46. številka.
V Trstu, v soboto 8. junija 1889.
Tečaj XIV.
„EDINOST"
iahaja dvakrat na teden, vsako iredo in
»oTjoto oh 1. uri popolddne.
- f*
„Edinost" stane:
za vse leto gl.	izven A vat. 9.— ffl.
za polu leta „ 8.—; „ „ 4.50 „ sa fetrt leta , 1.50; „ , 2 25 , Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritu po S nov.,
t Gorici in v Ajdovioini po « nov. Na naročile brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
EDINOST
vy dopisi po pošiljajo uredniitvu v ulici (Jnriutia št. Vsako pismo mora biti Iraukotano, ker nef rankovana su ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. vrstica v petitu ; 7,a naslove r. debelimi črkami se plačuje prostor, kolilmr bi ga obsedlo navadnih vrstic.
Poelana, javne zahvale, osmrtnice itd
«c račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte leklamacije so proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
tV *!inoi( J« i-iop«.
Volitev.
Mnogo smo uže govorili o važnosti volitev za naš narod ter spodbujali soro-jako, naj bi se to pot odločno potegnoli za slovenske kandidate.
Koncem tega meseca in začetkom prihodnjega se bodo vršile volitve v deželni zbor isterski in goriški. Rodoljubi se ▼ istini za nje pridno pripravljajo ter budijo priprosto ljudstvo, naj bi se enkrat zavedalo svojega rodu ter volilo brez izjeme narodne kandidate. Dolgotrajna skušnja nas je pač spametila ter nam odprla oči; spoznati mora vsakdo, da ni vse jedno, ako zasedajo sedeže v deželnem zboru Italijani ali Slovani.
Mi moramo gledati, da spravimo čim ▼eč zastopnikov v deželni in državni zbor, kajti uprav od števila naših poslancev v zboru smemo se edino nadejati ravnopravnosti in izpolnitve naših pravičnih teženj, V Istri in na Primorskem sploh se opazuje uprav radi tega živahno gibanje mej slovanskim prebivalstvom. Osobito v Istri je agitacija zelo živa in upati je, da ne bode brezvspešna, kajti mnoge so krivice, ki so se nam dosedaj delale od sovražne strani. Istra je od nekdaj sem bila slovanska zemlja, v njem nahajamo še vedno najpristnejši slovanske običaje in navade. Med vseuii slovanskimi narodi obdržal je Istran najbolj svojo narodno svojstvenost, noše in navade. Tudi pisani spomeniki pričajo na Slovanstvo te dežele.
Žalibog pa, da je ta dežela od prastarih časov sem vedno čmela pod latinsko oblastjo, ki je tlačila njen živelj ter ovirala naraven njegov razvoj. Še v Bedanjej dobi vpljiva latinski (lahonski) element nad slovanskim, ki pri vsem tem zavzema v deželi večino prebivalstva. So vedno isti zagrizeni Lahoni poudarjajo italijanstvo starodavne Istre ter neusmiljeno, gmotno in duševno odirajo ubogo istrsko rajo. Čeprav zavzemajo še-le majhno tretjino vsega prebivalstva, vendar razprostirajo svojo oblast v vsej deželni up-avi, kraljuje v šolah in učilnicah ter uradujejo izključ-Jjlvo v svojej govorici. Vse to navzlic slo-vanskej večini.
A temu ne sme in ne more dlje časa tako ostati. Narodnostna ideja se je lepo razširila mej slovanskimi narodi in tudi v Istri se je zadnji čas narodna zavest lepo razvila. Celo mej priprostim ljudstvom opazujemo veliko navdušenost do narodnih svetinj.
Res je sicer, da je isterski kmet še vedno odvisen od lahonskih gospodarjev. Zadnji bo si osvojili njegova zemljišča in marsikje prisiljen je prastanovnik Istre alužiti naseljencu Italijanu za slabo ceno.
Jeli pa treba, da prodamo sovražniku tudi svojo krv, svojo zavest, svoj jezik, običaje in narodne pravice ? Zadosti je pač, da so nam sovražni Lahoni ukazovali dolga stoletja ter izključljivo sebi zavarovali vse pravico v mestnih in deželnih upravah. Službe, ki bi jih morali vpravljati slovanski sinovi, opravljali so jih tuji vsiljenci ter za nje dobivali mastne plače.
Izpolnitev narodno ravnopravnosti ni opravičljiva samo iz duševnega pogleda, kajti potom bi izvostno se tudi naš narod vspel do višjo stopinje oi^iko; temveč tudi iz gmotnega, materijalnoga obzira
sčasoma bi se večina mest v deželni in državni upravi popolnila z^olj z uradniki našega rodu, koji edini umejo naš jezik in naše težnje ter so edino zmožni nam popolnoma zadovoljiti. Tudi razna podjetja vsake baže bi se potem kmalu razvila, mereča v korist narodovo in prospeh njegovega blagostanja.
In uprav v tem obziru smo v Istri zelo na slabem. Lahonska gospoda dobiva od nas brezštevilne koristi, a ne da bi bi narodu pomagala, tlači ga in rubi ter spravlja v največjo revščino. Narod bode pač moral prej ali slej spoznati žalostno stanje in skušal bode otresti iz sebe žuleč lahonski jarem.
Morda je uprav sedaj najbolj primeren čas. Povsod se giblje ter ljudstvo tirja svojih pravic. Ono noče kratiti drugim, kar jim pripada, ampak zahteva samo za-se, kar mu državni zakoni dovoljujejo. Pri tem pa natezajo vse svoje moči strastni sovražniki Lahoni; z visocimi obljubami in priliznjenimi besedami hočejo se vseliti v srca mirnih isterskih prebivalcev ter jim vsiliti svoje može za zastopnike. Njim gre za kruh in obstoj. Ncmožno se jim zdi, da mogli kedaj Slovani posediti one sedeže, koje toliko stoletij zavzemajo Lahoni. Zib-ljojo se v sladkih sanjah in napačnej misli, da je Istra italijanska zemlja; kakor zdivjani se zaganjajo v vrlo slovansko duhovščino, koja si prizadeva slovanski živelj v Istri pridobiti slovanskcj narodnosti in s tem katoličkej veri. Saj je pač vidno brezverje Lahonov, ki z svojo „omiko" širijo v deželi tudi pohujšanje in demoralizacijo.
Slovanska duhovščina, boreča se za slovansko idejo, potrjuje priprosti narod v starodavnoj njegovoj veri ter skrbi zajedno za njegov duševni in telesni blagor.
Najjasnejši dokaz, da se duhovščina v Istri bori za pravično delo ter se sploh vede v smislu cerkvenih in božjih zakonov ta je pač, da se slovanski dušmanini naj-rajše in najstrastnejše vanjo zaganjajo ter hočejo vplašiti. Saj so so vedno ustavljali dobrej stvari ter se kolikor možno ustavljali izpolnenju pravice in ravnopravnosti.
Jeza in gnej, ki jo izliva na njo lahonski element, naj slovensko duhovščino v Istri nikar ne plaši, čeprav jo sumničijo celo na višjem mestu ter hujakajo proti njej celo višje pastirje. Sv. brata Ciril in Metod sta tudi delala in trpela za vero in zajedno za narod. Razmere so se za Slovence od tedaj malo spremenole — posnemajte tedaj vrli slovenski duhovniki v svojem delu bv. brata apostola Slovanov ter neutrudno budite narod v pravednomu in narodnemu živenju!
(Konec prih.)
Nekaj o volitvah
nn Notranjskem.
Od NanoBa in Gaborka, 5. junija 188».
Ker cenjena „Edinost« zaHtopa kolikor toliko tudi notranjsko interese in je po nekojih krajih mnogo bolj poznata kot drugo novine slovenske, umestno je, da notranjski čitatelji zvedo, kako ao jim jo vesti pri bližajočih se volitvah, in da tudi
ostali svet spozna, kakšne so razmere naše.
Lepa naša domovina notranjska, kraj pozemeljske raznovrstnosti in podzemeljskih čudes, slikoviti holmci in pisane livade, kršni hribi in zelene planine, vse to je naša last, last naroda našega, last majko Slave. Od pravekov biva tukaj naš rod, od pravekov glasi se tod naša mila slovenska govorica. Ni nas mogla pogubiti sovražna sila. Krvavo tod se drveče vojsko prejšnih časov, nemški in nemškutarski pritisek niso mogli poteptati hrabrega Slovenca, stal je kakor skala sredi morja klubovaje vsakomu, stal je, pravim, stoji in slal bode kakor stena skalna. Zvesto hoče braniti svoje narodne pravice, braniti makar do zadnje kaplje krvi. Narod naš na starodavni Pivki je pa tudi nadarjen narod — smelo trdim, da redko koji kraj je na Kranjskem -- v Avstriji, kjer bi, kakor tukaj v nas skoraj slednji Človek razumeval trojo jezikov: slovenski, laški, nemški, ali če zadnjih koji ni, pa hrvatski, kar pa smatramo le narečje. Vrhu vsega naše ljudstvo primeroma mnogo čita in dokaj rado posluša vsakdanje in politične dogodke. Torej tudi ve ceniti svoje prijatelje in svoje protivnike. Zato menda so nam nadeli naslov „zavedna Notranjska". Lepo ime to, samo, da je ta zavednost, kakor — žalibože — pri Slovanih sploh, še vedno preveč nejedina. Da, uprav sloge, sloge nam treba. Naobraženost se lahko obrača v dobro ali zlo, tega mi menda ni treba dokazivati. V nas velja tudi ta izrek. Narodni smo večinoma, peščice nemšku-tarjev in „pravijo da", Slovencev 8a ne štejem, ker ti so taki, in kar jo tako ni tak o. Kar jo narodno in nemško in obratno. Kar je želod ni lipa. Torej narodni smo.
Dakako, če bi ljubezen do naroda slovenskega merili in primerjali po različnih zonah na zemlji, bil bi tropični pas zelo ozek, ker bi se marsikak ornahljivec umaknil žgočemu solncu na ravniku ter stopil v takozvani „zmerni" pas. Saj je vsakdo tako iad „Komod". Torej vroči pas bi bil ozek; nekoliko bi bil zmerni pas širji, ker bi tu sem „udeli" tudi — Rogu hvalo — nekaj uradnikov. Zmeren narodnjak pač sine biti vsakdo, ker baš a tem, da je zmeren, kaže, da je tudi in i r e n narodnjak, in s tem je ugodil vladi, narodu pa ni — škodil. Več kot toliko ni treba, manj ne smem, torej : naprej ne vem, nazaj ne smem. Tudi razni „po sili" Slovenci urili bi so radi od severnega in južnega pola v zmerni pas. Ker pa človek najraje živi tam, kjer je navajen, za to bi bilo tudi tem usiljoncem pri najmanjšem pojavu vročine — prevroče. Pobrali bi svojo čepinje (iz gline), cikorijo, ščetino, čepico, „maroni" ter jo popihali v svoje rojstne kraje, morda v Laponijo in Tazmanijo.
Mrzli pas moramo promatrati z dveh strani: navadno mrzli in premrzli. Pre- je že ekstrom in ekstrem je nemškutar, navadno mrzli so pa le nekoji opononti in pesimisti, koji zbog nevednosti no morejo druzega počenjati. Vsa ta šara ledenih pasov je narodu našemu kolikor toliko nasprotna.
Torej ta razmera glede narodnostnega j ognja. Ozreti bi se bilo zdaj še nr. vero. ' No, kristijani smo vsi, razlika jo le v tem, ' koliko da vsak svoje vero kaže v dejanji. : Nekoji so samo v krstnih bukvah napisani, drugi znado nekaj verskih resnic, a jih ne ' spolnujejo, nekaj mlačnežev jo tudi, ter-; cijalcev malo, a tercijalk precej. Sploh pa je večina vernih kristijanov. Ta rezultat dobimo tudi če z električno lučjo in najfinejšim mikroskopom preiskujemo maso narodno.
Pri teh razmerah bližamo se volitvam za deželni zbor. Ni čuda tore j, in pameten človek se ne more Čuditi, če bode slišal, ! da so v nekojih volilnih okrajih na No-| tranjskem po trije, štirje, pet, da celo šest kandidatov. To je rana v našem politič-! nem življenji, rana, ki je čedal je večja. Kjo so časi, ko smo so potezali za Raz-1 laga, imeli smo tedaj le dve stranki, a zdaj je toliko frakcij kot kapitalistov, | večjih podjetnikov ali inih kapacitet. Vsakdo bi bil rad poslanec. Za Doga ! potem pa napravimo parlament v Postojni in videli bodote, da 36 sedežev no bo zadoščevalo, še bo več kandidatov. Narod pač ni za-1 stran poslancev (samo „štimfih"), marveč poslanci so zastran naroda. S tem pa, da 1 splošno govorim o kandidatih, nikakor ni možno misliti, da bi bili vsi ti gospodje j zmožni prevzeti in nositi tožavno in | odgovorno nalogo deželnozborskega mandata. S tem se le ruši disciplina. Gotovo o sebi nikdo ne misli slabega, vsakdo ima prijatelje ali če teh no, vsaj ljudi, koji se mu dobrikajo. Ima pa vsakdo tudi sovražnike ali Če teh ne, vsaj ljudi, kojim jo njegova sicer cenjena osobnost toliko znana, kot tisti sneg vrh Nanosa, koji je že predlanjskim skopnel. Ako pa par pri-I jateljev laskavo trdi: prijatelj, kandiduj, | voljen bodeš gotovo, tedaj je to še le | „carta bianca". Voljen in izvoljen je taka • razlika, kot osmoljen in neosmoljen, če ne še večja.
A da bi bilo s to ogromno kandidatsko | maso samo toliko napak, mogli bi jo že I tako ali tako odstraniti, ali stvar se v časih kar čez noč zasučo v drugo mer. Par kandidatov odstopi od kandidature v j predvečer volitvi, drugo jutro oglasi se par novih in „messiance" je tu v najvišji i potenci. Volilci so zbegani. Kandidat jo pa tudi. Posledica vsemu je, da prodere včasih I tak kandidat, ki ne ugaja niti polovioi i volilcev. V zadregi je sam, ker se ni na-j dejal biti voljen, razne stranke pa nimajo j od tega druzega dobička kot — praskanje za ušesi.
Torej sloge, sloge in zopet sloge treba. Separatizem ni nikjer kaj prida, tukaj pa jo do cela škodljiv in poguben.
Odločno narodna stranka ima vsekako i večino; če je pa složna o kandidatih, o tem pa več kot dvomim : vem, da ni. Se le v drugi vrsti jo „zmerna" stranka. Ker so volitve po leti sigurni smo, da gospoda iz polarnih krogov ne bode preveč nagajala. Tim ljudem vročina ne prija, tudi politična ne.
V volilnem okraji Vipava-Idrija nimajo še stalno odločenega kandidata, kmetske občine pivške in logaške so pa o tem že edino : ostati mislijo pri starem, premda kaže igra sploh neprijazno lice.
Pomisliti pa moramo, da jo v novejšem Časi vsaka prošnja iz našega okraja dobila blagovoljen odmev v deželni zbornici. Tudi smo dobili rekaj podpor na Notranjsko, kar se prej ni dogajalo, da so imeli naš kos dežele kot podpore nepotreben. V tem, ko so se iz drugih delov dežele kupičile prošnje in peticije na zbornico, molčali smo pri nas, kakor je že navada „modro" in tožili o nezgodah in visokih davkih. V novejšem času se to obrača na bolje.
Vkljub vsemu imamo tudi na Pivki nekaj kandidatov. Seveda, to so le javne tajnosti, in će bi bilo treba dokazovati, umaknem trditev, ker sam o sebi sedaj se pač ne moro nikdo reči: Jaz sem kandidat! Baterije rabijo pri agito-vanji še le zadnje trenotke. S početka treba stvar le na tihem tipati in spoznati, kako so „Šance". Sploh pa pojde drugo vse tako, kakor bodo drugi hoteli, Razmere so sedaj take, da bo treba trditi o belem, da je črno, in črno, da je belo. Sicer pa ni bil namen tem vrsticam drugo, kot priporočiti volilcem Blogo in zopet slogo pri volitvah.
Doma smo tukaj, gospodarji v svoji hiši, naša je ta zemlja, naše so zelene loke, bistri studenci, sončnati gozdi, tudi kršno brdo naša je last, pokažimo torej, da tudi znamo gospodariti so svojino, da nam ni lastna korist več, nego sreča in ugled miloga nam roda slovenskega. Po-mozi Bog, da tujec in „mrzli" narodnjak uvidi, kako mu gine postojanka za postojanko, da želodom ni več mesta med nami in tudi ne trdi zobolomni nemščini, a tudi Lah, bodi že rojenjak ali tujec ni tukaj več kot gost, ne pa gospodar ali celo paša.
Torej bratje Slovenci notranjski, naše gaslo bodi: Bog in narod! S tem gasloni složno k volitvi!
Rodoljuben Pivčan.
dež. odbornika. Da ne omenim v prvi vrsti tukaj nerednosti, ki so se godile na slov. oddelku dež. kmet. šole, katere je sicer zakrivil celi deželni odbor, pa le nam Slovencem v škodo; da ne omenim dalje predlog dež. odbornika Gasser-ja v dež. šol. svetu, koje sejo se je pa naš alov. odbornik po naključbi(?) za same pol ure in po nesreči ravno takrat zakasnil, ko je vitez Gaaaer stavil dotični predlog. Čudno, jako čudno naključje! Nu, pa pri vsem tem moral bi slov. odbornik nasprotovati predlogu. Nasledke tega sicer še ne poznamo, samo vemo, da ga via. vlada ni preklicala, ukljub protestu celega de-
torej gospoda poslanca S p i n č i ć in' F 1 e g o.
V Gorici, 5. junija 1880. (Volitve). — Gospod urednik! „Sosedov sin* je zmešal s6 svojim zadnjim dopiaom marsikomu glavo ; a odbor goriške „Sloge" je uvidel potrebo pretresavati ga v zadnji svoji seji. in kaj bi ne, saj vsebina dotičnoga dopisa je bila jako interesantna. Le-to ne vedo, kedo da je pod krinko „Sosedov sin" skrit. Mene to ne briga, meni ni za oaebo prav nič mar; a pač mar mi jo za to, kar je pisal. —
Nu, ker se tudi jaz popolnoma ujemam z mislimi gos. „Sosedovega sina", I želnega zbora. —
in ker so volitve uže pred durmi, dovolite j Poročila deželnega odbora dežel, mi, da Vam tudi jaz svoje menenje povem. 7<boru pošiljajo ae pa eden iztis — v ta „Soča* nam priporoča „stari kvaa;"jnamon iižno in dostojno vezana — v bito je sicer lepo in vse hvale vredno, toda | blijoteko našega presvitl. vladarja. Ker je premisliti nam je dobro treba, če je res ta |nasa dežela slovenska in laška je logično, „kvas" priporočila vreden, čo je sedanjim da se tudi odpošljeta vsako leto slov. in razmeram primeren in če ni v dotičnem ]asj{j jztj8. A temu ni tako, kajti de-„Sočinem" članku osobito pri opisovanju ž0|nj Ol]bor pošilja vsako loto le laški delovanja posameznih poslancev marsikaj \ztU in hoče utianiti na tak način naši preveč „pohvaljenega" in morda zopet pri deželi ]a§ki 7,načaj. Ne le ker jo to za drugih premalo povedanega. — ! nftfl Slovence poniževalno, temuč, ker je Ravno to naui je dalo povod, da tudi to proti naši časti, proti nagemu narod-mi, čo tudi nekoliko bolj na splošno, „emu ponosu, moramo proti takšnemu po-svojo mi spi povemo. {stopanju naših zastopnikov Blovesno ugo-Neovrgljiva resnica je, da prebivati varjati! _
v emo sicer, da je Slovrnec potrpe žljiv ; a ta potrpežljivost naj se ne zlo-" rabi, ker vso ima svoje meje.
Za to pa čast. volilci volimo tako, kakor nam nase srce. nase prepričanje veleva, ne pa kakor „seja složnega postopanja" hoče.	x.
na Goriškem dve narodnosti, Slovenci in
V drugi vrsti moramo delovanje naših
DOPISI.
Iz Koperskega okraja, 6. junija. Naš okrajni glavar, goap. vitez JJ o s i z i o, je j imenovan savetnikom in upraviteljem okr.' glavarstva goriškega. Se svojo pravičnostjo j nasproti nam Slovanom in objektiviteto v, uradovanji pridobil si je zaupanje pri nas. j Njegova nepristranost je olajšala ob- ^ čevanje med obema narodnostima, kajti ^ on ni bil nem za naše pritožbe in tudi ne sovražnik naše narodnosti. On je bil uradnik, kakoršnih imamo v Istri jako malo, seštejemo je lehko na prBte ene roke. Mi g. vitezu iz celega srca čestitamo na povišanje in si ne želimo dru-zega, kakor da bi bil njegov naslednik njemu vBaj podoben, ako ne enak. Čujemo, da pride na njegovo mesto glavar tolminskega okraja, g. Schaffenhauer-N e y s, kojega natančneje ne poznamo ali nado gojimo, da nam bode pravičen ; kajti znano nam je, da se županstvi tolminskega glavarstva edino le slovensko dopisuje; nadejati se je torej, da pri nas delovanje ne bo spremenil.
Volitve v deželni zbor so pred durmi, voljeni so tudi uže volilni možje, koji bodo za naše dosedanje zastopnike, gg. Vjekoslava Spinčića in Fran Flega, glasovali. Čudno in nerazumljivo se nam zdi, kako je zadnja „Edinost« nam druzega kandidata ponujati mogla, ko je vendar obče znano, da mi bodemo vsi složno in enoglasno le za dosedanja zaslužena poslanca glasovali.* Zmaga bo naša, tega smo gotovi, kajti pri volitvah volilnih mož smo zmagali v vseh občinah, razun Kopra in Pirana. Živila
* Kakor kukavi a, tako nam občinski tajnik v Dekanih podložil ovo pižkavo jaji-e, koj« smo po nesreči šn le zapa7ili, ko Rh je bilo ir izleglo. Sicer pa nuj ta neljubi pngru-Š»*k nikakor ne moti vrlih volilcev kopenskega okraja, temveč jim bodi vzgUd, kuko oprezni moramo biti nasproti našim nazovipristašem. Živila kandidata trg. Spinčić in Flego! Opom. uredništva.
Furlani. Logično tedaj in v tem zmislu bip08,ftncev tuđi ge j, raaterjftlnega moral biti tudi deželni urad preskrbljen >taliMa prerešetati. -s potrebnim uradniškim osobjem. A to pa,
ni tako: nastavili so nam 4 deželne urad-j K teJ to*ki BPftda in zdi 90 nam in~ nike, ki bi morali biti sposobni v obeh terpelacija, katero je stav.l dr. Rojic v jezikih, med tem, ko je le eden tudi Slo-1 zadnjem zborovanji največjega in najvaž-venščini zmožen. Mimogrede naj bode ome- neišeSa PomPna- Odkritosrčno rečemo ne
njeno in resnici na čast povedano, da se le kedor žita» temuž tudi V8aki davko' opravilni zapisnik - protocollo degli! Plačevalec naše goriške dežele mora biti esibiti - tudi za slovenske uloge le v j K08- interpelantu za ta izkaz njegove ne-laškem jeziku vodi. Slovenskega steno- flebične Požrtvovalnosti hvaležen, m po-grafa nimamo ; da o deželnem tajniku niti n09ni moramo biti Slovenci, da je poslane govorim in ravno tako je na dežel. nec> mož naše krvi' to Jako težko> v,harno kmet šoli	z neprijetnostmi spojeno stvar v roke uzel,
Nezaslišano in sramotljivo za nas Sto-'ki bode v korist celi deželL PoleS tolikih vence pa je, da deželni odbor, ki obstoji naSih družtev He odino »Slov' Jez" lotil iz 2. slov. in 2. laških odbornikov, občuje dela' Uiema™> se tudi mi 9tt,m Jako de" sd slovenskim oddelkom deželne kmet. šole ,avnim in neutrudljivim družtvom ter vpra-v blaženem laškem jeziku. Neverjetno. | šamo naše bivše dežel, poslance, iz kojega
pa žalibog vendar resnično ! Kaj bi pa uzroka niso hoteli dr' Rojićevo interPe,a'
zacel vodja laškega oddelka kmet. šole, ciJ0 PodPirati> oziroroa podpisati ? Gg. po-
Neapolitanec vitez Giordano, ako bi mu s,anci Pove->te nara uxrok ! bojite morda
od dežel, odbora došel slovenski dopis vIade ? mari Vam ni znano ^ uživate po-
mesto laškega? Dokazano je, da se slov. >lno imuniteto ? .H1 ak,eP' da 9e dclaj°
oddelkom dopisuje laško, logično bi moral PriPrave za zidan-»e nove bolniSn'c« ,td- v
z laškim oddelkom pa slovensko.	I Gorici za okro&H znesek 800-000 ^ °d"
Ni čuda, če tudi kakšenkrat na ob- &ovor na	interpelacijo ? - Smo
čine doido od si. dež. odbora kakšen dopis uže z da*ki In dok,adami tako ogromno
v blaženem jeziku „della dolce lingua na,oženi> da nam Je ta Ja™ 8k"rej nezno* aja	(sljiv ; a da se le dr. Rojicu ukljubuje,
Poročila deželnega odbora na deželni nftJ 86 de,aj° do,8ovi in tako t,ači uho& zbor so bila brez izjeme vsa laška. Pov- davkoplačevalec in posestnik. Uboga naša
dar jamo vaa laška, če tudi je na primer. de*e''ca •
slovenski poslanec poročal in je To Je ted«j tisti toliko priporočeni stvar eminentno le slovensko občino »^ari kvas". --
zadevala. Dosledno tedaj pri načrtih po- Ker nimamo ravno toliko moči na stav, katere jo deželni odbor zboru pre- razpolaganje, da bi se lahko prebirali, čo dlagal, in kateri morajo imeti tudi sloven- tudi bi se dal marsikdo z boljšim nado-ski tekst, napravi referent deželnega od- mestiti, in bodemo morali skoraj gotovo bora, po rodu Slovenec, sestavo in poročila do starega kvasu — nolens volens — naj laško. Postava pa, ki zadeva izključljivo „Soča" vč, da smo prepričanja, da eden slovensko občino — je tako-le uredjena: ne moro dvema gospodoma (tim manj glava laška — rep slovenski.	'mnogim) služiti, tedaj da nobeden deželni
„Kdor ponižuje se sam Podlaga je tujčevi poti".
odbornik (vsaj slovenski ne) ne more biti ob enem tudi državni poslanec itd. in de-
Tako sta ponižala slovenska odbor-	želna odbornika naj bodeta ker sta prav nika Slovence na ovem mestu, ki je prvo	lahko pod moralnim zavetjem dežel, odpoklicano spoštovati enakopravnost, ter	borništva tudi Brčna voditelja druzih vesta jih Lahom za podlago delala. Vzrok	ljavnih družtev, — naj „Soča" ve da mi sicer nam ni znan, toda bodisi iz neopra-	pazljivo gledamo na delovanje in obnaša-vičenega strahu, bodi si iz malomarnosti,	nje naših poslancev, — naj „Soča" ve, bodi si radi „ljubeznjivega miru", bodi si	da nnm je uže iz skušnje znano, saj vsi morda še celo „per ordino superiore", zdelo	poslanci pred volitvijo obečajo, tudi vemo se je jima sploh potrebno ignorirati našo	koliko je takemu obljubovanju in prilizo-narodnost in naše svete pravice. | vanju verjeti : volitev končana, vse kon-To so naši zastopniki, to so naši po-	čano ; dobro tudi vemo, kako bi morali "lanci ! j naši poslanci našo narodnost in interese Tudi drugo navidezno male krivice	na deželi sploh, a v Gorici posebno še, so se nam godile, katerih nočem zdaj na	Čuvati in braniti in kako bi moral proti drobno preroševati, katere pa bi bila brez	ognjusriim, surovim lazaronskiin napadom hrupa in prav lahko odpravila slovenska	laške svojati postopati.
Občni zbor
telov. družtva „Tržaški Sokol" dne 2. t. m.
(Konec.)
Tržaške rodoljubke so odhodom v Ljubljano odičile našo zastavo s prekrasnim trakom, na katerem daru se jim tukaj naj-prisrčnejše zahvaljujemo. Hvala bodi tudi vrlemu rodoljubu preblagorodnemu gosp. Ivanu S a b c u, ki je daroval našemu družtvu petdeset gold. Hvalo moramo vedeti pa tudi nasej „Edinosti", ki druž-tvo v vsakem obziru podpira ter radovoljno objavlja vae vesti tikajoče se naši stvari.
V proteklem letu izgubil je naš odbor dva vrla in jako delavna Člana brata Ivana D e t e 1 a in brata Rud. T u r k a, kor sta oba odpotovala iz Trsta. A tudi smrt si je izbrala žrtev v naših vrstah ter pokosila nam brata Ant. Hodnika, ki je bil vodno zvest član našemu družtvu. Večen mu bodi spomin !
To je v kratkih črtah zgodovina preteklega leta in račun o delovanji odstopa-jočega odbora, ki si je vestno prizadeval, povzdigniti družtveno življenje ter vzbuditi v članih pravi Bokolski duh. Nekoliko se mu je morda posrečilo, mnogo pa tudi ne. A to ne sme plašiti bodočega odbora, ba& nasprotno, vapodbujati ga mora, da vstrajno in dosledno stopa po poti vodeči do svrhe, da se ideja sokolska ukrepi in razraste v mogočno drovo, ki bode kljubovalo vsem nasprotnim viharjem. V to ime pomozi nam Bog i sreča junačka! Na zdravje!
Iz blagajnikovoga poročila posnemamo, da je imelo družtvo v preteklem letu dohodkov gl. 787.28, troškov 664.61, ostalo je toraj čistega gl. 122.67 ; družtvena imovina znaša gld. 1078 20, in sicer v gotovini 361 gld. 40 novč. inventar je vreden gl. 716-80. Tudi v materijalnom pogledu je vspeh jako povoljen. Poročilo se vzame z odobravanjem na znanje. Pregledovale! računov javljajo, da so našli vse v najlepšem redu.
0 posamičnih predlogih oglasi se prvi podstarosta brat KariŽ ter se zahvaljuje slavni „slovanski čitalnici" na knjigah darovanih dramatičnemu odseku. Zahvaljuje se tudi neimenovanemu prijatelju družtva, ki je omenjenemu odseku poklonil vse krasno vezano zvezke „Slovensko Talije". Brat Mandić priporoča bodočsmu odboru, da o vsprejemanji članov sosebno pazi na narodno mišljenje in prepričanje dotičnika, ki hoče vstopiti. Sokolska družtva bo v bratskih nam narodih najradikalticjša narodna družtva, zato moramo gledati tudi mi na to, da vsprejemamo članom le odločne in prepričane narodnjake. Slednjič preporoČa Sokolašem, da so čvrsto popri-mejo telovadbe, glavne družtveno svrhe ter da si vsi omisle družtveno opravo. — Brat Furlani priporoča bodočemu odboru, da sokolske plese reši onega kozmopolitizma, za katerim so do sedaj bolovali, ter da je prevstroji v prave sokolske plese po duhu in obliki. — Izrečena je bila na to zahvala odstopajočetnu odboru na njega požrtvovalnem delovanji v preteklem druž-tvenem letu. — Brat Valenčič zahvaljuje se v imenu zbora, posebno podstarosti bratu Karižu, ki si je pridobil za družtvo izrednih zaslug. — Natojebifna predlog brata Mandiča z vsklikom voljen odbor, katerega smo že v zadnjej številki objavili.
Domače vesti.
Opozarjam« C. naročnike, koji dosedaj niso še izpolnili svoje dolžnosti s plaćanjem naročnine za naš list, da to kolikor mogoče prej store.
Kazne dolžnike, kojim smo že večkrat priložili znane rudeče listke,1 spominjamo Se enkrat, <la nam na-' ročnim* dopošljejo.
Upravuištvo „Edinosti".
Imenovanja. Voditeljem okrajnega glavarstva v Gorici imenovan jo dosedanji okrajni glavar v Kopru, Alojzij vitez B o-j si z i o. Namestniški tajnik Miroslav grof M a r e n z i je imenovan okrajnim glavar- i jem na Primorskem. Grofovi Marenzi so stara slovanska rodovina od plemena „Ma-rinac", koji imajo grajščino v Odolini v j Podgradskem okraju. Imenovani grof Marenzi prevzame vodstvo okrajnega glavarstva Tolminskega, a dosedanji voditelj, Schaffenhauer-Neys, pride za okrajnega glavarja v Koper.	|
Predsedništvo političnega družtva „Edinost", vabi gg. odbornike in namestnike k odborovej seji v ponedeljek, 10. j t. m. ob 10. uri v „Delalsko podporno družtvo", via Molin piccolo št. 1.	i
Volitve volilnih mož za isterski dež. zbor. Zdaj se uže za gotovo ve, da narodna stranka ima v okrajih, Volosko in Koper izvoljeno veliko večino svojih pristašev, kateri bodo Boglasno volili narodne kandidate. Kakor uže zadnjič omenjeno, občine voloskega okraja so volile enoglasno samo može prijazne, tudi v koper-skem okraju so skoro vsi volilni možje narodne stranke izvoljeni, le v Piranu, kjer bi bila narodna stranka gotovo zmagala, da ni osoda prinesla v Castelvenere vodiča tamošnjemu narodu v osebi župe-upravitelja čisto talijanskega patriota Zobca (Sobaz), kateri je v Piran odposlal 90 volilcev z nalogom, da morajo glasovati za talijanaške volilne može. Občina je čisto slovanska, a ima tako vrednega dušnega pastirja, kateri še govoriti z ljudstvom ne more in iz lece božjo besedo čita, namesto, da občinstvu pomenljive besede razlaga in iz srca do srce govori. V Kopru se je dne 6. t. m. bil hudi boj, v katerem so Italijani izvolili svoje može le z par glasov večine in to z posebnimi manevri; v občini Lazaret, katera je ta dan volila, imajo nekateri koperski meščani-italijani svoja posestva in te-le so spravili na volitev, samo da zmagajo, radovedni smo ali se bodo ti predrznih glasovati tudi za mestne poslance. Omeniti moramo, da je občina Lazaret zdaj prvi krat v volilni boj stopila in je moralično gotovo pobedila. Živeli tedaj laznretski volilci ! Da ne bi kdo krivo razumel italijansko pobedo, bodi povedano da ta zmaga je brez pomena, ker dozdaj ima narodna stranka v koperskem okraju izvoljenih 62 mož, Italijani 7, tedaj večino.
Včeraj pa je volila v tem okraju še 12 mož občina Pomjan, katere vspeh še ni znan. Živeli tedaj narodni poslanci:, Vjekoslav Spinčič in Fran Flego !
Na otokih Krk, Lošinj in Cresu zače] je včeraj volilni boj in dozdaj znamo za te le zmage narodne stranke: Naši volilni možjo so enoglasno voljeni v Dubašnici, Krku i Puntu.	|
V	porečkem okraju je danes začela volitev, dozdaj še ni znan izid.
V	pazinski občini bodo volitev 12. in' 13., v Žminju 13. in v Tinjanu 15. t. m. i
V	puljskem okraju volijo Kanfanar, i Dale in Sanvinčenti 15., Barbana in Vod- i njan 17. in Pulj 18. t. m.
Kakor je iz navedenih glasovanj razvidno, jo narodna stranka do zdaj sijajno napredovala, a nadeje je, da bode i v drugih okrajih premagala pravica in narodna zavest.
Odbor telovadnega družtva „Tržaški Sokol" konstituiral se je tako le: Podpredsednik : F u r 1 a n i Ljudevit; tajnik : Bartol Gregor; blagajnik : Otokar dr. Ry b a f; nadzornik telovadbe: Mer var Dinko.
Polževa pošta. Od slavnega ces. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva dobili smo sledeči izpravek v slovenskem jeziku:
Br. 11950.
Oziraje se na dopis v Edinosti št. 44 od 1. junija t. 1. pod naslovom „Polževa pošta", prosim oziraje se na §. 19. tis-kovniga zakona od 17. decembra 1862, deržavni zakonik št. 6. leto 1863. sledečo popravo v Vaš cenjeni list sprejeti:
Donaša pisem in druzih pošiljk pri pošti v Barkovelj, ni izročena 12 letnemu dečku, marveč 18 letnemu poštnemu pešcu, kateri vže od 1. maja t. 1. ovo službo v vsesplošno zadovoljnost preskerbujo.
Zarad pisma ki je mende 10 dnij iz Trsta do Barkovelj potrebovalo in iz Barkovelj do stanovanja napisnikovega 4 dni, bode poštno vodstvo vse potrebno ukrenilo, ako je mogoče slavnej redakciji dotični zavitek pisma ali druge djanjake okoliščine od dopisovalca preskerbeti.
Interimistični vodja ravnateljstva : Ces. kr. ftovetnik:
Pokorny.
Matica Slovenska. V odbor „Slovenske Matice" so izvoljeni gg.: Peter G r a-s e 11 i z 291, Josip Lesar z 285, Ivan Navratil z 391, Andrej Praprotnik z 290, Simon R u t a r z 291, Feliks S t e g n a r z 289, Luka S v e t e c z 291, Josip S u m a n z 287, Ivan Vavru z 289 in Anton Zupančič z 290 glasov. Oddanih bilo je 307 glasov, od kojih jo bilo 16 glasovnic neveljavnih, ker so bile prazne ali brez podpisa.
„Sokolski dom". V Ljubljanskem mestnem zboru se je razpravljalo minuli torek vprašanje ali bi se dal brezplačno prostor za zgradbo „Sokolskega doma" v Ljubljani, koje je uzbudilo dolgo in burno debato. Olepševalni odsek predlagal je, da bo „Sokolova" prošnja odkloni. Občinski svetnik inžener H r a s k y pa je predlagal, da se olepševalnega odseka predlog zavrne z nevoljo in ugodi „Sokolovi" prošnji. Na g. Hribarju predlog glasovalo se jo po imenih; za dovoljenje so glasovali: O. Dolenc, IIrasky, Hribar, Murnik, Nolli, Petričič, Povšč, dr. Tavčar, Tomšič, Rozman, dr. Vošnjak, T. Zupan in Železnikar. Proti dovoljenju so glasovali: Dr. vitez Bleiweis, Gogola, Grasselli, dr. Gregorič, Klein, dr. Alf. Mosche, H. Ničman, dr. Jos. Stare, Ig. Valentinčič, Velkovrh, Žagar. 13. obč. sovetnikov je torej glasovalo z „da", 11 pa z „ne"; ker je za tak predlog treba dveh tretjin vseh prisotnih občinskih sovetniksv, je predlog g. Hraskega propal in „Sokol" ne dobi stavišča za svoj dom, kar mi jako obžalujemo.
Nauk 0 pravopisu. Marcel K u š a r,
učitelj v Dubrovniku, je izdal knjigo tega naslova, v njej trdi, da se Slovenci nikdar ne bodo z Hrvati in Srbi v književnosti zjedinili. Temu oporeka zagrebačka „Književna smotra", ter piše : „Slovence, istina, neće u to zajedničtvo privući mrtvi oblici zagrebačke škole, kojih će se medju tim i ona skoro otresti ; ali će ih privesti u to kolo — mi u to vjerujemo — naši zajednički narodni interesi. Izmedju nas nema u jeziku ni iz daleka onolikih razlika kolikor na pr. ima medju različitim narečjima njemačkim. Pa kad su sve ta kud i kamo različnija narečja mogla poprimiti jedan njemački književni jezik, zašto da nebi jedan književni jezik mogli poprimiti Slovenci s Hrvatima i Srbima, koji so si puno surodniji, mal ne istorodni ? Pa se Slovenci sbilja već i približuju našemu književnomu jeziku. O tom se svatko lako može uvjeriti, ako iole prispodobi, kako su oni pisali prije 40—50 godina, a kako sada pišu. Zato ne sumnjamo ni malo, da će se u boljim prilikama o tome još i uspješnije raditi, te napokon doći i do željenoga cilja. Ne vjerujemo dakle u kobno proročanstvo g. Marcela Kušarja!" Mi tudi ne, marveč gojimo nado. da ne preteče več dolgo časa, ko bo vsaka razlika med slovenskim in hrvatskim jezikom zginila.
Bodočim dunajskim velikošoicem. Kako potrebuje naš narod inteligence, je vsa-
ccmii znano ; da nima zadostnega števila inteligence, krivo je njega ubožtvo, kriva1 je bojazen slovenskih abiturjentov pred1 velikomestnim življem, deloma tudi slabi pojmi o vseučilisčnih, posebno dunajskih razmerah. Zopet bliža so čas, ko bode prestopilo nekoliko Slovencev gimnazijski prag, bliža se čas, ko si bodo morali določiti prihodnji svoj d lokrog. Nekako čudno utriplje srce odločujočemu se dijaku, ker v svesti si je, — in to je osoda večine slovenskih velikošolcev, — da bode imel le nei/datno podporo od doma. Uva-žujoč dalje, da ta misel in bojazen mnogo-katerega odvede od svojega sklepa, da se zataji in obrne drugam, kamor mu morda še nikdar ni velelo srce: poživlja odbor akad. družtva „Slovenija" na D u naj i vse slovenske abiturjente, naj se obrnejo do njega, da jih pouči o dunajskih razmerah. Dragi rojaki, odbor akad. družtva „Slovenija" pripravljen je Vam poročati natačno o vseh mogočih zadevah in razmerah in ^atn s tem odpraviti vsako bojazen, kojo morda gojite, J kakor marsikdo drug pred Vami. Neustrašno in vstrajno naprej iti pridružite se drugim, ki se na vseučilišči pripravljajo, da bodo koristili državi in narodu — naprej, neutrudljivo naprej, bodi našo geslo, s kojim bodemo lehlio vkoristili sebe in narod! Odbor opozarja posebno na pod-podporno družtva za slovenske velikošolce na Dunaji in na več drugih dobrodelnih ' družtev, o kojih natančneje na poziv. Za-j torej, bodoči velikošolei, obrnite so do odbora akad. družtva „Slovenija", koji Vas pouči radovoljno in vsestranski, upnje, da Vas pozdravi v bodočom letu tu, obkopljene od germanskega življa.
Naslov : Akad. družtvo „Slovenija" na Dunaji. Wien, VIII. \Vickenburggasse 12.
Ponevjerenje. Pri tukajšnjem italijanskem delalskem družtvu „Unione Operaia" , prišli so na sled ponevjerenju v znesku j okoli 2000 gold., koje je blagajnik družtva | zakrivil. Prisvojil si je tudi hranilno knjižico na 300 gold., kojo je zastavil za 200 gold. Predvčerajšnjem je imel odbor sejo in je pretresoval, kako bi bilo mogoče ta znesek rešiti, ter zaključil, vse imetje blagajnika zapleniti. Govori se, da je blagajnik predal vladnemu komisarju, koji to družtvo že okoli dveh let nadzoruje, za pokritev ponerjereno svote menjico na j 1500 gld. Sicer pa nerazumimo, kako je pri družtvu, ako odbor svojo dolžnost spolnuje, ponevjerenje mogoče, posebno pa še pod nadzorovanjem vladnega komisarja. To naj bodo poduk družtvenikom slovenskih družtev, koji zmerom godrnjajo črez to ali ono slovensko družtvo in okriv-Ijujejo brez uzroka razne odbore.
Petarde in bombe. „Obzoru" javljajo iz Trsta, da jo v torek zvečer okoli 91/« ure na „piazza della legna", nedaleko od družtva ^Austria", razpoknila bomba. I mi smo pok slišali in pozvedovali, kaj je uzrok temu, ali zvoditi ni bilo mogočo nič pozitivnega od nobene strani. Govorilo se je sicer, da je bomba počila pri kadetskem zavodu. Ali tamo ni nič znano. Tudi nijeden tržaških listov ni o tem omenil, samo „Cittadino" je donosol neko vest, da bi bil imel nikdo v poslopju „Ginnastike" posla s petardo, ta bi se bila ra/.počila in lastnika poškodovala. Po tej vesti bila bi mi8tl opravičena, da v Ginnastiki fa-bricirajo petardo !
Predsedništvo družtva rAdrija" obrača se do p. n. slovanskega občinstva, da bi ga podpiralo v sledeči zadevi: „Odbor pevskega družtva „A d r i j a" v B a r k o v 1 j a h je sklonil napraviti lastno knjižnico. Obrača se toraj du si. občinstva in si. naše gospode prošnjom za podaritev knjig ; posebno bi nam ugajala glasbena izdanja in pesni. — Darove sprejema tajnikov namestnik, g. Franjo Godnig (Tiskarna Dolenc, ulica Carintia štev. 28 v Trstu).
Visoki konj. Posestnik Štefan Hrib v Vipavi ima konja kostanjeve barve, jako
lepo vznslega, blizu tri leta starega, ki meri 1S4 crn. Kadar jo upreien, ga vsak občuduje zaradi velikosti in lepote.
,.BruSu. Ravno izšla 11. številka ima nastopno vsebino z 5 humorističnim) slikami : Makrobiotika — Telegrami — Kje pa je — Stavbinska družba kranjska — Izmej vojaštva — Botanični vrt— Tudi poslanec — Pred nekaj dnevi v Berolinu — Grobni napis detetu — Izidorja Mu-zloviČa premišljevanja — Svežo pivo — Uprašanjo — Dopisi — Iz šole.
„Vijolice". Pesni za m ladost. Zložila Lujiza P e s j a k o v a ter poklonila iskrenemu pokrovitelju mladine g. dr. Jerneju Z u p a n c u. Knjiga obsega 160 strani in stano elegantno vezana z zlato obrezo for. 1.60, broširana for. 1.10. Dobiva se v J. R. M i 1 i c - evi tiskarni, v Ljubljani in v vsaki bukvami. „Vijolice" so prav primerno darilo mladini posebno za bližu-jočo so sv. potrditev.
Tržno poročilo.
Ceno he razumo, kakor ho prodajo na debelo blago '/a gotov denar).
Cen st ori for.	do far.
Kav* Moccu.......100 K.	140 —	142.—
Kio biser jtiko lina .	„	—.— _
Java „ „ „ .	„	_._	—
Santos lina..........„	108.-	109.—
„ srednja ...	„	103.-	104.-
Guatemala..........„	—.—	- ._
1'ortoricco..........„	122.—	J24.—
San Jago do Cuba .	„	|:J2.—	1:14.—
Ceylon plant. fina . .	„	124.—	127.—
Java Malang. zelona ,	„	113.—	114.—
Campina*..........„	—
Kio oprana ....	„	117—	119.—
n lina..............106.-	108.—
„ srednja..........102.-	103.—
Oaasia-llgnea v zabojih . .	„	91,-	32.—
Kadiov cvet......	„	450.-	4(30.—
Ingter Bengal............„	19.—	20,-
Papar Siiigapore..........„	Hl.—	82.—
Ponang............„	0".—	68.—
Batavia............„	77,—	78.—
piment Jamaika..........„	39. —	4).—
Petrolej ruski v sodili . .	100 K.	7.M)	—.—
„ v zabojih .	„	y.~	— .-
Ulje bombažno ntnerik. . .	„	39.—	40.—
Lecco jedilno j. f.gar.	„	37.—	38.—
dalmat. s certifikat. .	„	38. --	39.—
namizno M.S.A.j.f. gar,	„	50.—	52.-
Aix Viergo ....	„	63.—	64. -
„ fin«............t O -	61.—
BOŽIČI puljeski..........„	8. -	8.50
dulmat. h cert. . .	„	—,—	—.—
Smokve pulje&ko v sodih .	„	—.—	—.—
„ v vencih .	„	16.—	10.50
Limoni Mesina......zaboj	7.50	8.50
Pomaranče sicilijansko . .	„	6.—	0.50
Mandlji Bari I.a.....100 K.	83.-	81.-
dalrn. I.a, s cort.	„	84 —	85.—
Pignolli..................„	72.-	74.-
fciž itnlij. najtlnoji .... „	19.50	20.—
„ srednji .... „	18.75	19.—
Kangoon extra ....	„	15.75	10.—
I.	"...........	14. -	14.25
II.a	....	„	12 50	12.75 Sultanine dobro vrsti . .	„	^3.—	21.— Suho grozdje (opaia) ...	„	in,—	1»,—
Oitete..................„	1H.-	14,-
Slanikl Tarmouth I.a . . .	sod	—.—	— .—
Polenovke sredno velikosti	„	35.—	36.—
velike .....	„	34"—	85.— Sladkor centrifug, v vrečah
s certifik. ...	100 K.	39.75
Fafcol Coks..............„	9.50 -.-
iMandoloni .....	„	9-—	— .—
Hvetlorudeči ....	„	—.-	— • —
tumnorude<M ....	„	—. •	— .—
bohinjski............„	10.25 — .—
kanarček............„	«.-	9.25
boli, veliki ....	„	10.25	10.55
seleni, dolgi ....	„	8.25	8.50
„ okrogli ...	„
mešani, štajerski . .	„	7.2o	7.50
Maslo . <................,	9'!.—	92.-
Dunajska borsa
4 ju nija.
Knotni drž. dolg v bankovcih — — gld. >*5S5 „	v srebru — — — „ 8575
Zlata ronta— — — — — — — — „ 109.75
5% avstrijska renta-----„ 100.60
Delnico narodno banko — — — — * 906.— Kreditno delnico — — — — — — „ 304 50
London 10 lir sterlin--— — — „ 119 45
Francoski napolcondori — — — — „ 9 49 C. kr. cekini — _____ — n 5,(53 Neinftko marke — — — — — — — - 58 32
Poslano.
Bolnike na kostobohi
in reumatizmu opozorujemo posebno na Kwizde fluid proti kostobolu, ki se ni samo udomačil uže v vseh krogih kot nepogrešljivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatizmu in na živcih, ampak se tudi predpisuje z vspehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Kwizde fluid proti kostobolu je pristen samo s tu odtisnnno varnostno znamko. Dobi se v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 gl. a. v. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor neuburg pri Beči Fr. Iv. Kwizde, avatr. in kr. rumunski dvorni doba-
(h)
»v 0 "T
■M
O
o
o
■K
H,
■K r
■
■
O
o"
V i n i o e na Dolenjskem, dna
12. jan. lSStf. Blagoizvolite mi poslati dvanajst
staklenic V.tše Žol«<lo«'
OMMIOC1« xn
4-12
Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih .'U> steklenic i/vrstna, llolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspe-hom. Neka bolnica je bila užo za smrt bolim vsi so mislili, da mora v malo urah umreti; toda komaj je zavžila nekoliko kapljic osenee, je že okrevala in čez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem, da je bila poprej več dni že skoraj na smrtni postetji Esenca so tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje.
Z odličnim spoštovanjem
Jurij Konig, župnik.
Bolezni želodca.
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodcnica in kronična driska, zdravi
senajvspešnejesPIO-
(Varstvena znamka).
coLf-jm -Esenco
za ŽELODEC", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelova-telj lekarnnr Picccli V Ljubljani (Dunajska cesta) protipošt-neni povzetju
V steklenicah po 15 novč. se prodaja v Trstu v lekarnah; lliasoletto.pl.Leiten-burg, Liprandi, Poz-zatto , Praxmarer, Prendiui, Havasini, Kovin, Saraval (za
%t i i I
i
i «
i
i
i
Nova trgovina olja.
Podpisani javlja p. n. občinstvu, da je otvoril v hiši št. 9 na novem trgu
Piazza della Zonta
"trgovino
olja, octa in mila.
Ker imam dobro blago, izvrstno pu-Ijezko olje in nizke cene, morem z vsakim tekmovati in nadejam se obilnega obiska.
G i usto Petruzelli,
Piazza della Zonta št. 9.
magistratom), Serravallo, Skopzyn«ky, Snttina in Zanot— — V Istri v lekarnah: liorivj nngelini, 1'ulj \VasBermaim, Carbucicliio, Kodinis ; Dinjan Kek, Itradamante; Koper Oiovannini, Favento; Piran Fonda, Lion: /kriti Lion ; Novigrad Tam-burini; Poreč Camlusio; Visitiada Patelli ; Huje llonetti in v večini lekarn v Istri, Primorju, Tirolu, Dulmuctji, na Kranjskem, Štajamkem n Koro Ske m.	12-5
•SaSBS2aSS2SE5HSZiS2S152S2SBSlSiSiSrara«
g	500 goldinarjev	§
nj dobi vsak, kdor i. Klekner-jevo patentno uni- Šj }C verzalno vodo, ne pobeli platno, volnino, Č S svilenino, slamnike, les, kosti, vseh vrst peresa {» Ig itd. brez vsake škod i in je naredi kukor nove. n
jjj	500 goldinarjev
pj dobi vsak, koji dokaže, da Klekner-jeva pa- B [C tentna univerzalna voda z črnilom, sadjem, vi- C
J^ nom itd. pomazanoga blaga brez škode popol- jj In noma ne očisti	n
jS	500 goldinarjev
pj dol)i vsak, koji dokaže, da se z Klekner-jevo C patentno univerzalno vodo ne ohrani in očisti 8 sodov, kupic, steklenic, vrčkov in druge po- Q ffi sodo bolje, kakor z parom in vsakim drugim [J I*! sredstvom.	^
jjj	510 goldinarjev
ni dobi vsak, koji dokaže, da Klekner-jevft pa- C JJJ tentna nniverzalna voda ni izvrstno sredstvo Q I« za ozdravljenj« vsakovrstnih bolezni, /a čišče
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
20-104	pri
G. BERTIN-U
Via Caterina št. 2. zahtevanje cenike zastonj in franko.
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiSij	20-1!)
pošilja proti povzetji:
Tkana ovčja volna
dvostroke Širokostl, trpe?»m. -ela obleka, 10 met for A SO
Na
Brnsko sukno
zii ehgantno
pomladansko ali poletno obleko
v odrefklh jio ni. 3'10. je 4 ouimjske vatlje vsak kupon z* OV ffl l. 4.30 iz fine M" «»ld. 6 iz fttieJS« HT pel J. 7.75 iz j »ko lin ~<W
w roIiI. 10.50 u rcijfinejfie
pristne ovčje volne
)>aknr tudi suknu za povrfnjfi Hiiltiie, Peglj-ino sukno, |i plitkim 7 s.ili, poletno valjano Hiikno, stiku .1 za livrejo, tkanina iz niti. kntere re d.ijo pr,iti, fino i 11 najt!n>'j8e Crno sukno za salon nliieke it I. itd- jjoo ji proll povn-iju iznosa icplna iu solidnu, jnko dobro pori aiui
tovarniška zaloga sukna
S'EGEL-IMHOF
v Brnu BriSimi.
Izjava! V» kupon je dolg 3 10 111. in Sir>k 130 cim., torej zadostuje popolnoma zu kompletno obleko zil ifuspoae.
Tudi **> diije kolikor metrov se želi, .lamSi se, da se i'dp"Slje n.itjiuC; o lil..>fo po izi>ran<!ta luorctl,
Uzorci zastonj in franko. 30 — 30
K nje perila bolnikov, zabrani nalezl ive bolezni, jj
H	--------
qi	500 goldinarjev
m dobi vsak, kdor z rabo Klekner-jeve patentne & p] univerzalne vode no ozdravi vse bolezni kože; & J* ker podpolno garantiram, da ta vse ne&isto- g jjj sti koie, pege, žulje itd. prežene iu z umiva- n Iji njem roke mehke in bele naredi. Zategndel n R je posebno gospem priporočena in je tudi n [U bolje kakor druga kosmetička sredstvu. Lepa,
ljubezni i vont 1-12
(V gladka in mehka roka povišuje pj vsake gospe.	1-12 jrj
l5	500 goldinarjev	Q
rt! dobi vsnk. čegar zobovje z porabo Klekner- IQ (JJ jeve patentne univerzalne vode ne postane lepo fu in belo kakor tudi tisti, kojega bi po rabi še J) pj zobe boleli ali imel neprijeten duh iz uat.
[J	500 goldinarjev	£)
K dobi vsak, kdor dokaže, da z Klekner-jevO C K patentno univerzalno vodo n g^emejši lasje ffl v kratkem času lepo plavi ne postanejo Q Cena izvrstne te vode je radi tega, da si jo J] moro vsak omisliti, male steklenice na po- n skušnjo samo 50 kr. in se dobiva edino-le pri q | Luiae Tranqiiillini, Wien, VI. Marialiilfrr- in strasse 25, H. Stie^o, Tli. Nr. 15. K
SasasasasasasasasasH^MasssasasEsasas«
Čudo obrti.
Samo for. 3.50
stane nova
srcbro-niklena cilindrova ura
za gospode, gospo in dečke; ne razloči se od pravega srebra. MoSnato kristalno steklo, elegantne, fine oblike, krasno rezbana, točen stroj, ki je natančno urejen InskuSen.
Jamči se, da točno gre.
Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 n&.
Pošilja proti gotovem denarju nli povzetji „Versandt-Depot L. M U 11 e r, Dunaj, AVRhring Schulgasse 10.	11—52
Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucijonalni cvet
(voda za pranje konj)
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za j«6e-nje pred in po velikem trudu in po deli daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd.
1 steklenica gld. 1.40.	(C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajal nicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da se varuje pomot, prosimo p. n n. občinstvo, da zahteva o kupovanji i! teh sredstev vedno Kwizde preparate in da se pAzi na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po rošti proti povzet) vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Franz Joh. Kwizd»,
c. kr avstrijski in kralj, rumutiski dvorni doba-
vitelj za živinozdravniške preparate.
f.
1.50 Čudo vat je f. 1.50
samobrivec
najnovejši struj za brijanje, s katerim se more briti vs.-ikdo sam in br^-z ležkože,
NE TRGA, NE REŽE,
ampak e 11 o s t a v e n je in 1 e h a k. Mnogo denarja
prihrani •Samobrivec« m nobena si,var ne ispluču se tako, kakor M Cena lo for. l.t>0.
Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji, • Ver9undt. po', L. Muller, iJnnuj, Wunrii y Schulgasse lo.	12-52

Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
nuj no veje konstrukcije v ružnih velikostih.
Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini
Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalnike, pluge itd.	20—8
Priprave za auAenje hadja in zelenjave. Hezilnice za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovumiSki ceni.
Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franko.
Prihipcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
volne.
Indijski Foule
dvoatroko Širok, eela obleka. 10 met. f. S
Novosti za obleke za on?pe
po linjnovefSej Šegi prognalo BI Cr> v barvah, dvostroko. 10 met f. «
Crni Tfirno
S!ik«oii"ki izvod, dvoa'roko S r<-«k 1.1 celo ■ hleko. 10 metrov f. 4.SO
Progasto blagn za ohleVe
c'm Široko, najn iv. jSi vz rki, 10 met f ».EVO
Volnati ryps
v vsf-h barvah. 6,f» c.trn 31" k, 10 metrov f 3.HO
Dreidrath Trož'čj^)
tiitjbi ljša vrsta, 60 cim. široko, 10 metrov f. g.^O
Aquard blago
(jO ctm. Široko tinjnov. j^i vzorci, lOjrietrov f. S <M».
Francoski Voal
10 m-1 rov, elegintoft obleka, ki se daje ______prati, for 3.—
Košuljo za gosnoda. lastno (Ho
belf ali ha vane 1 kos I a f. I KO,
___ n a f. 1 f__
Ženske kolulie
Iz Sifi>na in platna, fi»ui pletene, 3 kom., jor. » 50
Ženske košulje
r. močnega platna n^tnk'.mi 6 komadov f. 3.3R
Oom Se platno
1 komad, 30 vatlov «'4for: -I.50 1 *	. »/,_._ R.RO_
Kiug-Webe
bcbSe n gn platna 1 komai 8/Sirok. 30-varl .v f. O -
Brnsko sukno
Filip Ticho, Brno,
Krautmarkt 21.
ruzp' š Ija 7n < legantno j.o-mladuiifckoiili poletno obleko proti povzetju aH gotitvem plačilu. 15 — 15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za možko opravo dovolj, d<jbrti v-sti, ?u samo	, . for. 3.50
I odrezek metr. 3.10
fin. vr za Kutno for. 5.— I odrezek metr. 3.10
nuj lin vr Mino for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (za možko suknjo) čist. vul for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna,čista volna za k mplet salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko.
Lastnik pol. družtvo „Edinost",
Podjetje Zlmolo-vo
za sijajne pogrebe.
Pisarna: Corso št. 37; skladišče: via del' Instituto št. 15.
1'reHkrbuje pogrebe, prenafa truplja kamorkoli, toliko po suhem, kakor po morju, naprav Ija mrtvnške odre, ima veliko zaloga pozlatenih mrtvaških trug iz kovin, bele oblek« iz organtina od 00 kr. naprej, obleko iz grimiza od 3 gold. naprej; belo lakirane truge po 1 gold. in naprej, pajčolane in podglavnike za mrtve po 20 kr. in dražji; vence z trakovi in napisi, venco iz porcelana in biserjev, kamelije z pajfiolani od 14 kr. naprej; sveče, cvetlice in vse potrebne mrtvaško rečij se dobivajo pri
Podjetju ZIMOLO. Corso št. 37
po tako nizkih conah, da se mu ni bati tekmovanja.

Podjetje Zimolo-vo za sijajne pogrebe.
Pisarna: Corso št. 557; skladišče: via clell'Instituto St. 15.
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Sifon
1 k mad, 30 vatlov, I a P. R.50, nuj-boljSe vrs'e f 0 r>0
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 »O 1 • 30 • rndnS • & SO
Kanavas iz niti
1 kom. '"0 v:itljev. lila In rndei* f O —
Oksfnrd
mor- pr t>, dobrA vrs'n, 1 kos 30 val h »v f. 4 »O
Angl Oksfort
najboljši, jako nrtpor-^ljlv, t k mad, 30 v« ti o v f. A r.o
Garnitura iz rin a
sektojet« 17. 2 posteij .ill prekinjal in lih m znepa 1 Tla svilnatimi f'iliznml for. « -
Garnitura iz jut« •1 p H'cljnib i oprinjiil m 1 -.miznepa prta it fraii7nn<i f JI.50
jute zastor
jurški vsorek: rndpolrd for tSO
Holandskn dolge pr pron^ ( stanki)
1 r i—mMrov d<<lee. 1 n«tari< k f ».OO
1 Poletna ogri j^ča
*U dolgu Mimo volna I i.*0
Konjska plahta
jako dobra, ltM) cun. d-> kfn, 180 cim. Široka, f. I-BO Odeie za fijakerj^
onrHkorumene, 1 komad t. V BO
Tovarno skladišče suknena blaj^a
Brnsko sukno
Od t n» k 3 10 ni tmv va podpolno možko obleko f. » 9a
Klndern:' 3«.kiio
3.10 met., jako tino kompl, možko opravo, f.r M -
Poletno češ jano sukno
ostanek za kom p možko op-nvo, more prati, U -10 m. dolgo. f. ».-
Brnsko moderno blago
Ontanek va podp Ino moŽk" < bb-ko 3.10
nrtrov dolgo for S 50
Priložnost za kupovanja! B r n s k i ostanki sukna.
1 ostanek za 1 kotni»l. ino?ko obleko
8.11» m-'t. for i r.o
Blago za površ Je suknja
mijttnejSn vrste, zn '-elo snknj f- •
nciFr
Vzorki brezplačno in franco. Zs dobro blago in točno pcšiljat^v se Janči
KI*-K»ntno izvedenu zbirka uzoreov se 400 znamkami k. kroja&em iiefrankovano. mu liniji----------"	hibi
Tiskarna Oolenc v Trstu.