PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE * Letnik: XIV-ISSN 1580-0547 ^^ Marec 2013 . Številka 2 S O T O C JE I Oglasi strf-Rea £UR. narod«1 , . .. \ecena*e Poštnina topi« P" naSn Z Največjo knjigo voščil nikoli več ne boste v dilemi, kaj napisati v čestitko. V knjigi boste našli pravo voščilo za božič, ob rojstvu otroka, za valentinovo, ob porokah, abrahamih, za veliko noč, kot tudi voščila za rojstne dneve, zdravice in povabila. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Gorenjski Glas 01426 6011. MS PLUS računovodske in kadrovske storitve 070 436 936 nad trgovino Msrcator - ŽELEZNINA <1 £ALO\f ^Xtra tel : 01 /361 52 52 - s tem kuponom imate do 12. 4. 2013 10% popusta na frizerske storitve - v dopoldanskem času do 12. ure še dodatnih 10% popusta na frizerske storitve VELIKvNvČNO-SPOMLADANSKA RAZSTAVA V AVLI GORENJSKEGA GLASA V četrtek, 21., in v petek, 22. marca, vas vabimo, da se oglasite v avli Gorenjskega glasa in s svojimi izdelki sodelujete na tradicionalni razstavi pred veliko nočjo. Najbolje bo, da se oglasite v dopoldanskem času, da bomo s skupnimi močmi pripravili čim lepši razstavni prostor. Prijazno povabljeni! PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV Pooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnike BUDERUS in De DIETRIC Franjo Petač s.p., Štalčeva ulica 1, Medvode telefon in fax: 01/361 45 86 GSM: 041/649 975 PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH PLINSKIH IN PELETNIH GORILCEV "Ji « Ileršič Marjan s.p., Zg. Pirniče 91/i ^ Tel./fax: 01/362-31-78, GSM: 041/630 294 e-pošta: ilersic-sp@siol.net POOBLAŠČENI SERVIS ZA OGREVALNO TEHNIKO BUDERUS. 2 I Oglasi VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU 1 ^ n m/nm!,,ii Priskrbimo tudi priporočenega krovca! • Široka ponudba strešnih kritin: Isola ifflP Cembrit G r* tftLUS n -hm«* -«i CREATON y NARAVNO "VODILNO -^—J toëtïV 5 Preverite AKCIJSKO PONUDBO na www.slovenijales-trgovina.si i Ljubljana Vižmarje • Plemljeva 86, tel.: 01513 32 50 | Ljubljana Črnuče • Brnčičeva 45, tel.: 01 561 35 66 | Celje • Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 | Hoče • Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 | Murska Sobota • Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 • Les in gradbene plošče za izdelavo ostrešij • Folije in izolacije • Suhomontažni materiali • Masivne obloge • Strešna okna • Podstrešne stopnice V Mercatorjevi franšizni trgovini CENTER ZBILJE POPESTRITE VELIKONOČNE PRAZNIKE Z DOMAČIM SUHIM MESOM VRATOVINO IN ŠUNKO, SUŠENO V DOMAČI PREKAJEVALNICI NA STAR KMEČKI NAČIN. NAJ TUDI V VAŠI HIŠI ZADIŠI PO DOMAČIH DOBROTAH ... Obiščite nas in se prepričajte! Odpiralni čas: ponedeljek - petek od 7. - 19. ure, sobota od 7. - 17. ure, nedelja od 8. - 12. ure Tel. 01/3612 445 m-sfinga 3 I Oglasi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE SOTOČJE /f Za vas beležimo čas Gorenjski Glas Na naslovnici: Zadišalo je po pomladi Foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas bel eži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu na roč niku vam bomo prve tri me se ce časo pis pri nes li brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas pre se ne ti li z da ri lom ter z dru gi mi ugod nostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM GlaS Ime in pri i mek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Košenina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Mateja Rant (mateja.rant@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvižaj, telefon: 04/201-42-48, 041/962 143, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, to rek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelj e in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.. SOTOČJE številka 2 je priloga 19. številke Gorenjskega glasa, 8. marca 2013. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Med vode brez plač no. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode DELOVNI CAS: PON. - PET.: 9. - 18. ure SOBOTA: 9. - 12. ure Seškova c. 9 1215 Medio de, tel.: 01/361 1694 POROČNI NAKIT UNIKATNI NAKIT POPRAVILO NAKITA ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA www.zlatarstvo-trtnik.si Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na vaških vodovodnih sistemih (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, daje potrebno vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Polana VVS Žlebe - Seničica VVS Mamovec - Tehovec VVS Žlebe - Studenčice VVS Žlebe - Jetrbenk Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS. Občina Medvode GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241 www.gorenjskiglas.s'(^ NIKA CENTER Alternativne oblike zdravljenja in tnasažne storitve, Nika Kunstelj s.p. Hraše 31b 1216 Smlednik www.nika-center.si 370 455118 nika.kunstelj@siol.net r S TEM KUPONOM 10 % POPUST NA KATEROKOLI STORITEV VCENTRU • masaže po in ob poškodbah, masaže za nosečnice, masaže stopal ... • skupinske mediacije, individualna svetovanja, regresoterapija ... • izobraževanja, seminarji, delavnice ... __________________________________________________________- FRIZERSKI ATELJE CREA3V VAM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 30% POPUST NA KLASIČNO BARVANJE OD 1. DO 15. APRILA 2013 Pričakujemo vas Tina Drešar s.p., Donova cesta 2, 1215 Medvode t: 01/361 52 90, g: 041/571 957 Delovni čas: pon. - pet.: 7.00 - 19.00, sob: 7.00 - 12.00 4 Prireditve pt PRIREDITVE p:;, marca in aprila 2013 P m e s t a DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Nedelja, 10. 3. Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Smokuški vrh (1122 m) Kamniško Savinjske Alpe Vodita: Boštjan Jesih in Vili Luštrek PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 01 361 32 30 041 582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 12. 3. Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljica Pravljična urica z delavnico za otroke od 4. leta. Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sreda, 13. 3. Zbor izletnikov pred BC Medvode Seniorska skupina vabi na: Lubnik (1025 m) Škofjeloško hribovje Vodita: Dušan Brekič in Marjana Jelen PD Medvode Prijave sprejema do ponedeljka pred izletom ga. Andreja Kuralt, 031 750 558 www.planinskodrustvo-medvode.si Sreda, 13. 3. Knjižnica Medvode, ob 19.30 Predstavitev knjige Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www. knjiznica-medvode.si Četrtek, 14. 3. Knjižnica Medvode, ob 16. uri Delavnica ročnih del Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www. knjiznica-medvode.si 15.-17. 3. Zbor izletnikov pred BC Medvode Mladinski odsek vabi na: ZIMSKI TABOR Dom na Zelenici (1536 m) Karavanke Vodita: Mateja Curk in Andreja Kuralt PD Medvode Prijave sprejema do srede pred izletom Mateja Curk, 059 715 259 041 873 514 E: mateja.curk@gmail.com www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 19. 3. Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Sovodenj -Ermanovec (1026 m)-Sovodenj (3,5 do 4 ure lahke hoje) DU Medvode 01 361 23 03 041 295 040 Torek, 19. 3. Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljica Pravljična urica z delavnico za otroke od 4 leta. Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sreda, 20. 3. Roj. hiša Jakoba Aljaža, od 18. uri 40 stopinj - svečani prevzem likovnih slik KUDJaReM 031 626 855 E: kud.jarem@gmail.com Sreda, 20. 3. Knjižnica Medvode, ob 19.30 Odprtje razstave ročnih del Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Četrtek, 21. 3. Knjižnica Medvode, ob 16. uri Delavnica ročnih del Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Četrtek, 21. 3. Knjižnica Medvode, ob 18. uri Knjižni večer na sotočju Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sobota, 23. 3. Kulturni dom Pirniče, ob 16. in 17.30 Pozdrav pomladi Baletna predstava Baletna šola Stevens 031 735 805 E: stevensbalet.info@gmail.com Nedelja, 24. 3. Dom KS Senica, ob 17. uri Pozdrav pomladi KUD F. S. Finžgar Senica 031 557 702 E: kudfsf.senica@gmail.com 5 Prireditve Nedelja, 24. 3. Kulturni dom Pirniče, ob 19. uri Dobrodelni koncert ob materinskem dnevu Mladinska skupina Pirniče 041 973 224 E: lukacukajne@gmail.com Torek, 26. 3. Roj. hiša Jakoba Aljaža, od 18. uri Bojan Adamič in njegovih 24 sličic KUDJaReM 031 626 855 E: kud.jarem@gmail.com Torek, 26. 3. Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljica Pravljična urica z delavnico za otroke od 4. leta Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sreda, 27. 3. Knjižnica Medvode, ob 19.30 Predstavitev knjige EFT za telebane Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sobota, 30. 3. Dom KS Senica, podružnična cerkev sv. Petra in Pavla na Ladji, ob 14. uri Blagoslov velikonočnih jedi KUD F. S. Finžgar Senica 031 557 702 E: kudfsf.senica@gmail.com Nedelja, 31. 3. Dom KS Senica, ob 10. uri Velikonočni zajtrk KUD F. S. Finžgar Senica 031 557 702 E: kudfsf.senica@gmail.com Torek, 2. 4. Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljica Pravljična urica z delavnico za otroke od 4. leta Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Torek, 2. 4. Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Vrzdenec-Samotorica-Kožljek (788 m)-Koreno-Pol. Gradec (4 ure lahke hoje) DU Medvode 01 361 23 03 041 295 040 Sreda, 3. 4. Knjižnica Medvode, ob 19.30 Potopis Elbrus (najvišja gora v Evropi) Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Nedelja, 7. 4. Cerkev sv. Janeza Kr-stnika v Preski pri Medvodah, ob 20. uri Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov »100 srčnih koncertov« Koncert največjih uspešnic iz albumov Slovenska duša in Slovensko srce. Manca in Benjamin Izmajlov Prodaja vstopnic v TIC Medvode 361 43 46 041 378 050 E: ticmedvode@tzm.si Nedelja, 7. 4. Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Stolpnik (1012 m) Posavsko hribovje Vodita: Marjana in Aleš Jelen PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 01 361 32 30 041 582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 9. 4. Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljica Pravljična urica z delavnico za otroke od 4. leta. Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sreda, 10. 4. Zbor izletnikov pred BC Medvode Seniorska skupina vabi na: Smokuški vrh (1122 m) Kamniško Savinjske Alpe Vodita: Dušan Brekič in Andreja Kuralt PD Medvode Prijave sprejema do ponedeljka pred izletom ga. Andreja Kuralt, 031 750 558 www.planinskodrustvo-medvode.si Sreda, 10. 4. Knjižnica Medvode, ob 18.30 Odprtje slikarske razstave Razstavlja likovna sekcija KUD Zbilje. Razstava je na ogled do 26. aprila. Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01 361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na Turistično informacijski center Medvode (TIC Medvode). Za objavo v: - redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, - ter objavo na spletni strani www.tzm.siwww.medvode.siwww.tv-m.si, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu, na naslov: TIC Medvode, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, 1215 Medvode ali prek SPLETNEGA OBRAZCA na naslovu: http://www.tzm.si/obrazecprireditve.php. Za več informacij se obrnite na TIC Medvode, 01/361 43 46 ali 041 378 050 6 Občina Že bliže gradnji doma starejših Na zadnji seji so svetniki podprli še dve pobudi za manjšo širitev stavbnih zemljišč do sprejetja občinskega prostorskega načrta, in sicer v Hrašah in v Mošah. V Hrašah investitorja Valerija Janhar Čer-nivec in Marko Černivec načrtujeta gradnjo doma starejših občanov, ki bi ga dopolnila tudi s turistično dejavnostjo. V Mošah pa investitor Marjan Mali namerava graditi nov proizvodni objekt za predelavo pločevine in izdelavo pločevinastih ohišij, kar bi mu omogočilo preselitev dela proizvodnje in s tem 52 delovnih mest nazaj iz Tržiča. Gradil naj bi na območju nekdanjega peskokopa, zato bo obenem poskrbel za sanacijo degradiranega prostora. Čeprav so svetniki podprli obe pobudi, pa so bili pri novogradnji v Hrašah sprva nekoliko skeptični do tega, ker naj bi gradili turistično nastanitveni objekt, čeprav se je doslej govorilo o domu starejših občanov. Na to je med drugim opozorila predsednica statutarno pravne komisije Zvonka Hočevar, zaradi česar je komisija od investitorjev zahtevala tudi predložitev koncesije za dom starejših občanov. Svetnik in predsednik sveta KS Smlednik Nejc Smole je pojasnil, da so se s podobnimi pomisleki srečali tudi na seji sveta krajevne skupnosti. »Ob predstavitvi projekta so nam zato razložili, da je to edini način, da bo pri sedanji zakonski ureditvi to mogoče izpeljati.« V primeru, da bi izrabili zaupanje lokalne skupnosti, česar pa ne verjame, je še dodal, bi si naredili zelo slabo uslugo. Ob tem je še poudaril, da je treba v sedanjih časih podpreti vsako gospodarsko pobudo. Glede koncesije je Valerija Janhar Černivec pojasnila, da so jo pridobili že avgusta 2009, saj so pričakovali, da bodo dejavnost začeli opravljati v letu 2010. »Ker vemo, kako je z občinskim prostorskim načrtom, smo zaprosili za podaljšanje koncesije, ob čemer smo morali predložiti novo bančno garancijo in nov terminski plan, ki je predvideval začetek gradnje v februarju 2012,« je razložila in dodala, da so morali glede na to, da še vedno niso sprejeli občinskega prostorskega načrta, spet prestaviti začetek gradnje, o čemer so novembra obvestili pristojno ministrstvo. »Ker gre za objektivne okoliščine, so nam rok podaljšali, a moramo znova predložiti bančno garancijo in nov ter- minski plan, česar pa si nismo upali storiti pred sejo občinskega sveta.« Ob tem so nekateri svetniki izrazili tudi pomisleke, da bi dom lahko kdaj zaživel, saj naj bi starejši zapuščali že obstoječi dom v Medvodah, ker ne zmorejo plačevati oskrbe. Valerija Janhar Černivec je zato pojasnila, da so koncesijo dobili zaradi ocene socialne zbornice, ki je njihov program označila za prijetno osvežitev v našem prostoru. »Je pa to stvar poslovnega tveganja, ki sva ga z možem sprejela. Naredila bo va vse, da to uresničiva.« Kot turistično nastanitveni objekt so ga opredelili zato, je še dodala, ker bodo v njegovem sklopu uredili tudi bazen, fitnes in prenočišča, ki jih bodo lahko tudi tržili. Mateja Rant Premalo pozornosti obnovljivim virom Občinske svetnike so na zadnji seji seznanili tudi z letnim poročilom o ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih. Pripravljavka lokalnega energetskega koncepta Katarina Pogačnik je poudarila, da med lanskimi ukrepi izstopa gradnja nizkoenergetske-ga vrtca v Smledniku. Pridobili so tudi sredstva za zamenjavo oken v medvoški knjižnici in strehe na osnovni šoli v Pirničah. V sklopu energetske sanacije so zamenjali tudi okna v zdravstvenem domu, pri čemer je četrtino sredstev prispevalo ministrstvo za zdravje. Letos pa načrtujejo še gradnjo nizkoenergetskega vrtca v Pirničah s pomočjo ministrstva za infrastrukturo in prostor. »Letos smo uvedli tudi energetsko knjigovodstvo v javnih zgradbah, v okviru katerega se izvaja ciljno spremljanje porabe in energetske učinkovitosti,« je še dodala Katarina Pogačnik. Svetnik Štefan Čebašek je ob tem ugotavljal, da so sicer res storili kar nekaj korakov k zmanjšanju porabe energije v javnih objektih, pogreša pa uporabo obnovljivih virov energije. »V občini Medvode je veliko površin zaraslih z gozdom. Biomasa je okolju prijazna in bi lahko pomenila energetsko neodvisnost Medvod,« je poudaril in izvajalcem teh naložb v občini predlagal, da pristopijo k projektom, ki bi vključevali tudi lesno biomaso. »Zlasti ker ne prispevajo k onesnaževanju z ogljikovim dioksidom kot ostala fosilna goriva.« Pozivu svetnika Čebaška, da je treba sprejeti ukrepe za povišanje deleža obnovljivih virov energij e v celotni energetski porabi, se je pridružila tudi svetnica Jelena Aleksic. Katarina Pogačnik je pojasnila, da je v občini napeljano plinovodno omrežje, podvajanje sistemov pa v teh programih ni Med lanskimi ukrepi na področju energetske učinkovitosti izstopa gradnja nizkoenergetskega vrtca v Smledniku. Fotografija je nastala ob uradnem odprtju vrtca. / Foto: Gorazd Kavčič sprejemljivo. »Zato smo ogrevanje z biomaso predvideli le za objekte, v katerih ni plinske napeljave.« Občina pa ima tudi možnost spodbujati rabo obnovljivih virov energije pri občanih, je še dodala. Mateja Rant 7 I Občina Najvišje priznanje Janezu Koscu Na predvečer kulturnega praznika je Občinska kulturna zveza Medvode letos že tretjič podelila pletenice občanom, ki so lani najbolj zaznamovali kulturno življenje v občini. Občinska kulturna zveza Medvode se je tudi letos spomnila tistih, ki so lani najbolj izstopali s svojim delom na kulturno umetniškem področju. Pletenico za življenjsko delo so tokrat podelili Janezu Koscu za njegovo dolgoletno predano delo v Lovskem pevskem zboru Medvode in pomemben prispevek k promociji in napredku zborovskega petja v skupnosti. Ple-tenici za posebne dosežke v preteklem letu pa sta si prislužili Gledališka sekcija KUD Fofite in ekipa, ki pripravlja Miklavževanje v Sori. Priznanja sta podelila predsednik občinske kulturne zveze Nejc Smole in predsednik komisije za priznanja Valentin Križaj. »Janez Kosec je eden tistih, ki sodelovanje in udejstvovanje v društveni organizaciji vedno jemlje z vso dolžno resnostjo in zavzetostjo. Lovski pevski zbor Medvode ima šestintride-setletno zgodovino, Janez Kosec pa je član z najdaljšim neprekinjenim stažem izmed vseh. Ob koncu lanskega leta je dopolnil kar 35 let prepevanja v tem zboru. Vsa ta desetletja je bil steber drugega tenorja zbora in mnogokrat tudi solist pri izvedbi številnih skladb,« so med drugim zapisali v utemeljitvi priznanja. Kolegi ga opisujejo kot izredno redoljubnega in vestnega člana, ki je aktivno sodelovanje v zboru vedno postavljal med svoje najpomembnejše življenjske prioritete. Med vsemi se najbolj redno udeležuje vaj in nastopov, drugim pa vedno rad in dobre volje pomaga tudi z nasvetom. Dolga leta je bil tudi predsednik nadzornega odbora Lovskega pevskega zbora. »Ljubezni do petja in predanosti prostovoljstvu ne neguje le v Lovskem pevskem zboru, temveč tudi v moškem pevskem zboru v Sori. Aktivno pa sodeluje tudi pri delovanju Občinske kulturne zveze, kjer poleg pomoči pri organizaciji strokovnih ekskurzij sodeluje tudi kot član nadzornega odbora,« so še zapisali v utemeljitvi. Janez Kosec je ob prejemu priznanja dejal, da je bilo v tem času, kar sodeluje v zboru, veliko predvsem lepih trenutkov, ki jih je skalil tudi kakšen gre- nak. »A te pozabimo in ostanejo samo lepi,« je poudaril. Gledališka sekcija KUD Fofite, ki so jo ustanovili pred dvema letoma, je prejela pletenico za posebne dosežke. Za svojo drugo premiero, Vaje za tesnobo, so prejeli nagrado tudi na Linhartovem srečanju in s tem pripomogli k promociji gledališke dejavnosti v lokalni skupnosti in širše. Igralka Monika Jekler je prejela tudi matička za žensko vlogo. »Po komični predstavi Kaj je videl butler se zdijo Vaje za tesnobo kot korak na popolnoma drugo stran gledališča. Kljub temu pa v obeh predstavah želijo spregovoriti o človeškem svetu, tukaj in zdaj. V obeh besedilih se kažejo razpoke v družbi, ki povzročajo nemir, ki ga je čutiti tudi zunaj gledališča. S predstavo Vaje za tesnobo, ki je bila tudi praizvedba, torej prvič uprizorjena na odrskih deskah naših gledališč, so gledalcem naslikali temnejše, a med nami povsem prisotne vsakdanje trenutke,« so zapisali v obrazložitvi in dodali, da Gledališka sekcija KUD Fofite tako s svojim kakovostnim in zagnanim delovanjem spet postavlja Medvode na zemljevid pomembnih ljubiteljskih gledališč Slovenije. Pletenico za posebne dosežke je prejela še ekipa, ki pripravlja Miklavževanje v Sori, za več kot poldrugo desetletje uspešne priprave in vodenja tega projekta ter uspešno oživljanje in negovanje nematerialne kulturne dediščine teh krajev. Običaj miklavževanja, so zapisali v obrazložitvi priznanja, je še najti v vaseh po Sloveniji, redkokdo pa se lahko pohvali s tem, da to ni le pot od hiše do hiše, pač pa dogodek, ki za mesec dni združi veliko število prostovoljcev, ki na predvečer godu sv. Miklavža vsako leto pripravijo drugačno zgodbo, povezano s prihodom tega dobrega moža. Pri tem so se povezali tudi z zbirateljico slovenskega ustnega izročila Ljobo Jenče. Kot posebno vrednost projekta so izpostavili predvsem to, da so vsa leta skozi nastope opozarjali na vrednote, kot so sodelovanj e, pro sto volj stvo, povezovanj e, dobrota in obdarovanje. Pletenico za življenjsko delo je prejel Janez Kosec. »Prepričan sem, da bi morali biti v teh časih največje pohvale deležni tisti, ki preprosto znajo biti ljudje. Ni pomembno, če ne delamo velikih del v življenju, pomembno je, da majhna opravljamo kot velika,« je na prireditvi zbrane nagovoril Nejc Smole in dodal, da vsi potrebujemo veliko veselja, predanosti, energije, zaupanja, sodelovanja, pomoči, odkritosti in ljubezni. »Tiste ljubezni, ki jo boste videli v očeh nekoga, ki je pripravljen vse svoje življenje negovati ljudsko pesem, v nastopu nekoga, ki skozi besede pesnika, tako umetelno zložene, pričara vzdušje ljubezni in poletja, v gibih nekoga, ki tragiko Lepe Vide čuti kot svojo lastno, pa čeprav na odru, ki ni večji od majhne sobe in gledalcev ni več kot v vrsti pred blagajno veletrgovine,« je še dejal Nejc Smole. Mateja Rant Pletenici za posebne dosežke v preteklem letu so podelili Gledališki sekciji KUD Fofite......in ekipi, ki pripravlja Miklavževanje v Sori. / Foto: Tina Dokl 8 Razpis Na podlagi Odloka o proračunu Občine Medvode za leto 2013 (Uradni list RS, št. 15/2013) in Pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Medvode (Uradni list RS, št. 68/2012) Občina Medvode objavlja naslednji JAVNI RAZPIS za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Medvode za leto 2013 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dela stroškov nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav velikosti do 50 populacijskih enot (PE) (v nadaljevanju MKČN) za čiščenje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih stavb na poselitvenih območjih občine Medvode, na katerih ni predvidene gradnje javnega kanalizacijskega sistema. 2. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva za sofinanciranje so zagotovljena v proračunu Občine Medvode za leto 2013, proračunska postavka 5.1.2.7 Male komunalne čistilne naprave v višini 30.000,00 EUR. 3. SPLOŠNI POGOJI SOFINANCIRANJA Pogoji za upravičence: Upravičenec do sofinanciranja je lahko izključno fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Občini Medvode in ki je lastnik ali solastnik legalno zgrajene eno- ali večstanovanjske stavbe, ki stojijo na območju občine Medvode, kjer po državnem in občinskem predpisu ni obvezna gradnja javne kanalizacije. V primeru povezovanja lastnikov iz dveh ali več stanovanjskih objektov na skupno čistilno napravo morajo vsi lastniki posameznega stanovanjskega objekta, priključenega na skupno čistilno napravo, podati skupno vlogo za sofinanciranje. Pogoji za MKČN - tehnične zahteve: - MKČN mora biti izdelana v skladu z enim od standardov: SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo, kar se dokazuje z ustreznim a testom oz. certifikatom; - MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007 in 30/2010). Na spletni strani Zbornice komunalnega gospodarstva je objavljen seznam nekaterih MKČN, ki izpolnjujejo kriterije. (http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva), - Čistilna naprava mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov, - za čistilno napravo mora biti izdelana ocena obratovanja, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Oceno obratovanja izvede izvajalec javne službe na območju občine Medvode. Pogoji za dodelitev sredstev za sofinanciranje gradnje MKČN so: - da stanovanjski objekt, ki se bo priključil na MKČN, leži na območju občine Medvode zunaj območij poselitve, znotraj katerih se predvideva gradnja javne kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Informacije o območjih, kjer je predvidena gradnja kanalizacije, oziroma informacijo o območjih, kjer gradnja kanalizacije ni predvidena, lahko vlagatelj pridobi na Občini Medvode, Oddelek za gospodarske javne službe, tel. št. 361 95 42. Območja, kjer je gradnja kanalizacije predvidena, so vidna tudi na karti Prikaz območij poselitve, ki so vključena v operativni program, ki je dostopna na internetni strani Občine Medvode; - stanovanjski objekt, zgrajen po letu 1967 in iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda na MKČN, mora imeti veljavno gradbeno dovoljenje; - če se je gradnja MKČN izvedla na zemljišču, ki ni v lasti investitorja, mora biti vlogi priložena overjena služnostna pogodba; - račun za nakup MKČN mora biti izdan po 1. 1. 2011. 4. UPRAVIČEN STROŠEK Upravičen strošek pridobitve sredstev je nakup MKČN po 1. 1. 2011, ki ustreza zahtevam predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Upravičen strošek se dokazuje s plačanimi računi dobave ustrezne MKČN. Višina subvencij za vsako MKČN znaša 50 odstotkov nabavne vrednosti MKČN z DDV, vendar največ 1.500,00 EUR za posamezen stanovanjski objekt. V primeru čiščenja odpadnih voda iz dveh ali več stanovanjskih objektov z eno MKČN je do subvencije upravičen vsak posamezen objekt v višini 50 odstotkov nabavne vrednosti MKČN z DDV, vendar največ 1.500,00 EUR za posamezen stanovanjski objekt in ne več kot do nabavne vrednosti MKČN z DDV. Sredstva se dodeljujejo upravičencem po vrstnem redu prispelih popolnih vlog do porabe proračunskih sredstev tekočega leta za ta namen. Upravičenci, ki so podali popolne vloge v tekočem letu in zaradi porabe sredstev niso sklenili pogodbe o sofinanciranju, imajo ob ponovni prijavi na razpis prednost pred drugimi prijavitelji. 5. VLOGA, ROK IN NAČIN PRIJAVE Vloga za sofinanciranje mora biti podana na predpisanem obrazcu Vloga za sofinanciranje MKČN in podpisana s strani vlagatelja (upravičenca ali njegovega pooblaščenca). Kandidati lahko vlogo dobijo na sedežu Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode v delovnem času občinske uprave oziroma na spletni strani Občine Medvode www.medvode.si. Vlogo je treba posredovati na naslov: Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode, do vključno 30. 11. 2013 oziroma mora biti najpozneje na ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - prijava na javni razpis - MKČN 2013«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov vlagatelja. Vloga se šteje za popolno, če so k vlogi priložene vse obvezne priloge in podatki, določeni v dokumentaciji, ki je sestavni del tega razpisa. K vlogi morajo biti priloženi naslednji dokumenti: - kopija Izjave o skladnosti MKČN; - kopija ocene obratovanja MKČN (pridobite jo pri izvajalcu javne službe JP Vodovod - Kanalizacija, d.o.o.); - dokazilo o poravnanih stroških nakupa in vgradnje MKČN (kopije plačanih računov in potrdil o plačilu); - kopija gradbenega dovoljenja za objekte, zgrajene po letu 1967; - če se je gradnja MKČN izvedla na zemljišču, ki ni v lasti upravičenca, je treba priložiti overjeno služnostno pogodbo. Rok za prijavo na javni razpis se zaključi 30. 11. 2013. 6. POSTOPEK OBRAVNAVANJA VLOG Vse prejete vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan Občine Medvode. Odpiranje vlog ni javno. Če ni v tem razpisu ali področnih predpisih določeno drugače, se za postopek uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2). Vloge, ki ne bodo pravočasne ali katerih vlagatelj ne bo izpolnjeval razpisnih pogojev, bodo s sklepom zavržene. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo pozvani na dopolnitev. Če vloga ne bo pravočasno dopolnjena ali bo vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo s sklepom zavržena. Sredstva bodo dodeljena upravičencem po vrstnem redu prispelih popolnih vlog, vendar najdlje do porabe proračunskih sredstev za ta namen. Upravičenec je upravičen do subvencije samo enkrat. Če je vlagatelj oddal popolno vlogo, sredstev pa je zmanjkalo, ima ob prijavi na naslednji razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje MKČN na območju občine Medvode prednost v vrstnem redu. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 20 dneh od dneva prejema vloge. Odločbo o sofinanciranju dela stroškov nakupa in gradnje MKČN izda občinska uprava Občine Medvode. 7. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Medvode, na tel. št. 01/361 95 42, pri Katarini Blažič ali po elektronski pošti katarina. blazic@medvode.si. Št.: 410-215/2012-3 Datum: 20. 2. 2013 Župan Stanislav Žagar 9 4, Komunala Kranj Spremljamo kakovost pitne vode Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v občini Medvode, za leto 2012 V občini Medvode upravljamo pet vodovodnih sistemov. Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. Izraz »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vzorcev vode na različnih mestih v omrežju. Na odvzetih vzorcih se v laboratoriju opravijo mikrobiološka in fizikalno kemijska preskušanja. Vodovodni sistem Medvode Vodovodni sistem Medvode s pitno vodo preskrbuje 13.770 prebivalcev v naseljih Dol, Dragočajna, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Rakovnik, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Smlednik, Sora, Spodnje in Zgornje Pirniče, Spodnja in Zgornja Senica, Zavrh in Zbilje. Viri pitne vode so vrtine in vodnjaki, ki se napajajo iz aluvialnih (peščeno prodnatih) in razpoklinskih vodonosnikov. Vodovodni sistem Medvode napajajo vrtine Preska 2, Preska 3 in Zavrh (kot rezervni vodni vir) ter vodnjak Svetje. Vodnjak Senica ter vrtini Vikrče in Preska 1 se uporabljajo kot rezervni vodni viri. Pitna voda iz navedenih vodnih virov se ne dezinficira ali kako drugače obdeluje. V letu 2012 smo distribuirali 1.313.068 m3 pitne vode. V letu 2012 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih devet-insedemdeset vzorcev pitne vode, medtem ko je bilo za fizikalno kemijska preskušanja odvzetih trinajst vzorcev. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da je bilo šest odvzetih vzorcev neustreznih. Vzrok neustreznosti je bil v interni napeljavi hišnega vodovodnega omrežja kot posledica zastajanja in pregrevanja vode. Drugi vzorci so bili, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Ojstrica-Belo Vodovodni sistem Ojstrica-Belo s pitno vodo preskrbuje 41 prebivalcev v naselju Belo. Vira pitne vode sta zajetja Ojstrica-Belo (nad cesto in pod cesto), ki se napajata iz kavernozno kraškega vodonosnika. Pitna voda se stalno dezinficira z UV-napravo, občasno pa se omrežje dezinficira tudi s klorom. V letu 2012 smo distribuirali 1938 m3 pitne vode. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih osem vzorcev pitne vode, medtem ko sta bila za fizikalno kemijska preskušanja odvzeta dva vzorca. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so odvzeti vzorci ustrezali kriterijem pravilnika o pitni vodi. Vodovodni sistem Osolnik Vodovodni sistem Osolnik s pitno vodo oskrbuje 26 prebivalcev v naselju Osolnik. Vir pitne vode je vrtina Osolnik, ki se napaja iz razpoklinskega vodonosnika. Pitna voda se občasno dezinficira z natrijevim hipokloritom. V letu 2012 smo distribuirali 991 m3 pitne vode. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih devet vzorcev pitne vode, medtem ko so bili za fizikalno kemijska preskušanja odvzeti trije vzorci. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da je bil neustrezen en vzorec. Drugi vzorci so bili, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Studenčice Vodovodni sistem Studenčice s pitno vodo preskrbuje 57 prebivalcev v naselju Žlebe. Vir pitne vode je vrtina Studenčice, ki se napaja iz razpoklinskega vodonosnika. Pitna voda se stalno dezinficira z UV-napravo. V letu 2012 smo distribuirali 1934 m3 pitne vode. Za mikrobiološka KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Obenem je nadvse pomembno zavedanje vseh, tako upravljavcev kot uporabnikov, da vodni viri niso neomejeni in da moramo z njimi ravnati skrbno, celovito in trajnostno. Za ohranjanje kakovosti vode poskrbite tudi uporabniki sami, in sicer tako da: • redno čistite mrežice na pipah, • vodo uporabljate na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro pred uporabo stočite nekaj vode. Enako naredite, ko pridete iz službe, predvsem pa ko se vrnete iz daljše odsotnosti, • pri novogradnjah oziroma obnovah cevi priporočamo, da cevi razkužite, preden začnete uporabljati vodo. Bodite pozorni, ali delavci, ki obnavljajo vodovodne cevi, uporabljajo okolju in zdravju prijazna sredstva. preskušanja so bili odvzeti štirje vzorci pitne vode, medtem ko je bil za fizikalno kemijska preskušanja odvzet en vzorec pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Topol Vodovodni sistem Topol s pitno vodo oskrbuje 180 prebivalcev v naseljih Topol in Brezovica. Vira pitne vode sta zajetji Kozomer in Suša, ki se napajata iz kraško kavernoznega vodonosnika. Pitna voda se stalno dezinficira z natrijevim hipokloritom. V letu 2012 smo distribuirali 9770 m3 pitne vode. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih trinajst vzorcev pitne vode, medtem ko sta bila za fizikalno kemijska preskušanja odvzeta dva vzorca. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci ustrezni po pravilniku o pitni vodi. Kot upravljavci javnega vodovodnega omrežja bomo tudi v bodoče spremljali in nadzorovali kakovost pitne vode iz rednih in rezervnih vodnih virov kot tudi iz omrežja vodovodnega sistema. Prizadevali si bomo, da bo voda iz vaših pip še naprej zdravstveno ustrezna. Poleg notranjega nadzora se nad kakovostjo vode izvaja tudi zunanji nadzor v okviru državnega monitoringa, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Nosilec monitoringa je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki skupaj z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo izvajajo program monitoringa za pitno vodo. Ne pozabimo, da na kvaliteto pitne vode vpliva tako ravnanje z odpadki kot ravnanje z odpadnimi vodami. Divja odlagališča so velik potencialni onesnaževalec podtalnice, zlivanje odpadnih tekočin v kanalizacijo in vodotoke prav tako povzroča onesnaževanje pitne vode. V okolici objektov za zajem pitne vode je prepovedan vnos nevarnih snovi in gnojil v tla ter preoravanje travinja. Pomembno je tudi, kako pogosto in na kakšen način greznice praznimo. Greznične gošče so zelo koncentriran odpadek, ki poleg dušikovih spojin lahko vsebuje še druge strupene in okolju nevarne snovi. Če greznične gošče odlagamo na kmetijske površine, tvegamo, da bodo te strupene snovi poniknile v podtalnico in se sprale v vodotoke in tako posredno ogrozile vire pitne vode. Je pitno vodo pred uporabo treba prekuhavati? Da je pravočasno in učinkovito obveščanje še kako pomembno, spoznamo predvsem v trenutkih, ko se zaradi zunanjih vplivov, kot so na primer močne padavine, kakovost vode zmanjša. Prav tako je pravočasno obveščanje pomembno v času motene oskrbe s pitno vodo, ki jo povzročijo okvare ali dela na omrežju. Zato vam ponujamo brezplačno obveščanje prek elektronskih in/ali SMS-spo-ročil. Edino tako lahko zagotovimo hitro in zanesljivo obveščanje uporabnikov, pri katerih je preskrba s pitno vodo v danem trenutku motena. Prijazno vabimo vse tiste, ki se na brezplačno obveščanje še niste prijavili, da to čim prej storite in zagotovite, da boste pomembno informacijo prejeli pravočasno. Osebno vas obveščamo o moteni preskrbi s pitno vodo v času načrtovanih del na javnem vodovodnem omrežju (sporočimo vrsto del, ki se izvajajo, in koliko časa bo delo potekalo oz. bo preskrba s pitno vodo motena) in v času okvar na javnem vodovodnem omrežju (sporočimo predviden čas odprave napake). Sporočilo, za katero je še posebej pomembno, da pride pravočasno do vas, je sporočilo o sanitarni neustreznosti vode. Ko se kakovost vode zmanjša, vam sporočimo razlog za neustreznost pitne vode, čas, v katerem se morajo izvajati potrebni ukrepi, kot je na primer prekuhavanje vode, in vam po odpravi napake pošljemo novo sporočilo o preklicu neustreznosti pitne vode. Bodite informirani in se prijavite na brezplačno obveščanje: • po elektronski pošti na naslov info@komunala-kranj.si, • prek obrazca na spletni strani www.komunala-kranj.si, • osebno, na sedežu našega podjetja, • pisno na naslov Komunala Kranj, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj. Čisto je lepo. I Občina Pripravljen na funkcijo poslanca Po imenovanju Andreja Širclja za državnega sekretarja na ministrstvu za finance je namesto njega v poslanske klopi sedel Medvodčan Saša Ciglar. Pred časom ste v poslanskih klopeh zamenjali strankarskega kolega Andreja Širclja. S kakšnimi občutki ste v sedanjem turbulentnem političnem obdobju sprejeli to funkcijo? »Težko je govoriti o občutkih. Vprašanje, ki sem si ga zastavljal, je bilo, ali sem pripravljen v teh turbulentnih časih sprejeti takšno funkcijo ali ne. In sam sem bil pripravljen. Seveda se je ob sprejemu funkcije postavilo tudi vprašanje, koliko časa bo vse skupaj trajalo in ali mi bo v tem času uspelo uresničiti zastavljene cilje in speljati program.« Boste z obžalovanjem to mesto spet prepustili kolegu Šir-clju, če se bo z nastopom nove vlade vrnil v parlament? »Ni kaj obžalovati, saj gre za legitimen demokratičen proces in po veljavnih predpisih se mag. Andrej Šircelj vrača nazaj v poslanske klopi. Seveda mu želim uspešno delo še naprej.« Ob sprejemu poslanske funkcije ste se morali odpovedati funkciji medvoškega podžupana. Ali imate občutek, da ste kaj od zastavljenega pustili nedokončano? »Že tehnično bi bilo štiriletno delo nemogoče končati v dveh letih. Projekti so zastavljeni in tečejo naprej, tako da stvari niso ostale nedokončane. Še vedno po VRTEC MEDVODE svojih najboljših močeh skušam pomagati pri zastavljenih nalogah in projektih, ki so dobri in jih občina potrebuje.« Kako kot novinec v parlamentu spremljate sedanje politično dogajanje? »Situacij a me navdaja z veliko skrbjo. Spremljam, kaj o nas poročajo v tujini, predvsem spremljam avstrijske in nemške medije, in žal ni pretirano dobrih novic. Komaj je tej vladi uspelo izpeljati nujne reformne ukrepe, ki so nam celo nekoliko dvignili bonitetne ocene, pa bo očitno ves vloženi trud zaman, delo se bo ustavilo in bo šlo v popolnoma drugo smer. Vsaj tako se napoveduje. In to me žalosti.« Katere naloge ste si zastavili ob nastopu funkcije poslanca? »Moja osebna želja je bila delo na področju gospodarstva, pri čemer sem si zadal cilj, da sodelujem pri sprejemanju ukrepov, s katerimi bi poslovno okolje bolj odprli za tuje investicije. Pri naših zahodnih sosedih imajo namreč podjetja precej enostavne poti za odkup zemljišč, in to brez večjih stroškov in birokratskih ovir. Tako tudi ustvarjajo delovna mesta. V Sloveniji je okolje še vedno dokaj neprijazno do tujih vlagateljev, čeprav se je vlada zelo trudila, da bi se to spremenilo. Če omenim samo primer VABI STARSE PREDSOLSKIH OTROK K VPISU OTROK V PROGRAME PREDSOLSKE vzgoje za Šolsko leto 2013/2014. VPIS BO POTEKAL do 15. 3. 2013. Obrazec vpisnega lista s prilogami lahko oddate po pošti ali na upravi Vrtca, Ostrovrharjeva ulica 2, Medvode, vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 16. ure. Obrazec za vpis lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani Vrtca Medvode. Informacije na telefonski številki: 01/361 90 98 in 01/361 90 90. VABLJENI! Saša Ciglar obrtne cone Jeprca, kjer za zdaj možni vlagatelj, kot je nemško podjetje Bosch, vendarle še nima možnosti za uresničitev svojega projekta.« Ali vam je katero od zastavljenih nalog že uspelo uresničiti? »Vlada opravlja le še tekoče posle. Vse drugo stoji, dokler ne bo imenovana nova vlada. V državnem zboru pa sem dober mesec in mislim, da k temu ni kaj dodati.« Bi lahko z vašo pomočjo tudi na državni ravni dali nov zagon projektom, kot sta navezovalna cesta Jeprca-Stanežiče-Brod in obrtna cona Jeprca? »Pri cesti Jeprca-Stanežiče-Brod gre za projekt, ki je vključen v državni prostorski načrt, nosilec katerega je direkcija za ceste. Za izvedbo projekta žal niso zagotovili proračunskih sredstev niti v času prejšnjega mandata niti v aktualnem mandatu. Gospodarska kriza je žal naredila svoje. Smo pa skupaj z našim županom Stanislavom Žagarjem in z županoma sosednjih občin Škofja Loka in Vodice predstavili idejni projekt nove trase, ki so ga odgovorni sprejeli z velikim zanimanjem in ki predstavlja alternativo sedanjemu projektu, vendar pa odločitev glede tega idejnega projekta in vključitve takšne trase v državni prostorski načrt še niso sprejeli. Če bi imel več časa, bi se kot poslanec zagotovo tudi osebno bolj zavzel za ta projekt.« Mateja Rant Javni razpisi s področja družbenih dejavnosti V Uradnem listu republike Slovenije so minuli petek objavili javne razpise s področja družbenih dejavnosti za leto 2013. Rok za oddajo prijav na javne razpise za sofinanciranje kulturnih dejavnosti, turističnih dejavnosti, mladinskih programov in projektov, kulturne dediščine ter socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti je 2. april. Podrobnejše informacije o posameznem razpisu in obrazci za prijavo so objavljeni na spletni strani občine http://www. medvode.si/javni_razpisi_2013. Javni razpisi za področje športa bodo objavili po sprejetju letnega programa športa za leto 2013. Od glave do peta Tako so naslovili razstavo, ki si jo bo od 18. marca do 4. aprila mogoče ogledati v Knjižnici Medvode. Pripravila jo je skupina za ročna dela in slikanje v Društvu upokojencev Medvode, ki neprekinjeno deluje že več kot trideset let. Kot pove že naslov, so pojasnili, bodo članice razstavile pletena oblačila, kape, šale, nogavice, rokavice, copate in druge dodatke, skratka vse, kar lahko oblečemo od glave do pete. »Članice obvladajo pletenje, kvačkanje in krojenje, poznajo nešteto pletenih vzorcev ter z veseljem in ljubeznijo do ročnih del ustvarjajo prelepe in uporabne stvari iz volne ter drugih materialov.« Razstavo bodo uradno odprli v sredo, 20. marca, ob 19.30. Ob tej priložnosti bodo člani društva pripravili tudi kratek kulturni program z nastopom skupine Vesela jesen. M. R. 12 I Ljudje in dogodki Prek kviza do znanja o NOB V združenju borcev za vrednote NOB Medvode so za osnovnošolce pripravili vprašanja, prek katerih bodo spoznavali ljudi, kraje in dogodke med drugo svetovno vojno v Medvodah. Avtorja vprašalnika o zgodovini NOB v Medvodah Vladimir Bertoncelj (levo) in Matevž Barle Mladi imajo namreč po prepričanju sekretarja medvoške organizacije združenj borcev za vrednote NOB Matevža Barleta vse premalo znanja o dogodkih, ki so pred sedemdesetimi leti zaznamovali tudi njihove kraje. Skupaj s predsednikom medvoškega združenja Vladi-mirjem Bertoncljem sta zato pripravila vprašalnik, prek katerega želijo na nevsiljiv način, zgolj prek dejstev, predstaviti takratno dogajanje. »S tem želiva prvim povojnim generacijam ponuditi možnost osvežitve spomina, mladim pa drobce zgodovine, s katero jih nikoli niso seznanili v šolskih klopeh.« Kviz, pravita, sta zasnovala brez ideološkega predznaka. »Ne bomo iskali zmagovalca, želimo le, da ljudje začutijo, kaj se je pred sedemdesetimi leti dogajalo v Medvodah, da bi jih tako mogoče spodbudili k razmišljanju,« sta pojasnila Matevž Barle in Vladimir Bertoncelj. Med drugim bodo odgovarjali na vprašanja, kateri okupatorski vojaki so prvi zasedli medvoške kraje, kam so poslali aretirane krajane, kje so bile sovražnikove postojanke, kdaj je bila ustanovljena Medvo-ška četa, kdo izmed krajanov Medvod je bil komandant glavnega štaba partizanskih enot Slovenije in podobno. Pri vsakem vprašanju sta ponudila več možnih odgovorov, do pravilnih pa naj bi mladi prišli sami prek raziskovanja zgodovinske literature ali pogovora s starši in starimi starši, v dogovoru z medvo-škimi šolami pa naj bi se temu posvetili tudi pri pouku zgodovine. »Prav je, da otroci kaj izvedo o tem, saj je v Medvodah kar nekaj pomnikov na dogodke iz druge svetovne vojne. Brez znanja ne bodo imeli nobenega odnosa do tega,« sta prepričana Barle in Bertoncelj. Tiste učence, ki se bodo najbolj izkazali pri reševanju vprašalnika, bodo tudi nagradili. Popeljali jih bodo na enodnevni izlet po Gorenjski z obiskom najpomembnejših pomnikov iz druge svetovne vojne. Mateja Rant TOMAŽ LUŠTREK, S.P. LADJA 30, MEDVODE TEL.: 01/36 - 17 - 500 AVTO KLEPARSTVO AVTOMEHANIKA AVTOLIČARSTVO VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA Ustvarjalne delavnice v knjižnici Društvo upokojencev Medvode v marcu v medvoški knjižnici organizira ustvarjalne delavnice, ki jih vodi Majda Tratar. Prvo delavnico, na kateri so izdelovali rože iz svilenega blaga, so pripravili včeraj, sledili pa bosta še dve, in sicer v četrtek, 14. in 21. marca, od 16. do 18. ure. Prihodnji teden se bodo posvetili izdelavi velikonočnih okraskov iz filca, predvsem v tem času aktualnih pirhov. Oblikovali jih bodo iz raznobarvnega filca in jih okrasili z obrobami, čipkami, okrasnimi šivi in podobno. Material in pripomočke za ustvarjanje bodo zagotovili v knjižnici. Še teden dni kasneje pa se bo mogoče pridružiti delavnici, na kateri bodo izdelovali preproste okraske in nakit iz fimo in das mase. »Za oblikovanje in pravilno izdelavo nakita je potrebnih kar nekaj izkušenj in za končni izdelek potrebujemo tudi pečico. Na delavnici se bomo naučili nekaj preprostih načinov oblikovanja in se spoznali z materialom, ki daje nešteto možnosti izražanja,« so poudarili v medvoškem društvu upokojencev. Prihodnji teden, v sredo, 13. marca, ob 19.30 pa bo v knjižnici mogoče prisluhniti tudi predavanju Petre Škarja z naslovom Česar nas niso naučili v šolah. Knjiga govori o znanju, ki ga v šol i ne pridobimo, a ga nujno potrebujemo, da smo vsaj povprečno uspešni na trgu dela ali v podjetništvu, zlasti v današnjih časih, ko formalna izobrazba ne pomeni več toliko kot nekoč. Na predavanju bo zato tekla beseda o prodaji, ustvarjanju prvega vtisa, pozitivni samopodobi, samoiniciativnosti, prevzemanju odgovornosti ... Mateja Rant AKCIJA PRODAJE LETNIH AVTOPLAŠČEV od 20. 3. do 26. 4. 2013 NOVOSTI Michelin Energy Saver + Goodyear EfficientGrip Performance Dunlop Sport Bluresponse VEČ NA WWW.AVTOSERVIS-LUSTREK.SI Popravila poškodovanih vozil; ureditev prijave škod in nadomestna vozila Servisiranje vozil: možnost najema nadomestnega vozila 13 I Ljudje in dogodki Žirija je bila navdušena V Baletni šoli Stevens so uspešno izpeljali prvo izbirno tekmovanje za Slovenijo za svetovno plesno tekmovanje Dance World Cup, ki bo v začetku julija v Brightonu. Izbirno tekmovanje je bilo sredi februarja v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer so prikazali 26 različnih plesnih točk. Nena Vr-hovec Stevens je pojasnila, da se jih je od tega 19 uvrstilo na svetovno prvenstvo. To bo prvič, da bo Slovenijo na tem tekmovanju zastopalo tako veliko število plesalcev, saj so bili plesalci njihove baletne šole lani edini iz Slovenije. »Z organizacijo izbirnega tekmovanja smo zelo zadovoljni, saj smo ga izpeljali profesionalno in korektno,« je poudarila Nena Vrho-vec Stevens in dodala, da je bilo najlepše, ko sta jih tudi predstavnici žirije pohvalili, da so lahko ponosni, da so to izpeljali. Člani žirije vedno prihajajo iz tujine, da je ocenjevanje povsem nepristransko, saj tako ne vedo, iz katere šole so plesalci, kdo jih poučuje in koliko časa plešejo. Na slovenskem izbirnem tekmovanju sta žirijo sestavljali pevka, plesalka, koreografinja in producentka plesnih predstav Jacqueline Storey iz Velike Britanije in nekdanja prva solistka hamburškega baleta Anna Grabka. »Zelo sta bili zadovoljni s tem, kar sta videli na odru Prešernovega gledališča. Presenečeni sta bili, da ima tako majhen narod toliko kakovostnih plesalcev,« je ponosna Nena Vrhovec Stevens, še zlasti, ker so devet od devetnajstih plesnih točk, ki so se uvrstile na svetovno prvenstvo, odplesali plesalci njihove šole. »To nam daje še dodaten elan za nadaljnje delo.« Kljub temu ostajajo trdno na tleh, saj se dobro zavedajo, da se je delo šele začelo, saj se bodo pomerili s konkurenco z vsega sveta. Dance World Cup je sicer plesno tekmovanje za učence zasebnih šol, zavodov, društev in klubov v različnih plesnih zvrsteh. S plesnimi točkami, ki so jih pripravili za svetovno prvenstvo, se bodo predstavili tudi 23. marca na pomladanski predstavi v domu krajanov v Pirničah. »Sicer pa bodo nastopili vsi naši plesalci, od najmlajših do najstarejših, med njimi tudi 13-letna Vid Mušič in Lea Koder.« Mateja Rant Podrobneje določili pravila protokola Svetnica Jelena Aleksic je občinskim svetnikom na februarski seji predstavila pravilnik o protokolarnih obveznostih občine. Za pripravo omenjenega pravilnika se je Jelena Aleksic odločila, ker v občini tega področja še niso uredili. Poudarila je, da je več slovenskih občin že sprejelo take pravilnike, zato si je pomagala z zgledi drugih, recimo občin Žirovnica, Zreče, Hrastnik, Ptuj, Vrhnika in po -dobnih. »Izhajala sem tudi iz izkušenj pri svojem delu, zaradi katerega moram protokol dobro poznati,« je še dodala. Pravila v protokolu so po njenih besedah namenjena poenotenju in natančnejši določitvi nabora ravnanj v točno določenih uradnih situacijah, s čimer se je mogoče izogniti marsikateri neprijetni situaciji, ki morda izhaja tudi iz kulturnih razlik. »Namenjena pa so tudi temu, da se določene vsebine delovanja uradnih organov dvignejo na civilizirano raven, recimo pri izkazovanju časti umrlim in zaslužnim.« Kot dodano vrednost je ocenila poglavje, v katerem obravnava protokolarna darila, pri čemer j e predlagala izvedbo javnega razpisa, s pomo -čjo katerega bi prišli do različnih vrst protokolarnih in priložnostnih daril. Predlagala je tudi uvedbo občinskih proslav ob dveh državnih praznikih, dnevu državnosti in dnevu samostojnosti. V pravilniku je podrobneje opredelila še komemoracij e s polaganjem vencev ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve. Te komemoracij e naj bi bile na treh za zgodovino in nastanek občine Medvode pomembnih krajih, in sicer v Gramozni jami, ob rojstni hiši partizanskega komandanta Franca Rozmana Staneta in ob grobu Jakoba Aljaža na Dovjem. Svetnike je ob tem pozvala, naj pripravijo tudi svoje pripombe k pravilniku, ki se jih bo trudila v kar največji meri upoštevati. Mateja Rant 14 I Ljudje in dogodki iN MEMQRIAM Franc Ravnikar (1947-2013) Konec februarja 2013 je umrl človek, ki je bil znan zlasti v pedagoških krogih in med tistimi, ki jih je zanimala vzgoja mladih prestopnikov, zelo pa je zaznamoval tudi kraj, kjer je preživel vso svojo delovno aktivno dobo: Franc Ravnikar, dolgoletni ravnatelj Vzgojno-izobraževalnega zavoda Frana Milčinskega Smlednik v Valburgi. Rojen je bil leta 1947na Vačah. Po osnovni šoli je odšel v Ljubljano na učiteljišče in se po končani šoli zaposlil v VIZ Frana Milčinskega, kjer je ostal do upokojitve. Ker ga je delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v zavodu zelo pritegnilo, se je odločil za nadaljnje izobraževanje. Študij je nadaljeval na Pedagoški akademiji v Ljubljani in leta 1982 pridobil naziv vzgojitelj vedenjsko in osebnostno motenih otrok, leta 1992 pa je na Pedagoški fakulteti končal visokošolski študij socialne pedagogike. Zaradi uspehov, ki jih je zavod dosegel pri vzgoji tako imenovane problematične mladine in temeljijo na njegovi ljubezni do otrok ter čutom in znanjem, s katerima je delal z njimi, sta tako zavod kot njegov ravnatelj postala znana tako v domovini kot tujini. Gojenci zavoda so dosegli veliko uspehov zlasti na likovnempodro-čju, saj so dobivali nagrade tudi na mednarodnih natečajih. Franc Ravnikar je prejel več strokovnih priznanj, med njimi priznanji Frana Milčinskega in Antona Skale. Ravnatelj je tudi dosegel, da so zgradili novo stavbo zavoda - ves čas načrtovanja in zidave je dejavno sodeloval z izvajalci. Zlasti potem, ko se je zavod iz Lazzarinijeve graščine preselil v popolnoma nove prostore, je prihajalo vedno več obiskovalcev. Franc Ravnikar jim ni pokazal le zavoda, ampak jih je seznanil tudi z zanimivostmi kraja, v katerem se je tudi sam udomačil. Njegovo odprtost in zavzetost za lepoto kraja so občutili tudi delavci, povečini domačini, ko so obnavljali podružnično cerkev sv. Valburge, saj so bili deležni vseh bonitet, ki jih lahko na gradbišču ponudi dober sosed, od varovanja gradbišča, hrambe materiala, koriščenja komunalnih priključkov do zagotavljanja malic in pijače za delavce po res ugodnih cenah. Tovrstnih storitev so bili deležni tudi nekateri ostareli v kraju, saj so zaradi tega, ker so iz zavoda dobivali hrano, lahko dlje ostali v domačem okolju. Kmalu po prihodu v Valburgo se je tudi vključil v Turistično olepševalno društvo Smlednik. Njegov predsednik Metod Ferbar je v poslovilnem govoru Ravnikarjevo sodelovanje v društvu povzel z besedami: »Kot zagnanega mladega izobraženca so ga v društvu hitro opazili in ga vključili v delo organov društva. Vseskozi je sodeloval v upravnem odboru in več mandatov zapored opravljal tudi podpredsedniško funkcijo. Kot izkušenega delavca s poznavanjem zakonodaje, vodstvenimi izkušnjami in poznavanjem upravnega dela so ga v društvu predvsem animirali za reševanje zahtevnih premoženjskopravnih zadev. S svojim pronic-ljivim delom je veliko dosegel pri uveljavljanju lastniških pravic društva pri prodaji in menjavi zemljišč, pri dokazovanju pravic društva (iz naslova vlaganj) v denacionalizacijskih postopkih in pri urejanju pogodbenih najemnih razmerij društva. Pomagal je tudi Turistični zadrugi Dragočajna-Mošepri pri zagotavljanju osnovnih materialnih pogojev za nastanek in razvoj sodobnega kampa, ki je solidno prepoznaven doma in v Evropi.« Društvo ga je ob petdesetletnici svojega delovanja leta 2010 predlagalo za zlato priznanje Turistične zveze Slovenije, ki mu je bilo tudi podeljeno. Bil je tudi med ustanovitelji Kulturno--umetniškega društva Smlednik in dolgoletni mentor mladih gledališčnikov. Skratka, v kraju, kjer je preživel dobro tretjino svojega življenja in vso delovno dobo, je bil sprejet in spoštovan. Predsednik sveta KS Nejc Smole ga je takole opisal: »>Franc Ravnikar je zagotovo izjemno zaznamoval lokalno skupnost. V različnih društvih in organizacijah je bil aktiven prek štirideset let. Vsi, ki smo imeli čast sodelovati z njim v katerem izmed projektov, smo najbolj opazili njegovo umirjenost, preudarnost in pozitivnost. Do ljudi in projektov je vedno pristopal odprto, vedno je bil pripravljen priskočiti na pomoč tako z nasvetom kot tudi materialno. Uspelo mu je umestiti vzgojno izobraževalni zavod v življenje kraja in dosegel je, da ga krajani sprejemamo kot dodano vrednost naše skupnosti. V krajevni skupnosti je deloval kot dolgoletni član sveta, predsednik poravnalnega sveta, prek katerega je s svojo avtoriteto in odprto osebnostjo rešil prenekateri spor, ter kot dolgoletni predsednik nadzornega odbora Krajevne skupnosti. V kraju je pustil globoke sledi in vedno se ga bomo spominjali z veliko hvaležnostjo.« Na kratko bi te besede povzele tudi utemeljitev predloga za naziv častnega občana, ki ga je Franc Ravnikar prejel leta 2009. Sam je to čast komentiral: »Kaj ne vem česa od tega ne pričakujem, je pa lepo predvsem to, da so ljudje opazili, da sem s svojim prizadevanjem naredil nekaj koristnega.« Poklon kulturnemu prazniku V KUD JaReM so v februarju pripravili dva dogodka, s katerima so se spomnili slovenskega kulturnega praznika. Kulturni praznik so med drugim zaznamovali z večerom, na katerem so predstavili tretji ponatis knjige Ivana Sivca Triglavski kralj, ki govori o življenju in delu našega velikega Slovenca, domoljuba, skladatelja in župnika Jakoba Aljaža. Ob tej priložnosti so si obiskovalci po besedah podpredsednika KUD JaReM Janeza Megliča lahko od blizu ogledali njegove originalne citre in srebrn lovorjev venec, darilo Glasbene matice iz leta 1921, na katerem so v lovorjeve listke vrezani priimki vseh tedanjih članov te glasbene ustanove. »V kulturnem delu se je številnim obiskovalcem, ki so kljub sneženju prišli na Aljaževino, predstavila akademska citrarka Janja Brlec. Poleg znane melodije Urbana Kodra izpred štiridesetih let iz filma C ve tj e v j eseni so na nj enih koncertnih citrah zazvenele številne melodije slovenskih ljudskih pesmi in tudi Montijeva skladba Čardaš,« je poj asnil Meglič. V nadalj e-vanju jih je Ivan Sivec razveseljeval z anekdotami iz življenja Jakoba Aljaža. Na sam kulturni praznik pa so člani KUD JaReM pred Aljaževo rojstno hišo pričakali moški pevski zbor KUD Oton Župančič iz Sore. Pevci so se tako že enajstič poklonili spominu na našega velikega pesnika in domoljuba Franceta Prešerna, je razložil Janez Meglič in dodal: »Vsa ta leta so bila vrata rojstne hiše Jakoba Aljaža zaprta, letos pa smo jih po njihovem lepem pevskem nastopu povabili v hišo in jih popeljali po razstavi Rapsodija v belem.« Pevski zbor KUD Oton Župančič sicer svojo vsakoletno »kulturno pot« začne v domači Sori s Franom Saleškim Finžgarjem, jo nadaljuje pred rojstno hišo Jakoba Aljaža in se nato odpravi naprej na Podrečo k spomeniku Simona Jenka, kulturno popotovanje pa zaključi v Kranju. Mateja Rant 15 I Ljudje in dogodki Spet bodo pomagali žabicam V društvu Žverca bodo tudi letos pripravili akcijo Pomagajmo žabicam, v okviru katere bodo v Hrašah dvoživkam pri selitvi od prezimovališč do mrestišč pomagali na varno. Tudi letos bodo prostovoljci pomagali pri selitvi dvoživk v Hrašah. Glede na sedanje vremenske razmere pričakujejo, da se bo selitev dvoživk začela v sredini marca. »Vsaj en teden morajo biti namreč temperature nad lediščem tudi ponoči, obenem pa mora biti dovolj vlage. Ponavadi jih spodbudi spomladanski dež,« je pojasnila predsednica društva Žverca dr. Zala Prevor-šek. Vsi, ki bi radi sodelovali kot prostovoljci, se jim lahko javijo na elektronski naslov zabe@zverca.si in jih bodo o začetku akcije obvestili po elektronski pošti. Prav v Hrašah je bila namreč po oceni strokovnjakov v preteklosti ena najbolj črnih točk glede prehajanja dvoživk prek ceste. Zelo prometna cesta namreč prečka njihovo naravno selitveno pot, zato je prihajalo do množičnih pomorov. »Večina vrst dvoživk pa je pri nas že tako ali tako ogrožena,« j e opozorila Zala Pre-voršek. Na omenjeni lokaciji, je dejala, je bilo včasih spomladi toliko povoženih dvoživk, da se skoraj ni videlo ceste. Prav to jih je spodbudilo, da so že pred petimi leti prvič pripravili akcijo Pomagajmo žabicam v Hrašah pri Smledniku, v okviru katere so s pomočjo redkih prostovoljcev prek ceste pomagali tri tisoč dvoživkam. Akcija je iz leta v leto odmevnejša in se je udeleži več prostovoljcev, zato so tudi uspešnejši pri prenašanju dvoživk. Poleg tega so v letu 2010 postavili tudi zaščitne mreže, ki dvoživkam preprečijo dostop do ceste. Prostovoljci ji h tako pobirajo ob ograjah in prenesejo čez cesto. Takrat jim je uspelo rešiti kar 18 tisoč dvoživk, lani pajih je bilo nekol iko manj, in sicer 12 tisoč, k čemur je po mnenju Zale Prevoršek najbrž pripomogla suša. Vsi, ki se nameravajo letos pridružiti prenašanju žabic čez cesto, morajo imeti ustre- zno opremo, je poudarila Zala Prevoršek, udeležba pa je na lastno odgovornost, saj je lahko zelo nevarno. »Obvezen je odsevni jopič, potrebna pa je tudi dobra svetilka, čelna ni dovolj.« Del opreme predstavlja tudi vedro, ki mora biti globoko vsaj trideset centimetrov, je še opozorila Zala Prevoršek, da žabe ne morejo skočiti ven. Mateja Rant Priložena je tudi zgoščenka z oglašanjem 96 vrst ptic.Redna cena knjige je 14,90 EUR. Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le * Poštnin» Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonski številki: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Gorenjski Glas \v oko dol ilci Preizkusite se v pripravi mila, balzama za ustnice ali celo kreme za obraz in videli boste, da ni tako zapleteno, kot se vam morda zdi. Doma pripravljene izdelke lahko vedno poklonite kot lično darilo, ob katerem boste občutili neizmeren ponos in srečo, saj bo to darilo najboljše, kar lahko daste. Redna cena priročnika je 12,50 EUR. Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.:04/201-42-41 ali na: narocnine@g-glas.si. Poštnin» Gorenjski Glas 16 I Ljudje in dogodki Hladna voda izziv po štiridesetem Pred štirimi leti je Davorin Zakrajšek, ki ga mnogi poznajo kot receptorja v občinski stavbi v Medvodah, prvič zaplaval v vodi, ki je imela le nekaj stopinj nad ničlo. Za zimsko plavanje si je prvič izbral morje. »Pred tem sem že večkrat zasledil, da na novoletni dan pripravljajo skok v morje. Po dopolnjenem štiridesetem letu pa se mi je zazdelo, da je napočil čas za nov izziv,« je svojo odločitev, da pozimi zaplava v morju, pojasnil Davorin Zakrajšek. Pred tremi leti je prvič sodeloval tudi na pokalu Bleda v zimskem plavanju, ki se ga od takrat udeleži vsako leto. Tudi letos se je tako pridružil 65 tekmovalcem, ki so svojo vzdržljivost preskusili v vodi, ki je imela le tri stopinje. Poleg tega, da mu plavanje v hladni vodi predstavlja poseben izziv, verjame tudi v koristnost takih šokov za telo. »Verjamem, da so ti šoki zdravilni, saj se telo tako nauči samo zdraviti,« je dejal in dodal, da je seveda prvi pogoj, da imaš zdravo srce. Prvič, pravi, je bil občutek grozljiv, zeblo ga je in stiskalo, bolelo ga je vse telo. »Psihično nisem bil dovolj pripravljen. Nisem tako močno verjel v pozitivne plati tega kot zdaj,« je razložil. Zdaj je vsako leto lažje, pravi, tako da sije letos že izpolnil tudi večletno željo, da bi zaplaval v jezeru na Jezerskem, kjer je kot otrok preživljal počitnice. »Pomembnoje, da se psihično pripravim, fizično pa se pripravljam z drugimi oblikami športnega treninga. V glavi sprejmem, da mi voda noče nič hudega, saj ne izzivam vode, ampak le samega sebe.« Nad skokom v mrzlo morje se je že navdušil tudi njegov 11-letni sin, ki se mu je zato letos želel pridružiti, a si je na koncu premislil. Del zimskega plavanja pri Davorinu Zakraj-šku predstavlja tudi posebna »oprema« ozi- Letos se mu je uresničila tudi večletna želja, da bi zaplaval v jezeru na Jezerskem. roma posebne enodelne kopalke, ki so mu jih podarili v društvu Sokol, ki pripravlja zimsko plavanje v morju. »Če je zimsko plavanje nekaj drugačnega, morajo biti take tudi kopalke,« se pošali. V prihodnje bi rad pozimi zaplaval še v kakšnem drugem jezeru, recimo Bohinjskem, kot izziv pa si je zastavil še Triglavska jezera. Mateja Rant Pomerili so se na smučeh Partizan Medvode je v začetku februarja na smučišču Senožeta v Bohinju pripravil 42. tekmovanje veteranov v smučanju. Na veleslalomski progi se je pomerilo 63 tekmovalcev v več kategorijah. »Najhitrejša ženska je bila Tatjana Plazar s časom 0:47,87, najhitrejši moški pa Franc Teraž s časom 0:39,82,« je z rezultati po- Na veteranskem tekmovanju se je letos pomerilo 63 tekmovalcev. / Foto: Lojze Izlakar stregel Lojze Izlakar. Podelili so tudi nagrade prvim trem uvrščenim v kategoriji žensk in moških do petdeset in nad petdeset let. V kategoriji ženske do petdeset let so prva tri mesta osvojile Sonja Fišer, Alenka Dobnikar in Mateja Hafner, pri moških do petdeset let pa je bil prvi Marko Škof, drugi Miha Kic in tretji Gorazd Čarman. V kategoriji nad petdeset let je pri ženskah prvo mesto zasedla Tatjana Bizant, druga je bila Andreja Košir, tretja pa Magda Brodej. Pri moških so prva tri mesta osvojili Dušan Turk, Mišo Orel in Brane Fišer. Prvi trije v vseh kategorijah so prejeli medalje, prvouvrščeni pa še prehodne pokale. »Preživeli smo hladen, a čudovit sončen dan v smučanju in prijetni družbi starih znancev in prijateljev, pridružilo pa se nam je tudi nekaj novih,« je razložil Lojze Izlakar in dodal, da je tokrat prvič tekmovalo 15 udeležencev. »Ti so bili deležni posebnega krsta. Bili so navdušeni in so vsi obljubili, da prihodnje leto spet pridejo.« Izlakar je kot zanimivost navedel še, da se je doslej vseh 42 tekmovanj udeležil le Matevž Barle. Na poti domov so se ustavili v sirarni v Srednji vasi, kjer so si ogledali izdelavo bohinjskega sira in ga tudi poskusili. Ob prihodu v Medvode je sledilo še kosilo in podelitev priznanj. Vse skupaj so končali z veselim raj anj em, pri čemer sta za zabavo poskrbela glasbenika Marko Sušnik in Matjaž Keber. Mateja Rant 17 I Ljudje in dogodki Kritični do pluženja na Golem Brdu Prebivalci Golega Brda so imeli ob obilnem sneženju v februarju precej težav, da so zjutraj prišli v službo oziroma zvečer domov. »Pluženje na Golem Brdu že preteklo zimo ni bilo prav vzorno, ampak je nekako šlo, to, kar se je dogajalo na Golem Brdu to zimo, pa je pod vsako kritiko,« je bil oster prebivalec Golega Brda Andrej Kočar. Dejal je, da ceste včasih sploh niso splužili, tako da so imeli prebivalci precej težav, da so se zjutraj odpravili v službo oziroma se zvečer vrnili domov. Po posredovanju na občini, je pojasnil, je bilo ob naslednjem sneženju nekoliko bolje, skrbi pa ga, kaj bo v prihodnjih tednih, ko se bo začela tudi motoristična sezona, tamkajšnje ceste pa bodo spet polne peska, kar je za motoriste izredno nevarno. Tega se zaveda tudi višji svetovalec v oddelku za gospodarske javne službe Gregor Loje-vec, ki zato v času, preden po koncu zimske sezone ceste pometejo, svetuje previdnost. »Po vsakem pluženju se ceste posipajo z mešanico peska in soli. Ker smo v letošnji sezoni zaradi obilnega sneženja večkrat plužili, je na cesti tudi večja količina peska.« Na kritike glede pluženja na Golem Brdu pa odgovarja, da je za nastale težave problem tudi v tem, da za Golo Brdo sploh nikoli ni bilo zazidalnega načrta, ampak se je stanovanjsko naselje razvilo iz nekdanjih počitniških hiš. Med posameznimi objekti so zelo ozke ulice, ki jih obdajajo še vi- Mnogi prebivalci Golega Brda ob snegu na vozišču tega znaka ne upoštevajo. / Foto: Gorazd Kavčič Po koncu zimske sezone so ceste polne peska, ki je nevaren za motoriste. / Foto: Andrej Kočar soke žive meje, tako da snega ob pluženju ni mogoče nikamor odrivati. Ne glede na to pa je Jure Ogris, predstavnik podjetja Gradkop, ki izvaja zimsko službo v tem delu občine, obljubil, da bodo poskrbeli, da v prihodnje ne bi prihajalo do tako neljubih dogodkov. Med drugim naj bi zamenjali tudi podizvajalca, ki je odgovoren za pluženje ulic na Golem Brdu. Za konec pa je še opozoril, da je na začetku naselja znak, ki označuje del ceste, na katerem morajo imeti ob snegu na vozišču motorna vozila na pogonskih kolesih snežne verige. Kot ugotavlja, pajih mnogo tega znaka ne upošteva. Mateja Rant Predpraznični zvonovi Slovenci imamo radi glasbo. Prav gotovo je slovenski kulturni praznik dan, ko se v mnogih dvoranah zberejo pevci in recitatorji pa gledališki igralci, pripovedovalci in seveda glasbeniki z različnimi instrumenti. Že kar nekaj časa pa Glasbeno narodopisni institut Slovenske akademije znanosti in umetnosti med najstarejše zvrsti glasbe uvršča tudi slovensko pritrkavanje. To je izvajanje glasbe z zvonovi. Pravo slovensko pritrkavanje je mogoče izvajati le v cerkvenih zvonikih, v dvorani se lahko izvaja le z miniaturnimi zvonovi. Letos na predvečer kulturnega praznika pa se je v naši občini zgodilo to, kar se je že pred mnogimi leti v Prešernovem mestu Kranju. Sekcija pritrkovalcev KUD Smlednik se je na pobudo Franceta Bon-če, voditelja sekcije in predsednika KUD, dogovorila z župnijskimi uradi v medvoški občini, da bodo na predvečer kulturnega praznika pritrkavali v zvonikih župnijskih cerkva, in sicer ob vnaprej dogovorjenih urah v vsakem zvoniku 13 minut. Točno ob 19. uri, ko se je začela občinska proslava v Medvodah, so bili pritrkovalci na polovici nastopov. Tako so pravočasno povabili vse, ki so temu prisluhnili, da so se lahko udeležili proslave, nato pa nadaljevali še polovico svojega nastopa, kot da sodelujejo na proslavi. Pritrkavanje se je ob 18.34 začelo v Sori, ob 19.26 pa zaključilo v Smledniku, kjer so se vsi nastopajoči na koncu tudi srečali, da je Andrej Čarman lahko posnel skupno fotografijo za spomin na prvi tako široko zastavljen predpraznični pozdrav. M. Ž. 18 I Ljudje in dogodki Dvigalo za samostojnejše življenje Janez Romšak iz Preske pri Medvodah, ki je zaradi bolezni postal invalid paraplegik, išče pomoč pri ureditvi hišnega dvigala. Preska - Janez z družino živi v majhnem stanovanjskem bloku iz leta 1956 tik za osnovno šolo. Čeprav je stanovanje pritlično, do njega vodijo kar dvojne stopnice, zunanje in notranje. Janez z invalidskim vozičkom sedaj sam ne more iz stanovanja ali vanj, največkrat mu pri tem pomaga žena Nataša. Za stopnice ima poseben izposojen stopniščni vzpenjalec, a tudi pri tem potrebuje pomoč. Rad pa bi bil samostojen, saj bi tudi ob dopoldnevih, ko sta Nataša v službi, sin Luka pa v šoli, kdaj šel iz stanovanja. Kakšna je Janezova zgodba? »Zaradi hude bolezni, plazmacitoma, so mi že dvakrat presadili lastne matične celice. Številna obsevanja so mi poškodovala hrbtenjačo, zaradi česar sem postal invalid paraplegik. Lani se je bolezen ponovila, spet sem na kemoterapiji,« pove Janez, ko ga obiščemo ob enem njegovih slabših dni, kot pravi, saj ga zaradi bolezni nenehno mučijo bolečine. Pred časom so ravno zaradi tega, ker je na invalidskem vozičku, zamenjali stanovanje, za kar odplačujeta visok znesek posojila. V službi je le Nataša, Janeza pa so invalidsko upokojili. Plačujeta tudi kredit za prilagojen avtomobil, v katerem lahko vozijo invalidski voziček. Ta je težak kar osemnajst kilogramov, z njim se muči Nataša, saj je sed-mošolec Luka še prešibak za takšna bremena. Dvigalo, ki bi ga v stanovanje speljali bodisi prek balkona dnevne sobe bodisi ob stopnišču, bi stalo okoli dvajset tisočakov. Janez in Nataša si ga sama ne moreta privoščiti, zato se prek Društva paraplegikov ljubljanske regije, katere član je Janez, obračata na morebitne donatorje, ki bi bili pri tem pripravljeni pomagati. »S svojo boleznijo lahko živim še dvajset let, pravijo zdravniki, odvisno pač od moči in od volje do življenja. Te mi ne manjka, življenje imam neizmerno rad in skušam kar se da normalno živeti tudi ob močnih bolečinah,« razlaga nekdaj športno aktiven in družaben človek, ki se ne bi rad odrekel življenju med ljudmi in se zaradi invalidnosti odrezal od sveta. Rad gre mednje, povsod ga imajo radi zaradi njegovega pozitivnega načina razmišljanja. »V Preski so ljudje prijazni, naselje pa je na žalost invalidom neprijazno, kar lahko trdimo tudi sicer za občino Medvode,« dodaja Janezova žena Nataša Kalan. Do njihovega bloka vodi klanec, ki je za invalida na vozičku domala neobvladljiv. Da mu ne bi bilo treba po njem, so mu v šoli v sose- ščini dovolili, da uporablja bližnjico prek tamkajšnjega šolskega igrišča. Janez pa razmišlja tudi o možnosti nakupa električnega skuterja, ki ga s subvencij o eko sklada omogoča rehabilitacij ski center Soča. Če bi bila dobrodelna akcija za dvigalo uspešna in če bi ostal kak tisočak, bi si lahko privoščil tudi to vozilo. »Poslal sem že prek sto prošenj, odzvala se je moja nekdanja firma (mešalnica krmil) in še nekatere, pri večini pa nisem bil uspešen. Sedaj jih znova prosim, naj mi pomagajo in omogočijo, da bom lahko samostojneje živel. Neznosno je biti ves dan zaprt v stanovanju, ker si zaradi invalidnosti nemočen, in čakati, da se žena vrne iz službe, sin pa iz šole,« poudari pripoved o svoji stiski Janez Romšak. Račun za nakazilo sredstev za Janezovo dvigalo je naslednji: SI56 031701003169118 SKB d.d., sklic 00 300. Janezu pa sporočilo o odobritvi prošnje lahko donatorji sporočijo tudi na telefon 031 466 035 ali na elektronski naslov janez93@gmail.com. Janez z Natašo, Lukom in psičkom Jonom / Foto: Tina Dokl Janez Romšak je poslal prek sto prošenj donatorjem za dvigalo. / Foto: Tina Dokl Znova bodo razstavljali v Soči Foto sekcija KUD Fof ite iz Medvod bo v galeriji Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča v Ljubljani že peto leto zapored razstavila svoje fotografije. Tokrat bodo predstavili 45 fotografij, na katerih so utrinki iz narave, etnografski detajli in drugi motivi, ki so jih s fotografskim aparatom »lovili« po Sloveniji in tujini. »Poleg tega, da predstavimo svoje delo na področju fotografije, želimo lepoto krajev približati ljudem, ki preživljajo čas v bolnišničnem okolju,« je pojasnila ena od avtoric fotografij Irena Krasnik. S svojimi fotografijami na razstavi sodelujejo še Greta Skvarča, Maja Jekler, Matevž Jekler, Uroš Oblak in njihov mentor Boris Primožič. Ob odprtju razstave 5. aprila ob 16. uri bodo v sodelovanju z gledališko sekcijo KUD Fofite pripravili tudi krajši kulturni program. Mateja Rant Utrinek z odprtja lanske razstave 19 program Klub Jedro 2013 klubMcmedvode Wrec1 -s-i--\ Sobota, 9.3 11i00|Sobotne otroške matineje. Pripovedno BlEBEllWJlkfllJI:Hkl||||flj||Je avtorsko gledališče lutkovne animatorke, Igralke In prlpovedovalke Katje Povše. V predstavah združuje lutkovno In gledališko formo s pripovedništvom. Predstave so uprizorjene pravljice in zgodbe iz svetovnega izročila. Gdč. Bazilika je pripovedovalka, ki z lutkami, zvokom in predmeti pripoveduje otrokom in odraslim. predstava: Pajek Kveku Anansi iz čudežnega zaboja (afriška pravljica). O prebrisanem, iznajdljivem pajku in njegovih živalskih prijateljih. Humorna predstava z lutkami, ki skačejo, kukajo in se plazijo iz čudežnega zaboja. Primerno za otroke: 3+, čas trajanja: 30 minut. Ideja, zasnova in izvedba: Katja Povše. Glasba v živo: Blaž Celarec. vstopnina 4 eur posamezna, 8 eur družinska. Nedejja, 10.3 16:00 - 19:00 Delavnica HO'PONOPONO meditacije. Torek, 12.3 13:00 - 18:00 Dnevni Center Bivak. Četrtek, 14.3 13:00 - 18:00 Dnevni Center Bivak. | Neja Zrimšek Žigerseje rodila 23.12.1999v Ljubljani brez obeh rok. Obiskuje 8.razred osnovne šole Ketteja in Murna v Ljubljani. Je odlična učenka, najbolj pa jo veselijo jeziki in družboslovni predmeti. Redno sodeluje tudi na raznih slikarskih natečajih, ki se jih udeleži v okviru šole. Lani je Nejino likovno delo sodelovalo na razpisu z naslovom Moje podeželje - vir zdravega sadja in zelenjave« v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kjer je prejela 3. nagrado. Vsaj 1x na teden pride na dom tudi njena slikarska mentorica, da ji z nasveti pomaga pri razvoju na slikarskem področju. Nekajkrat je že sodelovala na skupinskih razstavah slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. marec 2013 DKI VKLLTURNEMECMUMEEUCCE SREČNO LOČENA-VAUC TEATER. Petek, 15.3.2013 ob 20.uri. Komedija o starejšem zakonskem paru, ki se odloči, da se loči, ker je pač njun zakon mrtev in jima bo ločitev odprla pot v novo življenje, kontakt: 040 801 605 STANE VIDMAR-MOJE PESMI MOIE ŽMJENJE. Nedelja, 17.3.2013 ob 17.uri. Pobožajte svoj dušo z nežnimi melodijami Staneta Vidmarja, kontakt: 051 850423 POMLADNA PLESNA PRODUKCIJA PLESNE SOLE URŠKA. Torek 26.3.2013 ob 17.30 in 19.00 uri. Pomladna plesna produkcija plesalcev plesne šole Urška se predstavi na odru Kulturnega doma Medvode, kontakt: 041 684 006 V Jedru se bo Neja predstavila s svojo prvo samostojno razstavo svojih likovnih del. Ob Neji bo razstavljala tudi njena mentorica. Razstavo prirejamo v sodelovanju s KUD Zbilje. Vljudno vabljeni. Petek, 15.3 HHESBI3DIEIB!:! Delavnice izgradnje tirna so namenjene v pomoč sodelavcem za uspešno skupinsko delo, dobro komunikacijo in efektivno reševanje skupnih delovnih problemov. So stimultativne, učinkujejo na obe možganski hemisferi in se večkrat odvijajo na način otroških iger in nalog, katerih sporočila se nanašajo na probleme v praksi. Delavnice so namenjene vsem, ki izvajajo projekte v Javnem zavodu MC Medvode. a, 16.3 Sobota 10:00 -14:00 Audio tečaj osnove studijskega dela z Gregorjem Zemljičem - earresistible studio. 20:00lSola Irskega plesa - St.Patricks Day s koncertom Skupine Bog Bards. St.Patrick's day je irski nacionalni praznik, ki se praznuje širom sveta. Na ta dan se okinčamo z zelenimi trakovi in nosimo triperesne deteljice. Po celi Irski in svetu se odvijajo festivali v čast irski kulturi. Največji festival poteka v Dublinu, ki se ga udeleži preko milijon ljudi, najmanjši in najkrajši pa v vasici Dripsey, Cork, ki ga vaščani praznujejo s sprevodom med dvema vaškima gostilnama dolgim zgolj 100 yardov (91,4m). Ta večer se bo Jedro odelo v zeleno in se zavrtelo v Irskih ritmih. bog bards: Sest članska zasedba iz Domžal, ki preigrava tradicionalno glasbo irske kulture, vse od znanih pa do manj znanih reelov, jigov ter vse tja do otožnih balad in zabavnih, pivskih in uporniških pesmi, vstopnina 5 eur. Nedelja, 17.3 16:00 - 19:00 Delavnica HO'PONOPONO meditacije. 19:00 GONGI - Zvočno Meditacijska Kopel. Torek, 19.3 13:00 - 18:00 Dnevni Center Bivak. 13:00 - 18:00 Dnevni Center Bivak. 18:30 - 23s( Tim Burton. Filmski maraton. Timothy Walter "Tim" Burton, rojen 1958, je ameriški filmski režiser, producent, pisatelj in umetnik. Znan je po svojem črnem, gotskem, mračnem in domiselnem slogu filmov. Znan je tudi po konstantnem sodelovanju z znanimi umetniki kot so: Johnny Deep, Danny Efman in Helena Bonham Carter. Kot režiserje ustvaril 19 filmov, kot producent pa še nadaljnih 12. - Čarli in tovarna Čokolade (Charlie and the chocolate factory, 2005). Mrtva nevesta (Corpse bride, 2005). - Brezglavi Jezdec (Sleepy hollow, 1999). Sobota, 23.3 10:00 -14:00 Audio tečaj osnove studijskega dela z Gregorjem Zemljičem - earresistible studio. 21:00 Koncert Adi Smolar in Mestni Postopači. ■■^■^■■^^^■^^■■■^■HlNajbolj priljubljen slovenski kantavtor in pesnik, ki je svojo prvo ploščo Naš svet se pa vrti izdal daljnega 1989, je slovensko poslušalstvo osvojil s svojo glasbo, z resničnim a vseeno šaljivim in sproščenim pogledom na življenje. Adijev glasbeni opus je tako bogat in obširen, da se vsakdo izmed nas zagotovo najde v eni izmed njegovih pesmi. Poleg tega, daje odličen avtor, je tudi izjemen izvajalec, ki s svojim posebnim šarmom osvoji katerokoli publiko. Z njegovega koncerta publika odhaja zadovoljna in polna optimizma. nastopajo: Adi Smolar (kitara, vokal). mestnipostopači: Dejan Došlo (kitara, vokal), Marko Matjašič (kitara), Damir Jazbec (orglice), Sergej Jereb (bass), Iztok Repovž (bobni), vstopnina 7 eur. Nedelja, 24.3 09:00 - 16:00 Magic the Gathering Turnir. 16:00 - 19:00 Delavnica HO'PONOPONO meditacije. Torek, 26.3 13:00 - 18:00 Dnevni Center Bivak. 13:00 - 18:00 Dnevni Center Bivak. 19s00|Delavnica kristaloterapije. J Kristali so zelo učinkoviti zdravilni pripomočki, s katerimi je mogoče spodbuditi svojo naravno duhovno zdravilno moč. Kristali pripomorejo k vašemu telesnemu, čustvenemu, duhovnemu in finančnemu zdravju, hkrati pa lahko podprejo tudi vaše ljubezensko življenje, pripomorejo k boljšemu spancu, okrepijo vašo moč zdravljenja in vam pomagajo, občutiti srečo in mir. Okusi sveta: balkanska kuhinja. I Vljudno vabljeni na prvi balkan nightv Jedru. Pekli bomo prave balkanske pite in seveda nazdravili s kozarčkom domačega... Vse to in še več o balkanu pa boste izvedeli na potopisnem predavanju. Vljudno vabljeni! K bije mstn bije slstn. Petek, 29.3 LJlUg^ i.imi.iuiuimi UdjUv petek pa se bo v Jedru odvila ta prava fešta v znamenju jugo glasbe s kombinacijo obračanja čevapov na žaru. Pridi pa vid! 10:00 -14:00 Audio tečaj osnove studijskega dela z Gregorjem Zemljičem - earresistible studio. Nedelja, 31.3 16:00 - 19:00 Delavnica HO'PONOPONO meditacije. Delovanje MC Medvode omogočajo: Občina Medvode, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport - Urad RS za mladino, MOVIT - NA Mladina. Medijski sponzorji: .Gorenjski glas, TV Medvode. I Ljudje in dogodki V znamenju šminke in usnja Na odru medvoškega MC Jedro je potekala tradicionalna izvedba največjega slovenskega glam rock festivala Lipstikk N' Leathür Conspiracy. Svoj udarni glasbeni prvenec pa je predstavila zasedba Tomcat. Reckless - vrhunec festivala 'šminke in usnja' v Jedru Na četrti izvedbi festivala Lipstikk N' Leathür se je predstavila pisana zasedba skupin z močno mednarodno udeležbo. Kot nosilci večera so nastopili italijanski, leta 2006 v Vicenzi ustanovljeni Reckless, predstavniki novega vala sleaza v najboljši maniri skupin CrashDiet in Hardcore Tomcat - ena izmed najbolj vročih domačih hard'n'heavy zasedb Superstar. Nastopili so tudi na domači sceni dobro znani Hotty MkkNotty, ki so številno publiko z glam rockom odpeljali v konec osemdesetih. Predstavili pa so se tudi avstrijski hardrockerji Contra Verse, ljubljanski melodični rockerji Top Stripper in tolminski sleaze metalci Wild Crew. Risbe in lutke na Aljaževini V KUD JaReM so bili tudi februarja aktivni. Pripravili so razstavo otroških risb. Zanimivo j e bilo videti »umetnine«, ki so nastale v vrtcu Pirniče in pirniški osnovni šoli ob srečanju z našim velikim domoljubom in skladateljem Jakobom Aljažem, Pirničkom in deklico Veneris. Veseli so, da so za osnovnošolce med zimskimi počitnicami pripravili kreativni delavnici izdelovanja rož iz naravnih materialov in igranja z ročnimi lutkami. Direktor lutkovnega gledališča Jaka Sraka j e udeležence popeljal v tehniko rokovanja z ročno lutko. Na koncu pa so obiskovalcem predstavili, kaj so se v dneh skupnega druženja naučili. V spomladanskem času bodo imeli še več delavnic. Na tak način želijo pridobiti mlaj še lutkarj e, ki bodo s svojim igranjem navduševali medvoške malčke. Marca pa jih čaka velik izziv: odprtje razstave 40 stopinj in srečanje z mojstrom Bojanom Adamičem, njegovimi filmi, fotografijami kurentov in drugih pustnih mask. S. L. Na odprtju razstave so se s kulturnim programom predstavili tretješolci in njihova učiteljica Karmen Rebolj, ki je pevski zborček spremljala s kitaro. / Foto: arhiv KUD JaReM Ljubljanski Tomcat so po nekaj letih nabiranja glasbene kilometrine izdali odličen prvenec Bits N' Pieces, ki so ga premierno predstavili publiki v MC Jedro. Tomcat se suvereno gibljejo po sicer tanki liniji med klasičnim hard rockom in heavy metalom iz sedemdesetih let, pri čemer ne skrivajo, da so nanje vplivala tudi velika imena hard rocka in heavy metala iz osemdesetih. Na prvencu v desetih skladbah brez odvečnega moraliziranja pokažejo zrel glasbeni izraz, nabit z energijo, kreativnostjo in neobrzdano življenjsko voljo. V Jedru bo v soboto, 16. marca, praznovanje irskega St. Patrick's Day s koncertom Bog Bards, teden dni kasneje, 23. marca, pa se bo oglasil kantavtor Adi Smolar, tokrat z Mestnimi Postopači. Samo Lesjak Razstava Neje Zrimšek Ziger in KUD-a Zbilje Likovni ustvarjalci KUD-a Zbilje se pripravljajo na pomladne aktivnosti in razstave. Še posebej je treba opozoriti na odprtje prve samostojne razstave likovnih del mlade, trinajstletne Neje Zrimšek Žiger. Neja ustvarja z nogami, saj se je rodila brez rok - s slikanjem dokazuje svojo kreativnost in pogum. Odprtje razstave bo v četrtek, 14. marca, ob 18. uri v MC Jedro v Medvodah. Poleg Neje se bo predstavila tudi njena mentorica Renata Gr-movšek. Sicer bodo 28. marca v KUD Zbilje pričeli začetni likovni tečaj, 10. aprila pa se bodo vse tri likovne sekcije predstavile na letni razstavi v Knjižnici Medvode. S. L. 21 Reportaža Maškare s pomočjo kurentov preganjale zimo V medvoški športni dvorani so se pustni konec tedna odrasle maškare zabavale ob zvokih Tanje Žagar, otroci pa so v sprevodu sledili medvoški godbi in nato v dvorani zaplesali ob zvokih domačega Ober's banda. Na pustovanju v Medvodah je maškare zabavala Smrketa Tanja Žagar. Lončnice iz Škofje Loke so pomagale preganjati zimo in klicati pomlad. Zima žuželkam ni naklonjena, a je skupina kačjih pastirjev vendarle prišla na Skupina domačinov, ki so vsako leto zelo izvirni, je tokrat za svojo temo izbrala like pustovanje. iz pravljice Čarovnik iz Oza. 22 Reportaža, mladi Kurenti niso hudobni, zato se jih najmlajši ne bojijo. Kot vsako leto so pustni sprevod od krožišča na Klancu tudi letos vodili glasbeniki medvoške godbe. Slovenske dobrote so bile po mnenju žirije najboljša maska na otroškem Trije izmed Hudičev s Senice, najštevilnejše skupinske maske pustovanju. Potici in kranjski klobasi so delali družbo prekmurska gibanica, ajdovi žganci in blejska kremna rezina. Besedilo in fotografije: Peter Košenina Ustvarjalne počitnice v Jedru V Mladinskem centru Medvode so med letošnjimi zimskimi počitnicami prvič omogočili celodnevno počitniško varstvo. Počitniškim delavnicam v Jedru se je vsak dan pridružilo od 12 do 24 otrok. »Dejstvo je, da si starši težko privoščijo toliko dopusta. Zato smo aktivno preživljanje prostega časa omogočili tudi tistim, ki niso odšli na smučanje,« je pojasnila vodja delavnic Urška Kotnik, ki sta ji pri preganjanju dolgčasa otrokom pomagali še animatorki Zorica Milen-kovska in Ana Debeljak. Vsak dan se jim je pridružila še prostovoljka iz Španije Raquel Pastor Toyas, s katero so se otroci učili španskih in angleških besed, zadnji dan pa celo pesmico. »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo s prijateljicami posnele film, v katerem smo predstavile naš vsakdanjik, ko odrastemo. A da je bilo bolj zanimivo, je moralo iti nekaj narobe - ko smo pekle piškote, smo se z valjarji po glavi,« je bila navdušena 11-letna Maja Čebašek. Njena prijateljica Tajda Triller je uživala tudi v peki piškotov, še bolj pa potem, ko so jih pojedli. »Ves čas smo kaj počeli, sploh ni bilo časa za dolgčas,« nam je še zaupala. Sedemletni Jaka Skalar Leben je na delavnicah sodeloval prvič. Priznal je, da je tako užival, da bo zagotovo prišel še kdaj. Z njim je bil prijatelj Žiga Pečnik, s katerim sta se igrala in lovila. S pomočjo Urške pa se je naučil tudi pisati črko g s pisanimi črkami in se je potem tudi sam podpisal, je še dejal. Večino časa so otrokom zapolnili z ustvarjalnimi delavnicami, je razložila Urška Kotnik. Lotili so se tudi peke piškotov, si krajšali čas z družabnimi igrami, zunaj pa so se zabavali na snegu in tekmovali V Jedru med počitnicami ni bilo dolgčas. v postavljanju snežakov. Vmes pa so si vzeli tudi »prosto«. Takrat so dekleta ponavadi okupirala velik kavč, na katerem so se jim šele zadnji dan smeli pridružiti še fantje. Mateja Rant 23 I Zanimivosti Nagradili prizadevne učence Rotary club Medvode je že šesto leto zapored podelil priznanja učencem medvoških osnovnih šol za njihovo humanitarno delo. Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Klimatske spremembe in ogrevanje ozračja mi nekako ne zvenijo povsem resno, če pomislim na sneg, ki sem ga letos skidal. Zdaj je že čas, da me sonce razbremeni pa da odžene še moja najzgodnejša solata, regrat, ko bom v nahrbtnik vtaknil še kak pipec in vrečko. In potem bom združil prav po gorenjsko prijetno s koristnim: izlet in nabiranje regrata. Kje sem tokrat hodil, katera domačija se nam kaže nad orumenelimi tratami, kateri zasnežen hrib je v ozadju in kje tam pod njim se lahko okrepčamo? Odgovore pošljite do konca aprila na naslov Gorenjski glas, Blei-weisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom »za Sotočje«. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V februarski številki sem vas spraševal, kje sem se tokrat pehal in kateri je tisti ku-celj, ki gleda iz megle? Posnetek je nastal na poti tik pod vrhom Jakoba, iz megle pa pogleduje Tošč. Žreb je določil, da nagrado prejme Antonija Kozamernik iz Vaš. Nagrado prejmete po pošti. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke OKREPCEVALNICA VILI Avtokamp Smlednik v Dragočajni V MESECU APRILU VABLJENI NA OCVRTE POSTRVI VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 12. DO 20. URE. Tel. 040/22 19 45 Medvoškim šolarjem, ki so se najbolj izkazali s svojo nesebično pomočjo drugim, so sredi februarja v medvoški knj ižnici podelili priznanja Rotary cluba Medvode. Letos so učenci in učitelji vseh štirih osnovnih šol za to nagrado predlagali 12 učencev. »Naš namen je nagraditi tiste, ki znajo sodelovati z drugimi in pomagati učencem s slabšim učnim uspehom tudi zunaj šole,« je pojasnil predsednik Rotary cluba Medvode Janko Volk in dodal, da se ti učenci ponavadi lahko pohvalijo tudi z dobrim učnim uspehom. Da učni uspeh ni najpomembnejše merilo, letos dokazuje priznanje, ki so ga podelili tudi učencu s posebnimi potrebami. »Z vsakoletno podelitvijo teh priznanj želimo mladim vsadi-ti rotarijanske vrednote, kot sta solidarnost in čut za sočloveka,« je še dejal Janko Volk. Vse dobitnike priznanj so tako kot vsako leto tudi letos razveselili s knjigo, ki so jim jo podarili ob tej priložnosti. Mateja Rant Nagrajeni medvoški šolarji / Foto: Tina Dokl O začimbah in zeliščih v vrtu Društvo Sorško polje, ki poskuša kmete, vrtičkarje in potrošnike iz treh občin na območju Sorškega polja navdušiti za trajnostno pridelavo in potrošnjo, bo v sredo, 13. marca, ob 19. uri v osnovni šoli Medvode pripravilo predavanje z naslovom Začimbe in zelišča v našem vrtu. Brez začimb si namreč ne znamo predstavljati naše prehrane, zato jih marsikdo goji tudi na domačem vrtu. O dišavnih in zeliščnih rastlinah bo govorila Zdenka Fre-lih, ki vrtnari po biodinamičnih načelih že prek deset let in je aktivna članica Društva Sorško polje. V prvem delu predavanja bo predstavila začimbe in zelišča, ki jih pogosto uporabljamo pri pripravi jedi in zeliščnih pripravkov. V drugem delu pa bo predstavila pomen gojenja zeliščnih rastlin tudi za biološko pridelovanje in zaščito vrtnin. M. R. Vsak si lahko pomaga sam V Knjižnici Medvode bodo v sredo, 27. marca, ob 19.30 predstavili knjigo EFT za telebane (Tehnike doseganja čustvene svobode). Poudarili so, da je predstavitev namenjena vsem, ki še verjamejo, da mora obstajati način, s katerim si lahko učinko- vito pomagajo sami, ko se recimo pojavi močna bolečina, ko nas v želodcu zvije od panike ali ko se nam roke potijo od treme. Z metodo EFT naj bi postalo končno mogoče, da vse naredimo sami, in to presenetljivo hitro. M. R. 24 Vrt | Pomladanska oskrba trate Lepa, zelena in bujna trata je ponos vsakega vrta. Za popolno zelenico moramo v njeno nego vložiti veliko truda. Najpomembnejši del oskrbe se prične marca in aprila, ko trato pripravimo na novo rastno sezono. Prva spomladanska oskrba trate se prične s pregledom in oceno škode, ki je nastala pozimi. Najbolj pogosto poškodbo povzroči snežna plesen. Ta se pojavi na predelih trate, kjer se je sneg zadrževal predolgo časa. Preprečevanj e te bolezni se začne pozno jeseni, saj je razvoj pogostejši ob gnojenju z dušikom bogatimi gnojili v jeseni. Druga nadloga, ki se pojavi spomladi na neodcednih težkih tleh, pa je mah. Tega se znebimo s sredstvi proti mahu, zaradi katerih mah počrni in odmre, nato pa ga pograbimo s trate. Pomembno spomladansko opravilo je čiščenje travne površine. S trate odstranimo listje, odmrlo travo in druge ostanke, ki ne spadajo nanjo. Ko je trata že v aktivni faz rasti, sledi prezračevanje. S tem postopkom iz trate odstranimo mah, nekatere plevele in odmrlo travo (polst), ki se skozi leto odlaga tik ob tleh. Polst preprečuje dostop kisika, vode in hranilnih snovi do korenin ter s tem slabi rast travnih bilk. Zračenja trate se lahko lotimo z različnimi pripomočki. Na manjših površinah si lahko pomagamo z močnejšimi grabljami, ki jih vlečemo po trati, namesto tega pa lahko uporabimo tudi vile. Te plitko zabadamo v tla in jih rahlo privzdigamo, da nastane v tleh špranja. Najenostavnejše pa zračenje opravimo z motornimi prezračevalci. Po prezračevanju je zaželeno še peskanje trate. Za peskanje uporabimo fino kremenovo mivko. Z njim izboljšamo strukturo tal, še posebej na zbitih in težkih ilovnatih tleh, saj se mivka ujame v špranje, ki smo jih naredili pri prezračevanju. S tem povečamo cirkulacijo zraka in vode. Pomembno spomladansko opravilo na vrtni trati pa je tudi valjanje. Travna ruša se zaradi bujne rasti in zimske zmrzali dvigne. S tem se rastline v ruši ločijo od matične podlage. iz katere rastejo, kar povzroči odmiranje trate. Z valjanjem dosežemo, da se dvignjeni deli ruše zopet spojijo z matično podlago. To nam omogoča tudi videz lepe in ravne travne preproge. Valjamo le na rahlih, peščenih in humusnih tleh, kjer ni nevarnosti, da bi tla prekomerno zbili. Najpomembnejše spomladansko opravilo na okrasni zelenici pa je prvo gnojenje, s katerim si travne bilke opomorejo od prezračevanja ter dobijo zadosti hranil za začetek rasti. Izberemo gnojila, namenjena gnojenju trate, z ustreznim razmerjem dušika, fosforja in kalija. Rok Kogovšek ETLiSKA ZADRUGA MEDVODE I Prodajalne: MEDVODE, Cesta ob Sori 11 T: 01 /3613-300 G: 031/810-384, 051/649-640 VODICE, Kamniška cesta 8 T: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska cesta 67 T: 01/5124-666 DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43 T: 01/5471-684, G: 041/321-543 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. domači pridelki • KISLA REPA, KISLO ZELJE, ZELNICA • PAKIRANI SUHOMESNATI IZDELKI • MLEČNI IZDELKI PRIDELANI BREZ SILAŽE ugodna ponudba WUhD- f AUdAft I PlUSt f i* CEPILNA SMOLA • UNIVERZALNO GNOJILO • ZEMLJA ZA POTAKNJENCE 25 I Nasvet Hujšanje z zelenim čajem Čaj je poparek, ki ga pripravimo s prelitjem posušenih listov in/ali popkov grma čajevca (Camellia sinensis) z vrelo vodo. Tadej Jurman, absolvent živilstva in prehrane ter FZS inštruktor fitnesa Je druga najpogostejša pijača na svetu. Vsebnost kofeina v listih čajevca pa je celo večja kot v kavnih zrnih, vendar zaradi količine uporabljenih zrn in načina priprave vsebuje skodelica kave več kofeina kot skodelica čaja. Glede na postopek obdelave ločimo štiri vrste čaja: črni čaj - najobičajnejši čaj v zahodnih državah. Listi so znatno oksidirani (fermentirani); zeleni čaj - postopek oksidacije je kmalu ustavljen s toploto; oolong ali rdeči čaj - oksidacija traja dlje kot pri zelenem, a manj kot pri črnem čaju; beli čaj - sestavljajo ga mladi, neoksidirani listi (vršički). Večina čajev, ki so v prodaji pri nas, je mešanic. V zadnjem času je vse bolj priljubljen zeleni čaj, katerega redno uživanje obljublja kopico pozitivnih lastnosti, vendar ali lahko vpliva tudi na izgubo odvečnih kilogramov?Laboratorijsko je bilo ugotovljeno, da zeleni čaj pomaga pri huj-šanju, zmanjšuje možnost rakavih obolenj, deluje protidiabetično in protibakterijsko ter celo zavira okužbo z virusom HIV-1. Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so dokazali, da epigaloka-tehin galat (EGCG) iz zelenega čaja preprečuje karies, na Japonskem pa so dokazali pozitivne vplive na tumorje in zmanjšanje holesterola. Ob vseh teh pomembnih učinkih pa je EGCG kot najmočnejša sestavina zelenega čaja dal presenetljive rezultate pri izgorevanju maščob. EGCG je na kliničnih preizkusih povzročil povečanje termogeničnega efekta, ki pospešuje presnovo maščob. Deluje samostojno in kot pospeševalec delovanja in učinkovitosti drugih elementov - hranil, kot je kofein, ki imajo vlogo pospešiti izgorevanje maščob, hkrati pa deluje preventivno, preprečuje nabiranje maščobe tako, da odvečne kalorije porabi kot vir energije. Wod zJ, fjj a *ni iaton avja Nataša Kosec, s. p. Tel: 041/371 196 E-pošta: salon.dotikzdravja@gmail.com Poslovna enota: v stavbi Krajevne skupnosti Smlednik, Smlednik4b. Masaže izvajam po predhodnem dogovoru vsak dan, tudi ob vikendih. Vrste masaž: ♦ KLASIČNA MASAŽA z mandljevim oljem ali pa mešanico že pripravljenih olj. ♦ ŠPORTNA MASAŽA z mandljevim oljem z dodatkom timijana in mentola. ♦ REFLEKSNA MASAŽA STOPAL z organskim, povsem naravnim kokosovim losjonom. ♦ Aromaterapija, pri kateri uporabljam kvalitetna eterična olja brina, rožmarina, vrtnice, sivke in timijana. Refleksna masaža stopal je metoda naravnega zdravljenja, kjer stimuliramo pretok energije skozi telo, skozi vse organske sisteme in tako sprožimo ^ čiščenje toksinov iz telesa._^ Kombinacija ekstrakta zelenega čaja in kofeina deluje bolj učinkovito na uravnavanje noradre-nalina v telesu kot pa v primerih, koje v telesu prisoten samo kofein. Na ta način pride do reakcij, ki še bolj povečajo izgorevanje maščob. Trebaje omeniti, da vse študije ne prihajajo do istih zaključkov pri učinkovitosti zelenega čaja. Kratkoročne študije navajajo za 17 odstotkov povišano izgorevanje maščob in za štiri odstotke povečano porabo energije. Dolgoročne študije pa so manj optimistične. Pri nekaterih celo ni bilo nobenih sprememb, pri drugih pa navajajo dva kilograma izgubljene telesne maščobe v štirih mesecih. Krivec različnih rezultatov študij bi lahko bila uporaba različnih virov zelenega čaja. Večina filter vrečk je namreč beljena s klorom. Klub vsem obetavnim vplivom zelenega čaja pa se pojavi težava. V študijah, ki so potrjevale omenjene pozitivne lastnosti, so bile večinoma uporabljene tako velike doze EGCG v kapsulah, da bi morali popiti kar šest skodelic čaja za podoben efekt. Priporočam vam, da si zeleni čaj pripravite iz enega grama čajevih lističev na vsakih sto mi-lilitrov vode, hkrati pa čez dan zaužijete še nekaj kapsul ekstrakta zelenega čaja. Instant mešanice, aromatizirani in vnaprej pripravljeni čaji imajo nižjo vsebnost katekinov, zato se jih izogibajte. Če vas mika v gore, boste v obeh knjigah našli podrobne opise poti na posamezne vrhove, od lažjih vzponov do težjih in večdnevnih. 3nat\s' n'\V\ usp1 evsn\co cen* itn\na- P0*draV1 „^tn\na-Cen ^ B\ew^sova ces 2pC 25 *----------roren\s^^";,4Aa\\na-. EUR+PoS Kr"an,u',0@gVs-sl- naro' ,cn\ne(i Gorenjski Glas 26 Šport in rekreacija Mladi talenti smučarskega teka Deset zlatih medalj za deset nadarjenih smučarskih tekačev Občina Medvode je ena redkih, ki ima svoje prvenstvo v smučarskih tekih za najmlajše. Ta izjemna smučarska disciplina bo na ta način prav gotovo ostala v izboru otrok, ki se spogledujejo s športom. Ker pa ta šport sodi med najtežje, je potrebna toliko večja previdnost, kako se ga predstavi oz. kako ga začeti, da bi se otrok ne uprl že po prvem poizkusu. Medvode imajo svoj nordijski center, ki živi skupaj s krajem in okolico. Smučarski tek je zato vselej prisoten v podzavesti občanov. Tu gre veliko zaslugo pripisati tistim, ki so ga naredili, in tistim, ki so ga podprli. Zdaj se lepo vidi, da je bila to investicija za prihodnost in da so Medvode že kaj kmalu postale eno najpomembnejših nordijskih središč v državi. Občinsko prvenstvo za najmlajše je tekmovanje, kjer se vse začne. Na tej ravni veliko mladih sprejme prvi izziv in se tako prvič v življenju s sebi primerljivimi potegujejo za prve medalje. Zato so prav take tekme velikokrat pri marsikaterem mladcu odločilne glede vprašanja, ali se prepustiti temu športu bolj resno ali ga uživati zgolj priložnostno. Na letošnjem prvenstvu v Bonovcu so bili učenci razdeljeni v kar deset kategorij. Tekmovali so po triadah, ločeno glede na spol in kategorizacijo, prav tako kot je navada na uradnih klubskih tekmah pod okriljem nacionalne smučarske zveze. Rezultati: Med kategoriziranimi dečki iz prve triade je 500-metrsko progo najhitreje pretekel Tomaž Jezeršek (OŠ Preska). Med deklicami je na isti razdalji zmagala Pija Galof (OŠ Preska). V drugi triadi je med dečki zmagal Matej Je-zeršek (OŠ Preska), med deklicami pa Tamara Jezeršek (OŠ Preska). Prve medalje ne pozabiš nikoli. / Foto: Alenka Ž. Kunaver 27 Novi upi slovenskega smučarskega teka / Foto: Alenka Ž. Kunaver Veliko večja konkurenca je bila v drugi tria-di nekategoriziranih dečkov. Zmagal je Miha Babnik, drugi je bil Tilen Šribar in tretji Luka Repanšek (vsi OŠ Preska). Med deklicami je bila najboljša Manca Mašič, drugaje bila Lara Šlibar in tretja Nea Lovrinčič (vse OŠ Preska). V tretji triadi kategoriziranih dečkov je zmagal David Jezeršek, med deklicami pa Tjaša Trampuš (oba OŠ Preska). Med nekatego-riziranimi dečki iz tretje triade pa je zmagal Domen Arhar (OŠ Preska), drugi je bil Bor Omejc, tretji pa Kristjan Burnik (oba OŠ Simona Jenka Smlednik). Med deklicami je bila prva Majda Jenko, druga je bila Tina Gobec in tretj e mesto je pripadlo Špeli Škof (vse iz OŠ Preska). Miroslav Cvjetičanin Šport in rekreacija - Lestvice povejo vse Seničani so v posamični in ekipni razstvrstitvi trenutno v vrhu prstometa v Sloveniji. Igra z metanjem gumijastih ploščkov postaja iz leta v leto bolj priljubljena tudi v tekmovalnem smislu. Prstomet (večina ljudi to igro pozna kot ba-linčkanje) je danes zelo dobro organizirana igra. Igra se ligaško prvenstvo v letnem in zimskem času. Poleti so zunaj na betonskih igriščih, pozimi pa se preselijo v dvorane. Vsako leto je več ekip in vsako leto je težje osvojiti slovenski pokal. Športno društvo Senica ima ekipo, ki se že vrsto let poteguje za stopničke v končni skupni razvrstitvi, zato so prav gotovo ena najboljših slovenskih ekip v tej igri. Sezona 2013 ima za sabo že tri tekme. Prva letošnja tekma je bila v Škofji Loki, druga v Renčah in tretja v Šenčurju. ŠD Senica v postavi: Vinko Dermota, Andrej Kunstelj, Pavle Jerina in Slavko Dežman, je med ekipami po treh tekmah na odličnem drugem mestu. Kunstelj paje tudi trenutno vodeči v posamični konkurenci. Torej, lestvice povedo vse, Seničani so trenutno glavni v prstometu v Sloveniji. Miroslav Cvjetičanin i"__i V Škofji Loki je nagrade podelil župan Miha Ješe. Seničani (v sredini) so zmagali na tretji prvenstveni tekmi v Šenčurju. Občinsko prvenstvo mlajših deklic v košarki Občinsko tekmovanje v košarki za mlajše učenke bo letos organizirano prvič. Zavod za šport in prireditve Medvode želi povečati ponudbo ekipnih športov za dekleta in košarka je dovolj zanimiva tudi za najmlajše. Učenke, rojene leta 2000 in kasneje, bodo prvenstvo v košarki igrale v sredo, 13. marca, s pričetkom ob 19. uri v Športni dvorani Medvode. Igralni čas bo 3-krat 10 mint. Odmor med prvo in drugo tretjino traja dve minuti. Od- mor med drugo in tretjo tretjino traja pet minut. Vsaka ekipa ima na razpolago po eno minuto odmora v prvih dveh tretjinah in vsakem podaljšku. V tretji tretjini ima na razpolago dve minuti odmora. Neizkoriščene minute odmora se ne prenašajo v naslednje obdobje igre. Ekipi zamenjata koša, na katerega napadata, po drugi tretjini. Nagrada za zmagovalke je košarkarska žoga! Miroslav Cvjetičanin 28 Avto Kia Carens, mogoče družinski avto leta? Veliko novosti v letošnjem letu, ki jih kupci komaj čakajo. Na 83. ženevskem avtomobilskem salonu bosta svetovno premiera doživela visokozmogljivos-tna Kia pro_cee'd GT in cee'd GT. Prav tako se bo prvič postavil na ogled tudi novi koncept urbanega vozila Provo, na odru pa se jim bodo pridružili novi Carens in nadgrajena Optima Hybrid. Zelo lepo prihodnost ima Kia Carens, srednje veliki enoprosto-rec, ki je narejen za zadovoljitev potreb in pričakovanj sodobnih družin. To pomeni, da je Kia svoj strateški razvoj usmerila tudi v družinske avtomobile. S tem modelom bo tako izpopolnila povsem novo paleto vozil. Kia Carens je že na prvi pogled pravi lepotec. Zaznamujejo ga vitke linije, izredno prijetna notranjost, ki daje veliko prostora v kabini z možnostjo petih ali sedmih sedežev in širokim naborom opremskih in varnostnih pripomočkov. Na voljo bodo štirje motorji z močjo od 115 do 166 KM in emisijami CO2 od 124 g/km. V Sloveniji pa ga pričakujemo v nekaj mesecih. Miroslav Cvjetičanin Sedem sedežev AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19 c, 1215 Medvode Tel.: 01/3611 279, GSM: 041 56 83 53 e-pošta: avto.jamnik@siol.net, www.avtojamnik.si Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil! ♦ prodaja in odkup rabljenih vozil ♦ vozila z garancijo ♦ prepisi vozil ♦ zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com 29 \Avto Pomlad ima drugo ime Motoristi so že »motoladno«, pardon, pomladno razpoloženi. Pričakovanja pred novo motoristično sezono so že na »gasu«. Še pesek pometejo s cestišč in jekleni konjički bodo zopet osedlani. Tako kot se spodobi za vsak začetek sezone, moramo opozoriti na nekatere novosti. Tokrat smo izbrali novo Ninjo! Kawasaki Ninja ZX 6R 636 je nov paradni konjiček pri tej legendarni japonski firmi. Su- per športna strupenjača z novimi mišicami, večjo delovno prostornino agregata, ki bo zagotovil več navora in moči tudi ob nizkih vrtljajih, kar pomeni, da bo ta »raketa« bolj uporabna tudi v »navadnem« cestnem prometu. Prvi odzivi ljubiteljev motociklov so odlični. Nekatere moti prevelika količina elektronike na takem dirkalniku, nekaterim je bolj všeč- na nastavitev izpuha pri prejšnjem modelu, kaj več pripomb pa ni bilo zaznati. Vsa druga mnenja so same hvale, še posebej na izboljšan okvir motocikla, ki naj bi po novem zagotovil boljše vozne lastnosti na zelo zavitih cestah. Kawasaki s tem modelom ostaja med vodilnimi v prvi ligi super športnih motorjev. Miroslav Cvjetičanin Nova sezona, novi Kawasaki Z novim okvirjem lažje in hitreje skozi ovinke Ne berite sosedovega. Zagotovite si svoj izvod. Izjemno zanimiva knjiga odstira nova odkritja o obmejnih krajih, gorah in dolinah med Peco in Obirjem. Mnogi bolj znane kraje poznate, Olševo in Goro sv. Heme. Kaj pa Cimpesar, Volinov vrh in Pluže? Kdo pozna skrito grapo Remšenik ali sončne planine na Topici? Knjiga vam slikovito predstavlja slabo poznane naravne bisere v Karavankah. Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Posebna Glasova akcija: naročniki, priporočite Gorenjski glas svojim prijateljem, sorodnikom, znancem, sosedom ... Če boste pridobili novega naročnika za najmanj eno leto, bosta oba prejela kakovostno jakno izflisa!* Ko boste pridobili novega naročnika, nas pokličite in povejte, katero velikost jakne želite. Pokličite na: 04/ 201 42 41 ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Novi naročnik bo Gorenjski glas prve tri mesece prejemal brezplačno. Gorenjski Glas Gorenjski Glas 30 V ambulanti vam ponujamo: • cepljenje proti steklini, • uredimo prepis, registracijo, čipiranje ter izdajo potnega lista, • preglede in zdravljenje psov, mačk in drugih malih živali, • preventivna cepljenja psov in mačk proti kužnim boleznim, • hitre teste za nekatere bolezni (mačji aids, mačja levkoza, anaplazmoza, borelijoza, srčna glista), • odpravljanje notranjih in zunanjih zajedavcev, • sterilizacije in kastracije psov in mačk, • diagnostične preiskave krvi, urina, blata, • UZ-preglede in UZ-ugotavljanje brejosti, • preglede ustne votline in stomatološke posege, • svetovanje pri prehrani in vzgoji vaših ljubljencev, • kirurški posegi na t. i. mehkih tkivih, • rentgensko slikanje, • ortopedski posegi (zlomi, korekcijska osteotomija), • nevrološko obravnavo. V mesecih marcu, aprilu in maju vam ob cepljenju proti steklini podarimo sredstvo za zatiranje zunanjih zajedavcev (ampulo proti bolham in klopom). - Oglasi I nova , % veterinarska ¡š ambulanta <2*TAČKE Suceva 25, Kranj Ts 04 2521849 E: ambulanta@4tackevet.si W: www.4tackevet.si Marec - mesec živalsko zdravega nasmeha Način prehranjevanja in uporaba zobovja udomačenih živali sta se zelo spremenila. Sedaj naši ljubljenčki jedo kuhano ali industrijsko pripravljeno hrano, ki nikakor ni primerljiva z njihovo prvenstveno prehrano. Pri omenjeni prehrani žival ne žveči dovolj, zaradi česar se zobje ne čistijo sami. Med prehranjevanjem se na površini zob nabirajo mehke zobne obloge. Če jih ne očistimo, se nanje nabere kalcij in tako nastanejo trde obloge, ki jim pravimo zobni kamen. Spoznamo ga po rjavkastih ali rumenkastih naslagah na zobeh, ki se jih ne da odstraniti s ščetkanjem, drgnjenjem s krpicami ali praskanjem z nohti. Zobni kamen pri psih in mačkah je nevaren, saj pripomore k nastanku parodontalne bolezni. Zato ga je treba preprečevati in odstranjevati. Izraz parodontalna bolezen zajema celoten niz vnetnih procesov, ki jih povzročajo zobne obloge, povezane z bolečinami v ustni votlini, halitozo (ustnim zadahom), gingiviti-som (vnetjem dlesni), izpadanjem zob in boleznimi v oddaljenih organih. V najhujših primerih lahko bakterije iz zobnih oblog pridejo neposredno v krvni obtok ter dosežejo vitalne organe in jetra, kar negativno vpliva na njihovo delovanje. Če pri svoji živali opazite znake, kot so: nabiranje zobnih oblog ali kamna na zobeh, rdeče in otekle desni, na dotik občutljive dlesni, upiranje hrani, zlasti suhi, neprijeten zadah iz ustne votline, čezmerno slinjenje, drgnjenje smrčka in podobno, je čas za obisk veterinarja. V mesecu marcu smo se v Veterinarski ambulanti 4tačke na Šuce-vi 25 v Kranju v sodelovanju s Pedigree dentastix pridružili akcij Mesec zdravega nasmeha. V sklopu te akcije izvajamo brezplačne preglede zobovja in ustne votline ter vam svetujemo glede ustne higiene. Vsaka žival po pregledu dobi še nagrado v Pedigreejev dentastix. Janez Ves, dr. vet. med. Darila za nove naročnike na časopis Glas vzglavnik Dremavček ali knjiga Pozdravljene gore II ali darilni bon za refleksoterapijo v vrednosti 20 EUR ali palični mešalnik BOSCH ^ □ Na Gorenjski glas se želim naročiti najmanj za eno leto (cena izvoda je 1,50 EUR). Brezplačno ga bom ^ prejemal 3 mesece, prejel bom od 10- do 25-odstotni popust, enkrat mesečno brezplačno objavo malega — oglasa, veliko zanimivega branja in darilo. Z -J Ime in priimek: >U Naslov:................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... O Poštna številka in kraj: Tel.: Podpis: < Z Naročilnico pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali pokličite na 04/201 42 41. 31 tfjgbled | © & $ 165 let Vrhunska slovenska l<3koVOSt žeocj leta 194-8. Ker smo pri vsakodnevnem delu v tesnem stiku z lesom smo se v podjetju odločili za odkup hlodovine direktno od lastnikov gozdov in s predelavo lesa na lastni žagi tudi zagotoviti dodatna delovna mesta okoliškim prebivalcem. Od nas lahko pričakujete: ■ VISOKE odkupne cene lesa ■ KRATKE plačilne roke in ZANESLJIVO PLAČILO ■ TOČNO računalniško izmero lesa ■ pošten odnos do lastnikov gozdov Odkupujemo les ■ smreke, jelke in bora. Odkup lesa se vrši: ■v tovarni LIP Bohinj ■ ob gozdni cesti, primerni za tovorna vozila ■ na panju. hlodovino predelamo na lastni žagi v Bohinjski Bistrici www.lip-bled.si ■ notranja vrata i ■ lesena in aluminijasta vhodna vrata i ■ lesena okna in balkonska vrata i i računalniški izris pohištva i Izdelava pohištva in vrat po vaših merah i parketi, laminati, kmečki podi i pohištvo iz masivnega lesa i kljuke, okovje ■ ugodni plačilni pogoji ■ dodatni gotovinski popusti Vse dodatne informacije so vam na voljo pri: LIP Bohinj, d.o.o., Ulica Tomaža Godca 5, SI-4264 Bohinjska Bistrica odkup hlodovine LIP Bohinj IGOR KOROŠEC E-pošta: ¡gor.korosec@lip-bled.si GSM: 030 610 880 tiskarna®net