje, priklenjene na verigo, in za pse, kijih vozniki puščajo zaprte v avtomobilih.
Skrb za opozorila ljudem naj bi imela društva proti mučenju živali, segla pa naj bi daleč na podeželje, kjer videvamo polno priklenjenih nemih bednih stvorov — psov čuvajev.
Vendar pri nas ni posluha za human odnos do živali, kar naposled ugotavljajo že tuji turisti. Z Dunaja me je po telefonu poklicala voditeljica njihove priljubljene sobotne TV oddaje »Kdo me hoče?«, gospa Edith Klinger, in me prosita, če lahko kaj storim za izboljšanje razmer, v kakršnih životarijo
SPOMINI NA PIONIRSKA LETA
4.	julija smo se srečali na Bazi 20 medvojni pionirji iz Dolenjskih Toplic in okolice. Mineva namreč 45 let, odkar je aktivistka NOV Henig-manova zbrala topliške kratkohlačnike in punčke in jim razložila, da je boj proti sovražniku pomembnejši od igrač. Potem smo po navodilu zbirali stekleničke za zdravila, stražili na koncu vasi, ko so bili v vasi partizani, zastrupljali italijanske mule in prenašali obvestila. Pionirji smo imeli svojo partizansko četo s komandantom Jožetom Zupancem. Po vojni smo se sicer razšli, vendar se srečujemo še danes. Skrbimo za spomenike, imamo stike s šolo Baza 20 in drugo. Da stiki živijo, je zasluga Jožeta Bučarja in Jožeta Zupanca, bivšega komandanta. Letos smo se imeli na Bazi 20 v Lukovem domu prav prijetno. Ob partizanskem golažu je bilo dovolj humorja in spominov na mlada leta...
MILENA ŽELJEZNOV— BOBNAR
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO, Novi trg 6/11,
razpisuje dela in naloge
VODENJE TAJNIŠTVA SIS
— za področje stanovanjske skupnosti
Od prijavljenih kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
— izobrazba VII. ali VI. stopnje pravne, upravne ali ekonomske smeri,
— tri oz. pet let delovnih izkušenj,
— sposobnost organiziranja dela.
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, Novi trg 6(11.
Ponudbe naj bodo v zapečatenih ovojnicah in v levem spodnjem kotu označene »za razpis«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v30 dneh po končanem sprejemu prijav.
Stanovanj ni.
Osebni dohodek po pravilniku delovne skupnosti.
Dodatne informacije se lahko dobe na tel. št. 21 -040 int. 266.
581/28
KOMUMLA
Novo mesto po:
DO KOMUNALA NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 2
Komisija za medsebojna delovna razmerja DO Komunala
Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge:
1. odčitavanje in inkaso — za nedoločen čas
2. inkaso parkirnine — za določen čas (6 mesecev)
Pogoji:
pod 1.: obvladan program za III. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri,
vozniško dovoljenje B kategorije,
6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca,
pod 2.: obvladan program III. stopnje strokovne izobrazbe ustrezne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: DO Komunala Novo mesto, C. kom. Staneta 2, 68001 Novo mesto, p.p. 2, splošno kadrovskemu sektorju.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
591/28
— čas žeje...
psi čuvaji pri nas v Jugoslaviji. Konkretno je navedla primer psa pri nas, ki je tesno priklenjen na prekratko, komaj meter dolgo verigo oz. žico. Hlasta po zraku in pitni vodi, da lakote niti r,s omenjam. Gospa Klinger me je prosila, če lahko posredujem pri rešitvi tega psa. Ker pa pri nas nimamo ustreznega zakona proti mučenju živali, bi bil odvzem psa protizakonit. Gospa Edith Klinger, ki na Dunaju vodi posebno dobrodelno delovno skupino za reševanje psov in mačk, je dejala, da so pripravljeni psa odkupiti za šilinge in ga z avtom prepeljati na Dunaj.
Hkrati naj omenim novost, ki so jo uvedli v Avstriji, in sicer da so reševanje živali ovrednotili enako kot reševanje ljudi. Reševalni avtomobili društev za varstvo živali si skozi promet zlahka utirajo pot do veterinarske bolnice, saj so opremljeni z modro signalno lučjo na strehi, prav tako kot naša reševalna vozila za ljudi.
Kaj pa je za reševanje živali storila naša družba?
Nimamo ne posebnega zakona proti mučenju živali, ne azila za zavržene živali, ne pouka po šolah o humanem odnosu do živali, nismo ratificirali evropske konvencije o humanem transportu živine in še kaj.
LEA EVA MULLER Ljubljana Titova 23
VIO TREBNJE TOZD OŠ ZDO MIRNA Svet šole
razpisuje dela in naloge
vodje enote oddelkov s prilagojenim programom
(z učno obveznostjo)
Vodja je lahko delavec, ki je po stroki specialni pedagog in ima pet let delovnih izkušenj. Imenovan bo za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole s pripisom »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa.
584/28
ZGLEDEN SERVIS
Po časopisih je veliko graje, čeprav je je še premalo, vendar je včasih treba kaj tudi pohvaliti. Zaradi tega pišem o hvalevrednem ravnanju kolektiva Koplast Valpovo. V Novem mestu smo kupili vrtni škropilnici njegove proizvodnje. Pokvarili sta se in ker nismo nikjer dobili rezervnih delov, smo se obrnili na proizvajalca. Iz Koplasta so poslali rezervne dele takoj po pošti, in to brezplačno. Eno so popravili kar pri njih. Vse delo je bilo opravljeno v zelo kratkem času, kar je hvalevredno. Taki naj bi bili vsi naši servisi.	L.	M.
Šentjernej
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj
razpisuje
prosta dela in naloge:
— 1 učitelja za angleški jezik
za določen čas (šol. leto 1987/88),
— 1 učitelja za angleški jezik
v kombinaciji z drugimi predmeti (zaželjen slovenski jezik) za nedoločen čas.
Pogoji: predpisana strokovna izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Stanovanj šola nima. Začetek del 1.9.1987.
586/28
DO ELEKTRO CELJE, TOZD Elektrodistribucija KRŠKO, 68270 KRŠKO, C. 4. julija 32
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
HIŠNIKA — KURIRJA — GOSPODARJA — 1 delavec
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: KV ali PK delavec ustrezne smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, vozniški izpit »B« kategorije, po možnosti izpit za kurjača.
Delavcu nudimo hišniško stanovanje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
TOZD Elektrodistribucija Krško, 68270 KRŠKO, C. 4. julija 32.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
579/28
V skladu z 11. členom odloka o priznanjih občine Brežice (Ur. list SRS, št. 22/80) in 2. členom odloka o spremembi odloka o priznanjih občine Brežice (Ur. list SRS, št. 31/83)
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE, PRIZNANJA IN PLAKETE OBČINE BREŽICE ZA LETO 1987
1. Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebamza posebnedosežkenadružbenoekonom-skem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela).
3. Plakete občine Brežice se podeljujejo kot spominsko darilo posameznikom ali pravnim osebam ob praznikih, jubilejnih in drugih posebnih priložnostih kot priznanje za zasluge na kateremkoli področju družbenega dela.
4. Predloge lahko pošljejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, izvršni svetSO Brežice ter posamezniki.
5. Predloge je treba podati v pisni obliki komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice na naslov: Skupščina občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 68250 Brežice, najkasneje do 15. septembra 1987.
Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
6. Podelitev oktobrskih nagrad, priznanj in plaket občine Brežice za leto 1987 bo 28. oktobra 1987 ob prazniku občine na svečani seji zborov skupščine občine Brežice.
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice
fBofroc
OZ »BOHOR« SEVNICA, Cankarjeva 1 Odbor za delovna razmerja
na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja razpisujemo prosta dela in naloge:
TRGOVSKEGA POTNIKA
za območje severni del BIH in del SR Hrvatske s sedežem v Banjaluki
Pogoji:
— višja ali srednješolska izobrazba komercialne, trgovske ali ekonomske smeri
— vozniški izpit B kategorije in osebni avto
— stanovanje s telefonom
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri prodaji in raziskavi tržišča
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece.
OD po pravilniku o delitvi sredstev za OD.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po objavi. Objava velja 15 dni po objavi.
Pisne ponudbezdokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
OZ »BOHOR« Sevnica, Cankarjeva 1, odbor za delovna razmerja. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
576/28
OBUTVE
O
NOVO MESTO
40 lot
Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo v naši prodajalni v Tovarni obutve v Bršljinu 32 na zalogi po ugodnih cenah
— ženske sandale po 5.760.— din ter
— moške natikače in sandale od 4.700 do 5.700 din.
Pričakujemo vas!
593/28
Razpisna komisija skupne delovne skupnosti upravnih organov občine Trebnje
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. administrator
(na sekretariatu za ljudsko obrambo)
— za nedoločen čas
POGOJI: IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja
— administrator, eno leto delovnih izkušenj, predhodni preizkus znanja strojepisja, izpolnjevanje pogojev iz določil odloka o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo (Ur. I. SRS, št. 21/83).
2. davčniinšpektorinreferentzaodmerodavkov iz gospodarskih dejavnosti
— za nedoločen čas
POGOJI: VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne ali upravne smeri, tri leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi razpisni komisiji.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
585/28
INDUSTRIJA MOTPRNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD Tovarna avtomobilov
razpisuje
javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
letnik izklicna cena
1. viličar OM	1 kom	69	3.000.000
2. viličar BALKANCAR	1 kom	72	4.000.000
3. viličar BALKANCAR	1 kom	72	4.000.000
4. viličar BALKANCAR	1 kom	72	4.000.000
5. viličar BALKANCAR	1 kom	72	150.000
6. viličar BALKANCAR	1 kom	72	50.000
7. viličar BT, ročni	1 kom	75	60.000
8. viličar BT, ročni	1 kom	75	60.000
9. stroj za uravnoteženje			
rotorjev	1 kom	64	100.000
10. točkovni varilni aparat	1 kom	73	250.000
11. dvigalo, štiristebrsko	1 kom	78	150.000
Razprodaja osnovnih sredstev bo dne 31		7.1987	
telefon 23-311, interni 83.
Pred licitacijo je potrebno položiti 10% varščino.
Licitacija bo ob 12. uri v sejni sobi Tovarne avtomobilov. Vsa osnovna sredstva se prodajajo po sistemu videno-kupljeno. Kupljeno osnovno sredstvo se mora plačati in prevzeti v 10 dneh po razprodaji.
589/28
II TFM TFilNII 11AQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -¥ I CIYI I tunu »Mo llvltt prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 16. julija — Dan tankistov Petek, 17. julija — Aleš 'riobota, 18. julija— Miroslav Nedelja. 19. julija — Zlata Ponedeljek, 20. julija — Marjeta Torek, 21. julija — Danijel Sreda, 22. julija — Dan vstaje Četrtek. 23. julija — Brigita
LUNINE MENE
17. julija ob 21.18 — zadnji krajec
BREŽICE: 16. in 17. 7. ameriška komedija Hana in njene sestre. 18. in 19. 7. ameriški film Vrnitev v prihodnost. 19. in 20. 7. ameriški film Orel pravice. 21. in 22. ameriški kriminalni film Marfijev zakon.
ČRNOMELJ: 16. 7. ameriški film Nostradamus. 17. 7. ameriški film St. F.lmos Fire. 19. 7. ameriška komedija
službo dobi
TAKOJ zaposlim priučeno ali kvalificirano natakarico oziroma dekle, ki ima veselje za opravljanje tega poklica. Dober osebni dohodek, hrana in stanovanje brezplačno v hiši, ob nedeljah in praznikih prosto. Gostilna ŠPRINGER, Goliev trg 8, Trebnje. (pol-SL-28)
IŠČEMO gospodinjo — varuhinjo za 18-mesečnega otroka. Hrana in stanovanje v hiši. Plačilo po dogovoru. Oglasite se na tel. (068) 56-275. (P27-6-MO)
stanovanja
Za dve leti najameva stanovanje v Trebnjem ali Novem mestu. Šifra: »VESTNA PLAČNIKA«. (3677-ST-28)
Mlada uslužbenka išče sobo ali garsonjero v Novem mestu. Šifra j »REDEN PLAČNIK«. (pol-ST-28) Za eno leto oddam etažno stanovanje najboljšemu ponudniku. Tel. 27-794. (3580-ST-28)
motorna vozila
JUGO 45 L, letnik december 1985, ugodno prodam. Penca, Mala Cikava r , 10 a. (3659-MV-28)
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Ivan Poljane, Dol. Kamence 60 a, ob avto cesti. (3661-MV-28)
R 4 GTL J, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. (068) 24-359. (P28-8-MO) JUGO 45, ohranjen, letnik 1984,
30.000	km, in nemški glasbeni center, nov, ugodno prodam. Tel. 26-419. (3669-MV-28)
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, registriran do maja 1988, 36.000 km, in priključek za prikolico za zastavo 101 prodam. Tel. (068) 44-407. (3668-MV-28)
OBNOVLJENO ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 85-168. (3666-MV-28)
JUGO 55, letnik 1984, prodam. Anton Ovniček, Smolenja vas 79. (3664-MV-28)
TOMOS AVTOMATIC 3 LG, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 26-314. (3663-MV-28)
OBVESTILO
Cenjene bralce, predvsem pa stranke, ki pri nas naročate oglase, male oglase, osmrtnice in zahvale, obveščamo, da bomo zaradi dneva vstaje, kije tokrat na sredo, tiskali časopis en dan prej, tako da bi lahko brez zamud prišel do bralcev že v četrtek. To pa pomeni, da bomo imeli zaključek redakcije že v ponedeljek, 20. julija, in da bomo sprejemali vse plačane objave ta dan le do 11. ure. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo DL
Ženska v rdečem. 21. 7. angleško francoski film Ljubimec Lady Chaterley.
23.	7. matineja (ob 1 l.uri)Tomin Jerry ter ameriški glasbeni film Prvovrstni plesalci.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 16. 7. ameriški fantastični film Iskanje v vesolju. 17. 7. matineja — Samo za tvoje oči — James Bond 007. Od 17. do 19. 7. ameriški akcijski film Živeti in umreti v Los Angeliesu. 20. in 21. 7. ameriški erotični film Angel in prostitutka. 22. 7. matineja — slovenski film Na svoji zemlji. 22. in 23. 7. ameriški glasbeni film Št. Elmos Pire.
SEVNICA: 16. in 17. 7. ameriški kriminalni film Kobra. 17. 7. (ob 21.30) španski erotični film Učenke madame Olge. 19. 7. francoski kriminalni film Pa„ja vročina. 21. 7. ameriški vojni film Morski volkovi. 22. 7. ameriški film Neobvladana moč. 23. 7. ameriški fantastični film Mrtvi in pokopani.
TREBNJE: 18. in 19. 7. ameriška komedija Micky in Maude.
Z 750, letnik' december 1978, prodam. Lidija Lušina, Bela cerkev 13, Šmarješke Toplice. (3665-MV-28) GOLF JX diesel, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 72-287 po 20. uri. (3662-MV-28)
WOLKSWAGEN 1200, letnik 1976, prodam. Franc Kukman, Suhor 10 nad Prečno. (3660-MV-28)
APN 6, letnik 1985, prodam. Tel. 44-263. (pol. MV-28)
126 P, obnovljen, letnik 1978, črno beli TV ter blok motorja za 126 P ugodno prodam. Tel. 21-928 ali 21-817. (3671-MV-28)
R 4, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Vuica, Gor. Straža 163, novi bloki, (ček-73/87)
VW, letnik 1967, cena 500,000 din, ter jadralno desko delfin prodam. Tel. 22-441 (609). (3524-MV-28)
FIAT 126 P, letnik 85, prodam. Tel. (068) 25-298. (3538-MV-28) AVTOMATIH A3 MS, letnik 86, še v
faranciji, prodam. Simon Homan, maljčja vas 33, Šentjernej. (3540-NV.28)
ZASTAVO 750, letnik 80, prodam za 80SM. Franc Hlebec,Cesta nagrad43, Sevnica. (3542-MV-28)
ZASTAVO 750, letnik 1982, ugodno prodam. Cesar, Rdeči kal 8, Dobrnič. (3543-MV-28)
JAVVO 350, letnik 83, prodam. Češnjevek 10, Trebnje. (3545-MV-28) VVARTBURG — karavan 82, cena 120 SM, in ŠKODO 110 L, letnik 77, generalno obnovljena, registrirana do maja 88, cena 65 SM, prodam. Minka Perpar, Hradeckega 76, Ljubljana. Tel. (061) 214—155, po 17. uri. (3546-MV-28)
126 P, letnik 1978, in TOMOS avto-matik, star 2 leti, prodam. Tel. 23-878. (3416-MV-27)
AVTOMATIH, letnik 1986,prodam. Gubčeva 32, Novo mesto. (3550-MV-28)
JAWO 350, letnik 1976, dobro ohranjeno, prodam za 25 SM. Marje-tič, Brestanica, Tel. 79-138. (pol-MV-28)
GOLF diesel, december 1983,dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 71-447. (3555-MV-28)
TOMOS 14 M, nov, nevožen, prodam. Kodrič F., Šutna 2, Podbočje. 68312. (3561-MV-28)
Z 101, letnik 1976, in traktorsko koso za zetor 2511 ugodno prodam. Ivan Hrovatič, Mihalovec 67 c, Dobova 68257. Tel. (068) 67-106. (P27-8 MO)
126 P, z manjšo okvaro motorja, ugodno prodam. Gorenc, Zbure 38, Šmarješke Toplice. (3556-MV-28)
Z 101 C, letnik 81,68000 km, poceni prodam. Tel. 26-357. (3581-MV-28) 126 P, zelo ohranjen, prodam. Inf. na tel. 85-179 (popoldan) ali 22-202 (dopoldan) — Žlata Raičevič. (3630-MV-28)
MOTORNO KOLOjawa 350cm, letnik 84, v voznem stanju, in avto R 4, letnik 80, dobro ohranjen, vozen, prodam. Cena po dogovoru. Žefran, Go-tna vas 29, tel. 26-726. (3605-MV-28) 126 P, letnik 78, prodam. Tel. 26-857, od 13. do 15. ure. (3610-MV-28)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 300 din, naročnina za 2. polletje 7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun:	52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna
dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 4.500 din, na prvi ali zadnji strani 9.000 din; za razpise, licitacije ipd. 5.000 din. Mali oglas do deset besed 2.500 din, vsaka nadaljnja beseda 250 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 750, letnik 1977, prodam. Ogled možen po 19. uri. Roman Vidic, Nad mlini 16, Novo mesto. (3614-MV-28) MOPED T-12, popolnoma prenovljen, poceni prodam. Vrhovčeva 10, Novo mesto, tel. 24-870. (3617-MV-28) Z 750 prodam. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28, Šmar. Toplice, 68220. (3620-MV-28)
Z 750 prodam. Kranjčič, Gor. Karteljevo 2. (3622-MV-28)
MINI MOPED tori cros, skoraj nov, 10 M ceneje, prodam. Tel. 62-547. (3646-MV-28)
TAM 2001, obnovljen, cestar, motor mercedes 220 D, brezhiben, prodam. Juršič, Dolšce 1, Kostanjevica. (3629-MV-28)
ZASTAVO 101, letnik 81, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 25-388 (popoldan). (3602-MV-28) AVTOMATIH, izvozni, modro črne barve, prodam. Tel. 27-686, (dopoldan, popoldan). (3634-MV-28)
FIAT 750, letnik 79, prodam. Badovinac. Dol. Kamence 5 b. Novo mesto. (3636-MV-28)
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Peter Pezdirc, Dolenja vas 7, Črnomelj. 68340. (3638-MV-28) LADO 1600, letnik 80, garažirano, registracija do aprila 88. prodam. Tel. (068) 65-050. (3640-MV-28) ZASTAVO 750 LE, letnik 81, prodam. Drago Miklič, Ruperč vrh 5 l/a, Novo mesto. (3641-MV-28)
126 P, letnik 79, v dobrem stanju, prodam, ogled v večernih urah. Marjan Jerele, Stara vas 3, Škocjan. (3573-MV-28)
R 5 GL, star 20 mesecev, 17.000 prevoženih km, poraba 4,61, kot nov, prodam za 7,8 M. Tel. (068) 23-360. (3648-MV-28)
Z 101, junij 84, prodam. Košak, Rotarjeva 7, Novo mesto. (3571-MV-28) VW 1200,letnik 1975,inZ750,letnik 1977, prodam. Gor. Straža 211. (3570-MV-28)
JUGO 45, star tri leta, prodam. Vinko Šprajcer, Lokve pri Črnomlju, tel. 52-518. (3568-MV-28)
ZASTAVO 101 confort letnik 1980, prodam. Boško Kodrič, Črešnjice 56, Cerklje. (3567-MV-28)
R4 GTL J, letnik 83,36000 km, cena
2.400.000	din, prodam. Tel. 20-485. (3653-MV-28)
R 4 GTL, november 84. prodam. Smerke, Mirna peč 159. (3652-MV-28) ALFO ROMEO 1,5, letnik 86, prodam ali zamenjam za GOLF JGLD, JGL. Ulica 21. oktober 19a,Črnomelj. (3650-MV-28)
ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam za 1,8 M. Tel. 27-794. (3580-MV-28) LADO 1300, staro eno leto in pol, prodam. Verbič, Mirna peč 158. (3538-MV-28)
CITROEN-super 1,3, letnik 1979, registriran, prodam. Tel. 26-933. (3587-MV-28)
ZASTAVO 750, oktober 1984, prodam. Kirm, Migolica 17, Mirna. Tel. 47-160. (3591-MV-28)
MOTOR BT 50, star 2 meseca, prodam. Tel. 71-724 (popoldan). (3593-MV-28)
CITROEN GS dallas, letnik 1978, dobro ohranjen, ugodno prodam. Franc Ošterbenk, Žejno 16, Krška vas, 68262. Tel. 71-487,71-732. (3594-MV-28)
ZASTAVO 101, GT 55, december 82, garažiran, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Tel. 21-033. (3596-MV-28)
Z 101 lux, letnik 77, vgrajen tudi plin, prodam. Turk, Zajčji vrh 3, tel. 43-875. (3599-MV-28)
ZASTAVO 101 L,letnik 1977, registrirana do maja 88, ugodno prodam. Josip Juranič, Šmarješke Toplice 101, poleg hotela. (3657-KS-28)
Z 750, letnik 1979, poceni prodam. Tel. 26-929. (3672-MV-28)
TOYOTO COROLLA 1200, letnik oktober 1974, ugodno prodam. Avto je garažiran, registriran do 18. oktobra letos. Sem prvi lastnik. Tel. (068) 71-093 zvečer. (pol.MV-28) MERCEDES 250 SE z diesel motorjem, v odličnem stanju, prodam. Marjan Gerjevič, Na Resi 1, Krško. (pol.MV-28)
FIAT 127, letnik 1977, prodam. Krese, Lobetova 39, Novo mesto. (3673-MV-28)
Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. 51-295 od 15. do 17. ure. (3674-MV-28)
LADO 1500, letnik 1976, registrirana za celo leto, prodam ali zamenjam za mlajši letnik z doplačilom. Stane Glas, Kladje 7, 68283 Blanca. (3679-MV-28)
R 4 GTL, letnik 1984, in rotacijsko kosilnico SIP 165. novo, prodam. Jablan 23. (3681-MV-28)
OPEL KADET, letnik 1984, prevoženih 40.000 km, 1300 cmJ, prodam. Informacije dobite na naslovu: Niko Brdar, Gubčeva 53, Metlika, tel. 58-591. (P28-11-MO)
GOLF JGL, letnik 1981, bencinski, bele barve, prodam. Šober, Cankarjeva 2 a, Črnomelj, tel. (068) 51-253. (P28-9-MO)
prodam
AVTORADIOKASETOFON, ojačevalec, zvočnike 60 W prodam. Kristanova ul. 49 b. (3564-PR-28)
RABLJENO spalnico prodam. Tel. 24-582. (3574-PR-28)
STREŠNO cementno opeko, salonitke in železno konstrukcijo strehe za verandoprodam. Ivan Jakše, ob Težki vodi 21,Šmihel.Tel. 25-195.(3579-PR-28)
KOZOLEC prodam. Naslov vupra-vi lista. (3577-PR-28)
HI-FI stolp, zregalom,prodam. Tel. 84-546 (zvečer—Janez). (3566-PR-28) PRODAM 2 l/4m5javorjevihdesk3 cm, mešalec za beton in motorno žago
	
	
husqvarna 650. Štangelj, Belokranjska c. 62, Novo mesto. (3576-PR-28) RJAVE jarkice (piške) prodam. Cena 1500 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. (3585-PR-28)
PLEMENSKEGA vola prodam. Tone Legan, Sela pri Ajdovcu. (3592-PR-28)
MLADO KRAVO,vbrejo 9 mesecev, prodam. Ivan Jakše, Škrjanče 4, Novo mesto. (3595-PR-28)
BARVNI TV grundig, moped avto-matik, kljuko za katrco in golfa, lesen teniški lopar, trajnožarno peč, kavč, nerjavečo pomivalno korito, prodam. Tel. 25-134. (3597-PR-28) PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel. 24-976. (3536-PR-28) ŠPORTNO KOLO (15 prestav) ugodno prodam. Tel. 25-170. (3537-PR-28)
VIDEO REKORDER Grundig VHS (47 SM) in ŠOTOR (poljski)za 4osebe, nerabljen (11 SM), ugodno prodam. Ogled od 15. ure dalje. Zeljkovič, Pod smreko 8, Črnomelj. (3548-PR-28) TROBENTO, selmer in amati, prodam. Gregor Papež, Pod smreko 17, Črnomelj, Tel. 71-673. (3547-PR-28) STROJNO KROŽNO ŽAGO mio, tip SKP 83, novo, še neuporabljeno, prodam. Lovše, Krška vas 2 a, 68262. Tel. 61-881. (pol-PR-28)
PRALNI STROJ, star tri leta, brezhiben, prodam. Tel. 26-640. (3552-PR-28)
TV grundig, barvni, 67 cm, stolp JVC, zvočniki 80 W, šivalni_ stroj SINGER in gumi voz prodam. Šavor, Bojanja vas 28 pri Metliki. (3553-PR-28)
DVE OVCI, lepega koštruna za pleme in morske prašičke prodam. Avsenik, Drganja sela 39. (3560-PR-28)
HRASTOVE in smrekove plohe, prodam. Mišjak, Boričevo, Novo mesto. (3557-PR-28)
GENERALNO OBNOVLJEN pralni stroj gorenje 636 bio A prodam. Tel. (068) 82-132. (3678-PR-28)
VEČJO KOLIČINO CVIČKA ugodno prodam. Slavko Kržičnik, Kalce-Naklo 29, Podbočje. (P28-12-MO) UVOŽENI TV SPREJEMNIK, barvni, malo rabljen, prodam. Tel. 62-154. (P28-14-MO)
OTROŠKO SOBO in posteljico z .jogijem, kuhinjske elemente, električni štedilnik, hladilnik, knjižni omari, dva kavča, fotelje z mizico, staro spalnico brez omar, kiperbusch in šivalni stroj z mizico. Tel. 23-694. (3683-PR-28)
3101 ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje, rabljeno dve sezoni, prodam. Tel. (068) 51-106. (pol. PR-28) STROJ za vrečke prodam. Tel. (068) 21-348. (3661-PR-28) SALONITNE PLOŠČE, rabljene, črne barve, in krožno motorno žago (cirkularka) 4,5 KW prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 25-133, Cesta brigad 41, Novo mesto. (3645-PR-28)
FOTEL KAVČ, trikrat, raztegljiv, in novo mizo ter 4 stole prodam. Cena po dogovoru. Ana Štular, Šegova 3, tel. 24-461. (3644-PR-28)
100 GRADI (parni sesalnik) in črno beli TV gorenje 107 prodam. Bojan Rožič, Grmada 5, Trebnje, tel. 44-733. (3643-PR-28)
BELO VINO prodam. Tel. (068) 85-915. (3642-PR-28)
DNEVNO SOBO regal in žensko kolo ugodno prodam. Tel. (068) 26-585. (3639-PR-28)
ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje (210 1) prodam. Tel. (068) 26-650. (3635-PR-28)
TELEVIZOR El NIŠ, črno beli, prodam. Kastelic, Stopiče 53. (3628-PR-28)
NOV PRALNI STROJ ugodno prodam. Biček, Mestne njive, blok št. 11, Novo mesto. (3654-PR-28) KOMBINIRAN električni štedilnik prodam. Tel. 23-964. (3624-PR-28) NAMIZNI vrtalni stroj, nov, prodam. Tel. (068) 44-407. (3668-PR-28) OSTREŠJE 16 x 9, plohe, hrast, kombi plošče 50 m2 5 cm ter zastavo 750 prodam. Rus, Meniška vas, Dolenjske Toplice. (3667-PR-28) PRODAM 6 let star barvni televizor iskra montreal. Informacije po 18. uri na tel. (068) 24-832. (P 28-15MO) ČRNO BELI TV HITACHI z vgrajenim radiom prodam po zelo ugodni ceni. Prodam tudi električno brizgalko sigmat wagner. Tel. 22-067. (3670-PR-28)
HARMONIKO frajtonarico dur CFB prodam. Jože Kašič, Migolska gora 3, 68233 Mirna. (3676-PR-28) ŠOTOR, manjši, za štiri osebe, prodam. Škof, Drska 47, Tel. 23-952. (3603-PR-28)
Sedežno garnituro, staro 2 leti, prodam. Tel. 20-412. (3604-PR-28) PRODAM 20 špir, 5 m dolge. Jordan, Gmajna 11, Raka, 68274, Tel. 75-621. (3607-PR-28)
BETONSKI MEŠALEC liv, skoraj nov, prodam. Ivan Prah, Gabrje 3 pri Soteski, Straža. (3608-PR-28)
Ugodno prodam 600 1 rdečega vina — cviček. Tel. 27-757. (361 l-PR-28) DVE enoletni plemenski telički, vajeni paše (simentalska in siva), prodam. Tel. (068) 82-890. (pol-PR-28) Pet novih oken za rolete, izdelek podjetja Delnice, širina 1 m, višina 1,2 m prodam. Tine Nemanič, Drašiči 40, Metlika, Tel. (068) 58-620. (3612-PR-28)
NAMIZNI NOGOMET prodam Tel. 23-364 (popoldan). (3656-PR-28) REGAL, sedežno garnituro, postel-jo-dim. 215 x 160 z jogijem, hladilno omaro in štedilnik (2 plin, 2 elektrika), prodam. Tel. 23-937 ali 21-466. (3619-PR-28)
kmetijski stroji
preklici
TRAKTOR T-25 — 30 KS, 1400 ur, ohranjen, prodam. Gorše Meniška vas 3. tel. 25-297. (ČEK-75-87)
KABINO in bjatnike za IMT 560 prodam. Jože Žlogar, Ravnace 6, Suhor. (pol-KS-28)
TRAKTOR Zetor 5011 prodam. Pravne, Selška gora, Mirna. Tel. 47-363. (3554-KS-28)
NAKLADALKO (19 m3), staro dve leti, prodam. Gorenc, Zbure 38, Šmarješke Toplice. (3556-KS-28) ŽETVENO napravo za BCS, novejši tip, prodam. Silvo Klun, Slatnik 23, Ribnica na Dol. 61310. (3584-KS-28) KOSILNICO BCS (figaro) prodam. Nagelj, Smolenja vas 22, tel. 27-807 (3662-KS-28)
TRAKTOR pasquali, 30 KM, s priključki, in črno beli TV, Gorenje, prodam. Franc Hočevar, Dol. Brezovo 16, Blanca 68283. (pol-KS-28) TRAKTOR IMT 542, letnik 1981, prodam. Tel. (068) 72-798. (pol-KS-28)
TRAKTOR STEYER TIP 188, 28 KM, dobro ohranjen, prodam. Viktor Sovdat, Blanca 45. (P28-10-MO) ZETOR 6711 C, letnik 77, prodam. Jerše, Vel. Lipovec 23, Dvor pri Žužemberku. (3572-KS-28) TRAKTOR ZETOR, letnik 1973, prodam. Andrej Vavtžr, Bistrica 19, Šentrupert. Tel. 47-542. (3588-KS-28) TOMO VINKOVIČ 522, s' priključki, prodam. Tel. 47-541. (3589-KS-28) TRAKTOR TORPEDO 62-06-C, star 2 leti, prodam ali zamenjam za IMT 539. Matko, Zbure. (3615-KS-28) TRAKTOR steier 30 KS ter gumi voz 15-col prodam. Martinčič, Tomažja vas 12, Šmarješke Toplice. (3655-KS-28)
ŽITNI KOMBANJ, dve motorni žagi. vprežni obračalnik in grablje, kombinirane, prodam. Tel. (068) 60-219 (zvečer). (3649-KS-28)
TRAKTOR deutz-kramer ugodno prodam. Gostilna Kos, Kostanjevica. (3627-KS-28)
TRAKTOR schilter 50 KM prodam ali zamenjam za lažjega. Juršič, Dolšce 1, Kostanjevica. (3629-KS-28) SAMONAKLADALKO 17 ugodno prodam. Vovk, Čelevec 1, Šmarješke Toplice. (363 l-KS-28)
kupim
KUPIM centrifugalni regulator obratov (regulator plina) za diesel motor znamke Jenbacher Werke 20 ali pa cel motor, lahko tudi v okvari. Ponudbe na tel. 26-898, v večernih urah. (3563-KU-28)
posest
IVAN URBIČ, Mirna 56, prepovedujem vožnjo za tovorna vozila po parceli št. 1097. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (3559-PK-28)
FRANC SLADIČ, Mirna 82, prepovedujem vožnjo po moji parceli št. 651/393. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.(3558-PK-28) Opozarjam KARLA FRANKA iz Orehovice 17, naj preneha govoriti lažnive in žaljive besede. Če ne bo prenehal, ga bom sodno preganjal. ANTON VODOPIVEC, Hrastje. (3582-PK-28) Opozarjam KARLA FRANKA iz Orehovice 17, naj preneha z lažnivimi besedami. Če ne bo prenehal, ga bom sodno preganjala. MARIJA SIMC, Orehovica 17. (3582-PK-28)
čestitke
Čestitamo ANI CELIČ, Uršna sela 50, ob praznovanju 80. rojstnega dne vsi, ki jo imamo radi. Justici in Pepiju pa prijetno bivanje v domači hiši. (P28-4MO)
Mirjam Bezek-Jakše in Tonetu Jakšetu ob rojstvu Tine iskreno čestitajo delavci Dolenjskega lista in Grafike.
V NOVEM MESTU, Bučna vas, prodam hišo v tretji fazi. Šifra »BREZE«. (3403-PO-28)
V SEVNICI, ob glavni cesti Sevnica — Krško, prodam v obrtniški coni starejšo hišo 13 x 14mzokoli 1.000 m2 vrta, zelo primemo za vsako obrt. Ponudbe na tel. (064) 77-283 vsako sredo od 18. do 19. ure. (P 27-13 MO)
HIŠO na mirnem kraju v Dobovi ugodno prodam. Bojan Rožman, Tomšičeva 4, Titovo Velenje, ali na tel. (061) 447-200 (dopoldne) — delavniki. (pol-PO-28)
ZEMLJIŠČE v Brežicah, 70 arov, prodam. Naslov v upravi lista. (3058-PO-24)
STANOVANJSKO ZGRADBO, 4,-
5.	faza, pod Trško goro prodam. Tel. (061) 222-958 ali (068) 21-336. (3616-PO-28)
V SEVNICI prodam oz. zamenjam na novo adaptirano stanovanje v starejši hiši za hišo do 30 M, do 5 km iz Sevnice. Tel. (068) 82-400 do 6. do 14. ure. (P28-5-MO)
GRADBENO PARCELO, nadomestna gradnja, 1400 m2 na Selih pri Straži prodam za 1 M. Šifra »PRIMERNO TUDI ZA OBRT«. (3632-PO-28)
SMREKOV GOZD, 1,5 ha, prodam. Dobruška vas pri Škocjanu, tel. 42-453. (3675-PO-28)
HIŠO v Brežicah z delavnico, centralno kurjavo prodam. Tel. 62-547. (3647-PO-28)
Dragemu možu in očku DOMINIKU KRALJU iz Soteske 41 vse najboljše za njegov 50. rojstni dan žele žena Pepca, sin Zdenko in hči Jožica z družino. (3600-ČS-28)
Dragi in skrbni ženi, mami, stari mami, sestri, teti in botri ANI DERGANC iz Zaloga pri Novem mestu iskreno čestitajo za njen 80. rojstni in godovni dan vsi njeni. (3621-ČS-28)
obvestila
Cenjene potrošnike obveščamo, da bo zaradi kolektivnega dopusta mesnica v Škocjanu zaprta od 21. julija do 8. avgusta 1987. Pavel BOBIČ, Mesarstvo, Škocjan. (3613-OB-28) Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon v Smolenji vasi zaradi letnega dopusta zaprt od 25. julija do 15. avgusta 1987. Se priporoča Jožica MAVSAR.
Obveščam cenjene stranke, da bo kemična čistilnica v Šentjerneju zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 31. avgusta 1987. (3623-OB-25)
Otroci bi radi dobili nazaj papigo Lučko, vrsta nimfa, ki je ušla konec prejšnjega tedna na območju Regrče vasi v Novem mestu. Kdor bi kaj vedel o nji ali jo morda celo ujel, ga prosimo, da nas obvesti po telefonu 27-081 ali se osebno zglasi pri Markljevih, Ob Težki vodi 56, Novo mesto. (P28-16-MO)
Iščem prostor (do 50 m2) za obrt v bližini Novega mesta. Tel. 23-126, int. 53 (dopoldne) (3651-OB-28)
Izdelujem mizarske tračne žage, manjše oblike. Žaga ima dve hitrosti in tri kolesa. Cankarjeva 27, Kamnik 61240. (P28-13-MO)
GASILSKO DRUŠTVO STARA VAS —LOKA pri Orehovici
slavi v nedeljo, 19. 7. 1987, ob 14. uri 50-letnico obstoja z otvoritvijo gasilskega doma. Po končani proslavi bo
VELIKA VRTNA VESELICA
s pristno domačo kapljico in jedmi na žaru ob zvokih ansambla »Slavček« in s humoristom »RIBNIŠKI SVEDER«.
592/28
n. sol. o.
tozd IGM
industrija gradbenega materiala n. sub. o. 68270 krško, c. k. ž. 59
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
UPRAVLJANJA SAMOHODNE GRADBENE MEHANIZACIJE
Pogoji:
opravljen tečaj za upravljanjetežke gradbene mehanizacije ter 6 mesecev delovnih izkušenj pri delu z buldožerjem. Delo je dvoizmensko, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijve z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dni po objavi na naslov: IGMP SAVA TOZD IGM, CKZ 59, 68270 KRŠKO.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav.
f
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tašče in tete
NEŽKE POVŠE
iz Uršnih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in sestram, ki soji lajšali bolečine, posebno dr. Kresetovi, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo med boleznijo obiskovali, nam pa v težkih trenutkih pomagali. Posebna hvala sodelavcem DO KZ Krka TOZD Oskrba, kolektivu PM Metlika, govorniku KS Ur-šna sela, pevcem iz Šmihela, pogrebnikom ter g. župniku za tako lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni podarili vence in cvetje ter jo tako številno spremili na zadnjo pot.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu starosti se je iztekla življenjska pot
ANE HUSIC
roj. Ritmanič, iz Adlešičev 20
Lepo se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje in vsestransko pomoč. Obenem se lepo zahvaljujemo ženskemu pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Zahvala tudi dr. Šuštariču iz novomeške bolnice za njegov trud.
Žalujoči: vsi njeni
Zakaj si moral nam umreti, ko pa je bilo s teboj tako lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
20. julija bo minilo žalostno leto dni, odkar je za vedno utihnilo srce našemu dobremu možu in očetu
FRANCU
MEŽNARJU
iz Verduna 16 pri Stopičah
Težko se je sprijazniti z resnico, da našega dobrega moža in očeta ni več med nami. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in post-ojite ob njegovem preranem grobu.
Njegovi: žena Štefanija, hčerka Štefka in sin Franci
; Jp'	
	
	Hf*
> /N*	
	
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat
FRANC
JARC
Vel. Brusnice 4
Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, ki ste v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nam izrekli sožalje. Prav lepa hvala tudi ZB Brusnice, govorniku Stanetu Jakliču za ganljiv govor pred hišo, pevskemu zboru Brusnice ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Tončka, sinova Franci in Tone, sestra Angela ter ostali sorodniki
V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina,
ki ne bo nikoli minila,
dokler ne bo nas črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded in stric
JANEZ DOVJAK
iz Zabukovja pri Raki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, dr. Šprajcu in sestri Milki Kranjc za zdravljenje bolnika na domu.
Zahvaljujemo se sindikatu DUI za darovanje venca, sestri Liberti za zadnjo pomoč ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Milka, hčerki Milka z Lojzetom in Kristina z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in brata
JOŽETA- PEPIJA KERINA
gostilničarja iz Podbočja,
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tako težkih trenutkih kakorkoli pomagali ali bili z nami. Posebno hvala zdravstvenemu osebju bolnice v Brežicah — dr. Zorkovi, dr. Šprajcu, župniku za lepo opravljeni obred, Kostanjeviškemu oktetu, govornikom za ganljive besede, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za vsa prejeta pisna sožalja.
Vsi njegovi
Sam, prepletanje s samim seboj.
Pokrajina samevanja, kraj pozabljanja.
Neizbežna zabrisanost, nujno izginotje.
Boleča resnica niča, boleče spoznanje minulosti.
Marija
ZAHVALA
V 21. letu starosti nas je tragično zapustil naš predragi sin, brat, vnuk, bratranec in nečak
VINKO ŠEGINA
Tribuče pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečeno sožalje. Še posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom Horvatovim, Božič-Vranešičevim, Kozanovim, Vraničarjevim in Dragoševim ter ostalim. Hvala DOS DO Belt TOZD Mehanski obrat in Livarna, OO ZŠMS Tribuče, GD Tribuče ter godbi na pihala iz Črnomlja. Hvala govornikoma Tonetu Šikonji in Mirku Ileniču za govor pred domačo hišo in odprtim grobom. Gospodu župniku lepa hvala za opravljeni obred. Vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in ga zasipali s poletnim cvetjem, še enkrat hvala.
Žalujoči: mama Zofka, oče Vinko, sestra Nevenka, stara mama, tete, strici, sestrične, bratranci in ostalo
sorodstvo
Draga mama, lepo je bilo s tabo živeti, vse bi dal, če še enkrat v tvoje oči mogel bi zreti. Kjerkoli si po svetu hodila, naša draga mama, smeh, srečo in ljubezen si ljudem delila, do zadnjih izdihljajev si bita vesela, za nas si skrbela in držala si pesti, na žalost pa bolezen premagala tvoje je moči.
Vsak dan se sedaj s solzami umivam, draga mama, ko se spomnim, da tebe več nimam.
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama,
sestra in teta
ANICA PENE
rojena Škedelj, iz Velikega Slatnika 24
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Infekcijski kliniki v Ljubljani in Splošni bolnišnici Novo mesto ter teti Mariji Rifelj in sestrama Suzani in Moniki za nesebično pomoč. Najlepša hvala patroma Niku in Juretu za lepo opravljeni obred in župniku za pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevcem, govorniku Milanu in sodelavcem iz delovnih organizacij IMV tozd Tovarna avtomobilov-proizvodnja 5, DO Iskra Bršljin in Emoni Dolenjka Novo mesto. Vsem se še enkrat zahvaljujemo za izredno denarno pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: sinova Slavko in Franci, hčerka Anica z Janezom, sestri Mici in Kristina ter brata Martin in
Ivan z družinami in ostalo sorodstvo
$	BI mm Trpljenje si prestal, S' v grobu boš zdaj mirno spal, v domu našem je praznina, a v srcih nas vseh je bolečina. ■ ZAHVALA V komaj 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric mRM FRANC BINGO Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in kolektivom IMV — STS, TOZD Prikolice in Krka Novo mesto za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Češnjevek, Stara vas, Ljubljana, Podlipa, Dobrnič in Lavrica
	
	■■■K Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, draga mama, zemlja je pokrila. Vse bolj osamljene naše so poti, odkar v temnem grobu počivaš za 9 _ - ^9 večne dni. HSA S ZAHVALA m M % " n v 54- ,etu je nepričakovano ugasnilo srce naše predrage, ljubljene žene, j * mame in stare mame f A ANICE KOTNIK iz Jezera Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo DO Trimo Trebnje za izredno pomoč, DO SVP Novo mesto, DO VGP Novo mesto, DO Novoles Račje selo in Elektroinstalaterstvu Škoda, Trebnje. Iskrena hvala za izrečene poslovilne j, besede ob odprtem grobu ter pevcem, godbi in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Lojze, sin Lojze, hčerki Anica in Zlata z družinama, vnuki Braco, Andrej, Marko, Uroš in mala Ines
	
	■■■■■1 Šestnajst let je že minilo t ,, ; odkar si zapustil nas, v srcih naših ostaja bolečina, v domu vedno večja je praznina. ■P -M iV jp# V SPOMIN 19 • -Mm- ' V,,-n6 0J> t','.: . 16. julija mineva 16 žalostnih let, odkar nas je v 36. letu starosti zapustil J9I naš očka mmH franc PENE Prisrčna hvala vspm, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje na grob.
JOŽE PEKOLJ
DISKOTEKA OTOČEC
DOLENJSKE
BENETKE
Kostanjevico so nekoč poimenovali dolenjske Benetke. Če za to pred leti ni bilo povsem utemeljenega razloga, pa bo to dolenjsko mestece vsak čas na tem, da postane povsem podobno pravim Benetkam. Oba lesena mostova če z Krk o sta namreč tako načeta, da se lahko kaj kmalu sesujeta. In potem se bodo lahko Kostanjevičani čez Krko vozili v gondolah. Ko se bo to zgodilo, bo Ljubila Samardžič lahko spel napisal slavospev lepoti Kostanjevice oziroma dolenjskim Benetkam.
NOVO MESTO — Še nobena generacija vojakov v vojašnici Milana Majcna ni bila brez ansambla. Tudi v uniformah se vedno najdejo fantje, ki so vešči igranja na instrumente. Vselej pa je med njimi tudi kakšna profesionalna glasbena duša. Včasih so te skupine tako kvalitetne, da je res prava škoda, da po letu dni razpadejo. Takšno usodo bo konec tega meseca doživel vojaški zabavni ansambel, ki seje v Novem mestu in njegovi okolici dodobra naigral in ga poznajo najmlajše, mlade in starejše generacije.
V tem času so več kot stokrat nastopili. Vabijo jih na proslave, mladinske plese, zaključke akcij in podobne prireditve. Pa ne zato, ker so tako poceni, saj nastopov ne zaračunajo, temveč nemalokrat tudi zaradi kvalitetnega igranja. Fantje morajo igrati vse od glasbe jugoslovanskih narodov, do najnovejših popevk in drugih skladb.
Največkrat je ansambel sestavljen iz fantov raznih narodov, zato se dogaja, da nekaterim ne gresta polka in valček, kranjskim Janežem pa ne šumadijsko kolo. Kar nekaj tednov mine, da se ujamejo in pripravijo za prvi nastop. V začetku so vadili kar vsak dan, danes pa to ni več potrebno, saj imajo pripravljenih že več kot sto skladb. Novih se učijokar s kaset. »Kljub toliko nastopom je prva vojaška obveznost. Marsikdo misli, da nam po neprespani noči ni treba k jutranji telovadbi in vajam.
Vse počnemo tako kot drugi tovariši v vojašnici,« je o ansamblu povedal vodja prof. glasbe Janez Jocif, ki seje v času služenja vojaškega roka na glasbenem področju dodobra zapisal v Novem mestu. V tem času je umetnost glasbe poučeval na srednji šoli za gostinstvo, vodil pa je tudi moški pevski zbor »Dušan Jereb«, ki si že nekaj let pomaga z dirigenti iz vojašnice.
Na koncu zapišimo, da so trije člani tega ansambla, in sicer Bogdan Oblak, Janez Jocif in Siniša Tomič, aktivni tudi na drugih področjih v JLA. Tako so skupaj pripravili več razstav v Domu JLA, bilten ob desetletnici doma, izdali so pesniško zbirko pesmi starešin in vojakov in drugo. Njihovo najnovejše delo je »Živa nit«, knjižica, ki sojo posvetili 45-letnici Gubčeve brigade.
J. PAVLIN
BAZEN NA MIRNI PROPADA
MIRNA — Mirenski bazen žalostno propada. Ker ni zadosti kopalnih dni, se krajevni skupnosti ne splača vlagati velike denarce v obnovo edinega kopališča v kraju. Verjetno pa bi se kakšnemu podjetnemu gostincu ali podjetju splačalo, če bi pri bazenu postavil kakšen lokalček. Poleti bi ljudje, če že ne zaradi kopanja, prihajali vsaj na sprehod v lepo okolje, pozimi pa bi lahko bazen izkoristili za drsanje.
Košarica za pšenično zrno
Jože Lihtineger je pravi mojster pri izdelavi velikih in malih košaric
NOVO MESTO — Jožeta Lihtinegerja, upokojenca iz Br-šljina, mnogi dobro poznajo, le redki pa vedo, da je velik mojster v pletenju košar. Spletel jih je že več kot tisoč in lahko se pohvali, da sojih kupci odnesli že po vsej domovini, pa tudi prek meja.
Še kot otrok, doma iz Mojst-. rane, je rad pletel iz šibja, sedaj kot upokojenec pa seje tega lotil kar na veliko, saj pravi, da se tako lažje pretolče iz meseca v mesec. »Košarico lahko zamenjam za meso, jajca, mast in še kaj. Več košaric na mesec, boljša hrana,« se pošali.
Njegove košarice radi kupujejo, saj so nekaj posebnega. Pletene so iz šibja in plastičnega traku, zato jih je mogoče prati in uporabljati za vse mogoče namene. Za izdelavo e ne srednje velike porabi dobrih šest ur. Poseben mojster je pri izdelavi malih košaric. Pred leti je celo sodeloval na Trefaltovem »Srečanju«. S pomočjo očal, ki jih sicer pri svojem delu še ne potrebuje, in pincete je napravil tako majhno košarico, daje šlo vanjo le pol špeničnega zrnja. Pa ni zmagal, saj »zmagovalka« ni bila narejena iz lesa.
»Rad bi videl, da bi se tega zanimivega ročnega dela lotili tudi drugi, zlasti mladi, saj je povpraševanje veliko, sam pa le s težavo ustrežem vsem,« je še povedal Lihtineger.
J. P.
GD OREŠJE IMA SVOJ PRAPOR — Najslovesnejši trenutek nedeljskega gasilskega slavja v Orešju je bilo razvitje prapora in obešanje trakov darovalcev. Svoj trak so pripeli tudi iz sisa za požarno varnost iz Novega mesta, ki ga je zastopal Italo Morosini (na sliki). Foto: J. Pavlin)
Ansambel, ki ne računa
Vojaški ansambel živi le leto dni — Fantje so na raznih prireditvah nastopili več kot stokrat
Voda je zalivala kleti
Hudo neurje nad Dolenjsko zadnji ponedeljek — Veliko zalitih kleti — škodo še ocenjujejo
NOVO MESTO — Neurje, ki se je v ponedeljek zvečer razbesnelo nad Dolenjsko, tudi v Novem mestu in okolici seveda ni minilo brez posledic. Voda je vdirala v kleti, skladišča, poplavljala ulice in ceste, sprožila nekaj plazov... Kolikšno škodo je neurje povzročilo, po prvih poročilih v torek še ni bilo mogoče oceniti, gotovo pa ne bo zanemarljiva.
Voda je poplavila skladišče embalaže, strojnico, kotlarno, kemijsko sintezo, fermentacijo in garderobe v tovarni zdravil Krka. Poplavljene prostore so reševali Krkini gasilci. V fermentaciji je zaradi poplave in izpada električne energije zastala proizvodnja, zaradi česar je nastala velika škoda.
Vodo, ki je vdrla v kotlarno v Novoteksu, so izčrpali domači gasilci, večje škode pa ni. V Iskri v Bršljinu je puščala streha, vode so se lotili delavci sami. Voda je zalila tudi kletne prostore cestnega podjetja v Bučni vasi, odstranili so ^io delavci sami in škode ni.
Delavci novomeške poklicne gasilske enote so reševali poplavljeno kotlovnico v bloku na Mestnih njivah 12, center za obveščanje in alarmiranje ter kuhinjo v občinskih stavbah pa skladišče Dolenjke v Bršljinu, kjer vo-
• Ponedeljkovo neutje je močno skalilo tudi vodo v zajetju v Stopičah, ki oskrbuje s pitno vodo velik del Novega mesta. Komunala ni imela druge izbire, kot ustaviti dobavo vode iz tega zajetja, in preskrba s pitno vodo je bila precej motena, čeprav so povečali črpanje v Družinski vasi. Občinski izvršni svet je v torek, ko je obravnaval posledice neurja, izrazil upanje, da bo Komunali (in vsem drugim) uspelo normalizirati razmere.
da na srečo ni zalila robe. V Metropolu so zaradi puščanja strehe nad restavracijo in recepcijo eno uro prej končali delo, večje škode, kaže, ni.
V Dolnji Težki vodi so bile po-
\
plavljene kleti v treh hišah in štirje , hlevi, iz katerih so morali odpeljati živino. V Stopičah so bile poplavljene štiri kleti. Prostore so reševali vaščani. Utrgan plaz je delno zasul cesto pri Koroški vasi, zaradi dveh plazov je bila delno zasuta tudi cesta Težka voda—Stopiče, na isti cesti je pri Težki vodi nastal večji vdor.
V mestu odtočni jaški niso požirali vode, tako da je marsikje zalilo cestišče. Posebno hudo je bilo na Partizanski cesti. Cestarji in ko-munalci so se takoj lotili odpravljanja posledic, samo slednji ocenjujejo škodo na okrog 10 milijonov dinarjev. Voda je iz kanalov vdrla tudi v skladišče Novolesa v Gotni vasi, izčrpati so jo delavcem pomagali tudi novomeški poklicni gasilci, škoda je precejšnja. V IMV so v tovarni prikolic puščale strehe, zaradi nevarnosti poškodbe električne napeljave nočna izmena ni delala. Delavci postaje milice so pregledovali še druge delovne organiza- t cije, trgovine, skladišča, a na srečo drugje poplav ni bilo. Kolikšna je škoda na posevkih, v torek prav tako še ni bilo znano.
Z. L.-D.J
prapora. Kar 109 imen darovalcev so našteli. Za konec so gasilci iz Orešja množici pokazali še »zgodovinsko« gašenje z ročno brizgalno.
J. P.
ZA ČISTEJŠO RIBNICO
RIBNICA — Danes bo tukaj prireditev v okviru akcije »Slovenija, moja čista dežela«, ki jo vodita Nedeljski Dnevnik in Dinos. Pred ribniškim Domom JLA bodo v kulturnem programu nastopili Vili Vodopivec, Tone Fornezzi, ansambel Slovenija, mariborska plesna skupina La Muette, predstavila se bosta še Alpina Žiri in butik Donna. Sicer so v Ribnici pred kratkim začeli z akcijo urejanja in čiščenja mesta in cele občine. Najlepše urejenim naseljem in krajevnim skupnostim bodo podelili priznanja.
VOJAŠKI IN NAŠ ANSAMBEL — Teh fantov v novomeški občini ne bodo kar tako pozabili, saj so mnogim pripravili zabavo in veselje do jutranjih ur. Na sliki
(od leve proti desni) so: Bogdan Oblakiz Logatca (saksafon), prof. Janez Jocif iz Škofje Loke (klavir), Siniša Tomič iz Slavonskega Broda (harmonika), Neboljša Bolta iz Beograda (bobni), Mate Perkovič iz Splita (kitara). Manjka baskitarist Goran Šojič iz Zrenjanina. (Foto: J. P.)
Gasilci iz Orešja so ga razvili v nedeljo, zanj pa je prispevalo kar 109 darovalcev
OREŠJE PRI ŠMARJETI — Zagnanost, delavnost in složnost vodijo krajane vasi Orešje, Vinica in Osrečje v krajevni skupnosti Šmarje-ta v lepši jutri. Začelo seje leta 1954, ko so od gasi Iškega društva Šmarjeta kupili staro, danes že muzejsko ročno brizgalno in ustanovili svoje društvo.
Deset let je preteklo, ko so pričeli razmišljati tudi o lastnih prostorih. Kupili so staro hišo, leta 1981 pa so pričeli z gradnjo sodobnega gasilskega doma, ki so ga štiri leta kasneje slovesno odprli. Potem ko so opremili svoje gasilce, jim nabavili novo brizgalno in rabljeno vozilo, so bile glavne želje prebivalcev teh vasi potešene.
Složnost, ki so jo potrebovali pri gradnji doma, jim je prišla prav že naslednje leto, ko so se lotili asfaltiranja štiri kilometre dolgega cestnega odseka, ki je vse tri vasi povezal s krajevnim središčem. Krajani so prispevali večino sredstev in na stotine delovnih ur. Otvoritev posodobljene ceste je bila za te krajane naj večji praznik.
Nazadnje je gasilcem iz Orešja manjkal le prapor, simbol in ponos vsakega gasilskega društva. Prapor so slovesno razvili minulo nedeljo. Slavje sredi Orešja se je pričelo z gasilsko povorko, ki so jo sestavljali domači gasilci in člani sosednjih gasilskih društev. Po nagovoru in kul-igrnem programu je prišel slovesen trenutek pripenjanja trakov darovalcev in imenovanje vseh, ki so prispevali za žebljičke na drogu
Jelka Kupec
Jelkina rešitev je bila najboljša
Po zaslugi arhitektke J. Kupec bo GlPPionirsredi Zagreba gradil ogromno stavbo
NOVO MESTO — Pred dnevi je GIP Pionir prav sredi Zagreba dobil posel desetletja. V natečaju sos svojimi idejno-programskimi zasnovami za gradnjo poslovnega objekta Savica sodelovala tri podjetja, najugodnejšo rešitev pa je na natečaj poslala inž. arhitekture Jelka Kupec, zaposlena v Pionirjevem tozdu Projektivni biro.
Njenih idejnih načrtov niso izbrali naključno, saj je dobro poznala želje investitorja in zagrebških urbanistov.« Za urbanista je največja sreča, če uspeš. Tukaj je bilo še posebno težko, saj ima Žagreb vse polno gradbenih podjetij, ki so se izkazala ob gradnji za univerziado. Tudi v gradbeništvu je kriza, zato je toliko več vredno takšno zaupanje slovenskemu podjetju. Objekta s tako veliko kvadraturo Pionirže dolgo ni gradil«, je po uspehu povedala arhitektka.
K uspehu ji je v veliki meri pripomogla tudi projektna dokumentacija, ki jo je lani pripravila za poslovno stavbo Intertrade v Ljubljani, kjer bo velik razvojni center za potrebe zastopniškega programa za IBM in jo bo Pionir dokončal naslednji mesec. Nova stavba sredi Zagreba bo še večja, saj bo imela v 7 etažah kar 10.000 kvadratnih metrov površine, lastnik prostorov pa bo prav tako Intertrade in Atlas. »Sedaj bo malo spanja. Mesecdnibo potrebno noč in dan pripravljati vse načrte za novo stavbo. V našem biroju bo delalo dvajset delavcev od skupno 74, kolikor jih je zaposlenih v našem tozdu,« pripoveduje Kupčeva, ki ji nova stavba Savice pomeni ponovno potrditev njenega uspešnega dela na tem področju. Pri Pionirju je pričela pred desetimi leti, ko je skupaj z inž. Mlakarjem izdelala projektno dokumentacijo za hotel Vera, tretji največji v Varšavi. Načrtovala je gradnjo velikega vojaškega kompleksa v Libiji, njeni so vrtci, šole, stanovanjski bloki, med zadnjimi deli je tudi novi dom za starejše občane v Črnomlju.
J. PAVLIN
Šestkrat zabodel sodelavca
SEVNIŠKI »KAMPELJCI« SENE DAJO
SEVNICA — Občinska zveza telesnokulturnih organizacij v Sevnici prireja tekmovanje za plaketo »sevniški kampeljc«. Vsak tekmovalec dobi tekmovalni karton. Moški morajo opraviti tek na 2000 m dolgi progi, ženske pa na polovico krajši progi. Za preizkus iz kolesarjenja velja udeležba na trimskih akcijah, kijih prireja občinska ZTKO ali Kolesarska zveza Slovenije. Vsak, ki bi rad postal »kampeljc«, mora osvojiti poljuben planinski vrh v Sloveniji, če nanj ni možen pristop s prevoznim sredstvom (izjema je Lisca, na katero ZTKO prireja organizirane pohode), in končno mora vsak moški preplavati v sevniškem bazenu najmanj 500, ženska pa 300 metrov. Preizkusi v bazenu so vsak danpo 17. uri.
Če DANI NOVAK iz Dobrniča kaj nagaja kuhinjska ali osebna tehtnica, si jo da lahko zastonj popraviti in uravnati v Servisu J. Ravbarja v Novem mestu. Žreb ji je namreč dodelil to nagrado, medtem ko je ZVONKI GERDENC iz Novega mesta dodelil majico z znakom Diskoteke Otočec. Obe sta poslali svoje predloge za lestvico in bili izžrebani. To možnost ima vsakdo, ki bo poslal na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec, 68222 OTOČEC, svoje predloge in na dopisnico označil, da gre za TOP LESTVICO.
Za ta teden pa je lestvica videti taka:
1. Wanna dance with somebody — E. HOUSTON
2. Living in a box — LIVING IN A BOX
3. You give a love bad name — BON JOVI
4. Goodbye stranger — PEPSI & SHIRLEY
5. Lean on me — CLUB NOUVEAU
6. Laislabonita — MADONNA
7. With or vvithout you — U2
8. Sweet sixteen — BILLY IDOL
9. Sign of time —PRINCES
10. Let it be — FERRY AID
^ »Bik je za nas zlata rezerva. % Za živinče lahko zahtevaš in do-^ hiš denar takoj,« razlaga 55-% lelni kmet Jože Pekolj z Griča J pri Trebnjem. Tako tudi pojasni, ^ zakaj se je s težkim srcem odlit očil, da proda trebanjski zadrugi ^ kapitalnega, več kot tono težke-S ga bika Murija. Ne pomnijo, da J bi že kdaj poprej v Veliki Loki ali ^ na kateri drugi odkupni postaji S zadruge stehtali tako težkega J bika. Muri je tako še za ži vlejnja ^ posta! posebnež, zato je veliko
y kmetov, polkmetov in tudi S firbcev romalo na domačijo
*
*
*
S
S
N
H
s
s
s
s
>
Pekoljevih. Pa ne le zaradi tega, da bi jim Jože, ki ima »zlate roke« za najrazličnejša popravila strojev, naredil uslugo, temveč tudi zato, da bi pokukali v hlev. In v njem je poleg bikcev še po desetero krav in telic.
»Nič ne bi šlo tako, če ne bi bilo sestre Milke. Zakaj biji delo trgal iz rok, ko pa ženske zmeraj ^ prav naredijo,« smejoč se odvrne J* na Milkino pripombo, češ da ' »mu je vseeno...« Toda ko Jože S glasno razmišlja, kakšno je po ^ njegovem umno gospodarjenje,
V-nemalokrat pokaže, %
popolniflegmatik, predvsem pa, da je s stvarmi zelo na tekočem. Če se znova povrnemo k biku Muriju, povejmo, da ga Pekolj ni proda! tedaj, ko je napovedal, ne le zato, ker je Muri postal nekakšen ljubljenec domačije, ampak preprosto zato, ker je slišal, da se bodo cene mesu zvišale. In res so se! Jože bi težko prenesel, kakor pravi, če bi ga zafrkavali, da je na zgubi, čeprav bi šlo samo za pet starih milijonov. Zdaj se on smeje v svojo košato brado, ker je pač iztržil več.
Pekolj redno posluša radio, ne zamudi skoraj nobenega televizijskega dnevnika. Po dnevniku je zanj delo na kmetiji za tisti dan končano. Prebira razne časopise, marsikaj zve tudi od ljudi, ki zelo radi pridejo naokoli. Ne živi zapravljivo, v gostilno zaide samo, če gre volit. Denar dajeta s sestro »na kup« in ničesar jima ne manjka. Jože nima velikih potreb. » Vse lahko imaš, ko pa si starejši, si ne želiš drugih dobrin kot zemljo, kjer kaj zraste.« Pred 25 leti je še delal skobetne stroje, za mizarstvo in s štirimi stroji si je kupil novega forda, ki je še zdaj vozen. Z njim se ob koncu tedna večkrat odpelje k ženi in trem otrokom, ki živijo v Ljubljani. »Mlad človek potrebuje veliko, kot mlado drevo v rasti,« razloži in rad poskrbi, da otrokom med šolanjem v slovenski metropoli ne bi bila premalo le materina plača. Toda čeprav pripelje družini v Ljubljano tako rekoč vso hrano, je strog oče. Odotrok zahteva da si pridobijo delovne navade, zato morajo za razne »priboljške« tudi sami zaslužiti kakšen dinar.
P. PERC
I
I
I
5
0
S
5
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Prapor ne manjka več
Življenje Branka Preradoviča ni več v nevarnosti
SEVNICA — V soboto okoli polnoči so v celjsko bolnišnico pripeljali hudo poškodovanega 24-letnega delavca GIP Beton iz Zagorja Branka Preradoviča, na katerem so zdravniki v predelu rame in levega dela prsi našteli šest hujših vbodov. Po zadnjih vesteh je Preradovič že zunaj življenjske nevarnosti.
11. julija sta Preradovič in 19-letni Sadik Nuhanovič iz Čajičev pri Cazinu, prav tako delavec GIP Beton, skupaj s prijatelji popivala po Sevnici. Že v tem času je med nji-
ma prišlo do prepira, ki se je nadaljeval še po njuni vrnitvi v stanovanjsko barako na Savski cesti v Sevnici. Vse je že kazalo, da seje vroča kri pomirila, saj sta odšla vsak v svojo sobo, očitno pa je Nuhanovič mislil drugače. Okoli 23.50 je odšel v sobo Preradoviča in s seboj vzel večji žepni nož. V sobi je vnovič izzval prepir in med prepirom Preradoviča šestkrat zabodel v predel leve rame in prsi. Nadaljnje obračunavanje so preprečili njuni sodelavci, zato je Nuhanovič pobegnil v svojo sobo in od tam skozi okno. Že čez nekaj minut se je sam javil na postaji milice, kamor je prišel tudi hudo poškodovani Preradovič. Ko so miličniki Preradoviču nudili prvo pomoč, so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, za Nuhanoviča pa je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor.