Ilustrovari gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gkl. na leto. — Udje c. kr. kmetij ske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na ',/2 strani 8 gld., na »/< strani 5 gld in na >/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Obsejr: Vrečica za grozdje. — Vodeni poganjki. — O zavarovanju proti nezgodam po kmetijskih strojih. — Vinogradniki, prosimo za odpis davka! — Kako hraniti sveže sadje? — Znižanje zemljiškega davka. (Konec.) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Vrečica za grozdje. trte, ki delajo kadar prične Po mnogih vrtih imajo lepe vinske lastnikom veliko veselja, zlasti jeseni, grozdje zoreti. Lepo grozdje ima pa veliko sovražnikov, zlasti po ne-vinskih krajih. Razven nepoštenih ljudij in sladkosnedih otrok so najbolj ptiči in pa ose, ki največ škode prizadevajo grozdju. Kako se teh živalic ubraniti, naj uči ta spis. Narede se vrečice iz prav redke tkanine, na pr. iz tako zvanega tula, ter se potegnejo čez grozdje in se pri pecljih zadrgnejo. V njih se grozdje neovirano razvija in zori, ptiči in ose pa ne morejo do njega, še bolje je, če se v vrečice všijejo obroči iz žice (dratu), ker potem grozd čisto prosto visi v njih. Tako vrečico kaže podoba 35. Marsikdo utegne reči: no, to bi bilo drago pridelovanje grozdja, če bi hotel vsakemu grozdu natakniti tako varstveno vrečico. Res je tako, da je to prvo leto precej drago, pomisliti je pa, da take vrečice vzdrže mnogo let in da so slednjič ti troški, razdeljeni na mnogo let, vender le majhni. V bližini velikih mest, kjer se lepi, veliki in popolnoma zdravi grozdi zelo drago plačujejo, izplačajo se take vrečice prav izvrstno. No, in po domačih vrtih, koder stoji le malo trt in zato ptiči in ose še bolj pogostoma zahajajo nad sladko grozdje, ali tam gleda kdo na par krajcarjev troškov? Gotovo ne! Za veselje in ponos, da pridelamo doma najlepše grozdje, vzlic temu, da ni vinski kraj, žrtvujemo radi potrebni denar, gospodinja pa potrebni čas, da sešije take vrečice. Vodeni poganjki. Podoba 35. Ce vprašamo, kaj nam je storiti z vodenimi poganjki, kadar trebimo drevje, reklo se nam bode navadno, da jih je povsodi treba porezati. To mnenje je bilo prejšnje čase tako splošno, da so začeli izdelovati orodje nalašč samo za to, da so kar od tal mogli odstranjevati vodene poganjke; in tudi danes še je moči kupiti takega orodja. Mislili so, da so vodeni poganjki nekaki roparji, ki posameznim vejam jemljo hrano ter se potem sami predrzno iztezajo kvišku, motajo v krono in — kakor so mislili — nikdar sadu ne prinašajo. Kaj čuda, da so šli takim nebodijihtreba tako v živo. Danes smo glede vodenih poganjkov drugega mnenja. Rudolf Gothe pravi v „ Poročilih za sadjarstvo in vrtnarstvo", da se je preveril, da vodeni poganjki rode takisto, kakor druge mladike, samo da so zadosti porastli in da začno počasneje rasti. Gothe je opazil, da vodeni poganjki niso vselej nepotrebne in nerabne mladike, marveč povzročajo jih prav različni odnošaji, in prav mnogokrat bi bilo napačno, ko bi jih odstranili. Večkrat vzrastejo vodeni poganjki, če drevo poško- dujemo. če na pr. lazimo po drevju z okovanimi črevlji, kakor ob obiranju sadja, otiskamo nežno kambijevo sta-ničje. Vsled tega se tvorijo popi in poženo. Take poganjke vidimo po starejših, bolj vodoravnih vejah, in sicer največkrat pri zgodnjih vrstah, ktere obiramo, ko je drevje še zelo sočno. Take vodene poganjke je treba porezati. Vodeni poganjki tudi poženo, kadar poškoduje drevesu krono sneg, toča ali vihar. Ker se v tem slučaju polomi mnogo delov, ki so porabljali drevesni sok, nadomesti si jih drevo s tem, da požene vodene poganjke. Napačno bi bilo, ako bi odstranili te poganjke, ker z njimi drevo samo nastalo škodo najprej popravi. Takisto je treba pustiti vodene poganjke, kadar uniči ali oškoduje rak ali omela (viscum) nekaj vej. Suhe in bolne veje je treba porezati ali požagati, vodene poganjke pa pustiti. Večkrat se pokažejo vodeni poganjki tudi po drevju, kteremu smo preveč vej iztrebili, kar je celo naravno. Tudi v tem slučaju pustimo tiste, ki stoje na pravih mestih, da bode drevo moglo porabiti sok. Vse drugače pa je, kadar precepimo staro drevje. Tako drevje požene mnogo vodenih, oziroma divjih poganjkov. Če pa pomislimo, da mali cepiči ne morejo použiti vse hrane, ki jo dobivajo od korenin, treba nam je biti previdnim, in odstranjevali bomo vodene poganjke polagoma, in to tem bolj, čim bolj rasto cepiči. Previdni pa moramo biti pri odstranjevanju vodenih poganjkov zato, da sok ne zastaja po drevju. Vodeni poganjki poženo tudi takrat, kadar se cepič ne sklada s podlogo, če je namreč podloga zgodnja in raste hitro, cepič pa požene pozno in raste slabo. Te napake, ki se največkrat naredi vsled nepaznosti, drugače ni več moči popraviti, kakor če vzgojimo iz krepkega vodenega poganjka novo deblo ali novo krono in cepimo s primerno vrsto. Večkrat povzroči preobilna hrana, posebno duši-kasta, celo množino vodenih poganjkov. Primeri se, da pridejo drevesne korenine v kako prav redilno plast prsti, ali pa na kak drug način drevo dobi preveč hrane. Korenine drevesa, rastočega blizu gnojišča, lahko priraste jo do gnojišča ter dobivajo preobilne hrane. Tu jim dosedanja krona ne zadošča več, in zato si jo skušajo povečati. Ne bilo bi prav, če bi te vodene poganjke odstranili, kajti s tem bi le povzročili, da bi jih pognalo še več. Najbolje je, če tiste, kar jih je na primernih krajih, pustimo, porežemo pa samo slabejše in kar jih ni na pravih mestih. Zopet drugače pa je, če se začno sušiti konci vejam in mladikam ter na starejših vejah blizu debla začno poganjati vodeni poganjki. To nam kaže, da so drevesne korenine prirastle do popolnoma nerodovitne ali nepre-dorne plasti, ali pa da so v zemlji porabile živež ter ne dobivajo več zadosti redilnih snovij v njej. To se v zemlji, kjer je drevje nasajeno na široko, prej ali slej mora zgoditi. Korenine prerastejo vso zgornjo plast, križajo se po njej in jo izžamejo, da rast dreves začne pešati. Če moremo take nasade redno in dobro gnojiti ter namakati, moči nam jih bode vzdržati še nekaj let rodovitne. Krone jim pomladimo, če jih prirežemo. Če pa vsega tega ne moremo storiti, pa ne pomaga niti pomlajevanje sploh, niti odstranjevanje vodenih poganjkov. Narava zahteva svoje pravice, in onemoglo drevje se polagoma suši. Previden sadjar si zasadi na drugem kraju nov sadovnjak, kakor hitro opazi, da mu stari omaguje. Najmanj prida pa so tisti vodeni poganjki, ki poganjajo spodaj iz debla. Oni nam svedočijo, da je bilo drevo pregloboko vsajeno in da sedaj tisti kos debla, kar ga je v zemlji, ovira sok, da se ne vzdiga povoljno. Ker na tem mestu začno nagajati vodeni poganjki, pozneje ni lahko pomoči, če odstranimo vodene poganjke, takoj zopet vzrastejo novi, ker ne moremo odpraviti vzroka. K večjemu odkopljemo zemljo toliko na okoli, kolikor daleč seza krona. Vedno je pa to le p o moč v sili, a se nikakor ne moremo zanašati na njo. Iz vsega tega lahko spoznamo, koliko in kako različnih okoliščin povzroča rast vodenih poganjkov in kako potrebno je, da človek ve, iz kterega vzroka so pognali, ker sicer ne ve, ali bo pogodil pravo ali ne, če jih odstrani ali pusti. Kadar kdo opazi vodene poganjke, izkuša naj najprej spoznati, iz kakega vzroka so vzrastli, ker potem mu ne bode težko pogoditi pravega. Nikdar jih ne sme nepremišljeno obsoditi. Vodeni poganjki so drevesno naznanilo, da njegova hranitev ni več popolnoma v redu in da sokovi na gotovih mestih zastajajo. Kmeto-valčevva dolžnost pa je, da to naznanilo spozna in se potem po njem ravna. 0 zavarovanju proti nezgodam po kmetijskih strojih.*) Zadnji čas so kmetovalci mnogo tožili o ministerski naredbi z 20. dne julija 1894. 1., drž, zak. št. 167., razgla-sujoči popravljeno nevarnostno razvrstitev onih podvzetij, ktera morajo svoje delavce zavarovati proti nezgodam. Pri tem se je posebno povdarjalo, da so se opravila s kmetijskimi stroji uvrstila v take nevarnostne razrede, kakeršnim po resnični nevarnosti ne pripadajo, da zavarovalnice proti nezgodam, izvršujoče naredbo, ne ravnajo pravično in da zavarujejo tudi osebe, kterih bi ne bilo treba zavarovati. Glede uvrstitve opravil s kmetijskimi stroji v nevarnostne razrede, žal, ni mogoče pritrditi, da bi se bila po krivici uvrstila v najvišje nevarnostne razrede. Nasprotno, dosedanje skušnje z zavarovanjem delavcev pri kmetijskih strojih so jasno pokazale, de je opravila s kmetijskimi stroji prištevati najnevarnejšim, kar dokazujejo naslednja števila, vzeta iz izkazov zavarovalnic proti nezgodam. V petletju 1890 do 1894 je 120 zavarovanih delavcev pri kmetijskih strojih prišlo ob življenje, 941 pa je bilo poškodovanih, nekteri celo tako, da niso za nobeno clelo več. Od 10.000 kmetijskih delavcev se je ponesrečilo : v letih: 1890. 1891. 1892. 1893. 1894. umrlo .... 144 102 7 9-3 8-5 trajno se je pohabilo 76*2 81-8 65-5 70 84-4 več nego 4 tedne niso mogli delati 70'7 73-6 72-8 71-9 83 Nasprotno pa so bile nezgode pri vseh obrtnih pod- jetjih na 10.000 delavcev naslednje : v letih: 1890. 1891. 1892. 1893. 1894. umrlo .... 6'5 6-5 64 6-8 6-7 trajno se je pohabilo 18-2 23-4 271 33-5 36 več nego 4 tedne niso mogli delati 55 9 70-7 706 74-6 82-6 Razmerna števila nezgod so torej v kmetijstvu precej višja kakor pri obrtu, posebno velja to za razmerno šte- *) To pojasnilo je objavilo c. kr. ministerstvo za notranja reči z odlokom s 5. dne aprila 1896. 1., št. 38.725 ex 1895. vilo nezgod, vsled kterih so delavci za delo trajno nesposobni, na ktere se morajo zavarovalnice ozirati v prvi vrsti. Vrhu tega so pa v obče poškodbe s kmetijskimi stroji, vsled kterih (poškodeb) delavci postanejo trajno nesposobni za delo, mnogo hujše kakor pri obrtih, kajti ondi se večkrat pripeti, da delavec pride ob roko ali nogo. Dočim se je pri obrtih v treh letih — od 1. 1891. pa do 1. 1893. — od 100 delavcev 4"2 tako poškodovalo, da za delo niso več sposobni, poškodovalo se jih je pri kmetijstvu 8'6 %. Da je nesposobnost za delo pri onih, ktere so poškodovali kmetijski stroji, v obče večja, razvidi se iz tega, ker so tisti, kteri morejo vsaj nektera dela še opravljati, prišli povprečno ob 51 % (ob dobro polovico) svoje delavne moči, dočim so je taki poškodovanci pri obrtih izgubili 34 % (dobro tretjino). V takih razmerah je bila odškodnina, ktero so zavarovalnice morale izplačati za nezgode, storjene po kmetijskih strojih, naravno večja kakor povprečna vsota vseh podvzetij ter je z zavarovalnimi prispevki, kteri so se plačevali po določilih glavne razrednice, veljavne do 1. 1894., ni bilo mogoče pokriti. V kakšnem rarzmerju je pri zavarovalnicah bila zavarovalnina, plačana za delavce pri kmetijskih strojih, z odškodnino za nezgode, pokažejo naslednja števila. Pri vseh kmetijskih podvzetjih, pri kterih se je delalo s stroji v času od 1. 1890. do 1. 1894,, je znašala leta zavarovalnina: odškodnina: 1890 1891 1892 1893 1894 47.149 58.403 71.623 72.889 84.371 gld. 139.282 162.025 156.544 164.998 222.954 gld. Skupaj 334.435 gld. . . 845.803 gld. Posamezno znaša v petletju 1890—1894 zavarovalnina: odškodnina: pri mlatilnicah na vitelj . 100.747 gld. 173.828 gld. „ parnih mlatnicah . . 84.356 „ 188.014 „ „ mlatilnicah in slamorez- nicah na vitelj (skupno) 62.265 „ 195.492 „ „ slamoreznicah na vitelj 47.169 „ 175 888 „ Ako upoštevamo to, bi bilo treba v petletju 1890—1894 za pokritje potrebščine za odškodnine pri nezgodah po kmetijskih strojih (če v nemar pustimo upravne troške) plačati po 5 gld. 59 kr. za 100 gld. zavarovanega plačila (skupaj 15-13 milijonov gld.), torej — če se pri-računijo prav nizki upravni troški — prispevek, ki je višji, kakor ga določa XII. nevarnostni razred veljavne razredbe, dočim se je po prejšnji nevarnostni razredbi plačalo le 2 gld. 21 kr. za 100 gld. plačila. Ta števila bi posamezna lahko še nadalje opazovali, toda zadošča naj opomnja, da je najneugodnejše razmerje pri slamoreznicah, kajti po navedenih podatkih bi tu bilo treba plačati 11 «/0 zavarovane plačilne vsote; najugodnejše razmerje pa je pri mlatilnicah na vitelj; pa tudi tukaj bi bil potreben 4ostoten prispevek zavarovane plačilne vsote. Ko se je prvikrat popravila nevarnostna razredba vsled predpisa § 14. zakona o zavarovanju proti nezgodam, ni bilo mogoče ne ozirati se na te razmere, ter je bilo treba misliti na zvišanje nevarnostnih razredov. V tem zmislu so se (strinjajoč se z mnenjem zastopnika kmetijskih koristij ter izven tega tudi z mnenjem strokovnjaka, kterega je imenovala c. kr. kmetijska družba na Dunaju), v ministerski naredbi z 20. dne julija 1894.1., drž. zak. itev. 167., določili nevarnostni razredi za dela s kmetijskimi stroji. Primeroma visoko število nezgod pri teh strojih se pojasnjuje nekoliko z nevarnostjo dotičnih strojev samih in s tem, da jih mnogokrat opravljajo neizvežbane osebe, nekoliko pa je treba pripisati posebno temu, da so zavarovani le tisti delavci, kteri so pri strojih izpostavljeni nezgodam, dočim so obrtni delavci zavarovani vsi, tudi taki, ki imajo manj nevarna opravila; s tem se troški zavarovanja pri kmetijskih delavcih znatno zvišajo. Tu je tudi treba zavrniti ugovor, da je pri zavarovanju delavcev, ki imajo posla pri kmetijskih strojih, zavarovati preveč oseb. Trdilo se je, da je nevarnosti izpostavljen le oni delavec, ki vlaga v stroj. Iikušnje zavarovalnic dokazujejo, da temu ni tako. Iz statističnih zaznamkov za 1. 1894. se n. pr. razvidi, da je bilo pri omenjenih opravilih izmed 477 slučajev, ktere je bilo treba odškodovati le 305 slučajev, ki so se pripetili pri delavnih strojih samih, nasprotno pa 34 pri gibalnih strojih (motorjih), 75 pri zvezah, oziroma pri prevajalcih sile (transmisijah), 63 slučajev pa se je pripetilo drugače, če se je n. pr. kaj podrlo, če je delavec padel i. t. d. Omejitev zavarovalne dolžnosti na določeno osebo ali na gotovo, s števili določeno množino oseb bi ne bila postavna, kajti zakon (postava) sili zavarovalnice, da naj odškodujejo vse nezgode, ki se pripete delavcem pri opravilih s kmetijskimi stroji, „ izpostavljenim nevarnostim, ktere opravilo s kmetijskimi stroji v obče, kakor si bodi" more povzročiti. (§ 1., 4. odst. zak. o zav. p. nezg.) — Kakor je torej z ozirom na to, kar smo povedali, bilo opravičeno, da bi se ti slučaji (taka opravila) uvrstili v XII. nevarnostni razred, vender so se uvrstili v nižji, X. nevarnostni razred „za manjšo nevarnost," ako so pri strojih kake varnostne naprave; to pa prav zato, da bi se ljudje vspodbujali, da bi uvajali dobre varnostne naprave. Ne zdi pa se umestno, zavarovalnice proti nezgodam sploh siliti, da bi brez posebnega povoda v posameznem slučaju natančno poizvedovale, kako so urejeni stroji, pa tudi razvrstitev posameznih delavskih skupin pri opravilih, da bi se uvrstili v nevarnostne razrede, ni lahko mogoča, kajti vsako razširjenje opravil pri zavarovanju kmetijskih podjetij bi neprimerno povečalo delo. To se razvidi že iz tega, da se povprečno zavaruje kakih 90.000 kmetijskih podjetij, ki rabijo stroje povprečno le po kakih 20 dnij na leto ter so po nevarnostni razredbi, veljavni do 1. 1894., na leto plačali kakih 70.000 gld., tako, da je na eno podjetje povprečno prišel letni donesek približno 77 kr. Čeprav je ta donesek po popravljeni nevarnostni razredbi sedaj višji, bi posebne poizvedbe o tem, kako so opravljena posamezna podjetja, gospodarjem ne povzročale le mnogo neprilik, marveč tudi troškov, ki bi brez dvombe bili večji, kakor so doneski, ktere morajo plačati. Sicer se je pa zavarovalnicam proti nezgodam naročilo, naj v vseh, zavarovanja kmetijskih podvzetij s stroji tičočih se zadevah upoštevajo vse opravičene ozire, posebno naj, če le mogoče, ustrezajo opravičeni prošnji posameznih podjetnikov, naj se njih podvzetja uvrste v X- nevarnostni razred za manjše nevarnosti, kakor določa § 30. zakona o zavarovanju proti nezgodam. Vinogradniki, prosimo za odpis davka! Še je čas, da se oglasimo potom županstva pri c. kr. okrajnem glavarstvu za to, da se nam letos in zanaprej odpiše davek od takih vinogradov, ktere je trtna uš uničila ali tako poškodovala, da nam ne dajejo več prejšnjega pridelka. Odlašati pa ne smemo s tem čisto nič, ker bi sicer potekel čas in bi letos vnovič zamudili ugodno priliko, ktero nam ponuja že nekaj let sem naredba finančnega ministerstva iz 1. 1891. Po drugih deželah, kjer so gospodarji bolj premožni kakor pri nas, se okoriščajo z dovoljeno jim davčno olajšavo že vsa ta leta, odkar je prišla dotična postava v veljavo; pri nas se je pa dosedsj v tem oziru prav malo zgodilo; v nekterih dolenjskih občinah se ni prav za prav še nič ukrenilo v tem pogledu, če tudi smo davčnih olajšav najbrž bolj potrebni kakor povsod drugod. Zadnji čas je, da se zganemo tudi pri nas in da pokažemo, kako zelo smo potrebni vsakojakih olajšav, ki se nam lahko dovoljujejo v tem oziru. Pri nas so po nekterih občinah vinogradi popolnoma uničeni, po drugih občinah pa le deloma, a vender tako, da se niti četrtina tega ne pridela, kar se je pridelalo v prešnjih letih. Kjer je vsled trtne uši prešnji pridelek popolnoma uničen, tam se lahko popolnoma odpiše zemljiški davek od okužene parcele; če je uničenega tri četrtine pridelka, potem se odpiše tri četrtine davka; če je uničena polovica pridelka, odpiše se polovica davka itd. Vse to velja v ravno isti meri, če je pridelek uničen zaradi peronospore. Tako govori dotična postava iz I. 1891. Prošnja za odpis davka se mora predložiti toliko časa pred trgatvijo, da se škoda lahko pravočasno preceni, in mora dotična komisija kakor hitro mogoče ogledati velikost škode po prizadetih vinogradih. Postava pravi nadalje, da se mora davek odpisati tudi za daljnja leta, tako da nam ni treba' vsako leto iz nova prositi za odpis davka. In če se je n. pr. za letos kakemu odpisalo polovico ali tri četrtine davka, odpiše se mu drugo leto lahko tudi ves davek, če je v tem času prišel ob ves pridelek. Ker so pri nas že cele vinske gorice in lege v posameznih občinah okužene in poškodovane, je najbolje in edino pravo, da se županstvo samo potegne za nas in napravi za vse vinogradnike skupaj vlogo na c kr. okrajno glavarstvo. Vloga bi se n. pr. lahko tako-le glasila: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! V občini Br........, ktera se je izrekla za okuženo od trtne uši, so poškodovani vsi vinogradi tako, da na nekterih ni prav nič, na drugih pa le še prav malo pridelka. Kot pooblaščenec posestnikov vinogradov prosim, da se škoda uradno preceni in dovoli odpis davka v zmislu zakona. Kraj, dan..............N. N. (Pečat.) občinski predstojnik To vlogo naj županstva po prizadetih krajih takoj napravijo in brez odlašanja predlože c. kr. okrajnemu glavarstvu, kjer tega dosedaj še niso naredili. če so posamezni gospodarji v zadnjih letih predelali prejšnje vinograde v njive ali v kaj druzega, prosijo tudi lahko, da se jim davek primerno zniža za sedanji način obdelovanja. Dotično prošnjo pa je predložiti c. kr. zemljemercu ali geometru. Druga zelo važna davčna olajšava za nas je pa ta-le. Ako je kdo svoj uničeni vinograd ali pa tudi kako drugo zemljišče, ki leži v tistem kraju, na novo zasadil s trtami, ta je lehko oproščen davka za 10 let, ako se za to oglasi. To oproščenje velja za vse samostojne parcele, ako merijo tudi manj kakor 695 štir-jaških sežnjev ali hektara. Nekoliko drugače pa je, ako meri vinogrod več in je na novo zasajen le del te parcele. V tem slučaju bode posestnik oproščen davka le tedaj, ako je na novo zasadil vsaj 695 štirjaških sežnjev ali 1/i hektara. Ako n. pr. moj vinograd meri 300 štir. sežnjev in je zaznamovan v katastru kot samostojna parcela, tedaj smem zahtevati lOletno oproščenje od zemljiškega davka, ako sem celi ta vinograd na novo zasadil. Ako pa meri moj vinograd n. pr. 1 oral (joh), potem smem zahtevati lOletno oproščenje le tedaj, ako zasadim od tega orala vsaj 695 štir. sežnjev. Ako hi pa na novo zasadil n. pr. samo 300 sežnjev tistega orala, potem ne morem zahtevati lOletnega oproščenja davka. Prošnje za lOletno oproščenje davka je predložiti c. kr. davkariji ali pa c. kr. zemljemercu, in sicer pismeno ali ustmeno. Najbolje je pač, ako izroči vse te prošnje iz ene občine župan ali občinski predstojnik po tem-le uzorcu: Slavni urad za razvidnost zemljiškega katastra! V občini N. N. so se po trtni uši uničeni in poškodovani vinogradi deloma na novo zasadili s požlahtnjenimi ameriškimi trtami. Kot pooblaščenec oškodovanih posestnikov naznanjam to in prosim, da se potrebno ukrene, da uživajo navedene parcele v zmislu zakona s 15. dne junija 1890. 1., št. 143. drž. zak., lOletno oproščenje zemljiškega davka. Potrdilo glede parcel, okuženih od trtne uši, kakor tudi potrdilo glede onih parcel, ki sicer niso še okužene od trtne uši, pa ne leže dalje kakor 25 kilometrov od okuženih parcel, je priloženo. Kraj, dan..............N N. (Pečat.) občinski predstojnik. Kjer občinska predstojništva še niso skrbela, da se prizadetim občinarjem odpiše davek v spredaj navedenih slučajih, store naj to sedaj, ker je in ostane le njih dolžnost, pomagati v tem pogledu svojim občanom s po-ukcm, nasvetom in dejanjem. Kako hraniti sveže sadje? Da se določi, kako se sveže sadje pozno zorečih vrst najdalje ohrani, da ostane dobro za prodajo, shranilo je poskušališče kr. sadjarske in vinarske šole v Geisenheimu 6. dn6 novembra po 25 kosmačev in po ravno toliko bergamotek, enakomerno razvitih, na razne načine, kakeršni so v navadi. Ti načini so ti le: 1.) Sadje se zavije v svilen popir. 2.) Dene se med strugotine. 3.) Vloži se v ječmenovo slamo in zaboje. 4) Zloži se v otavo. 5.) Zaspe se z žaganjem. 6.) Zaspe se s pšenič-nimi plevami. 7.) Vloži se v izprano milko. 8.) Shrani se v sadni shrambi kar tako razpoloženo. 9.) Prsti se na sadje naspe v prsteno posodo, ktera se potem zakoplje na vrtu. Sadje se je na vse imenovane načine, izimši št. 10. hranilo v sadni shrambi; 11.) hruške so se pa še zavile v probkovo moko, ktero rabijo na Španj-skem za pošiljanje trdega namiznega grozdja. 9. dne februvarija so vse sadje vzeli iz posod, po kterih je bilo poshranjeno, in so je zložili v zakurjeni sobi na mizo, kjer so je do 22. dne februvarija večkrat pregledovali. To se je pa zgodilo, da bi zvedeli, kako bi se vzdrževalo sadje po sadnih prodajalnicah, ker se prodajalci često pritožujejo, da je sadje lepo, kadar je vzamejo iz posod, v kterih je bilo spravljeno, v prodajal- niči pa kmalu porjavi in dobi lise ter ga ni moči prodati. Uspeh teh poskusov je bil tak-le: 1.) V svilenem popirju zavita jabolka in hruške so se najbolje ohranile, svoje lepote ni sadje nič izgubilo in tudi pozneje v sobi ni dobilo lis. Ugodila so se redno, in njih okus je bil čist. 2.) Tudi s strugotinami je bil uspeh ugoden, če tudi sadje ni bilo tako lepo, kakor pri prejšnjem poskusu. Omladilo se je bilo redno in okus je bil čist. 3.) Zavijanje v ječmenovo slamo se pa ni izkazalo posebno ugodno. Sadje se je še precej dobro ohranilo, pa je izgubilo lepo barvo. Tudi se prav dobro ni ugodilo; drugega okusa pa ni dobilo od slame 4.) Hruške, vložene med otavo, so potem v sobi kmalu postale lisaste in so jele gniti. Imele so tudi okus po senu. Pa tudi jabolka so izgubila lepo barvo. Uiežala so se bila popolnoma, pa tudi dobila okus po otavi. 5.) V žaganju spravljene hruške so potem v sobi v kratkem času ovenele, dobile so lise ter so imele neprijeten okus po le3u, tako da bi ne bile za prodajo. 6.) V plevah so hruške ostale precej sveže, jabolka 80 pa močno ovenela. Sadje je pa imelo zaduhel okus. 7.) V listju so hruške dobile mnogo lis in so močno ovenele. Jabolka so se pa dobra ohranila, le malo so ovenela. 8.) V milki se je sadje prav dobro ohranilo, a ne do bobra omladilo. Ta način se bode dal torej le ondu uporabljati, kjer hočejo sadje dalje hraniti nego je navada. Okus je sadje imelo čist; dobro bi pa bilo morda, sadje zaviti v svilen popir. 9.) V shrambi prosto ležeče sadje se je dobro ohranilo, v sobo prineseno je pa močno ovenelo. 10.) V prst položeno sadje, ki se je v prsteni posodi na prostem 50 cm globoko zakopalo, ohranilo se je v zemlji jako dolgo i a dobro, a je izgubilo svojo lepoto, torej je izgubilo mnogo vrednosti. Hruške so imele malo zaduhel okus in nektere so tudi jele gniti. 11.) V probkovo moko vloženo sadje se je izvrstno ohranilo, v sobi je pa močno zvenelo. Ti poskusi kažejo, da se sadje najbolje ohrani v svilenem popirju in v strugotinah, da ne izgubi svoje lepote, da se ugodi popolnoma in pozneje v gorkem prostoru ne pokvari hitro. Če se bodeta združila oba načina, bode uspeli gotovo še boljši, zatoraj priporočamo slednjemu, ki hoče spraviti pozno sadje, da je zavije v svilen popir in vloži med strugotine. Če na ta način sadje de-nemo v sode, kakor delajo na južnem Tirolskem, spravimo ga lahko mnogo, če tudi nimamo posebne shrambe za sadje. Dobri uspehi se dosežejo tudi še z listjem in drobnim peskom, pri hruškah tudi s probkovo moko, le da pozneje venejo. V drugi vrsti hodijo v poštev pše-nične pleve, ječmenova slama in prosta shranitev v sadni shrambi. Žaganje in otava dajeta sadju drug neprijeten okus, sadje, spravljeno v zemlji, izgubi svojo lepoto. Splošno se lahko reče, da se sadje tem lepše ohrani in popolneje omladi, čim bolj ovira snov, ki se naloži okoli njega, da ne izhlapeva, in čim bolj brani vnanjemu suhemu zraku do njega. Sadje, ki se je močno potilo, lože vene, posebno pa zrjavelo sadje, kakor je to videti pri kosmačih. Zabraniti se mora, da prah ne prihaja blizu. Če sadje leži nezavito v sadni shrambi, skrbi, da bode zadosti svežega zraka, da ne začne veneti. O tem se vrše še daljnji poskusi, torej tukaj le to opomnimo, da suh zrak in z njim združeno izhlapevanje ne pospešujeta le venenja, temveč ovirata tudi gojenje. Pozno sadje, če se je skrbno trgalo, lahko prenaša mnogo več vlažnosti, jiego se navadno misli. Znižanje zemljiškega davka. (Govoril poslanec Povše v državnem zboru 18. dne maja t. 1.) (Konec.) Prav dobro mi je došla te dni neka knjižica, dopo-slana mi od neznane osebe, ki opisuje razpravo gozdarskega društva iz Štajerske. V tej je opisana razprava tega društva o § 13. tega zakona, in v svojo veliko radost morem povedati, da se je shod gozdarskih veščakov izrekel, da je § 13. opravičen, ter je priznal, da so se po krivici kmetovalcem odvzeli v ogromni množini pašniki, ki so se kar šiloma uvrstili v kulturo „gozd". Le to zahteva gozdarsko društvo, naj bi se sestavila posebna komisija, ki bi vse te parcele pregledala in izločila tiste, ktere so absolutno potrebne var-tva, torej prepovedi. Kaj rado se mi očita, da se premalo oziram na gozdarstvo in branim le kmeti|ske interese. Temu ugovarjam, ker toliko jaz, kakor vsi razumni kmetovalci poznamo in vemo ceniti veliko vrednost gozdov, ki so nam v korist kot regulatorji podnebnih (klimatičnih) razmer, ki zabra-njujejo vetrove, vplivajo na potrebno vlago, in skrbno ter plašno se oziramo v poletnih hudih urah, ali ne pri-vrši pogubonosna toča iznad golih gorovij! Kar želimo, je, da se ozira gozdarski napredek tudi na dejansko mo-gočest obstanka malih kmetov; kajti kaj pomaga, če bodo stali lepi temni gozdovi, zaradi tega pa izginile kmetske vasi! Dokaj je goličav, in te naj se pogozde; tu je širno polje za delavnost gozdarske vede. Kakor je omenjeno gozdarsko društvo sklenilo in odposlalo posebno resolucijo na vis. poljedelsko ministerstvo, tako sem tudi jaz nameraval danes predlagati posebno resolucijo do vis. vlade, do tinančnega in do kmetijskega ministra, da bi odredili posebne komisije, ktere bi vse te parcele pregledale in, ako ni absolutna potreba, zopet cele ali vsaj deloma izločile, odpisale iz zaznamka prepovedi. Take komisije pa bi morale biti sestavljene iz gozdarjev in kmetovalcev ter občinskega predstojništva. Opustil jo bom, ker se je gosp. kmetijski minister pred kratkim izjavil na moje vprašanje, da priznava veliki pomen te cele akcije ter hoče deželnim zborom predložiti načrte gozdarskega zakona, priznavajoč, da sedaj za celo državo veljavni državni gozdarski zakon ne more ugajati vsem mnogim deželam širne države, ktera ima tako zelo različne gozdne razmere. Vse drugače je gozdno gospodarstvo v planinskih, vse drugače v severnih čeških deželah. Tako bo mogoče, da si vsaka dežela napravi tak gozdarski zakon, kakeršen je primeren njenim odnošajem, in prav mogoče je, spraviti v soglasje interese gozda s poljedelstvom. Ne bom dalje razpravljal tega prevažnega vprašanja, ktero se bo v drugi obliki dalo rešiti v prid kmetijstvu. Želim pa le še, da bi tinančno ministerstvo dalo deželnim komisijam dovolj časa za njih poslovanje, kajti le tako jim bo mogoče sestaviti pravične predloge, in če tuli sedanja uravnava vzlic temu, da bodo deželne komisije predložile povsem utemeljene razloge, ne bo poljedelstvu do-nesla v tej meri olajšav, vsaj dobila bo finančna upi-ava zvesto sliko razmer, v kterih se nahaja naše kmetijstvo, in morda bo prešinjena potrebe, da se za kmetijstvo mora kaj izdatnega storiti. Sklepam z iskreno prošnjo na g. fin. ministra, in svest sem si pritrjevanja svojih ožjih somišljenikov in rojakov, naj odneha od svoje namere, da bi le 1 ]/a milijona dovolil, in naj sprejme našo zahtevo poltretjega milijona. Mi nismo sledili zapeljivim predlogom, mi avstrijski agrarci smo glasovali pri davčni reformi za dogovorjene nastavke in nismo se pridružili predlogu, da bi cel višji prihodek iz osebnega davka pripadel deželam, kar je bilo za nas vabljivo, ker po tem bi bile za nas deželne naklade manjše. »Toda iz razloga, da ne bi propadla cela davčna reforma, ki bo gotovo v veliko razbremenjenje osobito malih kmetov, smo glasovali z večino, kakor smo tudi iz pravičnosti oddali svoj glas pri zakonu, ki zagotavlja ubogim vdovam in sirotam državnih služabnikov mirno pokojnino. Že je na dnevnem redu predlog za uravnavo uradniških plač, in vprašam gosp. fin. ministra: Ali je agrarnim zastopnikom kmetskih skupin mogoče glasovati za tako daleč segajoče predloge, ko se finančna uprava brani v vsestransko priznani bedi nahajajočemu se kmetijstvu v namen znižanja zemljiškega davka privoliti znatnejšo vsoto? Za ono predlogo, ki bo zahtevala mnogo milijonov, našli se bodo viri, iz kterih bo mogoče pokritje dobiti, le za kmetijstvo ni vira, ki bi se dal najti v pokritje? Nadejam se, da se gosp. finančni minister uda naši tirjatvi; naj nas ne sili v to, ko bo treba odločiti se za glasovanje o teh omenjenih izdatkih, da bi zastopniki kmetskih interesov morali reči: „Hoteli bi, pa ne moremo"! Vprašanja in odgovori. Vprašanje 132. Kako se hranijo odcvetele aoaleje in hijacinte, da ostanejo žive ter drugo pomlad zgodaj cveto ? (M. M. v S ) Odgovor: Od hijacint se hranijo samo čebule, in sicer najbolje v hladni kleti, v kteri pa po zimi ne zmrzuje. Eavno tam se tudi hranijo acaleje, kakor hitro jim listje odpade. Konci zime ali zgodaj spomladi se pa preneso v topel in svitel kraj, na pr. blizu okna v zakurjeni sobi, kjer kmalu prično poganjati. V zakurjenem cvetičnjaku morejo te rastline seveda tudi po zimi cveteti. Vprašanje 133. V vinogradu mi delajo trsni rilokarji Silno škodo, ker pa ne vem, kako jih zatirati, zato Vas prosim sveta? (V. L. v G.) Odgovor: Proti trsnemu rilčkarju ni drugega sredstva kakor pridno obiranje, in sicer je to delo najbolj uspešno zvečer. Vprašanje 134. Čita! sem, da se podgane najhitreje preženo s zeliščem „pasji jezik" (cynoglossum officinale). Ker ne vem kje se to zelišče posušeno kupi, oziroma kje raste, prosim Vas, da mi to naznanite. (J. K. v V.) Odgovor: Ni nam znano, kdo prodaja posušeno zelišče „pasjega jezika", a najhitreje pridete do njega, če ga sami poiščete, ker raste povsod, tudi pri nas. Obrnite se na koga v bližini, da Vam rastlino pokaže, potem pa poskusite nje porabo proti podganam. Vprašanje 135. Imam v hišnem hramu lesena tla, v ktera mi je prišel lesni volk, ki se dalje širi. Ali je kakšno sredstvo proti njemu? (J. D. v K.) Odgovor: Lesni volk ali drvojedka je plesen (gliva, goba), ki se zaplodi v mrtvem lesu na vlažnem kraju, ki je zaprt pred zrakom. Prva sredstva proti drvojedki so torej suša in prezračevanje. Imamo pa dandanes sredstva, kakor na pr antimerulin, s kterim se namaže ves les, zlasti spodaj, vsled česar se ga glive ne primejo. Taka sredstva dobite pri tvrdki M. Barthel & dr. na Dunaju, ki ima svoj inserat tudi v „Kmetovalcu". Ker je pa ta gliva zelo razširjena in imajo ljudje pri nas o njej zelo napačne pojme, zato tu objavimo, kaj o njej piše profesor Cilenšek v svoji knjigi „Naše škodljive rastline". Dotični odstavek slove: Večjo škodo, kakor vse druge po naših hišah in shrambah se nahajajoče glive, more nam povzročiti drvojedka, ker se vsled njenega zajeda-vanja zrušijo včasih vsi leseni deli. Ona prebiva v mrtvem lesu in je tu zele kvarljiva, ker postane tak les krhek in trhel ter začne gniti. Najbolj ji ugajajo takšni prostori, kjer je dovolj mokrote in kteri se ne morejo prevetrovati ali se sploh nikdar ne prevetrujejo. Tod je zrak zaprt in miren, ves prostor pa zaduhel in drugim bitjem nevaren. V take kraje navadno tudi solnce ne prisije, in to je seveda tem škodljiveje. Največkrat najdemo drvojedko pod lesenimi pragi, pod stopnicami, ki leže neposredno na vlažni zemlji in kterih ne loči zrak od nje, in v tramovih, na ktere pribijamo podnice. Tudi v kleteh in drugih enakih kotih se dostikrat naseli. V začetku opazimo na takem lesu majhne, bele pike, ki se polagoma zlijejo v slizave lise ali nežne dlakave oprhe, potem pa na-rejajo srebraste, pajčevini podobne tkanine. Pozneje postanejo-debelejše, sivkaste in se svetijo kakor svila. Gliva se razširja ob robu zmirom dalje, pošiljajoč nežne nitke na desno in levo. Včasih raste jako hitro in se splazi, hrane iskajoč, celo med špranjami v zidu do lesa na nasprotnem koncu hiše. Tako plazi od kraja do kraja, dokler je kaj hrane za njo. Kriva bi bilo, ako bi jo natolcevali, da pride vlaga še le z njo v les, temveč drvojedka se nastani ondi, kjer je vlaga že v lesu, kjer primanjkuje dobrega zraka in svetlobe Da se gliva preživi, ne sesa samo soka iz lesa, temveč uniči tudi trdne dele njegove. Ob enem razširja tudi neprijetni duh po plesni. Kjer je opravila svoje delo, t. j. izsesala les, pogine kvarljivka, les pa se nekako razkolje in razkrha, postane temnorjav, popolnoma suh in zdi se nam, kakor bi bil do polovice po~ ogljenel. Na starejšem lesu je spoznati drvojedko na zamolklem glasu, kterega ti da, ako biješ s prstom nanj. Kjer pa gliva že dolgo gospodari v lesu, upogne se ti, ako stopiš nanj ali drugače močno nanj pritisneš. Trosonosi se napravijo na pod-gobju le ondi, kjer je kaka luknja ali špranja, skoz ktera pridejo na zrak in svetlobo. Od njih kaplja neka vodena, čista, pozneje mleku podobna smrdljiva tekočina; odtod tudi ime „solzeča drvojedka". Zrelo trosje je rjavo. Kako nam je postopati, da se nam ne zavrže drvojedka v lesu, in ako se je to zgodilo, kako jo je odpraviti in ugonobiti? Prvo ti bodi, da skrbno pregledaš les, ki si ga namenil za spodnje prostore v poslopju. Drevja za stavbe sploh ne smemo sekati, dokler se pretaka še sok po njem in je še zeleno, ker drvojedka prav rada napada stavbe, za ktere se je porabil sočnat les. Ako imaš v gozdu sam lesa, sekaj ga meseca grudna, zakaj otovre posekani les je najboljši, najbolj trpežen in nima mnogo trpeti od raznih zajedalk. Tudi drvojedke se dobro brani. Lesa ne smeš prehitro porabiti za kako stavbo, ampak počakaj, da se je popolnoma osušil. Tudi takih stvarij se ogiblji, ki dajejo-drvojedki živeža. Pod podnice, v kleti itd. ne smeš spravljati rodovitne prsti, ne peska in raznih ostankov od poslopij, v kterih so imeli to glivo. Ne devaj pod podnice slabo sežganega lesnega oglja, ne žagovine in enakih rečij, ki bi utegnile služiti glivi v živež Ako se vsemu temu ne moreš popolnoma odreči, opaži les okoli in okoli s premogovim pepelom, z žlindro iz kovačnice in enakimi suhimi stvarmi. Kavno tako dobro je tudi, ako namažeš les na spodnji strani z oljnatimi barvami, pokostom (firnežem), z raztopino železne (zelene) galice (vitrijola). Kar je v zidu lesa, ne sme se predebelo ometati, in kjer je količkaj mogoče, ostane naj les na zraku. Priporoča se tudi, da se pusti novo zidovje tako dolgo neome-tano, dokler ni popolnoma suho. Zidaj torej, ako ni skrajne sile, proti jeseni in pusti zid do pomladi, da se osuši, potem ga še le omeči in začni napravljati, kar je od lesa. Opuščalo naj bi se tudi vzidavanje lesenih pragov in drugih za vrata potrebnih delov v debelo zidovje. Tu najbolj služi kamen, najbolje pa storiš, ako napraviš pod podnicami, v kleteh in sploh po vseh spodnjih delih in prostorih dolge rove (kanale), ki so odprti na prosto, ali pa vlečejo v dimnik. Vsega tega naj ne zamujamo, da se ubranimo škodljive zajedalke. Ako se je drvojedka v lesu že naselila, pa ga še ni preveč poškodovala, dobri so tudi imenovani pomočki, seveda v kolikor se dado še sploh porabiti. V novejšem času so začeli napadeni les mazati s petrolejem, kar se je dobro obneslo. Tiste dele pa, ki so po glivi že preveč trpeli, je treba odpraviti in z novimi nadomestiti. Pri tem popravljanju se je treba kolikor najbolj mogoče ozirati na vse to, kar smo zgoraj nasvetovali. Vprašanje 136. Večkrat sem slišal, da je dobro ob -času nevarnih prašičjih boleznij dajati prasičom med jed nekoliko žveplenega cveta ali pa nekaj kaplic žveplene kisline. Ali je res kaj na tem in po koliko je dajati teh zdravil? . OsKsrbevanje posameznih sKLjdnlh d.too Za sli-ojeue »saJvt orjli. J&CSr* «fTfmbergvt pri Dunnjii. ilpnen o Maj o (od Mih. Barthelna in drugov na Dunaji) najboljša primes k krmi za živino in kuretnino, dobi se pri Ivanu Pauserju, trgovcu v Ribnici. (39—10) fi^r* Domače kose! Da se nepotrebna ptuja konkurencija zavrne pričela je podpisana tvrdka izdelavati v dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko posebne kose is garbanega angleškega jekla, ki so boljši kakor koli druge. Blago teh kos je najboljši, ki se da dobiti, je jako trdo a zraven pa volno, da ne poka. Kose imajo vdarjene varstvene znamke in sicer: in \ V DGStGll Dolgost kos | v centimetrih Oeiio. kr.: cesarskega orla 5 5>/, 6 6 V oje ojj™ križ s krajci. 7 7V, 55 60 65 70 75 80 85 90 95 1 — 1-05 1-10. Iz ravno takega jekla: srpe po 50 kr.. nože za slamoreznike po 2 gld., kline za slamorezne stroje po 2 gld, kOSe za mah po 50 kr. Isto tako izdeluje vse drugo v njeno stroko spadajoče blago, kakor lopate, sekire, vile, krampe, nože, cepine, lemeže, črtala, vezi, šine, podvoze, pokrovke, coklje, kladva, klešče i. t. d., in sicer fino točno in po primerno nizki ceni K obilni naiočitvi se priporoča (59-6) Kajetana Ahačiča vdova v Tržiču na Gorenjskem. Puškarske izdelke, priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo. Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah. Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane. (34-12) Za vsako delo sem vestni porok sam. I^R Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto. ANTON SODIA, puškar v Borovljah (Ferlach) Koroško. Stroji, Stroji za košnjo trave, detelje in žita; Stroji za košnjo ki sami odkladajo in snopje vežejo; vprežni, za obračanje in grabljenje - sena; — omogočijo, da se prihranijo delavne moči ter da se ne trati časa in denarja. PCgr* liočiie stiskalnice (preše) za seno in slamo,stroje za rušenje turščiee, mlatilnice, gepelne, čistilnice, trijerje, orala, valerje, brane in stroje za setev izdeluje in razpošilja pod jamstvom, najnovejših, najboljših in najpriznanejih izdelkov (52—2) PH. MAYFARTH & drug. c. kr. izklj. priv. tovarna za izdelovanje poljedelskih strojev. DUNAJ, IL Taborstrasse št. 76. Odlikovan z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolanjami. Natančne cenike in priznanska pisma se razpošiljajo zastonj. — Zastopniki in prodajalci se iščejo. Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju tukajšnemu lekarnarju Piccoliju najsrčnejšo zahvalo za Njih Svetosti vposlano Ks" tinkturo za želodec, "te^i Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medecine so Piccolijevo tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, pomnožuje tek, ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjam I gld. 36 kr.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 kr. Najvišje priznanje lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za zobe, ktere je z zadovoljilnim uspehom Nj. c. in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica - vdova nadvojvodinja Štefanija izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr. Za slabotne osebe, trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih, za blede in medlujoče otroke uporablja se železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani s prav povoljnim vspehom. 1 steklenica velja I gld., 4 steklenice 3 gld. 60 kr., franco-vožnine in zavoj pa 4 gld. — Vnanja naročila se z obratno pošto odpošiljajo. (67—1) Lekarna Piccoli „pri angelju" v Ljubljani Dunajska cesta. Mihael Barthel in drug. Dunaj X., Keplergasse 20. Vir kjer se dobi najboljši in najcenejši orig. karbolinej, nepresegljive kakovosti, uspeh zagotovljen. Razpošilja 5 kg po pošti 1 gld. 20 kr. 100 kg 14 gld. Karbolinej v 12 barvah, moder, rujav, siv, rumen, želen, rudeč itd Vzorčni listi in ceniki zastonj. Apnena klaja za mlado , molžao- in pitano živino neobhodno potrebna. Poraba majhna, učinek velikansk. o kg po pošti 1 gld., 100 kg 16 gld. Hranilna maža za vozove, 50 °/o materijalnega prihranka. 100kg 12 gld Maža za vozove, rumena la 9 gld. 50 kr., modra 1» 9 gld. rumena IIa 8 gld. 50 kr., modra 11» 8 gld., črnomodra 7 gld. Maža za usnje, 1 kg 60 kr., bkg 2 gld. 50 kr., 100 kg 25 gld. Ruska patentovana maža za usnje 1 kg 1 gld 5 kg 4 gld Strešna lepnica v zavojih po 10 m dolga 1 m široka, I a 2 gld. 70 kr., IIa 2 gld. 40 kr., IIIa 2 gld. 10 kr. (58-5) Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se vvsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27—10) Pismena vprašanja pod „9.132 ' Gradec, poste restante. Na prodaj je lepo posestvo v pohorskem, s hojo in smreko itd zaraščenem najbolj zdravem in lepem kraju, v nekem trgu na Spodnjem Štajerskem, z jedno-nadstropno hišo s 7 lepimi zdravimi sobami, 2 kubnjami, 4 kletmi in hramom; poleg je tudi lep prostoren sadni vrt. — Vse je zidano in v najboljšem stanu. Poleg tega posestva proda na zahtevanje tudi polja itd. Posebno se priporoča penzijonistom, trgovcem itd. Več se poizve pri lastniku kojega naslov pove uredništvo tega lista. (68—2) C. in kr. privilegovani aparati v ©hranjenje piva. Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja ogljikove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali, da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca -enako dobro, peneče in čisto ohrani. (22—10) Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj: Albin C. Achtschin star. v Ljubljani Gledališke ulice št. 8. - 3 Priznalno pismo: Poslani mi aparat za ohranjenje piva sem poskusil in moram priznati, kot izvrstno in potrebno za vsakega kdor ima pivotoč, kjer je v resnici čez 8 dni piva lepša in boljša kot prvi dan, ko se jo hrani v aparat in moram takega le pridoročati. Postojna, 6. aprila 1896. Z velespoštovanjem G. Pikel. mMm Mg ^lU »H ^Mf ^kf ttH Mu Mu «hfttf ^^ ^^ TilSjf aflU »Aa »Af tttf %K# ^J Vnovič znižane cene! VSe StPOjG ZSL pOljedelstVO. Vnovič znižane cene! Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (17—8) IG. HELLER na Dunaju II/a Praterstrasse 49. MW Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! IKEala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in iieer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to 3tevilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Lep lisasti bik, eno leto star, nelicenoovan, zelo krotak, je naprodaj. Več se poizve pri J. Straha, posestnika v Vodmatu hiš. št. 12 pod Ljubljano. (106) 1600 litrov izvrstnega vina, pošteno blago, ima naprodaj liter po 24 kr, postavljen na postajo Zidan laost, Ignacij Kovač, posestnik in ftrni cerkovnik v Št. Janžu pri Radečah. Najbolje je, da ga pride kupec sam pokusit k sodu. (107) Šestera vrata z oboji, še prav dobro ohranjena, ktera se na eno stran odpirajo, so naprodaj v župnišču v Želimljah pri Igu. (108) Posestvo, ki obstoji iz 50 mernikov posejanja; sena se pridela najmanj 300 centov, je naprodaj. Posestvo oddaljeno je en četrt ure od pvstaje Lesce na Gorenjskem. Natančneja pojasnila daje Franc Baucej v Novi Vasi pri Lescah. (109) Lep bik, muricoaolske pasme, 2 in pol leti star, je naprodaj za pleme ali pa za mesarja pri Ivanu Kerinu, posestniku v sv. Križu pri Kostanjevici. (110) Več tisoč kilogramov krede (Grundkreide) ima naprodaj Ivan Ka valar, posestnik v Radečah na Gorenjskem. (111) Pramasta kobila, 6 let stara, breja, visoka 158 cm, je naprodaj pri Matiju Završniku, posestniku v Cerknici, Notranjsko. (112) Dva kotla ža žganje kuhati, še prav malo rabljena, eden drži 35, drugi 50 litrov, sta naproduj pri Janezu Slivniku v Podhomu, pošta Gorje pri Bledu. (113) 100 hektolitrov najboljšega vipavca in čez 2 hektolitra tropinovca — 1 hektoliter 12 let starega — ima naprodaj Ivan Semenič, posestnik v Poddragi, pošta Št, Vid nad Vipavo. (114) Kmetijske stroje: sadne in grozdne mline, stiskalnice s trajno delujočim dvojnim in pritisek vravnajočim tlačilom. slamoreznice, ročne mline za žito s kameni, geple, travniške brane itd. popravlja, izdeluje ter po najnižjih cenah iz zaloge prodaja domača tvrdka Pehani, Lorber & dr. tovarna strojev in livarna v Žalcu pri Celju. Dalje prevzemlje v izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, posebno za žage in mline, kakor: zobna kolesa, kolobarje za jermena, zamašnjake, logarje, železna vretena (obdelana) itd., proizvaja in prodaja: vlite kotle (marijaceljske), stop-njičaste rošte in navadne, razne plošče, možnarje, železne ograje, polževe stopnice, trdo vlita železna kolesa itd. Vsi izdelki so iz zajamčeno najboljšega železa, njih izvršba najskrbnejša, postrežba točna in najprijaznejša, a cene kolikor mogoče nizke. (12-11) Za vsak stroj in vsako delo se jamči. Lihrdmt^ je kot O) primes k bobovi kavi edino zdrava ka vina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: Kathreiner Hiša št. 30 v Zgornji Šiški nad Ljubljano s 3 sobami, hlevom in kletom ter lepim sadnim vrtoroT se proda iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji. — Hiša stoji na prav lepem kraju poleg ceste ktera vodi v Dravlje. (69—i) Neoženjenega sadjarja išče podpisano vodstvo. Plača znaša 30 gld. na mesec. Prosto je opravljeno stanovanje, s potrebno kurjavo ter svečavo. Sadjarju skoraj izključljiva dolžnost je, učence pri praktičnih delih v sadjarstvu sploh, v ameriških matičnjakih, ter v trtnici kakor pred-delovec navajati. Kdor ni v stanu s šolskim spričalom dokazati, da je v sadjarstvu ter novodobnem trtarstvu teoretično in praktično izobražen, naj nikar ne prosi za službo. Prednost imajo nek-dajni učenci tukajšnje šole, osobito vojaščine prosti. Prošnje sprejema podpisano vodstvo do 15. avgusta. Službo je nastopiti 1. septembra t. 1. (66- 1) Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu na Dolenjskem, dne 8. julija 1896. Izvrstne, c. kr. jedino priv. škropilnice proti peronospori inženirja Živica, katere so se splošno razširile zaradi svoje jednostavnosti, trajnosti, lahke po-rabnosti pri vsakem obdelovanju trtja itd. prodajamo z garancijo po dosedanjih, nizkih cenah. Živic in drugI v Trstu. Razpošiljamo škropilnice tudi s posodami _ nove vrste. Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naše monarhije franco: z leseno posodo po........gld. 10.—, z elegantno in trdno posodo iz kartona po . > 11.-. Obrazce s cenikom pošiljamo radovoljno in poštnine prosto. izdelujemo tudi razprašilnike za žveplo in neprenehljive vinske stiskalnice. (47—8) „Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem!" To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist. Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane. (41—4) B Blago za obleke. S Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke z a vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd. Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča JAN. STIKAROFSKT v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti '/s milijona goldinarjev. -♦♦ Pošilja se le po povzetji. ♦♦- Svarilo! Agcntje in krošnarii radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom „bla?o Stlkarofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, aa tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam.