PROGRAMS O O LJE ZA PRIDOBIVA JE PARCEL PRI IZGRADNJI CEST mag Boštjan Kovačič, prof dr. Danijel Rebolj, mag. Andrej Ivanič Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor Prispelo za objavo: 1999-08-10 Pripravljeno za objavo: 1999-10-05 Izvleček Na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru je bilo leta 1997 zasnovano programsko okolje, ki omogoča hitrejše in natančnejše izvajanje odkupa oziroma pridobivanja zemljišč za potrebe izgradnje avtocest. Po dveletni poskusni uporabi programskega paketa smo se odločili, da ga nadgradimo in ponudimo širšemu krogu uporabnikov. Program, ki je poimenovan RO, je sestavljen iz posameznih modulov. Prvotni namen programa je bil sledenje odkupu parcel pri gradnji cest, zdaj pa je namenjen tudi projektantom, biologom, krajinmjcm in vodnogospodarskim ustanovam. Programsko okolje je razširjeno z moduli R0.3D in RO.parcelc, v članku pa je predstavljeno delovanje tega olwlja in njegova uporaba. Ključne besede: Bled, gradnja cest, odkup parcel, projektiranje, Slovenija, tehnologija GIS-ov, 32. geodetski dnevi Zusammenfassung Das Programm RO wurde 1997 aufder Fakultaetfuer Bauwesen in Maribor entw01fe11. Wegen des groj3en lnteresses fuer die Anwendung des Programms wurde es weiter verbreitet und cinem groej3eren Kreis von Anwendern angeboten. Die urspruengliche Anwenclung des Programms war die Ve1folgung des Ankaufs von Parzellen beim StraJJenbau, und nun ist das Programm auch fuer Projektleitung, Biologie, Raumplanung wul Wasserwirtsclzaft geeignet. Die ursproengliche Fassung des Programms wurde durch das Modul R0.3D und RO.parcele e1weiterl. Stichwoerte: Bled, GIS Technologie, Programm RO, Slowenien, 32. Geodaetischer Tag 1 ffVOD Pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju cest (v nadaljevanju: življenjskem ciklu ceste) uporabljamo različne računalniške programe, ki za svoje delovanje potrebujejo specifične podatke o cesti. Obstaja veliko bolj in manj kompleksnih Geodetski vestnik 43 (1999) 3 računalniških programov, ki pokrivajo tudi ( ali pa samo) področje cest. Vendar ni nobenega, ki bi vseboval vse funkcije, potrebne v življenjskem ciklu ceste. Izdelava takšnega programa tudi ne bi bila smiselna, saj bi bila neznansko obsežna in draga, program pa bi bil zelo zapleten za uporabo in vzdrževanje. Veliko privlačnejše so nove možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijska tehnologija - predvsem uporaba modulov, ki izhaja iz objektno usmerjenega pristopa. l,1odulna tehnologija omogoča vključevanje obstoječega modula v program po potrebi. Hkrati je objektno izdelan program (pogosto tak program zaradi dinamične strukture imenujemo raje programsko okolje ali sistem programov) veliko lažje uporabljati, vzdrževati in dopolnjevati (Kovačič, 1998). Raziskovalna skupina na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, ki se že nekaj let ukvarja s povezovanjem računalniško podprih procesov življenjskih ciklov gradbenih objektov (predvsem cest), je izdelala programsko okolje RO in ga nadgradila z moduli RO.3D in RO.parcele. Program je zasnovan modulno, kar omogoča po potrebi tudi vnašanje različnih baz podatkov. 2 PROGRAMSKO OKOLJE ZA PODPORO ŽIVLJENJSKEGA CIKLA CESTE amen programskega okolja je predvsem posodobitev postopka pri pridobivanju parcel za potrebe gradnje cest Program omogoča hitro in zanesljivo določitev površine in vrednosti prekritih delov parcel s koridorjem ceste. Za svoje delovanje uporablja digitalni katastrski načrt in koridor ceste, ki ga lahko opredelimo ročno (z računalniško miško) ali kot poligon (na podlagi povezovanja koordinat točk preseka cestnega koridorja s parcelno mejo). Ko imamo določen gradbeni koridor cestišča, se v bazi avtomatično tvori spisek vseh prekritih parcel, ki se na ekranu tudi obarvajo. Vsaka faza pridobivanja parcel ( od ponudbe do odkupa) je drugače obarvana, kar omogoča takojšnji vpogled v že opravljene postopke odkupovanja parcel (Kovačič, Rebolj, 1997). Nadalje je program namenjen tudi različnim študijam (predvsem ekološkim), saj za vsak odsek ceste izračuna emisijske vrednosti (izpušni plini in hrup). Program vsebuje tudi modul RO.3D, ki je v nadaljevanju podrobneje predstavljen. Ciljno računalniško okolje, v katerem delujejo moduli ( emisije, tridimenzionalna vizualizacija, odkup parcel) programa RO, je MS Windows 95 ali Windows NT Strežniki tečejo na operacijskih sistemih, ki so dostopni prek standardnih računalniških omrežij. Pri razvoju smo uporabljali orodja RAD (Rapid Application Developrnent), Iv[S Acccss in MS Visual Studio 97 ter komponente ESRI MapObjects (funkcije GIS-ov) in micro Systems 3D tools (tridimenzionalna grafika). P rogramski objekti in metode (funkcije),' ki so na voljo uporabniku, so razporejeni _ v tn razhcne dele s1stema (RebolJ, 1997): o definicija opisnega dela (to so podatkovni elementi, ki se nanašajo na projekt cestnega telesa, npr. ime projekta, različni datumi, ki so vezani na projekt, faza projekta, koordinatno okno ... ) je združena v jedru programa RO - jedro je povezano z bazo podatkov RO-DBS (RO-Data Base System) in z zunanjimi metodami ( definicija gradbenega koridorja, os ceste, izračun emisij, tridimenzionalna vizualizacija ... ), ki jih izvajajo strežniki, o opisne in prostorske podatkovne strukture so opredeljene v sistemski podatkovni bazi, ki sestoji iz dveh glavnih delov: opisnega dela (relacijski sistem za upravljanje s podatkovno bazo) in grafičnega dela (sistem tridimenzionalne podatkovne baze), -- ,._,J~,,,,._e,._ 0 ~*lt"-&dY2-"Y.;37;$J'>' w 218 Geodetski vestnik 43 (1999) 3 O večina metod je lor~ena od sistemskih enot v zunanje module - funkcionalne strežnike, kar ornogoČč• veliko odprtost in preprosto d8gr2,jevanje funkcionalnosti sistema. Dvosmerni vmesnik cestnega telesa (VCT) za zunanjo predsta11itev modela cestnega telesa (mCT) je del jedra okolja RO. Funl