I,FjT0 IX. ŠT. 107
GLASILO KOLEKT VA P O D I ET I A »GRAD S<
V sedanjih težavnih razmerah bodo zmagovali le monolitni kolektivi
^ogovor z direktorjem gospodarsko finančne službe Ikom Ravnikarjem
Intervjuji so danes zelo moderna in priljubljena oblika obveščanja. Zato smo tokrat zaprosili direktorja gospodarsko finančne službe Ika Ravnikarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj ob zaključku gospodarskega leta 1966. Na posamezna vprašanja Gradi-sovega vestnika, je direktor Ravnikar odgovoril takole:
Vprašanje: Vsak dober gospodar napravi ob koncu leta bilanco svojca ■ dela. Kakšen je doseženi fi-ančni rezultat v letu 1966? Kje so Uspehi in kje pomanjkljivosti?
Odgovor: Po sprejetem gospodar-“kem načrtu za leto 1966 je uspeh Podjetja ugodnejši od planiranega.
, V primerjavi s polletjem in tri-ootrtletjem je slabši!
Za pravilno presojo je potrebno poznati vsa objektivna dejstva. Znano V' Pod kako ostrimi pogoji je podolje prevzemalo določena dela.
Gradbeno tržišče na splošno je bilo Vv letu 1966 pod močnim pritiskom 0zenja fronte investicijskih vlaganj.
Dela malo, dela željnih mnogo, rezultat — slabši uspeh.
Konjunkturna tehtnica se je nag-nila v prid investitorjem, ki to sta-nle uspešno nagibajo sebi v prid,
Sradbenim podjetjem pa tanjšajo njihov kos kruha
besedah sploh to
Poslanci za
širokopoteznejše
gospodarjenje
Nekateri zanimivi predlogi v družbenem planu razvoja SRS od 1966 do 1970
Zadnje čase so naši poslanci v republiške skupščine zelo intenzivno obravnavali občirne materiale glede nadaljnjega družbenega razvoja naše republike v obdobju 1966 do 1970. Ided številnimi pripombami, ki so jih dali posamezni poslanci oziroma skupine poslancev zasluži precejšnjo Pozornost tudi predlog skupine poslancev oziroma predlog odbora gospodarskega zbora. Ta odbor je k celotnemu gradivu, ki ga zaje-naa družbeni plan republike, podal zelo pomembno dopolnitev. Od-nor se je namreč po zelo široki razpravi zavzel za to, da bi v prihodnosti začeli pri nas gospodariti nekoliko bolj širokopotezno in ne takp drobnjakarsko, kot smo marsikdaj gospodarili doslej. Ob tem se seveda nujno nekje srečamo s problematiko samoupravljanja oziroma ekonomih enot. Toda poslanci v svojih Pripombah niso hoteli nikakor zmanjšati pomena samoupravljanja, marveč so predvsem poudarili, da ]e treba v našem gospodarstvu nasploh v prihodnjem obdobju bolj Upoštevati ekonomsko celovitost vseh ekonomskih enot in njihovo enotno Poslovno politiko v okviru gospodarske organizacije, da bi tako v vseh gospnfjarskih organizacijah zagotovi čimbolj smotrno poslovanje in krati tudi omogočili kar najuspešnejše nastope na inozemskih tržiščih.
Vsekakor bi se ob teh pobudah, Poslancev morali vsaj nekoliko zamisliti tudi pri nas. Menda ni ni-akršna skrivnost, da je tudi v na-6rn podjetju marsikdaj ta ali ona nota precej ozko videla le svoje *zaplotniške« koristi, pri tem je pa Povsem prezrla široke cilje vsega podjetja. Upajmo, da bodo pobude v KUpščini tako ali drugače odjeknile odi na terenu, v delovnih kojekti-*•*, in seveda tudi v našem podjetju.
Ugotavljamo, da so letošnji uspehi posameznih poslovnih enot mnogo bolj izenačeni kot pretekla leta. Končna ugotovitev — rezultati letošnjih uspehov so obenem signal, da uspehi v letu 1967 ne smejo stagnirati.
Pomanjkljivosti so predvsem v nas samih. Mišljenja sem, da se prepočasi vživljamo v današnjo stvarnost, ki je brezkompromisna in do neke mere kruta.
Osnovno načelo, ki naj velja za boljši uspeh v letu 1967: skrajšanje rokov graditev, kvalitetna graditev, solidnost v cenah, to je ključ, ki odpira vrata do novih naročnikov.
Vprašanje: Kaj bi morali po vašem mnenju v našem poslovanju spremeniti, da bi bili gospodarski uspehi v letu 1967 boljši?
Odgovor: Boljših uspehov si v letu 1967 nadejamo samo z novimi ukrepi v naši organizaciji, razbitjem togosti, ki je še premočno ukoreninjena, in večji posluh za celoto prenesti od besed k dejanjem! V sedanjih tržnih pogojih bodo zmagovali samo monolitni kolektivi.
Vprašanje: Kakšna je razlika med plačano in fakturirano realizacijo in
(Nadaljevanje na 2. str.)
kaj v preprostih pomeni?
Odgovor: V krogih ekonomistov traja že dalj časa boj za spremembo ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji na fakturirano realizacijo.
V našem podjetju pomeni fakturirana realizacija vse izterjane situacije za izvršena gradbena dela, izvršitve naših obratov za obrtniška dela (npr. ključavničarska, kleparska, mizarska, tesarska itd.), storitve strojno prometnega obrata.
Fakturirana realizacija nam služi za osnovo interne delitve dohodka v podjetju in njegovo delitev na posamezne poslovne enote.
Nasprotna fakturirani realizaciji je eksterno-plačana realizacija.
Eksterno-plačana realizacija je tista, katero nam plača naročnik po naših fakturah na tekoči račun našega podjetja pri službi družbenega knjigovodstva.
Za izstavljeno situacijo prejme podjetje na svoj tekoči račun tudi ustrezna sredstva.
Z drugo besedo povedano, za plačano realizacijo imamo v banki denar.
Za polno razumevanje še pojasnilo: Pri fakturirani realizaciji se upoštevamo storitve naših obratov, obrati izstavljajo fakture za tuje naročnike — za te prejmemo plačilo preko banke — tekočega računa.
Za medsebojno poslovanje med poslovnimi enotami ne izstavljamo fakture temveč obremenilne note. Te obremenitve niso plačane direktno, zajete so v situacijo, ki jo izstavi gradbena poslovna enota.
Plačana realizacija je osnova za izračun celotnega dohodka podjetja.
Pred ugotavljanjem celotnega dohodka podjetja po plačani realizaciji, tega zmanjšamo za neplačane terjatve do naših kupcev. Na ta način pridemo do plačane realizacije podjetja kot celote.
V letu 1965 so znašale neplačane terjatve 1,100.000, v letu 1966 so neplačane terjatve narasle za 773 tisoč N din. Nelikvidnost podjetij in delno poslovnih bank so vzrok za ta negativni dvig terjatev.
Vprašanje: V katerih mesecih se je pri nas začel boj. za večjo produktivnost, kje naj se to v bodoče izraža in kako?
Odgovor: Določene poslovne enote so že dokazale da je večja pro-
OB PRAZNIKU ŽENA ISKRENE ŽENAM IN DEKLETOM
ČESTITKE NAŠIM MAMICAM,
UREDNIŠTVO
NEKAJ MISLI OB 8. MARCU
Šopek cvetja za dan žena
Ko iz leta v leto praznujemo »Dan naših žena« se moramo pri tem ozreti okrog sebe, da vidimo, če pravilno pojmujemo ta dan.
Ni dovolj, da na ta dan morda v naglici po sindikalni liniji pripravimo nekaj cvetja in skromen govor, ali da širokogrudno organiziramo izlet ali dela prost dan, da se potem trkamo na prsi, češ, toliko in toliko smo dali pri nas za ta praznik. Ni dovolj, da poveličujemo našo ženo, ki se preda in posveti materinstvu, po drugi stiani pa godrnjamo, če ta žena izostane z dela zaradi bolezni svojih otrok, ali utrujenosti ter ne dosega svoje predpisane norme na svojem delovnem mestu. Vprašajmo se raje, koliko smo pa storili za te naše žene v 20 letih? Ali je s tem, da ima po pisanem zakonu pravico enakopravnosti že vse urejeno? Ali ji ne kratimo pravic preko raznih pravilnikov, češ, vse njene bonitete gredo na račun osebnih prejemkov celotnega kolektiva?
Ob teh pravicah bi se morali ustaviti in zamisliti. Ali delamo pravilno?
V našem podjetju je zaposlenih 446 žena. Ker predstavlja naše podjetje gradbeno dejavnost, smo zato v manjšim. Pa kljub temu — mislim, da vsaka žena na svojem delovnem mestu da od sebe največ, kar le zmore. Ce pogledamo naše žene — v knjigovodstvu, v strojepisnicah, presedijo ob računskih in pisalnih strojih morda po ves dan. Zvečer pa utrujena opravlja še vse gospodinjsko delo, ki ji je čez dan ostalo. Tu ni razlike med delavko in uslužbenko.
Ce nedalje pogledamo, koliko je žensk v organih upravljanja, vidimo, da jih na žalost sploh ni opaziti.
Nekaj več žena se udejstvuje v športu, to je kegljanju, smučanju, namiznem tenisu in streljanju.
Ni jih malo, ki bi se tudi rade udejstvovale v športu, pa jih je nekako sram, češ, nismo več »mladinke« in bi se nam morda drugi smejali. Toda na take pripombe se žene ne bi smele ozirati. Saj tu gre predvsem^ za rekreacijo delovne žene, ki bi se željne tega, rade utrgale urico časa za sebe.
Ce bi žena videla, da se ji nudi možnost razvedrila, da jo bolj upoštevajo v predlogih in pripombah, ter da jo dejansko priznavajo kot enakopravnega člana, sem prepričana, da bi z novimi močmi prispevala k skupnosti še mnogo več, kot pa bi njeno delo to zahtevalo.
Ravno sedaj je v razpravi pravilnik o delovnih razmerjih — sprememba, ki govori o porodniškem dopustu. Pri razpravah o tej spremembi si predočimo našo delovno ženo - mater in prepričana sem, da bodo prišle pripombe poštene tako, da bo vsestransko poskrbljeno za naše mlade mamice.
Ob tem prazniku pa ne pozabimo tudi tistih žena, ki so morda na bolniških posteljah ter so skorajda že pozabljene od kolektiva. Par odkritosrčnih-vrstic — želja po zdravju — jih bo verjetno zelo razveselilo.
Želela bi, da bi ob letu lahko ugotovila, da se je položaj naše zaposlene žene obrnil na bolje, saj zdrava žena in mati ni le bogastvo družine pač pa celotne naše družbe.	N. P.
Delavski svet je razpravljal
Na seji dne 16. februarja je delavski svet podjetja sprejel in potrdil poročilo inventurne komisije o popisu zalog osnovnih sredstev, materiala, drobnega inventarja, gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje ter popis terjatev in obveznosti na dan 31. decembra 1966.
Pri obravnavi poročila je delavski svet ugotovil, da se je skladiščno poslovanje pri nekaterih enotah poslabšalo, pri drugih pa je v redu in zgledno vodeno. Ugotovil je, da je treba skozi vse leto občasno kontrolirati skladiščno poslovanje in je za to pooblastil že imenovano centralno popisno komisijo.
V zvezi s poročilom o popisu terjatev in obveznosti je delavski svet ugotovil, da je kljub težavam uspelo v večji meri izterjati s pravočasnimi sodnimi ukrepi neredne plačnike. Izterjava nerednih plačnikov je bila v preteklem letu zelo težavna zaradi zmanjšane finančne zmogljivosti tistih podjetij, ki niso uredila svojega poslovanja v skladu z reformo.
Delavski svet je dalje potrdil revalorizacijo osnovnih sredstev in določil višje ali nižje revalorizacijske koeficiente za opremo delovne priprave in za objekte, kar dovoljujejo določila zakona d revalorizaciji osnovnih
in
s tem zastavil redne osnovne

sredstev vrednosti.
Na podlagi določil spremenjenega zakona o sredstvih gospodarskih organizacij je delavski svet sklenil, da se bodo stroški za investicijsko vzdrževanje vsako leto v celoti nadomeščali iz ustvarjenega skupnega dohodka tekočega leta. Doslej so se namreč stroški za investicijsko vzdrževanje obračunavali po enotnem v naprej določenem odstotku od vrednosti vseh osnovnih sredstev in se je morebitna razlika med tako obračunanimi in dejanskimi stroški prenašala v naslednje leto.
Po spremenjenem načinu je delavski svet določil najvišji znesek, ki se sme uporabiti za investicijsko vzdrževanje ter naložil strokovnim službam, da v okviru programa pravilno vzdržujejo sredstva, da bo obdržana fizična zmogljivost posameznih strojev in delovnih priprav, dokler ne bodo popolnoma odpisana. Od pravilnega vzdrževanja je odvisen poslovni uspeh, ki rezultira iz dobrega izkoriščanja strojne opreme, če se obdrži stalno njihova fizična zmogljivost.
Obširno je delavski svet na isti seji obravnaval predlog predračuna stroškov za kadrovanje za leto 1967, ki ga je pripravil center za izobraževanje. Za kadrovanje je
predvidenih za letošnje leto preko 108 milijonov starih dinarjev, od tega 67,8 milijonov za neposredno kadrovanje v podjetju (štipendije, strokovno in dopolnilno izobraževanje) in 41 milijonov za prispevek strokovnim šolam, ki bo nakazan posameznim občinam, kjer delujejo naše poslovne enote.
Število štipendij je letos manjše. Od 104, kolikor jih je bilo v začetku lanskega leta, jih je za letos predvidenih samo 55, in to največji del za študij na visokih šolah. Vlaganje sredstev za visoko strokovne kadre je še vedno nujno, da izpolnimo vrzeli v kvalifikacijski strukturi glede na zahteve našega delovnega procesa. Poleg štipendij je druga največja postavka v predračunu strokovno izobraževanje. S tem bomo krili stroške strokovnih tečajev za železokrivce in iesai, Delavski svet je naročil, naj se pri izvajanju programa strokovnega izobraževanja vključi jo še drugi poklici: zidarji, betonerji. Tak način strokovnega izobraževanja na delovnem mestu je nujen in je že po sedanjih izkušnjah dal dobre rezultate.
Delavski svet je ugotovil pravilnost usmerjanja predvidenih sredstev za kadrovanje in utemeljenost vlaganja po predvidenih postavkah predračuna ter potrdil predlog predračuna v celoti s priporočilom za razširitev strokovnega izobraževanja za določene poklice ter za zmanjšanje materialnih stroškov v zvezi z organiziranjem tečajev.
NADALJEVANJE S 1. STRANI ★ NADALJEVAN
V sedanjih težavnih razmerah
duktivnost dela in uspeh na objektih, ki so grajeni v primernem tempu in do roka izročeni investitorju (npr. skladišče Teol, skladišča Koper, skladišče »Prehrana«, dela v Bosanskem Brodu). Ugodnejše uspehe lahko pričakujemo v prihodnje le pri tovrstnih gradnjah.
Nasprotje temu je gradnja stanovanj, ki kljub upoštevanju objektivnih vzrokov ne prinaša pričakovanih rezultatov.
Vprašanje: V lanskem letu je bila izvedena revalorizacija osnovnih sredstev. Ali bo to vplivalo na oblikovanje dohodka v podjetju?
Odgovor: Revalorizacijo osnovnih sredstev smo izvršili po stanju 30. 6. 1966. To je bil dolg in zapleten posel, saj so naša osnovna sredstva vnesena na preko 20.000 kartotek. Z revalorizacijo je sovpadla še redna letna inventura osnovnih sredstev. Kljub zatesnelim navodilom je revalorizacija in redna letna inventura osnovnih sredstev do roka izvršena.
Rezultat revalorizacije je povečanje nabavne vrednosti osnovnih sredstev za 21 %>. Gradbeni objekti so povečani za 40,3 %>, delovne priprave za 14 °/o. Računamo na porast stroškov za okoli 700.000,00 N din, ki se bodo odražali v zmanjšanem ostanku dohodka.
Vprašanje: Predvideva se, da bo v letošnjem letu dosti težje priti v kreditni politiki do potrebnih obratnih Sredstev. Ali to drži in kakšne so naše perspektive na tem področju?
Odgovor: V začetku leta 1966 je podjetje razpolagalo komaj z N din 1,800.000,00 namenskih kreditov za gradnjo stanovanj za trg. Vsled spre-fnembe sistema kreditiranja smo v letu 1965 poslovnim bankam vrnili preko 7,000.000,00 N din kreditov. Posledica tega:	ustavitev gradenj
za trg v jeseni 1965 v Kranju, Mariboru, Celju, Novih Jaršah.
Prvi kredit za nadaljevanje gradnje stanovanj za trg je odobrila Gorenjska kreditna banka v Kranju in s tem omogočila nadaljevanje in dokončanje 60 stanovanj v Kranju. Naslednji kredit je odobrila Splošna gospodarska banka v Ljubljani za nadaljevanje gradnje stanovanj v Novih Jaršah. V lanskem letu nam je uspela šele v sredini leta delna nadomestitev potrebnih namenskih sredstev za gradnjo stanovanj za trg.
Letošnja splošna kreditna politika je na področju kratkoročnega kredi-ranja to vrsto kreditov že zaostrila. Kreditni potencial poslovnih bank bo v letošnjem letu manjši od lanskega, zato ne pričakujemo kaj ugodnih perspektiv za pridobivanje namenskih kreditov pri gradnji stanovanj za tržišče.
Obrestna mera je povečana od dosedanjih 7°/o na do 10 %>. Za kredite za gradnjo stanovanj za trg v letošnjem letu banke zahtevajo že 8 %> obresti. Razumljivo je, da stanovanjska gradnja skorajda ne prenese tako visokih bančnih obresti.
Vprašanje: Znano je, da so naši odnosi s poslovnimi partnerji v po-
gledu ureditve medsebojnih finančnih vprašanj na zadovoljivi višini. Kaj morajo v bodoče naši strokovnjaki storiti, da se bodo ti odnosi še izboljšali?
Odgovor: Problemov urejanja medsebojnih finančnih vprašanj je več.
Odnos investitor — izvajalec je prvi. Poslovna banka drugi, Jugoslovanska investicijska banka tretji. Če je konstrukcija kreditiranja konkretnega objekta taka, kot smo jo zgoraj navedli, morajo imeti vsi partnerji sredstva za realizacijo investicijskega programa. Formalno na papirju je po navadi vse v redu — praksa je drugačna. Največkrat se zatakne pri investitorju, ki je obvezen iz svojega sklada vročiti banki dogovorjena sredstva. Običajno, kot vse gospodarske organizacije, se investitor bori za obratna sredstva, jih porabi in obveznosti do banke ne izpolni. Bržko v taki vrsti kreditiranja eden od partnerjev izskoči, izvajalec — gradbeno podjetje ne pride do denarja za izvršena dela.
Najboljša rešitev v takih primerih je neposredno reševanje problemov od primera do primera, zato se poslužujemo tega načina.
Vprašanje: Oprostite, da postavljam vprašanje, ki sem ga v prejšnji številki postavil predsedniku komisiji za sestavo plana ing. Vasletu. Naše bralce zanima, ali je mogoče v našem sistemu delitve dohodka povečati tako potrebne sklade podjetja in kako?
Odgovor: Popolnoma se strinjam s predsednikom komisije za sestavo plana, da bo podjetje prepotrebne sklade lahko formiralo samo z nesebičnim posluhom za jačanje finančnega potenciala podjetja upoštevajoč pri tem akumulativnost posameznih poslovnih enot in njihovih dejavnosti.
To zrelost in razumevanje pričakujemo od naših neposrednih proizvajalcev.
Vprašanje: V gradbeništvu, posebno še pri nas, mnogo razpravljamo o prepočasnem dviganju osebnih dohodkov. Kaj sodite o tem vprašanju in kako doseči čimprejšnjo realizacijo tega?
Odgovor: Gledano na gradbeništvo kot celoto lahko pričakujemo hitrejši dvig osebnih dohodkov, če so za to dani pogoji.
Smatram, da-v letu 1967 gradbeništvo teh osnovnih pogojev ne bo imelo.
Pri popuščanju 25 in več °/o od razpisanih cen ne pričakujemo dviganja osebnih dohodkov še pri tako dobri organizaciji in prizadevnosti kolektiva.
Solidna osnova novi organizacijski prijemi so šele porok za dvig osebnih dohodkov, ki ga gradbeništvo kot panoga tudi zasluži.
Vprašanje: Za zmanjševanje režijskih stroškov in hitrejšega poslovanja boste v kratkem mehanizirali celotno knjigovodstvo. Ali to drži in kakšne rezultate si obetate od vašega novega poslovanja?
Odgovor: Naša naloga v letošnjem letu je, da pričnemo z uvajanjem izračuna osebnih dohodkov na elektronskem avtomatu. Cilj ni samo zmanjšanje stroškov, osnovno načelo je strokovnost, preciznejše in kvalitetnejše poslovanje, predvsem pa odprava »dupliranja« del.
Manj sestankov in več konkretnega dela, tako so dejali na letni konferenci Zveze komunistov v Mariboru Slika desno: delovno predsedstvo konference
V v
Z letne konference osnovne organizacije ZK v Mariboru -
Letna konferenca zveze komunistov »Gradisa« v Mariboru je potekala v izrazito delovnem vzdušju. Sekretar osnovne organizacije Anton Gruden je že v svojem poročilu ugotovil, da je bil program dela OOZK v preteklem obdobju zelo konkreten! Člani ZK so z veliko odgovornostjo in doslednostjo prevzemali določene naloge in jih tudi disciplinirano izvajali. Predvsem pa moramo pohvaliti, da so težišče svoje akcije prenesli v organe samoupravljanja, v družbene organizacije ter tako ogromno pripomogli, da je samoupravna ideja in smisel za skupne akcije že prodrla v zavest slehernega člana kolektiva. Zato so dosegli velike uspehe tako na gospodarskem in političnem področju, kot tudi v pogledu reševanja medsebojnih odnosov. V razpravi je sodelovalo 12 članov ZK, ob zaključku so izvolili nov sekretariat ter sprejeli vrsto konkretnih sklepov.
V nadaljevanju poročila je tovariš Gruden dejal: Člani ZK so pravilno razumeli sklepe plenuma ter ugotovili, da gre danes v bistvu za spopad dveh sistemov, to je sistema samoupravnosti družbe in sistema trde roke. Mi smo seveda za prvi sistem, ki ga bomo tudi v bodoče izvajali m zagovarjali. Zato tudi reorganizacija zveze komunistov ni samo reorganizacija organizacije, temveč je reorganizacija nas samih in našega dela, ki s svojo politično orientacijo in delovanjem temelji na znanosti in resničnem interesu človeka. Nato je govoril o vlogi članov ZK pri izpolnjevanju gospodarskih nalog, ko so si predvsem prizadevali za zvišanje produktivnosti dela, boljše organizacijske oblike dela in zmanjšanje režijskih stroškov ter so pri tem vložili vse umske in fizične sposobnosti. Ko je govoril o vlogi mladine, je med drugim dejal: »Ne morem trditi, da komunisti ne bi svoje vloge pri delu z mladino dovolj poznali, vendar pojmujejo to vprašanje vse preveč praktično. Na eni strani mladino premalo vključujemo v neposredno reševanje družbenih problemov, na drugi strani pa se mladina tudi sama premalo zanima in vključuje v aktivno delo in življenje kolektiva. Mladina ima dostikrat občutek, da jo starejši odrivajo. Znebiti se moramo nezaupanja do mladine ter jo vključiti v samoupravni sistem ter v družbeno politično delo.«
Prvi v razpravi je govoril tov. Lado Janžekovič, ki je med drugim dejal, da stoji pred nami poslovno leto 1967. ki bo po dosedanjih infor-
macijah in znakih na tržišču vsaj za našo poslovno enoto še bolj kritično. Investicije so toliko zmanjšane, da je težko dobiti delo, in če ga, vedno nastane vprašanje, ali bomo objekt končali s finančnim uspehom. Sreča, da smo že pred reformo gospodarili po reformskih načelih, saj je bilo povsod čutiti skrb za skrbno in racionalno gospodarjenje s sredstvi in borba za dvig produktivnosti dela. Tako danes z občutno manj delavci dosegamo dokaj visoko_ realizacijo. To je lep uspeh in naša naloga je, da bomo tako delali tudi v prihodnje.
Tovariš Zajšek je razpravljal o reorganizaciji komunistov in sindikalnem delu, ki bo moralo biti uspešnejše kot doslej. Komunisti morajo preiti v ofenzivo to pa pomeni, da morajo postati kreatorji naše politi-ke.
Tudi drugi diskutanti so govorili o reorganizaciji, o dvigu zavesti, ideološki izgradnji, problemih na tržišču itd. Ob koncu so sprejeli program dela za leto 1967. Za novega sekretarja so znova izvolili tovariša Antona Grudna.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno
Veliko zan oianie za garaže
Zanje se zanimajo nekatera podjetja v Beogradu, Cačkti, Sarajevu in Zagrebu
Naše montažne betonske gara' že so si pridobile že precejšen krog privržencev. Znano je, da obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani že več let izdeluje tc lične in hkrati udobne garaže, ki ki so si v Ljubljani in okolic1 pridobile v zadnjih letih pri P°' trošnikih že precejšen sloves. Naše montažne garaže nisc cenjene samo zato, ker so res poceni (dobiš jo za manj kot 400.000 starin dinarjev), marveč ti garažo v najkrajšem času tudi kjerkoli lahko postavijo, saj obrat gradbenih polizdelkov poskrbi tudi za prevoz montažnih elementov ter za montažo garaže, ki jo spretni monterji sestavijo v neverjetno kratkem času. Nič ni torej čudnega, da je za naše garaže. v Ljubljani zlasti jeseni toliko interesentov, da obrat komaj lahko ugodi vsem željam.
Te dni pa smo izvedeli, da Je sloves naših garaž segel tudi precej dlje zunaj meja Ljubljane' Menda so naše garaže videli tudi občani iz drugih republik oziroma gradbeni strokovnjaki ** drugih mest. Prav zato so nas* projektanti (znano je, da je montažno garažo projektiral nas arhitekt inž. arh Boris Vede) dobili zadnje čase več ponudb za prodajo licence oziroma načrto" za izdelavo garaže. Tako smo slišali. da se za naše garaže zanimajo nekatera podjetja v Beogradu, Cačku, Sarajevu in Zagrebu. Vsekakor je to za nas leP uspeh in hkrati dobra reklama-Kolikor bo prišlo do ustreznih dogovorov oziroma ponudb, bod° naši projektanti (in seveda z njimi finančniki) nedvomno reki* svoj »da«, to pa pomeni, da bodo začeli proizvajati montažne be' tonske garaže po »Gradisovih8 načrtih širom Jugoslavije
Z učenjem liji jezikov ne smemo odlašali
Vse večja ekspanzija in uveljavljanje našega gradbeništva na zunanjem tržišču je v zadnjem času postavila pred nas nove probleme, med katere spada brez dvoma vprašanje sporazumevanja s tujimi partnerji. Do nedavnega, ko smo bili z našo gradben-, dejavnostjo še v precejšnji meri zaprti v svoje nacionalne okvire, nezmožnost sporazumevanja z zunanjim svetom ni predstavljala posebnega problema. Bilo je sicer nekaj posameznikov, ki bi bili lahko deležni raznih štipendij za specializacije in izpopolnjevanje v tujini, pa zaradi neznanja jezikov za takšna mesta niso mogli konkurirati Takšne primere smo včasih reševali kampanjsko, s »hitrimi«, intenzivnimi tečaji, ki trajajo ca, 3 mesece po ves dan, tako da so bili stroški poleg šolnine tudi v izpadu rednega delovnega časa.
Danes se s takšnim načinom reševanja teh problemov ne moremo sprijazniti, ker ne gre več za posameznike, ki se študijsko izpopolnjujejo, temveč za organiziran nastop mobilnih grupacij za dela na zunanjih tržiščih. Da smo takšnim nalogam po tehnični plati dorasli, smo že dokazali in k sreči je doslej vsaj vodilni tehnični kader znal tuje jezike. Da bi pa lahko bilo v tem pogledu še neprimerno boljše, tudi vemo. Kot nam je jasno, da bomo morali iskati dela zunaj naše ožje domovine. Če ga tu ne bo dovolj, nam mora biti jasno, da bomo morali na to bili vsestransko pripravljeni, če bomo hoteli biti tudi uspešni Eden zelo važnih faktorjev pri tem je seveda znanje tujih jezikov. To pa se ne da kupiti kot žerjav ali buldožer, temveč zahteva sistematičnega vzgajanja kadrov in dostikrat večletnega truda.
Kot je znano, se teh perspektivnih nalog naše podjetje dobro zaveda, saj je center za izobraževanje ze lansko leto organiziral uspešne začetniške in nadalje? valne tečaje tujih jezikov, kateri so tudi letos. Lep1 uspehi, ki so jih tečajniki pokazali ob lanskoletnih zaključnih izpitih, samo dokazujejo, da so jih tečajniki vzeli z vso resnostjo in da v ta namen vložena sredstva niso bila zaman.
Res je, da so nekateri prijavljene! iz upravičenih ali neupravičenih razlogov dostikrat izostali ali cel° prekinili. To pa ne more zmanjšati uspeha večine udeležencev in pomena jezikovnih tečajev na sploh' Vedeti je namreč treba, da zahteva učenje tujih jezi' kov tudi ogromno individualnega napora, kateremu P'1 marsikdo kljub dobri volji, ki jo kaže na začetku, potem ni kos, S tem je pač treba računati pri vsak-stvari, ki zahteva umski napor, zakaj napačna bi bi« predpostavka, da je lahko tečaj uspešen le, če ga obiskuje množica, pri tem pa večina le »posluša«. PraV študiji jezikov zahtevajo intenziven kontakt med učen cem in učiteljem in nobene »škode« ni, če potem kakšen »poslušalec« odstopi. Jasno pa je, da tudi tukaj brez discipline ne gre, da bo morda potrebno v P®1.', spek ti vi poiskati takšne oblike, ki bodo v na.ivccj' meri zagotovile končni uspeh Zavedati se namreč rn<^ ramo, da s tovrstnim izobraževanjem kadrov ne kaz zamuinti časa. saj so nam že danes potrebni Da s nam bodo v ta namen vložena sredstva tudi boga1 obrestovala, bo seveda pokazala prihodnost in v moramo biti prepričani.
Ing. Boris Vede
Do 15. junija moramo v našem uglednem turističnem središču zgraditi sodoben osemetažni hotel z 270 ležišči
Dne 14. januarja letos smo podpisali pogodbo.
Dne 17. januarja smo v Opatiji že začeli s pripravljalnimi deli.
Danes — komaj dober mesec po podpisu pogodbe — so temelji že izkopani in tudi v glavnem že zabetonirani. Imamo že opažen del kletne plošče...
v To so bile uvodne besede inž. Sase Škulja, s katerimi je hotel poudariti neverjetno oster rok, ki ga terjata današnji čas in sedanje razmere, ^kratka, hotel je poudariti, da bomo hiorali v Opatiji pobijati vse. dosedanje rekorde. Sicer pa — zdaj lepo Po vrsti in počasi.
Sredi januarja so bili zaključeni Pogovori med gradbenim vodstvom j-lubljana ter dvema investitorjema, hotelskim podjetjem »Kvarner« iz y>atj j e in ljubljansko »Prehrano«, pht že omenjeno, je bila 14. januarja ■hdi podpisana pogodba, s katero je hasa edinica prevzela nalogo, da bo y. najkrajših rokih zgradila v Opati-1 hov, sodoben hotel in vrh tega še Samopostrežno trgovino. Hotel bo hhel naziv »Hotel de Pariš«, ob njem Pa bo samopostrežna trgovina ljub-Janske »Prehrane«.
Zakaj smo prevzeli to nalogo? vsekakor tu ni potrebno dosti pojasnjevati, saj vemo, da mora danes leherno gradbeno podjetje kar Krepko zagrabiti za vsako delo, ki
ponuja, pa naj bo slabo ali dobro, resnici na ljubo je treba povedati, da objekt v Opatiji ni kar tako. Vrednost vseh gradbenih in gradbe-°'°frrtniških del je predvidena na , . milijonov starih dinarjev, kar Kaze, da gre za precejšen objekt. V
zemlji bo ena sama etaža, nad zemljo ima hotelski objekt šest etaž, prav na vrhu (osma etaža) pa so prostori za strojnico. Skupno bo v objektu 270 ležišč. Vrh tega je s hotelskim delom objekta funkcionalno povezana tudi samopostrežna trgovina, ki je nekakšen pritlični razširjeni del hotela. V teh prostorih bo imela, kot že omenjeno, ljubljanska »Prehrana« svojo samopostrežno trgovino. Celotno gradnjo smo prevzeli za fiksno ceno ali na ključ.
Rok za. predajo novega hotela v Opatiji je res oster (15. junija), še bolj pa za samopostrežno trgovino, ki jo moramo predati investitorju kar do 15. maja. Toda naši delavci, tehniki, delovodje, inženirji in drugi strokovnjaki, ki so prevzeli to delo, niso držali rok križem, kar kaže, da se dobro zavedajo resnosti časa in seveda tudi ostrega roka. Zavedajo pa se tudi, da nam lahko obljuba, ki smo jo dali investitorju s pogodbo, odpre vrata za nova in nova dela. Vsekakor si bomo z izpolnitvijo roka pridobili pri teh in še drugih investitorjih zaupanje, dobro legitimacijo ter hkrati s tem možnosti za nova dela.
»2e 17. januarja smo začeli delati,« je pripovedoval inženir Škulj. »Do sredine februarja, torej le dober me-
Nadomestilo osebnega dohodka ob izostani!! zarili lilezii
S prvim januarjem letos so pričele veljati spremembe predpisov o ocialnem zavarovanju, ki so prinesle pomembne novosti v naše zdrav-veno zavarovanje. Zvezna skupščina je na seji zveznega zbora in »ocialno-zdravstvenega zbora 27. in 28. decembra lanskega leta sprejela jk°n o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji *n financiranju socialnega zavarovanja, zakon o dopolnitvah zakona o otroškem dodatku, zakon o najvišji meri, ki jo smejo doseči stopnje Prispevkov za vse panoge socialnega zavarovanja v letu 1967, in končno najpomembnejšo spremembo, tj. zakon o spremembah in dopolnitvah hmeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Po tem zakonu se nara-ipCH^renese^° Vplačil3 nadomestil za osebne dohodke za prvih 30 dni, ko e avec zadržan z dela zaradi bolezni ali nege obolelega družinskega ciana, v breme sredstev delovne organizacije.
l ,	. avgusta lanskega leta je krilo nadomestila osebnega dohodka ob
mp6??* v ce*°*‘ socialno zavarovanje. Od avgusta lani je prešlo nado-čet t ° °Sebnega d°hotllca za prve tri dni bolezni v breme podjetja, od ^ne Fa^*e Pa v breme socialnega zavarovanja. Od januarja letos *5,je socialno zavarovanje boleznino šele od enaintridesetega dne "oiniskega dopusta.
čit' ^a*ton Predpisuje, da morajo delovne organizacije sedaj same dolo-h višino nadomestila za prvih trideset dni bolezni. Morajo pa pri tem postevati, da nadomestilo ne bo manjše kot 50 %> osnove (lanskoletno P vprečje osebnega dohodka delavca) in za leto 1967 ne v višjem znesku, 1 ®°.znašaIe boleznine po sedaj veljavnem zakonu.
Nas upravni odbor podjetja je na seji dne 15. II. 1967 razpravljal n ®11 vprašanju in sklenil, da predloži kolektivom v obravnavo osnutek dnhriv a’ ka?er* na'i določi višino in pogoje za nadomestilo osebnega zap'• ka Za pFimer. bolezni. Zakon predpisuje, da morajo delovne organi-ije sprejeti svoje interne akte tako, da bodo pričeli veljati s 1. marcem letos.
**° osnutku pravilnika bo znašalo nadomestilo osebnega dohodka de-dri.C~V ?a prv® tri dni zadržanosti z dela zaradi bolezni ali nege obolelega zmskega člana za prvi izostanek v tekočem koledarskem letu 80°/o izn=iVe’ za drugi izostanek v istem letu 60 °/o in tretji ter vsak nadaljnji ostanek v enem letu samo 50 »/o osnove.
,. ®as bolezni od četrtega dne do trideset dni bo znašalo nadome-1,10 vsakokrat 80 »/o osnove.
Kadar je vzrok izostanka z dela nesreča pri delu, bo znašalo nado-estilo od prvega do 30. dne izostanka 100 °/o osnove. Prav tako bodo j5®Jcli vajenci nadomestilo od prvega do 30. dne izostanka zaradi bolezni
0	/o nagrado, ki jo prejema vajenec v učni dobi.
Delavec, ki nima 9 mesecev neprekinjene delovne dobe ali 18 me-cev s presledki v zadnjih dveh letih, bo prejel samo 60 °/o osnove. i*0 dosedanjem določilu zakona o socialnem zavarovanju je prejel j varovanec za čas, ko se je nahajal v bolnišnici, znižano nadomestilo, v® n* imel tri ali več družinskih članov, ki so bili po zakonu zavarovani t družinski člani. Predlog našega pravilnika nima takšne ali podobne ■bejitve. To pa zato, ker bodo komunalne skupnosti predpisale udeležbo ■ varovanca pri stroških bolnišnice, razen za zdravljenje. Zniževanje oieznine med zdravljenjem v bolnišnici bi delavca močno prizadelo. 'at° Pravilnik tega ne predvideva.
.. Do nadomestila za čas odsotnosti z dela pa ne bo imel pravice tisti,
1	bi sam namerno povzročil nesposobnost za delo, ker ni uporabljal arnpstnih sredstev pri delu, kakor tudi če se bodo ugotovili drugi očitni
Primeri namerne onesposobitve za delo. Dalje ne bo imel pravice do atlomestila tisti, ki bo namerno preprečeval zdravljenje, se ne bo odzval (. Zlvu na zdravniški pregled in če bi v času, ko se nahaja na bolniškem epustu, prejemal osebni dohodek ali se ukvarjal s pridobitno dejav-osMo, tj. z Vsako dejavnostjo za pridobitev materialnih dobrin ali z
uPravljanjem uslug.
, Po tem predlogu bodo predvidoma znašale boleznine, ki gredo v reirie podjetja, okrog 74 milijonov starih dinarjev, če upoštevamo tako evil° izostankov zaradi bolezni, kot je bilo v preteklem leiu. Zaradi ]dcZane stopnje prispevka za socialno zavarovanje bomo plačali v letu
1967
za približno 64 milijonov manj prispevka. Ostalo bo torej nepo-
~	—* 1-'. U>ii/,IHI Ul miujicmiv UKH1J	mu- tol v. J jivjju
, edno več stroškov za podjetja za približno 10 milijonov starih dinar-
. *'• S	ulrnoni in nrnnrpčpvo n in m izlrfirKPanin hftlozpnclrifi
Sala
S preventivnimi ukrepi in preprečevanjem izkoriščanja bolezenskih 'Pustov bi se dalo znižati stroške za nadomestila, hkrati pa bi se zmanj-
tudi izguba v proizvodnji zaradi izostankov.
R. Z.
Delamo z roko v roki in si pomagamo, kolikor moremo,« je pripovedoval inž. Škulj. »Vemo, da so nervozni projektanti in tudi oni vedo, da se nam strašansko mudi. Toda z živčnostjo, z nestrpnostjo in nejevoljo ne bi prišli nikamor. Zato smo, kolikor se le da, strpni, uvidevni, sodelujemo skratka na vseh koncih in krajih. Tako bomo prav gotovo dosegli več, kot če bi bili živčni in če bi obdol-ževali drug drugega.«
Ob koncu naj še omenimo, da bo novi opatijski hotel zgrajen v skeletnem sistemu. Nekateri elementi, zlasti stropni, bodo montažni in prefa-bricirani. Za prvo etažo bo montažne elemente dobavil obrat gradbenih polizdelkov iz Ljubljane, ki ima večje zmogljivosti in lahko takoj pripravi potrebno število montažnih elementov. Vse nadaljnje elemente pa bo izdelalo reško podjetje »Beton-grad« predvsem zato, ker je od Reke do Opatije le dober streljaj in bo nedvomno zaradi znatno krajšega in cenejšega prevoza tudi cena teh elementov nižja.
Za proizvodnjo in delo moramo človeka strokovno in varnostno vzgojiti
Da naš današnji naslov ne bo samo geslo in beseda v veter, smo v skladu z zakonskimi predpisi orga-niizrali vrsto seminarjev s področja varstva pri delu.
Seminarjev se je do danes udeležilo 89 delovodij, tehnikov in inženirjev. Seminarji so organizirani ob sodelovanju Zveznega centra za izobraževanje, kjer bodo kandidati pozneje tudi polagali tozadevni izpit.
Seminar je obsegal celotno zakonodajo s področja varstva pri delu, higienske in zdravstvene ukrepe ter vrsto konkretnih primerov iz dela in življenja na gradbišču. Čeprav je bila snov glede na izpite težka, so bili vsi kandidati s predavanji zelo zadovoljni. Vsi želijo, da bi podobna predavanja organizirali vsako leto.
Licitacija
' Za začetek nekaj splošnih podatkov o Libiji. Libija meri 1,760.000 km* (sedemkrat večja od Jugoslavije) in ima 1,200.000 prebivalcev. Po družbeni ure-. ditvi je ustavna kraljevina s kraljem Id risom na čelu. Kralj izhaja iz beduinskega plemena, ki se je ves čas okupacije borilo z Italijani.
Pokrajina se od morja proti notranjosti stopničasto dviga. Klima je vroča in suha. Gosteje je naseljen ie obalni pas, v notranjosti pa so samo posamezne oaze. Prva trgovska oporišča so na libijski obali ustanovili že stari Grki. v I. stoletju pred našim
Trdnjava in naselje v puščavi: bodoče gradbišče Nalut
štetjem so Libijo osvojili Rimljani, nato v VII. stoletju Arabci, v XVI. Turki in leta 1912 Italijani. V II. svetovni vojni je bila važno bojišče, kjer so Angleži porazili italijanske in nemške armade. Po vojni je bila do leta 1951 pod zavezniško vojno upravo in je nato po sklepu OZN postala neodvisna kraljevina. Do leta 1955 je bila siromašna dežela, ko pa so odkrili bogata ležišča nafte, se je tako rekoč čez noč vse spremenilo.
Namen našega potovanja v Libijo je bila udeležba na licitaciji v okviru 10-letnega plana izgradnje stanovanj. Za letos je bila razpisana gradnja ca. 10.000 stanovanj oz. bolje rečeno Individualnih hišic. To celotno število je bilo razdeljeno po teritorialnih enotah na 10 razpisov. Hišic je 10 različnih tipov, ki se med seboj razlikujejo predvsem po kvadraturi, in sicer od 110 do 270 m!. Po konstrukciji so skeleti z armirano betonskimi pasovnimi temelji, ker je vsa severna obala Afrike potresno področje. Gradis je sodeloval na licitaciji v okviru združenja »Ingra« še s Tehniko in Hiti rotehno iz Zagreba, Betonom iz Skopja in Tehniko iz Tuzle.
Parada na dan osvoboditve v Libiji
Po priporočilu ingre naj bi pregledali okraj Gherian, ki se nahaja ca. 100 km južno od Tripolija in okraj Derna. ki se nahaja vzhodno od Beu-gazija in sega do egiptovske meje. V ta namen smo se takoj po prihodu v Tripolis razdelili v dve grupi in naslednjega dne odšli na teren. Bil sem v grupi, ki naj bi pregledala okraj Derna. Da bi prišli do Derne, ki se nahaja ca. 900 km od Tripolija, smo morali najprej z avionom do Benga-zija in nato z avtomobilom do Derne in Tobruka. Za celotni okraj Derna je predvidenih ca. 1170 hišic in stanovanj v 29 različnih mestih. V glavnem se nahajajo bodoča gradbišča v obmorskem pasu, nekaj pa jih je bilo tudi do 250 km globoko v notranjosti, v oazah.
Obšli smo vse te kraje in zbrali potrebne podatke o materialu, ki ga j e mogoče dobiti na kraju samem, o možnosti uporabe - pristanišč in pa predvsem o vodi, ali jo je treba dovažati ali pa jo je možno črpati. Kontrolirali smo tudi razdalje med posameznimi gradbišči, ker so bili podatki, ki smo jih dobili od investitorja, zelo netončni. V splošnem lahko rečem, da je vsa Cirenaika od Bengazija do egiptovske meje eno sa-: mu gradbišče Gradijo ceste, naselja, šole, električne centrale) vodohrame in vodovod, pristanišča, silose, namakalne naprave za polja itd. Podobno sliko smo videli v Tripolitaniji. Z vrelci nafte se življenje v Libiji popolnoma spreminja. Motorizacija je že bolj razvita kot pri nas. Beduinske družine v terenskih vozilih ali avto poleg šotora niso nobena redkost.
Ko .smo ;'se' vračali , iz Tobruka po zgornji cesti, smo videli ob cesti grobišča iz II. svetovne vojne — tu je bil glavni operativni pravec obeh sovražnih armad. Sosedni okraji s svojimi zelenimi griči spominja malo na našo Dolenjsko, le da so pobočja bolj strma in odsekano padajo v doline oz, prazna korita rek — wadije.
V tem okraju grade tudi novo prestolnico Libije, ki se imenuje Beida, po naše Belo mesto. Po vrnitvi v Tripolis smo primerjali dobljene podatke iz obeh okrajev in se odločili za okraj Gherian.
Na licitaciji je sodelovalo devet gradbenih podjetij oz. združenj: tri italijanska, dve francoski, eno angleško in tri jugoslovanska. Zopet se je ponovila stara pesem konkurence jugoslovanskih podjetij v tujini, čeprav je imela »Ingra« soglasje zvezne zbornice za sodelovanje na licitaciji v tem okraju.
Libija je brez dvoma zaradi finančnih možnosti in velikih planov izgradnje perspektivno tržišče, vendar je predpogoj za uspeh na licitaciji dobro poznavanje tržišča. Za začetek bi bilo smotrno nastopiti mogoče s kakšnim libijskim partnerjem pri licitaciji za manjše objekte ter tako ob minimalnem riziku res dobro spoznati tržišče in razmere, ki vladajo v Libiji.
ing. S, E.
Del članov skupine, ki j"e sestavljala ponudbo
sec po podpisu pogodbe, je v Opatiji že marsikaj videti. Ob gradbišču že stoji žerjav, izkopali smo več kot 2000 kubičnih metrov materiala, in sicer pretežno v skalnatih tleh. Tako smo morali pretežni del izkopa minirati, čeprav je vse naokoli polno stanovanjskih poslopij. Zabetonirali smo že večji del temeljev, kletna plošča je že opažena. Lahko trdim, da je na temeljih opravljenih že nad 80 odstotkov betonskih del.«
In kako teče delo v Opatiji? Organizatorji pravijo, da teče delo kot po maslu. Tu je pravcati, »zahodnoevropski« delovni elan: na delu sta dve izmeni, ki delata vsaka po 11 ur dnevno. Obe izmeni sta povsem enakovredni. Ob gradbišču je že tudi betonarna, ki pripravlja beton za objekt. Skupno je v Opatiji zaposlenih okrog 70 ljudi.
Seveda se graditelji novega opatijskega hotela zavedajo številnih ovir in težav, s katerimi se že morajo in se še bodo morali boriti. Vsekakor je poglavitna zapreka pomanjkanje časa. Toda ni samo čas, ki bo vse močno priganjal. Težava je tudi v tem, da še niso pripravljeni vsi načrti, kar bi sicer olajšalo graditeljem delo in omogočilo boljšo organizacijo. Načrte pripravlja projektantska organizacija »Opatija-projekt« v Opatiji.
RAZMIŠLJANJE O OBJEKTIVNEJŠIH PRINCIPIH DELITVE
Komisija za plan in razvoj delavskega sveta podjetja je Pri tem pa moramo pripomniti.
da pri obratih kvari dejansko sli-
na svoji 4. seji dne 6. februarja določila nekatere izhodiščne ko SPO, ki je imel 2,5-krat večje
---------------------------------------------------------------osebne dohodke, kakor je znašal
principe za plan 1967. Med drugim je bilo določeno, da naj njegov dohodek.
Dejanska slika delitve v obratih
enakemu dohodku ustrezajo enaki osebni dohodki in skla- pa je takale (tab. 3):
di z motivacijo, da so pogoji gospodarjenja za vse gradbene enote enaki. Če bi pri tem upoštevali še to, da naj bodo vse
morajo enote z večjo akumul ativnostjo več odvajati v skla-
Tabela 3
bolj ali manj objektivno ustrezal današnjim potrebam.
Obrat	OD	Skladi
SPO		254,0	-
KO-Lj		75,6	24,4
KO-Mbr. 5 . .	75,5	24,5
LO-Šk. L. .	.	85,3	14,7
OGP		78,5	21,5
Povpr. brez SPO		78,5	21,5
I.	Oglejmo si enega izmed možnih načinov objektivnejše delitve dohodka v grafičnem prikazu (sl. 1):
Na absciso nanesemo vrednosti ustvarjenega dohodka na uro, na ordinato po vrednosti osebnih dohodkov na uro. Črta a predstavlja t. im. mejno linijo delitve, ki kaže, da je ves ustvarjen dohodek izplačan kot osebni dohodek.
Naša naloga je določiti neko linijo delitve, ki bo ustvarjeni dohodek delila na osebne dohodke in sklade tako, da bo ustrezala načelu »večji dohodek — večji osebni dohodki — večji skladi«. To črto delitve predstavlja v grafikonu premica b, ki je ena izmed mnogih podobnih premic, ki prav tako ustrezajo danemu pogoju. Vendar vse premice b, ki leže nad premico a in absciso, ne ustrezajo našim posebnim zahtevam. Takoj moramo omeniti dve meji za določene premice, ki bistveno vplivajo na sistem delitve: prva zahteva je, da premica b ni vzporedna premici a in ne vzporedna abscisi (vodoravni osi). Ce je premica b vzporedna a, potem je ta delitev dohodka taka, da so skladi vedno enaki, ne glede na višino ustvarjenega dohodka. Ce pa je vzporedna abscisi, potem je to t.im. »uravnilovka«, ki določa enake osebne dohodke ne glede na višino ustvarjenega dohodka, kar pa seveda ni stimulativno. Z druge plati pa ni gospodarno preko mere večati osebne dohodke in pozabljati na sklade. Premica b spada torej k pravilnim premicam, ker določa, kakor se vidi iz grafikona, pri 8,00 N din dohodka na uro 5,70 N din osebnega dohodka in 2,30 N din skladov,
Ker je še veliko takih premic, ki bi lahko ustrezale našim zahtevam, se vprašujemo, katera pa je tista edino pravilna, k*i' bo najbolj ustrezala?
Pogledati bomo morali nekoliko nazaj, kakšna so bila v našem podjetju ta delitvena razmerja. 2e takoj je potrebno poudariti, da so se delitve sukale po danih razmerah: osebni dohodki niso bili toliko odraz gospodarjenja in stimuliranja, kot takratnega položaja, ki je narekoval pametno omejevanje osebnih dohodkov in poveča-vanje skladov. Pogljemo rajši številke (v %>), tab. 1:
Tabela 1
Podatki za 1. 1966 nam kažejo, da smo zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in dviga življenjskih stroškov zboljšali delitveno razmerje v korist osebnih dohodkov na račun skladov. Drugače tedaj sploh ni bilo mogoče storiti.
Danes pa si zastavljamo vprašanje, kakšni bodo pogoji že v bližnji bodočnosti? Odgovor je jasen: naša lastna prihodnost je odvisna od našega gospodarjenja. Osebnih dohodkov ni mogoče dvigati, ne da bi pri tem večali dohodek. Skladi pa so absolutno potrebni v današnjih pogojih gospodarjenja. Naš namen je, da povežemo dohodek, osebne dohodke in sklade v medsebojno pravilno odvisnost. Ako pa nenaden porast življenjskih stroškov zahteva povišanje OD, se lega delitvene linije, po sklepu DSP, pomakne navzgor.
Ce analiziramo delitveno razmerje za 1. 1966 po panogah z nekaterimi poenostavitvami, potem se nam pokaže nekoliko spremenjena slika (tab.	2):
Tabela 2
PE	OD	Skladi
Gradb............83,5	16,5
Obrati .5.5. 92,7	7,3
Proj. biro . . .	75,4	24,6
Celotni delitveni pregled nam kaže, da že nekako obstoja določena delitev po akumulativnosti, čeprav je še nekoliko zameglena. O tem bomo govorili kasneje.
Ce h gornjim delitvenim razmerjem iz tab. 2 začrtamo v grafikonu k premici a še ustrezno delitveno črto b, dobimo naslednjo situacijo (sl. 2):
»opisu!
v svoi list!
Ta »težiščna« linija na oko kar dobro ustreza postavljenim zahtevam. Da ima premica prav to lego in ne drugačne, nam bosta pojasnila naslednja grafikona (sl. 3 in 4).
V vseh treh grafikonih predstavljata točki 1 in 2 povprečje gradbenih enot (1) in obratov (2), vtem ko predstavlja točka 3 v sl. 2 projektivni biro. Težiščna linija zahteva uravnovešeno razdaljo med posameznimi točkami, zato ima delitvena premica b izbrano lego.
	1964	Leto 1965	1966
Dohodek	. . . 100	100	100
Os. doh.	. . .	70	73	86
Skladi .	. 1 7	30	27	14
sl. l
DOH
Zanima nas vprašanje, kaj predstavljajo posamezni odmiki in za kakšna odstopanja tu sploh gre?
Pri gradbenih poslovnih enotah (sl. 3) znaša maksimalni presek preveč izplačanih osebnih dohodkov na uro 7 %, maksimalni znesek »premalo« izplačanih OD za 4,5 °/e. Podobno je pri obratih (sl. 4): maksimalni znesek preveč izplačanih OD je 5,2 %, premalo izplačanih pa 3,1 ®/o. Pri projektivnem biroju znese preveč izplačan OD 3,5 °/c.
Seveda ustrezajo ti odstotki za izbrano linijo, ki jo lahko nadomesti druga, morda boljša.
Vendar pa moramo pri izbiri delitvene črte paziti na naslednje zahteve:
1.	da se čimbolj približa dejanskemu stanju delitve dohodka iz 1. 1966,
2.	da je dovolj stimulativna in da hkrati zagotavlja pametno rast skladov,
3.	da je zvezna in ravna.
— Pri tem moramo vedeti, da je zahtevi pod tč. 1 možno ustreči le približno.
— pri zahtevi pod tč. 2 je treba vzeti neko razumno delitev pri laraščanju ustvarjenega dohodka. Nestimulativna delitev bi že bila pri delitvi 50 : 50, za naš primer pa smo vzeli razmerje 65 : 34 v korist osebnih dohodkov — Z omejitvijo pod tč. 3 pa je zagotovljena enostavnost in razumljivost postopka.
Preden preidemo k nadaljnjim razglabljanjem o delitvenem sistemu. moramo še nekoliko podrobneje analizirati izbrano črto delitve in kaj v našem konkretnem primeru predstavlja V podjetju je znašal dohodek ob 3/4-letni bilanci 1966. leta 598 din na uro. od katerih smo dali za osebne dohodke 516 din/uro (86 %). za sklade pa ostanek To velja za delitev dohodka na nivoju podjetja, Dohodek pa nastaja še iz pomožnih dejavnosti in en.t. ki v našem raziskovalnem primeru niso zastopane (SPO. Celje Koper Nemčija, izredni dohodki, centrala — izdatki OD itd ) zato nastaja delitveno razmerje 86 : 14 za obravnavane PE pri dohodku 500 din/uro. To razmerje določa tudi najmanjši osebni dohodek
430 din/uro, ki še zadošča (po predlogu, pravilnik lahko določi drugače), preden poslovna enota lahko zaprosi za interno posojilo, Ce vzamemo v pretres delitvena razmerja v različnih poslovnih enotah, potem vidimo, da ima gr. v. Ljubljana z ustvarjenim 537 din dohodka na uro po predlagani delitvi razmerje 84.5 :15,5, Gradb. vodstvo Jesenice pri 643 din dohodka razmerje 81,2 : 1C,8, OGP pri 732 din dohodka 79:21, KO Ljubljana pri 855 din do^rdka rai-
osebne dohodke in še za teje moralo dobiti posojilo, ker je dohodek 384 din/ uro predstavljal 88 ”/• od izplačanih OD.
Po predlagani delitveni črti Pa bi imela PE Celje pri ustvarjenem dohodku delitveno razmerje 92 : 8 (skladi bi bili obvezni tudi pri enoti, ki z dohodkom ne pokriva osebnih dohodkov).
II. Pri ustvarjenih skladih, ki so del dohodka poslovne enote, moramo prav tako že vnaprej predvideti del, ki bo šel v skupne
PSSSST.
merje 77 : 23 in projektivni biio pri 1741 din dohodka na uro delitveno razmerje 70,5 : 29,6. Ta razmerja veljajo za dohodek, ugotovljen ob 3'4-letni bilanci 1966. Seveda se delitveno razmerje avtomatično spremeni takoj ko ugotovimo drugačen dohodek.
Pravilnik o delitvi dohodka mo ra samo predpisati, kakor smo že omenili, pri katerem minimalnem dohodku nastopi obdobje »posebnega režima« in pa določiti tisti minimum, pri katerem je srloh še smiselno držati poslovno enoto pri življenju Po tem načinu vrednotenja se nahaja v posebnem režimu gradbeno vodstvo Celje, ki je imelo od vseh enot najnižje
sklade podjetja. Tudi tukaj je potrebno določiti avtomatizem, ki bo žc vnaprej določal, koliko vsaka enota pri določenem tivhodku prispeva v skupni sklad in koliko tega fonda ostane njej. R izumi ji' vo je da mora biti la del tein večji, čim večji je ustvarjen sklad ali z drugimi besedami: za skupne potrebe da več tisti, ki več ima Pri tem pa so procentualne delitve sklada lahko različne: 50 • : 50, 60 1 40 itd.
Prihodnjič si bomo ogledali iaz vi tej še načine delitve dohodka, saj je bil danes obravnavani način samo osnova za nadaljnja razmiš Ijanja.
fug B. Vasle
VARSTVO PRI DELU
Odgovornost in problemi
Več ali manj je verjetno znano, da imamo v podjetju seminarje o varstvu pri delu. Avditorij tvorijo predvsem delovodje in tehniki — gradbeniki ter mojstri in tehniki — kovinarji.
Na seminarju obravnavajo predvsem zakonodajo v zvezi z varstvom pri delu, odnose med ljudmi in poučevanje delavcev, pogoje dela, higiensko, zdravstveno in socialno varstvo, varnost pri delu z električnimi napravami ter požarno varnost. Program je obširen ter se predvsem nanaša na delo v operativi, zajema torej vse tisto, kar delovodje in tehniki doživljajo vsak dan v svoji praksi na delovnem mestu.
Zakonodaja v zvezi z varstvom pri delu pa prinaša nekaj novega. Opredeljuje odgovornost na delovnem mestu. Ne gre samo za kvaliteto ter trajanje nekega dela,
remveč tudi, da bo to delo opravljeno varno, brez poškodb ali človeških žrtev. Novi predpisi točno precizirajo direktne odgovornosti od najvišjega pa do najnižjega, seveda po rangu. Torej predpisi so tu, odgovornosti pa jasne ter vsak ve za svoje.
Za raznimi zahtevami po odgovornosti pa se skriva problem, kateri je bil nakazan na seminarju ter ga je treba načeti pri korenini. Problem je širšega značaja ter delno tudi sega čez okvir podjetja.
Naše poslovne enote uporabljajo za opravljanje svojega dela mnogo raznovrstne mehanizacije. V sestavu te mehanizacije je mnogo strojev in naprav starejšega porekla. Ti stroji ali naprave služijo svojemu namenu, vendar nastopa vprašanje, če je poskrbljeno za varno delovanje, preden ga začneš uporabljati.
Morda bi kdo dejal, da je to revolucija na tem področju. Toda ni tako, to je samo pospešena evolucija Takoj so se že našli zagovorniki v dveh taborih. Eni zagovarjajo nujnost zamenjave zastarelih strojev in naprav (vsaj lahke mehanizacije), drugi dodatne opreme, ki naj bi ustrezala zahtevam varnega obratovanja strojev in naprav. Oboje pa je problem finančnega značaja, ki ne bi smel odstopati pri skrbno organizirani proizvodnji. Ta bo omogočila njegovo rešitev.
Trenutno so mogoče večje možnosti za izpopolnitev obstoječe mehanizacije z dodatnimi napravami, ki jih terja varno obratovanje. Poleg teh naprav, ki izrecno služijo varnosti obratovanja, pa imamo tudi naprave, ki so le strojno tehnična dopolnitev. Tudi za to zvrst je bilo
na seminarju nekaj opozoril z gradbišč, kakšne so tehnične pomanjkljivosti, ki večkrat prekinejo obratovanje.
Iz tega bi mogli povzeti, da se bodo odgovornosti prepletale. Če bo uporabnik ali naročnik stroja odgovoren za varno obratovanje, mu bo tudi moral tisti, ki bo dal stroj ali napravo v posojilo, dati tako opremljen stroj, da bo ustrezal vsem tehničnim in varnostnim predpisom.
Zelo pikra in tudi upravičena pripomba je bila na račun pomanjkljive opremljenosti lahke in srednje mehanizacije (vodna črpalka, mešalci, skleperji, igličasta dvigala), katera večkrat pride na gradbišče brez stikal, varovalk in medsebojnih povezav, ali pa so le te površne. Okrog opremljenosti vodnih črpalk je bilo govora pred leti, toda ostalo je le pri besedah. Z zahtevano odgovornostjo se bodo stvari zaostrovale. Ob formiranju novega gradbišča bo že postavljeno vprašanje, ali imamo ustrezno mehanoopremo, katera bo predvsem varnostno ustrezala, ker je jasno, da ne bo rizika prevzemala skupina ljudi, ki bo odgovorna za izvajanje del na gradbišču.
Ne preostane nič drugega, kakor začeti z izpolnjevanjem predpisov. Pripravljeni moramo biti na razne nove težave. Pogoj za prebroditev težav in problemov je predvsem v tem, da tesno sodelujejo vse tehnične službe s svojimi strokovnjaki, da sprejemajo strokovnjaki raznih strok vse umestne predloge ter jih skrbno proučijo ne glede na to, kdo predlaga in da se prične dobava tipiziranih strojev in naprav. Posebno velja to za elektrotehnične drobne materiale. Hkrati pa obudimo čut vestnosti in natančnosti pri delu!
S. L
Petru Slabetu v slovo
Naš šofer Peter Slabe je prevozil poslednji kilometer. Bridka je to desnica, ki je bolestno odjeknila v celotnem kolektivu.
Ugasnila je še zadnja iskrica upanja, da boš zmagal v neenaki borbi £ zavratno boleznijo. Toda upanje je vilo zaman, smrt te je dosti prezgodaj iztrgala iz naše srede.
Še nedavno, ko si že ležal na bolniški postelji, si mi poln upanja dejal: »Ozdravel bom in kmalu spet $elal, kajti za dom, za družino, za Podjetje moram še veliko napraviti. £ez nekaj let pa bom šel v zasluženi Pokoj.« Žal je smrt prekinila tvoje
načrte.
. Delo ti je bilo vse v življenju in |redi dela si po kratki bolezni nenadoma za vedno omahnil.
Peter, radi smo te imeli. Hvala ti ?at tvoje prijateljstvo, za tvojo požrtvovalnost in človečnost. Hvala ti ? nnenu vseh, ki si jim bil vedno in 5a vsakem koraku pripravljen pomagati.
Skromne so te besede, skromne «ot si bil ti sam ...
Slava njegovemu spominu!
Lojze
V	pokoj odhajajo
Koprski kolektiv Gradisa je v lan-?kem letu zapustilo pet dolgoletnih elanov, ki so odšli v zasluženi pokoj.
Upokojili so se naslednji sodelavci:
Avgust Gregorič, delavec PK, stanujoč v Pridvoru pri Kopru, je delal v naši enoti 12 let.
. Marjan Gregorič, zidar VK, stanujoč v Dekanih pri Kopru, zaposlen
V	naši enoti prav tako 12 let.
Andrej Jakac, zidar KV, stanujoč
V	Pijukih pri Bujah, je bil v naši enoti 12 let.
Jože Palčič, delavec PK, stanujoč
V	Palčičih pri Kopru, delal v enoti 3 leta.
Jože Radovec, zidar KV, stanujoč v Kopru, zaposlen pri naši enoti 9 let.
Vsi so bili zelo vestni in disciplinirani delavci, kakršne si moremo le želeti — in jih bomo zelo pogrešali.
V imenu uprave in celotnega kolektiva »Gradis« Koper se na tem mestu vsem imenovanim zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložili v 'etih svojega dela pri nas za naše Podjetje ter jim iz srca želimo, da yi jim jesen življenja potekala v sre-miru in zdravju v zasluženem pokoju!
Po 40 lelih dela v poko
Pripoveduje tovariš Franc Sleme
Končno sem uredil vse potrebne dokumente za upokojitev in odhajam na svoj zasluženi počitek, je dejal tov. Franc Sleme. Zbral sem polnih 40 let delovne dobe in to naj bo dovolj. Res, da še nisem tako star, še dokaj zdrav in čvrst in da mi je na Ravnah všeč, pa ima človek po več kot 50 letih trdega dela le rad še malo počitka — miru.
Rodil sem se 8. 1. 1909 v Gradu pri Cerkljah v revni delavski družini. Oče je bil čevljar in mi je že zgodaj umrl. Mati je težko preživljala tri male otroke, zato sem moral s 5 leti na trdo delo h kmetom. Kmet je bil dober, toda bil sem pri tujih ljudeh in sem si moral kruh zaslužiti sam. Bil sem še pravi otročiček in sem že okusil, kaj je borba za vsakdanji kruh. Med delom sem obiskoval osnovno šolo in jo uspešno končal. V Cerkljah' sem se pod silo razmer odšel učit za mesarja in sem ta poklic kaj kmalu pustil. Odšel sem delat k privatnemu gradbenemu podjetju »Josip Didek« v Ljubljano. Bil sem spreten in priden tako, da sem se že s 15 leti priučil minerskega poklica. Delal sem na raznih mestih na terenu, v glavnem pa v kamnolomu v Kamniški Bistrici in nato v predoru v Tržiču. Po osvoboditvi sem začel delati pri GP »Projekt« Kranj in od tod me je delovodja Zelnik potegnil k »Gradisu« na gradnjo ceste v Grosupljem. Od tega časa sem neprekinjeno na raznih gradbiščih podjetja.
Ko se je razpustilo gradbišče v Kranju, sem prišel na delo k PE Ravne, kjer sem se dobro počutil in sem si našel dobre sodelavce. Ne morem se pritožiti čez podjetje, vsepovsod, kjer sem bil, sem dobro delal in so me zato imeli radi. Nikoli se nisem prepiral in sem v redu naredil, kar mi je bilo naročeno in je bilo vse dobro. Ali takšnih »zlatih časov«, kot so bili leta 1949, zame ni bilo več. Takrat sem delal v kamnolomu in sem imel plačo večjo kot direktor. Delovodje so takrat zaslužili po 4000 starih dinarjev jaz pa v akordu kar 21.000 starih dinarjev. Življenje je bilo takrat poceni posebno pa vino, ki je imelo zelo nizko ceno — 32 din.
V domačem kraju sem si sezidal svoj dom, kjer bom v krogu svojih otrok in vnučkov preživel jesen svojega življenja.
Tovariš Sleme, ob slovesu se vam kolektiv na Ravnah zahvaljuje za ves vloženi trud in vam želi prijeten počitek.	L. L
Kaše vrste
se redčili
Kolektiv »Gradis« PE Koper sta v enem mesecu za vedno zapustila kar dva dolgoletna člana:
Dne 19. decembra 1966 je po dolgi in hudi bolezni za vedno dotrpel naš sodelavec tov. Andrej Toškar, kvalificiran zidar, rojen in stanujoč v Dekanih. Zahrbtni bolezni je podlegel po hudem trpljenju v 64. letu svojega življenja. Zapustil je ženo in že odrasle otroke.
Bil je dober tovariš, pri delu vesten in discipliniran zidar, posebno priznan kot dober obdelovalec kamna.
Zaradi svojega skromnega in mirnega značaja je bil splošno priljubljen med vaščani, kakor tudi med svojimi sodelavci, s katerimi je v svoji 13-letni delovni dobi pri podjetju premagoval neštete težave — vedno veder in nasmejan, vedno tovariški do vseh.
V	našo enoto se je vključil med prvimi že leta 1953 v Dekanih. Na njegovi zadnji poti v Dekanih ga je spremila številna množica znancev in prijateljev, med drugim tudi veliko članov našega kolektiva.
V	slovo pa mu je izrekel zadnje besede v imenu uprave in kolektiva predsednik sindikalne podružnice v enoti — tov. Jože Gandi,
Iz tujih logov
Nekateri radi primejo za lopato — da bi drugemu izkopali jamo.
Za tiste, kig rešijo, je osemurni delavnik res dolg.
Kdor veliko govori, malo naredi!
So ljudje, ki so prodrli v bistvo stvari, pa se od tam ne morejo izvleči.
Reforma ni televizija, zato, tovariši, brez velikih odmorov.
Samo en način je, da narediš iz dela užitek, dokončaj ga!
Težave so rov, skozi katerega moramo priti, ne pa zid, ob katerem si razbijamo glavo.
Lek
Obvestilo
Avgust Vavtar iz Ljubljane, Jurčkova pot št. 131 je dne 21. II. 1067 na Zaloški cesti — pri vojaški bolnici, našel etui z nalivnim peresom in svinčnikom ki ga je nekdo od naših jubilantov prejel leta 1960. Najditelj je etui zadržal in ga lahko lastnik dobi pri njemu doma.
Dne 16. februarja 1967 pa je ves kolektiv pretresla žalostna vest, da je na posledicah prometne nesreče v izolski bolnici umrl komaj 28-letni Sulejman Šahinovič, polkvalificiran betoner. Pokojni je bil dne 14. januarja 1967 na prehodu za pešce na Istrski cesti v Kopru hudo poškodovan.
Rojen je bil v Vrletnici pri Bosanski Otoki, stalno pa je bival s svojo družino v Bosanski Otoki.
Že kot 20-letni mladenič se je vključil v naše podjetje. Najprej je delal na gradbišču »Gradis« v Kranju, nato pa je bil premeščen v Koper, kjer je delal do svoje prerane tragične smrti.
Zapustil je ženo s tremi nedoraslimi in nepreskrbljenimi otročiči, na katere je bil silno navezan, kar izpričuje v svojem zadnjem — še ne-
odposlanem pismu svoji družini.
Bil je miren in vesten delavec,, ki si je s svojo pridnostjo in znanjem pridobil polkvalifikacijo betonerja v našem podjetju.
Od njega se je zadnjič poslovil naš kolektiv 17. januarja 1967 na koprskem pokopališču, zadnje besede v pozdrav in slovo pa mu je spregovoril tov. Čanadi, nakar so njegovo truplo prepeljali na stroške enote v Bosanske Otoke, koder živi njegova družina. Kolektiv pa je zbral in poklonil vdovi pokojnega pomoč v znesku 198.200 starih dinarjev.
Slava obema — naj počivata _v miru — svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
M. M.
Petega februarja je nenadoma preminil naš sodelavec — štipendist podjetja Peter Rupar. Pokojnik je bil rojen 7. 8. 1943 v Stari Loki št. 48. Takoj po končani 8-letki se je vključil v uk za tesarja v naši enoti v Škofji Loki. Po končani vajeniški dobi se je zaposlil kot kvalificiran tesar. Zaradi izredne pridnosti ga je enota priporočila za delovodsko šolo. Štipendija je bila odobrena septembra 1965 in letos bi moral končati študij pa ga je tik pred zaključkom šole doletela prerana smrt.
Peter je bil v kolektivu zelo priljubljen. Rad je hodil v planine, ljubil naravo in vse kar je lepega. Kot takega smo ga poznali in kot takega ga bomo pogrešali. I. Š.
Novi perdsednik sindikalne podružnice v Mariboru Vinko Vajt
— Mulca, vidita, kaj sta mi naredila s tisto zapornico. Sedaj pa še to, da sem že tretjič bolan in bomo imeli samo 5 %> plačo. Mislim, da bo vaju to že izučilo
Nedavno so člani našega kolektiva v Nemčiji predali investitorju v uporabo nov velik objekt kemične ndustrije »Farbenvverke Hochst AG« v Frankfurtu ob Meini. Objeiit je dolg 250 m in 200 m širok, tj. 50.000 m2 tlorisne površine. Dela so bila zelo kvalitetno in v izredno kratkem roku opravljena. S tem delom si je »Gradis« pridobil še večji ugled in zaupanje pri svojem glavnem poslovnem partnerju podjetju Philipp Holzman AG.
Investitorju so predali velik objekt kemične industrije
Začelo se je 15. IX. 1965. - Ta dan nas je podjetje Philipp Holzman AG povabilo, da v roku dveh dni oddamo ponudbo za izvršitev vseh gradbenih del na velikem objektu »Farbenwerke Hochst AG« v Frankfurtu ob Meini. To nalogo smo z veseljem sprejeli Dne 21. IX. 1965 so se končala pogajanja in naslednji dan je bila pogodba že sklenjena.
Pri sestavi ponudbe nima ponudnik nikoli na razpolago izvedbenih načrtov, temveč samo shematične skice bodočega objekta in dokaj skromen popis. V navadi je, da investitor razpiše dela na podlagi idejnega načrta in zahteva od ponudnika, da vkalkulira v prodajno ceno objekta tudi izdelavo glavnega načrta z vsemi statičnimi računi ter opažnimi in armaturnimi načrti. Delo dobi tisto podjetje, ki ponudi najcenejšo konstrukcijo in najkrajši rok. V tem primeru je podjetje PHILIPP HOLZMANN AG bilo glavni prevzem nik del. Moralo je izdelati vse načrte sproti med gradnjo, katerih je bilo samo za nas — izvajalce gradbenih del — 1108.
Objekt je dolg 250 m in širok 200 m, tj. 50.000 m’ tlorisne površine. V tem velikem objektu so vse proizvodne dvorane, skladišča, garderobe in pisarne. Celoten objekt je bil med gradnjo razdeljen na 9 gradbenih odsekov, od katerih so štirje odseki, velike dvorane namenjene proizvodnji. Za te dvorane je Gradis izde-
lat samo temelje in tlak, vsa ostala konstrukcija je iz montažnih armiranobetonskih elementov, od katerih so stebri, visoki do 15 m, nosilci razpona pa do 21 m. Vsi. ostali odseki stavbe so trietažna armiranobetonska skeletna konstrukcija z vmesnimi predelnimi stenami iz lahko peščenoanpene opeke, Ves objekt je na zunaj zaprt z montažnimi ploščami iz lahkega betona. Te plošče so na zunanji strani zaščitene š ploščami iz tanke umetne mase, kar obenem predstavlja fasado. Kolektiv Gradisa je v objekt vgradil 26.470 m3 betona, 1931 ton armature, 650 m3 opečnih zidov, 6.993 m2 opečnih predelnih sten, 1029 m3 betona za montažne betonske izdelke, 265 ton armature za betonske montažne elemente in 9480 m jeklenih profilov za pritrditev raznih instalacij na strope in stene, Za vgraditev prej navedenih količin betona smo morali izdelati 10.924 m2 opažev za temelje, 43.872 m2 opažev za razne betonske stene, 4349 m2 opažev za stebre, 29.400 m2 opažev za betonske plošče, 11.096 m2 opažev za nosilce, 912 m2 opažev za stopnišča in 4728 m raznih opažev za luknje in preboje v betonskih konstrukcijah.
Na gradbišču sta bili postavljeni dve avtomatični betonarni, vsaka kapacitete 20 m3 betona na uro. Za transport betona je bila v vsaki betonarni instalirana črpalka za potiskanje betona kapacitete do 20 m3, uro. Beton so horizontalno in vertikalno transportirali v glavnem s črpalkami, delno tudi kombinirano z motornimi japanerji in žerjavi. Na gradbišču je bilo na posameznih odsekih postavljenih 5 žerjavov ter trije avtožerjavi za montažo betonskih montažnih elementov. Najtežji montažni elementi so bili težki 20 ton. Zanimivo je omeniti, da na gradbišču ni bilo v našem smislu tesarske lope, pač pa smo imeli na razpolago večjo količino prenosnih krožnih žag, ročnih električnih krožnih žag in več druge drobne mehanizacije. Zelezokrivnice tia gradbišču ni bilo, ker je dobavljal že krivljeno armaturo na gradbišče poseben obrat — (oddaljen 20 km).
S pripravljalnimi deli smo pričeli 6. X. 1965, z gradbenimi deli pa 25. X. 1965 in to z 32 delavci. Do konca decembra je število zaposlenih naraslo na 70 delavcev. Od januarja do konca junija, ko je bil objekt dograjen do III. faze, je bilo na objektu povprečno zaposlenih 180 delavcev. V naslednjih petih mesecih je število zaposlenih padlo na 19 delavcev, s katerimi smo dela zaključili 11. XI. 1966. Skupaj je bilo porabljenih 330 delovnih dni za dovršitev vseh gradbenih del. Že med gradnjo, tj. v mesecu maju, so na posameznih odsekih gradnje pričeli delati obrtniki in monterji opreme tako, da bo v kratkem objekt dovršen in bodo pričeli s poskusno proizvodnjo.
Iz teh skromnih podatkov je videti prizadevanje kolektiva, ki je moral krepko prijeti za delo, da je zadostil izredno kratkim rokom investitorja. Vseh prizadevanj posameznikov in velikih težav pri tej gradnji sploh ni mogoče popisati.
K temu uspehu so prispevali vsi člani kolektiva, ki so posredno ali neposredno sodelovali pri gradnji.
Vsem našim sodelavcem v tujini iskreno čestitamo!	j. F

Naš projektivni biro je tja do poletja dobro založen z delom — Pomembne novosti projektantov — Razvijamo tudi nov sistem za stanovanjsko gradnjo
V snežnobelili haljah, v miru iti tišini, ki jo moli morda le slučajnostni pogovor ali kak telefon, se dan za dnem sklanjajo naši projektanti nad risalnimi deskami. Z mirno, veščo roko rišejo in pišejo roke projektantov
—	inženirjev, tehnikov, arhitektov, risarjev. V teli mirnih prostorih, ki so vse kaj drugega kot hrupna gradbišča in delavnice, ustvarjajo naši projektanti milijardne vrednosti, ki jih operativci nalo uresničijo v velikih in malih ivesticijah — v betonu, železu, aluminiju, steklu in drugih gradbenih materialih.
Kaj je torej novega v našem projektivnem biroju, ki šteje menda — če se ne motimo — 24 zaposlenih in je tako pravzaprav najmanjša ekonomska enota? Vsekakor je novic precej, naj začnemo po vrsti.
Predvsem je razveseljivo, da ima naš projektivni biro dela dovolj. S tem sicer ne trdimo, da imajo dela na zalogi tja do leta 1969 ali celo 1970. Tega ne: pač pa imajo kar dovolj nalog in dela vse tja do zgodnjega poletja, recimo do konca maja ali začetka junija. Zato v biroju trenutno prav močno pogrešajo 7 tovarišev, ki sd za zdaj zaposleni v Nemčiji. Ekipa, ki se bo vrnila iz Nemčije sredi poletja, bo, torej prišla domov v obdobju, ko morda ne bo več tolikšnih naročil in se utegne zgoditi, da bo treba kai precej tuhtati, kako najti pravo delo in zaposlitev za vse, ki se bodo vrnili.
Med pomembne naloge projektivnega biroja sodi vsekakor takšna orientacija, da že projektanti upoštevajo -Gradisovo« tehnologijo in mehanizacijo, kar potem investitorja, ki je naročil načrte, tudi napoti h konkretni odločitvi, da objekt prepusti v izgradnjo tej ali oni -Gradisovi« edinici. Skratka, naši projektanti so neke vrste predhodnica komercialne službe in tako po svoje utirajo .pota vsem tistim, ki -prikorakajo« za projektatom
Vsekakor je naš projektivni iti m v zadnjem obdobju dosegel enega izmed najpomembnejših uspehov s tako imenovanimi tipiziranimi halami.
V	biroju zdaj že projektirajo kar 12 takšnih hangarsklh skladišč, od katerih jih samo v Kopru grade že šest, podobna pa so zrasla in še rastejo v Ljubljani, Celju in Novi Gorici (v Ljubljani Teol, Prehrana, indos, Cinkarna
—	Celje, Vozila — Nova Gorica, Jestvina — Koper ler 6 skladišč v koprski luki). Za te objekte je vse večje zanimanje zlasti zato, ker so dokaj ceneni in omogočijo tudi zelo hitro gradnjo. Tako je bila na primer dokaj velika hala ljubljanske -Prehrane«, ki je precej zahteven objekt, zgrajena na ključ v dobrih 3 mesecih. Podobno balo grade tudi v Vevčah (Papirnica Vevče), le da bodo za to gradnjo naredili načrte v podjetju -Slovenija-projekt«, vendar so naši strokovnjaki omenjenemu podjetju posredovali vrsto podatkov.
Kot že omenjeno, omogoča tipizirana hala zelo hitro in ceneno gradnjo. To je objekt, sestavljen iz mogih tipiziranih in prednapetih betonskih elementov. Tako so tipizirani predalčni nosilci iz prednapetega betona. Nosilci so dolgi 12 m (ali 9 m) in težki lc 1600 kg, kar pomeni, da so precej - filigranski« in primerni tudi za daljše prevoze. Na teh halah, ki imajo ravno streho, so monlažni element tudi prefabrieirane in prednapete krovne plošče (betonske ali siporeks). Glavne nosilce sicer betonirajo -na licu mesta«, vendar lahko opaže prenašamo z enega nosilca na drugega in tako omogo čim I hitro delo. Skratka, s tipizirano Industrijsko halo je naš biro razvil pomemben objekt, ki je zlasti primeren za skladišča, za tekstilno, prehrambeno in drugo industrijo, predvsem tam, kjer vemo, da ne bo nikakršnih večjih adaptacij.
Pomembna storitev so tudi načrti za tipizirane kmetijske lope v razponu 12 m. To bi bile montažne lope, primerne za shranjevanje kmetijskih pridelkov. kmetijskih strojev, sadja in drugih proizvodov. Hala bi Imela enoten razpon 12 m, na vrhu pa Je krita s špirovci in salonitno kritino. Dolžina hale pa je poljubna - na primer 20 , 24 . 28 . 32 . 40 , 44 m in lako dalje,
V	biroju proučujejo celo možnost, da bi bili tudi temelji za takšne kmetijske hale tipizirani. Za zdaj bo obrat gradbenih polizdelkov pripravil zase nekakšen prototip, v katerem bi imeli skladišče opažev oziroma modelov. Vsekakor bi lahko lakšna skladišča delali na zalogo, saj bo slej ko prej nedvomno precej povpraševarija po takšnih cenenih objektih, ki jih lahko postaviš (na primer objekt 12 X 40 m) v treh ali štirih tednih. Ugodno je tudi to. da lahko takšen objekt, če se pokaže nujna potreba, razmeroma hilro demontiramo in prestavimo drugam
In kaj pripravljajo v našem biroju za stanovanjsko gradnjo? Potem ko smo poželi nekaj uspehov s sistemom PBM (seveda tudi ni manjkalo kritik, ki so šle zlasti na rovaš premajhnih izkušenj in pomanjkanja tesnilnih materialov v tistih časih) in še precej več z našo Salaro v Kopru, lahko zapišemo, da pripravljajo v biroju spet nekaj novega. Novost, ki so jo začeli pripravljati že lani, je sistem litih zidov — LIT. v tem sistemu bi bili tipizirani stropni elementi, prav lako bi bile montažne tipske stopnice, medtem ko bi bili nosilni zidovi iz litega betona, dolgi po 6,60 m. Posebnosl je tudi v tem, da na zidovih ne bi bilo nič ometa, tako da bi pri tem sistemu suhe montaže skoraj povsem izločili vodo. Na betonsko plošč.) montiramo gipsasto ploščo (Knin-gips), ki ne potrebuje skoraj nikakršne nadaljnje obdelave več. Po lem sistemu lahko gradimo vse objekte, od enonadstropnih do štirinajst etažnih stolpnic. Precejšen raster (6,60 m) omogoča arhitektu dokajšnjo svobodo pri oblikovanju notranjih prostorov v stanovanju — od najmanjših do velikih. Edina šibka točka v lem novem sistemu je še zunanja fasada kakor tudi tla. Projektanti še ne vedo, alt se bodo odločili za siporeks ali kaj drugeg \ vsekakor še bodo aluminiju izognili, čeprav bi radi finalno fasado. Poskušajo tudi s poliestri, čeprav nastopa tu vprašanje cen in gorljivosti. Skratka, imamo že. v precejšnji meri razvit nov sistem tudi za stanovanjsko gradnjo, ki le še čaka na >iri ■ meren objekt oziroma na primerno priložnost, da bi lo zamisel Uidi nres ničili.
Seveda sistem v litem belonu ni edina naloga, ki so se je lotili projektanti glede stanovanjske graditve. Se naprej izpopolnjujejo tudi znane objekte v koprski Salari. Letos bo Salara, kol vemo, dobila svojega precej večjega »dvojčka« v novem koprskem naselju Oimo. Tu bo1 po vsej verjel bosti treba misliti tudi na enonadstropne hiše..In, le naloge, so se že lotili projektanti. Vrh tega pripravljajo načrte tudi za skladišča' brez stebrov \ dimenzijah 40 X 60 m. To bo res nekakšen hangar, ki ko z last i primeren za terene s slabo nosilnostjo, ker bo omogočil tudi bolj ali manj neenakomerno posedanje objekta. Vrh (ega so v delu tudi načni za hladilnico -Prebran.' v Ljubljani, ki bo dokaj velik trielažnl objekt. Načrtujejo Utrli Idejni pr o jelrt za peti navez obale v koprski luki, .pripravljajo pa tudi načrte za \ lika 16-etažno stolpnico ob Titovi cesti (blizu slavbe -Ljubljana .transporta'), ki bo precej podobna palači ljubljanske »Metalke« ob Dalmatinovi ulici.
Po
Dokončana zagatna stena za strojnico
Hidrocentrala, ki jo poganja morje
(V nadaljevanjih)
4.	Študije o modelu
študij o izbiri turbine kot tudi študije kovin, opleskov, betona in drugih vrst materiala, ki mora biti odporen proti morski vodi, seveda za gradnjo takega objekta ne zadoščajo. Treba je bilo še dobro preštudirati, kako naj bi to hidrocentralo gradili.
Dve leti, preden so bila gradbena podjetja Pozvana, naj predložijo ponudbo za gradnjo hidrocentrale, je bila zgrajena v morju pomanjšana projektirana centrala. Razmerje te modelne centrale v primerjavi z bodočo centralo je 1 :150. Na tem modelu so verno reproducirali teren, na katerem bo stala bodoča centrala. Prav tako so na njem tudi ustvarili tako bibavico, kot je v naravi, preizkušali so Posamezne dele gradbenih konstrukcij, moč m smer tokov, odtekanje in dotekanje vode m oceniti je bilo mogoče silo, ki je delovala na zgradbo. Preiskali so tudi različne načine zapiranja ožine oziroma izliva reke Rance in preštudirali so različne vrste pregrad za gradbeno jamo: kamnite jezove, kovinske in armiranobetonske kesone, pripeljane po vodi ln nato potopljene, zagatnice in tako dalje
5.	Opis projekta
Pregrada s turbinami je položena v izliv reke približno 4 km daleč od morja, s čimer Je zaščitena pred nevihtami, ki divjajo na morju. Iz slike je razvidno, da je situirana med dva rta; ob desnem bregu je šest zapornic, nato sledi 150 m jezu ki je zgrajen iz betonskega jedra in iz kamenite obloge na obeh straneh betonskega jedra.
■ N?..levi polovici pa je zgrajena splavnica m objekt s 24 vgrajenimi turbinami in generatorji z vodoravno osjo, katerih letna proiz-vodnja bo 544 milijonov kWh. Zapornice slu-?Do predvsem, za to, da pride skozi nje v času plime še kar največ dodatne morske V0~e; normalno teče voda itak skozi turbine
Turbinski objekt je pravzaprav 330 metrov oolg tunel, širok je 20 m in visok 15 m. Ta oel leži na nad 50 m širokih temeljih, skozi katere je vsakih 13,30 metra narejen hidravlični vod s turbino in generatorjem. Na vrhu Pravkar omenjenega tunela je zgrajena cesta, ki povezuje oba brega reke.
6- Izvedba del
Objekte centrale so gradili »na suhem«, 'o ® pravi, da je bilo treba gradbeno jamo za-Preti s širokimi zagatnimi stenami. Zgradili so tri pasove:
stena za gradnjo splavnice na
— zagatna levem bregu,
ker bi pri zapiranju odprtine zaradi naraščajoče hitrosti vode pri bibavici in zaradi nastajajoče razlike med gladino vode morja in vode v bazenu, koši ne bi bili več stabilni. Vprašanje je bilo, kako zapreti zadnjih 360 m odprtine. To delo so opravili takole:
1.	V trasi zagatne stene so najprej postavili relativno lahke elemente, katerih postavitev ni zahtevala preveč časa, da so jih lahko postavili na dno, ko je bila bibavica minimalna. Te zelo vitke opore so izdelali iz armiranega betona. Imele so oblike cilindričnega kesona s premerom 9 m in z višino med 20 m in 25 m. Ko so bili ti kesoni — opore — nameščeni v medsebojni razdalji med 18 in 21 m, kar je bilo odvisno od globine vode, med bibavico niso predstavljali velike ovire vodnemu toku.
2.	Te relativno slabe in izolirane opore so postale stabilne tako, da so zgradili med njimi veliko celico iz zagatnic v isti obliki »koša« kot pri gradnji košev brez teh opor. Tako celico so nato napolnili s peskom, drenirali in zatesnili. Seveda so koše gradili tako, da je enemu košu sledila vmesna odprtina za pretok morja, nato je sledil spet koš itd.
3.	Končno so zaprli še vmesne odprtine tako kot je opisano zgoraj.
Kot je videti iz opisa je bil princip dela v tem, da so šibke opore krepili, zaradi česar so lahko upirale vedno večjemu pritisku vode, ki je nastajal zaradi višinske razlike med nivojem vode v bazenu in morju.
Betonski kesoni — opore — so bili zgoraj zaprti s pločevino, tako da so lahko plavali v vodi med transportom do kraja postavitve. Preden so jih položili na dno, je bilo treba zanje dno pripraviti. Poleg izkopa je bilo treba zabetonirati opornik take oblike, da so betonsko oporo postavili nanj kot pokrov na škatlo, pri čemer je bila toleranca v merah 10 cm. Vsa ta dela so opravili seveda v kesonu.
Potapljanje betonskega kesona — opore — je bilo zelo zanimivo. Dva istega premera kabla sta bila nanj pritrjena pri dnu, vsak na drugi strani. Obe vrvi so potapljači napeljali skozi vodila, pritrjena na skalo na dnu morja — pritrdili so jih na skalo takrat, ko so betonirali temelj — in nato na dva vitlja na pontonu. Vrvi so vlekle betonsko oporo navzdol in voda je skozi posebno zapornico počasi zalivala notranjost opore. Tako je opora stala navpično in se je polagoma postavila na že pripravljen temelj.
To je zelo kratek opis del pri gradnji zagatnih sten Posebne težave je povzročalo zapiranje zadnje odprtine zaradi silnega toka vode skoznjo, kjer je bila moč morske vode tako velika, da je brusila jeklene zagatnice.
Zaprto gradbeno jamo so nato postopoma osušili in pri tem skrbno pazili na izcejanje vode iz »košev«. Tesnitev s koši je uspela; voda je v celo gradbeno jamo vdirala v količini 4200 m3/uro, kar je povprečno na meter zagatne stene liter/sekundo.
Ta^ zelo kratek opis gradbenih del nam pokaže izredno zahtevno in težko delo. Izkop gradbene jame in betoniranje vseh objektov hidrocentrale sta potekala potem v normalnih — »suhih« razmerah.
Prva dela pri gradnji centrale so se začela januarja 1961, decembra letos pa je centrala začela poskusno obratovati. Ing. Šircelj
Začetek betoniran a po preslani z.mi
Vsaka zima, posebno če je zelo mrzla, zaustavi betoniranje gradbenih konstrukcij in s tem postavi gradbeništvo pred dovolj resne probleme. Gradbišča upravičeno težko čakajo na nadaljevanje del in začno z betoniranjem takoj, ko se ozračje malo otopli. Tu pa lahko pride do raznih neprijetnosti. Zato je treba opozoriti na nevarnosti, ki nastopajo v tem času, in povedati, katere zaščitne mere lahko uporabimo, da bi preprečili poškodbe.
1.	Železobetonske konstrukcije
Vpliv zmrzovanja se v konstrukcijah iz armiranega betona lahko pojavi na dva načina.
—	led v betonu se lahko pojavi med strjevanjem betona in se ob določenih pogojih lahko strjevanje betona popolnoma in dokončno zaustavi: beton v tem primeru nima več nobene trdnosti in se tudi potem več ne strjuje, ko se led odtali;
—	zmrzovanje betona se začne potem, ko je beton že vezal. V tem primeru je strjevanje oziroma naraščanje trdnosti betona samo zaustavljeno.
Trdnosti betona pa so vsekakor precej nižje od tistih, katere bi pričakovali pri strjevanju ob normalnih temperaturah.
Kakorkoli že, v vsakem primeru je nujno potrebno ugotoviti trdnost betona, ki smo ga pripravljali med zmrzovanjem. Da bi pa to ugotovili, moramo počakati toliko časa, da se led v konstrukciji popolnoma raztopi.
Zmrznjen beton lahko namreč izkazuje neko neresnično trdnost, ki nas zavede. Vzemimo za primer kocko iz svežega betona, ki jo pustimo zmrzniti v hladilniku in ki jo nato stremo na preši. Taka zmrznjena kocka lahko izkaže trdnosti, ki ustrezajo zahtevani marki betona. Če pa isto kocko stremo šele potem, ko se je led odtajal, pa bomo verjetno dobili zelo nizko trdnost. Iz navedenega sledi, da ne smemo razopažiti konstrukcije, dokler so zmrznjene, ker se nam lahko zgodi, da se nam bo konstrukcija podrla, ko se bo odtajala.
K(#se torej temperatura dvigne in ko se ledeni kristali v betonu raztopijo, se je treba prepričati, če je trdnost betona tolikšna, da ga lahko razopažimo, oziroma da lahko prevzame še naknadne obremenitve. Trdnost betona lahko ugotovimo na naslednje načine:
a)	_ v posameznih primerih, kadar pri raz-opaženju konstrukcije ne nastopijo večje napetosti, lahko zadošča preskus s kladivom. Če beton »zvoni« lahko smatramo, da je njegova trdnost tolikšna, da konstrukcijo lahko raz-opažimo.
b)	pri vseh konstrukcijah, v katerih nastopajo večje napetosti, je treba pred razopaže-njem preiskati beton s sklerometrom. Tu sicer ne bomo dobili popolnoma točne rezultate, toda če preiskavo opravi verziran strokovnjak, bodo dobljeni rezultati precej blizu resnice. Pri preiskovanju trdnosti odmrznjenih betonskih konstrukcij je treba preiskovati precej na gosto, ker je en del konstrukcije lahko bolj prizadet zaradi mraza kot drugi.
c)	v posebnih primerih lahko pride pri preiskavah s sklerometrom do nejasnosti glede trdnosti zmrznjenega betona. V takih priporočamo zvočno preiskavo takega dela konstrukcije. Pri važnih zgradbah je to edini zanesljivi postopek, s katerim ugotovimo trdnost betona v različnih delih konstrukcije.
2.	Betonski temelji
Dogodi se, da so zemeljska dela opravljena pred mrazom, da pa temelje ni bilo več mogoče zabetonirati zaradi močnega mraza Preden začnemo betonirati temelje, se moramo prepričati:
da tla, na katera bomo betonirali niso samo na površini. Če se tla ogrejejo kasneje, to je po betoniranju, lahko pride do večjih posedanj temeljev;
na tla, na katera bomo betonirali niso razrahljana zaradi mraza. Nekatere vrste tal, kot npr. ilovica, so zelo občutljive za zmrzovanje in ob hudem mrazu nabreknejo. V tem primeru je treba pred betoniranjem odstraniti taka razrahljana tla tako globoko, da pridemo do zdravih tal. Ing. Milivoj Šircelj
zagatna stena za gradnjo zapornic na aesnem bregu,
— velika zagatna stena za strojnico in za kamniti jez. Ta del so zgradili v drugi fazi sraanje.
Taka gradnja je imela dve prednosti:
• Prekinjena ni bila plovba in splavnica je bila dana v uporabo prej, preden so začeli ^apirati glavno odprtino za strojnico. Hitrost roka morske vode pri bibavici se zaradi zcžit-ye ni pretirano povečala.
Olajšana je bila gradnja zagatnih sten, «er se je voda lahko prelivala skozi zapornice m splavnico; zgradili so lahko tudi en nei zagatne stene za strojnico. Zagatno steno a splavnico so izdelali iz običajnega betona, vgrajenega v granitna tla.
Zagatne stene v preostalih dveh delih so gradili takole:
Zagatnice, visoke 19 m in 20 m so zalili v Predhodno očiščena tla tako, da so tvorile nekak »koš« s premerom 19 m. Zabili so jih tla toliko, da so se zagrizle v preperelo skalo za nekaj decimetrov. Tak koš iz zagatnic so nato napolnili s peskom. Preden pa so kos začeli polniti s peskom, so znotraj koša, ni r5bu’ naPravili drenažo iz kamna določenih dimenzij Koš na dnu ni prepuščal vode, ker so potapljači položili in vgradili okrog Kosa na zunanji strani vreče z ilovico Tak kos je sam po sebi že stabilen. Koše so gra-1 1 drugega poleg drugega, stik med košema Pa so zaprli še z obokano steno iz enakih za-gatnic in jo enako obtežili in tesnili.
Podobno so zaprli tudi gradbeno jamo za rojnico. Najtežje delo pri napravi zagatne ene je bilo na morski strani, kjer je stena Qehla morje od reke
Na modelu centrale so ugotovili, da je tre-a delo pri zabijanju zagatnic organizirati ekoliko drugače, kot je to opisano zgoraj,
Letošnji praznik žena pada v čas velikih predvolilnih priprav. Letos bomo volili nove občinske, republiške in zvezne poslance. Pa tudi v delavske svete bomo aprila izvolili polovico novih članov. Zato smo vprašali nekaj naših sodelavk, kij mislijo o delu žena v teh organih. Naše sodelavke so odgovorile:
ANICA MAJNARDI, CENTRALA — Od nas žena se mnogo zahteva. Povsod moraš biti cel človek; v službi, doma, pri otrocih in tako res nimamo časa, da bi prevzele še druge funkcije. Priznam pa, da so se žene na vodilnih mestih vedno dobro izkazale. Želela bi, da naš delavski svet izvoli letos tudi katero predstavnico »našega spola«.
MARIJA CIRINGER, MARIBOR — Naša družba je postavila ženo v enakopraven položaj, zato mislim, da je prav, če ho čimveč žena predlaganih in izvoljenih na odborniška in poslanska mesta Žene so se do danes na vseh področjih zelo dobro izkazale. zato so mnenja nekaterih mož, češ, žena je le za štedilnik, zelo napačna Mislim pa. da bodo takšne mnenja pri mladini kmalu odpadla, kajti pri vsaki stvari in v vsaki prihodnosti vedno zmaga mlada generacija.
Delamo, kolikor ie denarja
Dvoje zanimivih predavanj za naše mladince
Nekateri trdijo, da nismo aktivni. Toda to ne bo držalo. Delamo, kolikor moremo in kolikor nam dopuščajo naša finančna sredstva. V okviru plana izobraževanja smo do sedaj priredili le dve predavanji, in sicer eno že v letu 1966, drugo pa pred nekaj dnevi.
Prvo predavanje je bilo posvečeno lepotam Dalmacije. Zlasti pa je bil zanimiv prikaz podvodnega ribolova. Kamera nam je pričarala podvodni svet v vseh mogočih barvah ter vse udeležence predavanja zelo navdušila.
V torek 14. II. pa smo imeli drugo predavanje iz svojega programa. Predavanje »S kolesom po Jugoslaviji« je trajalo uro in pol, videli pa smo 300 barvnih diapozitivov. Profesor Hubad je poskrbel za odlično razpoloženje gledalcev.
Pot, ki smo jo prepotovali skupno s skupino 15 kolesarjev, je bila dolga 880 km. Iz Ljubljane nas je peljala čez Gorenjsko do Vršiča, nato po slikoviti dolini Trente, pa po Goriški, kjer smo občudovali od Gregorčiča toliko hvaljeno in opevano lepotico — Sočo. Potovali smo naprej do Reke, si ogledali Ba-kar, Senj ter se preko visokega in skalnatega Velebita podali do Plitvičkih jezer.
Čista barva jezerske vode nam je še migljala v očeh, ko smo se že znašli v Karlovcu, nato v Zagrebu, od koder smo se preselili v Hrvatsko Zagorje. Pogleda na grad Trakošean verjetno ne bo kmalu nihče pozabil. Na slovenskem ozemlju smo si ogledali še grad Bori, Ptuj ter Maribor, kjer je bilo naše popotovanje vse prehitro končano.
Sedeti v topli sobi in gledati, k. ko se ti pred očmi spreminjajo slike, ki pričarajo spet in spet znova nove lepote, je bilo res lepo.
Za mnenje o predavanju sem zaprosil nekaj udeležencev. Njihovi odgovori so bili:
— Jože Gole, KO: Ni mi žal časa, ki sem ga presedel tu. Moja želja je, da bi si podobnih stvari lahko ogledal čimveč.
— Franc Gantar, OGP: Lepo si je ogledati razne kraje domovine. Ali bom še imel kdaj priliko, kot je bila danes?
Na koncu še odgovora dveh starejših gledalcev:
— Geza Cipot, Gradis Zalog: Bilo mi je všeč. Pripravite še kaj, za gotovo se udeležim.
— Maks Padovnik, Gr. v. Ljubljana: Zdi se mi, da je to lepše in boljše kot kino ali televizija, zato se mi ne zdi škoda dati 100 ali 200 din, da si ogledam še kaj podobnega.
Kakor je videti iz odgovorov, si podobnih stvari stanovalci bloka v Brvd-kovi še želijo.
Udeležba (53 gledalcev) m na koncu dolg aplavz sta nam poroštvo, da bodo naša predavanja tudi v prihodnje dobro obiskana. To pa je tudi želja in cilj organizatorja, namreč družine »Počitniške zveze — Gradis«.
.	__________________________E. J.
Mala anketa
ANI VOLAVŠEK, CELJE — Po mojem mnenju se vsaka žena otresa raznih družbenih funkcij, ne zato, ker ne bi bila sposobna opravljati še tako odgovorne naloge, temveč zato, ker je preveč zaposlena Vse premalo je še servisov, ki bi razbremenili zaposleno ženo Pa tudi našim otrokom moramo poleg dela, ki ga imamo v službi in doma, posvečati vso pozornost, če hočemo, da bodo postali dobri državljani. To pa zahteva svoj čas, mnogo truda in veliko ljubezni.
Prva In druga skupina tečajnikov na seminarju »Varstvo pri delu« v Ma-ihnru — Desna slika: Še enkrat: naši montažerji pri postavljanju žerjavov
Organizacija dela ali racionalizacija
(piše Ivan Gajšt iz Maribora)
Center za izobraževanje je nedavno napravil analizo o aktualnih problemih dela zaposlenih štipendistov v našem podjetju, ki so končali študij v času od leta 1960—1966. V njej je najti veliko zanimivega. Vsakdo najde kaj, kar ga najbolj zanima. Tudi sam sem zaposlen v podjetju in v tem času končal študij ter tako prispeval k analizi svoj odgovor. Prav zaradi tega so me odgovori drugih štipendistov še bolj zanimali.
Zanimiv je na primer podatek na deveto vprašanje: »Kaj sodite o organizaciji dela podjetja?« Na to vprašanje je odgovorilo:
a)	delo je dobro organizirano . .	16
b)	delo je srednje dobro organizirano ..........................24
c)	delo ni dobro organizirano,
potrebno bi bilo precej sprememb .......................12
d) delo je zelo slabo organizirano 1
Štipendisti so se na veliko ra-pisali o tem, ko so odgovarjali na vprašanje: »Kakšne spremembe oziroma izbo!j .”ve bi glede dela a!i organizacije v podjetju (poslovni enoti ali oddelku) predlagali? V analizi je navedenih 49 odgovorov, izmed katerih so mi stopili najbolj pred oči:
—	boljša organizacija dela v podjetju,
—	boljša povezava med centralo in poslovnimi enotami,
—	temeljitejša priprava dela,
—	zmanjšati režijo centrale in drugih enot,
—	poslovnih vseh služb, opredelitev dolžnosti in kompetenc na posameznih delovnih mestih,
—	pravila, pravočasna in dosledna predpriprava za redno delo od centrale do gradbišča. Izogniti se nepotrebnega dale, iskati polno storitev povsod in za vse primere, itd.
Če bi na podlagi izbranih odgovorov pripravili novo anketo, v kateri r.aj bi na postavljena vprašanja odgovorili starejši strokovnjaki, bi \'erjetno sprožili pravi plaz očitanj, stari—mladi.
Starejši člani kolektiva, ki so leta in leta prispevali svoj delež k uspehu podjetja, skrbeli po svoji strokovnosti za
razvoj podjetja in imeli razumevanje za šolanje mladih kadrov, bi dobili občutek, da je njihov dosedanji napor, povezan z izrednim požrtvovalnim delom, nepravilno ocenjen.
Mladi strokovnjaki bi se čutili zapostavljene. Rekli bi, da njihove strokovnosti ne cenijo pravilno (običajno je že pomembna višina osebnega dohodka), da mnogi s formalno manjšo izobrazbo zasedajo delovna mesta, do katerih bi »samo oni imeli pravico«, da so ti kadri sploh nesposobni itd. Zaradi tega bi zapadli v depresijo, ki bi se pokazala v neprizadevnosti in užaljenosti, vse to pa bi bil vzrok, da bi nekvalitetno opravljali še tiste naloge, ki so jim zaupane.
Vse to bi izredno škodovalo naprednejši organizaciji in ne bi koristilo uspešnemu poslovanju. Mladi bi se morali zavedati, da se od starejših marsikaj lahko naučijo (pridobijo praktične izkušnje), starejši pa bi lahko ob asistenci mlajših uspešneje in bolje opravljali svoje naloge. Ustrezno sodelovanje starih in mladih bi bilo samo v
korist tako posameznikom kakor tudi poslovanju podjetja kot celote.
Ne glede na to, kaj je in kaj bi bilo če bi .., je analiza dala odgovore, ki ne smejo ostati v predalu. Zato sem se odločil, da načnem nekaj misli o organizaciji in delitvi dela ali, kakor kratko pravimo, racionalizaciji. To je bila namreč tudi tema moje maturitetne naloge. Iti me v okviru delovnega življenja najbolj veseli in zanima.
36 Delitev dela z ekonomskimi pred-no-iimi deljenega dela in racionalizacija
Pri delitvi dela, ki jo je poznal že prazgodovinski človek, je gotovo v veliki meri botrovalo spoznanje, da imajo ljudje različne sposobnosti. Res je, da so morali v boju za obstanek vsi združevati vse sile in vsi delati vse. Toda pri najkrutejšem preizkušanju svojih močij čutov in iznajdljivosti, so ugotovili, da so nekateri boljši borci, drugi zanesljivejši strelci, tretji morda spretnejši izdelovalci čolnov in podobno. Od tega spoznanja je samo še korak do izkoriščanja teh posebnih sposobnosti. Prvotna delitev dela se je še bolj utrdila, ko je človek spremenil način življe-
nja in postal iz potujočega lovca oziroma pastirja stalno naseljeni kmetovalec.
Širša delitev dela, kakor jo poznamo iz sužnjeposestniške in fevdalne dobe, nima več izvora v spoznanju, da imajo posamezniki različne sposobnosti. Nastala je iz novih proizvajalnih odnose/, ki so razdelili ljudi v razrede. Posamezna področja dejavnosti so postala posebna pravica določenih razredov, kast in slojev. Kolikor je bilo v teh okvirih mogoče, so seveda še naprej prihajale do izraza posebne sposobnosti posameznikov, saj so se z nastajanjem višje organiziranih družbenih skupnosti, z rastjo gospodarstva, z novimi odkritji, z večjo trgovsko izmenjavo in z vedno pestrejšimi potrebami predvsem vladajočih razredov pojavljala nova delovna področja, nr.vi poklici, katerim ni bil kos kdorkoli. Razvejanost strok oziroma delitev dela je bila najbolj očitna v rokodelstvu.
Število obrtnikov, trgovcev in uradnikov je bilo vedno večje. Vsi ti ljudje so služili denar. Tudi kmet, ki je prodajal svoje revne presežke, če so mu ostali po oddaji desetine, je prišel do kupne moči. Tako je povpraševanje po potrošnih dobrinah vedno bolj rasio. Najbolj podjetni obrtniki so ta pritisk izkoristili in razširili svoje delavnice, Tu se sedaj srečamo z novo delitvijo dela v okviru enega poklica. Gospodar delavnice je spoznal, da ne utegne več opravljati ročnih del svoje obrti, če hoče, da mu bo v delavnici, kjer je imel vrste delavcev, delo dobro teklo. Ukvarjati se je začel le z nabavljanjem materiala, s prodajo, z nadzorstvom nad delavci in z računi. Kmalu tudi tega ni zmogel sam in je posamezne naloge prepuščal drugim. Ni trajalo dolgo, ko je ugotovil, da je delitev dela smiselna tudi v delavnici. Tako so nastale že ob koncu fevdalne dobe prve manufaktur-ne delavnice — predhodnice današnjih tovarn. Glavni motiv delitve dela na tej stopnji, ki je še daleč od take razcepitve delovnih procesov, kakor jo poznamo danes,- je bil pritisk ootreb po čim večji proizvodnji in težnja posameznikov, da koncentrirajo čim več proizvajalnih sil v svojih rokah. Delitev dela glede na sposobnosti delavcev je bila drugotnega pomena.
Razvoj delitve dela je šel od tedaj nezadržno naprej. Delitev so narekovali novi tehnološki postopki in ekonomski računi. Danes ne govorimo več o delitvi, ampak že o pravi razcepljenosti dela: Poleg proizvodnih oddelkov v ožjem pomenu besede, srečamo v vsakem . organiziranem podjetju še oddelke za pripravo nabavo, prodajo, vzdrževalne oddelke, računovodske, kadrovske itd. V vseh teh oddelkih teče delo prav po načelih delitve. Naloge so postale tako obširne in zahtevajo toliko različnega znanja, da je posameznik lahko kos le majhnemu delu opravil. Tudi če bi si bil človek z daljšim šolanjem pridobil širše znanje, vseh teh nalog ne bi zmogel, saj se njihova vsebina z napredkom tehnike, znanosti in zahtev tržišča neprestano spreminja in dopolnjuje. Organizacija dela - ahteva 'kladnn spreminjanje nalog, človek pa 4e sposoben le postopnega dopolnilnega usposabljanja.
(Se nadaljuje)
Praznik veselja in norosti je že mimo. Nanj spominja le še pustna šema »Iaufarji«
il
Naše žene niso ramo čebre delavke temveč tudi dobro športnice
Ce vas Vdal kot nanese na Trojane, ne pozabile si v naravni velikosti ogleduh sliko, ki je obešena v gostilni
Velika hala za novo jeklarno ravenske železarne v izgradnji
Slika levo: Znanje je moč našega gospodarstva. Del udeležencev na seminarju v Ljubljani — Srednja slika: Po napornem delu je treba skrbeti še za požarno varnostne ukrepe. To š3 posebno velja za Škofjo Loko, saj delamo in živimo sredi lesa — Slika desno: Takole smo pred odhodom v Nemčijo ujeli naše sodelavce

Sklepi erganov samogpmlian,a
DS podjetja
SKLEPI
Vn. rednega zajedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 16. II. 1567 v Ljubljani
3 Popravek pravilnika varstva pri delu glede na preciziranje odgovornosti v zvezi z varstvom pri delu naj se predloži do seje dne 28. II. TStr?
Komisija za investicije naj do naslednjega zasedanja delavskega sveta sestavi pregled investicijskih nabav za leto 2967 po prioriteti, dopolni pa naj predvidene gradbene investicije po predlogih, ki so dospeli.
Drugi sklepi so bili izvršeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje,
3.	Poročilo predsednika upravnega odbora podjetja o seji dne 15. II. 1967 se vzame na znanje.
4.	Odobri se poročilo centralne inventurne komisije v naslednjem:
a)	Iz osnovnih sredstev se izknjižijo inventurni primanjkljaji za osnovno dejavnost po osnovni vrednosti 6.455,44 N din,
za neodpisano vrednost v breme rezervnega sklada 2.5*07,10 N din;
b)	V breme izrednih stroškov naj se pre-knjižijo inventurni primanjkljaji pri materialu in drobnem inventarju 72.799,12 N din od tega:
pri osnovni dejavnosti 71.281.69 N din,
pri delavskih menzah 1.168.59 N din,
pri delavskih domovih 1,75 N din,
pri počitniških domovih 406.69 N din;
c)	V breme izrednih stroškov naj se pre-knjižijo inventurni primanjkljaja pri gotovih izdelkih za vrednost 1.401.34 N din;
č) Med osnovna sredstva naj se preknji-žigo ugotovljeni inventurni viški pri osnov-
nih sredstvih v osnovni vrednosti 199,50 N din,
in po sedanji vrednosti 46,89 N din;
d)	V dobro drugih dohodkov naj se pre-knjižijo inventurni viški pri materialu in drobnem inventarju v skupni vrednosti 73.660.39 .Ndin od tega:
pri osnovni dejavnosti 72.931,94 N din, pri delavskih menzah 13,32 N din, pri delavskih domovih 6,11 N din, pri počitniških domovih 110,62 N din;
e)	V dobro drugih dohodkov naj se pre-knjižijo inventurni viški pri gotovih izdelkih v vrednosti 2.113.49 N din.;
f)	V breme izrednih stroškov naj se pre-knjižijo neizterljive terjatve v skupni vrednosti 189.067,14 N din od tega:
v osnovni dejavnosti 189.039.14 N din, v delavskih menzah 28.00 N din;
g)	Na dvomljive in sporne terjatve naj se preknjižijo terjatve od kupcev v osnovni dejavnosti za 31.774,30 N din;
h)	V dobro drugih dohodkov naj se preknjižijo zapadle obveznosti do dobaviteljev v skupni vrednosti 569,42 N din od tega:
pri delavskih menzah 545,42 N din. pri počitniških domovih 2.4,00 N din. Centralni komisiji za inventuro se podaljša mandat z namenom da permanentno kontrolira pravilnost skladiščne službe.
5.	Na podlagi pismenega predloga komisije za revalorizacijo in ugotovitve iz zapisnika te komisije se odobri:
a)	znižanje revalorizacijskih faktorjev za opremo do 20 °/e;
b)	po posebni obrazložitvi za posameznv d-elovne priprave zvišanje do 20 in znižanje 20*/« do 96*!*. (Elaborat priložen):
c)	znižanje do 26*/« za zgradbe, zgrajene do leta 3902 in 1963.
6.	Ne revalorizira se:
a)	veliko orodje iz grpe 71 nomenklature osnovni sredstev po nabavni vrednosti
73.349,87 N din in z odpisi v višini 38.682,60 N din;
b)	sredstva skupne porabe izven uporabe po stanju na dan 30. 6. 1966 v višini 1907 N din.
7.	Potrdi se odpis osnovnih sredstev in primanjkljajev ter odobri kritje neodpisanega dela odpisanih osnovnih sredstev po odbitku vrednosti odpadnega materiala v breme rezervnega sklada podjetja v skupnem znesku 54.648,81 N din (glej prilogo).
8.	S spremembo zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. 1. SFRJ št. 1/67) glede stroškov investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev se sprejme naslednji sklep:
Stroški investicijskega vzdrževanja se nadomeščajo iz celotnega dohodka, doseženega v letu, v katerem so stroški nastali.
Navedeni sklep velja za vse leto 1966 in od 1. januarja 1967 dalje.
9.	Potrdijo se minimalne stopnje amortizacije, veljavne po zakonu o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij (Ur. L SFRJ št. 52/66).
10.	Sprejme se predračun Centra za izobraževanje za leto 1967. Pri izvajanju predračuna je treba izvesti naslednje: tečaji za dopolnilno izobraževanje naj se organizirajo v decembru in januarju. V okviru programa dopolnilnega izobraževanja naj se vključijo poklici — zidarji, tesarji in železokrivci. Zaostriti je spremljanje uspeha študija naših štipendistov in jih po končanem študiju pravilno vključevati v proizvodnjo. Plačevanje prispevka za šolstvo v višini 1 % od osebnih dohodkov naj ostane še nadalje enako kakor je to bilo v preteklem letu, vendar brez sklenitve posebnih pogodb s skupščinami občin na posameznih področjih, dokler ne bo rešeno dokončno vprašanje financiranja šolstva. Predvideni materialni stroški za tečajnike naj se ne porabijo.
11.	Delavski svet sprejme na znanje informacijo o poteku dela komisije za analitično oceno delovnih mest.
12.	Z veljavnostjo od 1. januarja 1967 se v
7.	člen pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil za službene namene ter o povračilu za njihovo uporabo črta za »osebni avtomobil 52 din/km« in vstavi: »za osebni avtomobil 0,60 N din/km neto«.
13.	Za člana upravnega odbora poslovnega združenja »SMELT« se imenuje tov. dipl
ing. Janez Gričar, komercialni direktor podjetja.
14.	Delavski svet podjetja vzame na znanje priporočilo občine Ljubljana-Center o ustvarjanju lastnih sredstev za poslovni sklad.
Predsednik DS podjetja: Franc Vovk
UO podjetja
SKLEPI
VII. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 15. II. 1967 v Ljubljani
1.	Sklepi prejšnjega sestanka so bili izvršeni.
2.	Predlaga se delavskemu svetu podjetja, da sprejme in potrdi poročilo centralne inventurne komisije v naslednjem:
a)	Iz osnovnih sredstev se izknjižijo primanjkljaji za osnovno dejavnost po osnovni vrednosti 6.495,44 N din,
za neodpisano vrednost v breme rezervnega sklada 2.507,10 N din;
b)	V breme izrednih stroškov naj se pre-knjižijo inventurni primanjkljaj pri materialu in drobnem inventarju 72.799,12 N din od tega:
pri osnovni dejavnosti 71.281,69 N din, pri delavskih menzah 1.108,99 N din, pri delavskih domovih 1,75 N din, pri počitniških domovih 406,69 N din;
c)	V breme izrednih stroškov naj se pre-knjižijo inventurni primanjkljaji pri gotovih izdelkih za vrednost 1.401,34 N din;
č) Med osnovna sredstva naj se preknjižijo ugotovljeni inventurni viški pri osnovnih sredstvih v osnovni vrednosti 199,50 N din, in po sedanji vrednosti 46,89 N din;
d)	V dobro drugih dohodkov naj se preknjižijo inventurni viški pri materialu in drobnem inventarju v skupni vrednosti 73.060,39 N din od tega:
pri osnovni dejavnosti 72.931,94 N din, pri delavskih menzah 13,32 N din, pri delavskih domovih 6,11 N din, pri počitniških domovih 110,02 N din;
e)	V dobro drugih dohodkov naj se preknjižijo inventurni viški pri gotovih izdelkih v vrednosti 2.113,49 N din;
f)	V breme izrednih stroškov naj se pre-
knjižijo neizterljive terjatve v skupni vrednosti 189.067,14 N din od tega: v osnovni dejavnosti 189.030,14 N din, v delavskih menzah 28,60 N din;
g)	Na dvomljive in sporne terjatve naj se preknjižijo terjatve do kupcev v osnovni dejavnosti za 31.771,30 N din,
h)	V dobro drugih dohodkov naj se preknjižijo zapadle obveznosti dO' dobaviteljev v skupni vrednosti 569,42 N din od tega:
pri delavskih menzah 5 25,42 N din, pri počitniških domovih 24,GO N din
3.	Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. 1. 52/66) je potrebno do 1. marca t. 1. določiti višino nadomestila za prvih 30 dni bolezni, kar se plačuje po določilih omenjenega zakona v bieme sredstev podjetja. Upravni odbor daje v obirv-navo glede navedenega vprašanja naslednje:
—	nadomestilo osebnega dohodka v primeru začasne delovne nezmožnosti zaradi bolezni ali nege obolelega ožjega družinskega člana naj velja še nadalje v višini 80 % za prvi primer bolezni v koledarskem letu, 60 % osnove za drugi primer, 50 % od osnove za tretji in vsak nadaljnji primer v enem koledarskem letu,
—	od 4. do 30. dneva naj bi znašalo nadomestilo osebnega dohodka 80 °/o osnove ne glede na to, kolikokrat je bolezen nastopila v enem koledarskem letu,
-- osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka za primer zadržanosti z dela zaradi bolezni ali nege obolelega družinskega člana je poprečni zaslužek preteklega leta.
Nadomestilo osebnega dohodka v višini 100 odstotkov osnove gre od prvega dne izostanka do tridesetega dne za primer nesreče pri delu ali poklicnega obolenja in vajencem oz. učencem strokovnih šol s praktičnim poukom.
Iz sedanjega pravilnika o nadomestilu osebnega dohodka za prve tri dni bolezni naj se črta 7. člen, ki govori o zmanjšanju nadomestila v primeru, če se delavec med boleznijo nahaja v stacioniranem zdravstvenem ali drugem specializiranem zavodu, v katerem ima nastanitev in prehrano. Prav tako se ne zmanjša v teh primerih tudi nadomestilo osebnega dohodka od 4. do 30 dne bolezni.
Gornji predlog bo predložen delavskemu
svetu na naslednji seji, kolikor ga bodo kolektivi enot sprejeli.
4.	Po obravnavi vprašanja kolikšen bo regres za koriščenje letnega dopusta, sklene upravni odbor, da naj se pripravi do naslednje seje temeljita analiza o tem vprašanju in se bo na podlagi te analize odločilo o višini regresa. Nadomestilo za ukinjene popuste pri vožnjah ob nastopu rednega dopusta ostane še nadalje v isti višini, kot je bilo to v preteklem letu.
5.	Odobri se uporaba osebnega avtomobila za službene namene do 1000 kr mesečno tov. Ignacu Šuštaršiču.
6.	Odobri se potovanje v Italijo v zvezi s projektom hladilnice za »Prehrano« tov. Os-vinu Novaku.
7.	Tov. Ignacu Šuštaršiču se odobri kot pomoč za nabavo zdravil pri zdravljenju njegovih sinov enkratni znesek 800.000 S din.
8.	Delavskemu svetu podjetja predlaga upravni odbor spremembo višine odškodnine za uporabo privatnih osebnih vozil v službene namene glede na povišane materialne stroške v višini 60 S din za prevoženi kilometer.
Predsednik UOP: Lado Janžekovič
DS KO Ljubljana
SKLEPI
XV, redne seje delavskega sveta kovinskih
obratov Ljubljana, ki je bila 26. 1. 1967
1.	Ugotovi se, da so vsi sklepi DS z dne 9. 11. 1966 izvršeni.
2.	V zvezi s poslovanjem skladiščne službe se sprejmejo naslednji sklepi
—	Stanje zalog naj se zmanjša do 1. 5. 1967 za 10 °/o, tj. 35 milijonov S din in o tem poroča upravnemu odboru
—	dela na skladišče se opravljajo za artikel oz. obseg, ki se v 3 mesecih (skrajna meja) odproda,
—	izdelki na skladišče naj se sprejmejo samo z naročilnico komercialnega šefa,
—	nedovršena proizvodnja se mora zmanjšati do 1 5 1967 za 20 milijonov S din,
—	za odvečni material naj se pošljejo ko-
tncrcialne ponudbe in po potrebi ponavljajo,
—	zaradi uspešnega poslovanja se morajo skladišča obvezno zapirati ob 12. uri. Izjema so samo terenska dela, za katera bo skladišče odprto tudi kasneje,
—	prouči naj se efektivnejša delitev dela v skladišču pri sedanji zasedbi,
—	v breme osebnih dohodkov naj se knjižijo viški v višini 9112,07 N din, v breme izrednih izdatkov pa manj ki v višini 3384,68 N dn, ki so nastali ob inventuri v letu 1966.
3.	Imenuje se komisija v zasedbi Alfred Brank, Franc Plesec, Vojteh Pečtin in Franc Kumer, katera bo sestavila odgovor na teze o delitvi dohodka podjetja. Osnutek pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje bo obravnaval DS po sprejetju pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje za celotno podjetje.
Obravnava o delitvi dohodka po obračunskih enotah naj se preloži do sprejema pra-vtibika o delitvi dohodka podjetja.
Ds sprejme na znanje poročilo o delu upravnega odbora obrata.
5.	SPO Ljubljana naj uredi parkirni prostor za mehanizacijo v najkrajšem času.
6.	DS sprejme na znanje informacije o sklepu upravnega odbora počitniških domov, informacijo o poteku letne bilance, o združevanju nekaterih služb v ljubljanskem bazenu ter informacijo o zasedenosti kapacitet delavnic.
7.	Tople obroke malic naj obrati še nadalje sprejemajo pri Družbeni prehrani Bežigrad, s čimer se odstopi od sklepa, da se za delavce obratov organizira malica pri podjetju SAP Ljubljana.
8.	V komisijo za analitično oceno delovnih kovinskih obratov Ljubljana se imenujejo:
Janko Košir, predsednik Franc Kumer, namestnik oredsednika in član
Stane Kogovšek, član Edo Drole, namestnik
9.	Predlaga se delavskemu svetu podjetja, da spremeni dosedanji način izplačevanja terenskega dodatka zaradi dviga stroškov prehrane in prenočišč.
Delavci, ki so odrejeni za terensko delo z oddaljenostjo preko 10 km od stalnega delovnega mesta, naj bi prejemali 5ft •/• dnevnice, ki so predvidene za službena potovanja. Isto naj velja tudi za vajence, ki so odrejeni na terenska dela.
16. Izplača se dotacija sindikalnemu odbo ru v višini 1806.00 N din zaradi pogostitve delavcev, ki so bili v lanskem letu zaposleni pri podjetju 16, lš ali 26 let.
Predsednik:
Alfred Brank
DS Koper
SKLEPI
VI. redne seje delavskega sveta »Gradis« PE Koper 20. 1. 1967
1.	DS sklene, da predlaga centrali podjetja dopolnitev točke 14. tez o delitvi do-dohodka, in sicer:
Skupni stroški podjetja naj se prikažejo vsaj trimesečno (dosedaj so bili prikazani le ob letni bilanci). Ključ za razporeditev teh stroškov na enote naj se določi že v letnem pianu podjetja.'
2.	Ker je varnostni službi v podjetju z novim pravilnikom HTV dan poseben poudarek, imenuje DS v komisijo HTV enote še tov. Humberta Slabeta, električarja v enoti, ker že po službeni dolžnosti opravlja kontrolo in meritve ozemljitve električnih naprav na objektih.
Člani komisije HTV so še posebej dolžni, da javljajo vse nepravilnosti in pomanjkljivosti glede varnosti na objektih tehnični stužbi sektorja, ki je za varnostne mere odgovorna. Prav tako imajo člani komisije HTV dotžoosti, da sodelavce nenehno opozarjajo na varnostne ukrepe in uporabljanje osebnih zaščitnih sredstev pri delu.
3.	Na razpisani enotedenski tečaj HTV za delovodje določi DS tov. Janka Negoda. grad. delovodja enote.
4.	Na osnutek pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje sklene DS, da se predlaga dopolnitev točke 8, in sicer: krite rij za oceno organizatorjev naj bi bila tudi višina režije gradbišča, ki predstavlja pomemben faktor v poslovanju gradbišča.
5.	DS odobri nakup žalnih vencev za pokojna sodelavca tov. Andreja Toškana in tov. Sulejmana Sahinoviča.
Sklene tudi, da poravna stroške prevoza pok. Sahinoviča iz Kopra v Bos. Otoko, stalno bivališče njegove družine. Zahtevek
za povračilo omenjenih stroškov predloži enota pristojnemu sodišču, ki bo ugotovilo krivca prometne nezgode, v kateri je imenovani podlegel.
6.	Ure, ki jih prebijejo člani C DS in CUO na sejah teh organov, vnese in obračuna obrač. odd. na podlagi seznama udeležencev, katerega tajništvo, ki izdaja potne naloge, mesečno obrač. odelku.
7.	V bodoče bomo sklicevali seje DS in UO v enoti po delovnem času. Vsak član, ki vabilo na sejo podpiše, se je dolžan seje tudi udeležiti. Kolikor pa je zadržan, mora do začetka seje predložiti pismeno opravičilo. Vsak neopravičeni izostanek bomo obravnavali na naslednji seji.
8.	Občini Koper se odgovori, da v letošnjem letu enota nima planiranih finančnih sredstev za poravnavo prispevka v znesku 11.250 novih dinarjev, katerega nam je določila za popravilo dela Ulice 15. maja (odsek od križišča pri Cestnem podjetju do križišča s Tomšičevo ulico v Kopru). Dejansko smo dosedaj pretežni del te ulice nasipali sami, dočim smo odsek ulice, ki je določena za popravilo, minimalno uporabljali.
O vero vatel ja:
Luka Kočiš Ludvik Hajdinjak
UO DD Ljubljana
SKLEPI
IX. redne seje upravnega odbora enote uprave delavskih domov in naselij »Gradis« centrala Ljubljana z dne 2. II. 1967
1.	Ugotavlja se, da so sklepi zadnje seje odbora izvršeni.
2.	Odobri se »plan dopustov« delavcev uprave domov za leto 1967,
3.	Analizirajo se stroški uprave domov in naselij za obdobje od 1. I. do 30. XI. 1966 in ugotovi pozitivne rezultate.
4.	Ker stanovanjska baraka v Jaršah ni dovolj varna pred požarom, last je enote Zaloga, uprava plačuje samo najemnino, se sprejme sklep, naj bi enota Zalog izvršila potrebna dopolnilna dela, tako da bi se baraka zavarovala,
5.	Stanovalci, kateri so na dopustu, vseeno
plačujejo dodatek za drva v zimsketn* času, a Če so na dopustu preko 30 dni, naj ne plačajo.
6.	Tuje osebe, katere brez odobritve uprave prenoče v delavskih domovih ali naselju, plačajo enotno odškodnino 20,00 N din.
7.	Baraka v delavskem naselju Koželjeva 8a, last delavca Duh iz OGP, naj se poruši, ker imenovani itak ne stanuje v naselju.
8.	Glede televizijskih aparatov, kateri se nahajajo v delavskih domovih, so pa last sindikata, se sprejme sklep, da se ti aparati prenesejo v last uprave domov. Isto velja za popravila.
9.	Glede predloga Zavoda za zdravstveno varstvo, da se naj plača pavšal za kontrolo v znesku 7840 N din, se sprejme sklep, da se sprejme le, če iz vrše tudi vso dezinfekcijo.
10.	Glede problema del v delavskem domu Novakova ul. 5 se sprejme sklep, da se zaradi zmanjšanja obsega dela v tem domu ne more poleg upravnika namestiti še enega delavca, pač pa da se da predlog kadrovski službi centrale, da na to delovno mesto postavi hišnika, ki bil tudi pomožni uslužbenec.
11.	Glede snažilke Kermekove se sprejme sklep, naj dela na redovnem delovnem mestu, če to ni možno, naj nastopi bolniško.
Predsednik upravnega odbora
Ivan Grilc
DS Maribor
Razširjeni sklepi sprejeti na V. rednem zasedanju DS »Gradis« GV Maribor, dne 19. 1. 1967
1.	Ugotovi se, da so bili vsi sklepi, sprejeti na zadnjem zasedanju, izvršeni v skladu z danimi navodili.
2.	DS sprejme na znanje sklepe, poročila in delo UO v času od zadnjega zasedanja DS.
3.	Na podlagi poročila, ki ga je podal šef gradbenega vodstva, je DS sprejel sklep, s katerim se priporoča vodstvu PE, da zastavi vse sile za pridobitev novih del, da bi lahko dosegli predvideni plan za leto 1967 ter zaposlili vso delovno silo glede na njihovo usposobljenost ozirom1 2 3 4 5' strokovnost.
4.	Ker je prišlo v zimskem času precej delavcev iz Nemčije, kar po planu ni bilo predvideno, sklene DS, da upravno vodstvo postavi zahtevo pred centralo podjetja oziroma samoupravne organe podjetja, da se prizna našemu gradbenemu vodstvu določen znesek na račun kritja izplačanih osebnih dohodkov, ki jih je bila naša PE dolžna izplačati delavcem, ki so prišli iz Nemčije in jih ni bilo mogoče razporediti na delo.
5.	Če zaradi ostre zime ne bo mogoče izvrševati predvidenega plana zimskega dela, se sklene, da sveti obračunskih enot posameznih gradbišč lahko po predhodnem soglasju s tehnično službo odredijo delavcem brezplačni dopust, redni letni dopust in plačan 70-odstotni dopust, in to le v primeru, če delavec koristi enako število dni brezplačnega dopusta, rednega dopusta in plačanega dopusta v višini 70 odstotkov od osebnega dohodka.
6.	Sklene se, da se dopustne kartice dostavijo na gradbišče najkasneje do konca januarja 1967.
7.	DS je ponovno obravnaval vprašanje razporeditve delovnega časa ter sprejel sklep, da se razporeditev delovnega časa za naše gradbeno vodstvo uredi v skladu s predlogom DSP s tem, da se upošteva razporeditev ur po posameznih mesecih, vtem ko se razporeditev delovnega časa in prostih sobot uredi v skladu s specifičnostmi našega GV.
Predlagan predlog o razporeditvi delovnega časa je poslati vsem gradbiščem zaradi enotnosti poslovanja gradbišč v okviru GV.
Razporeditev delovnega časa za uslužbence GV je enaka razporeditvi delovnega časa centrale podjetja oziroma KO Maribor.
8.	Potrdi se predlog UO GV glede posebnega dodatka na terenski dodatek, kot sledi:
Za delavce, ki delajo na gradbiščih, na katerih ni urejena prehrana in stanovanje ter nastajajo s tem v zvezi večji stroški, se poveča terenski dodatek, in to:
Gradbišče	NK, PK	KV I, KV II	VK II	ŠSŠ •~Co
Veržej . .	. 0,50	0,65	0,80	1,00
Cmurek . .	. 0,50	0,65	0,80	1,00
Ormož . .	. 0,40	0,50	0,60	0,75
Ljutomer	. 0,40	0,50	0,60	0,75
Turnišče .	. 0,40	0,50	0,60	0,75
Slov. Bistrica	. 0,40	0,50	0,60	0,75
Povečani terenski dodatek pripada samo tistim delavcem, ki stalno stanujejo na gradbišču in živijo ločeno od svoje družine,
Delavcem, ki prejemajo ločitveni dodatek, pa se naj izplača povečani terenski dodatek 100-odstotno, vtem ko se delavcem, ki nimajo družine, izplača terenski dodatek le v višini 50 odstotkov od zgoraj navedenih zneskov.
Kolikor se pred zasedanjem DS formira novo gradbišče, se pooblašča UO GV, da določi višino dodatnega terenskega dodatka za novo gradbišče.
9.	Na predlog UO sklene DS, da se krijejo pravdni stroški v višini 500.00 N din, ki so nastali v zvezi pravde glede požara na gradbišču v Turnišču iz sredstev sklada skupne porabe GV.
10.	Potrdi se sklep UO v zvezi z dotacijo za ureditev spomenika talcev v Mariboru ter v zvezi s tem sprejme DS sklep, da se iz sklada skupne porabe GV prizna za ureditev spomenika talcev v Mariboru 3000 N dinarjev, katere je nakazati obč. skupščini Ma-ribor-Center.
11.	DS predlaga GV, da na osnovi predloga osnovne organizacije in UO GV posreduje centrali podjetja in samoupravnim organom, da se spremeni določba pravilnika o dodelitvi stanovanj, s katero je določeno, da mora vsak delavec, ki prejme novo stanovanje, plačati lastno udeležbo v višini 10 odstotkov od vrednosti dodeljenega stanovanja.
DS je mnenja, da je delavcem težko še v naprej postavljati ta pogoj posebno zato, ker na drugi strani podjetje kreditira tiste delavce, ki gradijo zasebne stanovanjske hiše.
Predsednik DS Miro Žorž, 1. r.
DS Ravne
SKLEPI
VII. redne seje DS PE »Gradis« Ravne z dne 25 I. 1967.
1.	DS-PE vzame na znanje poročilo končnega obračuna poslovne enote za leto 1966.
2.	DS-PE vzame na znanje poročilo Plana za leto 1967.
3.	DS-PE sklene:
N din
—	da se inventurni primanjkljaj v celoti, knjiži na izredne
izdatke v znesku.....................1.121,59
—	da se inventurni višek v celoti knjiži na izredne dohodke
v znesku.............................. 202,77
—	da se priznajo 50 % redni odpisi novih nabav na kontih:
361, 353 in 365, ki znašajo skupno . 28.963,52
—	da se na podlagi zapisnikov prizna odpis' na kontih: 361, 363 in
365, ki znaša skupno................31.918,64
—	da se tov. Alojza Rotarja, na delovnem mestu odgovornega skladiščnika na OE gramoznica, zadnjič pismeno opozori na podpovprečno skladiščno poslovanje v letu 1966,
—	da se v čistopisu inventure za leto 1966 poleg strogega pridržavanja obvezn. nomenklature uporablja še: pravilni naziv materiala, začet s samostalnikom po abecednem redu v okviru vsake nomenklaturne skupine,
—	da se vsaj ob polletju obvezno izdelajo pregledni izvlečki — seznami izdanega drobnega inventarja na reverz ter tako na minimum zniža inventurne razlike na tem področju poslovanja,
—	da se za leto 1967 še obdrži knjiga ažurnosti skladiščnega poslovanja.
4.	Tov. Alojza Rotarja se s pismenim opominom ponovno vendar zadnjič opozori, da bo za najmanjše odstopanje v skladiščnem poslovanju imelo za posledico odstranitev s tega delovnega mesta. Razveljavi se sklep
3.	seje DS-PE z dne 10. 9. 1966 z 31. 12. 1966 glede korekture OD za dobo 3 mesecev.
5.	DS-PE sklene, da se do 25. 2. 1967 dokončno razčisti nastali spor glede plačevanja lastne udeležbe (DS-PE je tozadevni sklep že sprejel dne 19. 12. 1966).
6.	DS-PE sklene, da se do 25. 2. 1967 dokončno uredijo stanovanjske zadeve — do tega časa naj STANOVANJSKA KOMISIJA-PE skliče sejo, da se zadeve glede preselitve preverijo in uredijo.
7.	DS-PE nadalje sklene: ker je ukinjeno obratovanje delavske menze, se ukinejo vsa ostala delovna mesta v starem delavskem naselju »komunale« poslovne enote z dnevom sklepa, razen delovnega mesta čistilke, ki se ukine s 15. 3. 1967, ko se bo odstranila baraka.
8.	DS-PE sklene naslednje — do kontne izpraznitve starega naselja ostane Djuretič
Andrej skladiščnik in upravnik tega naselja, za naprej še ga bb po možnosti odredilo za skladiščnika na sektorju »gramoznica«, ker bo le tako polno zaposlen.
9.	V petek dne 27. 1. 1967 bo seja UO-PE. Navzoč bo tov. Stane Uhan in tolmačil teze o delitvi dohodka.
10.	DS-PE sklene, da se za kandidata v Zbor delovne skupnosti predlaga sekt. tehnika Toneta Zaletlja, Izpolnjeno popisnico je poslati na SZDL Ravne na Koroškem.
11.	S tajnim glasovanjem z nadpolovično večino se iz delovne skupnosti izključijo zaradi kršitve delovnih dolžnosti:
tov. Antonija Štruc — delavka
Stjepan Hrastič — vajenec
Mirko Sklepič — vajenec
12.	Francu Grnjaku se prošnji ne ugodi, ker je omenjeno stanovanje že prodano.
13.	Berti Prošenjak se odgovori, da se s prošnjo za dolgoročno posojilo še počaka, da bo več prosilcev.
14.	DS-PE sklene: Ko se družina Flip izseli iz barake ob Suhi, bo komisija PE barako ocenila in se nato pokloni Krajevni skupnosti Ravne na Koroškem za nadomestilo krajevnega prispevka (stroške podiranja in očiščenja terena nosi prosilec glasom prošnje — Krajevna skupnost sama).
Predsednik DS-PE Milan Majžir zanj Karel Ficko 1. r.
UO GV Ljubljana
SKLEPI
V. redne seje upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana z dne 4. II. 1967.
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Za delavce zaposlene na gradbišču v Kopru se določi terenski dodatek v višini:
S din na uro
NK in PK delavci.........................80
KV delavci .............................108
VK delavci, delovodji, inženirji
in tehniki.....................; . 136
šef sektorja . . ;	;.................164
Za delavce zaposlene na gradbišču v Opatiji $e zaradi višjih prehrambenih stroškov določi sledeča višina terenskih dodatkov:
S -din na uro
NK	in PK delavci......................110
KV	delavci............................140
VK delavci, delovodje, inženirji
in	tehniki..........................170
šef	sektorja...........................190
Poročeni delavci prejmejo poleg terenskega dodatka še dodatek za ločeno življenje, ki znaša za:
S din na mesec
NK, PK in KV delavce................ 7000
VK, delovodje, tehniki in inženirji . 9000
3.	Prošnja zidarja tov. Jožeta Horvata za posojilo opažnih tabel se odstopi komercialnemu oddelku gradb vodstva s priporočilom, da se ugodi prošnji v okviru danih možnosti.
Predsednik Upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana:
Franc Zorko
UO KO Maribor
16. redne seje UO poslovne enote »Gradis« KO Maribor, dne 19. I. 1967
1.	Komisiji DS podjetja za notranjo delitev se pošljejo predlogi in pripombe na teze za pravilnika o delitvi dohodka podjetja.
2.	Do 21. 1. 1967 se pošljejo pripombe in spremembe oz. predlogi na osnutek pravilnika o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje.
S. Komisija za interno delitev v poslovni enoti predloži do 9. 2, 1967 interni pravilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje.
4.	Komisija HTV predloži predloge oz. pripombe na pravilnik do 31. 1. 1967.
5.	Delavci, kateri so zapustili podjetje samovoljno, se ne sprejmejo več v delovno razmerje.
6.	Komisiji, katera pregleduje delovne naloge za izvršene usluge članom kolektiva, izda upr&va okrožnico glede obračunavanja istih.
Zapisnikar:
Valter Stropnik s. *.
Predsednik UO PE: Tone Stražar s. r.
DS Koper
SKLEPI
V. seje delavskega sveta »Gradis«
PE Koper 28. 12. 19€6
1.	Knjigovodska služba na centrali naj pred objavo bilanc upošteva kontrolne ugotovitvi enote ter eventualne korekture, ter da k posameznim postavkam obrazložitev, tako, da bo bilanca resnično dejanski pregled stanja enote v določenem času.
2.	Z gradnjo samskega doma bomo pričeli, ko bomo prejeli vsa potrebna dovoljenja. Priprave za gradnjo so v teku.
3.	Zaposlene vedno in povsod opozarjati pri delu na varnostne mere, posebno na obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev.
4.	Cimpieje je urediti potrebne prostore na sektorju v Luki: sanitarije, slačilnico, umivalnico, jedilnico itd.
5.	Pravilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje bomo obravnavali na naslednji seji. ko bodo člani DS prejeli osnutke iz centrale.
6.	Seje DS bodo vsak mesec in sicer okrog 20.. v mesecu. Material za seje zbira tov. Mrakova za pravočasna vabila tov. Zore, za pripravo materiala in eventualno razmnoži-tev posameznih aktov pa komisija Zore, Bi-las, Franderajh.
7.	Z razporeditvijo prostih sobot v letu 1967 se DS strinja s tem, da naša enota na soboto dne 7. 1. dela, sobota 14. 1. je pa prosta, v kolikor ne bo kakih sprememb — ker CDS predlagane razporeditve še ni potrdil.
8.	Za razpravo o merilih dela, akordih in osebnem dohodku bomo sklicali poseben sestanek članov DS. Po sindikalni liniji pa borne sklicali tudi sestanek vsega kolektiva.
9.	Overovatelja zapisnika seje DS sta dolžna zapisnik pregledati in ga, če je to potrebno korigirati.
Predsednik DS:
Jvan Zore