i*-___ Poštnina plačana v gotovini, Leto VI., Štev. 41 (»Jutro« XIII., št. 236 a) Ljubljana, ponedeljek 10. oktobra 1932 Cena 2 Din Itpramištvo: Ljubljana, Knafljeva ohca 6. — Telefon fit 8122. 8123. 8124 R12& laserami addelek; Ljubljana, Selen-burguva aL - Tel 8492 b» 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova »rta SL 18 - Telefon 8t Z45& fodntinica Celje: Korenov« ulica St % — Telefon it 190. F^^ir^initC Jesenice: prt kolodvori it. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta it 42. podružnica Trbovlje: v biS dr. Banm> gartnerja ammmmam Ponedeliska izdala Ptaadeljaka Izdaja >Jutra< izhaja vaak ponedeljek cjutraj. — Naroča m poaebej in velja po posti prej«, mana 4 Din, po raznačaleib d»> ftavljena 6 Din mesečno. Orednifitvo: t^ubljaaa: Knafljeva o lica S Telefoa St 3122, 8123, 3124. 8125 to 812*. Maribor: Aleksandrova cesta 18 T«. lefon &t 2440 (ponoči 28ffi) CM je: Koeenova oL 8 Telefon St 100 Bok opici aa na vračajo. — Oglul po FRANCIJA ZA ISKREN SPORAZUM Herriot o francoskem načrtu za organizacijo miru in^ postopno razorožitev — Razgovori francoskih in angleških državnikov Pariz, 9. okt. č. Predsednik republike Le-brun in ministrski predsednik Herriot sta davi ob 6. odpotovala i-z Pariza na prvi svoj uradni poset v Alzacijo. Spre ml« ali so ju tudi drugi visoki uradniki republike. Ustavili so se najprej v Muelhousu. kjer so si ogledali ogromno hid.ro električno centralo v Kempsu. nato pa jezove v Heyn>i-genu. Tu sta imela oba državnika govore, v katerih sta se dotaknila tudi zunanjepolitičnih vprašani. Herriot je v uvodu naglasil, da ie ta gospodarska pridobitev nov dokaz ljubezni, ki io je Francija vedno gojila do Alzacije. Vlada ne IV nikoli dopustite, je nato nadaljeval Herriot. da bi propaganda, ki H izvor pozna, v tej popolnoma francoski de-žeii zabila še tako neznaten talin v enotnost in nedeljivost republike. Francija ima vselej, kadar skuša izboljšati razmerje med narodi, kakor v Lausanni i-n Stresi, pred očmi tudi interese Alzacije. Francija, ie poudar i Herriot zahteva samo to. da more živeti v miru in se truditi v vzajemnem sodelovanju s svojimi sosedi, z Nemčijo prav taiko kakor z drugimi napodi, za gospodarsko obnovo sveta. Govornik je nato prešel na »strašni problem razorožitve« v izjavil: Francija ho predložite v Ženevi svoj ktun-stniKtivni načrt za organizacijo miru in tvtftoptm raz/vožkev, toda prej mo^i čuti še nekatera mnenja in stvar tehtno premisliti. .Mi zahtevamo samo tolikšen rok, da lahko stvar metodično in z dobro voljo izgradimo. Kdo bi mogel dvomiti o dobri vo-lij vlade, ki ne nrejsto.io dela ra mir, odka biti prav m jasnem o novem francoskem konstruktivnem načrtu za razorožitev, je vseeno že tTpu* dil živahno zanimanje, pmekod tudi nezaupanje in celo nemir. Kljub temu izjavila »Kolnische Zeitu n>g«-. da bi z nemškega e tališča moigel francoski n*črt biti sprejemljiv temelj za sporazum Če predloži Herriot res konstruktiven načrt, pa naj bo to na konferenci v Londonu v Ženevi ali kjerkoli drugod, zaključuje »Ko1nische Zei-tung«. bi to moglo pomeniti pravcat preobrat in omogočiti Nemčiji povratek na raz- orožitveno konferenco. Seveda pa bi mo-ral biti izpolnjen pogoj, da se Nemčiji prizna enakopravnost. Vsak konstruktiven načrt bo v Nemčiji dobrodošel, če bo sestavljen v duhu Lausarne, to je v duhu sodelovanja in popuščanja. Henderson v Parizu Pariz. 9. okt d. Predsednik razorožitvene konference Henderson je prispel včeraj iz Londona v Pariz ter se takoj odpeljal k ministrskemu predsedniku Herriotu na Quai d' Orsav, kjer je imel z njim daljši razgovor o delovnem programu predsedstva razorožitvene konference. .Ženeva. 9. okt. d. Kakor zatrjujejo v krogih tajništva Društva narodov, se bo predsedstvo razorožitvene konference sestalo prihodnji četrtek. Govori se, da bodo na tej seji sklenali o sklicanju glavnega odbora razorožitvene konference. Norman Daviš v Londonu London, 9. okt. č. Ameriškega delegata Normana Davisa. ki je prišel v London na razgovor, kako hi sp omejila pomorska oborožitev. bo prihodnji teden sprejel zunanji minister Simon Njegov obisk v Londonu ie samo naravna posledica sprejetja julijske resolucije v Ženevi, ki je priporočila direktno razgovore med pomorskimi silami. Medsebojna odnošaie med Angliio in 7.e-dinjenimi državami slede na pomorstvo ureja pomorska pogodba, sklenjena v londonu •22. aprila 1. 1930., ki jo je podpisala tudi Japonska. Ta pogodba je doslej oetala ue-izpremenjena v veljavi. Norman Daviš je po prihodu v London izjavil novinarjem, da ie prišel v London zaradi pomorske razorožitvene konference in zaradi priprav za svetovno gospodarsko konferenco. V Parizu mu ie dal francoski ministrski predsednik pomirljive izjave o francoski politiki napram nemški zahtevi po oboroževanju. Herriot je v glavnem proti temu, da bi se konferenca vršila v Londonu in je pripravljen pogajati se o vseh vojaških zadevah v Ženevi. ntmvasm Hoover na agitacijskem potovanju Ugoden razvoj volilne borbe za demokratskega kandidata Roosevelta New-York, 9. okt d. Na prigovarjanje članov vlade in svojih volilnih managerjev se je Hoover sedaj odilooil za intenzivno volilno kampanjo. Dočim so doslej govorili na shodih zanj le podpredsednik Curtis, finančni minister Miis in vojni minister Purlev, namerava oditi sedaj Hoover sam na daljše potovanje po zapadnih državah. Kljub temu okoliščine za njegovo izvolitev niso posebno ugodne. Poizkus« a glasovanja, ki so j.ih izvedli ameriški listi, so pokazala, da so razmere za demokratskega kandidata Roosevelta mnogo bolj ugodne. Celo država New-York, kijer so smatrali doslej, da je večina volilcev za Hoovra zagotovljena, je po tem poizikusnem glasovanju že prešla na stran Roosevelta. Po vesteh iz Washmgtona ce-o Hoover sam že več ne verjame v možnost svoje zmage. V ameriškem glavnem mestu so razširjene govorice, da se je odHiooil za svoje agita-cijisko potovanje samo zarajdi tega, ker ho- če preprečiti prevelik poraz svoie stranke. Sprava Roosevelta z bivšim demokratskim kandidatom za predsedniško mesto Smi-thom, ki sedaj sam osebno ag tira v vzhodnih državah zanj ter ostro graja nesposobnost republikancev, da bi obvarovali borzo pred hudimi izgubami, je položaj republikancev zelo poslabšal. Nedavna izjava predsednika Hoovra na nekem volilnem shodu, da je bila ameriška valuta pred približno pol leta z obsežnim odtokom zlata v inozemstvo in tesavri-raniem doma močno ogrožena, je izzvala v ameriški javnosti precejšnje vznemirjenje. Zato sta snoči Federal Reserve Boa;rd in zakladni urad izdatla napol oficiielno objavo, ki zagotavlja, da morejo Zedinjene države zavrniti vsak inozemski napad na dolar, ker se njegov položaj praktično ne mo.re omajati. V ostalem se že neka/i časa zope-t opaža dotok zlata v ZedMiiene države. Važen trgovinski sporazum s Francijo Pariz, 9. okt. M. »Agence Economique« poroča o sporazumu med francosko Narodno banko in Officeom de Compensation. To ustanovo so osnovale francoske trgovske zbornice in potom nje sklenile posebne pogodbe z raznimi državami, med drugimi tudi z Jugoslavijo, o medsebojnem trgovinskem prometu. Sedaj je dosežen sporazum, da lahko francoski upniki diskontirajo menice pri bankah in jih bo francoska Narodna banka nato rediskontirala. V gospodarskih krogih izražajo nado, da se bo s tem oživil trgovinski promet med Francijo in državami, na katere se nanaša ta sporazum. Ostavka Titulesca sprejeta Bukarešta, 9. okt. d. Na ponovne prošnje Titulesca, naj ga razrešijo dolžnosti poslanika v Londonu in delegata Rumunije pri Društvu narodov, je bila vlada prisiljena sporočiti mu, da sprejema njegovo ostavko. Obenom mu je poslala nov predlog, na podlagi katerega bi mogel ostati še nadalje zastopnik Rumunije v Londonu. Vse posredovanje notranjega ministra Mihalaka, ki se mudi v Londonu, da bi Titulescu svojo ostavko preklical, je ostalo brez uspeha. V političnih krogih so zato mnenja, da se bo Titulescu vrnil v Runrvunijo, kjer se bo posvetil političnemu delu in ustanovil neodvisno kmečko stranko. Francosko posojilo Poljski Pariz, 9. okt. d. Francoska bančna skupi« na pod' vodstvom Bamque Franco-Polonaise je dovolila poljski Narodni banki kredit 50 milijonov frankov za financiranje poljskega kmetijstva. Banque Franco-Polonaise v Parizu, pri kateri sta udeležena poljski in francoski kapital, je bila pooblaščena od francoske vlade, da sme sprejemati od poljskih naseljencev v Franciji hranilne vloge na račun poljske Poštne hranilnice, ki ji bo sprejeti denar odstopala. Politične težkoče v ČSR Praga, 9. okt. h Politični položaj je zelo zapleten. V ospredju sta proračun in znižanje uradniških prejemkov. Politični listi so prešli preko dejstva, da so vse stranke za znižanje uradniških prejemkov, vendar pa se to jasno vidi iz pogajanj. Kljub težavnemu položaju ni verjetno, da bo prišlo do vladne krize, ker ne more pomagati nobena druga kombinacija. Tudi nove volitve niso verjetne, čeprav se stranke pripravljajo zanje. Finančni minister, ki ima najboljšo voljo, da spravi državne finance v ravnotežje, je v težkem položaju, ker nooe nihče popustiti ali kaj žrtvovati. Zato grozii z demi-sijo. Položaj otežuje tudi dejstvo, da so vodilni politiki Kramar, Klofač in Švehla bolni ter ne sodelujejo pri razvoju dogodkov. Zdravstveno stanje švehle se je v zadnjih dneh zopet poslabšalo. Klofač je bil predvčerajšnjim operiran na hudem abscesu. Rolsrari?a Joimiie orožie Sofija, 9. okt č. V Bolgarijo pride 18. t. m. bivši šef nemške vojske general Seeokt V Bolgariji se bo mudil nekaj dni. Njegovo potovanje v Sofijo je baje v zvezi z bolgarskimi nabavami orožja rn z nakupom nekega nemškega protiletalskega patenta. Dr. Luther prekrižal Papenu načrte Berlin, 9. oktobra. AA. Po prvotnem »rogramu bi potrebovala nemška vlada za javna dela, namenjena za pobijanje brezposelnosti, eno do dve milijardi mark. ki bi jih dala brez obresti na razpolago nemškim občinam. Toda predsednik nemške narodne banike dr Luther se je uprl mobilizaciji tolikšne vsote in tako se zdi. da je načrt vlade padel v vodo. V zvezi s tem je treba pripomniti, da je predsednilk nemške državne banke, dokler se lozanski dogovor ne ratificira, brez odobritve Banike za mednarodna plačila neodstavljiv. Po jemanje gospodarske krize v Angliji Baldwin o znakih ugodnih izprememb v gospodarski krizi v Angliji - Nevarnosti za angleško valuto ni več London, 9. okt AA. »Po mojem mnenju svetovne gospodarske krize, ki ie izbruhnila lani, še ni konec. Prav tako pa ie tudi mednarodnn' položaj dokaj oddaljen od stanja, ki bi zadovoljevalo. Pač oa se v An s?'«'j i množe znaki ugodnih izprememb.« S temi besedami je podpredsednik sedanje angleške vlade in vodaa konservativne srtranike Baldwin začel svoj govor na konferenci stranke v B^ackpoolu. Položai angleškega gospodarstva, je nadaljeval Bald-win. ni več tako obupen, kakor je bi! lani. Anclešike finance so se izboljšale preko vsakega pričakovanja. Denar je zdai poceni in gospodarstvo ga ima v izobilju. Nevarnosti za angleško valuto ni vrč. Položaj angleške industrije sicer ni tako razveseljiv, vendar pa se tudi na tem gospodarskem polliu množe znamenja izpre-membe k boljšemu. Mnoge industrije se vendarle nahajajo v mnogo bofjšem položaju, kakor so mnogi prvotno mislili. Semkaj spada predvsem industrija bombaža. voJme in svile. V prvi polovici letošnjega leta je naraste! uvoz surovega bombaža, kar je najboljši dokaz, da so se posla na tem področju pomnožili. Trgovina z bombažem je letos na.rasla napram lans' :mu letu za 24 odstotkov, uvoz surove svile se je pomnožil napram lanskemu letu za 40 odstotkov. Izvoz na Kitajsko se ie skoro podvojil, v Indijo pa je poskočil za .36 odstotkov. Zanimivo je nadaliie. je nadaljeva' Bakhvin, da se množe inozemske tvrdke. ki grade v Angliji svoie tovarne, kar je nov dokaz zaupanja v angleško bodočnost Mani razveseljiv je položaj v mednarodnem svetu. Anglija si je prizadevala pom-riti Evropo m pokazati pot k sodelovanju. Med nami vsemi naj zavladata p r ki a tel.is H-o in mir. Nn ie težje naloge, kakor ie zunanja' politika. V tem pogledu je treba izreči zunanjemu uradu najlepše priznanje. Vse, kar ie storil, pa je slonelo na smernicah, k* jih dajeta predsednik vlade in ministrski svet. Odpor proti nemški gospodarski politiki Težkoče v nemško-italijanskih pogajanjih o deviznem promet«. ■ nemške težke industrije Rim. 9. oktobra. AA. Tfalijansko-nemška pogajanja glede ir.vo-za deviz in uvedbe kontingenta za uvoz italijanskega blaga, se zde, da ne bodo tako lahko obrodila sadov. Vse kaže, da Italija vztraja na stališču, ki ga ie pred kakimi 10 dnevi nien zastopnik Aloisi obrazložil v Ženevi. Italija odklanja sistem kontingentov in je odločena, da na take odredbe podobno odgovori. Vsekakor namerava izvesti proti omejitvam uvoza, odlkoderkoli že pridejo, protekciionistične ukrepe. Berlin, 9 oktobra. AA. »Bergwerk-Zei-tung«, glasilo west.falske in porenske težke industrije, se vznemirja nad odzivom, kf ga je doživela gospodarska politika nemške v! a d e v inozemstvu. List se posebno pritožuje nad nerazumevanjem inozemstva za izredni nemški položaj in za ukrepe, ki i.ifi narekujejo okoliščine. — Ce bodo drugo države, naglasa list izvajale represalije in odklanjale nemško blago, kakor to delajo sedaj. Nemčija ne bo mogla več dolgo nositi težkih dolgovnih bremen nasproti inozemstvu. zakaj obresti in amortizacija za te dolgove se večji de! kompenzirajo z izvozom blaga. Madžarska zunanja politika Novi madžarski zunanji minister o razmerju z velesilami in madžarskimi sosedi Budimpešta, 9. okt d. Novi zunanji minister Andirej Puky je včeraj podal zastopnikom tiska izjavo, v kateri ie očrtal madžarsko zunanjo politiko takole: Vlada bo z vsemi silami stremela za tem. da uredi odnošaje v zunanji trgovini. Mi smo pripravljeni pogajati se z vsemi drugimi državami in popustiti do skrajne meje možnosti. Predvsem mislim na trgovinska pogajanja z Avstrijo, ki jih hočemo čimprej dovršiti. Našim delegatom smo izdali navodila za nadaljevanje pogajanj, na podlagi katerih se bodo v torek na Dunaju zonet obnovila. Mi stremimo za tem. da bi sklenili definitivno pogodbo. Preišnia vlada ie meseca avgusta sklenila s Češkoslovaško dogovor o izmenjavi blaga, sedaj pa ho- čemo skleniti nov dogovor na širši podlagi. Upamo, da bomo lahko delali skupno s sosednimi agrarnimi državami Naše prijateljsko razmerje z Italijo je vseskozi prisrčno, naša resnična ljubezen do italijanskega naroda pa nas ne ovira, da ne bi bili tudi z drugimi velesilami v dobrih razmerah. Pri Franciji uživamo intenzivno ra-zumevanie in samo želimo, da bi se to razmerje še boj ipopolnilo. Tudi naše razmer-i« z Anglijo in Nemčijo je dobro in naši odnošaji s sosednimi državami kažejo tendenco na bolje. Opozoriti moram z zadovoljstvom na prijateljsko sodelovanje z našima sosedoma Rumuniio in Jugoslavijo v posameznih gospodarskih vprašanjih. Štedenje v Franciji Pariz. 9 oktobra. AA Na seji ministrskega sveta sta finančni in proračunski mi> nisrter poročala o ukrepih za zman jšan ie primanjkljaja, ki znaša blizu 12 milijard Razni v poslanski zbornici sprejeti ukrepi o konverzijah bodo znižali proračunske izdatke za 4 milijarde. Kaže. da namerava vlada eno milijardo prištediti z znižanjem uradniških plač za 5 do 10 odst. Ustanovitev pokojninske blageire bo olajšala proračun za 2 miliiardi. Prihodnjo sredo se bo nadaljevala na seji ministrskega sveta debata o splošnih predlogih za znižanje proračunov v raznih oddelkih ministrstev. Jubilej starih borcev Beograd, 9. okt.p. Včeraj so na skromen, toda dostojen način proslavili gojenci 22. razreda vojne akademije 40!etnico svoje prevedbe v oficirski čin. Od takratnih 68 absolventov vojne akademije iih živi samo 22. Zbrali so se na grobu svojega tovariša vojvode Putnika, kjer se je vršila cerkvena svečanost za vse umrle tovariše. Svečanosti je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja genral Pavlovid, nadalje zastopnik vojnega ministra general Petrovič ter razne druge ugledne osebe. Sledilo ie skupno kosilo, na katerem so sivolasi borci obujali spomine na svoio mladost Uprava špiritne centrale Beograd, 9. oktobra. AA. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni: za komisarja finančnega ministrstva pn prodajni centrali za špirit Uroš Sarcevic. svetnik f-nančnega ministrstva: za namestnika komisarja Danilo Kabiljo. tajnik finančnega ministrstva; za člana uprave prodajne centrale za špirit pa mž. Milan Pavlovi« iz Beograda in Dušan Plavič iz ZagTeba. Angleški letalci v Zagrebu Zagreb, 9. okt n. Danes sta prispeli v Zagreb dve angleški letali znamke Haviland Z njima so priletel« v Zagreb angleški poslanec WiWia«n Li.ncey. letalka miss Wi.ni-fred Spooner, neki odvetnik in neki sodnik. Nastanili so se v hotelu Esplanade«. Potovali bodo po naši državi. Kronski svet v Tokiju Tokijo, 9. okt. d Kronski svet je v petek odobril ukrepe, ki iih namerava izvesti vlada glede na razpravo v Društvu narodov o Lyttonovem poročilu. Kakor zatrjujejo, je na kronskem svetu prevladalo mnenje, da ie treba vztrajati pri dosedanji japonski politiki v Mandžuriji. Bivši vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, general Honjo. ie zahteval nov kredit 70 milijonov jenov za financiranje voiaških operacii v Mandžuriji. Posojilo nai bi se najelo v Ameriki. Mikado je baje že pristal fla ta predlog. Sklepo a kronskega sveta pripisujejo v diplomatskih krosih veliko važnost. Revolucijonarni pokret v Albaniji Tirana. 9. oktobra, p. V Tirani in po vsej Albaniji so včeraj na svečan način proslavili rojstni dan kralja Zoga. V Tirani je bila revija vojaških oddelkov in mladine, v mnogih albanskih krajih pa so se čez noč pojavili letaki, v katerih na-cijrnalisti pretijo vladi s splošno revolucijo, če ne bo pomilostila obsojenih naci-jonalističnih voditeljev. Dr. Murko predsednik Slovanskega instituta Praga, 9. okt. h. Predsednik Masarvk je potrdil imenovanje profesorja dr. Matka Murka za predsednika Slovanske"" instituta. Zvišanje šolnine na čsl. univerzah Praga, 9 okt. h. Rektorata obeh praških univerz sta zvišala šolnino za tuje dijake na 300 Kč za semester. V zadnjem času se opaž« preceišen dotok dijakov iz Avstrije in Madžarske Orkan nad Nico Niča, 9. oktobra. AA. Prošlo noč ie divjal nad Nico silen vihar, ki je na več krajih povzročil pravcate poplave. Zaradi dežja se je na griču Cimiez utrgala zemlja in zgrmela navzdol. Dve manjši vili je plaz porušil. Ena ženska je nevarno ranjena. Hmeljski trg Žatec, 9. okt. h. Včeraj je bilo povpraševanje po hmelju tako veliko, da so cene skočile na 1.000 Kč. t Spominu pisatelja Puglja Odkritje spominske plošče v navzočnosti številnega ljudstva in predstavnikov Novo mesto, 9. oktobra. Novo mesto se je na dostojen način pripravilo za proslavo svojega rojaka pisatelja Milana P u g 1 j a. Ni bilo skoro hiše, ki ne bi izobesila zastave. Že dolgo ni tiho mesto ob Krki doživelo takega slavja. V mesto so prispele tudi množice okoličanov, da proslave spomin zaslužnega rojaka. Včeraj popoldne je prispela iz Ljubljane deputacija društva »Krke«, ki si je takoj ogledala vzidavanje Pugljevega portreta in plošče na njegovi rojstni hiši, zvečer pa i-e udeležila Pugljeve akademije v Sokolskem domu. Prostorna sokolska dvorana je bila polm domačinov in Ljubljančanov, med njimi tudi deputacija društva »Bela Krajina« s predsednikom dr. Kocetom. Na akademiji je nastopil sokolski orkester, pisatelj Radivoj Peterlin-Petru-ška je citiral Pugljevega »Sv. Izidorja«, nastooil je z izbranimi pesmimi mešani mladinski pevski zbor, dočim je imel spominski govor o Puglju njegov ožji prijatelj in pisatelj Josip Vandot. Program akademije je bil prav pester ter fo posamezne točke izzvale splošno odobravanje. Danes je bilo novomeško prebivalstvo š:3 na vsezgodaj na nogah. S prvim jutranjim vlakom so prispeli iz Ljubi jati e nekateri književniki, drugi pa so prišli z naslednjim vlakom. Med niimi smo opazili pesnika in intendanta ljubljanskega Narodnega gledališča Otona Župančiča.. ravnatelja ljubljanske drame Pavla Golio, urednika Ljubljanskega Tvor,a Frana Albrehta, pisatelja dr. Isra Grudna, Mirana Jarca ter dr. Ivana Laha, ki je zastopal Vodnikovo družbo in Zvezo kulturnih društev, nadalje zastopnika Udruženja gledaliških igralcev Luja Drenovca in Jermana ter mnoge druge. Prispela je tudi vdova pokojnega pisatelja Milana Puglja s hčerkama. Kmalu po 10. uri se je zbrala na Florjanskem trgu množica ljudstva, Sokoli, gasilci, mladina ljudskih šol iz Novega mesta in Šmihela, meščanske šole in gimnazije, obrtno nadaljevalne šole, Kmetijske šole na Grmu s svojimi učitelji in profesorji se je razvrstila v sprevod, ki so se mu pridružili vsi predstavniki novomeške družbe od župana dr. Režka in sreskega načelnika Logarja do zastopnikov kapitlja, bolnice usmiljenih bratov, frančiškanskega samostana in drugih. Obrtno društvo je korakalo v sprevodu s praporom, zastopano je bilo tudi društvo hišnih posestnikov ter društvo »Soča« iz Ljubljane s podpredsednikom Čotarjem. Ze-fo številna je bila tudi udeležba članov društva »Krke« iz Ljubljane, ki je^ priredilo proslavo skupno z novomeškimi činitelji. Novo mesto je bilo vse na nogah ter ie velika množica ljudstva tvorila špalir ob potu, po katerem je korakal sprevod. Na čelu sprevoda je svi-rala godba novomeškega godbenega društva. Vreme je bilo vsaj trenutno prav ugodno. Sprevod je krenil s Flor-janskega trga pred Puglievo rojstno hišo na Zagrebški cesti, kjer je bil že pripravljen aparat ljubljanske radio postaje, po katerem je oddal sporočila o poteku slavnosti eden izmed njenih organizatorjev učitelj Viktor Pirnat. Pred Pugljevo rojstno hišo je bila zbra- na ob prihodu sprevoda velika množica ljudstva. Prvi je izpregovoril g. Rostan, predsednik agilnega društva »Krke«. Nato je župan dr. Režek slavil pokojnikove zasluge ter izrekel iskreno zahvalo društvu »Krki«, ker je počastilo Pug-Ijev spomin in s tem tudi pisateljevo rojstno mesto. Župan dr. Režek je bil eden izmed intimnih prijateljev pokojnega Puglja in njegov tovariš na novomeški gimnaziji. V imenu ljubljanskega Narodnega gledališča. Pen-kluba in Društva slovenskih književnikov je izpregovoril pesnik Oton Župančič, v imenu Slovenske Matice pa je izrekel njenemu bivšemu tajniku prisrčne besede v spomin urednik * Ljubi ianskega Zvona« Fran Albreht. Za Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani je počastil spomin pokojnega režiserja ljubljanskega Narodnega gledališča z nekoliko toplimi besedami predsednik Lujo Drenovec. Že takoj po govoru župana dr. Režka so odkrili spominsko ploščo s portretom Milana Puglja, ki.jo je prevzel v svoje varstvo sedanji lastnik pokojnikove rojstne hiše, kovaški mojster ' Peter Gorupič. Po odkritju spominske plošče in ob koncu slavnosti je zasvirala godba novomeškega godbenega društva. Velika množica, ki je prisostvovala lepi proslavi, je bila dokaz simpatij, ki jih je užival pokojni pisatelj Milan Pugelj v Novem mestu jn njegovi okolici. Proslava, ki je bila izredno lepo aranžirana, je vseskoz pričala. da zna naše ljudstvo ceniti tudi lju li, ki se trudijo zanj s peresom. ongresa ©slovenskih pravnikov Reseksija o izpopolnitvi civilno-pravnega in kazenskega postopka ter o ureditvi davčnega sistema ad pri Novi Pasovi napadli razbojniki, k, so ga nato prepeljali v Novi Sad in ga tamkaj nezavestnega in zvezanega lezniško progo. Ker so tedaj nasb^pn Nov Pazovi pod stogom slame neznanega umer jen,ca, se je sklepalo, da je bil napadj R?nda v zvezi s tem umorom, m Rmd sam fe tudi pripovedoval nekako tako, da je bil tedaj napaden nekdo, ki mu je hotel po-magati. Toda nadaljnja preisl«ava je P£ kazala zločinski napad na Rmda v vse drugačni luči. Izkazalo se je_ "^reč.da^ pada »ploh n, bilo in da je vse kar .je ^ povedal Rind, izmišljotina človeka, k mu SLih - »zmanjka po kako kolesce v gk- V1<n-da in je ugotovila, da je Rmd človek, ki se ga od3 časa do časa loteva bolezen dom., fjanja in si v takem stanju izmišljuje naj-strahovitejše stvari. Dognalo pa se je tud. da je bil Rind dan pred tistim, ko so ga našli na železniški progi; v dmzbi svoph prijateljev m je ž njim, prep, vso noc. potem pa legel v travo in popoldne prebudil, se ga je zopet lo ^J gova »bolezen«, pa je morda v svoji bota. želji po senzaciii tvegal romantičen Mino mor na železniški progi. Po^l ^ je vr-vico, si sam zvezal noge m ^oke rn se vie dcl na progo, pri čemer pa s, je izbra: /e^ previdno čas, v katerem ni vlakov na pro-U. Za vsak primer pa si je tako tudi »pr pravil« - zločinski napad. .Železniški čuvaj ki ia je našel na progi, je storil pa« razumljivo namako. da ie nezavestnega zv -zanega -na pa d en ca« takoj razvezal, ne aa bi bil čakali prihoda organov javnevarno st i. na se tako ni moglo ugotoviti. kaKO jt bil Rind zvezan. »Zločinski napad« na šoferja Rinda je tako razjasnjen in je Rind tudi s tem preobratom postal — slaven. Ni izključeno, da mu ta »slava« prinese v njegovi brez-po3e1nosti zelo zaželjeno službo, če ne druge. pa vsaj tisto za zamreženimi okni, ker je tako »imenitno potegnil« varuhe javne varnost Kongres Jugoslovenske pevske zveze Beograd. 9. okt. p. V dvorani glasbenega društva »Stankovič« je bil izreden kongres Jugoslovenske pevske zveze. Kongresu je predsedoval vseučiliški profes^>r dr. \"iktor Novak, ki je prečital pismo kraljevega po-bočnika, generala Dimitrijevrča, da je kr?lj sprejel pokroviteljstvo nad vsc.slovan.sk m pevskim kongresom, ki bo na Vidovdan 1. 1935. v BeogTadu. Kongres je nato prešel na dnevni red. Med drugim je bilo tudi rešeno vprašanje, ki je ostalo sporno še izza kongresa v Ljubljani, namreč o sedežu zveze. Predložena sta bila dva predloga: Po prvem naj bi bil sedež stalno v Beogradu, ^o drugem ra naj hi se menjal vsako tretje leto Z vzklikom je bil izg'asovan nrv: predlog. Nato so izvolili novi upravni odihor s -predsednikom .Točo Laloševičem iz Sombora. Za podpredsednika je b:l izvoljen dr. Anton Šviigelj iz Ljubljane. Prihodnji kongres bo v Subotici. Evanpeljski kongres v Stockholmu Zagreb, 8. okt n. Te dni se je vrnil v Zagreb evangelijski škof dr. Popp. ki je potoval po Danski, švedski in Norvešk Na povabilo cerkvenih krogov je imel v Oslu cerkveno pridigo. Pozneje ie govoril na vseučilišču o kulturnem in cerkvenem življenju v Jugoslaviji. Dr. Poppa ?e sprejel tudi norveški kralj Haakon VIL, ki se je zelo zammal za razmere v Jugoslaviji. Od 10. do 15. septembra se je vršil V. mednarodni evangelijski kongres v Stodcho1mu. na katerem so se zbra-vor o vpaiša.vu našega srednjega šolstva je nato 'm:i mspek* ter dr. Wester. Da ie ustroj naše srednje le slab. se je izkaza io -/lasti ko je bilo upokojenih, reduciranih in premeščenih precejšnje število učnih moči, ra nj:-lova mesta pa ni bi!j uikakih novih Vne- nevanj. Šole so zara-li tega morale skrčit: učne ure ter so nekatere predmete morale po\sem opustiti. Na^-estJ, da bi gimnaz;je imtle po 28 do 30 u*am ur i.i tedni kakor jt tc. predpisano, se ?daj v nrkate.ih primero vrši pouk ?anr.J p.> 12 Jo 18 ur na teden Ta nered vz<» "ri . o zeb sUnc vpliva ra mladino. Šola je Josd zmerom mimo drugega navajala mladino k redu, zda; p« je ona s«ma pos-tala vzor nereda. Ce bi kakšna zasebna šola na podoben način za« čela vršiti svoj pouk, bi jo šoteka ohlast takoj zaprla. Tukaj bo na vsak način treba temeljite remedure. Morda bo te nedostat-ke mogla popraviti dekomcentracija šolstva, ki se nam obeta. Debate o teh m o 6orodnih vprašanjih so se udeležili še gg. Dolenc, Grefenaucr-jeva, Drnvaša, MarinčeJk, Rupnik, dr. Go-gala prof. Kobal dr. Šolar ki je predlagal, naj bi bili naši maturantje oproščeni ust. nega in pismenega izpita iz srbohrvaščine itd. Za tem je predsednik dr. Prrjevec pre-čital pozdravno brzojavko, ki jo je občnemu ziboru poslala zajednica »Šola m dom« iz Kranja. — Vsa aktualna vprašanja, ki so jih sprožili /iborovalci, so prišla do svojega i.zra^Za narodov blagor«:. Usoda dveh revčkov Živ okostnjak v novomeški bolnici — Tragedija devetmesečnega dekletca Novo mesto, 8. oktobra Današnji civilizaciji in kulturi strahovito oporeka primer zapuščenesti in sploh vse življenje osemletnega dečka, ki leži že več dni v prvem nadstropju bolnišnice usmiljenih bratov na postelji št. 120. Pred nekaj dnevi so pripeljali semkaj iz vasi Boronca, občina Gorenja Rljeka, 8-letnega fantka, ki je vpisan pod imenom Drago Habunek, bivajoč v zadnjem času v vasi Griču v občini Dcbličah. Stari bolniški strežniki in zdravniki, ki so vajeni primerov in prizorov najrazličnejših bolezni, oslabelosti, bede in drugih nesreč, so bili do dna duše -jretreseni, ko so videli tega nesrečnega dečka. Takega reveža še ni bilo v tej bolnišnici. Deček je, kratko rečeno, okostnjak, v katerem še tli življenje. Njegovo telo je brez vsakih mišic. Roke in noge se kar opletajo in se zdi človeku, da bodo kosti, zlasti pa sklepi kar naenkrat predrli prosojno kožo. Fant je tako slaboten, da komaj odgovarja na stavljena vprašanja, oči-vidno pa je duševno popolnoma zdrav. Tudi to je sam povedal, da je tako uničen zaradi lakote in pretepavanja. O svojem žalostnem življenju seveda ne more dati Zvočni kino IDEAL Danes nepreklicno zadnjikrat Harry Piel v svoji mojstrovini drznih senzacij Človek z neba Ob 4., 7. in 9. zvečer točnih podatkov, ker je živel doslej še siabše kakor pe„. Na očeta, ime mu je bilo Gjuro, se dobro in hvaležno spominja, a očeta so mu že pred leti ustrelili v neki gostilni pri Jastrebarskem. Mati je šla pozneje za zaslužkom neitam v Slavonijo, sina pa je nekim sosedom izročila v eskrbo. Otrok je pasel ovce in pozneje govedo ter je ves čas živel s svojo čredo ali v kaki kolibi na planini, ali pa v vasi v hlevu. Ne ve, zakaj in kako je bil izročen naposled nekemu mizarju v vasi Griču. O tem mizarju in posestniku ve samo to, da mu je ime Pavel. Pr. njem je bil fantek vedno lačen in tepen od gospodarja samega in od vseh drugih, ki so slučajno nalefreii nanj. Lačen in zapuščen je večkrat po vasi prosil kruha in potem je bil zaradi tega tako tepen, da je izgubil zavest. Sestradani in trpinčeni otrok je zadnje čase najbrž preživel v polzavesti in v takem stanju ga je občina spravila v bolnišnico. * LJubljana, 8. oktobra V neki baraki v Sibiriji (kolonija ob Cesti dveh cesarjev) živi brezposelni delavec s svojo ženo in s svojo nezakonsko, devet mesecev staro hčerkico Štefko. Mati otrokova se nahaja v ženski kaznilnici v Begunjah. V družini vlada velika beda. nad kvartirjem Kraljuje nesnaga in glad. Najhujši delež mizerije odpade pač na Štefko. Otrok živi v razmerah, v kakršnih drugod ne živijo niti živali: za čistočo in za prehrano dojenčka se prav za prav nihče ne briea, otrok je zavit .v cunje, ki so skoro zmeraj mokre in smrdljive, da so se celo črvi zaredili v njih, oče in ma, čeha ga pretepata in da dekletce ne b: kričalo, mu z blazino dušita usteca. V prostoru se spreletava ogromen broj muh, ki se pasejo po nesnagi otroka. Takšno je stanje, ki ga je uradno ugotovil mestni fizik dr. Rus. Zdaj sta na delu mestni fi-zikat in mestni socialni urad, da otroka rešita pogube. Vsa ta zadeva je kričeč primer, do kakšnih socialnih tragedij lahko privede gospodarska beda in pa človeško nerazumevanje ljudi. Usti, ki to vedo, vzemajo za zajtrk in malico vedno Ovomaltine, ker daje telesu vse snovi, ki so potrebne za njegov razvoj in za očuvanje zdravja. Ovomaltine daje zdravje in moč, osvežuje živce, povečuje telesno silo in pomaga bolniku, da ponovno dobi izgubljene moči. Mirko Brodnik: Le nekaj ur.. • V noči je ležalo mesto pred njim. Stal je na krovu in strmel v luči, ki so žarele na vseh straneh. Pisani svetilniki so kazali pot. Iz trebuha ladje je zatulila sirena. To ga je predramilo, še četrt ure. Ladja bo pristala. Kam potem? Tujec je bil v tem mestu, še nikdar ni njegova noga stopila v to pristanišče. Pa je vedel, kakšno je. Kakor vsa druga. Dolga vrsta črnih ladij, ki že spe. Razsvetljeni pomol, poln pospanih delavcev in pijanih mornarjev. Izžeta dekleta se mešajo med njimi. Naprej so mornarske pivnice. Umazane, zakajene, glasne. Proti sredi mesta hoteli, dancingi. Tja je bil namenjen. Moštvo se je že zbiralo na krovu. Krenil je k svojemu vodu in povedal ukaze. Malo nato je že stopal po kamenitem pomolu. Sam je bil. Tako je najrajši pohajal po tujih mestih. Človek ostane sam in si sam poišče zabave. Nikogar ni, ki bi se nanj obešal. Ce je ne najde, se tolaži, da je sam kriv. Pisani transparenti so mu kazali pot. »City-bar.« Dosti veselih ljudi je videl okoli vrat, zato je krenil tja. Livrirani sluge so spoštljivo pozdravljali. Odzdravljal je, čeprav je vedel, da go vsi ti pokloni le mehanične kretnje, dolžnost, dolžnost je zmeraj mehanična. Zdaj je polnoč. Ob šestih ladja odrine. Teh šest ur. Kaj bo v njih doživel? Nič? Malo? Mnogo? Lepa uganka, ki vsakogar zamoti. Dvorana je bila polna, vesela, razigrana. Komaj si je med plesalci utrl pot. Sedel je v kot za mizo, ki Je bila prazna. Radovedno se je oziral okoli. Nekje blizu je zagledal zalo dekle. Komaj vidne se je priklonil. Z nasmeškom mu je pozdrav vrnila. Niti opazil ni, da stoji ob njegovi mizi natakar in čaka naročila. »Giu«, je skoraj podzavestno rekel. Neznanka ga je zanimala. Sama je sedela za mizo. To Je slabo znamenje, ženska brez spremljevalca, v baru, ne pomeni dosti. Vendar je šel pri prvem plesu po njo. Dobro je plesala. Sodil je, da mora biti to njen poklic. Po plesu se je preselil k njeni mizi. Povedala mu je, da je igralka. Ponoči se je pripeljala v mesto In nikjer nI mogla dobiti poštenega stanovanja. Zato je prišla v bar. Po njenih besedah je sodil, da mora biti izobražena. Kakor nalašč ženska za družbo. Kmalu je kramljal z njo tako domače, kakor bi bila že stara prijatelja. Potem sta spet zaplesala. Sam ni vedel, kdaj jo je stisnil k sebi in ji rekel: 2>Ce bi zdajle mogla odplesati! Daleč, v neznane kraje, odkoder ni več vrnitve v pusti svet...« Ni mu odgovorila. Le tesno se je stisnila k njemu. »Vroče mi je«, je rekla, ko je godba prenehala. S pahljačo ji je hladil vroče lice. »Pojdiva v gornjo dvorano, kjer so balkoni in le malo ljudi«, mu je dejala. »Tam bova lahko govorila in nihče naju ne bo motil.« Odvedla ga je s seboj. Prišla sta na balkon. Pred njim je ležalo mesto v luči, toda zdaj je bilo dosti bolj prijazno, lepo, kakor takrat, ko ga je gledal z ladje, ki je hitela v pristanišče. »Ob šestih odide moja ladja...« je rekel in nekaj kakor žalost, obžalovanje je bilo v njegovem glasu. »Ob šestih ...« je ponovila in mu stisnila roko. Potem je zlezla njena nežna ročica na njegovo ramo. Čutil je, kako se je oklenila njegovega vratu. Druga mu je božala lice. »Zakaj moraš oditi?« je rekla. Ni se zavedel, da ga tika. »Taka je mornarjeva pot...« je odvrnil. Potem ga je nekaj pograbilo, da jo je privil k sebi in jo poljubil. Voljno se je vdala njegovemu objemu. Njena roka je zdrsnila po negovem hrbtu, kakor mrtva. Te ročice! Ljubil jih je. In vedel je. Ob šestih odide njegova ladja Lepih sanj bo konec ... Toda te kratke trenutke je hotel izrabiti. Poljubljal jo je. Kakor med so bile njene ustnice, ko mu je šepetala: »Ti si moj dragi, ljubljeni... • Mesto se je kopalo v luči. Zastrmela sta se vanj, kakor bi sanjala. Oklenila se ga je. »Zakaj ne more zmeraj ostati tako...« »Ne more«, je žalostno odvrnil. >Toda vrnil se bom, vrnil se bom ...« »Ne boš me dobil... Bog ve, kje bom takrat ...« Nenadoma je vstala. »Pahljačo sem pozabila v dvorani...« »Ponjo pojdem.« »Ne, ostani tu. Sama jo poiščem.« Poljubil jo je. Potem je odhitela po stopnicah. Dolgo je čakal. Ni je bilo nazaj. Kaj dela v dvorani? Zakaj se ne vrne? šel je za njo. Njena miza je bila prazna. »Kie je gospodična?« »Odšla je«, je odvrnil natakar. Odšla? Kaj naj to pomeni. Morda se je bala... ljubezni? »Za njo pojdem«, si je rekel. »Dohitim jo. Saj ne more biti daleč. »Plačam!« je poklical. Segel je v žep in privlekel prazno roko iz nje. Segel je v drugi žep — prav tako. Plačilni je stal zraven njega in čakal... »Trenutek!« Toda denarnice ni hotelo biti. Nikjer, naj jo je še tako iskal. Zdaj je vedel, zakaj so ga nene nežne ročice tako hrepeneče objemale.,, Dolgo pogrešana mrliča Kako so v Pariza našli slavnega Igralca in bivšo nuno DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Gombosevo ministrstvo magnatov na Madžarskem Svetovni prvak v plavanj« na dolge proge Nova madžarska vlada, ki jo je sestavil honvedski minister Gombos po zaprisegi pri državnem upravniku Horthyju. Od leve proti desni sedijo: notranji minister Bela Keresztes-Fischer, ministrski predsednik Julij Gombos, obenem tudi minister za vojno, zunanji minister Andrej Puky. Stoje pa od leve proti desni: državni tajnik Štefan Barczy, trgovinski minister dr. Tihamer Fabinji, finančni minister Bela Imredy, prosvetni' minister Balint Homan, pravosodni minister Lazar in minister za poljedelstvo Kallay Odprava »Rušanovacc končana Ledolomilec »Ruša.nov« se je vrnil s svoje letošnje arktične eksp edicije. V 55 dnevih je prevozil 4000 milj in je ves čas nabira! gradivo za znanstvene izsledke. Na jugu Samotnega otoka je odkril več novih otokov, ki bodo v kratkem dobili imena. Na rtu ČeMusfcinu je poveljnik ladje ustanovil brezžično postajo ter zgradil stanovanjske hiše za prezimovam je strokovnega osobja. Prvič v zgodovini arktičnega ra^iekcA-ariča je »Rušanov« prevozil ožino Sokolski Ledne razmere so bile ves čas izTedno ugodne kajti »Ruša/nov« je imel prosto pot in gladko vožnjo. Odprava je pripel ja1 a s seboj v domovino krasen primerek severnega medveda m polarnega sokola. Rimske talilnice na praških tleh V Bubenecu (Praga) so že pred 30. leti odkrili ostanke rimske naselbine iz 1. stoletja po Kr. Te dni so na istem mestu začeli izkopavati cesto in so spet zadeli na ostanke te naselbine in kakor prvo-krat so našli tudi sedaj nekoliko peči za taljenje železa, ki kažejo zelo zanimivo gradnjo. Na drru večjih jam so ležale manjše z obsegom 40 krat 60 cm. Nad njimi so se dvigali glinasti plašči v obliki stožcev z odrezanim odprtim vrhom Ob vznožju plašča je bila nekoč po vsej priliki odprtina za dovajanje zraka. Na dno peči so raložiii lesnega oglja in ko je to zagorelo, so nanj nasuli še več oglja in zmlete rude. Staljena ruda se je zbirala na dnu Ijja Erenburg: Rojstvo avtomobila Iz knjige >10 konjskih sil«. 1. Brleča sveča nam da razločiti prečudno senco na steni, kup črtežev, šestilo, majceno mačico, ki dremlje sredi steklenic in papirjev, in končno suhljato lice, vse obledelo od brezsnenih sveč. Evo, tu živi ta mladi sanjač. Sosedje že zdavnaj govore, da se mu je zmešalo. Vendar pa je fant na' mostu in seveda patriot. Da v teh letih ne bi bil patriot, bj taiio res malce čudno, pa tudi opasno: smo v letu VIII. zedinjene in nedeljive Republike V sobi visi portret hrabrega Korzičana. prav tistega, ki neusmiljeno trebi vse sovrase revolucije: tajne šuane, emigrante in Avstrijce. Ko je Filip Lebon eizvedel za novo zmago republikan. čet, je seve-da vsem po vrsti čestital posebno prisrčno pa državljanu M aro ju, rojalistn in špijonu Direkto-rija. Lebon se strosro držj revolucionarnega koledarja. Kokoši ne je v nedeljo, marveč v dekado. Sicer pa se povečini ba-vj z drugimi posli. Ko se je revolucija začela, mu je bilo dvajset let. Kmalu se je navadel na bratske prisege in na stroj doktorja Giljotina. Revolucija mu je postala zrak. Od tedaj revolucije vobče ni več opazil. Ko je izvedel za 9. termidor, se je ves začuden nasmehnil — iznova?.. Ta dan se mu je zdel kakor zaporeden prepir dveh frakcij. Sfi-nilo je še pet let. Ali ni zdaj prav vse eno, kakšne spletke snuje državljan Sies proti državljanu Barraju? Revolucija je zmagala v obliki pogače, nad njo pa se je zbirala odpadna masa. Z veliko težavo so dve teh peči izkopali v celoti in so ju prenesli v Narcdni muzej, kjer ju bodo postavili v prvotni legi, da bosta obiskovalcem lahko nudili sliko pridelovanja železa v 1. stoletju po Kr. Holandska vladarica kraljica Viljemina na svojem dnevnem sprehodu v nemškem Schwarzwaldu, kjer zdaj preživlja dneve letošnjega jesenskega oddiha — to je jasno vsem, celo Pittu. in revolucija se n; posrečila — to tudi vsi vedo: Jakobinci, člani Direktorja in general Bo-naparte. čemu se je treba še prepirati? Pošteno je treba izpolnjevati svoje državljanske dožnosti in malo manj klepetati po kavarnah, kjer se okoli vsake mize vrte policijski agentje. In nič drugega. Toda nekaj je, kar odganja državlj-anu Lebonu sen. Morebitei je zaljubljen? Zakaj republikanci ne ljubijo nič slabše od vernih Ka-petovih podanikov blaženega spomina. Pravijo, da Taljen v Egiptu kar sahne brez svoje Tereze. In Kreolka tega Kor-zičana! Filip Lebon ima trideset let. Kakor enalašč. Nekdo trka. Da ni morda ona? V sobo stopi rejen državljan z mesnatim nosom in z veliko nacionalno kokardo. To je Lebonov prijatelj, neki Francois Barre. bivši Jakobinec, govornik v desetih klubih in groza mesta Šomon, zdaj pa miren uradnik, ki po pariških trgih kontrolira nova republikanska krila. »Še zmerom delaš? .. »Kakor vidiš« ■»Zavidam ti. Svoie delo imaš in prav ničesar ne opaziš. Tu pa, lahko rečem, propada revolucija!« •uiebon se smehlja: >Nu brat, to ni nič novega! Ze petdesetkrat je propadla, če ne stokrat. Očivldno je ali nesmrtna ali pa je že zdavnaj propadla.« »Ti se samo smeješ! Toda, le poglej, kaj se godi! Fuše je iznova dal zapreti 120 • ) V prvih letih francoske revolucije je beseda »patriot ? pomenila toliko, kakor »revolucionar«. Op. prev. V ameriški reki Mississippi se je vršila tekma za svetovno prvenstvo v plavanju na dolge proge. Tekmovalna proga je bila dolga 8 milj. Zmagal je GambL Sin švedskega prestolonaslednika igralec Princ Lenart, znani sin švedskega prestolonaslednika, ki je zbudil veMko pozornost ob svoji poroki z dekletom iz meščanske hiše, je nedavno pristopil k zveza režiser« jev in gledaliških igralcev v Stockholmu. To ni prvi primer, da se v tej kraljevi rodbini visoko čisla umetniški poklic. Švedski kraljev dom ima med svojima člani tudi zelo uspešnega slikarja. Odkritelj aluminija u Kemik Friedrich Wohler, ki je umrl 23. septembra 1882 v visoki starosti 82 let, je odkril aluminij, berilij in je koristil znanosti posebno z raziskovanjem ciankalija. Ima velikanske zasluge za racionalno obravnavanje organske kemije Prijet trgovec z dekleti Varšavska policija je prijela nekega Bernarda Frenkieia, ki se je izdajal za Američana in ravnatelja neke newyorške bolnice. Mož je postal sumljiv, ker je v listih oglaševal, da išče strežnice za svojo bolnišnico in si je izbiral med prijavljenimi najlepša dekleta, ki jim je dajal tudi predujme. Pri preiskavi so našli pri njem dokumente, ki kažejo, da gre za nevarnega trgovca z behmi sužnjami. Nesreča z aparatom za kisik V dunajskem laboratoriju za kemično tehnologijo se je primerila eksplozija, ki je moono poškodovala asistenta zavoda dr. inž. Hermcna NVagnerja. \Vagner je hotel postaviti kratko kovinsko cev pod močan plinski pritisk. Tedajci pa je eksplodiral ventil pK»ode s kisikom, ki je stala pod pritiskom 200 atmosfer Posoda 6e je vnela rn \Vagnerja hudo poškodovala na roki, kri mu jo bodo morali najbrže odrezati. patriotov iz kluba »Mane?«. Rojalisti odkrito intrigiirajo. In veš, s čim se bavijo patriotje? S pivom! častna beseda! Na izobešenih tablah piše »marčno pivo«, ti osli pa zahtevajo naj to pivo prekrstijo v »žerminalsko«. Sies, ta tudi nekaj kuje. To je star krt. Barras se kakor vedno boji. Zdaj vse zavisi od generala... Kako, da tega ne veš? Toda general Bonaparte se je že izkrcai v Tulonu.« Lebon je raztreseno poslušal Barrejeve lekcije in dvignil glavo. »Aha! Kaj pa misli napraviti ta Bonar parte?... »Vrag vedi! Eni pravijo, da je sklenil razgnati Direktorij in u postavi,t; pravo republiko, našo, od 93-ga leta. Drugi pa spet zagotavljajo, da se je zmenil s šuani. Kaj misliš Filip?« »Jaz? Jaz prav nič ne mislim. Jaz vobče o tem ne mislim. Delo imam « »Toda džavljanska čuvstva?« »Vidiš, revolucija je tako aH tako končana — z Bonapartom ali pa brez Bona-parta. To, kar zdaj delam, to so naše prejšnje sanje. To je tisto, o čemer sva govorila pred desetimi leti. Ali verjameš?< >Ne. T', se baviš s praznim) nalogami. To je aTistokratom v razvedrilo. Midva sva sanjala povsem o drugem, midva sva sanjala o vseobči blaginji.« »Pravilno! In revolucija tega ni uresničila. Upropastila je ene in obogatila druge. Karte so zamenjane. Ostali pa so še asi, kralji in navadne devojke. čemu? Zato, ker tišči ljudi k tlom tisto veliko prekletstvo — delo. Abeji ne lažejo. Ne izpod Ka-petov, od dela bi bilo treba osvoboditi ljudi. Ali si videl na Seninem obrežju parni mlin? Verjemi mi, to je vainejge od vseli Pariz S. oktobra Ni še dolgo tega, ko je bilo ime velikega nojstr« gledališkega odra Mendesa napisano * velikimi črkami sa plakatih pariških gledališč, čeprav se je že pred nekaj leti umaknil z odra, je ta splošno znani francoska gledališki igralec rad pristajal aato, da so ga od časa do časa povabili na gledališke odre in razne večje kulturne prireditve. Bil je priljubljen pri občinstvu, prav tako kakor pri svojih tovariših. Ako ga je pot povedla v provinco, so tovariši jedva čakali na njegov povratek. In tako »e je pred meseci zopet odpravil na deželo — in tovariši so čakali zaman, čakali so in povpraševali po njm. Javili so celo policiji, da Mendesa ni od nikoder, toda ta prijava se je zaključila s tem, da je tudi ime mojstra Mendesa bilo zaznamovano v spisku tisočerih pogrešancev. Podali so se na policijski komisarijat okrožja, v katerem je Mendes prebival, toda pri poizvedovanjih so se komisarjevi organi zadovoljili z zatrdilom hišnike, da je gospod Mendes pač odpotoval. Alj istočasno so se stanovalci hiše št. 57. v ulioi Dancour pritoževali hišneici, da iz dvorišča udarja strašen smrad. Ponovili so to svojo pritožbo parkrat, toda hišnica je odgovarjala, da ni odgovorna za to, ako ta ald oni najemnik ostavlja v hiši smrdljive stvari. Ine pri tem je ostalo cele štiri mesece. Medtem pa umetnikovn prijatelji niso mirovali, marveč energično zahtevali od policije, da uvede resno poizvedovanje za Mendesom. Da bi ugotovili, kam je bil odpotoval, se je policija podala na njegovo stanovanje, da poišče morebitna njegova pisma. Ključavničar je odprl vrata in celotna komisija z nekaterimi Mendesovimi prijatelji se je domala onesvestila, takšen smrad je vladal že v predsobi. Odprli so okno in nato vstopili v spaLnico. Nič več niso biM iznenadeni. ko so na postelji našla Mendesa _ mrtvega. Truplo je seveda 2e razpadlo. ★ Amelija Roza Brechardova, mlada s«v Ijanka, se mi ugodno počutila pri kravah in kokoškah. Njena narava je bila vdana nečemu velikemu, velemestnemu. V njej so tlele želje in ambicije, ki se nikakor ne bi mogle izpolniti v kmečki staji. Po dala se je torej na pot, naravnost v Pariz. Služila je nekaj časa, dokler ni v sebi začutila pravega poklica, onega po katerem je hrepenela. Domislila se je namreč, kako bi mogla udobno in ugodno živeti brez dela. Prijavila se je v samostan »čestitib sester« Enfant-Jesus v Impassč du Malne. Čeprav je bila nepismena, so jo nune prejele kot novicijatko, ker so verjele iskrenosti njenih besed, s katerimi je preprl- 1 Schmeling premagal Wafkerfa V totedenskem boksarskem soopadu Schmeling - Walker je zmagal Schmeling, in sicer v osmem kolu. Pobil je Walkerja s tašne silovitostjo, da je vrgel manager slednjega brisačo na oder in izjavil v menu svojega boksarja, da ni več sposoben za boj. Schmeling mu je tako razbil obraz, da je Walker skoro izgubil vid. Mahal je okolu sebe, ne da bi mogel videti nasprotnika. Surovi borbi je prisostvovalo 50.000 gledalcev. Med njimi je bil Sharkey. ki je prvi čestital zmagovalcu. V juniju ee bosta po sedanjih dispozicijah spoprijela zopet Schmeling in Sharkev. Schmeling po j de pred tem sirečanjem še v Hollvvood. kjer bo sodeloval pri snemanju nekega filma. 3000 km v eskimskem katakti Ameriški novinar Peter Jerndorff-Jeseen je odveslal z zložljivim platnenim čolnom po Evropi. Na svoji vožnji je prispel v Pariz. Prevozil je 1500 km pota po rekah in prekopih Holandske, Belgije, Francije in Nemčije. Čez Lvon in Marseille odrine zdaj na Sredozemsko morje, kjer hoče preveslati še kakšnih 2500 km po vodi. Njegovo potovanje je preračunano na 4 mesece. Največja ladja na svetu Proti koncu prihodnjega meseca bodo v francoskem mestu Saint^Nazaire spustili v morje največjo ladjo na svetu, luksuzni parnik, ki so mu začasno dali ime >Su-per-Isle-de France«. Obsegal bo 70.000 registrskih ton. dolg bo 313 m, širok 35.9, stroji bodo proizvajali 160.000 k. s. Parnik bo lahko dosegel 25 milj na uro in bo imel na krovu 2200 oseb. Al Capone v Budimpešti Nrfri budimpeštanski ban cm ravnatelj je prejel te dni grozilno pismo, v katerem zahteva od njega »madžarski pooblaščenec Al Caponeja« določeno vsoto denarje. Za i ........m i i i deklaracij. Dolgo sem razmišljal eno samo stvar: sklenil sem ustvariti voz, ki bo sam tekel. Naj stroji vozijo ljudi. V tem bo prava blaginja V tem bo bratstvo, narodov. Kako bo človek srečen, ko mu bo treba samo s prstom migniti, pa ga bo poneslo iz Pariza v Rim ali na Dunaj. »Da, to so bile samo sanje. Prekrasne sanje! Evo, prečital ti bom, poslušaj: »S pomočjo znanosti in umetnosti je moči zgraditi voz, ki se bo začudo naglo premikal, brez konj ali kake druge vprežne živine...« To je napisal Roger Bakon v L 161«., 180 let je od tega!... A zdaj!.. Zdaj to niso sanje. Morda se bo tvoj Kor-zičan jutri voail s takim vozom. Veš kaj, Fran^is ?c Lebon je vstal. Oči so mu žolte in brleče kakor sveča. Tiho govori in zdaj pa zda i mu zastane sapa: »Francois, delo sem končal. Jutri napišem poročilo. Dobil bom patent. Ne morem bi zdajle razložiti vseh podrobnosti. Samo nekaj ti povem: ljudf bo prevažal zrak. Zrak, ne para! Ne, plin! S tem plinom je moči razsvetljevati ulice. Gonil bo stroje. Zmes plima in zraka najprej stiskajo. Potem jo s pomočjo posebnih isker užgo. To je dostfl pametneje od pare. Tak motor ne zavzema dosti prostora fn v njem je ogromna sila, večja od sile Štirih konj. Navaden poštni voz lahko vleče, ne da b! bili potniki v nevarnosti. Zdaj pa mi odgovori — ali ni to prava blaginja? Minilo bo 50 ali 100 let rn vsak državljan bo imel takle voz. Drngi stroji bodo uničili siromaštvo. Moj bo premagal sovraštvo, napor, nevednost, muke. človeškemu telesu sta potrebni jed in obleka Brez dvoma bodo ljudje kmalu izumili nor kruh. ne da bi čevala, da se je neke noči vzbudil v njeni duši občutek, da je pozvana služiti Bosu Po končanem novioijatstvu je bila poslana v glavni samostan Neufchatel _en— Sa-u-noi-s. Toda tu ji ni preveč ugajalo, k»r je »poznala, da se po samostanih ne služi samo bogu, temveč je tudi treba opravljati lična dela. zaradi katerih je bila zapustila svojo rodno vas lepega večera je spletala preko zida ln krenila nazaj v Pariz. Tu se je takoj prijavila društvu bivših nun; v Parizu imajo svoja udruženja bivši duhovniki, kakor tudi bivše nune, kj po vrsti ali vsaj po večini tudii še nadalje nosijo duhovniško odnosno nunsko opravo. Služila je od časa do časa kot bolničarka v zasebnih hišah, a njeen glavni poklic je bilo zbiranje »mi-lodarov za sirote«, to se pravi, za njo m njene tova.rišice. čeprav tudi v Franciji vladajo iste obzirnosti nasproti duhovniškemu poklicu, kakor v ostalih kulturnih državah, je pariška policija bila vendar manj obzirna in je sumljivo nuno aretirala. Nekaj mesecev so jo držali v zaporu, nakar je bila zopet izpuščena na svobodo v nunski opravi. Pa so jo znova aretira!1.. Tako se je to ponavljalo, dokler se ni naposled j,umirilat. Pošte ni nikoli prejemala, a tudi v sosedstvu z nikomur ni imela zvez. Iz svojeara stanovanja je hodila in se vračala vanj tako tiho, da je skoro nihče, pa niti hišnica hiše št. 47 na Boulevardu Montnarnasse, kjer je stanovala v tretjem nadstropju, ni skoro nikoli videla. Vsak tretji mesec je prišla plačat najemnino, toda od lanskeša oktobra dalje ni bila več točna v plačevanju. Hišnica je prežala nanjo, toda vse je kazalo, da je najemnica prihajala in odhajala baš tedaj, ko hišnica ni kukala skozi svoje malo vratarsko okence. Tako je minilo tudi drugo trimesečje. Hišni lastni* se je ljutil na hišnico, naposled pa je letos v aprilu tožil najemnico sestro Marie Adri-enne — kakor se je bivša nuna imenovala _ ln zahteval deložacijo zaradi neplačane najemnine. Sodba je bila izrečena letos v maju z naročilom, da mora najemnica stanovanje čimprej zapustiti. To so ji nalepili na vrata, toda Marie Adrienne stanovanja ni zapustila. Slednjič je hišnemu lastniku uspelo dobiti odobrenje za prisilno deložacjo. Prišel je sodni organ, z njim policijski komisar, ključavničar, hišni lastnik in hišnica. Nasilno so odprli vrata, pogledali v salončič, nato v kuhinjo, slednj;č v spalnico. Na postelji je ležala povsem mirna, vsa izsušena. Amelija Roza Brechardova. Umrla je menda žo pred letom dni... Truplo je trohnelo. ali prečudno: v šestnadstropni hiši se nihče ni pritožil zaradi smradu. Ta dva žalostna primera sta pač tudi za Pariz precej huda. Jul. Ur-lep, primer, da ne bi izpolnil te zahteve, mu grozi tajni strabovalec s smrtjo. Ker &o ob istem času prejele slična piema tudi druge osebe, je uved'a policija preiskavo, da izsledi Caponcjcvega sotrudnika v srcu Madžare ke. Maskirani banditi napadli denarna sla V Sohwat?.enbergu na Saškem se je primeril izredno drzen banditski napad. Dva moška, ki sta z bliskovito urnostjo planila iz nekega drvečega avtomobila, 6ta te dni v ranih jutranjih urah oplenila denarno pošto, s katero sta se vozila dva poštna uslužbenca. Napadalca sta prisilila napa-denea z napetimi revolverji v rokah, da sta jima izročila ves denar, ki sta ga voz;!a s 6©boj. Ba/ndiitoma se je med ustrahova-lnim pni-zorom pridružili še tretji moški, ki je z dletom io kladivom odprl blagajno v poštnem vozu. razbil ključavnico in pobral iz shrambe 39.000 mark. Roparji so s plenom pobegtiiii neznano kam. jim bilo treba prijeti za težko poljedelsko delo. človek je s tem sit. Njego duh hrepeni po popolnosti. Vozi se po vsem svetu. Zanj ni več domovine. Njegova domovina je povsod. Srečen je, kakor olimpijski bogovi. Ta-le kup papirja, Franco:s je jamstvo pravega blagostanja .. Barreju pa vse vkup kar ne gre v glavo. Prijatelju čestita in zaradi lepšega za trenutek pomolči, potem pa iznova prične s prepirom: >Ne, naša srca niso zato bila v 93-em letu. Sanjali smo o preprostosti nareave. Čemu bi ljudje drveli sem ter tja? Poglej svojo mačico, kako mirno dremlje! Star: Grfcie niso pozenali takih kolesljev; so b:* zato mar nesrečni? Stroji uklepajo ljudi v nove sponee. Zavist ein nevoščljivost raz-žigajo. Mnogo rajši imam poljedelčevo delo, ki ga ti obsojaš. Dosti bližje je resneioi in bratstvu !< Barre je menda pozabil, da Je samo majhen uradnik Direktorija. Zdelo se mu je, da je iznova v klubu mesta šomon. Gov*>-ril je: »Mi, pošteni Jakobinoi, m- smo proti tem strojem! Filip, rad te imam, toda resnica je nad vsakim prijateljstvom. Mi smo proti tvojemu izumu. Zaman se ti mudi za patent. Revolucija je v opasnosti, toda uničena še ni. Če mi zmagamo, uničimo te vozove. Namestu njih bomo zasadili gaje 2an-žaka. .< Lebon se nato veselo nasmehne in pravi: »Prava reč, če vi ne razumete, — Bonaparte bo razumel. Alo kdo drugi. Izkratka bodočnost.« >In revolucija?... >D«t revolucija je naselila vame žejo po Agitacija za predsedniške volitve v Ameriki Predsedniški volilni boj v Ameriki je v polnem razmaha. Kandidat demokratske stranke Roosevelt se vozi iz kraja v kraj sposebnlm vlakom in agitira za svojo izvolitev. Njega in njegovo spremstvo vidimo na sliki. csijslctjslovcisfcsi zmaga nad Jugoslovansko reprezentanco Kljmb porazu so J«g©sl©veni dokazali, da so enakopravni nasprotniki čehoslovakov — živkovič in Tirnamč naša najboljša igrača — Svetovn«* prvenstvo se bo vršilo 1.1934 v Italiji Praga, 9. oktobra. Na praških tleh sta se srečali danes dve nogometni reprezentanci, ki sta bili ne samo predstavnika dveh prijateljskih, temveč tudi dveh športnih narodov, ki sta bili vedno v ze*o živahnih stikih. Res je, da so bili Čehoslovaki v mnogih ozirih učitelji jugosluvenskih športnikov in s hvaležnostjo se tudi ti spominjajo vsega onega, kar so se naučili od čehoslovakov, enega vodilnih narodov na športnem polju. Reči pa moramo, da so bili Jugoslo-veni prav dobri učenci. Danes gledajo čehoslovaki na Jugoslovene skoraj v vseh -nar.ogah športa kot na popolnoma enakopravne nasprotnike. To je d, kazala tudi današnja tekma, ki je sicer končala z zmago Čehoslovakov, toda vsi športni strokovnjaki v Pragi poudarjajo po poteku današnje igre, da so Jugosloveni tako napredovali, da so izključene one visoke zmage, ki so jih Čehoslovaki v prejšnjih letih dosegli proti jugoslovenskim reprezentancam. Dosedanje tekme To dokazujejo tudi vse dosedanje tekme med reprezentancama češkoslovaške in Jugoslavije. Oficijelne meddržavne tekme so se pričele leta 1920, ko so čehoslovaki na olimpijadi v Anversi zmagali s 7:0 Leta 1921. so zmagali čehoslovaki v Pragi s 6:1, naslednje leto pa so že mo- rali oditi iz Zagreba poraženi s 3:4. Tekma leta 1923. v Pragi je končala neodločeno s 4:4. Leta 1925. je zmagala Češkoslovaška v Pragi s 7:0. leto 1927. je zopet prineslo v Beogradu neodločen rezultat 1:1, v Pragi pa so zmagali domačini s 5:3. V letu 1928. so zopet zmagali čehoslovaki z velikim rezultatom 7:1, leto 1929. pa je prineslo v Zagrebu necdločeno tekmo 2:2, v Pragi pa zmago čehoslovakov s 4:3. Zadnja meddržavna tekma leta 1931. je končala z zmago Jugoslavije z 2:1. V 11 tekmah je torej čehoslovaška zmagala .šestkrat, Jugoslavija dvakrat, 3 tekme pa so končale neodločene. Češkoslovaška: Jugoslavija 2:1 (1:1) Za današnjo tekmo je vladalo izredno zanimanje Prisostvovalo ji je nad 20.000 gledalcev, med njimi vsa jugoslovenska kolonija z jugoslovenskim poslanikom dr. Grisogonom na čelu. Vreme je bilo izredno lepo. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: češkoslovaška; PianičkaJBurger, čtyro-ky-Koštalek. čambal. Krčil-Junek, Silny, P niža (Nejedly). Puč, Sokolar. Jugoslavija: Spasič-Dimitrijevič, Lukič-Arsenijevič, Gayer Lechner-Tirnanič, Mar- X nad Mariborom se je ta'feeie — Pričakovana smaga — Viktorija v državnem Ljubljana, 9. oktobra. Danes se je igrala po ena podsavezna prvenstvena tekma v Ljubljani in v Mariboru. V tekmi Železničar : Rapid se je pričakovalo, da bo zmagal Železničar, kar je <~udi res storil, toda s tesnim rezultatom. Glede srečanja Ilirije z Mariborom je vladala velika neizvestnost. Po ogorčeni borbi je Ilirija z veliko muko spravila obe točki na varno in se tako postavila trenotno na čelo tablice, ki kaze po dveh odigranih kolih to sliko: .iirija 2 2 0 0 6:4 4 Primorje 2 1 1 0 5:2 ^ Železničar 1 1 0 0 2:1 2 Svoboda 1 0 I 0 1:1 1 .pribor 10 0 1 2:3 0 C: \kovec 2 0 0 2 3:7 0 Rapid 1 0 0 1 1:2 0 (Celje-Slovan) — — — — — Pri tem ni vpošteva na tekma Svoboda : Rapid, ki je bila pri stanju 1:1 predčasno p-ekinjena. Poleg tega je še sporen osmi udeleženec v tekmovanju in je torej osmo mesto še povsem prazno. postavila na čelo Železničarjev poražena Ilirija : Maribor 3:2 (1:1) v/ V nadaljevanju jesenskega prvenstvenega tekmovanja sta na ilirijanskem igrišču odigrala svojo tekmo dva močna rivala._ Vreme je bilo za prireditev ugodno, tudi zanimanja zanjo je bilo dovolj, vendar občinstva ni bilo v pričakovanem številu. Nekaj več kot sicer, toda še vedno ne toliko, kolikor so ga včasih utegnile zvabiti na nogometno polje prav tekme Ilirija : Maribor. V splošnih opombah je treba posebej naglasiti, da se v pogledu športne fairnesse tekma vredno uvršča v stil zadnjih nogometnih tekem na naših igriščih, in čeprav ni prišlo do težjih odkritih ekscesov, je bila vendar — v glavnem zaradi nedoraslosti sodn:ka za tako tekmo — izprepletena z neštevilnimi obojestranskimi »neprijaznostmi«. Ilirija: Kervina — Jančič, Berglez — Un- terreiter, Varčič, Belak — Birtič, Lašič, Svetic. Luce. Pfeifer. Maribor: Koren — Savo, Bertoncelj I — K oko t. Kirbiš. Kukanja — Žolna. Duško, Bertoncelj II, Pliberšek, Zemljič. Igra je bila, za spremembo, s čisto športne strani na dokaj boljšem nivoju od zadnjih tekem, ki smo jih gledali v Ljubljani. Vendar nista moštvi mogli razviti še one sile in pokazati onega znan i a. ki sta z njima razpolagali še v spomladanski sezoni. Peripetije igre pa so prinesle seboj, da so se. zdaj eni-- zdaj drugi, posluževali sabo-tažne taktike in tako vnašali v igro lepotne hibe, ki so splošen značaj kvarile: V glavnem pa sta moštvi dali Precej izenačeno igro in bi neodločen rezultat bolj odgovarjal poteku igre. Ilirija si je od zadnjih tekem sem močno opomogla. V močeh, ki jih sedaj postavlja v svojo prvo garnituro, ima dober material, zdi se na, da" nekateri niso povsem v treningu. To velja v prvi vrsti za ožjo obrambo. v kateri nihče ni prav zadovoljil, se najbolj zanesljiv je bil Berglez, le smolo je imel, da je zakrivil — ali p.a hotel s poslednjim sredstvom preprečiti neuspeh — dve 11-metrovki. Poleg njega je Jančič delal napako za napako in marsikaterikrat ustvarjal več ko kritične situacije v neposredni bližini svojega gola. Kervina je predvsem neodločen v startu, sicer pa iovi dobro. O halfih se more reči. da so odločili tekmo. Kot vrsta so bili boljši od iste nasprotnikove formacije in jim je zlasti uspelo. razen nekaterih trenotkov, preprečiti nasprotnikovo, včasih nevarno kombinacijo, s katero je vedno znova poskušal svojo srečo. S tem so zlasti nasprotni napad spravili iz koncepta in tako dobro razbremenili svojo obrambo. V napadu sta bila do konca dobra samo Pfeifer in Lašič, Birtič je bil v prvem polčasu prav dober, le malo zaposlen, v drugem polčasu je zaostajal. Luce je bil ves čas povprečen, a Svetic je šele prav na zadnjem kančku igre pokazal par potez, ki sodijo dobremu vodji napada. Kakor je bil ilirijanski napad bre? pravega vodje, tako je pogreša! tudi Mariborov napad na tem mestu dobrega igrača. Gotovo je Bertoncelj dober tehničar, ali kot napadalec je vse boljši realizator kakor ini-ciator. V zvezi bi bil bolj na mestu. V prvem polčasu je imel Maribor dve dobri krili, pozneje pa sta obe zelo grešili: Zem- vseobči blaginji in nov nemir. Njena duša je tu — v risbah, z Barre se ni več prepiral. Ljubil je Lebo-na in se je izogibal sporov. Vzdihnil je in odšel v kavarno, da se tam pogovori z vsakdanjimi gosti o zločinskih namerah državljana Seisa. Naslednje jutro je mirn'o kontroliral svoja krila. Niti spomnil se ni več na prebrisani samotek na plinski pogon. Filip Lebon pa je zmagoslavno otepel prah s klobuka in se odpravil v zatohlo P sarno. kjer so žalostno škripala gosja peresa in kjer so pisarji polglasno presojali prihod generala Bonaparta, da tam prosi za patent na svoj fzum. Slišal ni niti škripanja peres nit; šepetanja. Grozni motor je brnel in žvižgal: njegov stroj je drvel v nov.i vek. * Filip Lebon je prijavil svoj izum 6. van-demjera leta VIK. ali po starem štetju 28. septembra 1799. leta. Izumil je plin, k.; na] služi za pogon motorja Tako so se 90 let pred pojavom novih, še nevidenih vozov na pariških ulicah, v notranjosti človeštva razlegali prvi sumljivi sunki. 2. »Dragica, kako čuden vonj!« »Kajne? To je novost: »Konec stoletja.« •»Oprostite, srosoa Gilbert. kroj m; je všeč, samo rokavi se mi zde kar malce ek^t-avagantn.i. ..« >Kaj vendar govorite, gospa Druo! Ali v..deli poslednje številke »Modnega listi«? kdaj vsi delajo take rokave, celo zr *fiea Monteljar To je »Konec stoletja« -»čudni Plesi so zdaj v modi Ni valčes. ni salop, pa tudi vulgarni kankan ni.« :Ne, to je nov ples: »Konec stoletja«. »Niti misliti si ne inoreš, kako globoko je padla umetnost! V salonu je namesto lepe slike nekak zmazek tega bedastega .Sesana Niti prijetnih senc ni, niti duhovitosti niti lep-!h barv. Kar zoperno m; je o tem pisati. In poezija! .. Alj ste slišali o novem geniju? Pravijo, da se piše Štefan Mallarme. Neki potepuh je izjavil, da prekaša Sullj-Prudhoma! Preči t aj te —• sila zanimivo za psihijatra. Naslov je: »Odpad od smisla«. Po mojem je to konec umetnosti.« »Jaz pa ne mislim tako. To je enostavno moda — »konec stoletja«. »Kam gleda Clemenceau ? Za An atola Franca pravijo, da se je približal drejfu-sarjem. Labori je pripravljen ukrasti dokumente. To ni več sodnj proces, marveč evropski škandal Milijoni liudi so ponoreli zaradi sablje nekega oficirčka.« »Psihoza ... Vreme ... »Konec stoletja«. »Millerand nam pripravlja novo Komuno! Včeraj sem videl njihovo demonstracijo. Tista pesem bandita Potjeja! Te tolpe »petroleja rk«! Med njn m i je posebno opasen mlad agitator. Neki Briand. Vlada pa se briga samo za tisto neumno razstavo. Vsi se moramo združiti v boju s te-ra; potepuhi.« »Prijatelj, vi malce pretiravate. To niso razbojniki, marveč navadni dandyji. Pomirijo se. Prej jo bila »bolezen stoletja«, zdaj pa je »konec stoletja^ — lahka omed-ievica jn nič več«. »ALi šte videli na Italijanskem bulvarju pravi pravcati avtomobil?« j-štiri avtomobile! ...« »Enajst avtomobilov! .. :Razstava avtomobilov! .. »To je vsekakor konec sveta! ,..« »Ne, to je »konec stoletja« !« i janovič, živkovič, Mitrovič, Zečevič. 1 Jugoslovenska reprezentanca je nastopila oslabljena,ker, kakor znano, niso nastopili Marušič, Derkovič in Kragič. Vodstvo je dosegel za čehoslovaško Puč, ki je v 5. min. po kornerju zabil prvi gol. Izenačil je v 10. min. živkovič. V teku igre so bili nato nekoliko blesirani Pla-nička, Pruža, ki ga je nadomestil Nejed-ly, nato pa še živkovič. Drugi gol je v 25. min. drugega polčasa zabil Nejed!y. 5 minut pred koncem so čehoslovaki zabili še en gcl, ki ga pa sodnik ni priznal. Po mnenju strokovnjakov sta bila najboljša igralca med Jugosloveni živkovič in Tirnanič. Jugoslovensko moštvo je pokazalo igro, ki popolnoma opravičuje trditev, da so jugoslovenski nogometaši popolnoma enakopravni češkoslovaškim. Tekmo je sodil poljski sodnik Rutkow-ski. Svetovno nogometno prvenstvo Curih, 9. oktobra. Kongres FIFA (mednarodna nogometna federacija) je danes sklenil, da se bo vršilo svetovno nogometno prvenstvo leta 1934 v Italiji. Sodelovalo bo 16 državnih reprezentanc, ki bodo igrale v osmih italijanskih mestih, in sicer v Trstu, Napolju, Padovi, Turinu, Genovi, Milanu, Rimu in Firenci. Tekmovanje ne bo trajalo več kot 8 dni. Ijič z nemogočo igro, Žolna z zgrešenim placementom pred golom. Oba sta, vsak na svoj način, pokvarila najmanj pol tucata lepih situacij. Žolna je bil par minut pred koncem igre povrh tega še povsem upravičeno izključen. S svojo srednjo linijo je Maribor igro izgubil. Dober je bil edino Kukanja, in še ta predvsem defenzivno. Kirbiš je bil vidno šibkejši od Varčiča. a Ko-kot v borbi s Pfeifer jem ni uspeval razen z uporabo svoje fizične premoči. Pač pa so imeli Mariborčani prav dobro obrambo. Koren sicer ni bil preveč, zaposlen — enako kot njegov tovariš v nasprotnem golu — pa je nekaj nevarnih žog držal prav lepo. Branilca sta v primeri z ilirijanskima neprimerno zanesljivejša in sta taktično boljše igrala. Le Bertoncelj si je včasih upal preveč v ospredje. Enemu kot drugemu moštvu bi bilo nujno priporočati,' da se v bodoče izogneta nekaterih lastnosti, ki niso simpatične. Mariborčani so bili od sile nedisciplinirani in so ■ reagirali, upravičeno aii neupravičeno — to je postranska stvar. premnoge sodnikove odločitve; nekaterim i«račem pa, in to se tiče obeh moštev, ne bi škodovala mala lekcija iz športnega gentlemanstva. Prvih par minut je bila igra nervozna, spočetka je zaposlena M. obramba in ima Bertoncelj ponovno priliko, da se izkaže. I. srednja vrsta drži protivni napad m mu ne da dihatrf. Sodnik že "določi kot za M., pa prekliče odločitev; v tem stilu gredo njegove odločitve poslej do konca. V 8. minuti enominuten molk v počastitev pokojnega Kneževiča, občinstvo se razkritih glav in stoje pridruži žalni manifestaciji. Šele sredi polčasa postanejo obojestranski napadi nekoliko bolj resni in nastajajo kritične situacije zdaj pred enim, zdaj pred drugim golom. Končno vidi sodnik Kirbi-ševo roko in da 11-metrovko. ki jo pretvori Lašič in prinese svojemu moštvu vodstvo, 1:0 za I. Toda veselje belo-zelenih ie kratkega veka: dve tri min. pozneje je M. v lepem napadu, Bertoncelj predribla in z lepim shutom izenači, 1:1. V reprizi je I. skoro deset minut v ofenzivi. Po uspešni obrambi se M. iznenada otrese pritiska in že v prvem napadu se mu nasmehne uspeh: Duško je v čisti policiji in strelja na gol, toda Berglez po tleh še mimogrede poboža žogo z roko in sodnik da namesto gola 11-metrovko: odločitev, ki gotovo ni bila na mestu. Penaltv pretvori Bertoncelj in doseže s tem 2:1 za M. Sodnik kmalu nato ponovno preklicuje svoje odločitve, igro zgublja vidoma iz rok. Izenačenje doseže Luce z lepo bombo. 2:2. = V 28. min. Žolna lepo<-centrira, njegov pas povzame Pliveršek in-ga pošlje s krepko bombo v mrežo; spotoma prestreže malo Berglez z roko, toda sodnik da zopet 11-metrovko. Tokrat jo Bertoncelj pošlje v out. Igra se naprej v znamenju borbe za zmago, s tem ic igra mnogo zgubila na svoji višini. V 33. min. zakrivi Kirbiš roko v kaz. prostoru, diktirano 11-metrovko zopet strelja Lašič in jo sigurno pošlje v mrežo, 3-2 za I. in urnebesen aplavz! Sedaj prevzame I. prejšnjo nasprotnikovo taktiko ln drži naskok z zavlačevanjem. V 42. min. se pred tribuna odigra malo resnejše objašnje-vanje med Lucetom in Žolno, ki ga zaključi sodnik z upravičeno odstranitvijo žolne z igrišča. G. Och.s iz Celja je bil gotovo objektiven sodnik. Toda premalo energičen in rad se je spuščal v debate glede svojih odločitev. Potem jih je deloma spreminjal. Tudi je bilo preveč enajstmetrovk, par še celo po'/sem napačnih. Malo preveč, napak, zlasti ker je nekaj težjih vmes! Železničar : Rapid 2:1 (0:1) Maribor, 9. oktobra. Na igrišču Maribora se je danes vršila prvenstvena tekma med železničarjem in Rapidom, ki je, kakor se je splošno pričakovalo. končala z zmago železničarjev. železaiičarjh pischof-Wagner, Račnik-Glavič, Frangeš I., Frangeš n.- Pezdiček, Eferl, Golinar, Pavlin, Ronjak. Rapid: Herman-Barlovič. Flak-Gollnar, Brockl, Vajfert Wenko, IJeller, Prinčič, Pischof, Vidcrvič. Tekma je bila v kratkem razdobju že tretja med obema kluboma, kar se je opazilo pri obisku. Tekmi je prisostvovalo le 400 oseb. T<»kifra sama je bila mirna, brez najmanjših incidentov in če odštejemo nekaj neljubih naskokov, sta bila oba nasprotnika ■zelo disciplinirana. - r že'ezničar kljub zmagi ni zapustil najboljšega vtisa. Težišče moštva je vsekakor v zadnjih vrstah, dočim je napad pokazal preveč vrzeli in pomanjkljivosti. Golinar ni vodja napada. Dobra sta bila le Pavlin in Pezdiček. Krilska vrsta ni bila na običajni višini. Frangsš I. postaja počasen. Obramba je bila precej zaposle, na in je v splošnem dobro opravila svojo dolžnost. Moštvo je skoraj vso tekmo igralo z 10 igralci, ker je moral Frangeš že v 2. min. prvega polčasa zaradi blezure zapustiti igrišče. Zmaga je že s tega vidika zaslužena. Rapid tudi v tej tekmi ni mogel pokazati posebne kvalitete. Moštvu manjkajo trening in tehnične sposobnosti. Izvzemši ožje obrambe noben igralec ni mogel, zadovoljiti, zlasti ne napadalna vrsta, ki je igrala zelo slabo. S tem moštvom Rapid v prvenstvenem tekmovanju ne bo žel uspehov. Goli so padli v prvem polčasu v 38. min. po Prinčiču, v drugem polčasu pa po Go-linarju v 8. in 24. min. Rapid je zastre-ljal dve enajstmetrovki. Sodnik Skalar je pokazal, da še ni kos težjim tekmam. V predtekmi je rezerva Rapida p-razila rezervo železničarjev s 5:4 (4:0). Sodnik g. Bergant. Concordia : Viktorija 7:3 (2:1) Zagreb, 9. oktobra. V Zagrebu se je danes vršila državna prvenstvena tekma med Concordijo in Viktorijo. Viktorija, ki je kakor znano igrala v skupini z našimi klubi, je morala oditi z igrišča 'težko poražena. Concor-dija je zmagala s 7:3 (2:1). Vodstvo za Concordijo je dosegel Babič. vendar pa je že v 6. min. po lepem napadu Viktorije Bondora iz bližine zabil gol in izenačil V 9. min. je sledila lepa kom-binacijska igra Concordije in Jazbec je postavil na 2:1. S tem je bil dan rezultat prvega polčasa Kmalu po začetku drugega polčasa je Jazbec zvišal rezultat na 3:1. V 14. min. strelja ostro Martinovič. vratar Viktorije Urh se dotakne žoge. toda ne more preprečiti nadaljnjega gola. 4:1 za Concordijo. V 5. min. lep napad Viktorije in Vladi zniža na 4:2. V 8. min. nevarna situacija pred golom Concordije. Vratar Demič zapusti gol, Bondora izkoristi to priliko in zniža na 4:3, toda že v 9. min. uspe Va. ljereviču postaviti rezultat 5:3. Isti igralec je zopet uspešen v 20. min. in v 39. min. in postavi s tem končni rezultat 7:3 za Concordijo. Sodil je g. Willer. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvo II. razreda. Hermes : Korotan 9:0 (6:0). Korotan je bil skoraj vedno v obrambi ter je le sporadično napadal, ne da bi napadi uspeli. Sodil je g Mah-kovec — Jadran : Grafika 4:2 (2:2). Grafika je nastopila z nekaterimi rezervami. Obe tekmi sta se vršili na igrišču Primorja. Beograd: BSK : III. okraj (Budimpešta) 4:0 (3:0). Kljub temu, da so Beograjčani igrali z rezervami, so z lahkoto zmagali nad gosti, ki so igrali zelo slabo in nefair. Tri gole je zabil Glišovič, četrtega pa Pavlica. Split: Hajduk : Hašk 2:2 (1:1). Prijateljska tekma. Dunaj; Rapid : Sportklub 5:3 (3:3), Admira : FAC 2:2 (0:2), Vienna : Nichol-son 2:1 (1:1), Hakoah : BAC 3:0 (2:0), WAC : VVacker 4:1 (1:0). Praga: DFC : Bohemians 3:0. Brno: Austria (Dunaj) : židenice 4:3. Bratislava: Budimpešta : Bratislava 5:2. Budimpešta; Hungaria : Nemzeti 5:1. Debrecin: Buday : Bocskav 2:0. Kapošvar: Attila : Somogyi 3:2. Sz Aten Kleut zasedel prvo mesto v metu krogle Atene, 9. oktobra. AA. Atenska agencija poroča: O priliki balkanskih iger listi s simpatijami pozdravljajo športno mladino balkanskih držav in naglašajo, da bodo vsa srečanja pri plemenitih športnih tekmah mnogo doprinesla k ustvaritvi duha. ki bo jamstvo za boljšo bodočnost balkanskega polotoka. Atene, 9. oktobra, p. V velikem stadionu v Atenah so bile danes na izredno svečan ijačin otvorjene III. balkanske igre. Poleg 50.000 gledalcev so prisostvovali otvoritvi in prvim borbam vsi člani vlade, celokupni diplomatski zbor in druge promi-nentne osebe. Današnii spored se je pričel s tekom na 100 m. Zmagal je Grk Fran-gudis v 11 sekoundah. Jugosloven Stefa-novič je zasedel peto mesto. Met krogle: V tej disciplini je zmagal Jugosloven Kleut, ki je dosegel 13.37. Spa-hič je zasedel, tretje mesto. Tek na 800 m: 1. Grk Pasi. Jugosloven Tučan je zasedel tretje mesto. Tek na 10.000 m: 1. Grk Nanut. Jugoslavija je zasedla tretje in peto mesto. Štafeta 4 krat 400 m: 1. Grčija, 2. Ru-munija, 3. Jugoslavija. Skok v višino: Prvo mesto je zasedel Grk z 1:80. Po današnjih tekmovanjih je..stanje naslednje: 1. Grčija 38 točk; 2. Rumunija 20; 3. Jugoslavija 19. 4. Turčija 9; 5. Bolgarija 4 točke. Atene, 9. oktobra. AA. Atenska agencija poroča: Pri današnjih teniških tekmah je Jugoslavija zmagala nad Turčijo s 3:0. V singlu' je Schaffer zmagal nad Fuadom 6:3, 7:5, 6:3; Kukuljevič je porazil Sirena 6:1, 6:2, 7:5, v doublu pa sta Schaffer in Kukuljevič premagala Širina in Cedata 6:0, 6:4, 5:7, 6:2. SK Ilirija. Sestanek I. nogometnega moštva danes ob 18.30 v »Evropi«-. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 16. naprej strogo obvezen trening za naslednje: Mika. Svetic, Jug I in II, Zem-Ijak, Siamič, Pišek II, SoČan, Uršič, Vr-hovnik, Lute, Šinkovec. Vsi nominirani, ki nimajo časa pred 17. uro, morajo priti vsaj teči. Novo angleško veleletalo Le Bourget, 9. .oktobra. A A. Novo angleško enokrovno letalo »Atlanta«. s štirimi motorji s skupno 340 k. s. je včeraj priletelo iz Londona semkaj. Namenjeno je v Indijo. Legalo ima prostora za 12 potnikov Ln vozi s hitrostjo 200 km na uro. Dolgo je 24 m široko 30 m m tehta prazno 6.460 s polnim tovorom pa 9.080 kg. Trije rezervoarji bencina, ki drže 1470 litrov, dajejo letalu akcijski polumer 1200 km' za 6 ur poleta s koristnim tovorom 1.580 kg. Iz akvaristove torbe O Chilodonu in prehlajevanju Ker smo se v enem zadnjih člankov ba-vili z boleznijo, ki jo povzročuje fiagelat Costia necatrix, si ogledamo danes močel-ko Chilodon. Simptomi so isti kakor pri flagelatu; Na životu opazimo belomodre marge, ki se utegnejo razširiti po vsem telesu, če ne začnemo z lečenjem. Po dr. Ho-ferju je telo te zajedalke, pod mikroskopom pogledano, srčaste oblice Množi se z odcepitvijo. Chilodon živi samo na ribah in pogine hitro, čim zapusti ribo. Zato je ta bolezen redkejša, sicer se pa prav lahko leči. Ribe denemo v 2% solno raztopino, kjer poginejo paraziti v teku 15 do 30 minut. Manjše ribice pa kopljemo 3 dni zaporedoma v taki raztopini po 15 minut. Akvarija ni treba razkužiti, ker poginejo paraziti, ki so še živi in ki plavajo po vodi. v najkrajši dobi. Tudi zdrave ribe denemo kot previdni akvaristi v solno raztopino, ali samo enkrat in ne več ko 15 minut. V akvarij pa potrosimo malo soli in po preteku 3 ur deremo ribe zopet nazaj, samo okužene ostanejo' oddvojone, dokler jih ne vzamemo iz tretje kopeli. V vrsti ribjih bolezni, katerih simptomi so si slični, sleai sedaj — prehlajenje. Tudi to bolezen zamenjamo v začetk i lahko s Chilodonom ali pa zmočelko Cosua necatrix (ki jo spo>znaš na belomodrih marogah po životu), ker tudi pri prehlajenju opazimo mlečnato belkaste maroge na životu. — često sem že omenil, da so ribe zelo občutljive, če se toplota vode spremeni, bilo pri dolivanju ali pri menjavanju voae, bilo iz katerihkoli drugih vzrokov. Večina ljudi je prepričana, da so ribe manj občutljive proti mrazu, kakor živali na kopnem, kar pa ne drži. V vodah se spremeni temperatura le prav polagoma in nagli padci preko 8 do 10 stopinj, so v prirodi skoroda izključeni. Ogrevajo in ohlajajo se samo gornje plasti vode, dolnje pa ostanejo enakomerno tople. Ribji organizem se je prilagodil takim prilikam in nima nobenih regula-tivnih naprav na koži. ki bi omilile nenadni skok ali nenadni padec toplote in njunih pc#ledic, ki jih povzroča na koži in v notranjosti organizma, živali na kopnem imajo na koži bogato omrežje najtanjših žilic, ki se na mrazu skrčijo, da se ne bi kri na površini ohladila in z njo vred notranji organi. Če je vroče, pa odvajajo omenjene žilice kri v gornje plasti kože, pri čemer se kožne odprtine razširijo, kar povzročuje n. pr. pri nas ljudeh potenje. Posledica tega procesa je, da ostanejo notranji or"~ni pod enakomerno toploto. Ker so ribe potemtakem nezaščitene, zadostuje često prav mala sprememba, padec 4—5 stopinj, da se ribe prehlade, zlasti ribe ekvatorijalnega pasu. Pri padcu kakih 8—10 stopinj se pa prehladita obe koži, gornja in dolnja. Pri še večji temperaturni razliki pa utegnejo poginiti ribe trenutno. — Oni torej, ki mislijo, da koristi mrzla voda ribicam, se zelo motijo, ker učinek je nasproten. Prehlajene ribe dobe, kakor je že omenjeno, mlečnato bele maroge po telesu. Potem se jim začne koža luščiti, razkrojene kožne celice odpadajo. če takih rib ne premestimo v toplejšo vodo, se razkrajanje nadaljuje in ves život postane mlečno bel. V toplejši vodi ozdravijo take ribice kmalu, sicer se pa prehladi še dolnja koža, ki tuoli razpade, mišičevje je brez zaščite in v tem primeru poginejo riibce tudi tedaj, če jih deneš v toplejšo vodo. Ker se voda v jesenski dobi v akvarijih mnogo hitrejše ohlaja, ker jo obdaja ohlajeno ozračje od vseh strani (v prirodi pa upliva samo na površino). moramo skrbno paziti, da ostanejo ribe zdrave. Oprezen in sočuten akvarist bo menjal ali dolival vodo s termometrom v roki, bo zapiral v jeseni okna, po zimi bo pa postavil akvarij z našimi ribami v sobo, ki ima enakomerno temperaturo, ki naj ne pade, že zaradi rastlin, pod 8 do 10 stopinj C, sicer prenehajo rasti razne rastline; samo rma-nec, navadna grebenika in vodni mah uspevajo še prav dobro, zlasti poslednji. Proti skoku temperaturo so ribe malo manj občutljive, če ne presega 6 do 8 stopinj. Naj-gorje je za ribice pozimi, če se v sobi samo 1 dan kuri, kar povzroča dviganje toplote na 15 do 18 stopinj, drugega dne pa pade temperatura naglo na 10 do 8 stopinj. Naše ribe bodo mor d i tak padec še prenesle, če jih sicer dobro hraniš (nastrugano meso, piscidin, wawil i. dr.) ali, če se to često ponavlja, bodo samo najtrdnejši komadi dočakali zeleno pomlad. O. S. Akcija za Briandov pomenit s. Pariz, 9. oktobra. AA. Po otvoritvi naci-jonalne sub škripci je za Briaridov spomenik v Parim se je zdaj sestavil odboT, ki se bo pod 'njegovim pokroviteljstvom vršila subsknperia. Odboru predseduje predsednik repubiikd Lebrun,'člani pa so med drugimi bivš; predsednik republike Doumer-gue. predsednik senata Jeanneney, predsednik parlamneta Bouisson. predsednik vlade Herriot, vojni minister Paul Boricour in predsednik Društva narodov Poli t is. Brezposelnost v Nemčiji pada, a stavke naraščajo Berlin, 9. oktobra. AA. V drugem polme-sečju septembra se je število nezaposlenih delavcev znižalo za 163.000. Po uradni statistiki delavskega urada je 30. septembra dobivalo brezDCselnostno podporo 5.100.000 oseb. 15. septembra pa 5.263.000. Berlin, 9 oktora. AA. Zaradi znižanja mezd so vsi delavci velikih berlinskih tovarn motorjev stopili v stavko. Senatne volitve v Franciji Pariz. 9. oktobra AA Senatne volitve v Franciji bodo 16. oktobra. Ponesrečeno letalo na morju Rim, 9. oktobra. AA. Neka angleška ladja je odkrila kakih 120 milj od Genove ostanke nekega letala. Na kosu krila, ki je plavalo po morju, je bil naslikan črnordeče-modpr krog. Prvotno so mislili, da so to ostanki ameriškega prekooceanskega leta?\ ki se je ponesrečilo, vendar se zdi verjetnejše, da izvirajo od kakega francoskega letala. Nesreča na m^rj« London. 9. oktobra. AA Norveška ladja »Charente« je trčila v bližini Dunoenessa v angleški parnik »Africstar«. Angleški nar-nik je zelo poškodo-van in ulove počasi proti Folkestonu ter kliče brezžično na pomoč. Norveška ladja pa ne more z mesta in ker so na njej vse luči ugasnile, tvori veliko nevarnost za plovbo po Rokavskem prelivu. TEDEN DNI FILMA »FIlm je stokratno življenje" šaljapin v ateljeju. Mladosten, od južnega žgočega, sonca res ožgan, me je sprejel šaljapin ob vhodu svojega stanovanja v Negrescu-Nici. šaljapin ne sedi niti trenutek mirno. Živahno hodi semtertja. Naenkrat udari po klavirju in zaigra kakšno melodijo; nenadno pa zapoje prav tiho kakšno popevko. »Kako se počutite v svojem novem okolju, v filmskem ateljeju?« »Tako se mi zdi, kakor da imam Se enkrat sedemnajst let, prav tako ml je, kakor mi je bilo tedaj, ko sem prvič stal na operetnem poeorišču v ruskem mestu Ufl, (komično, takšno čudno naključje dveh smakih imen! Ali ne? Nemara je to neki amen ?!). Odkar sem se znašel v tej, zame docela novi atmosferi, čutim novo veselje, novo voljo do dela- Ko sem prvič stopil v atelje, me je navdalo prav takšno čuvstvo, kakršno mora obvladati človeka, ki se lz svojega starega stanovanja preseli v novo, nepoznano mu, zelo obsežno stanovanje z mnogimi sobami in hodniki. Takole preteče nekaj Časa, a človek se takorekoč kmalu vživi v nove krajevne razmere. Upam, da se bom hitro orientiral, to pa tembolj, ker sodelujem z ljudmi, ki jih cenim. Človek čuti v ateljeju neko skupno silo, ki vse nekako spaja, ki vsakogar vzpodbuja, sili, da pozablja na svojo utrujenost. Tako ustvarja vsakdo, kolikor najbolj more. Tudi na odru doživljamo nekaj podobnega, toda ne v tolikšni meri. Prvič, ko sem to zaznal, sem vzkliknil: »To je pravo življenje!« Prvič v svojem življenju sem se približal tej čudežni iznajdbi-filmu. Že davno me je navduševala, prav posebno pa, odkar je film — spregovoril. Nikakor ni mogoče trditi, da bi platno samo mehanično reproduciralo življenje, ki se izživlja pred aparatom in mikrofonom. Ne, če je moči takole povedati, film je drugo. tretje, je stoto izživljanje umetnika. Umetnik ni vedno, kadar nastopa na odru, duševno, moralno in duhovno popolnoma čil in močan. V takih primerih ne more umetnik svoje ustvaritve tako popolno oblikovati kakor si sam želi in kakršno more — po njegovem mnenju — nuditi množicam tisto najpopolnejšo obliko užitka, ki jo od umetnika pričakujejo. V film pa se uvrščajo samo tisti prizori, ki očitujejo popolnost vseh umetnikovih moči.« »Kakšni občutki so Vas navdajali, ko ste stali prvič pred mikrofonom?« i Saj sem že tolikokrat pel za radio. Vendar moram priznati, da je velika razlika, kadar poje človek pred mikrofonom v ra- dio-ateljeju ali ▼ filmskem ateljeju. Tam niti za trenutek ne pozabljam, da me poslušajo milijoni ljudi. Tukaj po, ko me hkr&tu aparat tudi upodablja, se zavedam, da me bodo milijoni ljudi ne samo poslušali, marveč tudi gledali. Ta zavest pa na človeka prav posebno močno upliva, ko prvič poje in igra za film. V poslednji dobi so se pojavili v območju filmskega ustvarjanja novi, talentirani režiserji z novimi idejami, novimi delovnimi metodami. Nenehoma iščejo novih umetniških poti. Vsa teža tega vprašanja pa je odvisna od razvoja tehnike. Naj Vam citiram besede nekega ruskega eposa: »Tehnika in umetnik se bosta tesno objela, kakor štiridesettisoč bratov!« Med pogovorom se je omenilo tudi Cha-plinovo Ime, šaljapin se navdušuje: Cha-plin prekaša vse! On je genij in bo greni j ostal. Od njega pričakujem velikih stvari Naposled ga zaprosim, naj pove kaj o sebi. »Jaz sem nenavadno dobro rapoložen. Rusi pravijo, kadar so sila podjetni: Razpoložen sem kakor Don Quihotie... Takšen sem tudi jaz. Ob šestih moram vstajati. Tako ukazujejo moji zapovedniki iz ateljeja, zvečer pa zgodaj pod odejo, kar mi ni kdo ve kako prijetno, kajti zvečer je riviera, posebno tukaj tik na obrežju, nebeška. Kadar utegnem, plavam. Ta šport ljubim najbolj. Tudi tenis igram, toda žal prav redko. N« utegnem. če bom prišel v Berlin? Ob prvi priložnosti, ko se bom vrnil iz Amerike. Berlin je namreč napravil name močan vtisk, prav posebno kot glasbeno mesto.« L. C. »Hrepenenje št. 1." do »Hrepenenja St 202." Napisala Magda Schneider Ob premiieri filma »Hrepenenje štev. 202< prinašamo zanimiv članek 'lžpod peresa mlade filmske nmetnioe Magde Schneider-jeve, bi i?ra r tem filmu glavno žonsko vlogo. Pred kakima dvema letoma. sem se na &ti?sbnrškem kon ser v a torij« nčila petja in že sanjala, da se bom y najkrajšem času zasvetila nalik zvezdi na opernem nebu. To je bilo moje »Hrepenenje štev. l.< Tedaj pa me je zadela strela, oziroma nekaj očetovih besed, in me je vrglo z oblakov mojih sanj. »Dragi otrok?, mi je rekel oče, >dve leti se že učiš. Tako ne more več dalje. Sama veš, da nismo bogati. Poizkusi kaj zaslužiti. Pustj umetnost, ki nič ne nese!« To se pa na noben način nI smelo ego-diti! Tudii če bi morala stradati. Vso noč sem premišljala, kaj naj napravim, potem sem se domislila: subreta postanem! Toda kako? Tedaj sem slučajno zvedela, da iščejo r Ingolstadtu operetno pevko. Peljala sem se tja in pred ravnateljem zapela nekaj arij iz »Netopirja«. Potem me je dobrohotno vprašal, ali znam tudii plesati. Vedela sem — zdaj se odloči, ali bom dobila za enkratno gostovanje knežjo plačo 20 mark a K ne. če rečem »ne«, pade vse v vodo. Zato sem z goljufivim nasmeškom pritrdila, čeprav o tehniki plesa še pojma nisem dmela. Tako me je angažiral. Samozavestno sem se peljala domov, vendar mi je bilo tesno pri srw. Kje naj dobim denar za pouk v plesu? Starši ml ga ne bodo mogli dati. Toda prav to žalostno dejstvo je tako zelo vzpodbodlo moje hrepenenje po samostojnosti, da misem prav nič zaostajala za moškimi. Brez dolgotrajnega oklevanja sem se vpisala v gledališko baletno šolo v mojem dragem Augs-burgu, kjer sem se rodila. Učila sem se »dunajskega sibajočega se valčka, zamorskih plesov in moje noge so se navadile fantaziranja in telovadbe, kakor je že zahteval baletni mojster. Tako sem pozabila na vse svoje skrbi in sem bila srečna ob misli, da bom kmalu prvič nastopila, čez dva tedna pa je prišel dan, ko je želelo vedeti ravnateljstvo pošteno zasluženi denar za pouk. Tedaj je moja sriromašna denarnica odpovedala. Spet je preteklo nekaj dni. Nato so me sicer prijazno, a vendar odločno tirjalii. Naposled sem šla potrta k >ljubemu bogu« našega gledališča, inten-dantu. Najprej sem mislila, da se bom od samega etramu udrla v velik; naslanjač, kamor mi je pokazal, naj sedem. Ko me je suho vprašal, zakaj še zmeraj nieem plačala honorarja za učenje, sem mu zakričala, kakor b; govorila z glošcem: »Ker nimam denarja!« Nekaj trenutkov molka! Potem me je greznico premeril od glave do nog. Nato pa k je od srca zasmejal. In kakor v sanjah sera slišala, kako mti je pravil, da me bo ▼zel najprej za baletko 'in potem, če »e bom obnesla, morda tudi za subreto. Kmalu sem dobila mesto druge subrete z mesečno plačo mark. Gostovanje v Ingolstadtu sem morala seveda odovedatl. Vidite, tej mali pustolovščini se moram zahvaliti za svojo pot h gledališču in s tem tudl k filmu ter k »Hrepenenju št 202«, kier me boste v kratkem vudell. * Magda Scbneiderjeva se je rodila 17. maša 1911 v Augsburgu. Ce vas zalima: •Ima rjave lase. in rjave oči. Prav posebno ljubi šport, rada plava in voai avto. Njeni glavni zvočD'1 filmi so dobro znani: »Go spodična, napačen spoj«, »Gospodična tajnica«, »V dvoje je lepšem, »Pesem noči« (kot premiera slavnega pevca Jana Kie-pure) in sedaj najnovejši »Hrepenenje št 202«. ki se baš predvaja v Ljubljani. Elizabeta Bergnerjeva v svojem novem filmu »Zasanjane ustne« žena v sodobnem svetu Delovna žena / današnjem življenju Zagovorniki tradicijonalne delitve dela po spolu radi trdijo, da je narava sama odredila to delitev: ženi pripadajo materinske funkcije, možu pa proizvajanje dobrin in njih ohranjevanje in upravljanje. Ta delitev pa v resnici ne odgovarja delovnemu procesu niti prejšnjih dob, a današnji čas popolnoma izključuje način delitve dela 1» spolu. Zgodovinski izsledki o prvotnih ljudstvih oziroma plemenih pričajo, da pri njih o delitvi v »materinstvo« za žene in v »delo« za može ni govora. Razmnoževanje rodu se je takorekoč vršilo »poleg«, kajti žena se je istotako kakor mož udejstvo-vala pri delu za preskrbo življenjskih potrebščin. V poznejši dobi človeškega razvoja se je sicer do neke mere izvršila diferenciacija dela na ta način, da je žena prevzela delo, ki je bilo bolj navezano na kraj, na bivališče, dočim se je mož odstranjeval po loviščih tudi za več časa. žena je spopotojevala tudi sredstva za pridobivanje živil ter tako ustvarjala podlago za eksistenco skupnosti. Ta delitev dela pa nikakor ni pomenjala delitve dela po spolih, temveč jo moremo smatrati edinole kot delo, omenjeno na kraj, ter delo, ki se je vršilo izven določenega kraja. V dobi, ki še ni poznala nadvlade spola, je torej ženi pripadal važnejši in imenitnejši del proizvodnje življenjskih potrebščin, poleg tega pa je rodila in negovala zarod, često se je ta važnejša vloga žene uveljavila tudi v političnem življenju: vsak narod izpričuje v svoji zgodovini epoho materinskega prava Ločitev med razmnoževanjem kot pri-rodno funkcijo ter proizvodnjo dobrin kot družabno funkcijo se je pozneje v resnici izvajala samo v razmeroma redkih primerih višjih družabnih plasti. Žena iz ljudstva tudi civiliziranih narodov pa je bila v splošnem vedno istočasno roditeljica otrok in proizvajalka življenjskih dobrin. Res, da v prejšnjih dobah žensko pridobitno delo ni stopalo tako v ospredje kot danes, ker je bil način proizvodnje drugačen; res je tudi, da je bila v prvi dobi, ko se je pojavil stroj, žena gotovih plasti razbremenjena od pridobitnega dela ter je bila samo mati in gospodinja. Ne za dolgo. Kmalu je zavzelo žensko produktivno delo tak obseg kot nikdar poprej, kar moramo smatrati kot posledico gospodarskega razvoja: tehniza-cije in industrijalizacije celokupne proizvodnje. Zaradi te izpremembe v gospodarskem življenju se je tudi način ženinega življenja bistveno izpremenil: prestav se je njen delokrog iz otroške sobe, iz domače delavnice v tovarne. Ker je pa bistvena posledica kapitalističnega gospodarskega reda, da spravlja čedalje širše plasti ljudstva v revščino, je umevno, da je moralo zajeti to obubožanje tudi meščanske sloje tn s tem tudi ženo teh slojev. In tako se je morala tudi meščanska žena in hčerka ozreti za zaslužkom in nič ni bolj umevno, kot da je Iskala zaslužek v službah, ki so preživljale tudi moške pripadnike njene družine. Tu pa se je mož uprl, ker se je čutil ogroženega. In tako se je dolgo dobo mnogih generacij diskutiralo, ali je žena fizično in možgansko sposobna za izvrševanje tako-zvanih višjih poklicev. Medtem pa so bile žene že tekom dolgih decenijev po tekstilnih, kemičnih, tobačnih tovarnah ter celo po rudnikih zaposlene z »moškim« delom, že od pamtiveka pa je bila žena zaposlena kot kmetica, gospodinja, vzgojiteljirj?.. A tu nI nikdar nihče postavil problema o ženini sposobnosti. Ce se poglobimo v značaj ~~~ameznih poklicev oziroma posameznih delovnih področij, moramo uvideti, da je problem o sposobnosti povsem napačno postavljen. Poglejmo na pr. v delokrog kmečke žene. Nikdar ne bo mož-kmet dvomil glede kateregakoli dela pri živini ali na polju, ali je za ženo primerno ali ne. Nasprotno, kdor pozna življenje na kmetih zlasti manj naprednih držav, ve, da je kmečka žena mnogo bolj obremenjena z delom kakor mož. Tu »šib- ki« spol ni deležen nobenih obzirnosti, temveč mora prijeti za delo povsod, kjer se nudi. Premožne kmečke žene so v toliko na boljšem, ker lahko najamejo delovne moči, vendar pa morajo biti same povsod zraven, če hočejo, da gre delo izpod rok. Največje reve pa so žene ubožnejših kmetov in bajtarjev. Mala ped zemlje ne more rediti navadno številne družine, zato mora mož za zaslužkom. Tedaj sloni vse delo na ramah žene: obdelovati mora njivo, opravljati živino ter oskrbovati otroke, ki so navadno prepuščeni samim sebi. A nikomur ni v spotiko, da morajo biti ti otroci zanemarjeni, da ta žena telesno ni sposobna tolikih bremen. Nasprotno, branijo se vsake reforme v tem pogledu, še t~žje pa je za to ženo v dobi gospodarske stiske kakor na pr. danes. Ker je mož brez zaslužka, mora žena podvojiti svojo delavnost. Pri nas je brezposelnost na deželi zlasti občutno zadela one kraje, kjer so se pečali s prodajo lesa. Tu so revni kmetje mnogo zaslužili kot vozniki, tesači, Žagarji. Vsi ti delavci so sedaj brezposelni. Ker je zastoj tudi v drugih panogah, zaslužijo kvečjemu v poletnih mesecih nekaj kot poljski delavci, a to je zelo malo, saj je danes v stiski tudi premožnejši kmet. Sedaj mora zopet žena pomagati, kakor ve in zna. Nekatere šivajo za konfekcijske trgovine, zopet druge izdelujejo čipke. A za kakšno ceno? Naravnost strašno je pomisliti, da zasluži ženska s klekljanjem čipk v osmih urah — 5 Din. Usoda revne kmečke žene je skoro še bolj brezupna kakor služkinje na deželi. Ta si vsaj lahko porru a s tem, da si prebere, da gre služit v mesto ali v tovarno. Temu »begu z dežele« se ne moremo čuditi in ga tudi ne bo nihče ustavil dotlej, dokler ne bo za to vrsto delavstva bolje preskrbljeno glede starostne in bolezenske preskrbe. V naprednejših državah so tudi poljski delavci in kmečki posli organizirani, zaradi česar je njih eksistenca znatno zboljšana. V Nemčiji je udinjanih poljskih delavk 1 milijon, organiziranih pa 20 000. Tudi tam je razlika med plačo moškega in ženske večja kot v vseh drugih delovnih področjih. Preobremenjenost kmečke žene, zlasti revnejše, je pač težji problem kot pa zaposlitev mestne žene s poklicnim delom. Ta si glede otrok lahko pomaga s služkinjo, z zavetiščer-., krneči . žena se pa naravnost uničuje pod bremenom svojega dela. Poleg tega ji jemljejo moči pogosti porodi in često pomanjkanje vsako nege med porodom. A tudi na stara leta često nc uživa zasluženega počitka v miru, saj so vsakomur znani pogosto neznosni odnošaji med materjo in »nevesto«. Vse to so stvari, ki zahtevajo reforme v navidezno idiličnem življenju kmečke žene. (Se bo nadaljevalo) Zahteve mroškth žen. Kakor zrtano, imajo žene v Nemčiji aktivno Ln pasivno volilno pravico. Njihova volilna udeležba je številno vsaj tolika kakor moških volilcev. Za poslanke pa je izvoljenih razmeroma zelo nizko število: od 607 mandatov jih odpade na ženske samo 38. Sedaj so postavile nemške žene zahtevo: število ženskih volilnih glasov mora odgovarjati število ženskih poslancev. V to svrho m o >-3. j o stranke postaviti ločene kandidatne liste. Seveda bi bilo v to svrho potrebno spremeniti volilni zakon. Brez dvoma bi s tem prišle žene na svoj račun, če bi pa to povzdignilo splošen blagor (in to je namen političnega udej-stvovanja) — to je drugo vprašanje. Kajti tudi nemške žen<_ so — Kot moški — ločene po svetovnem nazoru in po gospodarskih interesih. Torej bodo v bistvu zastopale ono interesno fronto, kateri pripadajo — prav kakor moški. Iz tega razloga je tudi misel o samostojni ženski stranki brez praktičnega pomena. Edino praktično je, da gredo žene v one stranke, ki principijelno, ne samo na videz, zastopajo njihove interese in težnje. S pojačenjem teh strank bo zmagala tudi ženska stvar. MALI OGLASI li««*l» 1 Dva; <1*-janje osusio>v» ali u Sif-o 5 Din. Dijaki, ki i£4e;o Vn str akcije, plavajo rwtko besede 50 »r; n i»fw» aii u dajanj« rvv»lrrr» 3 Din. (4) Korepetitorij la we sr«dinj<«olske pred mete, jnširuirajo jtrokovjvt profesorji. OspeJi tagf^Cav tj en. cen« nizke; revni in ukiiprae M tarifo popuet Informacije daje Dopisna trgovka geJs. Praiakov« I&cj 8/1. Ml Kuhinjsko učenko 7,a Aa.1 jšo dobo sprejme b-esT>ia6no fwtei Bellevu« v Ljubljani. 40315-44 Brivskega vajenca z vso oskrbo s.prejm< I Din. (?) V trgovskem podjetju aH v od vp4,nčšk< pisarni iš9 naimeščenja fevTStna, birra in zanesljiv« konto-riftinja i večletno prakso v odvetniiškib poslih. Go-■vflri perfektno nemško io slovensko, atenografir« Im je hi-tra strojepiska. V tr-jTO-rskih podjetjih bi bHa 7» to Izredno (uporabni jti6tilni alt boreln. Ponudbe pod »Knbariiea« na &gia«» oddeiek >Jut*a*. 40308-2 Mlada vdova iš&e v Mantooru alužbo ▼ trgovini kot biaga.jiii&affc« aH prodajalka. Naeiov t oglasnem odid-aitn > Jutra« 40045-2 Trgovski pomočnik d>o4>ro verzšraa T trgovini nietiamega b'aga, ieli na-meoom.pe v prometnem krajši. Naei«v ' pove »g-iasoi oddeiek »Juitra.«. 40404-2 Prodam Stanovanje Ogiaaa B«. inAaJ» am 1 Dia beaeda; u dajanj• Dasta** att M to-fr« S Din. — OfffcMi socialnega ro*£*ja Tanka beseda G0 par> m dajaaj* imIoti «ii aa p« S Dia. (O Otroški voziček na pereeib, dobro ohranjen. prodam. Zg. Šiška, spančeva not 16T. 40375« Statvo za pesTsiT*e preprog* prodam. Vpraa«w»: Stan trg 19/U. 406104 Cvetlične čebulice vse najboljše vrste za v lončke ln za vrtove kakor: hijacinte, tulipane, narcise. krokuse, anemone Itd. priporoča Josip Urbanič, Ljubljana. Miklošičeva cesta 8 Cenik na razpolago 40741-t Prodam: moderno orehovo kftjfcEoo omaro, pisalno mizo in stol, sesale« za prah fStaubsamger) in -rei utre kovin-iih k uporabo šted il«>.i/k a, elek-trifeo i« Todioivodmm tat »j oddam v Zelem" jami. 1/veara, oiica 10 — Moste. 40330-23 Sostanovafko- dijakinjo usodno sprejmem al) oddam elegantno sobo mirnemu, finejšemu gospodu. Jegličeva ulica St. 1, 40595-23 Stroji M3M 291 Vsaka beaeda 1 Dia: a sa ttfra pa 5 Dia. (ST) Telefon 2059 k PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica §t. S ki krepi In zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVKO SEBKNIK LJubljana VIL Kurje perje nečohano, kg Din 6.— pri odjemu najmanj 15 kg nudi 12323 Viljem Abt, eksport perutnine, Maribor. Najveijo zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja tn granita po globoko znižanih cenah priporoča FELIKS TOMAN kamnoseška industrija LJUBLJANA i lesi jeva cesta št. SO. 272/a Danes vam lahko še ustreženo v torek menda ne več, ker bodo srečke državne razredne loterije skoraj gotovo 2e jutri razprodane. Dobijo se samo še v Zadružni hranilnici r. na Sv. Petra cesti št 19* z. z o« z. KRUŠNO MOKO ln vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana Stari trg št. 32. ier> mi res, da vidite Vi na spodnji sliki šest lestev! Vsaka MMda 1 Dtn. ta Vjaoj. oaaioT* a£ sa Wfro m t Dia C29 Poljsko kovačnico (Feldae4»miiede) kupi Fran gkafar. Rini*':!« cesta 16. Trboveljski premog 4uha drva, angleški koks dobavlja na dom Kurivo ih.l Dunajska c.33 Telef. 34—54 g t Javljamo tužno vest, da je v soboto po daljši mučni bolezni »mrl naš dobri brat, stric in svak, gospod Fran Zobec sprevodnik v pokoja Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 10. oktobra ob 9. dopoldne v Mošnjah pri Radovljici na ondotno pokopališče. Radovljica, Ljubljana, Ribnica, Trst, 9. oktoora 1932. ŽALUJOČI OSTALI Zakaj ? Zato, ker morete Vi eno samo mojo tridelno patentirano lestev postaviti na vse načine, ki Vam jih kaže slika. Lestev je vsestransko tako uporabljiva, da Vam nadomešča šest do osem drugih lestev. Zahtevajte prospekte. 11807 I6N. REPŠE, tvornica pohištva in patentnih lestev, LJUBLJANA, Dvorni trg 1. Urejuje Davorin Rav!Jen. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarja Franc Jezeriek. Za inseratnl del je odgo voreo Alojz Novak. Vsi c Ljubljani