ars e i r n ne i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Vi« Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta'2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po posti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V I^ubljani 25. februarija 18 Obseg: Odvodenje zemljišč. Velika škoda kmetijstvu, za katero se pa hee ne zmeni kmetijske družbe 28. dnd januarija. (Konec.) — Kako se robida v gozdu zatare Matice" dne 18. februvarija. (Konec.) — Načrt poravnave zarad (Dalje.) Občni zbor c.^kr Zamet v stepah. (Dalje.) Naši dopisi. NoviČar. podalj Odborova seja Slovenske koncesije za severno žele Gospodarske stvari. voda vkatera polni vsa vmesna prostora zemlje, za- branjuje. Take zemlje so mrzle, voda prevaja'toploto zemlje za Spisal V. Rohrm Odvodenje zemljišč. ann, pristav deželne kranjske jaiske šole na Slapu. zemlj jako težko in tegadel v mali meri ske in sad voda pa odvzame zopet njene toplote in stajajo na takih izhlapeča obdajajoči zemlji velik del tem bolj, ker na ohladi vedno vodene pare Voda ?e?^ljive važnosti je naloga, kojo izvršuje ™o VhB^m^^ '• *ar voda v živenji rastlinstva, kajti astline živna moč je Slednja je glavni pogoj v najtesnejši zvezi z vodo zivenja m rašče rastlin. PredoČuimo si ** dogodke v naši kulturni zemlji, ki se med raščo rastlin vrse, lahko si razložimo velevažni pomen vode za njih voda se s tem jako ohladi in Ne da služi voda neposredno v hi mi opazujemo to večkrat, kakor vzrok mraza, kateri škoduje tolikanj rastlinam sosebno v spomladi. Razpad zemlje, razkroj gnoja, kakor tudi razne ovirane vsled toplote, kemične presnove v zemlji niso ne primanjkovanja v to potrebnega zraku in razvitek. rastlinsko, da služi v razkrojilo in topilo"'različnim! m^rveč njih proizvodi, njih konečni izdelki~~ki"bi'morastimi neobhodno potrebnim redilnim snovem in tako P1.'1 prava in ugodna hrana rastlinam, so navadno J™ozi koreninicam njih vsrkanje, da prenaša vsrkane sk°dym, da celo pravi strupi rastlinskemu življenji. "........ ................Le Poznana istina je toraj, da je večja ali manjša snovi v posamne rastlinske dele ali organe edilne kjer se tvorijo iz'njih novi rastlinski ......... voda tudi brezštevilne in najrazličnejše presnove tere se gode neprenehoma v živeči ^ . "" LUiaj, ua j« v tvori; posreduje plodonosnost kulturne zemlje odvisna od astlini i ka primerne množine mokrote ali vlažnosti in gotove množine to Kakor je uže toraj voda res največja'prijateljica plote med raščo rastlin kajti --------------_ A„,„WiiAA> ivo^jui ic kedar nahajate se ti v pravem razmerji v zemlji, nadejati se nam je dobrih poljedelca, zamoi linskemu živenji, če se nahai zemlji - ...... - J pa biti ona tudi jako škodljiva rast- žetev, ker vsaka rastlina istih za' popolni svoj razvitek Je , ^ oo naiioja, v preobilni meri v toliko vode v zemlji, da jo slednja ne potrebuje marveč da zaseda voda vse vmesne pro- zemljišča! Kolil more popiti, store zemlje in se odtekati ne more rašča rastlin Ozrimo se po naših kmetijah in oglejmo si njih zemlj se , tako je ovirana r&di preobilne mokrote večkrat celo nemožna. Preobilno mo- koliko zemlje pa, kater kroto zemljišč povzročuje deževna voda (zračne pada- ker se ne "me ali izpodnebna moča sploh) " primerno izkoristiti ahajamo, katera daje majhne in slabe žetve se dostikrat kar ne obdeluje kadar dovelj hitro izhlapiti ali odteči ne more pa podzemna voda, za močvirne pašnike, obraščene z makom marveč se vporabi neugodnejšega vpliva je zastajoča voda Naj rasčo posebno tam za vami in zelišči! Žalibog, da navedeno nahajam kislimi tra- tudi kjer ista premaka zemlj astlinsko velikokrat v legali, v kojih bi se dala preobilna mo vrsja m se odtekati ne more vsled primanikani trebnega^ padu ali neprodrljivosti zemlje do po po-vzvišani meri kaže se nam zopet ta škodljivi 'vpliv preobilne mokrote pr glini je, da so vzmožne sprstemni, ker posebnost teh prsti krota na najprostejši način lahko in brez posebnih stroškov odpeljati! povek-da re Skrb in zopet skrb nam mora biti toraj sati plodonosnost takih zemljišč in to s tem kakoi in slednjo tudi pridržati gobi, sladoru ali papirji-srkači zvezne zemlje večinoma mokrotne napiti se vode od spod na vzgor vlažnosti gulujemo razmerje mokrote ' z odstranitvijo preobilne isto opazujemo pri toliki množini dohaja nam toraj voda v naša zemljišča v Tegadel tudi nahajamo -.......—- — viv^cjc*, da premaka zemljo m v nje) zastaja, skrbeti moramo za primerno odvodenje, to je, in v njej Kako ne bi tudi kulturne rastline na premokrot nih zemljiščih slabo in revno vspevale, hirale, da več odpeljavo preobilne vode ne iz plasti, katera rastlino vzredi iz žive plasti zemlje krat poginile, ko nam daje tehtnih razlogov nimata ne zrak ne scajo koi_ aziskovanje tega toliko ampak tudi v kateri se razra zemljo, koja je obilno premočena, ležeče rudnine za orkota vstopa, rastlin iskaje si potrebnega živeža, spodnje plasti, da se tu do sedaj mrtvo ker njima ista izkoristijo astlmorejo vporabijo in tem * w ' C • * v 'i - ; > , - • _. m ' ■ . 4k a > » i*- . "V \ a: i Ar^ * V - ¥ S.' * , t-še-' 1 V Vv -ar \ - Čemu je namenjeno odvodenje, znano je na splošno Gosp. prof. Linliardt razpravlja v daljšem go našemu kmetovalcu, vendar pa ni podrobneje jasno, voru kmetijski poduk na kranjskih ljudskih šolah in zakaj in kako se naj voda iz premokrih zemljišč govori o naših šolskih vrtih, ter stavi sledečo resolu- odpeljava. Neznani so mu toraj vzroki prekoristnega cij o: » učinka odvodenja in istotak mu je neznana praktična ljudskih šolah vspešen ozirom na to, da je poduk o kmetijstvu v takrat, kedar mu služijo izpeljava odvodenja, kajti zboljšanje plodovitosti zem- dobro urejeni šolski vrti za podlago, je želja občnega ljišč po odvodenji zapopadeno ni v enostranski odpravi zbora c. kr. kmetijske družbe, da se vse za ta nauk določene subvencije večinoma porabljajo za napravo popolnem pripravnih šolskih vrtov po krajih za to vode marveč le v pravem gospodovanji nad vodo v UUVJ «! llltll ? Vu ? J^/JL * kjaj.m. ^ pravi razdelbi in porabi vode! » v sledečih vrsticah stavil sem si nalogo, v krat- posebno ugodnih." Ker pri stavljenji te resolucije občni kih potezah pojasniti prvo vprašanje, tikajoče se učinka zbor ni bil več sklepčen, izroči se resolucija central- ni koristi odvodenja zemljišč. (Dalje prihodnjič.) i. bčni zbor c. k. kmetijske družbe 28. dne januarija 1885. (Konec.) Podružnica jeseniška predlaga: i v teki nemu odboru v daljno porabo. H koncu zborovanja poročal je gosp. deželni predsednik baron Winkler o novi postavi, kojo meni vlada predložiti deželnemu zboru ter omenja, da je ta postava v najožji zvezi z novo občinsko postavo. Ob 1. uri zaključi gosp. predsednik zborovanje. tijska družba naj naprav teg km let Kako ss robida v gozdu zatare. ajbolj ve i v eseca septemb v Kranjski g » premiranje g o «i Tajnik g. Pire podpira ta predlog tem bolj ker Marsikateri posestnik kupil je teško 1000 ali še več smrekic in nasadil goljavo v gozdu. Meseca av- on ve, da posestnikom tu ne gi visoka darila v hom je sadil gusta šel je v gozd, da bi se prepričal, s kakim vspe svoie veliko najde ceii denarji, ampak več za čast, kar je gotovo pomenljivo, gozdni delež z robido zaraščen , smrekice moral je Tajnik predlaga to zadevo v rešenje prepustiti glav- iskati med goščo robide, pa Jih.je le malo našel nemu odboru. Predlog se sprejme ~ ........ so še v gostem robidovji zadušile > ker esenje točke obravnav: Volitev enega od Kmetič jame premišljevati, na kak način bi zatrl bornika v centralni odbor namesto po 22 družbinih robido sklene ? pravil izstopivšega, volil se je vnovič gospod Rajko gozdni plevel koj v spomladi izkopati ta škodljivi Kastelic In res v spomladi koplje več dni in izkoplje vso 6. točki dnevnega reda: Priznanje častnih obido. Ko pozneje delo bolj natanko pregleduj i za- plom za hvalevredne zasluge v poljedelstvu, predlaga pazi, da je zraven robide tudi veliko mladih drevesee tajnik g. Pire v ime centralnega odbora od podi izkopal. Sčist prostor zasadi v drugič s smreko nasvetovane sledeče gospode, katerim zbor enoglasno vimi sadikami. V jeseni zopet pogleda vidi i da je priznanje izreče: Ivan Lapajne, vodja meščanske šole na Krškem in Anton Ogulin v Rudolfovem, oba za odlično prizadevanje nekoliko manj robide, vendar še veliko preveč, da bi o le vsajene smrekice vspešno rasti Premišljuje spozna > da robide na ta način ne egionalno razstavo v Krškem; dr. Jurij Sterbenc, župnik v Hrenovicah, Peter Kraigh posestnik v Oreliku, oba pospeševanje sadjarstva Alojzij Lavrenčič, posestnik v Postojmi , za pospeševanje živinoreje m za vzgledno gnojišče; Ignacij bode mogoče zatreti, kajti on ima peščeno ilovnato njivo, katera je bila uže tolikokrat preorana, a robida se ni zatrla. Po naključji pride gozdar k njemu. Kmet mu potoži zlo o robidi. Vešči gozdar mu nasvetuje: ,, Pore- Stefi ^^o.mu v ... pospeševanje konje- žite konec julija ali začetek avgusta stebelca robidi eje; Alojzij Dekleva, posestnik v Postojini; Janez prav pri tleh in videli boste, da je bode drugo leto posestnih v Zalogu, za župnik v Slavini; Janez Dekl Sajovic, sestnik v Petelinali in Janez Saj o v Starivasi, vsi štirje za pospeševanje čebelarstva; SI po komaj še eno četrtinko ostalo, kar jo je zdaj, Ako po posestnik v tem še to porežete, ne bode več rastla Kmetovalec je poslušal larja storil. kakor j der L posestnik trgovec Ilirski Bistrici za mu je svetoval Pi drugo leto meseca avgusta gr pospeševanje sadjarstva m stva in napredek v v gozd in poreže robibo kmetijstvu, posebno v živinoreji; Janez Urbančič ? Zlesenena stebelca dene na kupe, pride po-nje z posestnik v Trnovem, za umno sadjarstvo vinar- vozom in reče ženi naj ko bode pekla kruh z obi stvo; gosp. Knapp i vodj k. spodnje gimnazije v Kočevji, in Jožef Rančinger, posestnik glažute v Kočevji, za pridno sadjarstvo Matej Ger m učitelj dovimi šibicami zakuri. Zena ga uboga in še prav dobro se ji zdi, ker robidin les tako svitlo gori. pečen, zapazi nenavadno pri Vsadi kruh Ko jeten duh na kruhu. Ugiblje, od kod bi moral ta duh 7. točki programa:uVolitev častnih in dopisu- priti in spozna, da je nenavaden kruhov duh od ro- v Adlešičah, za pospeševanje in poduk sadjarstva j o čili družbinih udov, predlaga tajnik g. Pire v ime občnega zbora imenovanje dopisujočim članom c. ki bidnega lesa, s katerim je gromado kurila In tudi v gozdu se je nasvet gozdarjev dobro ob kmetijske družbe gosp. Karola Rambouseka, c. kr. nesel, kajti, ko je kmetič v drugo robido porezal ni stotnika i rovu itd posestnika semenske postaje v Zbo- rastla več in danes je celi prostor lepo s smrekami zasajen, katere čvrsto rastejo. Lejte no, če bi ne bil Gosp. Pire na kratko navede zasluge omenjenega gozdarja poslušal in še kopal robido, pokončal bi bil gospoda za c. k. kmetijsko družbo, na kar se predlog veliko rastečega mladega drevja, lesa bi ne bil mogel enoglasno sklene Po poročilu gosp dr viteza Bleiweis-T st za kurjavo porabiti in robide ne zatreti Dobro, da sem poslušal gozdarja" niškega o družbini podkovski šoli (8. točka dnevnega reda) da g. predsednik besedo članu gosp. c. k prof. Linhardtu. Velika škoda kmetijstvu za nihče ne zmeni ? katero se pa Pod podobo 2. neprava podoba namesto današnje po dobe 1., koja predstavila uže v zadnii številki nm* (Dalje.) koja predstavlja^ uže v zadnji številki orne- njeno,zračno srkalnico. (Čast. bralci naj blagovole to pisatelj naj pa nepri- pnjazno na znanje vzeti (V zadnji številki se je v nadaljevanji tega članka urinila jako neljuba pomota, ker je vsled zamene prišla jetno pomoto oprosti gosp Vred.) Ta način izpraznjevanja mestnih stranišč in od vazevanja človeških izmečkov je dandanes pač najce ...... najboljši in vsled tega tudi najbolj pri nejsi ljubljeni. In ta način je ravno tisti, ki se bode kajti me-raz- skoro gotovo tudi v Ljubljani uvedel čemu bi bil sicer slavni mestni odbor uže seca decembra preteklega leta, pri sloveči lične srkalnice izdelajoči tvrdki W. Knaust Dunaji dva kompletna železna soda srkalnico kupil na in zračno Da si bodo p. n. čitatelji »Novic", katerim za ta način izpraznovanja in odvoževanja člo- odpadkov potrebne priprave še znane veških niso y vse boljši predstavljati zamogli smo jim uze v zadnji številki „Novic dobi, koji predstavljati manjši železni sod dveh kolesih in veči železni sod lesih. podali po-na na štirih ko to Podobe, koje danes temu članku pridenemo CPodoba l.) podoba predstavlja, kakor je uže gori v opombi povedano, zračno srkalnico ? podoba (Podoba 2 ) m* (Podoba 3.) 2. predstavlja mali železni sod v zvezi s srkalnico in presodi v prihodnji odborovi skup ščini, in prihodnji C6VJ0 j ivtitviui uv T uvi wmwuv f predstavlja isto tako popolnem adjustiran veliki že- katera se v stranišno jamo vtakne. Podoba lezni sod. Natančneji popis sledi prihodnjič. (Dalje prihodnjič.) Slovenska Matica. občni zbor Slovenske" naj bode dne 8. aprila t. i. Na to se za k seja. ktera je trajala od 5. ure državnega zbora, Načrt poravnave zarad podaljšanja koncesije za severno železnico. državnem zboru v časnikih dela veliko vriša Nadaljevanje 66. odborove sklipscine vprašanje, ali naj država odkupi severno železnico ali naj podal iša koncesijo. dne 18. februvarija. Navzočih 15 odbornikov: predseduje gosp Peter podaljša koncesijo Veliko občinstvo, ki nima časa ne brige, podučiti pri čem stoji to vprašanje, je večidel mnenja, da Grasselli ima tudi pri tako kakor je pogojeno Gosp. prvosednik prebere zahvalno pismo gosp. bi to pri novejših železnicah, država pravico, zdaj, ko kon skupa Strossmajerja na brzoj setletnici in se po odboru pooblasti rodnih društev o dejanski slavnosti ^Slovenske Matice" pokrovitelja ukrepa, kar je prav in dostojno. Na to se rešijo nektere ostale stvari iz seje. ki se je bila pričela 14. februvarija pod vodstvom podpredsednika g. Josipa Marna vpričo 12 odbornikov. Sklene se, čestitko k sedemde- cesija poteče, prevzeti last da z načelniki na- plačati vožne stroj razmera pri tej žel ali poslopj „ večem Toda pravna je vsa d ruga. Koncesija po deljena je bila za 50 let leta 1836 ko še ni bilo pri nas dru proti D železnice iu ne bo ko se je še mislilo, da s severa č vožnine, kakor onih par tisuč ljudi katere je dos daj privažala na Dunaj pošta da razpiše tajnikova služba v zmislu društvenih pravil ono bla ka na tri leta proti po nasvetu odborovem zarjih na oni poti ga privažalo odvažalo na par kteri nasproti nekemu časnikarskemu oponašanju izjavij da nedoslednosti v pisanji zadevajo podpisane pisatelje same, ne pa društvenega tajnika, kteri ni imel dotične odgovornosti. Gosp. Gašparju Križniku se odmeni primerna od- •------O,-------I^,...™*: a od Se ve, da je 501etni obstanek železnice kazal prav očividno blagodej vpli železnice enako za severne dele države, kakor za Dunaj sam. In tako je danes se verna železnica (večidel v rokah Rotschildovih) ena naj boljših glede prometa in glede dobička škodnina za njegov spis »Slovenska bibliografij Par let pa, odkar nastalo več železnic, ki vežej 1832. do 1867. leta Slike, ki jih j poslala Umelecka beseda" v Pra naj se shranijo, dokler dojdejo publikacije 1885. leta one severne kraje z južnimi, vidi se, da tudi severna železnica pojema, delnice po 1000 gold., ki so prinašale uže po 200 gold. ali blizo 200 gold., prinašajo zdaj le Rešitev prošnje upravnega odbora društva Dom", da bi se mu ?? Narodni še po 120 gold ? kar je ? se ve da še zmiraj bogat do dovolilo imeti nekaj potrebnega pohištva v matičinih pisarniških prostorih se prepušča gospodarskemu odseku, kteri naj o učinku poroča odboru hodek Vlada predložila je uže en načrt poravnave j samemu Tisek društvenih knjig naj odda gospodarski odsek kate- pa po preveč nasprotnih glasovih zbornice zopet umaknila. — Potem naprosila si je pri najvišji sodniji oziroma njenemu predsedniku Schmerlingu pravneea rega kadar dojdejo rokopisi, po dogovoru naredila najcenejšo ponudbo. Za sedaj se sklene, da Matica izda dr. Kosov slav nostni spis o sv. Metodu in obsežnejši „Letopi oni tiskarni, ki bo mnenja na vprašanje kolika pravica države do se verne železnice po pretekli koncesiji. To pravo mnenje je podlaga novemu načrtu in je tudi povod za to, da vlada nikakor ne misli več na to, železnico sedaj pre- Zarad sestavkov v »Letopi naj priobči tajnik vzeti, posebno zavolj tega ker bi morala izdati njo oklic do pisateljev, jednako kot v prejšnjih letih Ukrepi gospodarskega odseka zarad oddaj vanja in prodajalnice v hiši se odobre. vZidti, j/uocia v uij ut^a uv} — —j neprimerno visoke svote in bi prevzela samo mali del stano- sedaj uže velike mreže te železnice na Kongresnem trgu št. 7 Tiskarski računi se po nasvetu gospodarskega od seka potrdijo z nekterimi modifikacijami. Odborniku gosp. Senekoviču se odloči pristoj grada za šesttedensko tajniško poslovanj Nov načrt pogodbe, po kateri se ima koncesija po daljšati, obsega po popravkih, sprejetih v pododboru že lezniškega odseka sledeče točke: §. 1. določuje, da k severni železnici v smislu po na- godbe spadaj pole cr o glav proge tudi vse stranske že leznice, ki so bile kasneje dovolj pa one, katere 1883 Odobrita se po stvarni debati računska sklepa za ima družba železnice vsled te pogodbe dodelati v pri in 1884. leto zadnj se sprejme tudi sta- hodnj Vse te železnice so ena celota, so predmet nove tistični pregled o vlogah, ki so v matičinem varstvu Pregledovalec društvenih računov se pooblasti da koncesije in pripadej čas državi v last do edanje posebne izjeme prenehajo z koncesijo, ka izvrši na podlagi odobrenih tovljeno bilanco ačunov deloma uže dogo- tera bode edino velj 2. določuje vse točke, ^ —----ob- nova koncesija glede pripada v last države, glede pra vice države pred odkupiti jo, glede varstva zoper kon kurenčne železnice, glede prevažanja vojakov, pošte, te legrafov in to tako , kakor so državi najugodnejše po katere bo imela obsegati Sprejmo se nasveti za amortizacijo glavnici dolžne svote Odbor soglasno 1886. leto sprejme proračuna za 1885 in Rešijo se nektere knjigarske zadeve o prodajanji godbe z drugimi železnicami i dalje društvenih knjig druge iztirjati, Nektere zastanke se sklene odpisati, kapital poplačati ves v teku koncesij da se ima delniški ravno tako dol- zopet o druzih še poizvedovati. Dolžne govi na prioriteto in pa državno nadzorstvo nstanovnine naj se iztirjajo. Tajnikovo poročilo o delovanji odborovem od zadnjega občnega zbora do konca februvarija t. 1. naj se 3. določuj nadrobnosti zarad prevažanja poste in poštnega osobja, kaj se prevaža zastonj, kaj proti odškodnini »• . 4. določuje, da ima nova koncesija trajati do 31. kaj se godi na dvorišči. Mene je zmogla prevelika utru jenost, o decembra 1940., s tem dnevom preide vsa železnica, vsa poslopja, vsi vozovi itd. v last države, in sicer vse čul prav razun vozovja brezplačno, vozovje pa se plača po trdem snu me je zapustila samosvest, da nisem nič, kaj se godi okrog mene. (Dalje prihodnjič.) nepristranski cenitvi. Reservni zaklad ostane družbi. Železnica se mora državi prepustiti neobremenjena. Ako bi ne bili poravnani vsi dolgovi, izročiti ima družba v skupno oskrbovanje plačevalni zaklad, v katerega mora družba z 31. decembrom leta 1886. počenši plačevati iz krogih.) Dvakratno glasovanje" v zbornici poslancev o Naši dopisi. Dunaja 23. febr. (Predpust in post v političnih svojih sredstev po 63.063 gold. 2 kr. v srebru in pa po kongrui in o pristojbinski postavi prizadelo je vladi ve 19.648 gold. 52 kr. v papirnatem denarji vsako leto. (Konec prihodnjič.) like preglavice. Vzroki zaanjem paragrafu izrekla večin zakaj se je zoper kongruo pri so Slo ie za to Zabavne stvari. amet v stepah. Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgorican. (Dalje.) Marijca je na lahko vstala in v sosednjo izbo odšla, kakor kaka senca. Spremilo jo je starčevo oko. Iz obraza, da-si otemnelega, vzcvel je siven neznaten smeh- izvršitev one postave določiti, kakor je bilo namenjeno za leto 1886., ali pa, kakor je vlada nenadoma zahtevala, izvršiti jo še le v treh letih počenši z letom 1886. \ečina zbornice izrekla se je za prvi način ne toliko zato, ker bi bila odločno proti drugemu načinu, ampak bolj zato, ker je bila vlada sploh kongrui nasproti jako mrzla pa ne, da bi bila večino o šala in ker je v nasprotji s prejšnjimi dogovori in premembi kaj popra brezozirno skoraj zapovedajoča po ustih ministra Conrada zahtevala ono premembo Poslanci od ve Ijaj ko je starka godrnjala na-nj čine, med temi tudi več slovenskih poslancev, glasovali Te nje opomnje, Prav zato zoper predlog vladin, stavljen po dalma- J J Jv OlUlinU; ^VUl l1j tfcltfc UUj UJ# jl U ULJ kj \j JLAA UJUj i. ~ ------X--- £-------O Jf ^ kar je podoba kazala, niso budile v njem nikakove jeze, tinskem poslancu Klaiču, ker so hoteli s tem svoje ne zaupanje skazati ministru Conradu Vse drugače vršile so se priprave za glasovanj o nasmeh je pričal neizrečeno ljubezen in da dovoljuje, naj pripoveda, zakaj ga obsiplje z očitki. Poznalo se mi je, da sem oba zvedavo in zavzet poslušal, a ko je pristojbinski postavi. Levičarji pripravljali so se na" odbil stari mojim očem odšlo devico spremil z očmi, potlej ločen boj, zbrali so vse svoje ude, privezali so si sicer je meni spregovoril: „To je moja vnuka, hčerka sinova, omahljive ude Coroninijevega kluba, katerih ni bilo teško ki ne živi več; narodila se je po smrti nesrečnega pridobiti, ker so večidel premožni velikoposestniki, ka očeta, a tudi matere ni poznala nikoli. To ker ni terim bi bila postava pouzročila nekaj bremen. Veliko ut^tui 9 cti tuui maiui w JULI uu/juaici uinuii. ? nv^i ui ---------------- xr ---- ■ — jr — uživala materinega mleka, a morda zato, ker smo vsi in odločilno svojo raketo pa so levičarj znali prvič va-njo 5 v nesrečno siroto, dihali 9 to utegne biti po vod, da je vzgojila se, kar vidite, slabotno, da je, kakor kaka pajčevina ? da ni pravega zdravja v njej » ne prave moči. Da ni tako, kakor je, mislil bi, da je nam priprostim ljudem kako gospodsko dete podvrgel kedo. vspehom — položiti med kmete Lichtensteinovega kluba Vse kaže na to, da je bil posredovalec ali orožje levičarjev pri tem delu zmiraj nezadovoljni divjak Lien- ki ima pri nekaterih avstrijskih kmetih veliko bacher velj Kmet Ruf imel je sostavlj govor, zoper Ljubimo jo vendar-le, kakor zenico v oku, pa je tudi katerega se da marsikaj ugovarjati, sploh pa bi mu bii vredna te ljubezni. Potrpežljiva je in poslušna, a dasi lahko pritrdil vsak poslanec, ki je hotel glasovati zato, ni kos navadnemu delu in trudu, razumna je v drugih da se preide v nadrobno razpravo pristojbinske postave, rečeh tako, da ne moremo načuditi se jej. Zna molitve, toda nasvet, katerega je Ruf stavil, ni imel prave zveze ki nihče ni učil jih, in pesni, ki ni čula jih nikoli ni- z njegovim govorom. Ker predlog njegov kder. Pesen in molitva jo živi in je 5 to se je kar je pove- videlo koj takrat —imel je namen, pristojbinsko postavo dala staruha, očit angelj Božji pod našo streho. Spo- pokopati za zmiraj, vsem željam pa, katere je izrekel Ruf minjaš se je in raduješ vsako trenotje, vsako trenotje v govoru, bilo bi se moglo vstreči pri nadrobni raz tudi nas muči skrb: kakor je čudovito prikazala se med pravi s popravki, katerih je bila dolga vrsta uže pri nami, da tudi tako čudovito, nenadoma izgine izmed pravlj nas!4' vsiliti katerih bi se bilo pa dalo vladi nekoliko še čutil To je starček povedal o devici. Jaz sem v tem Vrh tega pokazalo se je pri tej priliki, da knez > da v sosedni izbi ženski prižigati mnoge svečice Lichtenstein ali nima vpliva v svojem klubu ali pa ga je namenoma dal porabiti zoper vlado , kakor se čuje pred obrazi, izba je naglo razsvetlila se, kakor kakova kapelica. Videl sem starko, da je stala in molila, tudi vse z ozirom na vedenje ministra Conrada pri posveto- Marijco sem videl, da je iz početka stala, a kasneje vanji in izvrševanji nove ljudske šolske postave, zdaj pa zdaj pokleknila in s čelom dotikala se mrzlih Kakor je to navada junaških Mladočehov pri odločilnem tal. To je bilo češčenje po vshoduem obredu, a poprej glasovanji, storili so tudi to pot in se poskrili v svoje nisem veroval, da je mogoče to izvrševati tako ljubkimi kote, da bi jim kasneje kdo ne mogel očitati, da so \r ±--- -----:__• ______ xi___4-al-rU uu ,---„„ i: in spretnimi gibljaji. tem vnanjem izrazu človeške „tak" ali „tak" glasovali. ničevosti pred Bogom, v tej nekako nujni prošnji Božje In tako zmagali so levičarji s pomočjo Lienba usmiljenosti in varstva je bilo nekaj, kar je močno ge- cherja in nekaterih kmetov zoper desnico in vlado z nilo mojo dušo. Le tako dobrotno bitje more brezi vsa- 25 glasovi. koršne žrtve darovati se takemu bogočastju, ker traja predolgo časa, neprestano. Naposled je starka spustila slili ) tem zrastel je levičarjem greben, in, ako bi mi-da je taka večina sploh mogoča, kakoršna je bila leseno zaslombo. Videl sem, da svetloba v sosedni izbi pri tem glasovanji, uže bi začeli (kakor so skušali) po gasne, in takoj je v njej vstala popolna tišina. Očito je bilo, da sta ženski legli spat. Moj gospodar je po dolgi zamišljenosti zdaj pa zdaj jel na uho vleči, ali bacherju. nujati miniterstva različnim svojim pristašem, pred vsem pa najbolj zasluženemu za to njihovo zmago — Lien- morda uže pojemlje tuleča bura: časi je vstal in gledal Zelo pomenljivo pri tem glasovanji je bilo pa to, skozi reže pa zamrzlih oknih, rad bi bil preveril se, da je najtesnejši pristaš Lienbacherjev tudi divjak na njegovi strani in tudi izvoljen v Solnograškem, trd kmet shodu avstrijskih kmetovalcev, ki bode dne 23. in 24 Neumajer glasoval proti Rufovem predlogu marca na Dunaji Oboj glasovanje vršilo se je pred pustom in mar sikdo ki si je tedaj levičarjem vsedel na limanice (Za vrejenje teka gorskih potokov) je naš de se uže kesa in pokoril se bo rad, ako mu bo v to dana prilika ielni odbor vpeljal potrebne korake, da se s pomočj c vlade vpeljejo kmalu priprave, da svoj čas deželni Vrisk levičarjev odprl je oči onim, ki niso zbor sklene dotične postave, ^po katerih se vredi kon A -----fcr --r i/ ---"----7----------" ----- - v* F tr ^ UUtVlAU KJ\J T 1 VUi H. \J JLl" hoteli več kot čin sam brez posledic, ki nikakor niso kurenca in izrekoma pripravi tudi pot, doseči potrebne hoteli ravnati proti desnici in ne proti vladi sploh, am- državne podpore pak samo proti nekaterim trdotam postave in proti mi nistru Conradu (Svetična beseda v Alojzijevišči.) manj kot Prvi nasledek zadnjega glasovanja bil je pred vsem vesni besedi enem letu se .je posrečilo Alojznikom izvršiti dve slo prvo junija 1884. leta, so osvedočili jako suhoparen dnevni red daljnih dveh sej, v katerih svoj izborno lojalni duh, časteč namreč zastopnika pre so bili bolj zanimivi novi vladini predlogi, kakor pa svitlega cesarja v kranjski deželi, nenadomestljivega predmeti obravnave; še daljna posledica bo pa skoraj nam deželnega predsednika, preblag. gospoda barona gotovo ta, da se v tem zasedanji razun državnega pro- Winklerj drugi pa jih je bila volja dokazati računa ne bo rešilo veliko druzih pomenljivih predlogov, kako so kot sinovi sv. cerkve naučeni počastovati naj Najnevarnejša posledica za desnico pa bi bila, ako se višega cerkvenega načelnika v deželi, svojega novega i s s i o. In pred razhodom zopet trdno ne sklene, ta, da bi stopila knezoškofa, prevzvišenega g. dr. Jakoba M v nove volilne borbe razdvojena in oslabljena, in pa v res, dosegli so te dni to prednost za-se, da je Aloj negotovosti, kako se osnuje prihodna zborova večina. — jevišče prvo bilo, ki je dostojno vednostno ter dostojno Skoraj se sme trditi, da ravno pri sedanjih razmerah umetniško znalo ukloniti se vrhovnemu dušnemu pastirju bo postala najpomenljivejša oseba poslanca grofa Ho- došlemu izmed henwarta in pa ohranitev njegova v zbornici. Ko- ednjih nam Slovencev med nas likor danes moremo soditi, imamo tudi nado, da nam Hohenwart ostane. Vse pa kaže na to, da bode srčno mu udane sinove. Beseda novemu knezškofu v čast sijajna r T 12 m bila je , ker najodličneja gospoda vseh stanov je bila naloga njegova v prihodnjem zboru še večja in imenit- navzoča. Da omenimo le nekaterih, prišli so: knezškof nejša kakor v sedanjem zboru. JLlVJOUj ▼ OUU.U-UJ \JSJLl Li »k>iu. — Levičarji pa si uže sami, deželni predsednik bar. Winkler z gg. sinovoma, danes lahko vzamejo eno seboj za prihodnji zbor: Ako dvorni svetnik grof Chorinskv, deželni šolski nadzornik sinovoma je bilo sedaj med strankama zbornice nekaj omahljivih elementov, potisnili se bodo v prihodnji zbornici taki Smolej, Mahkot vladni svetnik prof. dr. Valenta, okrajni glavar ces. svetnik Murnik, podžupan Petričič , ' m. m. ? P^Št elementi zelo na levico, pa tudi v sredi vlade moral bo dr. Jarc, vodja bogoslovskim študijam kanonik dr. Klo- futar Taaffe ono osebo, katera je do sedaj zadržavala razvoj in okrepčavanje zborniške večine in edina bila povod koj > kanoniki dr Pauker, Zamej Jeran 5 upo razkrušitev desnice, kolikor jih je do sedaj prišlo na Potočnik, pridvorni računski svetnik Lukman in stavbarski svetnik dan. Zato mirno pričakujemo boljše prihodnosti. Samasa, vladna tajnika vitez Schwarz in Pfefferer, štacijski načelnik Habit, dekan iz Ljubljane. (Kamniška železnica.) Z Dunaja do- Kranja Mežnarec, ljubljanska duhovščina in mnogo nje ...............3 Go- haja nam vesela novica, da namerava vlada uže te dni oddalj renjske Notranjske in Dolenjske ter bližnj predložiti načrt postave o zgradbi krajne železnice iz Ljubljane v Kamnik državnemu zboru. Čuj emo, da se Pelo se je radi dostojanstvene pozornosti na vab ima železnica raztegniti skoz kamniško mesto do cesar ljeno občinstvo v slovenskem in nemškem ske tovarne za smodnik, vsled tega postane zgradba ne- Pa se je na slovensko prestavlj jeziku. Igrala kardinal Wise koliko dražja, povikšati pa se ima primeroma tudi dr- manova drama „Skriti biser". Menda je ta najizbornej žavna podpora. Kar pa je najbolj zdatno je to da vseh verskih iger in radi notranje tehtnosti tako te je s tem podaljšanjem prav pomenljivo polajšana pot, žavna, da skoraj gotovo ni šlo težavneje do sedaj čez da se ta železnica prej ali kasneje brez velikih zaprek slovenski oder. A ne samo, da so se Alojzniki na um more podaljšati v Savinsko dolino na Štajarskem. (Dr. Gogalove zapuščine spisi) bodo se, kakor čujemo , priobčili. Za sedaj prišli so na svitlo postni slovenski oder naučili te težke tvarine tako izborno, da jim ni trebalo šepetalca ampak tudi igrali so od prvega do zadnj govori pokojnega ljubljanskega škofa, katere je govoril leta 1883. v stolni cerkvi ljubljanski. (Baron Ritmajer), ud upravnega odbora Lloydo- vega, posestnik lepe vile pri bleškem jezeru, umrl je dne 19. t. m. v Trstu v 64. letu svojega življenja. (Naslednik Rudigierov) na gornje-avstrijskem škofijskem sedeži, bo kakor je sedaj uže gotovo izborno. Pred vsem pa nam je omeniti dečka Karina (tretješolec Vid Hribar), skritega berača na očetovem domu, sv. Aleksija (četrtošolec Gregorij Pečijak) in sila mužno ulogo imajočega patricija Evfemijana (šestošolec Fran Ušeničnik). Spričalo je Alojzijevišče zopet ta večer, da se b ponosom sme domovina ozirati na ta zavod, ki je izročen umnemu duhu preč. g. konzistorijalnega svetnika dr. Ernest Miiller, 63 let star, rojen Moravan, kanonik nadškofijskega kapitola pri sv. Štefanu na Dunaji, vodja nadškofijskega seminarja, bivši profesor dunajskega vseučilišča itd. Novoimenovani škof je odločno konservativen mož, in gornjeavstrijska duhovščina s konservativnimi neduhovskimi krogi vred trdi, da z nobenim drugim novim škofom ne bi mogli biti bolj zadovoljni, kakor so z dr. Mullerjem. Po tem soditi bo tedaj gotovo novoimenovani linški škof vreden naslednik pokojnega škofa Rudigiera, in konservativna stranka na prof Toma Zup Občudujemo moža j ki s tem svoj Gornjeavstrijskem bo gotovo še napredovala. # (C. k. kmetijska drnžba kranjska) sklenila je navzočega tudi danes taktom in s to neupognjeno doslednostjo izvršuje najtežji poklic, kar jih je ta čas izročenih kateremu si bodi duhovnu v domači škofiji. Ker se pa iz „Pozdrava" (govoril osmošolec Ivan Oštir) uvidi ves smoter te slavnostne veselice, naj ga podamo tu v njego popolnem obsegu: Premilostni gospod knezškof! Visokorodui gospod deželni predsednik! Velečastiti in blagorodni gospodje! Slavili smo pred 8 meseci v teh prostorih Vas, vi* sokorodnega gospoda, cesarjevega namestnika, dobrotno v seji glavnega odbora dne 22. m. naprositi držav- kako smo naučeni klanjati se prvemu Hoteli smo takrat pokazati f t nem ob nega poslanca dr. Poklukarja, da jo zastopa pri lastniku v deželi Med tem časom nam je Božija dobrota odločila Vašo Prevzvišenost za knezškofa kranjski deželi In danes nam je dovoljeno novem knezškofu, počastiti prvega cerk v Vas, srčno pozdravljenem a do- © Učenec ste Pre stojanstvenika našega domovja. Kako pa naj bi razveselili Premilostnega ta večer? V zgodovino smo segli nazaj, vzvišeni, po odločbi očetovsko Vas ljubečega knezškofa, grofa Attemsa, zapustili kedaj domovino. A ni Vam ta- Saj je bila to navdušena krat igrala solza v očesu pot v srce krščanstva v večni Rim ste v ved nostih in čednostih izobrazovali se 6 dolgih let Tam mašnik postali ste, Premilostni, opravili Bogu prvi pre sveti dar v krščanstva največi Marijini cerkvi ? Santa Maria Ma ste svoje mladosti in Prevzvišeni, preživeli najlepše dni ir sta praznovali živenja najveseleji dan tje v sveto mesto smo se toraj namenili i Premilostni, voditi danes v duhu še enkrat Popeljemo » Prevzvišeni, na aventinski grič kjer se dviga sv. Aleksija svitla cerkev njeni bližini cerkev sv. Sabine. Po dneva vročem delu ste, mladenič, hiteli si odpočit v aventinskega griča hladni vzduh. Vživali ste, Premilostni, od tu čez rimsko mesto rajski razgled. — A ubežalo Vam je od tod časih oko tje čez e čez vatikansko cerkev, čez papeževo palačo naprej, hrib Janikul in v mislih še dalje čez deveto višavo tu sem k nam, do ljubih goric svoje domačij In ko bi se bil Prevzvišenemu takrat odprl ves razgled v sijajno prihodnost, ugledali bi se bili za preteklih 20 let škofa med svojim ljudstvom, tu v Ljubljani na starodavni stolici sv. Maksima. današnji igri „Skriti biser" želimo zato Prevzvi šenemu buditi takih zlatih mladostnih spominov. da bi ta Wisemanov umotvor dostojno pre Res » odečevati mogle le umetniške moči Mi to nismo in ne moremo biti 5 smo si dragocenih zrn na brali učeč se te drame: to si hočemo ohraniti v svojih srcih živenja ves čas svojem živenji spolnovati ho > čemo te vekovite krščanske vzore. Prav to pa bo upamo, največe slavilo, s kojim svojega milega knezškofa hočemo počasto/ati ne samo danes, ampak kot mašniki kedaj ognjevito delujoč za našega ljudstva vsestranski blagor. (Umrl je gosp. J, Janesch), posestnik tovarne za usnje, minulo soboto ponoči v starosti 68 let. (Razglas.) Odbor Matice Slovenske oddaje službo društvenega tajnika za tri leta proti pogodbi. Matični tajniK mora biti nje družabnik. Njegova plača je šest-sto goldinarjev na leto, njegov redni posel pa je nadrobno določen v §. 35 društvenega opravilnega reda. Prošnje za to službo z dokazili s sposobnosti je do 10 ne prihodnjega meseca mar c ij a poslati prvo sedstvu Matice Slovenske v Ljubljani. Ljublj dne 20 ečana 1885 Peter Grasselli j Matice Slovenske prvosednik Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Cesarju poklonili so se v ponedeljek tudi zbrani škofje in škofovski zastopniki. Navzoč je bil razun druzih ljubljanski knezoškof Misij a, goriški nadškof Zorn, namesto tržaškega pa kapiteljski dekan dr. Šust, vseh skupaj jih je 32, med njimi trije kardinali. Za danes povabljeni so k obedu pri cesarji, v nedeljo obedovali so pri kardinalu Gangelbauerju, v ponedeljek pri papeževem nunciji sklepih, katere so sklenili okolje pri svojem sedanjem posvetovanji, se čuje iz ver- jetnih virov, da so se glede kongrue vstopili po vsem na stališče vladino, izrekajo se zadovoljne tudi s tem ne še zadostnem zboljšanjem gmotnega stanja duhovnikov in pritrjujejo tudi vladinemu zahtevanju, da se zboljšanje vpelje polagoma v treh letih. Glede verskih zakladov hočejo škofje dogovoriti neko izjavo, katero oddajo v gosposki zbornici, da varujejo stališče o pravicah cerkve oskrbovati te zaklade. Včeraj imela je gosposka zbornica sejo, v kateri so izrekli obljubo novoimenovani škofje, izrekoma ljubljanski in poreški. Ponedeljek zvečer odpeljala sta se^po določenem redu cesarjevič Rudolf in nadvojvodica Štefanija z Dunaja v Pulj, od kodar se podasta za mesec dni kakor pride za Gladstonom, prisiljena bo, ali sramotno popustiti Sudan in z njim Egipt, ali pa prav iz novega pričeti drago in negotovo vojsko proti zmagonosnemu Makdij močjo v Rudečem morji, pa vnanji svet ne veruje v to z njeno po- Nevolja angleškega ljudstva in časništva zoper vlado Toliko manj verjetne so govorice, da bi bila Angleška bomo čudili Gladstonovo je tako velika in opravičena, da se ne Laški nekako prosto roko pustila v Albanij nam, da bode to avstrijska vlada in druge vlade znale preprečiti. Zdi se danes ali jutri slišati, da se je ta vlada umaknila drugi, katera bo morala vse drugače braniti prijazne čast in korist do sedaj mogočne Britanij Kraljica Zadnji čas prišle so zopet na dan strašne grozovi zadrege naredbe da tosti o nevarnosti in roparstvuTV Sicilij širnajporočila kažejo, kakor bi bili tam občinski žavni uradnici večidel sami v zvezi z roparji - Prav časi nastopili so za izdala je v tem slučaju sile in vojne reserve, katere bi se imele sedaj odpustiti, osta nejo pri vojski in da se skličejo tudi milice; to živo priča velikost strahu in pa nezadovoljnosti, ki tam vlada in kolikih napak se krivo čuti in dejansko tudi krive Angleško: Najboljši njen general Gordon je vsled vla dine malomarnosti umorjen, sad njegovega prizadevanj uničen in mala vojskica, katera se mu je po dolgem cin canji poslala na pomoč pod poveljstvom generala Wol seleya, je v nevarnosti, da jo uničijo divje trume Mah dijeve spoznana Gladstonova vlada / n < i // jksi / u ¥ Novicam ti Telegram Dunaj, 25. febr. ob 1. uri 26 minut popoludne n „ i o n i*™ i ~ i " i Danes se je predložila postava o zgradbi že Uenera Buller s loOO vojaki je osamljen pri lezmce Ljubljana-Kamnik. Dodelati se mora vodnjaku Abuklea, in ker se čuje, da je zahteval sti ne da bilo moč doposlati mu ga, je Buller in ^ x , n , - - . ^ „ . v dveh letih in bo veljala 770.000 gold. Vlada Ijiva, ne da bilo moč doposlati mu ga, je Buller m se bo vdeleževala te zgradbe z 200.000 ffold njegova vojska bržčas zgubljena. General Wolseley podpore. Dežela kranjska bo izdala za 50 000 sam naznanil je pred par dnevi, da bo kazalo z nje- gold. delnic govo vojsko zarad preteče vročine umakniti se više proti severu Ta m še tri tej enake postave re šile se bodo pred prazniki. Bndgetna razprava bo v petek. Volilci trgovinske m obrtne zbornice! Zavolj novih volitev v trgovinsko in obrtno zbornico, ki se imajo te dni siti, sklical je sevalni odbor narodnega kluba deželnih poslancev dne 19. t. m. obilno število najveljavnejših trgovcev in obrtnikov iz Vaše srede na posvetovanje, ter Vam po soglasnem sklepu tega shoda priporoča niže imenovane kandidate katerim brez skrbi izkažete svoje zaupanje. Njih imena so Vam porok, da bodo vestno in po svoji naiboliši moči delali za trgovinske in obrtne koristi naše dežele. Ti kandidatje so: trgovinslcem odseku: Za prvo skupino, v kateri sta združena prvi in drugi razdelek Gospod Fran Hren, grajščak, trgovec itd. v Ljublj >5 n n n n Josip Kušar, predsednik trgovinski in obrtni zbornici, trgovec in hišni posestnik v Ljublj Mihael Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Janez Perdan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Vašo Petričič, podžupan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Souvan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; za drugo skupino, v kateri je tretji razdelek trgovcev: i T) n n n Blaž Mohar, deželni poslanec, župan in trgovec v Škofjiloki Fran Omerza, trgovec in posestnik v Kranji 5 trgovec z domačimi pridelki in hišni posestnik v Kranji Tomaž Paušler Josip Ribič, trgovec z instrumenti v Ljubljani obrtnem odseku: Za drugi razred: Gospod Oroslav Dolenec, hišni posestnik in svečar v Ljubljani; n M 35 j? »5 » J? Janez Dovgan, mizar v Ljubljani; Janez Nep. Horak. podpredsednik trgovinski in obrtni zbornici, hišni posestnik in rokovičar itd. v Ljubljani; Alojzij Jenko, načelnik zadrugi pekarjev v Ljubljani. Janko Kersnik, grajščak in lastnik mlina in žage na Brdu; Anton Klein, predsednik obrtnemu društvu in solastnik tiskarne v Ljubljani; Franc Kolman, steklar, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; dr. Josip Poklukar, državni in deželni poslanec, solastnik tiskarne itd. v Ljubljani; Filip Zupančič, hišni posestnik in stavbeni mojster v Ljubljani; Jarni Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani; Ljubljani dne 22. februarija 1885. Za narodni volilni odbor: Luka Svetec. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.