ŠTEVILKA 6 NOV,-DEC. - 1957 VSEBINA: Pomlad v Črepinjeku (K. Mauser)... 81 Organizacija javne uprave... (I. Avsenek) 85 Ozare (uredništvo in založništvo). 87 Umetno luno....................... 88 Ob robu Desetega brata (J.S.) ... 90 SLOVENSKI ODER: Baragov dom, - Farni dom «v. Vida, — Mladinski pevski zbor Slavček, — Spomenik Ivanu Zormanu, — "Zarja” o Ivanu Zormanu.............. 92 OBISK PRI KNJIGAH: Ob jubileju papeških socialnih okrožnic (Ivan Ahčin) -The ir poths are peace (Clara Lederer)-Moriji (Tine Debeljak)................. 95 OZARE. Družinski list za Slovence v Ameriki. Izhaja vsaka dva meseca. Izdaja Slovenska pisarna v Clevelandu. — Naroča in plačuje se na naslov: Ozare, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio, USA. Naročnina za eno leto $2.50. Printed in USA To je načrt za ameriško stanovanje. S pohištvom pa opremi Vaše stanovanje 45'-0" ^ n LIVING DINING ROOM ROOM 1 Dl sd LOUIS OBLAK trgovina s pohištvom 2978 St. Clair Ave HE 12878 0.0» I CLOI BEDROOM *2 4 C*.05 ^ ENTRVj BEDROOM »3 ▲ J KITCHEN Cleveland 3, Ohio jr* Točna in dobra postrežba! ČISTILNICA OBLEKE Triangle Drycleaning (Rozi Meglič) East 71 HE 2 1350 Cleveland E-J Hardware (Prej Grdina • Hardvvare) E. March & J. Penko 6127 St. Clair Ave - UT 13750 SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI STANE MAJER 6107 St. Clair UT 1 5027 Dajemo Eaglestamps Trgovina z moško obleko NORW00D MEN’S SHOP John F. Kovačič mestni zastopnik 6217 St. Clair UT 11393 Cleveland Potovalna pisarna Paketi in denar (1 dolar — 600 Din) v Jugoslavijo AVGI GUST K0LLANDER I I 'zjCfac-na druga stranka ni dovoljena; še celo komunisti pravijo, da niso več stranka, ampak samo neke posebne vrste društvo, kamor so vključeni vsi komunisti. SZDL je organizirana .ako kot javna uprava, ima svoje občinske okrajne, republiške in zvezne organizacije. Člani SZDL pa volijo svoje zaupnike samo v občinske organizacije, pri vseh ostalih organih pa velja pravilo, da nižje organizacije volijo po zastopnikih višje organe. Taka organizacija SZDL ima očiten namen, da'pomore stranki, da izvaja svoj monopol v politiki. Njene organizacije morajo skrbeti, da se naberejo in izvolijo kandidatje, ki naj pridejo v občinsko, o-krajno, republiško in federalno* skupščino. To je njena glavna naloga; na papirju ima seveda še celo vrsto drugih nalog, ki jih imajo politične stranke po celem svetu, toda zanje ne vlada v strankinih vrstah ne zanimanja, pa tudi ne potrebne vneme, da bi bila stranka politično razgibana. Glavno je, da na dan volitev nažene volivce na volišča, to je njena bistvena skrb, za nabiranje kandidatov je namreč poskrbljeno že drugje. SZDL je namreč praktično vzeto samo pomožna or- zaprla vrata, se je Fonzu zdelo, da jih je trše kakor po navadi. - Tako nasajena že dolgo ni bila, - je tiho rekel Močnik. - Se mi zdi, da ji ni vseeno, če ti zaideš v Podprezje. - Kakor ve, - je zinil Fonz. Pojedel je, potlej pa vstal in odšel v kaščo. Moker suknjič ga je mrazil v pleča. Lucije ni bilo v veži in tudi v kuhinji ne. Vedel je, da je odšla v svojo sobo. Skoraj tekel je čez dvorišče. Mrzel veter je žvižgal v kostanju. (Dalje prih.) (OPOMBA. Zadnjič smo na koncu povesti objavili “Konec prihodnjič”. V veliko zado-volstvo uredništva je pisatelj Mauser k rokopisu povesti za to številko pripisal sledeče: Koliko bo še tega, ne vem. Gotovo pa je, da ne bo za celo leto. Morda se bo steklo v dveh ali treh številkah. Kadar bo konec, bo pač konec. Naši bralci sprejemajo to vest najbrž z dvojnim občutkom. Malo razočarani, ker v tej številki še ne zvedo, kakšen bo konec,- na drugi strani pa veseli, da bodo lahko še dalje uživali lepo branje odličnega pisatelja. — Ur.) * * * ganizacija Komunistične zveze Jugoslavije. Komunisti kot taki nočejo več javno nastopati kot organizirana stranka in zato vpotabljajo na zunaj SZDL kot na videz samostojno politično stranko. m. Kot smo rekli, jugoslovanski komunisti nočejo več veljati kot organizirana politična stranka. Skrili so se pod ime Zveza komunistov Jugoslavije ali kratko ZKJ. So torej neke posebne vrste društvo, ki je pa v bistvu enako organizirano kot javna uprava in SZDL. Na dnu organizacije so male skupine komunistov, ki so organizirane po krajih in ne več po mestu zaposlitve, poklicih in tako dalje. Te skupine so združene v občinske komunistične organizacije, iz njih se potom delegiranja in volitev izberejo okrajne, republiške in zvezna organizacija. Vsaka organizacija izbere svoj osrednji odbor, nad njim pa stoji izvršilni komitet. Tajnik izvršilnega komiteta je pa glava in duša dotične komunistične skupnosti. Tako je tajnik izvršilnega odbora v Beogradu Tito in ima kot tak stranko popolnoma v rokah, kajti pri komunistih po celem svetu je v veljavi načelo "demokratičnega centralizma' , ki daje tajnikom izvršilnega odbora neomejeno moč v stranki in podreja nižje organizacije višjim. Zveza komunistov Jugoslavije pa ni navadno društvo, ki bi samo debatiralo in določalo smernice za komunistično politiko po celi državi. Ima pred vsem v to-SZDL, kar je najbolj očitno iz dejstva, da je Tito generalni tajnik SZDL, v centralnem izvršnem odboru SZDL pa sedijo najodličnejši komunisti, ki vedrijo in oblačijo v komitetu. Podobno sedijo zanesljivi komunisti tudi na vseh ostalih ključnih pozicijah SZDL, na zunaj seveda ne kot komunisti, ampak kot pripadniki in navadni člani SZDL. Komunistom torej ni težko, da v organizacijah SZDL uveljavljajo svoje nazore, kdo naj kandidira v vodstva javnih uprav vseh štirih vrst: občinske, okrajne, republiške in federalne. Ni rečeno, da jim je ta posel lahak, včasih naletijo na odpor, toda v glavnem zmeraj dosežejo, da kandidirajo ali pravi komunisti ali pa vsaj njihovi sopotniki in simpatizerji. S tem pa še ni rečeno, da komunisti rinejo zmeraj ravno svoje splošno znane tovariše na odločilna mesta. Nekaj takih mest je zvezano z veliko odgovornostjo in so predmet posebne kritike ljudskega mnenja, ako kaj spodleti. Zato postavljajo komunisti na taka mesta ljudi, ki niso znani komunisti ali pa uživajo osebni ugled. Ako se ne obnesejo, jih brez ozira žrtvujejo javni nejevolji, sami sebe pa pri tem ne umažejo, češ voljen je bil po predpisih, volilci so zanj odgovorni in tako vsaj deloma soodgovonii za polomijo. IV. Da kratko ponovimo: V Jugoslaviji se javn. up'ava odvija v v štirih stopnjah: občinski, okrajni, republiški in federalni. \ saka stopnja je na zunaj skoraj neodvi: na '>d višje, ima torej zelo samostojno :>ristojnost in pri tem širok delokrog. Kot glavno načelo velja: kar ni izrečno pridržano višji stopnji, spada v nižjo. Princip fecierativnosti je torej izveden dosledne v vseh inštancah. Ravno tako dosledno je izveden princip voljene uprave. V nobeni inštanci ne sedijo na vrhu imenovani uradniki, povsod so na takih mestih voljeni zastopniki. Do tu je demokratično načelo vpoštevano v takem smislu kot ga razumemo v Ameriki. Od tu naprej se pa začne diktatura: Jugoslavija ima samo eno politično stranko, ki ima monopol v p>oliričnem življenju. Samo ena politična stranka je politični činitelj, vse drugo ne pomeni ničesar. Ta stranka pa ni morda izraz narodne volje, je v rokah komunistične zveze Jugoslavije. Komunisti sedijo na vseh važnih mestih SZDL in stranka mora plesati, kot godejo komunistične gosli. Komunisti sami pa sedijo čisto v ozadju javnosti. Na zunaj vršijo vse njihove posle organizacije SZDL, v politiki, v 87- javni upravi pa njihovi zaupniki na vseh ključnih mestih. V. Ali je ta sistem pregnal birokracijo iz javne uprave? Pritožb o postopanju javne uprave je nic koliko. Dokazujejo, da je v javni upravi vkljub vsej decentralizaciji in vkljub voljenim vodnikom javne uprave še zmeraj dosti birokratov, česar ne taje niti komunisti sami. Je pa to razumljivo. V komunističnem režimu mora imeti javna uprava, naj bo državna ali ljudska, svoje prste povsod vmes, kajti komunistična diktatura je totalitarna. Za tako ogromen delokrog javne uprave je treba na tisoče sposobnih upravnikov, teh pa v Jugoslaviji sploh ni, kaj šele v komunističnih vrstah, ki so v primeri z vsem prebivalstvom zelo redke. Komunistov je kratkomalo povedano premalo, da bi mogli uspešno boditi vse veje javnega življenja. Pomagati si morajo z nekomunisti, ki je med njimi nekaj spo-sobr ih ljudi, veliko več pa nesposobnežev in lenuhov. Ti tvorijo jedro birokracije. Režim to dobro ve, pa si ne more pomagati, manjka mu sposobnih ljudi na vseh poljih. VI. Odgovorili bi radi še na vprašanje, kako je to, da v Jugoslaviji vlada sedaj centralizem, akoravno je vsa javna uprava zgrajena na federativnih načelih. Odgovor je ta-le: Dasiravno je Zveza komunistov Jugoslavije prilagodila svojo notranjo organizacijo sistemu javne uprave in organizaciji SZDL, vlada v njej vendarle “demokratični centralizem”. To se pravi: komunisti so sicer upravičeni do omejene svobode v debatiranju, pokoriti se pa morajo slepo vsem sklepom, ki jih napravi njihov izvršilni odbor centralnega komiteta v Beogradu. O sklepih izvršilnega odbora ni več debate, treba jih je samo doslovno izvrševati, kakor hitro so ob j avl j eni. Izvršilni odbor, Id je pod Titovim osebnim vodstvom, lahko torej nažene vsakega komunista, pa naj dela pri katerikoli stopnji javne uprave, da izvršuje to, kar je bilo sklenjeno v Beogradu, pa naj se s sklepi strinja ali ne. Tako uničuje “demokratični centralizem”, ki vlada v komunistični zvezi, vsako vrednost federativne ureditve sedanje Jugoslavije. (Konec) ■'OZARE” POJDEJO V DRUGO LETO OZARE končujejo prvi letnik in stopajo urugo leto. Prva številka drugega letnika izide za božič. Kakor v prvem, bomo tudi v drugem letu skušali list zboljševati. Prvo leto smo dosegli vsaj tako število naročnikov, da krijemo dejanske izdatke. Delo je pri Ozarah neplačano: v tiskarni in pisanje. Ako primerno pomnožimo število naročnikov, bomo list povečali. Vsem sotrudnikom, vsem naročnikom in vsem oglaševalcem lepa hvala! Posebno zahvalo izražamo profesorju Janezu Severju. Za vsako številko Ozar je toliko njegovega dela, iskrene skrbi in zanimanja za list, da so Ozare v najlepšem pomenu Janezove. Da smo dosegli sedanje število naročnikov v Clevelandu, gre zahvala slovenskim dijakom, ki obiskujejo na šentviški slovenski šoli tečaj iz zgodovine slovenske književnosti. Ob božičnih počitnicah Vas bodo tudi letos obiskali ti idealni slovenski fantje in Vas prosili, da obnovite naročnino za Ozare. Obenem pa bodo seveda skušali pridobiti še druge i rojake za naročnike. Zunanje naročnike prosimo, da pošljejo naročnino ($2.50) po pošti: "Ozare”, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio, USA. Uredništvo in lastništvo Ruski ‘sputnik’ in ameriški ‘satelit’ Gornja dva globusa kaseta smer (levi) ruskega sputnika in (desni) ameriškega satelita. (Ameriški je seveda samo še napovedan za bližnjo bodočnost.) Ruski kroži bolj od severa proti jugu. ameriški bo pa imel bolj smer od zapada proti vzhodu in bo tako pridobil nekaj na hitrosti od kroženja zemlje, ki se suče v tej smeri. Srednji dve sliki kažeta obe luni na tehtnici. Ruska tehta 184 funte, ameriški 21.5 funt. Spodnji dve sliki kažeta razmerje med celotno rusko in a-meriško raketo. n m £U« A A i i Umetna luna Dne 4. oktobra 1957 so ruski znanstveniki oznanili svetu, da so pognali okoli zemlje umetno luno (sputnik). Poskus se je posrečil. Dne 4. oktobra letos so Rusi izstrelili raketo z umetno luno — sputnik — ki sedaj, ko to pišemo, še vedno kroži okoli zemlje v višini nad 300 milj. Dne 15. in in 16. oktobra je sputnik letel nad Clevelandom. Dogodek je razburil ves svet. Znanstveniki in tehniki že leta in leta študirajo in preizkušajo te vrste rakete. Tekma je zlasti med ameriškimi in ruskimi znanstveniki. Po izjavah merodajnih ameriških osebnosti naj bi bili Rusi daleč za nami v tej tekmi. O tej umetni luni je gotovo vsak naš bralec že kaj bral v dnevnem časopisju. Ozare prinašajo o sputniku nekaj slik v lažje predstavljanje, kako je mogoče vreči tako luno okoli sveta. Luna sama mor- da niti ne zanima sveta tako zelo, kakor pa raketa, s katero so vrgli luno v vse-mirje. Saj je luna le železna krogla, miniatura prave lune, ki je tudi, kakor vsa nebesna telesa, okrogle oblike. V sputniku je radijska aparatura z baterijo, ki oddaja telegrafska znamenja. To bo seveda funkcioniralo samo toliko časa, dokler se baterija ne izčrpa. Kako so ta sputnik vrgli v vsemirje? Z raketo. Raketa je imela v svojem prednjem delu prostor za kroglo, luno. Ostali del rakete je bil iz treh delov, treh obodov ali ogrodij. Na zemlji je bilo prižgano gorivo v prvem obodu, v zunanji raketi. To gorivo je porinilo raketo do gotove višine. Ko je gorivo zunanje rakete zgorelo, je ogrodje odpalo in padlo na zemljo. Istočasno se je prižgala druga raketa ter gnala ostanek dalje v vsemirje, dokler ni tudi ta odpadla in je zadnja raketa pripeljala kroglo v višino nad 300 milj, kjer se je izčrpala tretja raketa in je krogla, luna, ostala sama, toda v zadostni višini in z zadostnim zagonom, da je bilo zbalansirano s težiščem zemlje. In tako sedaj brez ovire kroži okrog zemlje. Ker v tisti višini ni zraka, ni ovire, ostane pri hitrosti 18.000 milj na uto, tako, da obkroži zemljo vsakih 96 minut. Cela zadeva pa ni samo gola znanstvena tekma med Ameriko in sovjetsko Rusijo. Zadaj je veliko več. Če so Rusi lahko vrgli okrog sveta sputnik, potem lahko vržejo kamorkoli v Ameriki ali kje drugje na svetu tudi atomsko ali kakršnokoli drugo bombo. Dogodek je sprožil celo vrsto sporov, izjav in pojasnil med ameriškimi znanstveniki in politiki. Predsednik Eisenhovv-er konferira s tehničnimi znanstveniki, politiki očitajo eden drugemu in znanstvenikom, znanstveniki pa politikom. Drugi spet pravijo, da se znanstvenikom vzbuja slaba vest. Povprečni državljan si težko ustvari pravilno sodbo o odgovornosti. Je možno, da ni nihče kriv. Vsekakor bo pa dogodek pospešil delo za obrambo Amerike na tem važnem polju. s. 01 ^ta^u Iz časov svojega študija na ljubljanski univerzi se živo spominjam, kako nam je nekoč rajnki profesor dr. Ivan Prijatelj v slovenskem seminarju pokazal beležnice pisatelja Josipa Jurčiča. Kolikor se spominjam, so bili to trije "no-tezi”, čisto takšni, kakršne smo pred prvo svetovno vojsko ljubljanski študentje radi kupovali pri knjigarnarju Giontiniju na Starem trgu ali pa v stari Turkovi proda jalnici knjig na Dunajski cesti, pozneje pa pri “Ničmancah” v Kopitarjevi ulici. Vanje smo pisali svoje osebne zapiske, h kakršnim so nas navajali naši učitelji po vzoru dr. Jožefa Debevca. Tradicija takih "notezov” je stara, pa ne toliko tradicija "notezov” kot takih, kolikor bolj tega, kar so vsebovali. Zapiski slovenskih študentov v teh beležkah so bili, lahko rečem, eden izmed svojevrstnih, toda lepih uspehov narodnostne vzgoje in pouka slovenskih profesorjev v stari avstroogrski monarhiji. Malone za vsakega slovenskega pisatelja vse do najnovejših časov vemo, da si je delal take zapiske, ki so zelo važen pripomoček k poznanju in razumevanju njegovega literarnega ustvarjanja. Prvi Jurčičev literarni učitelj, če se smem tako izraziti, Je bil njegov sedemdesetletni ded, ki je doma na zapečku pripovedoval mlademu Jožku o strahovih, Turkih, tihotapcih, čarovnicah, Francozih, o fantih skrivačih itd. Ta je bil tisti, ki je prvi vzbudil v njem pripovedo-valni dar. V gimnazijskih letih, posebno še v času (do sedme šole), ko je bil gojenec ljubljanskega Alojzijevišča, pa je nanj močno vplival njegov zavodski prefekt čebeličar Jurij Grabner, ki je aloj- zijeviscnike navajal K siovensKemu oranju in pisanju. V svoje beležnice pa je Jurčič v veliki meri pisal največ po navodilih svojega ožjega rojaka nekaj starejšega Frana Levstika. Le-tega "Napake slovenskega pisanja” in "Popotovanje od Litije do Čateža” in njegova klasična povest "Martin Krpan” so Jurčiča napotile na literarno pot, ki je ni zapustil vse življenje. Levstikovih literarnih smernic, ki jih vsebujejo ta tri njegova najvažnejša dela, si ni osvojil noben slovenski pisatelj v tolikšni meri, kakor si jih je ravno Jurčič. V omenjenih Jurčičevih osebnih beležnicah najdemo zapisane značilne besede in rekla ter razno besedno, narodopisno in kulturno zgodovinsko gradivo, kakor ga je slišal in nabral med ljudstvom. Mnogo tega gradiva je uporabil v svojih literarnih delih; posebno še v "Desetem bratu”. Josip Jurčič spada med najbolj plodovite slovenske pisatelje; pa tudi vse do danes med najbolj brane. Iz uredništva ameriških slovenskih listov vem, da si naročniki vedno spet in spet žele Jurčiča, čeprav so bila njegova dela že tolikokrat v njih ponatisnjena. V tem pogledu se je Jurčiču do neke mere približal med nami zunaj samo pisatelj Karel Mau-ser, ki bi ga, kakor pišejo, kar naprej radi brali. Kar se pa Jurčiča tiče, bi pa bila gotovo zelo zanimiva preglednica tega, kaj vse in kolikokrat so naši ameriški listi ponatisnili dela izpod njegovega peresa. Ko sem premišljeval, odkod ta Jurčičeva priljubljenost med najširšimi plast- 9 .— mi slovenskega ljudstva, in to v vseh časih, sem si to takole razložil: Jurčič si je kot pisatelj osvojil Levstikovo načelo, da je treba pisati "v domači besedi, v domačih nasUt. na podlagi domačega livljnaja** Razen tega pa je še izvrsten opazovalec vsakdanjega življenja, ki je konec koncev najbliže vsakemu 3lii■■On Ti slikanju vsakdanjega živ-pisatelja Jurčiča do danes še ni prekosil noben slovenski pisatelj. Narod mu je zato ostal zvest. Naj dodam, da« v Amrs tudi v domovini, čeprav sku-' mej zavladati že dobrih deset let čisi* i ruga miselnost, Jurčič — po podat: ih knjižničarjev, še vedno najbolj isr 'n slovenski avtor, F o se je med rojaki v Clevelandu in okolici razvedelo, da bo Slovenski oder 17. novembra t.l. uprizoril"Desetegabra-ta”, sem marsikaterega rojaka slišal govoriti: Tega pa pojdem gledat. Da, tudi dramatizirani Jurčičev “Deseti brat” je bil tako v Clevelandu kot tudi po drugih slovenskih ameriških naselbinah že velikokrat podan na odru, pa je še vedno hočeš nočeš aktualen. Iz knjige ‘Deseti brat': Krjavelj pripoveduje, kako je “samega hudiča presekal na dva kosa.” Potem ko so bila primemo uiejena vsa notranja in zunanja dela, je bil v soboto 7. sept 1957 končno tudi formalno odprt Baragov dom na 6304 St. Clait Ave v Clevelandu. Dom sam pa je služil dejansko malone že pol leta pred tem v» polni meri svoji nalogi. Novi dom je bil odprt s kratko, a lepo prireditvijo. Najprej je Breda Osenarjeva z močnim občutjem deklamirala pesem ‘Frideriku Baragi’, ki naj bi nekako programatično prikazala to najnovejšo clevelandsko kulturno ustanovo. Za njo je spregovoril predsednik Baragovega doma Fr. Jaksič. Svoje besede je naslovil v prvi vrsti novonaseljencem. Iskreno jim je povedal, naj se zavedajo, da so oni tisti, ki prav v sedanjem času prevzemajo od starih slovensko ameriško kulturno dediščino. Vmes pa je mimogrede o sebi povedal, da je že 68 let v Ameriki in da je v tem pogledu gotovo najstarejši ameriški slovenski rojak. Ko je bil poldrugo leto star, ga je mati prinesla v Ameriko. Hodil pa ni v nobeno slovensko šolo. Rekel je, da bo zato govoril po domače, morda bo tuintam kaj zavil, toda po slovensko bo. Govor Franka Jakšiča je bil resnično zelo prisrčen in bo ostal vsem, ki so ga slišali, v trajnem lepem spominu. Sledil je nastop moškega zbora pevskega društva Korotan. Z zanosom je odpel 'V hribih se dela dan’. Nato je Anton Medved deklamiral znano Gregorčičevo ‘Naš narodni dom’, ki naj bi gotovo na svoj način simbolizirala naloge tega novega našega narodnega ognjišča v Clevelandu. Nato je nastopil mladinski pevski zbor Slavček. Z dobro podanima pesmima ‘Peričice’ in ‘Kukavica’ je zelo prijetno presenetil publiko. Med eno in drugo pesmijo pa sta bili dve klavirski točki: najprej je mlada Sonja Favettijeva odigrala zahtevno klavirsko skladbo, za njo pa oratec in sestrica Zupanova štiriročno svojo točko. Vsi trije so bili prisrčno pozdravljeni. Tako se je devetorici slovenskih narodnih domov pridružil še deseti Baragov dom. Zaslugo zanj ima peščica požrtvovalnih posameznikov, ki se niso ustrašili velike gmotne žrtve za nakup doma. Prvi med njimi pa je gotovo Jaka Žakelj z 1133 East 72 ceste. Prav je namreč, da je tudi to zapisano. , „ SPOMENIK IVANU ZORMANU Sestavil se je poseben odbor odbora Jugoslovanskega kulturnega vrta za postavitev spomenika pokojnemu Ivanu Zormanu. Častni predsednik je Anton Grdina st., predsednica Johana Mervar, prvi podpredsednik Anthony Grdina, drugi podpredsednik Matt. F. Intihar, tajnik Jože Grdina, blagajnik Marion Kuhar, nadzorniki: Mary A. Makovec, Anton Subelj in Jakob Resnik. Lepo bi bilo, če bi ta odbor mogel spomenik odkriti že za prvo obletnico pesnikove smrti. Prvič je javno bila izražena misel, naj dobi Ivan Zorman spomenik v Kulturnem vrtu, v AD 21. sept. 1957 med "Kalinvudskimi vestmi”, kjer beremo: ‘‘Preteklo leto sta bila na "Dan enega sveta” v kulturnem vrtu na odru dva velika sinova našega naroda — Zorman in Lau-she. Poudarila sta ljubezen do našega materinega jezika ter do naše stare in nove domovine. Letos je na isti dan angel smrti pretrgal nit življenja Ivanu Zormanu. Bil ie to blag in dober mož, kateri je storil vse, Kar je mogel v prid in korist našega naroda ter jezika. Zaslužil si je častno mesto med slovenskimi kulturnimi delavci, upajmo, da mu bo postavljen spomenik v kulturnem vrtu, kjer ga pričakujeta Cankar in Gregorčič." o-cl&r (Janez Sever) FARNI DOM PRI SV. VIDU (Ob blagoslovitvi) Komaj leto dni je poteklo, pa je zraslo na nekdanjem dvorišču šentviške šole v Cleve-velandu impozantno poslopje z napisom Gym-nasium—Auditorium, ki naj služi šoli in drugim kulturnim potrebam največje slovenske ameriške fare. V nedeljo 21. junija 1956 je Msgr. John J. Oman, župnik pri sv. Lovrencu, blagoslovil prostor in zasadil prvo lopato tam, koder se dviga danes novi Farni dom. V nedeljo 22. sep. 1957 ob 11 dop. pa je pomožni i clevelandski škof John J. Krolže blagoslovil dograjeni dom. Blagoslovitvi je prisostvoval tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Po blagoslovitvi je bila v župni cerkvi tiha pontifikalna sv. maša, ki jo je opravil pomož-škof Krol. Med mašo je pridigal Rev. R. McHa-le, član clevelandskega škofijskega šolskega odbora, o vzgojnem in izobrazbenem pomenu novega doma. Na koncu maše je škof Krol čestital fari k dograditvi lepega doma. Izrazil je priznanje slovenski fari sv. Vida in Slovencem vobče zaradi njihove požrtvovalnosti za cerkvene in vzgojne namene. “Pozidali ste veličastno cerkev, lepo župnišče in šolo in sedaj ste dodali še dom. Ob tej priliki se spomnite, kako so vaši rojaki v domovini prikrajšani v svoji svobodi, da bi svobodno častili Boga in versko vzgajali svojo mladino. Pa kakor aai kljub preganjaju vstrajajo v svoji veri, tabo vi v ameriški svobodi tem rajši doprinaša-te žrtve za svoje verske ustanove.” Popoldne ob 5 je bil v dvorani novega doma banket. Čeprav nudi dvorana prostora za tisoč ^adb. je bila vendar že takoj tokrat premajhna, bi mogla sprejeti vase vse, ki so želeli pri-aaotvovati veličastnemu dogodku odprtja. Banketu je predsedova domači župnikFather Bančnik Alojzij. V' uvodnem angleško-sloven-sketn govoru je med drugim povedal, da je mislil na postavitev takšnega doma že pred 35 lab takratni župnik Mnsgr. Jernej Ponikvar. Dalje je omenil, da obhaja letos šentviška fara 25 letnico, kar je bila slovesno posvečena aedanja župnijska cerkev in da naj bi bila po- stavitev novega farnega doma nekakšna fama proslavitev tega jubileja. Na banketu je bilo veliko govorov, med njimi tudi clevelandskega župana Celebrezzeja, ki se je zelo laskavo izrazil o Slovencih. Od Slovencev sta govorila samo dva. Tone Oblak ml. je na župnikovo povabilo govoril v imenu novonaseljenih šentviških slovenskih župljanov. V imenu sosedne slovenske fare sv. Marije Vnebovzete pa je govoril župnik Matijajager. Ta se je v svojem govoru spomnil časov pred 28, 25 in pred 20 ; ti, kaj in kako je bilo v tistem času, ko je on kaplanoval pri sv. Vidu. Bili so slovenski Orli, bil je Baragov zbor itd. Nad 300 fantov in deklet, sam cvet slovenske mladine. Društveno življenje je bilo v največjem razmahu, čeprav ni bilo na razpolago primernih prostorov. Svoje misli pa je zaključil takole: “Sedaj pa imate dvorano. Porabite jo!” Med govori sta nastopila tudi dva pevska zbora. Najprej je odpel moški zbor Društva Najsvetejšega Imena, mladinska veja, tri pesmi, dve angleški in slovensko “Rože je na vrtu plela.” Pozneje je nastopil šentviški cerkveni zbor, ki je odpel tri slovenske pesmi. Oba zbora je vodil organist Martin Košnik. Ob priliki blagoslovitve je izšla spominska knjiga z naslovom DEDICATION. St. Vitus New Auditorium-Gymnasium. Cleveland, Ohio. September 22,1957. Knjižica obsega 68 strani, od tega samo 12 strani teksta in slik, vse drugo zavzema spisek darovalcev, ki so prispevali za novi Fami dom 25 ali več dolarjev. V tekstnem delu je najprej opis novega doma, ki mu sledi angleško-slovensko pismo župnika Baznika faranom; pisatelj Karel Mauset pa je napisal kratek, a lep prispevek pod naslovom “Kulturni pomen farne dvorane.” Med slikami je župnikova in obeh kaplanov, druge slike pa predstavljajo novi dom znotraj in od zunaj. Gospod župnik je v svoji uvodni besedi čisto točno povedal, ko je zapisal, da je posvetitev naše dvorane in telovadnice nov miljni kamen v zgodovini naše fare. Drži pa tudi, kar je zapisal pisatelj Mauser, da “bo stavba mrtva, dokler ne zlijemo v ta mrtev kamen svojega duha. Ko bo katoliška fama dejavnost zlila med te stene vse, kar zmore in zna, bo kamen oživel”. T o 94 MLADINSKI PEVSKI ZBOR SLAVČEK ob svoji prvi obletnici Mladinski pevski zbor Slavček je ob letu svojega rojstva pripravil svojo prvo samostojno prireditev. V nedeljo 6. oktobra ob 3 popoldne so se zbrali v Baragovem domu na St. Clairju v Clevelandu starši članov zbora in drugi številni prijatelji zbora. Med odličnimi gosti je bil tudi vladika dr. Gregorij Rožman, ki je prejel od zbora lep šopek nageljnov. Prevzvišeni je mlademu zboru čestital. Na način,kakor znašamo on. Njegova očetovska beseda zna najti pot v mlada srca. Člani zbora so lepo zapeli vrsto domačih slovenskih pesmi; deklamirali in govorili ter posebej še za vsakega gosta pripravili poseben dar. Res, vnovič se je pokazalo; mladi so iznajdlj ivi. Skoro 50 fantov in deklet je bilo na odru. Vodi jih Lončarjev Matija, ki je lani prišel v to deželo k svojemu očetu. Njihov pevovodja pa je M. Savernik. Zelo je spreten. Ob tej priliki si je zbor tudi določil pravila, Odboru ob strani stoji poseben odbor prijateljev zbora, v prvi vrsti staršev. Člani tega odbora pa nimajo rednih društvenih pravic. Samo v pomoč so zboru. Po končani prireditvi so bili obojni prostori doma, zgoraj in spodaj, polno zasedeni. Čutiti je bilo, da obojno; slovenska pesem in domačnost v Baragovem domu ljudi privablja skupaj. In tako je prav. Za konec samo to še: Dokler bo naša mla- dina idealna, se nam ni treba bati za našo slo- vensko prihodnost. J.S. "ZARJA” ob Zormanovi smrti "Zarja”, uradno glasilo Slovenske ženske zveze, ki izhaja v Chicagi, 111., že 29 let, je posvetila svojo oktobersko številko “spominu velikega prijatelja SZZ, pesniku naše zvezine himne in premnogih drugih priljubljenih pesmi, Ivanu Zormanu”. V prvem, t.j. v angleškem delu glasila je ood naslovom "A Laureal Wreath in Memorv” urednica Corine Leskovar napisala rajnkemu pevcu in skladatelju lep nekrolos; Josephine Josephine Modic Petrovič (Petrovčič) pa pesem posmrtnico An Epitaph in Memory ot Ivan Zorman, ki je bila objavljena že prej v Glasilu SDZ, Cleveland (29. avg. 1957). V slovenskem delu pa je napisal “Besedo-posmrtnico Ivanu Zormanu” A. Aleksander, Ofm. Razen tega je tu objavljen v bistvu isti spominski članek, ki ga je svojemu velikemu uči- telju napisala Victoria Hočevar iz Clevelanda, ki smo ga brali že v AD dne 12. VIII. 1957. Samo da je v Zarji pridala še kratek dodatek konec znane Zormanove docela psalmistično zapete zahvalne pesmi. (To pesem je zelo lepo deklamirala na prireditvi clevelandskega Mladinskega pevskega zbora Slavček 6. okt 1957 gdč. Breda Osenar). Pesem je bila objavljena tudi v Amerikanskem Slovencu dne 14. sept. 1957. Urednik Ivan Račič je v svojem dopisu iz Clevelanda v zvezi z njo zapisal naslednje: “V dopisu Viktorije Hočevar priobčujemo šele sedaj objavljeno Zormanovo pesem “Hvala Ti, Gospod", ki je najlepši Amen na vse življenje in delovanje našega odličnega rojaka. Ta pesem je v resnici lepa.” Vladika dr. Gregorij Rožman je o njej dejal: “Resnično pravi psalm.” V slovenskem delu je tudi lepa podoba Ivana Zormana. Naslovno stran za to številko Zarje je narisal mojster Gorše, ki je, kot znano, tudi napravil doprsni kip pokojnega pesnika. V dneh, ko je ležal pesnik v veliki dvorani SNC na St. Clairju na mrtvaškem odru, je bil ta kip razstavljen v oknu Baragovega doma, ovit v slovensko trobojnico in žalni trak; okrog pa so bila razstavljena pesnikova pesniška dela in rokopisi nekaterih njegovih skladb s šopkom svežih rož. Po tej pietetni razstavi je tudi narejena Zarjina naslovna stran. Ko je Slovenska ženska zveza v Ameriki leta 1951 obhajala svojo 25-letnico, je izdala Slovenske melodije, pesmi za solo, dvospev, ženski in mešani zbor. Uredil jih je Ivan Zorman. Večina skladb v njej je če že ne docelr Zormanovih pa vsaj v njegovi novi priredbi. Vse partiture za tisk je skladatelj sam napisal. Poleg “Naše Zvezine himne” je v Melodijah še 33 drugih partitur. (V Zarji stoji pomotoma, da je vseh pesmi 32). Kot je po letnici na ovitku SM razvidno,so izšle leta 1950. V nekrologu Cor. Leskovar stoji, da se je Slovenska ženska zveza sedaj odločila, dr osnuje “Ivan Zorman Scholarship for indivi dual students seeking musical or literary edu cation”. Izkupiček od prodanih izvodov SV pojde v ta sklad. Izvod velja dolar. Med drugim so na prodaj tudi v Familiji v Clevelandu. J.S. Obisk pri knjigah E. Kovačič AHČIN, Ivan. OB JUBILEJU PAPEŠKIH SOCIALNIH OKROŽNIC "Rerum novarum*' in “Ouadragesimo anno” 1891 — 1941. Buenos Aires, Družabna pravda, 1951. Živimo v dobi, ko smo sami priče podiranja starega družabnega reda. V krčih in strašnih revolucijah je človeštvo poskušalo izoblikovati nove socialne ureditve fašizma, nacizma, komunizma, ki so se vsi izkazali kot zgrešene poti, ker niso gradili iz trdnih tal socialne pravičnosti in krščanske ljubezni do bližnjega, ampak na sebičnih in krivičnih osnovah izko-riščevanja narodov ali razredov. V času, ko se je "novirazred” izkoriščevalcev v komunizmu pokazal v vsej svoji krivičnosti in nesposobnosti, imamo katoličani vse večjo dolžnost, da študiramo tisti socialni nauk svetih očetov, ki edino more prinesti svetu pravičnost in ljubezen. Papeži nas ne uče gospodarskih teorij samih, ampak nam dajejo temeljne smernice, kakšen mora biti novi krščanski družabni red da se človeštvo ne bo zaletavalo v oboževa-vanje sebičnosti in gospodarskega samodrštva na eni in v strašno nasilje prevelike socialne vezanosti na drugi strani. Knjiga dr. Ahčina nas bo podprla v ptizade-devanjih za nov družabni red, za katerega upamo, da se bo izoblikoval, ako bo človeštvo našlo tudi pot duhovne obnove, ki je predpogoj boljših socialnih odnošajev, kot so vedno pravilno poudarjali papeži. V času, ko pogrešamo večjih tekstov socialnih študij v slovenščini, nam bo knjiga služila kot odličen kažipot po smernicah svetih očetov in svetovni literaturi o socialnih vprašanjih, ki nam je danes v tako obilni meri na razpolago po večjih ameriških knjižnicah. Z Ahčinovo knjigo, ki spada v vsako slovensko družinsko knjižnico, smo Slovenci na skromni, toda v naših razmerah edino možni način proslavili 50 letnico okrožnice "Rerum novarum” papeža Leona XIII in 20 letnico okrožnice "Quadragesimo anno” papeža Pi-ja XI, ki bosta v zgodovini delavskega gibanja ostali “Magna charta” za delavske pravice. Lederer, Clara. THEIR PATHS ARE PEACE The story of Cleveland*s Cultural garden Fe-deration, 1954. Cleveland je po svojem zgodovinskem razvoju mesto mnogih narodov, pravi simbol naše velike domovine, ki je "nation of nations”. Amerikanizem po Rooseveltovih besedah nika-kakor ne pomeni izgube narodnega značaja, ampak doprinašanje kulturnih dobrin vseh narodov, ki so gradili in ustvarjali Ameriko. Slovenci amo eden izmed tistih narodov, ki so Ameriki razmeroma veliko dali, toda v svoji skromnosti smo bili vedno tihi in smo premalo povdarjali svoj doprinos ameriški kulturi Naši spomeniki v clevelandskem kulturnem vrtu so poleg spomenika misijonarja Pirca v Mi-nesoti edini v kamen vklesani javni spomeniki slovenskih veličin, ki jih častimo v novem svetu. Zato moramo biti hvaležni tistim rojakom, ki so z Antonom Grdinom na čelu zastopali naš narod pri tej edinstveni ameriški kulturni ustanovi. Njihovo delo s tem seveda ni končano. Naša dolžnost je, da tujcem, ki prihajajo v kulturni vrt, pokažemo sliko kultume-nega naroda s tem, da se naša društva obvežejo za stalno oskrbovanje in za postavljanje novih spomenikov. Upamo, da bodo pri prihodnjih konvencijah tudi naše zavarovalnice sklepale o takih kulturnih skladih, iz katerih bi se moralo darovati tudi za naš del v Kulturnih vrtovih in za izdajo knjige o zgodovini ameriških Slovencev, posebno v času, ko bodo morale poskrbeti tudi za slovenski doprinos k novemu muzeju imigracije v New-Yorku, ki bo tudi želel kak reprezentativni kip in vrsto knjigo kulturnem ustvarianiu ameriških Slovencev v zadnjih 70 letih. Knjigo, za katero je dal podatke o naših možeh, katerih spomeniki krase kulturni vrt, pokojni Ivan Zorman, ima lepe fotografije Cankarjevega in Baragovega spomenika in celotne gornje, ploščadi z Baragovim spomenikom v ozadju. Iz celotne knjige, ki je potrebna vsem Slovencem, ki se zanimajo za naše kulturno delo in naše uveljavljanje v ameriškem kulturnem udejstvovanju narodnih skupin v Clevelandu. 96 — DEBELJAK, Tine. MARIJI. Rapsodija za prvo Marijino leto. Napisal Jeremija Kalin (psevdonim). Buenos Aires, Svobod. Slovenija, 1954 Debeljakova pesniška zbirka, ki ji je uvodne besede napisal prevzvišeni škof Gregorij Rožman, je slavospev Bogorodici za prvo Marijino leto, ki smo se ga v slovenski literaturi spomnili samo s to pesniško zbirko in z Lenč-kovo antologijo Slovenske marijanske lirike v Trstu. Debeljak je v naši slovenski emigrantski poeziji res to, kat nam je sam povedal o sebi v tej pesniški zbirki: Izgubil vse Radosti sem Domovine — tostran mej našel zavrženo liro: Naj bard bom nove bolečine! In tako poje bard nove bolečine Slovencem tolažbo in molitev v najtežjih dneh, ko sekira dvignjena je čez Evropo v zamahu. V prvem ciklu "Marija” opeva pesnik Marijino življenje. Od Bezmadežnega spočetja preko Oznanjenja, bega v Egipt, Kane galilejske spremljamo Marijo do smrti Jezusove na križu, do njene smrti in Vnebovzetja. Cikel "Prošnje pesmi in hvalnice” je pesnikova osebna molitev k Mariji, prošnje pesmi pesnikove k Materi milosti za vero in vrnitev v svojo domovino v času ko gre prek moje Domovine. .. preko morij... čez doline ... prapor-jambor: Antikrist! Tretji cikel je zbirka romarskih pesmi. Pesnik je gosposvetski romat, kjer prosi, da največji slovenski zvon iz lin zadoni gosposvetskih zvonikov — Ave Maria! .. . vodeč pred njen tron trume zmagovalne vetrinjskih vojnikov — iz rok krvnikov... Od Gospe Svete roma pesnik na Višarje: Romam na Svete Višarje, romamo družina, roma z menoj Domovina, vržena med izgnane, v žic trnov ograje, strpana brodom v staje, pognane čez oceane v drugih obel viharje. Pesnik roma še v Loreto, Pompeje in v argentinski Lujan in se spomni, da smo z brezjansko Marijo šli čez Ljubelj in da je Matija povsod z nami, kjer smo Kraljici postavili prestole: Našli smo ga v — Lem on tu! Gradimo ga v Torontu! V St. Jamesu, v Lujanu oltarje! V viziji vidi pesnik mogočno begunsko procesijo, ki nosi Marijo s celine na celino in nikdar ne pozabi na svojo domovino. Debeljakova pesniška oblika je prosti verz, v njem se razpoje in vanj lahko vpleta svoje zgoščene misli, ki se hipoma vrste pred teboj, da jih moraš hitio dojeti, ker se ti že ponuja nova misel, morda še lepša od prejšnje. Njegove verze bi skoraj primerjal baročnemu slogu v likovni umetnosti, ki hoče z nanizanjem lepot ustvarjati harmonijo v navidezni disharmoniji. Knjižica je prelepo darilo vsem ljubiteljem slovenske poezije. FAMILIA TRGOVINA Z NABOŽNIMI PREDMETI - KNJIGARNA 6116 Glass Ave, Cleveland 3; Ohio - Tel.UT 1 0684 KNJIGE Ob strani sta dve koloni knjig s cenami. Preglej in morda kakšna še manjka v tvoji domači knjižnici. Med knjigami je nekaj najnovejših. Gotovo jih se nimaš. Trgovina se je bogato založila z različnimi molitveniki. Te knjige sc na zalogi. Trgovina lahko takoj postreže z njimi. Lahko pa tudi naročite katerokoli drugo slovensko knjigo, ki je izšla izven Slovenije ali v Sloveniji in ni komunistična. FAMILIA vam jo oskrbi. Knjigarna tudi zastopa vse katoliške liste izven USA in jih lahko naročite. Opozarjamo, da je FAMILIA zastopnica Mohorjeve družbe (letna naročnina $2.—) Na zalogi so tudi angleški molitveniki, razni misali in Sveto pismo. BOŽIČNE RAZGLEDNICE Pomanjkanje lepih slovenskih božičnih razglednic se čuti že leta nazaj. Letos bodo te pritožbe odpadle. FAMILIA se je bogato založila z okusnimi razglednicami dvajset različnih vrst. Kupite jih pravočasno ali jih naročite. JASLICE Oglejte si različne jaslice, večje, manjše, dražje, cenejše. Jaslice z glasbo, z vdelano lučko i.t.d. Božični kipi in božični okraski. Mah — kadilo — svečke. NABOŽNI PREDMETI - DARILA Slike Kipi Rožni venci Svetinjice Verižice Križi Kropivčki Okraski Zapestnice Albumi za vse prilike Foto albumi Ovijalni papir (za darove) Itd itd itd LIGINI PAKETI ZA STARI KRAJ ŠOLSKE POTREBŠČINE ZALOŽBA MOHORJEVE DRUŽBE, Celovec Katoliški katekizem Zemlja, Karel Mauser Prekleta kri, — Sin mrtvega — Rotijo — Velika rida — Vetrinjsko polje — Tonče s Sloma, B. Ambrožič Domislice, — Križ na gori, Ivan Cankar vezan $1.00 broš. ^oTkk - UT50 - 0.50 - 0.50 0.60 - 0.50 - 0.60 0.60 0.50 Koroški Slovenci, Franc Erjavec broš. 0.60 Puntar Matjaž, K. Hobjan — C (TscT) V krlajestvu lutk. Fr. Bazilij — 0.50 Sveti molk, Schneider—Polanc — 0.50 Veliki teden, dr. Turnšek — 0.30 Junakinja apostolata, prevedel Vodeb 0.80 Na nepremagljivi skali, J. Kopač 0.50 Sveto pismo, novi zakon, dve knjigi (1-11) ^00 Die Sprachenfrage in Kaernten, TischleČLOfo Domači zdravnik, Kneipp-Podgorc, br. 0.50 Moje grede, Mr. Hartman (pesmi) — 0.50 Mohorjev koledar 1951, 1953, 1954, 1956 Q*£0 Mohorjeve knjige za I. 1957 (štiri knjige^2.bq) ZALOŽBA SLOV. KULT. AKCIJE, Argentina Vrednote II/1954 - III/1955 Meddobje, leto I—štev. 1,2 $3.00 3.00 1.50 1.00 1.00 2.30 1.50 1.50 2.00 2.00 broš. 3.50 vezano 4.00 Križev pot prosečih. Kos-Gorše broš. 1.00 Kyrie, eleison, Debeljak—Remec 1.50 i broš. 3.00 vezano 3.50 Zori, noč vesela, Marolt, br. $3.00, vez. 3.50 Moj svet in moj čas, Pregelj broš. 3.00 v platno vez. $3.50, usnje4.00 Človek na obeh straneh stene, Z.Simčič 2.00 vezano 2.50 Mertik, Kociper 1.75 Balantičeve poezije, broširano $2.50,vez.2.50 Osnovno govorjenje. Papež (novo!) 1.00 In svet se vrti naprej, Kociper (novo) ? I—štev. 3 - — I—štev. 4 - - II—štev. 1,2.3 - - II—štev. 4.5 - - II-štev. 6 - III—štev. 1,2 - - III-štev. 3,4 Dhaulagiri, Bertoncelj, RAZNE ZALOZBE Črna maša, Tine Debeljak >$3.25 Mariji - TrSO Poljub - 2.00 Zbornik Svobodne Slovenije 1953 in 1955 ^.00 (Cene za posamezne letnike) 1956,t57/3.25 Ob jubileju, dr. Ivan Ahčin br. $1.75, vez.2.00 Sociologija, l.del, dr. Ivan Ahčin broš. 2.00 tl-1 - - 3.00 11-2 - - 3.00 Pota do človeka, Trstenjak — (TrSo Moti našega Odrešenika, Gnidovec br. 2.50 vezano 3.50 Knoblehar (življenjepis); dr. Jaklič vez. 4.00 Misijonska nedelja, broš. 0.50 Misijonski zbornik 1954 — 1.00 Po svetli poti, dr. Fr. Jaklič vezano 3.00 Friderik Baraga, — — 4.00 Pater Leopold, p. Fidelis Kraner broš. 1.25 Pota božja, Zdravko Novak — 1.00 Slovenska beseda (Štajerski zbornik) 0.75 1956, št. 9-10 Preglednovod. slov. kršč. gibanja,Škerbe - 2. del CiriI —Metodijska ideja, A. Merkun broš. 1.00 Kraljestvo božje — 1.0O Z Bogom v tujino, l. Lavrih broš. 1.00 Večna vez, Karel Mauser — 1.00 Pšenični klas, — — — 1.00 Kaplan Klemen, igra, — — Slovenski pionir, F. Turk — Jutro brez sonca, roman, Ivan Jontez Dr. Gregorij Rožman (ob 70-letnici) VQ.5Q) Jurij Kozjak, Jurčič—Kolednik (angleško) 1.00 Za božjim klicem, dr. Fr. Trdan vezano 2.00 Nadškof Jeglič, Jože Jagodic vezano 3.00 Cerkvena poezija, J. Vovk — 2.50 Vrbova piščal, pesmi, Marjan Jakopič Kam potujejo oblaki, pesmi, Vodeb 2.00 Južna Amerika, M. Rijavec 1*00 S potov življenja slovenskega naroda Co,5Q> Ameriške slovenske večernice 0.50 Zgodbe mučeništva Slovencev 1.50 Baragova pratika 1955, 1956, 1957 po 1.25 za leto 1958 1.50 Šulinov Krst pri Savici 1.75 Let's Sing, slov.—angl. pesmarica, NovakJ*Q0 Slovenske melodije, Ivan Zorman Cj/OO^) Zbirka pesmi za meš. in moš. zbor, Trst 2.00 Narodne pesmi, Rančigaj 1.00 SLOVARJI - SLOVNICE Slovensko—angleški slovar (Kotnik) 6.00 Angleško—slovenski slovar (Škerlj) 5.50 Angleška vadnica. Kotnik 3.00 Angleška slovnica, — 2.80 Angleška vadnica (l.del), Grad 2.80 Angleška vodnica (3.del) — 3.00 MOLITVENIKI K Jezusu, otr. molitv. s slikami, usnje z.o.2.50 Jezus dobri pastir, večje črke, platno rd.o. 1.00 Mali misal, platno, rdeča obreza 3.00 — usnje, zlata obreza 4.50 Večno življenje, platno, zlata obreza 4.00 Kristus, kraljuj! platno, rdeča obreza 2.25 — — — zlata obreza 2.80 — — usnje — — 4.00 — — luksuzna izdaja 4.50 Marija Pomagaj! velike črke 3.50 Pred Bogom pokleknimo! usnje, zlata ob. 4.50 Reši dušo! velike črke, platno, zlata ob. 2.90 Pred Najsvetejšim (ura molitve), broš. 0.25 Sveti križev pot 0.20 Obljube Srca Jezusovega, broš. 0.50 Obrednik III. reda sv. Frančiška 0.50 Evangelij Jezusa Kr. po Mateju 0.20 (Joiovec DODGE 1958 2223 Superior Ave, Cleveland PLVMOUTH 1958 Jlaa A-Lulcrui & Tajali ‘f nanU {JaPaOaa ja najsle^fi ^u^tapnik ja rui <5amo J L-£e.Ale.Uindu, ampak na. \La^.m a^tu. tya4a najedanja ma£a papna^fjaEniaa %.aa£-iam