KRALJICA SLOVENIJE:
MARIJA POMAGAJ, Odrešenikova in naša mati, ti znamenje upanja in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu! — Skozi vso našo zgodovino smo čutili tvojo materinsko roko. Od nekdaj te je naše slovensko ljudstvo častilo kot Pomočnico kristjanov ter se v miru in vojni z zaupanjem zatekalo k tebi. - Priporočamo ti danes sebe, naše družine, naše rojake širom po svetu, našo Cerkev in našo domovino. Pomagaj nam, da bi postali kras slovenskega naroda in neutrudni delavci za pravičnost, mir in ljubezen v svetu. — MARIJA POMAGAJ, ostani z nami in prosi za nas! Amen.
Pokojni škof LENIČ
THOUGHTS LETO—YEAR 40
misli
NOVEMBER	a	m	M0.ET
1991
ftegistered by Australia Post — Publication No. VAR 0663
Naslovna slika: Stari del pokopališča Rookvvood v Sydneyu, ki tudi piše svojo zgodovino priseljencev. + + +
TOPOT me je pa IBM-elektronski pisalni stroj pošteno zafrknil: kar tri različne vrste Srk s slovenskimi znaki č Ž S so se mi pokvarile skoraj naenkrat. Precej je bilo muke, da sem Člankom sam dodajal "streSi-ce", kot pravimo tem nadznakom trk naše abecede. Upam, da bo dovolj čitljivo in po tej razlagi tudi s potrpežljivostjo sprejeto. Bom pa le moral slejkoprej presedljati iz IBM na računalnik, se mi zdi. IBM je le prenehal s temi elektronskimi pisalnimi stroji in rezerva trk bo kmalu pok!a. Kaj potem, jih ne briga. Pomagaj si sam . . .
Gornje sem pisal kot upravnik, naj zdaj še kot urednik nekaj povem. Dobil sem novi Slovenski koledar 1992, ki ga v Ljubljani izdaja Izseljenska matica. V drugo se tu ne bom spuščal, eno pa me je le pošteno dregnilo. V ttanku Rozine Švent "Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945" je avtorica poleg drugih netočnosti razglasila nas melbournski VESTNIK kot "osrednji Ust" Slovencev v Avstraliji. Odločno protestiram in bi tudi, če bi ne bil urednik MISLI. Nimam nič proti Vestniku, a je glasilo SDM z nekaj sto naročniki. Res je poskušal biti glasilo Slovencev v Avstraliji, uspelo pa mu ni. MISLI so bile prve in so s svojimi 2150 izvodi še vedno na vodilnem mestu. Resnici na ljubo je to povedano, da se pogreška ne bo ponavljala in zavajala pisce o nas. Zanima pa me, odkod izvira podatek.
—	Urednik in upravnik
Q.
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. DEL (SLOVENIAN LAN GAUGE MANUAL, PART I. je dospel iz ZDA in je spel naprodaj. Žal je drugi del pošel in nove i/.dajc najbrž1 ne bo. Izdal Slovenian Research Center of America - ( ena 12. dolarjev.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) ('ena I 1. dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -
A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio - kaseto vred 6. dolarjev.
ANGLEŠKO-SLO VENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. Komac-Škrlj Čakamo nove pošiljke.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr. Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10. dolarjev.
LJUDJE POD BlCEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj 12. dolarjev. Čakamo nove pošiljke.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III del Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti, ('ena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40. dolarjev. (Posamezne knjige: 7. ,9. in zadnja 28. dolarjev.)
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, I del Odlična študija razvoja dogodkov 1941	1945 v Sloveniji. Spisal Stane
Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena I.1. dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2. dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dolarja.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomač Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolarja.
PISMA MRTVEMU BRATU (cena I 2.- dol.), topli spomini na brata; PRED VRATI PEKLA (cena 8,- dol.), o zaporih po vojni - F7. Sodja CM
VOJNA IN REVOLUCIJA Roman 1'ianka Btlkviča na 708 straneh je izšel v Argentini Cena broširani knjigi je 15. dolarjev.
CASOMER ŽIVLJENJA - Avtobiografska razmišljanja je zapisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga jc izšla v Argentini Cena 1.1. dolarjev.
CERRO SHAIHUEQUE — Pisatelj je naš argentinski planinec Vojko Arko in to ni njegova prva knjiga o gorah. Cena 10. dolarjev.
mfcli
f	(THOUGHTS)	—	Religlous and Cultural Month|y In Slovenian Language. — Informativni
mesečnik za versko In kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. — Ustanovljen (Establlsh-ed) leta 1952. — Publlshed by Slovenian Franclscan Fathers In Australia. — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji. - Urejuje In upravlja (Edltor and M anager) F R .B ASI L A.VALENT|NE(O.F.M.,M.B.E,BARAGA HOUSE 19 ABECKETT ST.,KEW,V|C. 3101 - Tel. (03)853 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VIC. 3101 — Naročnina za leto 1989 (Subscrlptlon) $ 8. — , Izven Avstralije (Overseas) $.18. — ; letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča vAvstrailjl. - Rokopisov ne vračamo.— Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. — Za članke objavljene s podpisom od g o var j a pisec sam. — Stava In priprava strani (Typ|ng and lay out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 31 01 — Tisk (Prlntlng): Distlnctlon Printlng, 164 Victorla Street, Brunsvvlck, Vlctorla 3056. Telephone: (03) 387 8488
božjG
-misli
Di
' i i	Leto
■ I
'k
in
«< •- i
u|	ui	40
človeške St
11
NOVEMBER 1991
Obraz ljubezni in resnice - V. K. v "Nedelji" - stran 257 Adventni venec — pesem
— Milka Hartman — stran 258 Sprijaznimo se z drugačnim
svetom!— Dr. Andrej Fink v ljublj. "Slovencu" — stran 259 Sin slovenske matere — ameriški predsedniški kandidat
— Dr. Edi Gobec — stran 260 Matica naših pokojnih 1990-91
— stran 263 Med praznovanjem in vojno (II.)
— P. Niko — stran 265 Stanislav Rapotec — 80-letnik
— P. Ciril — stran 267 Pot brez konca — pesem
— France Balantič — stran 268 Središče svetih Cirila in Metoda Melbourne—P. Bazilij — stran 269 Ko korenin se zavemo .. .
17. mladinski koncert,Canberra
— P. Niko — stran 271 Slovenija, veš? — pesem
— Draga Gelt — stran 275 SrediSče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 276 Premakljivi svečnik — konec romana - Lojze Kozar - stran 278 Naše nabirke	— stran 278
Slovenija v vrtincu ujm
— Iz "Nate luči" — stran 280 Središče svete Družine, Adelaide
— P. Janez — stran 281 Izpod Triglava — stran 282 Z vseh vetrov — stran 283 Kotiček naših mladih— stran 284 Križem avstralske Slovenije
— stran 285
Obraz ljubezni in resnice
NOVEMBER . . . Kakšen bo? Turoben in meglen, ali pa s soncem posijan, odet v zlato in Škrlat? Bo to čas smrti ali samo umiranja? Čas zadnjega slovesa ali zrelega poslavljanja?
“Brezumni svet plakaje toži, ko pade cvet duhteči roži. . . ” poje pesem. Počemu? Ze prihodnjo pomlad se bo vsak cvet posebej odel v svoje novo oblatilo, drevje bo znova vzbrstelo in ozelenelo, zemlja bo zadišala in vzklila novo Življenje. Živali bodo sledile klicu narave, ki jih bo vabila na svatovanje. V naravi smrti ni.
Kaj pa človek, ki mu je Bog — začetnik življenja — ustvaril telo in duha? Kam na pot, sprašuje naš pesnik Gregorčič, ko njegovega telesa strta ilnata bo ječa? Kam, ko duhu poženo peroti?
Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi sončnojasno lice, obraz ljubezni in resnice!
Ali je to romantično sanjarjenje trpečega pesnika ali ljubitelja narave, ki živi v tesni povezanosti z njo, ali modrovanje filozofa?
Lahko vse to, za kristjana pa je nesmrtnost in večnost življenja življenjska stvarnost, s katero živi tukaj na zemlji.
Kako bi bilo pri srcu materi, ki je pri porajanju novega Življenja tako tesno povezana z Bogom, če bi jo v trenutkih, ko prvikrat drži v naročju svojega otroka in se naslaja ob pogledu na drobceno, čudovito ustvarjeno bitje, hromila misel, da je to življenje obsojeno na propad, na večno smrt? Ali bi se ob rojstvu otroka sploh lahko resnično razveselila?
Kako bi bilo pri srcu Ženi, ki jo je neminljiva božja ljubezen združila z možem, Če bi živela ob njem z mislijo, da se bo s smrtjo ta ljubezen za vedno končala?
Kako bi bilo pri srcu očetu, ki s ponosom moškega spremlja razvoj svojega otroka, če bi mislil, da bodo vsa ta spoznanja, ki jih z očetovsko modrostjo in ljubeznijo potrpežljivo posreduje otroku, Že čez nekaj let skupaj z otrokom trohnela v zemlji?
In kako bi bilo pri srcu sinu, ki se zazre v zguban, dobrotljiv obraz starke — svoje matere, ali v upognjen hrbet svojega očeta, če bi mislil, da jim je po smrti namenjeno plačilo za njih trud, skrb in ljubezen — tam nekje za zidom vaškega pokopališča in nič več?
Največja bolezen danes ni bogastvo ali tuberkuloza, temveč občutek, da si nezaželen, da se nihče zate nihče ne meni. Največje zlo je pomanjkanje ljubezni, ljubezni do bližnjega; najhujša je tista strašna brezbrižnost do soseda, ki životari ob robu ceste, izkoriščan, bolan in ubog ... /Mati Tereza/
Nemogoče! mora red sleherni kristjan. Tak konec življenja ni vreden človeka! 7m večnost smo rojeni, tja gre naša pot!
V	delavnico sem Tvojo zrl ... a smrti nisem uzrl nikjer. Smrti ni! Ostaja le umiranje, poslavljanje in z njima v zvezi seveda trpljenje, bolečina, tesnobe, strah . . . vse to kot dragocena vstopnica v neznano gotovost. To verujemo končno zaradi besede Njega, ki je edini v zgodovini človeštva lahko o sebi dejal: JAZ SEM VSTAJENJE IN ŽIVLJENJE! KDOR VAME VERUJE, BO ŽIVEL, TUDI ČE UMRJE!
V. K.
Nad mizo visi nam adventni venec — za štiri svečke zeleni lestenec.
Lučka za lučko prižiga v večerih ob mislih na praznike roka verna.
Lepa je ura večerna, ko rožni venec družina plete, vanj zvezdice kreše za jaslice svete.
ADVENTNI VENEC
Božič prihaja . . .
Iz naše družine lestenec nastaja, ko topla nam srca se zvijajo v sveče, da bodo se vfgale, ko ustne žebrale bodo in pele hozana. —
Hvalimo Gospoda, saj vžgal nam je zvezdo božične sreče!
Milka Hartman
SPRIJAZNIMO Z DRUGAČNIH SVETOM!
SE
SLOVENCI smo v preteklem letu, predvsem v preteklih mesecih, naredili korake takega pomena, da se jih še docela ne zavedamo. Razumsko sicer to spoznavamo, vendar nam še ni prišlo v kri, ki bi vsemu organizmu posredovala kvalitetno drugačne občutke in tudi drugačna gledanja na nas same. V nekaj dneh smo zamenjali državne znake, proglasili in proslavili samostojnost, jo uspešno branili in dejansko že dosegli delno priznanje Evrope, ki nas je na Brionih vzela pod svoj dežnik.
Dejstvo, da smo sneli z droga sramotilni madež rdeče zvezde, ki je s tem dejanjem neslavno izginil s slovenskega javnega življenja in odšel tja, kamor spada, ter ga zamenjali s čistimi slovenskimi barvami, in da smo samo nekaj ur zatem bili napadeni prav od tiste rdeče zvezde, ki je blestela na čeladah agresorske okupacijske vojske, danes jasni'pogled najbolj kratkovidnemu. To dejstvo pa osvetljuje ne samo našo prihodnost, temveč meče svojo luč tudi na našo preteklost.
Preveč smo namreč slišali v zadnjem času mnenj, ki postavljajo tezo, da nas krila petinštiridesetletne preteklosti lahko ponesejo v svetlo pluralistično prihodnost in da med eno in drugo ni diskontinuitete. Dogodki pa sami kažejo smer razvoja in obenem dajejo razlago za nazaj, ki pa seveda nima nič opraviti z omenjeno tezo. Ti dogodki, milo rečeno, vsaj neprijetno dregajo v nos vse tiste, ki na kakršen koli način še hočejo vztrajati na pozicijah uradne preteklosti zadnjih petinštirideset let. Čeprav se tako iz trte vijejo vse mogoče interpretacije in jim hočejo dati neke vrste intelektualni prizvok, dejstva sama v Sloveniji, v ostankih Jugoslavije in zadnje čase celo v Sovjetski zvezi (že bivši) dovolj zgovorno kažejo na naravni tok življenja, ki iz sebe izloča vse tiste nezdrave elemente, ki še zastrupljajo njihov vsakdan.
Bivša Sovjetska zveza in razplet dogodkov v njej povedo, da je tudi tam, v sami matici, konec rdečega fašizma. Strmoglavile so ga ljudske mase, tiste, ki naj bi baje od njega največ dobile. Mnogi so na romunski način izrezali srp in kladivo, v naslednji fazi pa je sploh izginila rdeča zastava in sedaj na slikah oz. vi-deo-poročilih vidimo samo zastave narodnosti. Komu-
Samostoma
SLOVENIJA 1991
Na sončni strani Alp.
nistična partija pa se ni “prenovila”, tudi ni zamenjala svoje barve za modro in rumeno, temveč so jo kratko-malo razpustili oz. prepovedali.
Mi v Sloveniji se pa še vedno sprenevedamo in gledamo drugam, kot da se vse to nas ne tiče. Pod pretvezo ohranjanja vrednot borbe proti fašizmu ohranjamo znake, imena, motive in gesla rdečega fašizma in s tem kažemo na svojo kratkovidnost in anahronizem. Če se Slovenci v tem zgodovinskem trenutku in ob tem enkratnem urejanju v svetu ne bomo osvobodili miselne kategorije iz neposredne preteklosti, bomo s tem pokazali, da se nismo ničesar naučili in da sploh ne znamo stopiti v korak današnjega sveta. Ostali bomo na nivoju Castrove Kube ali rdeče Kitajske, tiste, ki je na trgu Tienanmen s strojnicami preprečila poskus različnega mišljenja in pluralnosti. Tako kot je z univerze v Ljubljani že izginil Edvard Kardelj, tako mora izginiti “Titova cesta”, “Kardeljeva ploSCad”, razni spomeniki sredi Ljubljane itn. Slišimo in vidimo, kako v bivši Sovjetski zvezi pometajo z Leninovimi kipi in jih z neusmiljeno ihto mečejo v ropotarnico zgodovine. Slovenci pa podobno ropotarnico, prav tako polno stare šare, Še vedno povzdigujemo v naše nacionalno nebo in ostajamo zunaj današnjega Časa.
TeŽka preteklost zadnjih desetletij seje tako zarisala v nas, da kar ne moremo iz svoje kože. Tako mnogi ostro ocenjujejo komunizem in njegovo tiranijo, v isti sapi pa pravijo npr. “naša preteklost je častna in čista”. “Naša”? Čigava? Tistih, ki sov prejšnjem sistemu vladali, ali tistih, ki so bili vladani? Mnogi še vedno menijo, da je t.i. NOB pod monopolnim vodstvom Komunistične partije bil nekaj pozitivnega, partija sama in njena ideologija pa nekaj zavrženega. Alije mogoče oboje ločevati? Mar ni petinštiridesetletna partijska ekskluzivnost posledica tistega, kar je med stalinistično revolucijo in po njej dosegla in počela? Agresija jugoslovanske “ljudske” armade proti Sloveniji ob osamosvojitvi je večini Slovencev odprla oči, toda Še vedno ne toliko, da bi videli, da JLA ni postala okupacijska šele ob sedanjem napadu, ampak da je bila
okupacijska že vse od maja 1945 sem. Mnogi še danes tega zaključka ne naredijo, verjetno zato ne, ker je prejšnji sistem, čeprav brutalen, predstavljal le neke vrste lupino, pod katero so se, paradoksno, čutili varne. Sedaj pa zgoraj omenjenih zaključkov ne zmorejo, čeprav jih imajo na dlani.
Kočljiv je ta naš slovenski trenutek. Da bi vsa ta naša petinštiridesetletna preteklost, v kateri je več ali manj tudi moje življenje, življenje povprečnega Slovenca, da bi vsa ta preteklost bila res tako močno prizadeta? . . . Ne, to bi pomenilo vendar negacijo samega sebe, ki sem v tej preteklosti totalno ali delno Živel. Kar ne da se mi, da bi obsojal, kot da ne bi hotel,
da mi popolnoma razvežejo oči. Morda tega niti prenesel ne bi. Premočan je ta šok!
In vendar, kar sprijaznimo se! V drugačnem svetu živimo kot pa je bil včerajšnji! Sprijaznijo naj se s tem tisti, ki so izgubili ne samo položaje, temveč celo smisel življenja ob padcu fašizma rdeče zvezde. Sprijaznimo se pa s tem tudi vsi tisti, ki nikoli nismo malikovali te miselne, politične in dejanske spake in si to sedaj tudi upajmo povedati. Sedaj živimo v drugačnem svetu in moramo ravnati ter govoriti njemu primerno. Če bi tega ne storili, sami sebe ne bi bili vredni, o prihodnosti pa sploh ne bi smeli govoriti.
DR. ANDREJ FINK v ljubljanskem “Slovencu”
SIN SLOVENSKE MATERE AMERIŠKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT
KO se Slovenci v domovini približujejo uresničenju svojih stoletnih stremljenj, da bi bili na svoji zemlji svoj gospod, je razveseljivo, da se tudi rod slovenskih izseljencev in njih otrok Čudovito lepo uveljavlja domala po vsem Sirnem svetu - od Švedske, Kanade in Amerike do Argentine, Avstralije in Tasmanije. Tako so n.pr. Slovenci po zanesljivih podatkih Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra (Slovenian Research Center of Amerika), ki je letos junija sredi prezasuto-sti od dela praznoval svojo 40-letnico, poklonili Ameriki poleg množic odličnih delavcev, kmetov in obrtnikov Se dolgo vrsto izumiteljev, znanstvenikov, umetnikov in vsakovrstnih znamenitnikov - med slednjimi vsaj devet škofov, dva federalna senatorja, tri guvernerje, sedem federalnih kongresnikov (poslancev), Sest admiralov in sedem generalov. Majhen slovenski narod je poklonil tudi prvega izseljenskega in slovanskega nadškofa Kanadi, Avstraliji pa njenega prvega izseljenskega in neanglosaškega zveznega senatorja, a Nemčiji Bismarckovega naslednika in prvega slovanskega državnega kanclerja — načelnika takrat najmočnejše države v Evropi. Tistim tujcem, ki še imajo predsodke do Slovencev in vsem domačim "umetnikom pljuvanja v lastno skledo" je treba jasno povedati, da vse to prav nič ne diši po "narodu pastirjev", pač pa — vsem našim pomanjkljivostim navkljub — priča o visoki zmožnosti in izjemno lepih uspehih tistega slovenske-
ga naroda, ki je o njem angleški literarni zgodovinar De Bray zapisal, da je "majhen po številu, a velik po duhu".
Letos sredi septembra pa smo pri Centru dobili najprej Časopisni izrezek od znane urednice in narodne delavke v Chicagu Corinne Leskovar in kmalu nato še telefonski klic Vinka Lauterja, vodilnega Slovenca v Barbertonu. Oba vira sta nas opozorila na slovensko poreklo zveznega senatorja TOMA HARKINA, ki je razglasil svojo kandidaturo za predsednika Združenih držav Amerike. To je omogočilo takojšen postopek raziskovanja in preverjanja in zdaj lahko z vso zanesljivostjo posredujemo naslednje, za vse Slovence nadvse razveseljive podatke. Thomas ali "Tom" Harkin je v resnici sin slovenske matere in se svojega slovenskega porekla dobro zaveda ter ga tudi brez obotavljanja javno priznava.
KDO JE TOM HARKIN
Senator Harkin, eden sedanjih ameriških demokratskih predsedniških kandidatov, se je rodil 19. novembra 1939 v vasi Cumming, lovva, kot sin irskega rudarja Patrika in slovenske matere Francke.
Obiskoval je katoliško srednjo solo (High School) najprej v Dexterju in potem v De Moines, lovva. Od najnežnejše mladosti je opravljal vsa mogoča dela: raznašal je časopise, razvažal coca-colo, delal kot gradbe-
ni delavec itd. Pozneje se mu je posrečilo dobiti od mornarice Šolnino, da je lahko Študiral najprej za inženirja, kot oba njegova starejSa brata, nato pa je presedlal na politične vede in jih uspeSno dokončal leta 1962. Zanimalo ga je vedno tudi letalstvo in od leta 1962 do 1967 je bil pilot velikih prevoznih letal v Vietnamu.
Ko se je vrnil v Ameriko, je v VVashingtonu postal pomočnik kongresnika Neala Smitha, po večerih pa je Študiral pravo na KatoliSki univerzi Amerike. Leta 1972 je Tom kot demokrat prvič kandidiral za kongresnika v svojem domačem močno republikanskem okraju in je volitve izgubil. Ni pa izgubil svoje značilne korajže in vztrajnosti. Dve leti pozneje je postal spet kandidat in je z lahkoto zmagal. Odslej so ga znova in znova izvolili v kongres, vse do leta 1984, ko je postal zmagoviti kandidat za zveznega senatorja, kamor je bil leta 1991 ponovno izvoljen.
Kot liberalni politik Trumanovega in Humphreye-vega kova (in treba je podčrtati, da si ameriSki in slovenski liberalizem nista kaj prida podobna) je Harkin služboval v vrsti važnih odborov, najbolj pa je znan kot pobudnik in avtor zakonodaje "Americans with Disabilities Act", ki je prvič izdatno zagotovila vrsto pravic in ugodnosti telesno ali duševno prizadetim državljanom. Vseskozi je bil znan kot borec za pravice malega človeka, delavcev in lastnikov manjših kmetij, ki so mnogokrat kljub trdemu delu družin propadale, medtem ko je država podpirala veleposestva mogočnih multimilijonarjev. Kot ljudski politik, ki bolj kot kdor koli doslej kritizira politiko predsednika Busha, je Harkin eden tistih, ki bi mu po mnenju nekaterih opazovalcev morda le uspelo zagotoviti zmago nele sebi, ampak tudi Demokratski stranki, ki je po porazu predsednika Carterja vse šibkejša v primeri z Reaganovimi in Bushevimi republikanci. Čas bo pokazal, ali bo naš slovenski irski Amerikanec v hudi tekmi za demokratsko imenovanje in za predsednika uspel.
V	vsakem slučaju pa postaja Harkin osebnost z vedno močnejšim vplivom v ameriški politiki — po desetletjih prvi ljudski tribun, ki mu uspeva razgibati in prepričati množice in ki se ga najhujše bojijo predvsem ameriški bogataši, saj le ti po Harkinovo največkrat vse preveč jemljejo in vse premalo nudijo narodu.
SLOVENSKA MATI PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA
Harkinova mati je bila iz Suhe pri Škofji Loki. Tam se je 30. septembra 1896 rodila Jakobu Berčič in materi Mariji r. Jugovec. Dopisovala si je z domačinom Valentinom Brelihom, ki jo je povabil za sabo v Ameriko, kamor je prišla leta 1921 in postala njegova Žena. Rodili so se jima trije otroci: Frank, Marija Ana in Silvija. Leta 1928 je oče Valentin umrl, ko je bil naj-
ZDA senator T om Harkin
starejfi otrok, sin Frank, komaj pet let star.
Uboga slovenska vdova Francka je trdo garala, da bi preživela otročiče in sebe. Naslednje leto pa jo je zasnubil irski rudar, katoličan Patrik Harkin. Poročila sta se ter si kupila majhno posestvece, ki pa sta ga v času velike gospodarske depresije spet izgubila. Takrat sta se iz kraja Spring Hill preselila v Cumming in dobila začasno zatočišče pri Patrikovi materi, kjer so vsi živeli v grozni prenatrpanosti in uboštvu, da so tako prve tri hčerke kmalu po rojstvu umrle. Oče Patrik je končno le dobil delo v rudniku premoga, a ko so rudnik leto po Tomovem rojstvu zaprli, je postal dninar in mizar. V zakonu so se Francki in Patri-ku poleg umrlih treh hčerk v nekoliko boljših razmerah rodili še trije sinovi: John leta 1933, Charles leta 1935 in najmlajši Thomas (ali Tom) leta 1939. John in Charles sta postala ugledna inženirja, Tom pa politik in sedanji kandidat za predsednika Združenih držav Amerike.
Mati Francka, ki je doma govorila delno slovensko in delno angleško, je postala leta 1939 ameriška državljanka .Trdo je garala na majhni kmetijici, ki sta si jo spet kupila s Patrikom. Tam je ta slovenska trpinka v tujem svetu januarja 1950, zadeta od možganske kapi, komaj 54-letna umrla, ko je bilo Tomu le dobrih deset let.
Kam z otrokom, ki bi bil še tako zelo rabil ljubečo mater? Najprej ga je vzela k sebi v Rock Falls, država
Wyoming, ena polsester iz prvega Franckinega zakona. Tam je Tom nastopil svojo prvo službo raznašalca Časopisov v revni, pretežno zamorski soseščini. Pozneje se je preselil k drugi polsestri v Dexter, lowa, po prvem letu srednje Sole pa nazaj v domačo hišico, ki sta jo bila s svojimi rokami zgradila Patrik in Francka. Povedali smo Se, kako se je Tom zgodaj naučil zagrabiti za vsako delo in kako je končno srečno doštudiral in postal pilot, uslužbenec v kongresu, kongresnik, senator in zdaj kot krona vsemu tudi kandidat za predsednika mogočnih Združenih držav Amerike. Vmes se je leta 1968 poročil z Ruth Raduenz, doma iz kmečkega naselja Vesta v Minnesoti. Zdaj imata dve hčerki, petnajstletno Amy in devetletno Jenny.
Pa Še nekaj senatorjevih spominov v slovenskem prevodu:
"Mama je morala biti varčna. Ko se je spomladi končala Sola, nismo več smeli nositi čevljev, da bi se prehitro ne izrabili. Imeli smo velik vrt in sadovnjak. Nabirali smo sadje in mama ga je vkuhavala. HiSa je bila majhna — le kuhinja in dve sobi, bila pa je vsa podkletena. In v kleti smo imeli krompir in korenje, zelenjavo in sveže sadje ter veliko zalogo marmelad, vkuhanega sadja in sočivja. Čeprav je bila mama, ki je imela težave z angleSČino, vedno prezasuta z delom, si je vzela čas za vsakega izmed nas otrok. Kolikokrat sva Sla skupaj nabirat slive in jagode! Pozneje smo imeli tudi kako kravo mlekarico, prašičke in kokosi.
Mama je napravila domač sir ter maslo in spominjam se tudi kolin. Kuhala je na starem železnem Štedilniku, ki je imel ob strani kotel za vročo vodo. Bila je zelo dobra kuharica in pekla je najboljši kruh in potice, kar sem jih kdaj jedel v življenju."
Končno še par zanimivih vrstic iz dolgega in ljubeznivega pisma, ki sem ga dobil od Tomovega brata Johna in svakinje Jean:
"Tom in njegova žena Ruth sta bila okrog 1977 ali 1978 v Sloveniji. Obiskala sta rojstni kraj Tomove matere Francke, Suho pri Škofji Loki, in s sabo v Ameriko sta prinesla steklenico žganja od jabolk z jablan, pod katerimi se je nekoč igrala Tomova mama Francka. Bratranci, sestrične in drugi sorodniki so ju zelo gostoljubno sprejeli tako v Škofji Loki kot tudi v Ljubljani, kjer zdaj živijo . . .
Naj dodava, da. sta nam Vale ime in organizacija dobro znana. Pred leti smo kupili več izvodov Vaše knjige 'Slovenian Heritage' zase in kot božična darila za Karla in Toma Harkin. Z užitkom smo preči tali tu-tudi Vaš spis 'Myths and Facts about Slovenia'. Hvala za vse in naše najboljše Želje Slovenskemu raziskovalnemu centru v Ameriki. Kako čudovit dan bo, ko se bo končala sedanja tragedija Slovenije in Hrvaške!"
In kako Čudovit dan za vse Slovence je bil 15. september 1991, ko je sin slovenske matere trpinke postal kandidat za morda najvplivnejši politični položaj na svetu — za predsednika Združenih držav Amerike!
DR. EDI GOBEC
V imenu Avstralike slovenske konference to se dne 10. oktobra v Canberri srečali > predsednikom avstralske vlade Marjan Kovač (predsednik ASK), Elica Rizmal (SNS Vic.) in Florian Falež Jr. (SNS Canberra), na sliki na desni. G. Bob Havvke je bil s strani ASK že drugič obveščen iz prvega vira o naši rodni domovini Sloveniji.
•4.fi
NOVEMBRA
RAČIČ IGNAC r. 3. 9. 36 —nekje na Hrvaškem + 7. 11. 90 — Salisbury (A), SA OREHOV MIHAEL r. 23. 9. 29 — Ljubljana + 13. 11.90- Sydney, NSW BLAŠKO ALBIN r. 2. 7. 35 — Dol-Premeja + 16. 11. 90— George Town, Tas. Zl TTERSCHLA GER A L BINA
r. Vrajc
r. 16. 2. 03 —Škofja Loka + 23. 11. 90 - Sunshine (M), Vic. OSOLNIK VINKO r. 9. 8. 35 — Celje + 28. 11. 90 — Canberra, ACT KA TIČ MARIJA r. Kovačič r. 9. 10. 10 — Šentrupert na Dol.
+ 1. 12. 90 —Havvthorn (M), Vic. PEER MARGITA r. Kreth r. 30. 3. 18 - Ciklos, Vojvodina + 4. 12. 90 - Auburn (S), NSW JUG VINCENC r. ? (26 let) - Sydney, NSW + 21. 12. 90 - blizu Taree, NSW BRESKVAR FRANC r. ? 1927 ali 1928 - Ljubljana + 30. 12. 90- ? Qld.
MUGERLI SILVESTER r. 31. 12. 23 - Želinje
(Marijino Celje nad Kanalom) + 12. 1.91 - Concord (S), NSW SATLER MIHAEL r. 5. 10. 40 — Mi čel j pri Krapini + 13. 1.91 - Ivanhoe (M), Vic. KOBAL IVANKA r. Nusdorfer r. ? (88 let) — Gabrje pri Dutovlju + 19.1.91 - Annandale (S)NSW
NOVEMBRA
BUR LOV IČ FRANK r. 25. 10. 30 — Račiče + 22. 1. 91 — East Keilor (Q/l), Vic. KURI ANA r. Novak r. 1. 7. 06 — Sv. Anton v Slov. gor.
+ 22. 1.91 - Ivanhoe (M), Vic. KOVAČ RADA FRANČIŠKA r. Pirc r. 24. 11. 26 — Loke, Zagorje ob Savi + 27. 1.91 - New Castle, NSW VOVK APOLIN r. 23. 7. 20 — Miren + 2. 2. 91 - Heidelberg (M), Vic. GRGURIČ MIRKO r. 28. 12. 39 — Osredek pri Podsr.
+ 3. 2.91 - RMH, Melb., Vic. RECEK KATARINA r. Zver r. 26. 9. 40 — Odranci, Prekm.
+ 5. 2.91 — \N. Sunshine (M), Vic. ŽUŽEK PALMI RA r. Pribac r. 6. 12. 45 — Sergaši (Koprsko)
+ 10. 2. 91 — VVooden Valey (C),
A. C. T.
JAMŠEK ROSE r. Zwoiensky r. ? — Filipovo (Krašek), Bačka + 12. 2.91 - Parramatta (S),NSW GJORI MARIJA r. Trajber r. 7. 6. 38 — Dobrovnik, Prekm.
+ 22,2,91 - Blacktovvn (S), NSW VUGA LEOPOLD r. 29. 10. 04 — Kozana, Gor. Brd a + 23. 2.91 - Mt. Havvthorn (P),l/lA BREŠKON RUDI r. 2. 7. 30 - Borjana pri Kobaridu + 1.3. 91 - Parramatta (S), NSW
PFEIFER JOŽEF r. 23. 3. 20 - Trbovlje + 2. 3.91 - Wara ta h (NC), NSW
URŠIČ BOJAN r. 8.8. 16 — Gorica + 10. 3. 91 - Melbourne, Vic.
V	lanski Matici pokojnih jih še ni bilo ... Le kdo od nas bo prišel v prihodnjo?
Če zaslediš, da rojaka, u-mrlega v zadnjem letu, ni v seznamu, nam prosim sporoči, da ga vstavimo kasneje. Le tako bo Matica naših pokojnih čim popolnejša.
ČURIČ ŠTEFAN r. 25. 9. 41 — Trnje, Prekm.
+ 22. 3.91 - RMH, Melb.,Vi c. DOLJAK IVAN r. 29. 8. 25 — Grgar + 23. 3. 91 — ? Canberra, ACT MELINK IVAN r. 17. 6. 28 — okolica Gorice + 2. 4.91 - Blacktovvn (S), NSW KAVČIČ DORE r. 11. 4. 30 - Bač (Knežak)
+ 11. 4. 91 — Melbourne, Vic. TAVČAR ANTON r. 10. 4. 14 — Maribor + 12. 4. 91 - W.Footscray(M),Vic RANDJELOVIČ Mimi r. Gramc r. 3. 4. 22 — Mrzlava bas pri Brežicah + 16. 4. 91 - ? Adelaide, S A AVČIN STANE r. 10. 12. 35 - Palčje na Prim.
+ 17. 4. 91 — Brisbane, Qld.
SRNEC ANICA r. 1. 7. 39 - Gibina + 22. 4. 91 - London, Anglija BIRSA - ŠKOFIČ IRENA r. 20. 9. 61 - Melbourne, Vic.
+ 24. 4. 91 — Ljubljana KARBIČ DUŠAN r. 9. 2. 16 — Ormož + 24. 4.91 - VVestmead (S), NSW NOVAK MIRO r. 27. 10. 13 - Trst + 24. 4. 91 — Henley Beach(A),SA KOŠAK ZOFIJA r. Horvat r. ? 1937 -Hrastje,
Mota pri Radencih + 8. 5. 91 - Kingsvvood (S), NSW PENCA Ml ROS LA V r. 11. 1. 34 — Novo mesto + 8. 5. 91 - VVeston (C), ACT
NIKOLICH ANTON r. 7. 7. 20 - Kočevje + 12. 5.91 - Fairfield (S), NSW REBULA INGEBORG r. Stain r. 2. 6. 26 - Berlin, Nemčija + 15. 5.91 - Hornsby (S), NSW
V AON J AL FRANC r. 14. 2. 28 — Zagorje na Pivki + 24. 5. 91 - Avondaie Hts.(M) Vic. VULETIČ ŠTEFAN r. 29. 7. 36 - Sobranje + 31. 5. 91 — Dariinghurst (S),NSW KOZOLE Mi LAN r. 20. 1. 28 — Dobrova pri Krškem + 11. 6. 91 — Broadmeadovvs (M),
Vic.
SUŽNIKIVAN r. 14. 1. 26 - Dvorjane pri Mar.
+ 13. 6.91 -? Adeiaide, SA LAH TEREZIJA por. Neubauer r. 21.9. 31 - Ptuj + 17. 6. 91 - Noriane (G), Vic.
KEŠ IVAN r. 22. 10. 23 - Knežak + 21.6. 91 - Caulfield (M), Vic. ČENČIČ MARIJA r. Komonjar r. 30. 8. 18 - Robedišče pri Gorici + 25. 6. 91 -Erina, NSW KUSTEC ANA r. Žmaj r. ? 1903 — Zg. Bistrica, Prekm.
+ 18. 7. 91 — Nambour, Qld.
F RAN KOVIČ MATILDA r.Nedok r. 3. 9. 17 - Bučkovci pri Ljutom.
+ 24. 7. 91 — Camperdown (S), FATUR IVAN	NSW
r. 24. 2. 25 — Trnje na Prim.
+ 26. 7.91 - Kilsyth (M), Vic. PLAHUTA FRANC r. 30. 12. 22 - Sp. Laže (Poljčane)
+ 1.8.91 — W.Footscray (M), Vic.
PRASSEL ZOFIJA r. Semelič r. 17. 12. 18 - Nabrežina priTrstu + 15. 8.91 - Kew (M), Vic. ŽUGIČ JOE r. 8. 8. 74 - Melbourne, Vic.
+ 19. 8. 91 —Kew (M), Vic. PERSICO FRANCKA r. Logar r. 4. 9. 37 - Vrbica pri II.Bistr.
+ 26. 8.91 -Berri, SA KLEMEN(ČIČ) FRANK r. ? 1934 - Maribor + 21. 9. 91 - Loch Šport, Vic.
MAJERLE JOŽE r. 5. 8. 22 - Stari trg ob Kolpi + 21. 9.91 - Gold Coast, Qld.
KAMBIČ MARIJA r. Vertel r. 1.5.39 — Po d g raj e pri ilirski B.
+ 27.9.91 - Petersham (S) NSW KRIŽNAR MARIJA r. Peruzin r. 15.11.1904 — Dolnji Zemon + 27.9.91 - Lidcombe (S) NSW VUCHICH MARIJA r. Nazzia r. 6.5.17 — Zadar + 27.9.91 - Petersham (S), NSW
LANGOF IVAN r. 3. 5. 19 - Sv. Lenart + 1.10.91 - Auburn (S), NSW ŽELE RAFAEL r. 25. 7. 32 - Parje pri Pivki + 8. 10. 91 — Surrey Hills(M),Vic. KOZLOVIČ STANKO ANTON r. 10. 3. 30 - Trsek pri Kopru + 20. 10. 91 - VVoodville(A), S A GIANESI (JASNIČ) LIVIO r. 19. 7. 29 — LoSnik blizu Gorice + 25. 10. 91 - Camperdovvn (S),
NSW
R. I. P.
TEH IMEN NAŠA MA TIČA MRTVIH ŠE NI OBJ A VILA:
V	nov. 89 je po pomoti izpadel UMEK MIRKO r. 23. 8. 14 — Komen + 1. 11.88 - W.Footscray(M),Vic
N EM ARI Č IVO r. 9. 9. 1914 — Petrčane pri Zadru + 27. 4. 88 —Dandenong (M), Vic.
MICHELLI REGINA r. Renner r. 22. 8. 21 — Ljubljana + 10. 6. 81 — Coburg (M), Vic. CVELBAR ALOJZ r. 7. 6. 30 - Celje + 18. 6. 90 - Murwillambah, NSW WEST (KLANJŠEK) HEDVIKA r. Seme
r. ? 1908 — Boš ta n j ob Savi ?
+ 27. 8. 90 — Bayswater (M),Vic. PERKO VINKO r. 12. 12. 07- Ihova + 18. 10. 90 — Mariborfna obisku)
BORŠTELJ DANIJEL (DANČI) r. 28. 3. 43— Branik (Rihenberg)
+ 29. 10. 90— Melbourne, Vic.
GOSPOD, DAL SI JIM OKUŠATI V TEM ŽIVLJENJU TRPKOST ODHODA V TUJINO IN BOLEČINO DOMOTOŽJA PO RODNI ZEMLJI - NE PUSTI JIH ZDAJ LOČENE OD TEBE IN VEČNE DOMOVINE, KI SI JO PRIPRAVIL PRI SEBI ZA SVOJE VERNE! SPOMNI SE POSEBEJ TISTIH, KI SO MED NAMI UMRLI, PA NIMAJO NIKOGAR, KI BI SE JIH SPOMINJAL - BODI JIM MILOSTLJIV!
PROSIMO TE , USLIŠI NAS!
%
Med prcunovanjem in vojno
NEGOTO VOST se je vlekla v nedogled in nihče ni iz te godlje videl rešitve. Začeli so posredovati narodi Evropske skupnosti, vendar neuspešno. Ker so po premirju letala armade kršila dogovor in si dovolila celo prelete nad ozemljem sosednjih držav, pa 'seveda zaradi izredno uspešne obrambe naše Teritorialne obrambe, postaja premirje s podpisom Brionske deklaracije resničnost. Neprestani pogovori, pa obtožbe pa zopet pogovori - in to vse do novice, ki ji najprej ni nihče verjel: da se namreč vojska v naslednjih treh mesecih umakne iz Slovenije. Kdo še verjame generalom? Najprej umik, da bi pokorili Hrvatsko, nato pa verjetno zopet močan in premišljen udar na Slovenijo. Take mMi 10 se pletle po glavah slehernega rojaka v domovini. Nato pridejo še opazovalci ES, ki naj bi nadzorovali premirje. Vojska se res začne umikati. Na mejnih prehodih in stražnicah ostanejo samo slovenski cariniki, policaji in Teritorialna obramba.
Cestne barikade so se začele umikati "španskim jezdecem”, zloženim on cestah in križiščih. Začno tudi odstranjevati posledice agresije in kar je najpomembnejše: odpira se mi potepanje po moji ljubi domovini, ki jo sedaj opazujem in občudujem v novi, neponovljivi luči. S prijatelji ugotavljamo da Slovenci nimamo domovine samo radi, ampak smo vanjo naravnost zaljubljeni.
Skoraj po treh tednih prekladanja po Ljubljani vzamem poštarsko torbo s pismi avstralskih rojakov rojakom ter poskušam loviti izgubljeni čas Takoj na začetku spoznam, da bo nemogoče obiskati vse, četudi sem obljubil. Zato načrtujem prave kampanjske turneje. Skladovnica zaupanih pisem se počasi znižuje, z njimi pa odkrivam zame doslej neznane dele dežele pod Triglavom
“Katrca", kot imajo doma navado imenovati Renault 4, brzi iz kraja v kraj, preko ravnic in gričev, ter pridno beleži prevožene kilometre. Preko Vršiča pokaže tudi svoja leta in proti vrhu začne klokotati voda v hladilniku. K sreči pokaže tudi svojo žensko potrpežljivost ter odločnost in le nekako pridiha do vrha prelaza, kjer se odpira čudovit pogled na primorsko stran pred menoj in gorenjsko za hrbtom. Saj človek ne ve, kam bi gledal, kaj bi bolj občudoval. Nad menoj se dvigujejo čudovite divje gmote Prisojnika in nepregledna melišča Mojstrovke. Spomnim se Župan-
P. NIKO
čičevih besed, da je to “okameneli zanos naroda”, ki je v preteklih dneh postal živ in se povzpel še više.
V	Semiču v Beli krajini se srečam s Plutovimi iz Melbourna. Prejšnji dan je Frances v škofijski kapeli v Ljubljani iz rok nadškofa Šuštarja prejela zakrament potrjenja - sveto birmo. Dekletce nikakor ne more pozabiti, da nadškof - kljub dvakratnemu poskusu -ni mogel pravilno izgovoriti njenega imena. Kakor koli je poskušal, je prišla vedno Francesca namesto Frances. Razložil sem ji, da jo je nadškof gotovo podražil in je bilo to ljubkovalno ime. S Plutovimi smo se hitro dogovorili za skupno potepanje po dolini Soče. Čez nekaj dni smo začeli uresničevati načrte. Naselili smo se v Plužni pri Bovcu v prijetni hiši moje sestrične. V dveh dneh in pol smo bili pod Mangartom ter občudovali iz višine dva tisoč metrov Belopeška jezera; sama reka Soča s svojo enkratno barvo nas je pripeljala prav do svojega izvira; zopet čez Vršič, tokrat s Plutovim avtom, skozi Kranjsko goro do Mojstrane, kjer se obrnemo v dolino Vrat. Po dvanajst kilometrih se ustavimo pri Aljaževem domu ter krenemo peš do velikega planinskega klina v podnožju severne stene Triglava. Iz objema mogočnih skalnih sten Triglava in sosedov odbrzimo na Bled in Bohinj - šele v soju zvezd se vrnemo v Bovec. Naslednji dan se poslovimo z besedami, da se snidemo v Novi Štifti na praznovanju 350-letnice božjepotne cerkve.
Nekaj dni pred Veliko mašo ali praznikom Marijinega vnebovzetja sem se napotil k Novi Štifti. Priprave so bile v polnem teku, kar mrgolelo je ljudi,ki so z veseljem pospravljali, krasili, kuhali in pekli, da ja ob praznovanju ne bi bilo kaj narobe. Srečaval sem stare prijatelje, s katerimi smo preživljali leta velikih obnovitvenih del. Zadovoljen sem se razgledoval naokoli in videl, da obnova nikakor ni obtičala - prav nasprotno. Kljub veliki gospodarski krizi je uspelo p. Viliju
-	sedanjemu predstojniku - veliko postoriti.
Vsak po svoje smo nestrpno pričakovali glavno slovesnost. Nekateri so razmišljali, če je vse dobro pripravljeno, drugi spet, kaj še manjka. Meni pa se je uresničevala dolgoletna želja in postajala resničnost: biti v teh dneh na koščku zemeljskega raja.
Duhovna priprava na jubilejni praznik je, ob precejšnem obisku, lepo potekala. V zraku je bilo čutiti, da se ljudje od težav in stisk pretekle vojne, pa od gospodarske krize in pomanjkanja, obračajo pod okrilje Matere Marije, ki na Brinovem griču že cela tri stoletja in pol varuje in brani, tolaži in razveseljuje, vliva pogum in nas vabi, da odkrivamo božjo ljubezen krog nas.
Na predvečer praznika se je zbrala velika množica ljudi. Iz ribniške in sodraške strani sta se ob molitvi in petju vili procesiji. Tik pred mašo so bili vsi v skrbeh, kajti z neba je začelo rositi; vse pa je bilo pripravljeno, da bo maša, ki jo bo vodil škof Kvas, na prostem. Gospod škof me je vprašal, kaj mislim, pa sem mu odvrnil, naj bo brez skrbi, kajti Mati božja bo že svoj plašč razgrnila in bomo na suhem celo mašo in procesijo. Tik pred začetkom maše se je dež ustavil. Čeprav so ljudje plašno pogledovali proti oblakom, se ni med mašo in procesijo prav nič zgodilo. Ko so romarji odhajali iz Nove Štifte, so se pa nebeške zatvornice odprle, da iz avta nisi videl pedenj pred seboj. Gospoda škofa je zanimalo, kako sem vedel za vreme, pa sem mu odvrnil češ: Mati božja bo pa že znala poskrbeti, da bo slovesnost v njeno čast lepo uspela.
Ko se je nebo umirilo, ni bilo časa za spanje. Tokrat sem bil prvič pri Štifti brez skrbi za naslednji dan, zato sem šel s prijateljem na obisk. Zaklepetali smo se pozno v noč, saj je bilo toliko stvari, ki so zanimale druge ali pa mene. Ob vračanju sem ustavil avto, ko se je pred menoj odprl pogled ha razsvetljeno lepotico vrh hriba - našo božjepotno cerkev. Enkratno je to svetišče, kot svetilnik kaže ljudem pot in pogled nanj ti vlije v dušo nekaj, kar je težko izreči. Svetloba zvezd je začela pronicati skozi raztrgane oblake, naznanjajoč jasno jutro in lep dan.
Ljudje so se od ranega jutra zgrinjali k Novi Štifti, saj je bila prva maša že ob šestih. Vodil jo je kranjski dekan, rojak iz vasi Sušje. Letošnji frančiškanski no-vomašnik p. Pepi Lebreht je maševal ob osmi uri, zadnjo mašo, dopoldne ob desetih, so dodelili meni. Toliko ljudi še nisem videl na ta praznik pri Novi Štifti ob dopoldanskih mašah. Vedeli smo, da se bo popoldne ob štirih pri nadškofovi maši gotovo zbrala nepregledna množica. Že dopoldne pa sem se razveselil Plutovih, ki so držali besedo in za ta praznik poromali k Novi Štifti.
Že ob tretji uri so se začele valiti proti Novi Štifti dolge kolone vozil, da so se naša pričakovanja zares
uresničila. Vernikov se je zbralo kot še nikoli dosedaj. Poleg nadškofa Šuštarja nas je maševalo še okrog dvajset duhovnikov. Vse je bilo zelo lepo pripravljeno in je potekalo nemoteno, kar je pomagalo vsem, da smo sodelovali zbrano in pobožno, kot se za tak kraj in slovesnost spodobi. Med množico je bilo razveseljivo videti mlade fante in dekleta ter mlade družine z otroki, kar kaže,da ljubezen in povezanost z Materjo božjo pri Novi Štifti nikakor ne ugaša, ampak ravno nasprotno. Nadškof je v svoji pridigi množico navduševal za krščanske in splošnočloveške vrednote. V ljudi je nadpastirjeva beseda vlivala zaupanje v božjo pomoč in ljubezen do nebeške Matere Marije. Po maši, pri kateri so prepevali združeni zbori sodraške in ribniške župnije ter štiftarski zbor, se je med petjem litanij razvila procesija, ki ji ni bilo konca: ob povratku prvih do cerkve je ostalo tam več kot dvakrat toliko ljudi. Vse slavje je bilo res enkratno doživetje. Ker so vse snemali na video, sem tik pred odhodom iz domovine dobil pet zelo lepih video-kaset. Veselje tega jubileja je še v pozne nočne ure odmevalo po Brinovem griču ter se razlegalo v domove vse ribniške doline.
Ostalo mi je še nekaj dni, ki sem jih izkoristil za slovo od domačih in prijateljev. Opazoval sem rojstne težave novorojene države, iz katere so se umikale dolge vlakovne kompozicije vojaške opreme. Nihče od nas, kljub slutnji, ni imel pojma, koliko orožja in mu-nicije je imela jugoslovanska armada v Sloveniji. Temni oblaki, ki so se ves čas zbirali nad sosednjo državo Hrvatsko, so v zadnjih dneh pred mojim odhodom izbruhnili v strašen in uničujoč vihar, ki mu moderna zgodovina ne najde primerjave.
Po dveh mesecih sem odhajal iz preizkušane domovine - samostojne in neodvisne države, republike Slovenije, gospodarsko obubožane, od vojne razbite, v ljudeh pa pokončne in ponosne.
Z razmišljanji in primerjanji o lepoti ali pretresljivo-sti mojih počitnic me je jeklena ptica vračala v deželo pod Južnim križem, kjer sem pričakoval enak ponos in enako trdnost svojih rojakov.
Ali so se moja pričakovanja uresničila? Ostaja upanje in pot med praznovanji in vojno.
Nova
Štifta
^ O 4 ^ ^ (/* 0>Č€r C'
%0-Cetttik
NA god svetega Frančiška Asiškega, 4. oktobra letos, je slikar STANISLA V IVAN RAPOTEC dopolnil osemdeset let ustvarjalnega življenja. Rojen je bil dne 4. oktobra 1911 v Trstu, kot prvorojenec očetu Ivanu in materi Mariji r. Ivančič. Otroštvo je preživljal v Trstu, v Ljubljani ter Škofji Loki. V Ljubljani je leta 1931 maturiral na Trgovski akademiji, nato pa se je vpisal na ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu (1932-1938).
Kot funkcionar različnih študentskih organizacij je Rapotec veliko potoval po svetu in se seznanjal s svetovno umetnostjo. Tako so se pričeli prvi koraki na poti, ki mu je bila usojena. V aprilu 1941, po nemškem napadu na Jugoslavijo, so Rapotca ujeli Nemci. Po treh dneh jim je pobegnil in se v Splitu pridružil tajnim organizacijam, ki so se začele pripravljati na odpor proti okupatorju. Za vzpostavitev zveze z jugoslovansko vlado, ki je bila tedaj v Jeruzalemu pozneje pa v Kairu, so določili Rapotca. V sodelovanju z Narodnim odborom v Ljubljani se je prek Zagreba, Beograda, Sofije in Carigrada prebil na Srednji vzhod ter vzpostavil zvezo z jugoslovansko vlado v emigraciji in zavezniškimi oblastmi. Iz Carigrada naprej, kjer je dobil nove dokumente, pa vse do današnjih dni izvira napaka v zapisu letnice njegovega rojstva: 1913. Ta letnica se dosledno napačno ponavlja v vseh leksikonih, razpravah in člankih o Rapotcu kot leto njegovega rojstva. Zato so tudi Misli pisale o Rapotcu — sedemdesetletniku leta 1983 in ne leta 1981.
V	Kairu je bil Rapotec dodeljen Obveščevalnemu oddelku jugoslovanske vojske na Srednjem vzhodu. In tu se začenja njegova "jamesbondovska"pustolovščina. Šef jugoslovanske obveščevalne službe, major Popovič, je v poročilu o Rapotčevem služenju zapisal .-''Izredno pogumen, discipliniran, pameten vojak, pošten, lojalen državljan. Rapotec je opravil najdragocenejša opravila za jugoslovanske avtoritete z izpolnitvijo prej omenjenih nalog."
Dne 10. januarja 1944 je napredoval v čin kapetana in ko so se oktobra istega leta pripadniki bataljona opredeljevali za odhod k Titovim enotam v domovini, se je v soglasju s svojimi nazori in spoznanji odločil, da ostane. V Egiptu se je formirala nova jugoslovan-
Stanislav Rapotec ob eni svojih umetnin
ska vojaška enota, v kateri je kot poveljnik čete služil v sestavu britanskih sil na Srednjem vzhodu, v glavnem na področju Sueškega prekopa, vse do demobilizacije leta 1948. Ko je bil postavljen na izbiro, kje naj začne novo življenje, se je odločil za Avstralijo.
V	deželi "Down Under" Rapotec spozna svoj poklic. Izsušena prostranstva Južne Avstralije so ga tako spominjala na leta, preživeta v puščavi Palestine. Novo okolje in spomin na prehojeno pot sta Rapotca napotila k barvam, čopiču in platnu. Od leta 1948 do 1955 je živel v Adelaidi.
Znani kritik Laurie Thomas je zapisal:''Leta 1955 je Rapotec presenetil Sydney in Sydney je presenetil njega. Razvoj je prešel v ustvarjalno eksplozijo. Rapotec, ki ga poznamo danes, se šele popolnoma razvije po prihodu v Sydney. Pojavi se nenadoma, z razpetimi krili. .. vse, kar je ustvaril od takrat naprej, je bilo narejeno z drznostjo, s hitrostjo in zagonom viharja."
Soočiti se z Rapotčevo umetnostjo, pomeni soočiti se z njegovim življenjem. Njegove slike so kakor odmevi njegovih doživetij, premišljevanj; so odgovor iz-
zivu arhitekture in glasbe, verskega izkustva in nagovora narave. Njegove močne forme s poudarjenimi potezami ter močnimi barvami so postale njegov podpis.
Za samega Rapotca, pa tudi za religiozno umetnost
v	Avstraliji je pomembno leto 1961, ko je njegovo delo Premišljevanje na veliki petek po mnogih iskrivih razpravljanjih prejelo prvo nagrado na najpomembnejšem nagradnem natečaju religiozne umetnosti Blake Prize v Avstraliji. S to sliko se Ra poteč uveljavi pot vodilni abstraktni ekspresionistični slikar v Sydneyu■ Rapotec slika v izbruhu doživetja. Potovanje po Evropi odmeva v njegovih mnogih K a -t e d r a I a h, Procesijah. V šestdesetih letih nastanejo slike V i a C r u c i s, Križanje, M e a C u I p a , P r i slovesni maši v cerkvi s/. Marka, T e! o v o in mnoge druge.
Rapotčeve slike so že pred letom 1973 visele po vseh svetovnih galerijah in v zasebnih zbirkah. Avstralska veleposlaništva v VVashingtonu, Parizu, Moskvi, avstralsko predstavništvo pri OZN v Nevv Vorku
—	povsod tod imajo več Rapotčevih del. Ko je papež Pavel VI. leta 1973 ustanovil Galerijo moderne religiozne umetnosti, je bilo Rapotčevo delo C o r p u s C h r i s t i in Sev ille-TelovovSevi II i izbrano, da z dvema drugima avtorjema predstavlja moderno religiozno umetniško ustvarjanje Avstralije
in Oceanije. Rapotčeva slika zdaj visi v sobi, ki je pod oltarjem Sikstinske kapele, na prizidku k steni, ki jo krasi Michelangelovo delo.
Repi, kakor ga kličejo prijatelji, je prejel za "napeve svojih potez" - kakor bi lahko tudi označili njegovo umetnost — več priznanj in nagrad. Leta 1989 mu je avstralska vlada podelila veliko državno odlikovanje Member of Order of Australia za zasluge na področju umetnosti. Leta 1990 je postal tudi član viteškega reda sv. Janeza Jeruzalemskega.
Stanislav Ivan Rapotec je z močjo barve in potez uresničeval svoje življenje ter tako širnemu svetu, kjer je potoval, delal, razstavljal ali predaval — spregovoril tudi o deželi, ki jo še vedno nosi v globini srca: Rapotec je avstralski in slovenski slikar. O tem pričajo Slo-venik v Rimu, Dom v Tinjah na Koroškem, slovenski verski in kulturni centri v Sydneyu, Melbournu in Adelaidi; galerija Kostanjevica na Krki ga tudi že predstavlja. Leta 1990 je sodeloval na skupinski razstavi ob Srečanju v moji deželi v Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Letos (1991) pa je prvič samostojno razstavljal v galeriji Equrna v Ljubljani. Na večer praznovanja osamosvojitve Republike Slovenije, 26. junija, nekaj ur pred začetkom vojne, je razstavo odprl minister za kulturo Andrej Capuder.
Mojstru Stanislavu Rapotcu ob njegovi osemdesetletnici: Bog Vas ohranjaj in blagosoavljajl
P. CIRIL BOŽIČ
Stanislav
Rapotec
pred svojo sliko
v vatikanski
Galeriji moderne
religiozne
umetnosti
med razgovorom
s papežem
Pavlom VI.
(1973.)
Na desni slike stoji zdaj {e pok. Rapotteva žena Andrle de Boise.
POT BREZ KONCA
Reci mi, mati, besedo, besedo v slovo, vidiš me zadnjikrat, mene več k tebi ne bo.
Pokropi me z blagoslovljeno vodo, da najdem vsaj konec poti, mati, jaz pojdem duše iskat, mati, tja, kjer jih ni.
France Balantič
NAJPREJ najlepša hvala vsem naročnikom, ki ste se odzvali na prilogo o našem Domu počitka m. Romane v Kew. Doslej se je vrnilo 72 v zadnjih MISLIH priloženih darilnih listov z darovi od vseh strani Avstralije in celo eden iz Amerike. Prišlo je tudi nekaj nOTih prijav. Tem sporočam, da bodo v kratkem dobili tiskano Prijavnico, ki jo bodo morali izpolniti in vrniti. Te uradne nujnosti zahteva država.
Naj kar v začetku povem, da delo pod vodstvom gradbenika Jožeta Golenka zelo lepo in hitro napreduje. Sredi decembra bo končano, potem pridejo preko počitnic na vrsto le še malenkosti, da bo Dom čim bolj domač in prijeten za bivanje. Otvoritev bo po počitnicah, najbrž ob koncu januarja ali začetku februarja. Osebe za to slovesno dejanje še nismo izbrali. Čim bo kaj gotovega, boste pravočasno obveščeni po MISLIH, tukajSnji Slovenci pa po možnosti tudi pismeno oz. po etničnem radiu. Osebno sem samo vesel, da se to naJe veliko delo bliža uresničitvi. Bogu bodi zahvala!
+ VValkathon, vsakoletna prireditev — udeleženci hoje skoraj 12 kilometrov za Dom nabirajo denar od sponzorjev — je bila letos Sele na tretjo novembrsko nedeljo. Tretja septembrska je bila namreč letos zavzeta za blagoslovitev Doma po Škofu Pirihu. Topot smo nabrali za Dom počitka m. Romane spet lepo vsoto $5,630.32, za kar se udeležencem (pa tudi njihovim sponzorjem) iz srca zahvaljujem. Walkathon je bil vsa leta od početka v septembru leta 1976 prireditev naše mladine z geslom MLADINA SPOŠTUJE STAROST. Nekateri starejši so se seveda pridružili. Ravno za na?e leto, ko Dom končujemo, pa je bilo med 31 udeleženci — polovica odraslih. Ne vem za vzrok, a mladi so letos opustili to svojo edino letno karitativno akcijo. Pa sem od njih pričakoval še več sodelovanja zdaj, ko se ponašajo s svojo “Slovensko mladinsko skupino”. Zato pa Še lepša zahvala tistim mladim, ki so hodili, četudi se Se vedno upravičeno sprašujem o vzroku nesodelovanja ostalih.
Med udeleženci pod 25 let starosti je največ nabral Silvo Crtalič iz Geelonga ($380.50), drugo nagrado je dobil naš ministrant Simon Grilj (nabral $205.-), tretja pa je bila Tanja Kutin z vsoto $163.50. — Od udeležencev nad 25 let starosti pa je zopet odnesla nagradno mesto sestra Maksimilijana, ki je nabrala letos $2,222.92. Sestra zasluži res Se posebno omembo, pohvalo in zahvalo. Že vrsto let je nihče ne prekosi v gorečnosti za uspeh te naše “mladinske” prireditve.
+ Tokrat ni krstov, so pa zato poroke na vrsti: Dne 19. oktobra sta se v melbournski stolnici sv. Patrika poročila Martin Pirc in Anne Margaret Crusi, oba rojena že v Avstraliji. Martin je bil rojen v Coburgu in krščen v tamkajšnji farni cerkvi sv. Pavla, nevesta pa je
_____________________________ry~-|
« CIRILi METOD
  1
Fr. Basil A. Valentine, O. F. M.,
Fr. Niko Žvokelj, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius Slovele Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House. 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03)853 9874
rojena v East Melbournu in krSčena na fari sv. Družine v Mt. Waverley. — Dne 26. oktobra pa sta si pred našim oltarjem svetih Cirila in Metoda v Kew podala roke Monika Žalika Sosič in Russell John Fewster. Ženin je doma iz melbournskega okraja Box Hill, nevesta pa je živela s starši (njen ote Branko je več let vodil pevski zbor SDM) v East Doncastru, rojena in krščena pa je bila v Berri, S A. — Kar tri poroke beleži naša poročna knjiga na dan 9. novembra. Prvi par sta bila Robert Ludvik in Tanja Štukelj, ženin iz družine Stanka Ludvik v Mt.Waverley (rojen v Melbournu in krščen pri nas v Kew, nevesta pa iz Štukljeve družine (oče Matija je bivši fant Baragovega doma), rojena v Prestonu in krščena pri nas. —Drugi par tega dne je prišel od šentalbanske strani (Keilor Downs in pa Kealba): Ivan Vuk je bil rojen v Footscrayu in krščen pri nas v slovenski cerkvi, nevesta Amanda Lee Powell pa je bila rojena v Carltonu. - Tretji par pa je bil s posebnim dovoljenjem naše nadškofije pravilno poročen v anglikanski cerkvi sv. Janeza v Tooraku: Marian Ličen je bil rojen v Melbournu in krščen pri našem krstnem kamnu, njegova izbranka Elizabeth Jane Smith pa rojena v Oakleigh ter krftfena v anglikanski cerkvi v East Bentleigh.
Obilo naših iskrenih želja vsem na njih novo življenjsko pot!
+ Čas okrog Vseh svetih in dneva spomina vernih duš smo poklonili našim rajnim. Že na zadnjo oktobrsko nedeljo je bila na povabilo društva Planica maša v društveni dvorani v Keysborough, a nato obisk in blagoslov slovenskih grobov pokopališča Springvale.
Na prvo novembrsko nedeljo pa smo se spet zbrali na keilorskem pokopališču, kjer so nalši skupni grobo-
vi	in največ ostalih naših grobov.Je res že kar precej obhoda vse grobove najti in blagosloviti. Letos mi je še uspelo, le za par naših grobov se ne spominjam, da bi jih našel. Nabirka na pokopališču je prinesla za vzdrževanje skupnih grobov $590.13 in za isto je na-
menjena tudi nabirka $407.23 pri maSi na Planici. Bog povrni darovalcem! Z novim letom bo pa že treba začeti z obnovo, da me ne bo spet ujel čas. Vem, da bo precej stalo, a delo je nujno. V novem letu se bom potrudil, četudi čas teče kot za stavo.
Popoldne iste prve nedelje v novembru so že vrsto let molitve tudi pri spominski kapelici na elthham-skem gričku S. D. M. V tem mesecu pa se bomo Se zbrali tudi na pokopališču v Geelongu in v Wodongi.
+ MED POKOJNIMI moram omeniti najprej RAFAELA ŽELE, ki je nenadoma preminul na svojem domu v melbournskem okraju Surrey Hills. Moralo je biti 8. oktobra zvečer in ker je živel sam, ga je naSel brat Franc naslednji dan mrtvega sedeti pred prižgano televizijo in lučjo ter grelcem. Očitno se je odpravljal spat, pa je zaspal za vedno. Pokojnik je bil rojen 25. julija 1932, Parje pri Pivki, Župnija Zagorje. V Avstraliji je bil od leta 1955. Tu zapušča brata Franca in Janeza ter nečaka Stojana z družinami, doma pa Še sestro Marijo in brata Ignaca. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v ponedeljek 14. oktobra in nato pogreb na keilorsko pokopališče, na predvečer pa smo po naši navadi ob krsti v cerkvi zmolili rožni venec.
V	novembru nas je zapustil CIRIL ČAMPE U, kije umrl v R.M.H. dne 6. novembra po težki bolezni. Že bolan je nedavno obiskal Slovenijo ter se poslovil od rodne domovine in svojih domačih. Kot bolnik je večkrat prejel svete zakramente, sveto maziljenje pa mu je podelil ob svojem bivanju med nami Škof Pirih. Pokojnik je bil rojen v Hinjah v Suhi krajini dne 10. marca 1933. Družina je imela enajst otrok, od katerih so, razen zdaj Cirila, še vsi živi: en brat in ena sestra tukaj, tri sestre in pet bratov pa je Se doma. Leta 1959 se je Ciril kot begunec v Avstriji poročil v Leobnu z Angelo Blatnik, prav tako doma iz Hinj. Še isto leto sta na ladji “Sydney” emigrirala v Avstralijo ter si začela v Melbournu ustvarjati svoj domek. Čampljeva družina, tako starSa kot trije otroci, je vsa leta sodelovala pri naSi skupnosti in pokojnik je rad pomagal tako pri S.D.M. kot pri nas v verskem središču, zlasti pri gradnji naše cerkve, pa tudi kasneje. Spominjam se, ko sta z Jožetom Turkom delala v dvorani nad kuhinjskim prodajnim oknom kabino za kontrolo osvetlitve odra. Naj mu zdaj Bog povrne za vse! V nedeljo 10. novembra zvečer smo v cerkvi ob krsti molili za pokoj njegove duše, naslednji dan po pogrebni maši pa je našel zadnji domek na keilorskem pokopališču.
Še pred pokopom sem zvedel za novo smrt: vysobo-to 9. novembra zvečer je zadela srčna kap JOŽETA SLUGA, ko sta z ženo Vido na domu v Altoni gledala televizijo. Do zadnjega vesel in poln življenja, je tako nenadoma zapustil domače in vse ostalo ter odšel s tega sveta. Pokojnik je bil v Avstraliji gradbenik, a za-
četki v novi deželi niso bili lahki. Rojen je bil 4. avgusta 1932 v Artvifah. Leta 1959, kmalu po prihodu, sem ga pri Sv. Avguštinu v Yarraville poročil z Vido Cetin, doma iz Mrš. Zdaj je poleg nje zapustil sina Roberta in hčerko Glendo. Ta je prihitela na pogreb iz Budimpešte, kjer poučuje angleško zgodovino na tamkajšnji univerzi. Poleg najbližjih zapušča tu Jožef tudi brata in sestro in seveda sorodnike v Sloveniji. Pogrebna maša je bila ob veliki udeležbi v farni cerkvi v Altoni (v Četrtek 14. nov.), nato smo krsto spremili na livadno pokopališče bližnjega Memorial Parka.
Nedavno sem zvedel, da je 13. julija letos umrla MARIJA DOLLESCHY, rojena 1922 v Kalu pri Kopru, še pred njo pa LOJZE URBANČIČ, doma iz Robiča pri Kobaridu. Zahvala družini Miku? za obvestilo, rad pa bi še ostale podatke, če mogoče.
Vsem sorodnikom teh pokojnih tukaj in v rodni domovini nasfe iskreno sožalje. Pokojni rojaki pa naj počivajo v miru božjem! R. I. P.
+ Bližajo se počitnice in z veseljem sporočam, da nam bo počitniška hiša Grey Friars na Mt. Elizi zopet na razpolago za tri januarske tedne. Prvi teden (od nedelje 5. januarja do sobote 11. januarja) je družinski. Naj pripomnim, da imajo drežine prednost pred posamezniki. Prijavite se čimprej, da ne bo zmanjkalo mest! — Drugi teden (od nedelje 12. januarja do sobote 18. januarja) je fantovski (prednost imajo fantje do štirinajstega leta); teden od nedelje 19. januarja do sobote 25. januarja pa je za dekleta (prednost imajo dekleta do štirinajstega*leta). Ceno bomo objavili pred pričetkom; da pa jo bomo morali dvigniti od lanske, je gotovo, saj smo imeli lani 140 dolarjev izgube.
Za fantovski teden že imamo kuhinjsko osobje, za prvi in zadnji teden pa prosim: Gospodinje, prijavite se!
+ V Baragovi knjižnici našega verskega in kulturnega središča so za nakup na razpolago najnovejše knjige naših avtoijev: Kraški odmevi so tretja zbirka naše ljudske pesnice Marcele Bole. Cena je 10 dolarjev,prodaja prvih desetih knjig pa gre za Dom počitka m. Romane. — Jesensko listje je pesniška zbirka našega ade-laidskega pesnika Ivana Burnika-LegiŠa. Cena je 10 do-laijev, a ves čisti dobiček je avtor namenil ljubljanski otročki bolnišnici. —Vse poti je knjiga Drage Gelt, res vredna branja in na razpolago za ceno 15 dolarjev. En dolar od vsake prodane knjige je avtorica namenila našemu Domu počitka m. Romane. Bog povrni vsem trem!
Knjige lahko naročite tudi na upravi MISLI. Poštnina v ceni seveda ni vključena.
+ Advent je priprava na božič. Vzemimo ga resno, da bodo tudi naši prazniki blagoslovljeni! p RA7lITT
P. NIKO
KO KORENIN SE ZAVEMO je bilo geslo letošnjega koncerta in je zato tudi naslov tega poročila. Na iliki je pred napisom • tvojim glaibilom Lenkov Lenti iz Melbourna, ki te ret zaveda tvojih korenin. Tega ne kaže le na koncertih, ampak prav tako pri demonstracijah za priznanje in nedotvitnost dežele ttaršev — Slovenije.
KAR dva pomembna dogodka sta sovpadla konec prvega tedna meseca oktobra v prestolnici Avstralije, v Canberri. Ob jezeru sredi mesta je bila velika razstava cvetja, ki so si jo prišli ogledovat ljudje iz vseh koncev naše celine. Slovensko-avstralsko društvo v Canberri pa ie pod svojo streho gostilo cvet slovenske mladine na 17. mladinskem koncertu, ki je letos zaživel pod geslom “KO KORENIN SE ZAVEMO”.
Že sedemnajsto leto zapored so verska in kulturna središča avstralskih Slovencev organizirala predstavitev bogatega kulturnega prizadevanja mladih iz posameznih središč in društev. Breme celotne izpeljave tega pomembnega slovenskega kulturnega in zabavnega srečanja mladih je bila tokrat na plečih sydneyskega Središča sv. Rafaela in canberrskega slovenskega društva. Za kar profesionalno izveden in nemoten tehnični potek prireditve je skrbela skupina mladih iz Merrylandsa, združena v S.Y.P. (Slovenian Youth Pro-duction). Pri tem zaslužijo omembo Henry Stariha kot glavni vodja, Milena Godec (Compere), Boris Kobal, Bogdan Bavčar, Frank Skubla, Peter Grivec in lan Makovec (odgovorni za oder), Maijeta Bolko in Sonia Kolar ter Renata Sušanj (odrske sodelavke pri predstavi), Jenny Stariha-Bleesing in Tania Kolar (luči), Henry Stariha (ozvočenje), Miriam Stariha (priprava sporeda za tisk). Barbara Falež je bila co-ordina-torica s canberrske strani, pri vhodu in za red v dvorani pa je skrbela canberrska folklorna skupina.
V	soboto 5. oktobra je bilo čutiti v prostorih društva v Canberri precejšen direndaj, prežet z nestrpnostjo pred nastopom. V dvorano spremenjenem nedavno zgrajenem zaprtem balinišču se je zbralo veliko Število rojakov, da bi prisluhnili mladim ustvarjalcem. Ob šesti uri se je pričel spored, ki je v več kot treh urah pred poslušalce razgrinjal živopisno mavrico sposobnih posameznikov in skupin. Kritično mnenje bi lahko podal Človek, ki je doma na področju petja, glasbe in folklornih plesov. Zato naj bo to le kratek osebni vtis koncerta in pregled tega, kar se je dogajalo na odru in med zbranimi poslušalci v dvorani.
Programska knjiZica, ki smo jo dobili ob vhodu,
nam je pokazala pestrost in Številčnost letošnjih udeležencev. Najbrž bo bralce zanimalo, od kod vse so prispele skupine in posamezniki v Canberro. Če pričnem z naštevanjem, naj najprej omenim folklorne plesalce SDSydney, ki sta jih vodili Ivana Slobodnik in Sonia Fisher, na harmoniko pa jih je spremljal Rudi Čmčec. Bogate gorenjske plese so nam v tej skupini predstavili sledeči. Lidia Brickovič, Joseph Cerovac, _Stephanie Cerovac, Tanya Cerovac, David Erzetič, Robert Fisher, Adriana Kustec, Robert Lorber, Rennae Marshall, Barbara Petrič, Anita Prinčič, Tere-sa Prinčič, Tania Smrdel in Adrian Vuchich. Nastopili so v deseti točki koncerta, prvi po pavzi. Njih spremljevalec na harmoniko, Rudi Čmčec, nas je razveselil se z lastno skladbo Pozdrav iz Sydneya, Ljubljanskim venčkom in Deželico sonca in grozdja (L. Slak).
Iz sydneyskega verskega središča je nastopil mladinski zbor Nove steze - Angela Berginc, Ana Bolko, Sonja Cesar, Vesna Lukežič, Danica Matuš in Barbara Petrič — pod vodstvom Marjetice Bolko in Sr. Francke Žižek, ob spremljavi Damjana NemeS in Terese Rede.Zapeli so Čakam te (Gačnik), Sanctus (Taize) in The Rose. Imeli so drugo točko sporeda.
Iz Wollongonga je sodeloval mladinski zbor Zlati glas: Darko Novak, Sonia Novak, Tania Novak, Paul Tehovnik, Tania Tehovnik, Bernard Šircelj in Sylvia Šircelj. Ob voditelju (Andrevv Žičkar) so izvedli zadnjo točko: En hribček bom kupil, TTie Vineyards of Barossa (Raimer Schmidt) in It Only Takes a Spark (Kurt Kaiser).
Iz Wollongonga je s sodelovanjem Sydneya tudi ansambel Lipa (Martin Bleesing, Peter Grivic, lan Makovec, Henry Stariha, Mirjam Stariha in Sue Zec), ki je poskrbel za prijetno in sproščeno vzdušje po končanem koncertu.
Poleg obeh skupin sta iz VVollongonga nastopila že dva posameznika, Bernard Šircelj v četrti točki koncerta s harmoniko (A Hunting we will go, Moje dekle je Se mlada in Adio, pa zdrava ostani) , v štirinajsti točki pa Sylvia Šircelj na klavirju (Long, Long Ago, Moj očka ima konjička dva in Na klopci sva sedela).
272	Misli,	N°veinber	1991	273
Prav na začetku koncerta so nas prijetno presenetili mladi plesalci iz Canberre - Že tretji rod Slovencev je med njimi: Cvetki Falež, Ema Falež, Veronika FaleŽ, Eddie Jaušnik, Karla Jensen, Dillon Nott, Re-becca Nott, Andrej Novak, Dušan Novak, Amanda Skerbič, Simon Skerbič. Pod vodstvom Ljube Vrto-vec-Pribac so nam predstavili splet prekmurskih narodnih plesov.
Kraj gostiteljev nam je nudil tudi družinski duo: Mina Kavaš nam je ob spremljavi (kitara) svojega očeta Alojza KavaSa ml. v sedmi točki zapela dve pesmi (ena od teh je Don Juanov Naš kufa), ki sta navdušili občinstvo v dvorani.
Iz Canberre je tudi Brigita Bezjak, ki je za tretjo točko prireditve dovršeno zaigrala na klavir Keringo Waltz (Brahms) in Španski ples No. 5 (Grauados).
Peto toJko koncerta je imel David Valentič. Pripotoval je iz daljne Južne Avstralije. Sicer je bil edini udeleženec iz Adelaide, vendar je z nastopom na klavirju (Medley, Just the way you are - Billy Joel in Evergreen - Barbara Streisand) nam vsem odkril, da se v fantu skriva velik mojster tega klasičnega glasbila.
Kot že lansko leto, je tudi letos prišlo najveCje Število nastopajočih iz Melbourna. Folklorna skupina društva Planice - Springvale (Richard Butkeraitis,Kristina Cestnik, Wendy Cestnik, Lidia Lapuh, LidiaLen-ko, Toni Lenko, Joe LeŠČak, Lidia Pavel, Suzy Peklar, Filip Pintar, Robert Pintar, Anita Poščič, Robert Po-ščič, Andrej Toplak) je poskrbela za sedemnajsto koncertno točko: pod vodstvom Mete Lenarčič je skupina zaplesala venček gorenjskih plesov. Z različnostjo so poskrbeli, da je bil njihov nastop zelo lepo sprejet.
Kar trideset mladih plesalcev se je zavrtelo v osmi točki prireditve. Folklorno skupino melbournskega verskega in kulturnega središča v Kevv z imenom Rožmarin vodi Ivanka Kropich. Venček narodnih plesov so nam pokazali Anna Birsa, Barbara Brožič, Marko Cek, Simon Grilj, Tania Grilj, David Hvalica, Diana Iglič, Lidia Iglič, Majda Iglič, Paul Iglič, Daniel Kojc, Evelyn Kojc, Claudia Kokalj, 'Anita Krenoš, Tania Kutin, Belinda Marn, David MurŠec, Jenny Petelin, Suzy Petelin, Frances Plut, Lucas Tušek, Olivia Tušek, Sonia Tušek, David Zrimšek, Monika Zrimšek, Phyllis Zver, Sonja Žalik, Anita Žnidaršič, Johnny Žnidaršič.
Kot že dolga leta, so tudi tokrat nastopili elani riiladinskega zbora Glasniki (Barbara BroiiČ, Kristina Cestnik, Igor Denša, Simon Grilj, Tanja Grilj, David Hvalica, Evelyn Kojc, Anita Krenoš, Tania Kutin, Lidija Lapuh, Lidija Lenko, Tony Lenko, Tanja Mar-Sič, Jenny Petelin, Suzy Petelin, Frances Plut,Veronika Smrdel, Barbara Smrdel, Phyllis Zver, Anita
Žnidaršič). S svojo točko koncerta so dokazali, da so še aktivni del melbournskega verskega in kulturnega središča v Kew. Vodi jih Katarina Vrisk ob glasbeni spremljavi Lentija Lenka.
Poleg njih nas je navdušil tudi ansambel Dobri prijatelji, ki jih vodi harmonika? Toni Bogovič, Ostali člani te melbournske skupine so Paul Bogovič, Robert Smrdel in pevska sodelavka Kristina Cestnik. Ta njihova deveta točka sporeda je obsegala Špilaj stari (Alfi Nipič) in Venček polk (Slovenski muzikanti).
NajveSjega aplavza pa sta bili deležni sestrici Wendy in Christine Cestnik, prav tako iz Melbourna. S svojim prepričljivim pevskim nastopom (šesta točka sporeda: Svoje duše ne prodam —ansambel Marela in Anything you can do I can do better iz pevske igre Annie Get Your Gun) sta dekletci spravili dvorano na noge.
Iz Melbourna so nastopili še trije posamezniki. Igor Denša je pravi klavirski talent. Zaigral nam je (12. točka sporeda) Sonata Op. 10 v G (Beethoven) in Drei Eccoschsen Op. 72 No. 3 (Chopin). — Lidija Lapuh nam je s svojim zvonkim glasom ob lastni spremljavi zapela Rodna vas (Niko Zajc), V saneh na ples (Lojze Slak) in Mati Slovenija (Oto Pestner). To je bila trinajsta totka, v petnajsti pa je Lenti Lenko dokazal, da se razvija v pravega umetnika na Key-boardu. Zaigral nam je Venček slovenskih narodnih in Henčkovo polko. Vendar to Se ni zaključek melbournskih nastopov, saj je pripadla njim tudi šestnajsta točka letošnjega koncerta: v duetu sta zaigrala Frank Petelin na frajtonerici in Lenti Lenko na key-boardu tri poskočne: Noč ob morju (Ottavio Brajko), Po dekle (Lojze Slak) in Tam na griču (Lojze Slak).
Gotovo bi bilo temu kratkemu pregledu Še marsikaj dodati, da bi slika prireditve vsaj približno pokazala, kaj se je ta sobotni večer dogajalo v dvorani slovenskega canberrskega društva. Iz nastopov vseh udeležencev je bilo Čutiti zavzetost in željo pokazati največ, organizatorji pa so izpeljali vse na pravi profesionalni ravni, za kar jim gredo vse Čestitke. Edino poslušalci so padli pri izpitu: niso zdržali v pozornem poslušanju in spremljanju dogajanja na odru. Ponovila se je klasična napaka ob kulturnih prireditvah pri mizah. Redkokdo namreč zdrži brez pijače na mizi, to pa v teku koncerta prispeva k popuščanju pozornosti in botruje vedno glasnejšemu govorjenju, Še posebej ob nastopanju mladih na klasičnih glasbilih. To najbrž ne more kaj prida prispevati mladim v zanosnem iskanju svojih korenin. (Zadnji stavek se mi je izmuznil na papir v dobri veri, da bo pomagal v prihodnosti tudi k odgovornosti organizatorjev podobnih prireditev kot seveda poslušalcev.
Ker je bila naslednji dan nedelja, so se udeleženci
koncerta skupaj s canberrskimi rojaki zbrali k sveti maši v dvorani. Lepo je bilo videti toliko mladih, ki so vsak na svoj način sodelovali pri bogoslužju. Sveto mašo je vodil p. Janez iz Adelaide ob soma&valcih p. Cirilu iz Sydneya in p. Niku iz Melbourna. Slednji je v kratkem nagovoru vzpodbudil mlade, naj bi bili vedno pripravljeni Črpati vse dobro preko svojih korenin za vero in narod, starejše pa, naj bi znali nuditi tem iščočim korenine najboljši sok prepričljive ver-
nosti in narodne zavesti.
Po kosilu je prišlo na vrsto slovo, ki je v sebi predvsem skrivalo željo po skorajšnjem ponovnem srečanju, če prej ne, pa naslednje leto. Kje? Morda zares kar na OSEMNAJSTEM MLADINSKEM KONCERTU, za katerega je na vrsti Melbourne. Avtomobili in avtobusi so odhiteli v različne smeri in ponesli razigrane “iskalce svojih korenin” novim šolskim in delovnim dolžnostim naproti.
Pri
maši
dan
kasneje
na
istem
kraju
SLOVENIJA, VEŠ?
Daleč smo.
Vidimo te, Slovenija: vidimo zlomljeni vrh mecesna; skrušene hiše utrujene samotno molč^.
Daleč smo, a čutimo tvojo rano, Slovenija . . .
Ogrlica časa niza bisere na vezi trca; bisere spominov, željj, upanja.
Biseri časa molče drtijo na poti življenja. Kaplje prelite nedolžne krvi polzijo med nas v tujini.
Nas čutiš, Slovenija?
Daleč smo, a v tvoji bližini . . .
/Draga Gelt/
 o—i
s k QAFA£L !
Fr. Val eri a n Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphael Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.SM 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W.,2160 Telefon: (02) 682 5478
SLUŽBE BOŽJE:
CAMBERRA ima slovensko maJo v nedeljo 17. novembra, naslednjo pa 15. decembra, kakor tudi na božični in novoletni dan. Vedno ob Šestih zvečer. Kraj je cerkev sv. Petra in Pavla, Wisdom Street, Garran.
Naj tu omenim tudi BOŽIČNI KONCERT, ki bo v dvorani Slovensko-avstralskega društva v Canberri v soboto, 14. decembra, zvečer. Nastopajo združeni zbori: naš merrylandski mešani, triglavski moški in pa ženski in Wollongonga. Za nastop jih pripravlja sestra Francka Žižek, F.B.S. Canberrski rojaki lepo vabljeni! In obvestite se med seboj!
WOLLONGONG-FIGTREE ima redne slovenske službe božje na vsako drugo in Četrto nedeljo v mesecu, torej 24. novembra, 8. in 22. decembra. Vselej ob peti uri popoldne. Na tri adventne srede (4., 11. in 18. decembra) pa bo sveta maša združena z adventno pobožnostjo ob sedmi uri zvečer. Božična polnočnica bo v torek, 24. decembra: pričetek je pol ure pred polnočjo s petjem božičnih pesmi.
NEWCASTLE pride spet na vrsto za slovensko službo božjo na nedeljo po božiču, 29. decembra, ko obhajamo praznik svete Družine. Cerkev Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Ob šestih zvečer. Maši sledi srečanje v dvorani.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA bo pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu od ponedeljka (16. dec.) do božične vigilije (torek 24. dec.). Vsak večer, razen v nedeljo 22. dec.) bo ob sedmih sveta maša z molitvami in pesmimi devetdnevnice. Letos bo namen te pobožnosti prošnja za našo domovino, za sosednjo Hrvaško, za mir na svetu, za naše družine in našo mladino.
CANBERRSKEMU SLOVENSKEMU DRUŠTVU iskrena zahvala za gostoljubnost, ki jo je nudilo na-
stopajoči mladini in njih staršem ter spremljevalcem ob letošnjem Mladinskem koncertu 5. oktobra. Odbor je dal brezplačno na razpolago novo Športno dvorano za nastop, v dveh motelih pa so organizirali prenočišča za goste. Tudi kuhinja je brezhibno delovala ter nudila obilne obroke hrane vsem, ki so želeli. — Hvala tudi vsem ORGANIZATORJEM in vsem, ki so mladino pripravljali za nastop. Najmočnejša skupina je bila iz Melbourna med ostalimi nastopajočimi iz Sydneya, Wollongonga, Canberre in Adelaide. Več o koncertu boste brali na drugem mestu teh “Misli”.
TEDEN MOLITVE za domovino in mir na Hrvaškem smo imeli v Merrylandsu od 6. do 13. oktobra. Za začetek je bilo romanje v Earlwood, za zaključek pa romanje s posebnim avtobusom v Penrose Park, kjer imajo poljski redovniki pavlinci svoje svetišče Čenstohovske Matere božje. Vztrajajmo v molitvi v ta namen!
KRSTI -Andrea Zaja, Prospect, NSW. Oče Božidar, mati Marija r. Zavec. Botra sta bila Jože in An-drejka Andrejas. - Sv. Rafael, Merrylands, 21.7.91.
Josie Lynne Beljan, Fairfield West, NSW. Oče Božo, mati Lynette r. Farrawell. Botra sta bila Carmelo in Romana Licciardello. — Sv. Rafael, Merrylands, 14.septembra 1991.
Lana Toni Stariha, Blacktovvn, NSW. OČe Marko, mati Iren-a r. Kužnik. Botra sta bila Henry Stariha in Olga Kužnik. - Sv. Rafael, Merrylands, 29. sept.91.
Lucas AIexander Ribič, Plumpton, NSW. Oče Branko, mati Helena r. Dovnik. Botra sta bila Dragan in Marija Pančič. - Sv. Rafael, Merrylands, 5. okt. 91.
Crystal Vida Brannigan, Winston Hills, NSW. Oče Mihael, mati Lolita r. Matkovič. Botri so bili Branko, Julie in Sonja Matkovič. - Sv. Rafael, Merrylands, 13. oktobra 1991.
Staršem in botrom, zlasti pa novokrščencem naše iskrene čestitke!
POROKE - David John Gojak, Concord, NSW, rojen v Sydneyu kot sin Ivana in Nade r. Bergant, krščen pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, in Mateja Podržaj, rojena v Ljubljani in krščena v župniji Ljubljana - Polje, hči Ludvika in Marije r. Jesih, nedavno dospela iz Slovenije. Priči sta bila Joseph Špehar in Annette Robič. — Sv. Rafael, Merrylands, 7. septembra 91.
Rajmund Zlatko Filipčič, Erskine Park, NSW, sin Draga in Anice r. Štefanec, rojen v Sydneyu in krščen v Paddingtonu, in Sally VValkington, hčerka Mihaela in Enid r. Gibson, rojena in krščena v Angliji. Priči sta bila Ross VVilliam Morony in Diane Walkington. — Sv. Rafael, Merrylands, 14. septembra 199L
Števen Allan Quinn, Granville, NSW, sin Allana in Helene r. Cook, rojen v.Albury in krščen v Green Valey, NSW, in Bona Anna Rozman, Fairfield, NSW,
rojena v Sydneyu in krščena v Fairfieldu kot hčerka Rudolfa in Ane r. Polanec. Priti poroke sta bila Craig Charles Palmer in Vesna Drakulič. — Sv. Rafael, Merrylands, 12. oktobra 1991.
V soboto 5. oktobra 1991 sta se v stolnici Matere božje v Sydneyu poročila Vincenc Anthony Ovijach (Bankstown, NSW), sin Vinka in Marije r. Mrak, in Janet Elizabeth Miller, Punchbovvl, NSW.
Pravtako v soboto istega datuma (5. okt.) sta se v cerkvi sv. Patrika, Braddon, ACT, poročila Marjan Žagar, sin Jožeta in Cilke, in Kathy Boyd iz Canberre, ACT.
Vsem omenjenim parom naše Čestitke z željo , naj jih v zakonskem življenju spremlja obilni božji blagoslov!
POKOJNI — Daje na Gold Coast, Qld., umrl JOŽE MAJERLE, je že v prejšnji številki poročal Jože Vah. Moja zahvala.
V petek 27. septembra 1991 pa je v Eversleigh bolnišnici v Petershamu umrla MARIJA KAMBIČ r. Ver-tel. Rojena je bila dne 1. maja 1939 v Podgrajah pri Ilirski Bistrici kot hčerka Antona in Zore r. Štember-ger. V Avstralijo je prišla leta 1957 kot mlado dekle. Tri leta pozneje, leta 1960, se je v cerkvi sv. Patrika v Sydneyu poročila s Henrikom Kambičem, ki je po rodu Belokranjec, doma iz vasi Praproče v župniji Semič. - Pokojnica je že pred osmimi leti morala v bolnišnico na težko srčno operacijo. Pred trinajstimi meseci pa jo je zopet obiskala bolezen — tokrat zavratni rak, zaradi katerega je morala večkrat v bolnišnico na razna zdravljenja. Svoje trpljenje je vdano prenašala in tiho prestajala bolečine, pa tudi Še vedno upala na ozdravljenje. Gotovo ji ni bila lahka misel, da bo zapustila moža ter sina in hčerko. Med svojo boleznijo je večkrat prejela sveto obhajilo in dokler so ji moči dopuščale, je rada šla k nedeljski maši v krajevno cerkev. Ob smrti zapušča v Avstraliji moža Henrija, hčerko Diano in sina Davida, pa tudi rodno sestro Ivanko por. Gerdevič, doma v Podgrajah pa še sestro Tončko por. Prosen, docim je brat Toni preminul leta 1977 v prometni nesreči. — Za pokojnico smo zmolili rožni venec v kapeli pogrebnega zavoda Funerals of Distinction, Fairfield, na predvečer pogreba, pogrebna maša pa je bila v naši cerkvi v torek 1. oktobra. Nato smo spremili krsto na novi del slovenskega pokopališča v Rookvvoodu.
Na isti dan, v petek 27. septembra, je v Eversley bolnišnici v Petershamu umrla tudi MARIJA VU-CHICH r. Nazzia. Njen rojstni kraj je Zadar, kjer je bila rojena 6. maja 1917 kot hčerka Natalia in Ane r. Marušič. Leta 1941 seje v Zadru poročila v Evgenom, doma iz istega kraja. Evgen je prišel v Avstralijo s sinom Robertom leta 1959, pokojna Marija s hčerko
Nives in sinom Eliotom pa v januarju 1961. Vsa leta do smrti je bila skromna in verna žena in mati, ki se je razdajala svojim otrokom, kasneje pa vnukom, ki soji bili v veselje in ponos. Prav misel in skrb zanje jo je kljub hudi bolezni ohranjala pri življenju do zadnjih meja. Pred smrtjo je prejela svete zakramente in pripravljena odšla v večnost. Bolna je bila štiri dolga leta, pa je kljub temu ohranila ves čas vedTino in upanje. — Poleg moža Evgena zapušča sina Roberta (poročen z Elizabeth r. Basile), vnukinji Sonjo in Julie, hčerko Nives in sina Eliotta (poročen z Danico r.Brkovec) ter vnuke Erika, Davida in Adrijana. - Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v sredo 2. oktobra, po maši pa smo spremili pokojničine zemske ostanke na zadnji poti v Rookwood, kjer so njeno krsto položili v grobnico.
V	torek 1. oktobra 1991 je St. Joseph’s bolnišnici, Auburn, NSW, umrl IVAN LANGOF. Rojen je bil
3.	maja 1919 v družini Antona in Rozalije r. Cerjak. Na dokumentih je kraj njegovega rojstva St.Lenart 18, krščen je bil v Brežicah 20. maja 1919, birman pa leta 1928 v Kočevju. Njegov oče je bil uslužben na £e-leznici kot vlakovodja, zato se je morala družina večkrat preseliti. Med drugo svetovno vojno so ga razmere prisililile, da se je pridružil partizanom, a ko je spoznal krutost komunizma, je pobegnil od njih. Po končani internaciji v Italiji se je odpravil peš v Švico, kjer je zaradi prestanega gorja zbolel na živcih in bil več mesecev v bolnišnici. Pozneje se je poročil s Švicarko Sonjo Schvverfeger in leta 1949 sta emigrirala v Avstralijo.Tu se jima je rodila hčerka Linda. Kasneje je prišlo do ločitve njunega zakona. Leta 1972 seje Ivan znova poročil, tokrat cerkveno in v na?i cerkvi, z Angelino r. Jaramilo, po rodu iz Filipinov. — Po poklicu je bil pokojnik ključavničar. Dolgo .let je bil z Jožetom Urbasom solastnik podjetja za industrijsko trdo kro-miranje. Pred dobrim letom so zdravniki ugotovili na Ivanu kostnega raka.Bolezen je dobro prenašal in se je sprijaznil z mislijo, da se bo končalo s smrtjo. Med boleznijo je večkrat prejel svete zakramente ter se z njimi pripravil na odhod. Pogrebna maša je bila v nasi cerkvi v torek 8. oktobra, nato je v Rookwoodu sledila upepelitev, V krematorju mu je v slovo spregovoril njegov mladostni prijatelj, bivši senator Miša Lajovic. O pokojniku je tudi povedal, da je bil svoj čas odličen Športnik in tudi izvrsten Šahist. — Poleg žene Angeline zapušča Ivan (ali tudi Janez, kot je bil poznan med tukajšnjimi rojaki) tudi sedemnajstletno hčerko Jane in pa hčerko Lindo Baxter iz prvega zakona.
Dne 27. septembra 1991 je bolnišnici v Lidcombu umrla MARIJA KRIŽNAR r. Peruzin, doma iz Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici, hčerka Franca in Tončke Peruzin. Rojena je bila 15. novembra 1904.
Tu je živela v A*nnandale, NSW, z možem Petrom, ki pa je umrl pred enajstimi leti. Pogrebna maša je bila
2.	oktobra v Leichhardtu (St. Fiacre), grob pa je dobila v Rookvvoodu. Tu zapušča dve nečakinji, Ano BaŠa in Tonko, v domovini pa sestro Jožefo.
V	petek 25. oktobra 1991 je ob pol petih popoldne v Prince Alfred bolnišnici, Camperdown, umrl LIVIO GIANESI.* Rojen je bil 19. julija 1929 v vasi Ločnik (Lucinico) blizu Gorice kot sin Emila Gianesi(Jasnič), po rodu iz Goriških Brd, in Erminije r. Carniel. Poročil se je 24. aprila 1954 v Podgori pri Gorici z Bruno Reja, po rodu iz Kozane v Goriških Brdih. Leta 1961 sta na ladji “Conte Grande” prispela v Avstralijo. Tu sta se jima rodila dva sinova, Aleksander (28 let) in Robert (26 let). Livio je bil dober mož in oče, ves predan skrbi za svojo družino. Zaposlen je bil vsa leta pri podjetju za betonska dela in bil priznan kot vesten
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$50.— Družine Franc Žele, Janez Žele in Stojan Žele (v spomin pokojnemu Rafaelu Žele); $42,— Maria Zai, Slavko Tomšič; $34,— An-thonv Tomažin; $26.— Alma inVik-tor Čuček; $22.— Emilia Kuzma;
$20,— D. T.; $17.— Zorko Abram;
$14.— Rudi Durchar; $12.— Katie Dodig, Karolina Lazarič, Olga Me-tlikovec, Maria Montebruno, Karel Štrancar, Ivan Truden, Ivanka Do-dich, N.N.E., Felix Drobež; $11.—
Vinko Butala; $10,— Cilka in Otto Zdražil, Justina Novak (po sinu Antonu Novak), Alojz Gombač; $9.—
Jože Ramuta, Janez Plut; $8.— So-fia Kroys; $7.66 Dr. Edi Gobec;
$7.— JoŽe Vičič, Angela Majerif;
$6.— Jože Vrtačič, Ivan Horvat, Jože Turk; $5.55 Emilia Wells; $5.—
Anton Ferfila, Slavko Koprivnik;
$4.— Johan Pristov, Edvard Hojak;
$3,— Jože Koder; $2.—Vera Pregelj,
Stefan' Trstenjak, Bernarda Zadel,
Franc Zadel, Ana Guštin, Vladimir Godec, Anton Tomšič, Mirko Godec, Julijana Kure; $1.—Justina Cio-baca.
V POMOČ MISIJONOM IN NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM:
$486.— nabirka v Sydneyu na misi-
delavec. Pred petimi leti je utrpel srčni napad, vendar si je kmalu opomogel in spet opravljal prejšnje delo. Pred dvema mesecema pa je zbolel za leukemijo, bil nekaj dni v bolnišnici v Balmainu, nato pa premeščen v Prince Alfred bolnišnico, Camperdown, iz katere se ni več,'vrnil. Teden pred smrtjo je prejel zakrament svete popotnice'in svetega maziljenja. — Molitve za pokojnika so bile v ponedeljek 28. oktobra zvečer v pogrebnem zavodu “Dignified Funerals”, Five Dock, pogrebna maša pa je bila naslednji dan v cerkvi Vseh svetnikov, Five Dock. Pokopan je bil pokojnik na novem delu slovenskega pokopališča v Rookwoodu.
Poleg žene Brune in sinov Aleksandra in Roberta zapušča pokojnik tudi brata Marija, ki živi v Italiji. Vsem' naše sožalje, kakor tudi sorodnikom ostalih tu omenjenih pokojnih. Vse, ki so odšli od nas v večnost, pa naj spremlja naša molitev!
P. VALERIJ AN
36.
VIJUGASTE poti je bilo konec in Željko je zavil med visoka zidova v senčnat drevored, ga prevozil in ustavil na širokem dvorišču pod divjim kostanjem. Nekaj časa je še sedel v avtu in držal krmilo v roki, kakor da se še ni do kraja odločil, ali bo izstopil ali pa avto obrnil in se odpeljal. Motorje tekel skoraj neslišno, Željko pa je držal ključ v stikalu in gledal visoka vrata velike stavbe. Vrata so bila brez kljuke,' samo z veliko odprtino za ključ.
“Samo s ključem lahko prideš noter. Samo s ključem. S kakšnim ključem? — S ključem kesanja, ki pomeni spreobrnjenje? ” se je spraševal in si odgovarjal Željko.
“Se resnično kesam ali pa sem samo naveličan vsega? Se zares dovolj poznam, da si lahko na to čisto odkrito in po resnici odgovorim?
Zdaj še ne. Morda bom tu dobil spoznanje, kako je pravzaprav z menoj. Je imelo to kakšen smisel, da sem prišel o tem premišljevat pred ta zaprta vrata? Dva dni nisem že nič jedel, dve noči nisem spal. Srce mi je prazno kakor pometeno gumno, pa ne vem, ali zaradi zavoženega življenja ali pa zato, ker me je ženska zapustila. Kje bom našel odgovor? — Morda tukaj. Obrni ključ!”
Željko je naglo izvlekel ključ, skočil iz avta, vrata divje zadrlesknil in se s stisnjenimi zobmi odpravil k zvoncu ob vratih. Potegnil je, kakor da hoče naenkrat priklicati vse menihe iz njihovih celic.
LOJZE
KOZAR
svečnik,
“Danes ni obiskov,” mu je skozi lino rekel vratar.
“Nisem prišel na obisk. Govoriti moram s priorjem.”
“Priorja ni doma.”
“Pa s prokuratorjem.”
“Ga bom poklical.”
Vrata so bila še dalje zaprta in Željko je bil pred njimi kakor kakšen vitez žalostnega lica, ki napada namišljeno srečo, pa mu mogočno zidovje brani do nje.
Nekje v višavah, kakor v neresnični oddaljenosti, je trikrat zapel zvon, nato je zopet bila vse naokrog mrtva tišina, ki jo je paral samo droben curek iz pipe na skrajnem koncu dvorišča. Željko je čakal in zbiral besede, kaj naj prokuratorju reče, čemu je prišel. Premleval jih je, jih spreminjal, sproti pozabljal in se jezil na vratarja, nase in na prokuratorja, da mora čakati kakor berač pred pragom. Minute so tekle, hotel je pozvoniti drugič, se premislil; naglo seje obrnil in z odločnimi koraki odšel proti avtu.
“Dober dan, prijatelj! Ste morali čakati? Veste, pri nas smo včasih na drugem koncu in je treba nekaj časa, preden prehodimo precej dolgo pot.”
Željko se je ustavil, kakor da ga je prokuratorjev glas prikoval k tlom, vendar se ni takoj obrnil. Zdelo se je, kakor da premišljuje in tehta še zadnjo možnost, da pobegne s tega kraja. Toda ostal je. Počasi se je obrnil in se približal človeku v beli obleki širokih rokavov. Gledal je vanj, kakor da hoče takoj od začetka odkriti v njem prijatelja ali nasprotnika.
“Ste vi prokurator? Gospod prokurator? ”
“Da, samo prokurator. Želite govoriti z menoj? ”
“Predvsem bi rad nekaj dni ostal pri vas. Lahko? ”
“Tudi o tem se morava pogovoriti. Se pravi, da se vam ne mudi tako hudo, zato dovolite, da najprej opravim nek nujen opravek. Pridem čez deset minut, vi se pa med tem časom malo razglejte naokrog.”
Prokurator je odšel. Željko še nikoli ni bil tukaj. Gledal je lepo urejene steze med okrasnim grmovjem velikega notranjega dvorišča. Približal se je velikemu bazenu, sredi katerega je brizgala kvišku voda v drobnem curku in razpršena padala nazaj v bazen.
“Kakor jaz. Prav kakor jaz. Curek se zaleti, polagoma zgubi zalet in omahne nazaj, navzdol. Vedno omahne, vedno omahne.”
Opazoval je napravo poleg bazena, o kateri ni vedel, kaj naj bi bila. Ko je videl napisana imena raznih mest in črte, ki sojih povezovale, je uganil, da mora biti zelo zapleteno sestavljena sončna ura, saj je bilo na posebnem okvirju pritijeno majhno zrcalce, pravzaprav zbiralna leča, premakljiva, da si lahko z žarkom poiskal katero koli mesto.
Včasih je po hodniku šel kakšen menih v beli halji, sicer pa je bil povsod popoln mir, le ura je bila zelo pogosto, da Željko ni vedel, koliko bije. Zdelo se mu je izredno dolgo, prokuratorja pa še vedno ni bilo nazaj. Ko je končno prišel, je Željka peljal v neko sobo. Sedla sta na nekoliko razmajana stola in pater je rekel:
“Zdaj pa mi povejte, kaj vas je pripeljalo k nam.”
“Kaj me je pripeljalo? To je težko reči. V nekaj stavkih celo nemo-
jonsko nedeljo; $318.— nabirka misijonske nedelje v Melbournu; $200,— Marija Radin; $100.— Slovenske sestre v Melbournu; $80,— Ivanka Dodich (za lačne); $30,— Ivanka Bajt z družino namesto božičnih voSčil znancem; $25.— Franc in Antonija Šabec; $20.— Ladislava Vovk, N.N. (za lačne v Afriki); $10,— Lucija Miklavec (za lačne), Marija OraSem (za lačne v Afriki); $5.— Stanislava Tunnissen, Slavko Koprivnik (za lačne).
MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE:
$15.— Druž.jože Gosak za božično pomoč lačnim in ubogim.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
Dom na Okrešlju /1378 m/
Iz “Naše luči’': SLOVENIJA
V	VRTINCU UJM
TO, kar se dogaja te tedne v Jugoslaviji, nima imena. Srbi skušajo ob odkriti pomoli jugoslovanske armade potisniti vzhodno hrvaško mejo daleč na zahod in zavzeto o-zemlje vključiti v veliko Srbijo. To počno nepojmljivo brezobzirno in surovo: podnevi in ponoči bombardirajo in obstreljujejo zasebne hiše in stanovanjske bloke, bolnišnice in cerkve, šole in otroške vrtce. Rusijo in zažigajo stavbe, streljajo in koljejo ljudi. Nepojmljivo.
Zahod medtem sestankuje, se pogovarja, debatira, diskutira, argumentira, kontraargumentira — in srbsko divjanje gleda s prekrižanimi rokami. Obljublja, da bo priznal Slovenijo in Hrvaško v trenutku, ko bo divjanje doseglo določeno mero. Potemtakem ga je bilo doslej Še premalo? To Čakanje Zahoda po cinizmu naravnost zaudarja.
Slovenija se ob vsej nenaklonjenosti zunanjega sveta, tako jugoslovanskega kot mednarodnega, ubada še s svojimi tegobami. Medtem ko vlada odgovorno in prizadevno išče rešitve za težave svoje mlade republike, ji opozicija soli pamet z modrostjo iz prejšnjega enoumja in meče polena pod noge. Problemov seveda ne manjka: treba je doseči mednarodno priznanje slovenske samostojnosti, zavarovati državo pred oboroženim Jugom in reševati gospodarsko krizo. Ta je ogromna: brezposelnost, inflacija, pomanjkanje denarja, znižana proizvodnja, manjša prodaja, pomanjkanje naro-
iil...
Kljub nagrmadenim težavam gre demokratično izvoljena oblast svojo pot mirno naprej. "Psi lajajo, znamenje, da smo na konju." čisto gotovo je vladi pri tem velika opora zavest, da je tudi vsa zdomska Slovenija z njo. Saj je ta to dokazala s svojo zavzeto podporo na mednarodnih mestih in s krepkimi vsotami denarja, ki jih je poslala domovini.
goče. To je dolga življenjska zgodba.”
“Rekli ste, da hočete ostati nekaj dni pri nas. S kakšnim namenom? Da opravite duhovne vaje? ”
“Za duhovne vaje je še prezgodaj. Jih še ne bi zmogel. Ostal bi rad nekaj dni pri vas, da bi našel mir.”
“Če ga ne najdete v sebi, vam ga tudi naši zidovi ne bodo mogli dati.” “Vem. Iskati ga moram v sebi. Okolje naj bi mi pomagalo.”
“Ste duhovnik? ”
“Me poznate? ”
“Ne poznam vas. Imate pa to vtisnjeno v obraz.”
“Ni mogoče! Bil sem duhovnik. Zdaj nisem več.”
“Morda niste v službi. Duhovniški pečat vam je pa ostal. V srcu in na obrazu.”
“Tem bolj žalostno.”
“Ne žalostno. V tem je posebna milost. Kakor v kristjanu, ki zapravi krstno milost, kristjan pa še ostane. Povratek je veliko lažji kakor pot na novo.”
“Ne vem, če zame povratek je.”
“Morda boste to spoznali tukaj. To vam zelo želim. Ostanite pri nas, dokler se vam zljubi. Prišli ste od daleč in ste potrebni okrepčila. Najprej telesnega, da bo tudi duh močnejši. Pokažem vam sobo, kjer boste stanovali. Naročil bom, naj vam postrežejo.”
Prokurator je odšel in Željko je ostal sam. Opazoval je podobe po stenah, stare, na porjavelem papirju, podobe svetnikov in raznih članov kartuzijanskega reda. Vsi so bili nekako vzhičeni, povzdignjeni, da se Željkove oči niso mogle dolgo muditi na njih.
Ob steni je bila postelja, lesena, preprosta, s preprosto žimnico in prav tako preprosto, že nekoliko preperelo prevleko ali odejo. Skoraj sredi sobe je bila nizka železna peč z dolgo, upognjeno dimno cevjo, ki je segala do stropa in je pozimi prostor gotovo bolj grela, kakor peč sama.
V	sobi je bila še majhna miza, dva preprosta stola, to pa je bilo tudi vse.
Ne, ni bilo vse. Bil je ob steni še preprost lesen klečalnik in nad njim navaden črn križ z razpetim Jezusom. Na klečalniku je bila precej debela knjiga in Željko je takoj vedel, daje sveto pismo stare zaveze. Segel je po njej in kar na slepo odprl. Oči so mu obvisele na vrsticah preroka Izaija:
ALI POZABI ŽENA NA SVOJEGA DOJENČKA,
DA BI SE NE USMILILA SINA SVOJEGA TELESA?
IN KO BI GA TUDI ONA POZABILA: JAZ TE NE POZABIM! GLEJ, NA OBE DLANI SEM TE NAPISAL . . .
Željku se je pogled ustavil na križu. Dolgo je gledal vitko telo, zvito v bolečinah, gledal je rane na rokah, kako so iz njih polzele že obledele in zabrisane kaplje krvi.
“Na obe dlani si me zapisal, na obe dlani. Na svoji dve prebodeni, krvavi dlani! Kristus, na svoji dve krvavi, ljubeči dlani si me zapisal!” Zdrknil je na klečalnik, položil glavo na svoje roke, ki so se same sklenile in se ves zgrbil v trdem, krčevitem moškem joku. KONEC
Spokojna božja njiva v dolinici pod
cerkvijo v Zgornji Kungoti
V	PREJŠNJI ŠTEVILKI “MISLI” sem pozabil o-meniti, da je ob obisku koprskega škofa dr. Metoda Piriha bila uradno odprta in blagoslovljena knjižnica našega verskega in kulturnega središča. Seveda bo treba končati še veliko stvari, vendar knjižnica že deluje in rojaki si knjige Že lahko izposojajo.
Veliko zaslugo pri urejevanju knjižnice imata gospa Iva KreŠevič in njen svak Branko KreševiČ. Zbranih imamo že lepo število knjig in za vsako smo darovalcu hvaležni. Med zbirko so tudi knjige, kijih zaradi njih vrednosti, redkosti, ali kakegadrugegji utemeljenega vzroka ne posojamo na dom. Lahko pa sijih vsakdo izposodi in uporabi na licu mesta.
Vsi, ki si želite prijetnega in koristnega branja ter hočete obogatiti svoj besedni zaklad — ob nedeljah po maši je knjižnica odprta.
Naši letošnji prvoobhajanci oz. pripravniki na prejem zakramenta svete birme, imajo verouk vsako prvo nedeljo meseca po maši. Priprava bo trajala vsaj tri leta, da bodo dovolj stari in tudi dovolj pripravljeni za prejem svete birme. Starši, ki se želite pridružiti skupini, se lahko ob nedeljah dogovorite z našo ka-tehistinjo Ančko Ahlin.
Miklavževanje bo letos v naši cerkvi na nedeljo 8. decembra po maši. Miklavževo obdarovanje je stara krščanska navada, ki se je otroci zelo veselijo. Že pred stoletji je tudi v naši domovini pognala svoje korenine. Prav je, da jo ohranjamo tudi v tujini, kjer smo žal že pozabili in izgubili veliko lepih krščanskih navad. Kar so nas učili naši verni starši, včasih hudo zanemarjamo, a vendar je naša dolžnost, da vse to kot dediščino izročimo svojim otrokom, to pa v isti vrednoti in brez vsakega popačenja, kot smo jo mi prejeli. Starši, ki želite, da bi tradicija nebeškega dobrotnika Miklavža ostala med nami, pripeljite svoje otroke ali
 D—i
CV£TA DRUŽINA
________________________________i
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family S/ovene Mission,
51 Young Ave, l/V. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, l/Velland, S. A., 5007)
Te!.: (08) 46 9674
vnuke na srečanje z Miklavžem. Osmega decembra, po deseti maši v slovenski cerkvi svete Družine!
Med našimi bolniki bi rad posebej omenil gospo Elo Sužnik, ki je v Domu onemoglih v Dawns Parku. Seveda imamo Še več bolnikov, ki jih je poleg starih let obiskala bolezen. Vsak jo na svoj način prenaša kot del življenjskega križa, ki ga ne moremo odložiti, lahko pa nam veliko koristi za večnost.
Dne 20. oktobra je v Queen Elizabeth Hospitalu v Woodville umrl STANKO ANTON KOZLOVIČ. Pokojnik je bil rojen 10. marca 1930 vTrseku pri Kopru. Mašo zaduŠnico smo imeli v naši cerkvi dne 25. oktobra, pokopan pa je bil v Centennial Parku. Naj potiva v miru božjem, ženi, sinu in hčerki ter sorodnikom pa izrekamo sožalje.
Ko ravno konČavam to svojo pisarijo, sem zvedel tudi za smrt GABRIJELA PIRCA. Žal še nimam podatkov in niti Časa pogreba, zato naj ga samo omenim, veČ o njem pa v prihodnji Številki. R.I.P.
Radijska oddaja v priredbi našega verskega središča je vsako drugo sredo vsakega meseca. Oddaja je na etnični radijski postaji 5 EBIFM zvečer ob 7.30. Ade-laidski Slovenci ste vabljeni k poslušanju!
^ JANEZ
 O-n
IZPOD TRIGLAVA
__________________________________________I
MORATORIJ se je iztekel opolnoči 7. oktobra. Na Brionih je zavezal Republiko Slovenijo, da se za čas do tega datuma zdrži uresničevanju osamosvojitve in korakov. Slovenija je obljubo strogo drsala, zdaj pa z vso upravičenostjo pospešeno nadaljuje pot do samostojnosti in neodvisnosti. Oboje bo dosegla, o tem sem prepričan, pa četudi z nepotrebno zamudo in kaj Čudnim zadržanjem svetovnih demokratskih sil.
DRŽAVE SVETA se imenuje publikacija, ki jo izdaja Zveza geografskih društev Slovenije v Ljubljani.
V	letošnji izdaji je 175 opisanim državam dodana in opisana tudi samostojna Slovenija.Iz zanimivih osnovnih družabnih podatkov, o naravnih razmerah ter gospodarstvu, razberemo marsikaj novega o deželi pod Triglavom. Med drugim zvemo, daje Slovenija s svojo površino 20.256 kvadratnih kilometrov med opisanimi 175 državami na 131 mestu - opisanih je torej Se 44 držav, ki so manjše od Slovenije. Z ozirom na število prebivalstva - naša matična Slovenija ima približno dva milijona ljudi — pa je republika Slovenija med 175 državami na 117 mestu, kar nam pove, da jih je od 175 še kar 58 v tem pogledu manjših od naše rodne domovine.
Samostojno Slovenijo torej ni treba biti prav nič sram, ne zaradi majhnosti po povr&ni in tudi ne zaradi nizkega Števila prebivalstva. Nismo veliki, pa tudi ne najmanjši. In resnično je dejstvo, da “velikih ni brez majhnih”. ..
DOČIM bodo v Kočevskem Rogu kmalu začeli graditi cerkev v spomin tisočem pobitih, bo dostojen spomenik teharskim žrtvam kar bližnja cerkvica svete Ane nad Teharji, ki je lepo obnovljena na nedeljo 13. oktobra privabila k sebi okrog 2000 vernikov. Ta dan je svetišče ponovno blagoslovil in za zbrano ljudstvo, povečini so bili sorodniki po vojni pobitih domobrancev in domačinov, maševal mariborski škof dr. Franc Kramberger. NavzoSi so bili tudi nekateri vidni predstavniki republiške in krajevne oblasti. Po bogoslužju je sledil ob strani cerkve, ki gleda proti nekdanjemu taborišču, tudi krajši kulturni spored, med katerim je minister Izidor Rejc odkril spominsko ploščo, posvečeno vsem teharskim žrtvam.
BREZPOSELNOST se v Sloveniji sicer rahlo zmanjšuje, a številke so Še vedno visoke in vznemirljive: Število nezaposlenih je bilo septembra v Sloveniji —
82.000.	Od teh je 40,500 mlajših od 26 let, svojo pr-
vo zaposlitev pa domala zaman išče kar 20.000 mladih. V odstotkih je v Sloveniji brezposelnih okrog 9% delovnega prebivalstva. Naši sosedje pa kažejo tole sliko: Italija ima 10% brezposelnosti, Avstrija pa samo 3%. Naša Avstralija pa kar 11% .. .
OB STOLETNICI SMRTI so velikemu jezikoslovcu Franu Miklošiču odkrili spominsko obeležje pred mariborsko Univerzitetno knjižnico, ki ga je vsekakor zaslužil. Obnovili so tudi njegovo rojstno hišo v Rado-merščaku pri Ljutomeru in v njej na novo uredili spominsko sobo. — Miklošič je ponesel slovensko besedo s seboj v Gradec in na Dunaj, kjer je postal redni profesor slavistike, nekaj časa pa tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze. Ves čas svojega delovanja se je zavzemal za zedinjeno Slovenijo in za slovenščino po šolah in uradih.
SLOVENSKO OLIMPIJSKO LISTINO so sredi meseca oktobra podpisali v Okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pripravil jo je iniciativni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije. Zaradi navzočnosti številnih vrhunskih športnikov in odličnih gostov je bila ustanovitev nove Slovenske Športne organizacije nadvse slovesna, pa tudi pomembna. Slovensko olimpijsko listino je prebrala olimpijka iz vrst alpskega smučanja Mateja Svent, podpisala pa sta jo v imenu vseh slovenskih Športnikov telovadec Leon Štukelj in njegov uspešni naslednik Miro Cerar.
GLEDE GOZDOV pa se Zeleni v Sloveniji nimajo kaj pritoževati. Zdaj so namerili v dežfeli pod Triglavom 13,534 ha več gozdov, kot jih je bilo pred enim letom. To pa pomeni za 1,3% povečanja. To je pri nas v tem stoletju tretja največja gozdnatost.
MISIJONSKI KONGRES je bil v Ljubljani proti koncu septembra, kakor so bila študijska srečanja misijonskih prijateljev svoj čas pred zadnjo vojno že v Grobljah, kjer je bila misijonska tiskarna lazaristov, po vojni pa v begunskem taborišču Senegaliji v Italiji,
v	argentinski prestolici Buenos Airesu, v Rimu in v Tinjah na Koroškem. Dopoldanskega dela prvega dne sta se udeležila tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, kakor tudi minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular. Svežo afriško prisrčnost so dali kongresu s svojo pesmijo in ritmiko OTROCI JUTRANJE ZARJE, ki jih je iz Zambije pripeljal v domovino na pevsko turnejo misijonar p. Miha Drevenšek.
Kongres je marsikaj odkril, na novo osvetlil in poudaril, da imajo slovenski misijonarji po vsem misijonskem svetu visoko ceno. So delavni, skromni, nesebični, požrtvovalni. Od predvojnega misijonskega kongresa v Grobljah pa do danes je delovalo v misijonih 246 naših misijonarjev, delujočih danes pa je 119.
 D—
Z V(£H I/mov
VOJNA NA HRVAŠKEM se kar noče ustaviti, je pa o njej silno težko poročati v mesečniku, saj Se celo dnevniki pritožujejo, da novica izpodriva novico in je razvoju dogodkov komaj mogoče slediti. Premirjev je bilo že cela vrsta, borbe pa ne prenehajo. Jugoslovanska “ljudska” vojska (pravilneje bi bilo reči srbska) napada, Hrvatje so v obrambi svojega ozemlja. Vukovar je postal hrvaški Stalingrad, Dubrovnik prav tako. A borbe neusmiljeno zahtevajo žrtve, ranjence in begunce, pa tudi uničujejo kulturne in gospodarske dobrine. Doslej je prizadetih nad 170 krajev, pregnanih iz domov preko 250.000 ljudi, od katerih jih je pribežalo v Slovenijo okrog 30.000. Usoda mnogih duhovnikov , redovnikov in redovnic po krajih, ki jih je zasegla zvezna “ljudska” armada, je neznana. Uničenih ali močno poškodovanih je doslej 210 župnijskih in podružnih hrvaških cerkva, 22 samostanov in preko 50 župnišč. Poleg cerkva so povsod med prvimi cilji bolnišnice, otroški vrtci, domovi za upokojence, dalje šole, kulturne ustanove in spomeniki . . . Res barbarstvo dvajsetega stoletja sredi Evrope, da se opazovalec samo čudi, odkod se je vzelo. Evropska skupnost in ostali svobodni svet pa samo gledata, kot da bi ne verjela, kaj se dogaja na Balkanu . . . Sele ob nevarnosti za uničenje zaščitenega zgodovinskega bisera Jadrana — Dubrovnika, so se gospodje vsaj malo zganili, vsekakor bolj kot ob poročilih o trpljenju civilistov in stotinah pobitih . . .
V	ŠVICI cvete islam, pravi poročilo. Res v tej drža-
vi	Sivi že nad 100.000 muslimanov, od teh 65.000 iz Turčije, 15.000 pa iz Jugoslavije. Posedujejo že kar Številna svoja središča, med katerimi sta največji in tudi najvažnejši mošeji v Ziirichu in Ženevi. Mešanih zakonov - eden musliman, drugi kristjan — je že 4500. Poročilo ob tem doda, da so navadno le žene kristjanke, kajti le možu muslimanu je dovoljeno imeti takšno ženo, a mu kljub temu ni dovoljeno imeti nobene zveze s krščanstvom.
BO SOVJETSKI MOZAIK sploh obstal, sc sprašuje svet po ponesrečenem poskusu v Sovjetski zvezi in po vrnitvi Gorbačova kot predsednika v Moskvo. Čas je prinesel take in tako nagle preobrate, ki jim Še zdaj komaj verjamemo, malo Časa nazaj pa bi si jih celo te£ko omislili. Nekdaj vsemogočna komunistična partija je suspendirana po celotnem ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, in v praksi je izven zakona. KGB, do
nedavna proslula politična policija, se bo globoko prenovila in bo izgubila prvotni videz. Tudi v vojski sami je že veliko čistk. Politični zemljevid nekdaj mogočnega imperija se sedaj vidno razkraja. Cela vrsta republik se je odločila za izstop iz ZSSR. Gorbačev je sicer dosegel, da so nekatere izmed njih storile korak nazaj v smislu, naj bi se pogodili za nekako skupno obliko njih doma, vsaj na gospodarskem polju. Veliko vplivnih osebnosti pa je zavrnilo vabilo Gorbačova, naj pristopijo v nekak varnostni svet države. Je še kar preveč nezaupanja z ozirom na pretekle krivice. Kup vprašanj vstaja, na katera danes še ni mogoče jasno odgovoriti.
Pretres v Moskvi je močno prizadel tudi razne sedanje in nekdanje zahodne komunistične partije. V vidni in hudi zadregi je francoska komunistična partija in italijanski komunisti sc vsak po svoje rešujejo iz zagate. Tudi naši avstralski so ob vseh ruskih in evropskih dogodkih postali nekam molčeči.
ZA MIR je poslalo poseben poziv odgovornim v Jugoslaviji nad sto znanstvenikov iz osmih evropskih držav. Posebej poudarjajo, naj sc v enaki meri zavzemajo za človekove pravice vseh narodov in manjšin v Jugoslaviji. Žal poziv ni rodil nobenega vidnega uspeha . . .
POZNAVALCI BRAZILIJE vedno znova iščejo odgovor, kako dan za dnem milijonom Brazilcev sploh uspe preživeti. Eden glavnih vzrokov za skrajno obu-božanost prebivalstva je treba iskati v dejstvu, da le 20% Brazilcev razpolaga z 80% narodnega dohodka, na ostalo prebivalstvo pa pride komaj skromnih 20%. Manjšina torej živi v preobilju, večina pa se bori z velikim uboštvom po mestnih “četrtih bede”. Nedavno je “Akcija bratstva” ugotovila, da v Braziliji vsakih pet minut deset otrok umre za lakoto.
Med brazilskim prebivalstvom je 90% katoličanov. Katoliška Cerkev je dobila zaradi svoje skrbi za uboge naslov “Cerkev revežev”. A Četudi Brazilijo omenjajo kot najvcČjo katoliško deželo na svetu, je temu treba dodati, da je večina ljudi zelo slabo poučena o krščanskih verskih resnicah. Zato predstavljajo veliko nevarnost razne verske ločine. Žal je premalo duhovnikov in ti morajo oskrbovati ogromna ozemlja. S pastoralo se zadnji Čas ukvarja vedno vec zavzetih laikov, ki pomagajo duhovnikom.
DVAJSET LET je minilo letos, kar je bila blagoslovljena (15. avg. 1971) Slovenska kapela v ameriškem narodnem svetišču Marije Brezmadežne v Wash-ingtonu. Ob tej priliki je pokojni naš ameriški rojak, senator Frank Lausche (po službi sodnika, Supana mesta Clevelanda, je bil petkrat izvoljen za guvernerja in nato dvakrat za zveznega senatorja države Ohio) imel govor, s katerim je čudovito lepo govoril o Sloveniji, rodni domovini staršev.
 D-
KOTIČIK HMIH MLADIH
] VEČERNA LUČKA NA OKNU SVETI V NOČ. ANGELČEK, PRIDI NA POMOČ, DA BO POKOJNO SPAL NOCOJ, SANJAL KAJ LEPEGA SINKO MOJ!
Moja naloga v slovenski šoli. - Leto 1991 se je začelo zelo slabo za Slovenijo. Decembra meseca so sprejeli plebiscit, da bodo 26. junija se odločili za samostojno Slovenijo. Šest mesecev so se pripravljali na ta dan. Slovenci iz celega sveta so hiteli v Slovenijo, da bi praznovali. Goreli so kresovi po višinah. Nova slovenska zastava je plapolala, ko so se zbirali v glavnem mestu Ljubljani, da potrdijo samostojno Slovenijo. Ker so se bali vojske, so en dan prej začeli praznovati — 25. junija. Ravno so zaključili, ko so bili' tanki že v deželi in so vse poteptali pod sabo. Ljudje so se hitro razbežali, posebno izseljenci. Sirene so oznanjale hudo uro. Prvo je bilo uničeno letališče Brnik. Povsod je bilo hudo, posebno na mejah.
Prelepa Slovenija se je spremenila v bojno polje, s tanki, minami, ognjem v najlepSem poletnem času. Ko so začeli avioni krožiti nad Ljubljano, so se ljudje bali, da bodo metali pline. Ljudje so bili po zakloniščih. A vseeno so morali hoditi na delo. Otroci pa niso Sli v šolo, ker so bile počitnice. Nasprotniki so hoteli uničiti televizijske oddajnike. Polja so bila vsa zorana, ceste uničene, mnoge hiSe so pogorele . ..
Mi v Avstraliji smo zelo Žalostni poslušali radio, brali časopise in gledali novice na televiziji. Vsak dan
LUČKA NA OKNU SVETI V NOČ. SINKO ŽE SLADKO SPI ... LAHKO NOČ! MIRKO KUNČIČ
je bilo hujJe. Bile so že prve Žrtve, padli niso le vojaki, ampak tudi civilisti. Moji starši so vsak dan telefonirali v Slovenijo. Mlade fante nečake so vzeli v vojsko, pa so prišli srečno domov. Nobeden od naših sorodnikov ni bil prizadet, hvala Bogu. V Avstraliji smo se tudi večkrat zbrali pred avstralskim Parlamentom.
Žal Je zmeraj ni miru. Sedaj je hudo v sosednih deželah. Tisti, ki so umrli, ne bodo nikdar pozabljeni. Padli so, da bomo mi imeli samostojno Slovenijo. Sedaj celi svet ve, kje je Slovenija in da hoče ta majhna dežela biti neodvisna. — Barbara Smrdel, Bulleen, Vic.
K£>/'cS2>
DRAGI OTROCI! Danes bo naši GALERIJI MLADIH dodano ime LILIJANA STRIDE r. ZDRAŽIL. Letos dne 17. maja je graduirala na melbournski katoliški univerzi Christ Campus ter prejela diplomo z akademskim naslovom Bachelor of Education with Distinction. Kot mlada deklica je pred 34 leti prišla s svojo družino iz Maribora v Melbourne, dovršila v Box Hillu osnovno in srednjo Solo (College of Our Lady of Sion), učiteljišče pa v Burvvoodu. Zdaj poučuje na katoliški Šoli župnije Kilsyde (St. Richard's), kjer obiskujeta pouk tudi njen sinko in hčerka. Da je ob šolskih in družinskih skrbeh Še našla čas ter dalje Študirala in odlično zaključila študij, ji je v čast in ponos. ČestitamoI
Lilijana je po prihodu v Avstralijo že kot petletno dekletce nastopala pri prvih melbournskih kulturnih prireditvah ter s svojim ljubkim petjem prinesla sonček v marsikatero domotožno srce. Rada je oblekla narodno nošo in še danes je zavedna Slovenka, pa tudi katoličanka. Ko se je poročila, ni hotela imeti gostije. Želela si je raje odleteti v deželo pod Triglavom, da bi tudi	svojemu	avstralskemu možu pokazala, kje se je rodila. In ko je
bila	letos	v juniju	rojena samostojna Slovenija, sta si oba oblekla majici z
napisom SLOVENIJA MOJA DEŽELA, da sta študentom v šoli pokazala svoje veselje ob pomembnem dogodku.
Lilijani želimo obilo uspehov pri vzgoji mladine, za rojstni dan v mesecu decembru pa tudi obilico osebnega zadovoljstva in sreče v družini. Vesel sem, kadar lahko v Galerijo mladih dam nekoga, ki ga poznam že od vseh začetkov. Čudim se le, kam so šla leta in kdaj so takratni otroci zrasli...
VAŽNO OBVESTILO
Sydneyska ustanova za vzdrževanje univerzitetnega študija slovenskega jezika (The Slovenian Studies Foundation Trust) razpisuje za leto 1992 - 1993 TRI ŠTIPENDIJE za študente, ki bi se želeli vpisati v začetne ali nadaljevalne tečaje SLOVENSKEGA JEZIKA, SLOVENSKE LITERATURE ali SLOVENSKE KULTURE na MACQUARIE UNIVERZI v Sydneyu. Študirate lahko redno, če živite v Sydneyu ali bližnji okolici, ali pa korespondenčno (preko kaset) ne glede na to, na katerem koncu Avstralije živite.
Znanje dveh ali več jezikov, v vsakem poklicu, je danes v modemi Avstraliji nujno potrebno.
Vsi zainteresirani, ne zamudite priložnosti! Za podrobnejše informacije o študiju in štipendijah se obrnite na MARIJO SENČAR v Sydney, telefonska številka (02)523 5310, številka faxa pa (02)544 1640.
VIKTORIJSKO ŠOLSKO OBVESTILO
Gospod Gil Freeman (Principal of the Victorian School of Languages) sporoča, da bo tudi v letu 1992 v viktorijskih državnih šolah za mladino in odrasle prilika učenja drugih jezikov Viktorijska šola jezikov je državna ustanova, ki se po besedah g. Free-mana “posvečuje pouku tistih jezikov, ki jih vsakdanja šola ne posreduje. Šola je res ponosna na to, da že vrsto let nudi pouk tujih jezikov viktorijski skupnosti. To dejstvo vsebuje priznanje raznim narodnim skupinam, ki predstavljajo viktorijsko družbo, da ohranjajo lastni jezik in kulturno dediščino. Z zadovoljstvom naznanjam, da nudimo mladini tudi učenje slovenskega jezika in sicer v Melbournu na UNIVERSITY HIGH SCHOOL, Story Street, Park-ville, 3052.”
Čas vpisovanja je že tu, zato naj starši ali študentje zaprosijo na gornjem naslovu za prijavnico, ali pa telefonirajo na glavni urad Viktorijske jezikovne šole za podrobnosti (telefon 639 1230 in 639 1231). Število učencev je omejeno, zato je potrebna čimprejšnja prijava in za zagotovitev mesta 1992 tudi vplačilo šolnine (20,- za študente, za ostale pa 90.- dol.)
Admiral Motor Inn
Vaša gostitelja sta MURRAY in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena
stanovanja,kopalni bazen.sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji ...
Samo par minut hoje do plaže in središča mesta.
Vprašajte za ostale informacijel 2965—2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADIŠE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
KMŽ£M AV(T(ULiK£ (lOViNUL
RINGVVOOD NORTH, VIC. -Četudi ne soglašam z vsem, kar prebiram v Slovenskem Koledarju 1992 (vsako leto ga izdaja Slovenska izseljenska matica), sem v njem našla naslednje misli, ki so kot nalašč za avstralske Slovence:
Pomagaj kolikor moreš pri delu
za lepšo prihodnost Slovenije!
Če ne moreš pomagati, ne zaviraj!
Ne podiraj, kar je zgrajenega!
Za nobeno ceno se ne skregaj!
Neprestano ogovarjanje, sumničenje in presojanje s strani nekaterih naših ljudi, ki dvomijo, daje Slovenija samostojna dežela, čeprav za enkrat res še ni uradno priznana od sveta; nesprejemljivost sprememb v Sloveniji, niti delovanje tlanov Slovenskih narodnih svetov križem Avstralije, ki se iz dneva v dan borijo, da bi avstralska vlada in tukajšnja javnost bolje spoznala našo deželo pod Triglavom; dalje obsojanje, da smo zaradi naše narodne zavesti postali preveč “politični” ... vse to me osebno zelo moti in enostavno ne morem razumeti te “logike”, četudi zaradi tega ne obsojam nikogar.
Ali se bodo ti ljudje po uradnem priznanju Sloveni-
“Piitno
THE SLOVENE LETTER
je nova informativna revija, ki jo izdaja AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA. Se želite seznaniti z njeno vsebino? Sporočite nam svojo željo in vam pošljemo zadnjo številko brezplačno na ogled. Potem pa sami odločite, ali se boste nanjo naročili.
SLOVENSKO PISMO je edina revija te vrste v Avstraliji. Prinaša obilo informacij o tekočih dogodkih v Sloveniji ter med Slovenci v Avstraliji in tudi drugih zanimivosti. Izhaja šestkrat na leto. Berite, ne bo vam žal!
Naročila pošljite na:
UPRAVA/A DM IN ISTRATION Alfred Brežnik P. O. Box 188
COOGEE. NSW, 2034, AUSTRALIA Tel: (02)519 3933 Fax: (03)550 1378
SLO V ENI AN FUNERAL SER VICE
Tel: 724 5408
A.F.D A
<7
Fax: 728 2253
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
je kot samostojne države trkali po prsih (Glej, kaj smo Slovenci našega časa dosegli!), ali bodo še naprej zanikali zastavo z novim grbom prav tako, kot prej-Šnjo z zvezdo?
So ti ljudje proti splošnemu slovenstvu, ali morda samo proti slovenski demokraciji, ki je Jele v razvoju in ima Še dolgo pot pred sabo? Gotovo bo vzelo še nekaj let, preden se bo Slovenija lahko primerjala z drugimi demokratičnimi deželami.
Vse preveč Slovencev med nami težko loči nerod-njaŠtvo od strankarske politike. Čas bo izkazal svoje, med tem časom pa ostanimo slofni in zvesti materi domovini! — Anica Markič
ZAHVALA - Ob nenadni in prerani smrti našega dragega RAFAELA ŽELE se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo sočustvovanje v času našega žalovanja, dalje za molitve na predvečer ob krsti, pri pogrebni maši, in za spremstvo na zadnji poti k večnemu počitku.
Naša zahvala tudi vsem, ki so darovali cvetje, ali pa morda namesto cvetja denarni prispevek za Dom matere Romane.
Lepa hvala tudi patru Baziliju za cerkvene obrede, čč. sestram pa za poslovilno petje pri pogrebni maši.
Dobri Bog naj povrne vsem!
Brat Franc z ženo Slavo, brat Janez z družino in nečak Stojan z družino
MT. BARKER, W. A. - Uredništvu oz. upravi se iz srca zahvaljujem za pošiljko. Vesela sem bila, ko sem dobila v roke zanimivo branje. Tako me je vleklo, da nisem mogla iti v miru spat. Začela sem brati, zbudila
pa sem se ob Štirih zjutraj s knjigo v rokah in očali na nosu, pa 5e luč je gorela. Sem si rekla: Ta je pa lepa, kaj takega še nisem naredila v svojem življenju. . .
Tukaj sem sama, vsaj ne vem za nobenega Slovenca, Se Jugoslovana ne. Življenje si krajšam z knjigami. Prebiram Sveto pismo, pa tudi knjigo Priprava na smrt sem prinesla s seboj preko morja. Je stara, tiskana leta 1900, in čuvam jo kolikor je mogoče. Pa gramofonske plošče sem si preskrbela, tudi cerkvene, da poslušam pritrkavanju. Moram priznati, da tu najbolj pogrešam zvonjenje. Kako je bilo doma lepo, ko so nam pritrka-vali zvonovi ob praznikih. Tukaj pa nič. Slika in članek o Novi Štifti sta mi obudila globok spomin. Skoraj vsako leto na petnajstega avgusta sem poromala na to božjo pot. Tudi zgodovino hranim in prebiram, kako je nastala. Res, vsi smo siromaki v tujini in vsak po svoje občuti ob spominih, ki ga popeljejo daleč nazaj. Še večji siromak je pa tisti, ki mu ti spomini niso več mar . . .
Upam, da boste prebrali te moje Katke. Zaradi hudega sklepnega revmatizma imam vse trde roke. Vse mi pada iz rok in težko pišem.
Naj vas pri Mislih in vse bralce tega našega lista prav iskreno pozdravljam - Ivana Ponikvar
ISKRENO ZAHVALO bi rada izrazila v Mislih ob izgubi dragega moža, očeta in brata ter starega očeta CIRILA ČAMPLJA, ki nas je zapustil po težki bolezni 6. novembra letos. Zahvala najprej našim slovenskim duhovnikom in sestram, saj je bilo Cirilu v veliko veselje in tolažbo, kp je pater v bolnišnico pripeljal gospoda škofa Piriha in mu je ta podelil zakramente. Zahvala vsem, ki ste se udeležili molitev, maše za-
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM			North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
		TOBIN BROTHERS funeral directors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	to		Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA			Mentone 93 2460
KDO BI VEDEL POVEDATI. ..
... kje v Avstraliji se nahajata JANKO in KATICA STULAC, doma iz Novega mesta na Dolenjskem in ju predstavlja ta slika. Išče ju tretja oseba na sliki, Fanika Tišler, da bi se staro poznanstvo in prijateljstvo obnovilo.Kdor ju pozna, naj jima sporoči. Naslov Fanike (živi v Nemčiji) bosta dobila pri Štefki Turk, 40 Scott Avenue, St.Albans, Vic. 3021.
. .. kje živi AVGUST CAFUTA, ki se že dolgo ni oglasil sorodnikom. Njegov zadnji naslov je bil v Canberri (37 Majura Ave., Dickson, ACT).
... kje se nahaja JOHN STERLE, ki je po rodu iz vasi Gornje Jezero (Notranjska) in eden prvih naseljencev po vojni v Avstraliji. Že več kot pet let se ni oglasil domačim. Njegov zadnji naslov je 20Manning Road, The Entrance, NSVV.
. . . kje v Avstraliji je ZOFIJA ŠAJN, katere zadnji naslov je bil 24 Highlands Cres., BIacktown, NSVV. O njej poizveduje prijateljica Helena Vižintin v Renčah, ker se že dolgo ni oglasila.
Sleherno poročilo o pogrešanih bo hvaležno sprejeto in posredovano domačim oz. prijateljem doma ali pa tukaj tem, ki posredujejo pri tem iskanju. Pišete ali pa telefonirate lahko na MISLI, ali pa na RAFAEL-a (P.O.Box 280, Merrylands, NSVV, 2160).
dušnice in pogreba. Bog povrni vsem, ki ste njemu v spomin obdali krsto s cvetjem, kakor tudi vsem, ki ste namesto cvetja darovali v Sklad Doma počitka tn.Ro-mane. Pokojnega Cirila priporočam v molitev tudi v bodoče. — Hvaležna Angela Čampelj ter otroci
Helena in Ciril z družinama ter Julie. sestre in bratje ter ostalo sorodstvo.
Iz uredništva — Pravkar sem govoril po telefonu z nafcim rojakom in naroJnikom, ki Živi s svojo družino v Burnie, Tasmanija. Najprej je bila pritožba, da Misli ne pošiljam. Po juliju tega leta še ni prejel nobene Ste-
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
vilke.Seveda sem mu pojasnil, da sta Sli od takrat že dve Številki (zadnja dvojna) na njegov naslov — kje sta obtičali, pa mi ni znano. Rad bom poslal obe Številki ponovno, saj tako delani vselej, kadar mi naročnik sporoči, da MISLI ni prejel, ali pa so prišle strgane oz. z vsaj štirimi praznimi stranmi. — Dalje pa sem v razgovoru zvedel, da Mario Ukmar (tako je naročniku ime) z ženo Milico pripravlja slovenske radijske ure, ne sicer prepogoste, pa vendar. Poslužujeta se Radia Wineyard, 106. 1 Mhc. Prva slovenska ura je bila na dan 27. junija, zdaj pa sta pripravila uro za dan petega decembra ob osmih zvečer na isti postaji. Obema iz srca Čestitam, s tem poročilom pa bom katerega tasmanskih Slovencev spomnil na to, da bo na objavljeni datum in uro našel postajo ter prisluhnil slovenski besedi in pesmi. Tasmanija naših slovenskih oddaj gotovo ne ujame, zato jim bo to moje obvestilo morda dobrodošlo. - Ukmarjevim lep pozdrav! — Urednik
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
VIZZINI MEMOR1ALS
Proprietor: Giovanni Verga
9	TRAWALLA AVE., THOMASTOVVN.VIC.
Telefon: 359 5509 doma: 478 5375 in 478 4726 Nagrobne ipomenike izvršujemo po dogovoru.
Garancija za vsako naSe delo I	,
www	»»»»»»+
DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA?
Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ,
5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631
DVOJČKA /Ivanka Žabkar/
1. KORALDA
2. KRAJINE
3. KAMENJE
4. KOTANJA
5. KROMPIR
6. KOPANJE
7. KOLEDAR
K II M l+H
REŠITEV pošljite do 14. decembra na uredništvo.
PRAVILNO SO REŠILI ter vstavili pravilne besede v Kombinacijsko križanko zadnje Številke sledeti: Sestre Slomškovega doma, Jože Štritof, Jože Grilj, Italo Bacchetti, Lotka Rafolt, Marjan Jonke, Vinko Butala, Slavko Koprivnik, Sonja Žalik, Francka Anžin in Cilka Šorn, Ivanka Študent, Lidija Čušin, Milan Prešeren, Lojzka Pinterič, Ivan Dobaj. — Žreb se je tokrat nasmehnil Sonji Žalik.
“Kam neki bi Sli letos silvestrovat?” se sprašujejo v družini.
“Jaz bi Sel nekam, kjer že dolgo nisem bil,”reče sin.
“Da, da, le pojdi k frizerju!” se oglasi oče.
+ + +
“Dragi, moral mi boš kupiti nov kožuh. Tega nosim že celih deset let,” poskuša žena zviti svojega moža. On pa:“Lisica ga nosi celo življenje, pa prav nid ne sitnari. .
+ + +
“Kje pa je tvoj sin?” - “Na univerzi.” - “0, a tako! Kaj pa Študira?” - „NiČ. Streho prekriva.”
+ + +
“Za boljšo prebavo pijem pivo, proti nizkemu pritisku se borim s črnim vinom, proti gripi pijem rum, proti glavobolu pa slivovko.”
“Kdaj pa piješ vodo?”
“Te pa nikoli. Veš, take bolezni še nisem imel.”
+ + +
“Tako sem se trudil, da sem se naučil govoriti pet jezikov — sedaj me pa žena z enim samim premaga.” + + +
“Takega tedna pa še ne! Najprej sem si zlomil nogo, potem so mi ukradli denarnico, nazadnje se je pa še žena, ki mi je pred enim mesecem ušla, vrnila!.. .”
U
 ----------------------- 1. UČBENIK
2.	UVEDENO
  3 UREDNIR
________________________ 4. UKREPAJ
5.	UMETNIK
------------------------ 6 UŽIVALI
Milili 7. UKINITI
Besede z začetno črko K vstavi v kvadrat K, seveda v drugačnem redu kot so tukaj. Pravilno stavljene ti bodo dale v okencih od levega vrhnjega kota kvadrata do desnega spodnjega osmo besedo. — Isto pravilo velja za kvadrat U z besedami, ki se začno s črko U.
!	Melbournskim	rojakom je na uslugo
■
i ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN :	LUBI	PIRNAT
i 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic.
•	Telefon:	808 4159
■
1 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila.
\	Full	denture	service and repairs.
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
: 7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL.: 465 0263
(Bundoora Industriai Park)	A.H. : 459 7275
Melbournskim Slovencem se priporoča (C,	+	^Ti
KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS ll)!) J ALDO and JOE MEMORIALS P/L
10	BANCELL STREET,
CAMPBELLFIELD, VIC. 3061
T®l.;	Vsa
359 1179	dela	so
A.H.: 470 4095=5aa^	^	pod	garancijo!
KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole, Melbourne, ('ena 7. dol.
ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne. Cena 3. dol.
CVFT LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4.	dol.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6. dolaijev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol.
HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-iiaje5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2. dol.
HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki	obsega
nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolarjev.
OHIO S LINCOLN, FRANK J. LAUSCHE. V angleščini pisan življenjepis zdaj že pokojnega rojaka - senatorja ZDA. - Cena 22,- dol.
DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga "Podobe iz sanj" v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research ('enter .USA. Cena 12,-dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jo/eta Komidarja, N.S.VV. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22. dolarjev.
Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga.
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je lože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,— dol.
ZAPOJMO, FANTJE! je naslov žepni izdaji narodnih pesmi. Cena je samo pet dolaijev.
GORIŠKE MOHORJEVE 1991
(pet zanimivih knjig) 5e na prodaji za 37 dolaijev. Poštnina posebej.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM. poznan pod imenom TRIGLAV, na lrwing Street. PHILLIP (CANBERRA). A. C. T. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do 11.45 p.m.
Nas bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih /večer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SL MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za ra/ne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
SLOVLM14N AUSTRAUAN I v
FOR ALL YOUR TRAVEL REQUIREMENTS:
AIRLINES
TOURS
CRUISES
COACHES
ACCOMMODATION TRAVELINSURANCE PLEASE CONTACT:
ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH
DONVAL :RAVEL
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: M42 5666
Lic. No: 3 02 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .. J
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta
JDOHVALE rRAVEL
Pokličite ali obiščite naf urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Ruad, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666