GLAS
LETO XX. ŠT. 42 (956) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 29. OKTOBRA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Veletok beguncev
   lovenija se nahaja v težkem položaju, ko
več deset tisoč beguncev in migrantov z
Vzhoda in iz Afrike dnevno vstopa v našo
državo. Njihovo sprejemanje, nastanitev in pre-
voz proti Avstriji zahteva izjemne materialne in
človeške napore. Zato v imenu Slovenske ško-
fovske konference izrekam hvaležnost in priz-
nanje vsem policistom, vojakom, pripadnikom
civilne zaščite in številnim prostovoljcem huma-
nitarnih organizacij za vse njihovo dosedanje
delo in zavzetost. Posebno zahvalo izrekam vsem
članom Slovenske karitas in župnij, ki v teh dneh
požrtvovalno sprejemajo begunce in skrbijo, da
je njihov odhod proti končnim državam čim bolj
organiziran. Obenem pozivam pristojne državne
oblasti, da beguncem, ki se v teh dneh nahajajo
v Sloveniji, nudijo varne razmere, primerno na-
mestitev in oskrbo. Pri tem lahko državne oblasti
računajo na pomoč naše krajevne Cerkve in zla-
sti Slovenske karitas. Prav tako naj državne obla-
sti dosežejo čim prejšnji dogovor o begunski pro-
blematiki na ravni Evropske unije in sosednjih
držav, da v prihodnjih dneh in tednih ne bo
prišlo do humanitarne krize in neredov. Vse
državljane zato vabim, da smo v času te preiz-
kušnje, kljub nekaterim zaskrbljujočim pojavom,
enotni, mirni in da begunce po naših najboljših
močeh sprejemamo kot brate in sestre. Kato-
ličane pa še posebej vabim k zavzeti molitvi tako
za vse begunce kot tudi za mir na svetu”, je dejal
msgr. Andrej Glavan, predsednik slovenske ško-
fovske konference. In s tem v bistvu povedal vse,
kar je treba povedati, ko nemočen gledaš to so-
dobno preseljevanje narodov, za to namreč gre.
/ str. 2
“S
www.noviglas.eu
Minister Žmavc na obisku pri tržaških Slovencih
Z vami je Slovenija večja
  edvomno je minister za
Slovence v zamejstvu in po
svetu Gorazd Žmavc po ce-
lodnevnem delovnem obisku pri
naših manjšinskih organizacijah v
sredo, 21. oktobra, zapustil Trst s
pozitivnimi občutki. Osnovni na-
men obiska ministra Žmavca je bi-
lo srečanje s predstavniki manjšin-
skih organizacij v Tržaški pokrajini
ter soočanje z bogato paleto dejav-
nosti, ki jih vodijo manjšinske or-
ganizacije o odprtih vprašanjih, s
katerimi se soočajo, in z načini nji-
hovega reševanja, pa še z izzivi ter
načrti za prihodnost. Pozornost je
bila namenjena tudi utrjevanju in
širjenju sodelovanja z Uradom Vla-
de RS za Slovence v zamejstvu in
po svetu in s slovenskimi ustano-
vami pri nas.
Krovni organizaciji SSO in SKGZ
Jutranji program je bil najprej na-
menjen soočanju s predsednikoma
krovnih organizacij SSO in SKGZ.
Prvi sestanek je bil v prostorih Sve-
ta slovenskih organizacij na ul. Co-
roneo, kjer sta predstavnika slo-
venske vlade in njegove sodelavce
(sekretarko Ireno Vadnjal in sveto-
valca Dejana Podgorška) ob gene-
ralni konzulki RS v Trstu Ingrid
Sergaš in konzulki Eliški Kersnič
Žmavc pričakala predsednik SSO
Walter Bandelj in Ivo Corva, ki je
pri krovni organizaciji zadolžen za
evropske projekte. Na sestanku, pri
katerem sta sodelovala še Igor
Švab, predsednik SSO za Tržaško,
in član odbora Matjaž Rustja, je
predsednik Bandelj izpostavil
ključna vprašanja, zlasti institucio-
nalne narave, s katerimi se sooča
naša narodna skupnost. Vprašanja
so namreč odprta na področju re-
forme javnih uprav na deželni in
državni ravni, na področju šolstva
(tudi glasbenega v zvezi s še ne-
rešeno tematiko slovenske sekcije
na konservatoriju Tartini) in na
ravni udejanjanja zaščitnega zako-
na (zlasti člena o vidni dvojezično-
sti). V ta namen je Bandelj napove-
dal sestavo spomenice, ki jo bosta
krovni organizaciji izdelali v soz-
vočju s paritetnim odborom; v njej
bodo te prioritete podrobno obrav-
navane. Z dokumentom bo nato
seznanjen Urad za Slovence v za-
mejstvu in po svetu. Bandelj ni iz-
ključil možnosti, da bi spomenico
uporabili kot informativno sred-
stvo v odnosu do institucij na kra-
jevni, državni in mednarodni ravni
(tudi na ravni evropskih ustanov).
/ str. 11
IG
N
Ob 50-letnici PD Štandrež in župnijskega doma
Naj tu še naprej zvenita
naša beseda in pesem!
  lati jubilej, polstoletja nepre-
kinjenega delovanja, je zelo
pomemben mejnik za vsako
ustanovo, še toliko bolj dragocen pa
je, če ga doseže društvo v majhni va-
si, ki jo že dolgo let dušijo predme-
stne hiše in se senca asimilacije vsil-
jivo širi na vse konce in kraje in iz-
podjeda nekoč povsem slovenski
živelj. Tako okroglo obletnico z upra-
vičenim ponosom praznuje Prosvet-
no društvo Štandrež, ki že 50 let
vztraja na svoji poti in trdovratno in
kleno kljubuje vsem nasprotnim ve-
trovom. Njegove korenine segajo v
leto 1965, ko je bila julija slovesno
odprta župnijska dvorana, ki se je tu-
di “srečala z Abrahamom” in v kateri
domuje društvo. Za njeno gradnjo se
je zavzemal g. župnik Jožef Žorž, že
takoj, ko je maja l. 1960 prišel za žup-
nika v to nekdaj povsem kmečko ob-
soško vas. Dvorano z 200 sedeži, ma-
lo dvorano, spodnje prostore in dve
manjši sobi so znali delavni in pri-
zadevni člani društva takoj zapolniti
z različnimi kulturnimi prireditva-
mi; v njej se je takoj začutil živahen
življenjski
utrip, ki je slo-
nel in še sloni
na krščanskih
vrednotah.
Društveno
dejavnost že
od vsega
začetka boga-
tita zborovsko
petje in izred-
no dejavna
dramska
ustvarjalna
žilica, ki prehaja tudi na mladi rod,
saj tudi otroci radi nastopajo na
odru. Razvejeno društveno delovan-
je obsega tudi kulturne večere s
predstavitvijo knjig in predvajanjem
diapozitivov z društvenih izletov, ki
so dobrodošli in uspešni. V organi-
zaciji društva že vsa leta poteka
spomladi Praznik špargljev, ki priva-
blja veliko ljudi, tudi iz bližnjih “čez-
mejnih” krajev; sodelovanje z
društvi onkraj nekdanje meje je za
štandreške kulturnike že dolgoletna,
ustaljena praksa.
/ str. 6
Iva Koršič
Z
To lahko storiš tudi 
s podporno naročnino,
ki znaša 100 evrov.
PODPRI
foto dpd
Svet okrog nas
29. oktobra 20152
Povejmo na glas
Referendum o protispravnem zakonu
Ob smrti enega izmed očetov samostojne Slovenije
SSk se hvaležno klanja spominu 
na dr. Franceta Bučarja
  lovenska skupnost, zbirna
stranka Slovencev v Italiji, se
hvaležno klanja spominu na
dr. Franceta Bučarja, starosto sloven-
ske politike, enega od očetov samo-
stojne Slovenije. 25. junija 1992 je
kot takratni predsednik Skupščine
Republike Slovenije skladno z rezul-
tati plebiscita formalno razglasil sa-
mostojnost države. Skupaj s Petrom
Jambrekom je bil tudi glavni avtor
prve slovenske ustave.
Že v 70. letih je razburil oblast s kri-
tičnimi članki in bil zato odstranjen
z univerze ter tako začel dolgo pot političnega opo-
rečništva. Leta 1989 je soustanovil Slovensko demo-
kratično zvezo in z njo kot del koalicije DEMOS zmagal
na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Bil je pred-
sednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu
1990–1992 in tako ena vodilnih osebnosti procesa osa-
mosvojitve Slovenije.
France Bučar se je že kot dijak v Ljubljani
pridružil Osvobodilni fronti (OF), zaradi
česar so ga leta 1942 zaprli italijanski
okupatorji in ga internirali v Italijo (Go-
nars, Novara, Fara Novarese, Parma). Po
koncu svoje politične poti je dr. Bučar
napisal več knjižnih del s politično in
ekonomsko pravno vsebino, kot so Slo-
venija in evropski izzivi, Demokracija in
kriza naših ustavnih inštitucij, Porušena
harmonija sveta, Rojstvo države, Sloven-
ci in prihodnost, Temelji naše državno-
sti in Prelom, do katerega ni prišlo. Do
leta 2012 je tudi vodil slovensko Panevropsko gibanje.
V imenu stranke Slovenska skupnost se je v žalno knji-
go na sedežu Generalnega konzulata RS v Trstu vpisal
tudi deželni tajnik SSk Igor Gabrovec, ki je izpostavil
vlogo in pomen dr. Franceta Bučarja kot velikega Slo-
venca, demokrata in junaka slovenske osamosvojitve.
S
  rejšnji teden je slovensko Ustavno so-
dišče odločilo, da “dopušča referendum
o noveli zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih
parov izenačuje s pravicami raznospolnih pa-
rov”. Navedena novela je bila sprejeta 3. mar-
ca, že 26. marca pa je Državni zbor zavrnil raz-
pis referenduma močnega gibanja, ki zakonu
odločno nasprotuje. Ta uveljavlja poroke isto-
spolnih parov in jim dovoljuje posvojitev ozi-
roma vzgojo otrok. Zanimivo je, da se bodisi
privrženci spornega zakona kakor tudi tisti, ki
ga imajo za nesprejemljivega, sklicujejo na
Ustavo in najdejo v njej svoj prav, zato morajo
potem ustavni sodniki odločiti v prid tega ali
onega stališča. Toda vse se je pričelo z odločit-
vijo trenutne levosredinske vlade, ki je takšen
zakon predlagala in tudi izglasovala. Zaman
je govoriti o naprednosti besedila in se čuditi
tistim, ki ga ne sprejmejo, zastonj se je sklice-
vati na večinsko število evropskih držav, ki so
ga sprejele. Pri zakonodaji o bistvenih stvareh
je namreč pomemben še en kriterij: če je pre-
dlog določenega zakona spraven. Predlog za-
kona upošteva stanje v svoji državi, med
državljani, se pravi med Slovenci? Se predlog
zakona zaveda možne ostre družbene polari-
zacije ali se ne zaveda? Se predlog zakona za-
veda, da smo Slovenci v bistvenih pogledih še
vedno ali ponovno močno in premočno raz-
deljeni v dva bregova - nemara kar razklani?
In da je ta razklanost lahko kritična, saj ni
težko videti, kako jemlje državi ogromno ener-
gij in jo potiska v vse večji zastoj. Kaj se ni mo-
dro izogniti zakonodaji, ki razklanost na novo
obuja in jo hrani, če je celo ne krepi? Kaj ni-
smo v takšnem položaju, da je nujno uveljaviti
prav spravnost kot tisto merilo, ki osvetljuje
smotrnost ali škodljivost takšnega ali dru-
gačnega urejanja družbe, pri čemer je zakono-
daja najbolj odločujoča in usodna? Kaj Slo-
venci še vedno vztrajamo, da smo na eni strani
eni in na drugi strani drugi, kaj ena stran še
vedno ni priznala druge in obratno? In ne na-
zadnje, kaj ni nemara za protispravnimi pote-
zami želja potisniti drugo stran v kot, jo vsaj
ponižati ali kar izničiti? Slovenci smo vsi ali
pa nas ni, brez obojega skupaj je država kot
skupnost vse šibkejša. Zato je vsekakor prav,
da se referendum zgodi in pokaže, če je toliko
volivcev, ki novelo vprašljivega zakona lahko
ovržejo in odprejo pot za bolj odgovarjajočo
obliko zaščite novo nastajajočih zvez med
ljudmi. Seveda pa je ob tem mogoče obžalo-
vati, zakaj je do možnosti zopetnega ustvar-
janja medsebojne napetosti sploh prišlo,
možnosti, ki je nikakor ne bi smeli dopustiti.
In ta možnost obstaja prav zdaj, ko je Slovenija
ob skrb vzbujajočem prihajanju pribežnikov
spodbudno strnila vrste, pri čemer gre vse
priznanje opoziciji. Upati je le, da bo ta strnje-
nost vplivala tudi na referendumsko vzdušje
in pomirjevala strasti razdiralne ideološke na-
padalnosti, ki je Slovenija v tem času zagotovo
ne potrebuje.
Janez Povše
P
Konferenca Slovenski možgani krožijo prek meja
Na odprtju minister
Gorazd Žmavc
  rad Vlade RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu in Fi-
lozofska fakulteta Univerze
v Ljubljani organizirata 17. novem-
bra 2015 v prostorih Filozofske fa-
kultete konferenco Slovenski možga-
ni krožijo prek meja.
Cilj in namen konference je predsta-
vitev slovenskih raziskovalnih usta-
nov, ki delujejo zunaj Republike Slo-
venije – razen nekaterih izjem so le-
te namreč v veliki meri že v nekoliko
širši slovenski strokovni javnosti ne-
poznane.
Urad za Slovence v zamejstvu in po
svetu si prizadeva za krepitev sode-
lovanja med slovenskimi raziskoval-
ci, znanstveniki, profesorji ali tudi
študenti, ki delujejo “znotraj” in zu-
naj meja Slovenije. Tovrstno znan-
stvenoraziskovalno sodelovanje
namreč lahko bistveno pripomore
tako k ohranjanju vezi z matično do-
movino in s tem k ohranjanju slo-
venske identitete med najvišje izo-
braženimi rojaki zunaj meja Slove-
nije, kot tudi h krepitvi tako imeno-
vanega “kroženja možganov” kot al-
ternativi vse večjemu izseljevanju
najuspešnejših mladih oziroma “be-
U gu možganov”.Konferenco bo odprl minister za Slo-vence v zamejstvu in po svetu, Go-
razd Žmavc. V dveh sklopih se bo
predstavilo dvanajst ustanov, sledila
pa bo “znanstvena tržnica” oziroma
individualna srečanja med študenti
in raziskovalci ter ustanovami.
Na konferenci se bodo predstavili:
Inštitut za slovensko izseljenstvo in
migracije ZRC SAZU, Ljubljana, Inšti-
tut za narodnostna vprašanja, Lju-
bljana, Slovenski raziskovalni inštitut
(SLORI), Trst (Odsek za zgodovino
in etnografijo), Inštitut Urbana Jar-
nika, Celovec, Slovenski znanstveni
inštitut (SZI), Celovec, Slovenska štu-
dijska knjižnica, Celovec, Društvo v
tujini izobraženih Slovencev (VTIS),
American-Slovenian Educational
Fundation (ASEF), San Francisco, So-
ciety for Slovene Studies (SSS), ZDA-
Ljubljana, Slovensko-avstralski klub
akademikov, Melbourne, Center za
slovenščino kot drugi/tuji jezik pri
Filozofski fakulteti Univerze v Lju-
bljani (mreža in pomen slovenskih
lektoratov v svetu) in Svetovna
mreža akademikov Univerze v Lju-
bljani.
Predstavitev bo namenjena predv-
sem:
- študentom zadnjega letnika višje
stopnje (“bolonjskega”) dodiplom-
skega študija, prvenstveno družbo-
slovne in humanistične smeri,
- podiplomskim študentom
- podoktorskim študentom – razisko-
valcem
- raziskovalcem in profesorjem z ra-
zličnih inštitutov in fakultet v RS.
Več informacij lahko dobite pri Nadji
Skale (nadja. skale@gov. si) in dr.
Zvonetu Žigonu (zvone. zigon@gov.
si – med 26. in 30. 10. odsoten).
Po škofovski sinodi je bil objavljen sklepni dokument 
Družina, “luč v temi sveta”
  edna škofovska sinoda o
družini se je končala in
objavljeno je bilo sklepno
poročilo (Relatio Synodi). Sesta-
vlja ga 94 členov, ki so jih posa-
mično glasovali sinodalni očetje
in odobrili z dvotretjinsko večino
glasov.
Besedilo med drugim ugotavlja,
da vsaka družina “lahko postane
luč v temi sveta”. Poročilo obrav-
nava številne težave družine, pa
tudi njeno veliko sposobnost se
soočati z njimi. Členi poročila, ki
so prejeli najmanj glasov, obrav-
navajo težke okoliščine in pastoralni pristop do ran-
jenih družin in do tistih, ki ne živijo v skladu s cer-
kveno disciplino. Med temi so izvenzakonske skup-
nosti, civilno sklenjeni zakoni, ločeni v novih zvezah
ter iskanje pastoralnega načina, kako bi se jim pri-
bližali, je povedal tiskovni predstavnik Sv. sedeža p.
Federico Lombardi. Po njegovih besedah je doku-
ment, z razliko od delovnega gradiva, bolj sprejema-
joč in usmerjen na pozitivno. Gre za izjemno bogat,
dobro uravnotežen in organiziran dokument, je še
dejal p. Lombardi. V njem so sinodalni očetje znova
poudarili nauk o neločljivosti zakramentalno sklen-
jene zakonske zveze, ki “ni breme, ampak Božji dar”,
resnica, utemeljena na Kristusu in na njegovi pove-
zanosti s Cerkvijo. Hkrati poudarjajo, da se resnica
in usmiljenje srečujeta v Kristusu. Iz tega izhaja po-
vabilo, da bi sprejemali ranjene družine. Dokument
sicer ne govori izrecno o evharistiji za razporočene
in spet poročene, poudarja pa, da takšni pari niso
izobčeni iz Cerkve, in pastirje poziva k razločevanju
analize zapletenih družinskih okoliščin. To ra-
zločevanje naj bi potekalo po nauku Cerkve, z zau-
panjem, da se nikomur ne sme odtegniti Božjega
usmiljenja. Kar se tiče izvenzakonskih skupnosti, do-
kument poudarja, da je treba najti načine za pot nji-
hovega spreobrnjenja do tiste polnosti, ki jo bodo v
luči evangelija dosegli v zakonski zvezi in družini.
Sklepni sinodalni dokument jasno poudarja, da ljudi
z istospolnimi nagnjenji ne smemo diskriminirati,
vendar Cerkev odločno nasprotuje zvezam med ose-
bami istega spola in zunanjim pritiskom glede te
točke. Posebni členi so namenjeni migrantom, be-
guncem in preganjanim, katerih družine so zaradi
teh okoliščin razdeljene in lahko postanejo žrtve trgo-
vine z ljudmi. Vse ljudi zato pozivajo k sprejetosti in
odprtosti do njih. Druga poglavja so namenjena vlogi
ženske, moškega in otrok v družini. Dokument jih
vabi, naj varujejo in cenijo svoje vloge. Glede otrok
se poudarja lepota posvojitve in rejništva, ki poma-
gata vzpostavljati prekinjene družinske vezi. Doku-
ment ne pozabi niti vdov, prizadetih, ostarelih in
dedkov, ki omogočajo posredovanje vere v družini
in ki jih je treba zaščititi pred t. i. kulturo odmeta-
vanja. Zaradi svojega prispevka v Cerkvi in družbi so
omenjeni tudi neporočeni.
Med sencami, ki se v naši družbi pogosto zgrinjajo
nad družino, sinoda omenja politično verski fanati-
zem, ki je sovražen do krščanstva, naraščajoči indivi-
dualizem, teorijo spola, spore, preganjanja, revščino,
nestalno zaposlenost, korupcijo, ekonomske pritiske,
ki družino izključujejo iz vzgoje in kulture, globali-
zacijo brezbrižnosti, ki v središče družbe postavlja de-
nar in ne človeka, pornografijo in demografski upad.
Zato je potrebno utrditi pripravo na zakon, predvsem
za mlade, ki se poroke pogosto bojijo. Potrebna je
vzgoja za čustvenost v luči kreposti čistosti in daro-
vanja samega sebe. Sinodalni očetje so tudi spodbu-
dili politike k varovanju družine in življenja. Družba,
ki ju ne spoštuje, nima prihodnosti. Sinoda je še en-
krat potrdila svetost življenja od spočetja do naravne
smrti ter opozorila pred grožnjami družini, med ka-
terimi sta splav in evtanazija. Sklepni dokument ne
nazadnje poudarja lepoto družine kot domače Cer-
kve, ki temelji na zakonski zvezi med možem in ženo;
na družini, ki je temeljna celica družbe ter prispeva
k njenemu razvoju; na družini kot varnem pristanu
najglobljih čustev ter edini točki, ki v tem razdelje-
nem svetu povezuje ljudi. Ob sklepu dokumenta si-
nodalni očetje spodbujajo papeža, da bi na temelju
sinodalnega poročila napisal dokument o družini.
Pot se nadaljuje!
Končala se je torej sinoda o družini; “medijska sino-
da”, ki se je začela že pred škofovskim zasedanjem in
ji je dal močan zagon teolog Krzysztof Charamsa s
svojim tempiranim razkritjem, pa očitno še ne. Ta še
naprej pritiska od zunaj in skuša usmerjati tako Vati-
kan kot javnost. Seveda navija za t. i. progresistično
smer, tisto, ki naj bi povzemala napredne in moder-
nistične silnice. Hvala Bogu je Petrova barka v rokah
zanesljivega krmarja, ki se ne ozira za modnimi mu-
hami, ki stvarno in modro razmišlja o družini in pri-
hodnosti, ki - zasidran v Kristusu - trdno veruje, da
družina ni preživeta, ampak ostaja temeljni vzor tudi
za družbo 21. stoletja. / DD
R
S 1. strani
Veletok beguncev
  a je stvar dramatična, pričajo posnetki veletokov
ljudi, ki se zgrinjajo na državno mejo med Slo-
venijo in Hrvaško, 15 tisoč jih je prišlo v Slove-
nijo samo minulo nedeljo, kar je več kot zgovorno.
Predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik slo-
venske vlade Miro Cerar sta si ogledala begunske zbir-
ne centre, slovenski premier je bil na vrhu kriznega
srečanja za rešitev krize z begunci v Bruslju jasen, Slo-
venija potrebuje pomoč, begunsko krizo je treba
reševati vzajemno, celo tako daleč je šel, da je opozo-
ril na morebiten razpad Evropske unije zaradi te krize.
Po vrnitvi iz Bruslja je slovenski premier dejal, da so
bile v Bruslju “predvsem dane zaveze vseh držav, da
bodo bistveno bolje sodelovale pri obveščanju in
uravnavanju toka beguncev, dokler se ta ne zmanjša”.
“V Slovenijo je minuli konec tedna vstopilo okoli
25.000 beguncev. Na slovenskem notranjem mini-
strstvu so posvarili, da to presega meje razumnega,
in na izčrpanost aktivnih na terenu. Premier Miro
Cerar je v nedeljo v Bruslju pozval k sprejetju ta-
kojšnjih ukrepov. Dogovor mini vrha Evropske unije
in Balkana je, da bodo v Sloveniji v tednu dni name-
stili 400 policistov”, je zapisala Slovenska tiskovna
agencija v ponedeljek, 26. t. m., dodan je bil še po-
datek: “Samo v soboto je v Slovenijo po navedbah
policije vstopilo 9925 migrantov, sinoči pa so z no-
tranjega ministrstva sporočili, da naj bi jih do polnoči
vstopilo 15.000. S tem je število pribežnikov, ki so
doslej vstopili v Slovenijo, preseglo 80.000. Na no-
tranjem ministrstvu so že opozorili, da tako velikega
vala ne zmore normalno obvladovati nobena
država”.
“Slovenska karitas intenzivno nadaljuje pomoč v na-
mestitvenih in sprejemnih centrih, predvsem s hra-
no, odejami, prostovoljci in tudi zdravstvenim oseb-
jem... Prostovoljci Karitas skrbijo predvsem za del-
jenje hrane in oblačil ter za namestitev beguncev v
centrih. V zadnjih šestih dneh je bilo vsak dan v
dnevni izmeni več kot 50 prostovoljcev in v nočni
približno 20. Do sedaj je v izmenah sodelovalo 257
prostovoljcev”, je v sporočilu za javnost konec tedna
zapisal generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jere-
bic, ki naproša vse za pomoč, obrnemo se lahko tudi
na krajevno Karitas.
Ob teh grozljivih podatkih je seveda vsakomur od
nas jasno, da ne gre samo za vojne begunce, ampak
za preseljevanje ljudstev bibličnih razsežnosti, ki spre-
minja vse nas. Kaže na krhkost Evropske unije in vseh
nas, ko nemočni opazujemo nastajanje nove podobe
sveta.
D
V četrtek, 29. oktobra, bo gost
Srečanja pod lipami v Gorici
ljubljanski nadškof msgr.
Stanislav Zore.  Kot edini
predstavnik slovenske Cerkve
se je pred nekaj dnevi vrnil s
škofovske sinode o družini v
Vatikanu. V ospredju pogovora,
ki ga bosta vodila goriška
zakonca Katja Tomsič in Ivo
Cotič, bodo sklepno poročilo, ki
so ga sinodalni očetje odobrili
24. t. m., pa tudi splošne
problematike, vezane na
družinsko tematiko, zakonsko
zvezo, vzgojo itd. Nadškof bo
maševal v Štandrežu ob 18.30,
srečanje v Kulturnem centru
Bratuž pa bo ob 20. uri.
Pod lipami
Aktualno 29. oktobra 2015 3
  Martina Valentinčič o bogati izkušnji v misijonih
Mehika, dežela širokosrčnih ljudi,
kjer blagoslavljajo smeti ...
POGOVOR 
  mesecu, posvečenem misijo-
nom, smo se pogovorili z Mar-
tino Valentinčič. Po rodu iz
Števerjana, po izobrazbi pravnica, je
že več let dejavna v škofijski mladinski
pastorali; med drugim je članica ško-
fijskega pastoralnega sveta. Letos po-
leti se je z 10 drugimi mladimi iz go-
riške nadškofije in tržaške župnije sv.
Terezije odpravila - v sodelovanju s
škofijskim misijonskim uradom in z
misijonsko skupnostjo Villaregia - pet-
najst dni v Mehiko...
Kako to, da si se odločila
za tako potovanje?
Odločitev za to izkušnjo je sad lanske-
ga misijonskega bdenja, ki ga je, kot
vsako leto, organizirala škofijska mla-
dinska pastorala. Med nami je bil g.
Aldo Vittor, misijonar, takrat še dia-
kon, ki se je vrnil iz Mehike domov,
saj je bil mesec dni kasneje v Ogleju
posvečen v duhovnika. Njegov poseg
na večeru me je zelo presenetil, spod-
budil je nova zanimanja in vprašanja
in takoj sem pomislila, da bi bilo lepo,
če bi ga kdaj obiskali in pobliže spoz-
nali njegovo delovanje. Ko se je ja-
nuarja ponudila ta priložnost (ki so si
jo zamislili g. Aldo, g. Franco Gisma-
no, odgovoren za škofijski misijonski
urad, g. Nicola Ban, odgovoren za
mladinsko pastoralo, in tržaški župnik
g. Paolo Iannacone), sem se zato
odločila kar v nekaj minutah in pot
me je tako letos poleti popeljala v Me-
hiko.
Kaj nam lahko poveš
o g. Aldu Vittorju?
G. Aldo Vittor je doma iz Tržiča, izhaja
iz župnije Kristusa Odrešenika,
kjer je bil vrsto let aktiven kot ka-
tehet in animator Katoliške akcije;
študiral je inženirstvo (smer infor-
matika), nato pa je spoznal misi-
jonsko skupnost Villaregia in se
odločil, da bo sledil Božjemu klicu
in izbral duhovniški poklic. Že dve
leti je v Mehiki, kjer se v župniji
ukvarja predvsem s katehezo in
mladinsko pastoralo. Tak je, kot si
misijonarja predstavljamo: neutru-
den, dela od zgodnjega jutra do
poznega večera; če ima kaj proste-
ga časa, tudi pomaga najrevnejšim
družinam pri gradnji ali popravilu
hiš. Vedno ga pa spremljata iskre-
nost in navdušenost človeka, ki je
našel svoje poslanstvo in življen-
jski smisel v službi bližnjemu.
Kaj pa je skupnost Villaregia?
Misijonska skupnost Villaregia je
nastala leta 1981 v Chioggi in ima
približno 600 članov (duhovnikov,
redovnic in laikov). Trije stebri, na
katerih sloni delovanje skupnosti,
so: življenje v skupnosti, misijon
in božja previdnost. V Italiji ima 7
sedežev; eden izmed teh je v Por-
denonu in smo ga obiskali v me-
secu juliju, pred odhodom v Me-
hiko. V tujini ima še 7 sedežev: dva
v Braziliji ter po enega v Peruju,
Mehiki, Portoriku, Mozambiku in
Slonokoščeni obali. V Mehiki je v ško-
fiji Texcoco prisotna od leta 1998; te-
danji škof je misijonarje prosil, naj po-
stavijo svoj sedež na območje kraja Te-
jocote, ker je tam prisotna največja
ameriška skupnost Jehovih prič. Usta-
novljena je bila tako župnija Kristusa
kralja, ki je sicer manjša (ima pri-
bližno 13.000 prebivalcev, ostale pa
med 20 in 30 tisoč) in jo trenutno se-
stavlja pet kapelic: Tejocote, Vence-
slao, Elsa Cordoba, Lazaro Cardenas
in Victor Puebla; tudi v tem se razli-
kuje od ostalih župnij, ki so nastale
okrog nekega jedra, ta pa je razpršena
po precej širokem ozemlju. V skupno-
sti je pet duhovnikov in deset redov-
nic. V vsakem predelu je maša enkrat
tedensko, ali ob sobotah zvečer ali ob
nedeljah, ostale dneve pa le ob poseb-
nih priložnostih, kot so npr. devetd-
nevnice pred praznikom zavetnika, ko
je maša vsak večer pri neki družini, ki
na ta dan tudi “gosti” svetnikov kip.
Če je hiša premajhna, se mašna dari-
tev obhaja kar pred hišo, sredi ulice,
po obredu pa družina vsem prisotnim
ponudi večerjo, vsaka pač po svojih
zmožnostih.
Kdaj ste sploh bili proč
in katere kraje ste obiskali?
V Mehiki smo bili dva tedna, od 25.
julija do 8. avgusta. Bili smo gostje mi-
sijonske skupnosti Villaregia, ki ima
sedež v škofiji Texcoco, na vzhodu
glavnega mesta Ciudad de Mexico.
Texcoco je mesto, ki ima skoraj dva
milijona prebivalcev, sedaj je postalo
že predmestje mehiške prestolnice; sa-
ma prestolnica šteje 8 milijonov in
pol prebivalcev, z zaledjem pa celo 25
milijonov in je drugo največje mesto
na svetu. Glavni del bivanja v Mehiki
smo preživeli v misijonski skupnosti
in spoznavali okolje, v katerem misi-
jonarji delujejo. Obiskali pa smo tudi
mestno jedro prestolnice z ve-
ličastno baziliko, zgodovinsko in
arheološko središče Teotihuacan,
ki je bilo v času vladanja Toltekov
največje mesto predkolumbov-
ske Amerike. Posebno ganljiv pa
je bil obisk največjega romarske-
ga središča Srednje in Južne Ame-
rike, in sicer bazilike, posvečene
Devici Mariji iz Guadalupeja.
Kaj si novega spoznala
oz. odkrila?
Mehika je za evropskega človeka
narobe svet; življenjski ritem je
bolj umirjen, ljudje radi praznu-
jejo in se veselijo, pravil se ne
prav strogo držijo, tudi urnikov
ne: če se s šoferjem avtobusa
zmeniš, da bo pred župniščem
ob 8.30, ga pred 9. uro gotovo ne
bo na spregled. Mehika pa se nedvom-
no sooča s problemom kriminala in
korupcije, ki sta razširjena povsod. V
krajih, ki smo jih obiskali, je prisotna
mafijska organizacija El movimiento
antorchista, ki nadzoruje celotne pre-
dele mest, kjer občinska oblast nima
nikakršne moči, saj ta organizacija, ki
prodaja zemljišča - tudi župnija je mo-
rala stopiti z njimi v stik, da je lahko
kupila ozemlje, kjer gradi novo cerkvi-
co -, skrbi za dobavo vode, električne
energije ipd. Prav v teh krajih je delo-
vanje misijonarjev najbolj potrebno
in tudi učinkovito; ljudje so zelo rev-
ni, včasih celo popolnoma nepisme-
ni, mašo obiskujejo le iz navade, ven-
dar je skoraj ne razumejo, zato mo-
rajo misijonarji skrbeti tudi za ka-
tehezo odraslih. Prostovoljci enkrat
tedensko v župnijskih prostorih tu-
di pripravljajo kosilo, ki ga potem
delijo v najbolj revni četrti, da ima-
jo družine vsaj enkrat v tednu topel
obrok.
Zelo pretresljiva je bila tudi izkušnja
v kraju Escalerillas, ki je sicer na ob-
močju druge župnije in kjer se na-
haja odlagališče smeti. Tu sta dve
misijonarki preživeli skoraj deset
mesecev, dnevno sta nekaj ur pre-
bili na odlagališču; za družine, ki
tam delajo, sta priredili tečaje ve-
rouka in priprave na zakrament sv.
zakona. Vsi smo onemeli, ko smo
videli otroke, kako se mirno in
brezskrbno igrajo med kupi smeti,
medtem ko njihovi starši odpadke
ločujejo in jih potem spet prodajo.
Spoznali smo tudi gospo, ki je bila
prej tajnica v nekem podjetju, a
mora zdaj delati na odlagališču, ker
je tako bliže domu, kjer ima bolno
hčerko. Z neizrekljivim začuden-
jem smo tudi opazovali, kako so ne-
kateri duhovnika prosili, da smeti
blagoslovi, saj so zanje delovno
orodje in edini vir za preživetje. /
DD
/ str. 14
V
  Jože Šušmelj na srečanju pod lipami
O meji, manjšini,
Evropi in še čem
GORICA 
  ost Srečanja pod lipami v komorni
dvorani Kulturnega centra Bratuž v
Gorici je 22. oktobra bil politik in
diplomat, odličen poznavalec slovensko-ita-
lijanskih odnosov, sploh pa ploden družbe-
no-kulturni delavec Jože Šušmelj. Na večeru,
ki sta ga organizirala Kulturni center in
Krožek Anton Gregorčič, se je pogovarjal z
zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
Kot je v pozdravu in krajšem uvodu povedal
Julijan Čavdek, je bilo srečanje posvečeno v
prvi vrsti 60. obletnici podpisa Videmskega
sporazuma in 40. obletnici podpisa Osim-
skih sporazumov, “pomembnima dogodko-
ma za naš prostor”. Spomin pa je šel tudi na
100-letnico soške fronte in podpisa London-
skega sporazuma, 70-letnico konca druge
svetovne vojne in druge okrogle obletnice,
je dodal Podbersič. Ta meja je bila kljub Pa-
riški mirovni pogodbi provizorična črta, ki
dolgo ni pomenila dokončne državne meje.
To je postala šele s podpisom Osimskih spo-
razumov jeseni 1975, ki so uspešno sklenili
obdobje urejanja odnosov med Italijo in
SFRJ.
Šušmelj, “z dušo in telesom Goričan”, avtor
knjig o zahodni meji, pa tudi zanimive znan-
stvene monografije o baronu Andreju Win-
klerju, je na sogovornikovo vprašanje - tudi
kot sociolog - najprej spregovoril o begunski
krizi. “To je velika tragedija tako za te ljudi
kot za Evropo”. Kako se bo vprašanje rešilo,
tega danes nihče ne more oce-
niti. Če bo množica ljudi, ki
prihajajo iz drugih verskih in
kulturnih sredin, presegla kri-
tično maso in je ne bomo znali
vključiti v vsakdanje življenje,
“bo to velik problem ne le za
sedanjo Evropo, ampak najbrž
tudi za prihodnje rodove”. Na-
paka je bila storjena pred
časom, ker niso našli rešitve,
ko je Italija rotila gluho EU, naj
pomaga rešiti problem. Slo-
venska vlada je naredila, kar se je dalo, “mo-
goče pa je preveč zavlačevala z rešitvami.
Najbrž ni pričakovala takih množic”.
Kar se tiče Videmskega sporazuma, ki je
močno olajšal življenje obmejnih prebival-
cev med Italijo in Jugoslavijo, je Šušmelj naj-
prej obrazložil mednarodne okoliščine, ki so
privedle do njega, nato je marsikaj zanimi-
vega povedal o določanju jugoslovanske za-
hodne meje. “Ta meja je bila začrtana na pa-
pirju v Parizu”. V noči od 15. na 16. septem-
ber 1947 so marsikje premikali mejne ko-
ličke. “Ni bilo neke mednarodne kontrole”...
Jugoslovanski vojaki so tako zasedli 350 hek-
tarjev ozemlja, ki bi moralo po Pariški mi-
rovni pogodbi pripadati Italiji; 25 ali 30 hek-
tarjev pa je zasedla Italija na vrtojbenskem
polju in nekje drugje. Meja je šla čez poko-
pališče. Na železniški postaji je angleški ofi-
cir imel šotor, pa so vojaki z belim apnom
začrtali mejo okrog šotora …
Ves povojni čas je bilo na meji zelo napeto,
“tega si danes ne moremo predstavljati”. Na
slovenski strani “so vsi govorili, da so Italija-
ni fašisti, da z njimi ne kaže sodelovati”, bilo
je “ogromno sovraštva in nezaupanja, meja
je bila zaprta”. Šušmelj se je spomnil slavne
“nedelje metel” avgusta 1950, ko se je v
Rožni Dolini zbralo pet tisoč ljudi in so vdrli
v Gorico. “Policija, milica in vojska jih niso
mogli zadržati” in, zanimivo, “vsi so se
zvečer vrnili domov”. Zaledje Gorice je bilo
neverjetno navezano na mesto kot na kul-
turni, ekonomski, socialni center. Ljudje ka-
sneje skoraj niso mogli verjeti, da bodo lah-
ko prehajali mejo.
Do končne postavitve meje med Jugoslavijo
in Italijo je prišlo sredi 70. let prejšnjega sto-
letja. Na to so pritiskale tudi ZDA, da se od-
pravi sporni člen na tej meji, t. i. tržaško
vprašanje. “Pogajanja so potekala v strogi taj-
nosti, v zelo zaprtem krogu”. Italija je med
drugim želela vrh Sabotina in Matajurja, Ju-
goslavija pa je postavila zahtevo po zaščiti
slovenske manjšine v Italiji. “Glede manjšine
moram reči, da je Italija odločno odklanjala
vsako razpravo in večjo koncesijo za
manjšino, razen da sprejme tisto, kar je bilo
že prej v Londonskem memorandumu”. Po-
sebno zanimivo je bilo, kar je Šušmelj pove-
dal prav o naši zaščiti, o zakonu št. 38 z dne
14.3.2001. Slovenska manjšina je bila dolgo
časa “talec italijanske zunanje politike”, Ita-
lija je pogojevala vrnitev nepremičnin ezu-
lov, sploh pa je vladalo v Italiji, zlasti v Trstu,
zelo protijugoslovansko razpoloženje, “Rim
se je zelo ravnal po vetru, ki je pihal iz Trsta”.
Leta 2001 je parlamentarni mandat šel h
koncu, zakon za Slovence pa se je že dolgo
vlekel: “Bila je neverjetna blokada”, vloženih
je bilo 1.500 amandmajev. Prišlo je do ob-
strukcije, “v parlamentu kar na-
enkrat ni bilo Finijevih poslan-
cev”, parlamentarci so izgubljali
živce, “tudi po hodnikih so jih
lovili, situacija je bila zelo
mučna”. Odločilen korak je po
Šušmeljevem mnenju naredil
slovenski zunanji minister Di-
mitrij Rupel, ki je prišel v tistem
kritičnem trenutku v Rim. Prek
posredovanja Mitje Volčiča se je
srečal s predsednikom senata in
mu jasno povedal, da je sprejem
tega zakona za odnose med Slovenijo in Ita-
lijo odločilnega pomena; če bi ga ne sprejeli,
bi se odnosi gotovo pokvarili.
Jeseni 1990 je Šušmelj postal jugoslovanski
generalni konzul v Trstu. Dobro leto kasneje
ga je Demos podprl in je postal slovenski
konzul. Zanj so se zavzeli mnogi, zlasti Spo-
menka Hribar, ker je “striktno zagovarjal slo-
venska nacionalna stališča”. V Trstu se je
začelo “hudo obdobje”, je dejal, saj je na
konzulatu “srbski del povlekel z Mi-
loševićem”. Nekaj let prej je Šušmelj kot vod-
ja slovenske delegacije v Srbiji od blizu
spremljal vzpon Slobodana Miloševića na
oblast. Bilo je “hudo, evforija, razumem, za-
kaj je prišel fašizem, nacizem… Če človek te-
ga ne doživi, ne more verjeti... Ljudje so mi-
slili, da je prišel odrešenik” …
“Tudi tisti, ki niso vaši politični zavezniki,
vam priznavajo, da ste bil korekten v odno-
sih do obeh komponent slovenske manjšine
v Italiji”, je dejal Podbersič. Šušmelj je dejal,
da ni doživljal posebnih pritiskov, stranka
Slovenska skupnost ga je v Trstu zelo lepo
sprejela, “so bila pa trenja, kot tudi danes,
med obema komponentama. Včasih več,
včasih manj”. / DD
/ str. 7
G
Renato Podbersič in Jože Šušmelj
Mladi misijonar g. Aldo Vittor
F
ot
o 
La
ur
a 
B
ar
ba
ng
el
o
Slovenska
manjšina je 
bila dolgo talec
italijanske
zunanje 
politike
Kristjani in družba29. oktobra 20154
P. Pedro Opeka gost v ljubljanski hali Tivoli
Misijonar, ki vrača najrevnejšim
dostojanstvo
  dor je bil v soboto, 17. ok-
tobra, v Ljubljani v bližini
hale Tivoli, je lahko videl
pravo reko ljudi, ki se je vila proti
stadionu. Toda zelo zanimivo je,
da tokrat niso šli gledat kakega
zvezdnika ali znano športno eki-
po; tokrat se je množica zgrinjala,
da bi doživela srečanje v živo s
skromnim človekom, a obenem
velikim možem, s patrom Pe-
drom Opeko. Športna
dvorana, ki sprejme okoli
5000 ljudi, je bila v sobo-
to polna do zadnjega ko-
tička, vstopnice so raz-
prodali že nekaj dni prej,
zato so se morali mnogi
odpovedati sobotnemu
srečanju. Lahko pa so
prišli v stik z njim na raz-
nih drugih srečanjih ali
pri mašah skozi ves te-
den.
V svojem izgledu in na-
stopu je misijonar Opeka
preprost; njegova moč ni
v zunanjem blišču ali v
visokodonečih besedah in teore-
tiziranjih, a vendar veje iz njega
velika karizmatičnost. Ta pa izvira
iz iskrenega zavzemanja za
občečloveške vrednote, za pra-
vičnost, resnico, pomoč ubogim.
Osrednja motivacija njegovega
delovanja je v globokem spošto-
vanju do vsakega človeka, saj želi
rešiti prav vsako življenje, ki ga v
K obupnih razmerah na Madaga-skarju sreča na svoji poti.S preprostimi, a globokimi bese-
dami, ki so segale v bistvo življen-
ja in tega, kar je najpomembnejše
v njem, je razkril svojo predanost
krščanskim vrednotam, ljubezni,
nedotakljivosti življenja in
družine, dobroti. Za vrednote
pričuje s svojim življenjem, z vsa-
kim svojim dnem, ki ga posveča
najrevnejšim in daruje za pomoč
ubogim. Sam pravi, da mu je za
navdih evangelij. Na Madagaskar-
ju je najbolj zavrženim ljudem
posvetil že 42 let svojega življenja
in rešil na tisoče življenj. Morda
je še kdo, ki ne ve, kakšno je misi-
jonsko delo, ki ga opravlja tam.
Na smetišču blizu glavnega mesta
Antanarivo živi množica ljudi,
odrinjenih in lačnih, brez strehe
na glavi. Tem ljudem se pater
Opeka posveča z vsemi svojimi
močmi, živi in dela z njimi, jim
pomaga ne samo preživeti, pač pa
tudi najti lastno dostojanstvo s ko-
ristnim delom. Pripomogel je k
temu, da je zrasla ob smetišču pra-
va vas, otrokom pa skuša zagoto-
viti poleg hrane tudi možnost, da
obiskujejo šolo.
Ko se Opeka vrača v Evropo, je
njegov namen edino ta, da z
izrednim žarom na svojih srečan-
jih prepričuje ljudi, naj gradijo
boljši svet, naj ne pozabijo na
uboge in naj jim po svojih močeh
pomagajo. S prispevki, nabranimi
na potovanjih, poskrbi, da imajo
otroci na Madagaskarju vsakdanji
riž in streho nad glavo. Vsi pri-
spevki pridejo naravnost v roke
organizatorjev centra Akamasoa
(“Dobri prijatelji”) in z njimi takoj
pomagajo potrebnim.
Obiskovalci prireditve v Tivoliju
so to prav dobro vedeli; vedeli so,
da se lahko zanesejo, da gre daro-
vani denar v prave roke. Priredi-
tev, ki jo je organiziral Zavod Ci-
vilna družba za pravično Sloveni-
jo v sodelovanju z Misijonskim
središčem Slovenije, je delovala
kot izreden dogodek, ki bo vsem
ostal v neizbrisnem spominu. Do-
daten blišč so ji sicer dali še na-
stopi nekaterih med najbolj po-
pularnimi glasbenimi skupinami
v Sloveniji, vendar je bila osredo-
točena na patra Opeko in njegovo
prepričljivo besedo. Preprosto in
umirjeno je odgovarjal tudi na
nekatera zelo kočljiva vprašanja
(npr. o pribežnikih ali zlu v svetu),
ki so mu jih zastavljali nekateri
predstavniki številnih obiskoval-
cev. Med izredno veliko množico
se je vseskozi čutila velika zbra-
nost ljudi ob njegovih besedah.
Misijonar, ki ga pozna ves svet,
dvakratni nominiranec za Nobe-
lovo nagrado za mir, je končno
postal popularen tudi v Sloveniji.
Na srečanju v Tivoliju je verjetno
marsikdo pomislil, da lahko ta ve-
liki Slovenec pripomore k temu,
da se zopet povrne slovenskemu
katoličanu samozavest, ki je bila
dolga desetletja z zapostavljanjem
teptana in izmaličena.
Opeka pričuje s svojim življen-
jem, ki je izredno in ki se povezuje
v celoto z zgodbo njegove
družine: oče se je čudežno rešil
pokola okrog 5000 nedolžnih lju-
di v Brnici pri Hrastniku s strani
revolucionarjev leta 1945. Sam
Peter Opeka pa je iz svojega
življenja naredil čudež in rešil
življenja več kot 300.000 razčlo-
večenim ljudem na odlagališču
odpadkov madagaskarske prestol-
nice.
Anka Peterlin
  e dni je v Sloveniji na
obisku Pedro Opeka,
duhovnik iz misijonske
družbe lazaristov, ki od leta
1975 deluje kot misijonar na
Madagaskarju. V soboto se je
v ljubljanski hali Tivoli srečal
z več tisoč ljudmi, poslušali
pa so ga med drugimi tudi
Borut Pahor, Ljudmila Novak
in Janez Janša. Množico po-
slušalcev je navdušil s svojo
iskrenostjo, odprtostjo, lju-
beznijo, poštenjem, spoštlji-
vostjo in nenarejenostjo.
Kdor bi mu želel prisluhniti,
se lahko pozanima, kje vse bo
Pedro Opeka ta teden še go-
stoval – povabili so ga tudi v
Mestno knjižnico Ljubljana.
Za tiste, ki še ne veste, kdo je
ta svetovno znani misijonar,
naj zapišemo nekaj stavkov.
Rodil se je 29. junija leta 1948
v predmestju Buenos Airesa,
San Martinu, v Argentini.
Starši so se spoznali v Avstriji,
kamor so zbežali zaradi po-
vojnega nasilja v Sloveniji in
nekdanji Jugoslaviji. Mama je
bila doma iz Velikih Lašč, oče
Lojze, ki je po čudežu preživel
povojni poboj več tisoč ujet-
nikov v Brnici pri Hrastniku,
pa je bil po rodu iz Begunj pri
Cerknici. Leta 1947 sta se s
skupino več tisoč političnih
beguncev preselila v Argenti-
no, ki jih je sprejela odprtih
rok - pomembno je bilo le, da
so ljudje pošteni in delavni.
Rodilo se jima je osem otrok,
Pedro je bil drugorojenec. Že
kot otrok je pomagal očetu, ki
je bil zidar. Navduševal se je
za nogomet, slednjič pa se je
odločil, da postane duhov-
nik. Po šolanju v semenišču
je študiral na ljubljanski Teo-
loški fakulteti, diplomiral je
na katoliški univerzi v Parizu.
Na Madagaskarju je najprej
kot zidar pomagal v župnijah
lazaristov, nato je sodeloval
pri gradnji bolnišnice v Van-
gaindranu, od leta
1989 pa v Atanana-
rivu gradi mesta
upanja skupaj z
brezdomci in sme-
tiščarji: “Ko sem bil
prvič na kužnem
smetišču in videl
na tisoče obu-
božanih ljudi in
majhne otroke, ka-
ko se z živalmi tepe-
jo za košček hrane,
me je to tako priza-
delo, da nisem mo-
gel ostati križem
rok. Moral sem za-
vihati rokave in po-
magati. Že kot mlad
duhovnik sem si rekel, da
želim posnemati Jezusa. Jezus
pa je prvo skrb namenjal re-
vežem, ubogim. Revščina vza-
me človeku dostojanstvo.
Moje delo je, da jim poma-
gam, da se zavedajo svojega
dostojanstva. Skupaj gradimo
novo kulturo prijateljstva. Vsi
ljudje imajo pravico do dela,
do strehe nad glavo, do hrane
in zdravja. In vsi otroci imajo
pravico hoditi v šolo. Tako
smo skupaj začeli graditi me-
sto Akamasoa”. V Akamasoi,
kjer se je nekoč raztezalo
ogromno smetišče, kakršnih
si pri nas niti zamisliti ne mo-
remo, danes stojijo lepo ure-
jene hiše, ob njih rasejo dre-
vesa in rože, ulice so tlakova-
ne, tu so vrtci, šole, igrišča –
tu živi več kot 23 tisoč nek-
danjih smetiščarjev in brez-
domcev. Pedro Opeka je po-
magal več kot 300 tisoč lju-
dem - tudi s pomočjo sloven-
skih vernikov, ki v akciji
“Drobiž za riž” vsak dan na-
T
hranijo sedem tisoč otrok, če
za zdaj omenimo samo to.
Poslušalci v polni hali Tivoli
so Pedru Opeki postavili več
vprašanj. Ob enem se je po-
hecal, da
so to “tež -
ka vpra -
šanja za
profesorje”
in da on
“re šuje
konkretne
te žave, ne
pa ab-
straktnih”.
“Moja pi-
sarna je
tam, kjer
srečam re-
veža”, je
dejal, in bil
kritičen do
zbirokrati-
zirane Ev -
ropske uni-
je, ki zahte-
va več in več papirjev, po treh
letih izpolnjevanja obrazcev
pa na koncu pomoč zavrne.
“Mi še nikoli nismo zavrnili
nobenega reveža, mame z
otroki, lačnega, brez strehe
nad glavo. Pri nas vsi dobijo
pomoč, rešitve iščemo takoj,
na licu mesta. Ne moremo
reči revežu, naj pride čez tri
dni ali čez tri leta. On je lačen
danes”. Pomagajo mu števil-
ne mednarodne dobrodelne
organizacije. Pri njem se let-
no zvrsti okoli deset tisoč obi-
skovalcev in “vsakemu s po-
nosom povem, da slovenski
rojaki ogromno pomagajo –
tako da se eno od naših nase-
lij imenuje kar - Slovenska
vas”.
“Kot sin slovenskih staršev
sem pošten, delaven in veren,
Argentina pa mi je dala smisel
za igro in nogomet. Ne more-
mo samo delati, treba je tudi
praznovati”, se nasmeje Pe-
dro Opeka. “Treba je delati,
biti pošten in govoriti resni-
co”, je povedal, poslušalka na
sedežu poleg mene pa je re-
kla: “Poglej, kako v prvi vrsti
zardevajo”! Poleg slovenske-
ga odlično govori španski,
francoski in angleški jezik, z
Malgaši pa se seveda pogovar-
ja v njihovem jeziku – bilo je
zanimivo poslušati, ko ga je v
domačem jeziku nagovorila
mlada mamica z Madagaskar-
ja, poročena v Sloveniji.
Nekateri se jezijo, češ da je
Opeka iz “domobranske
družine” in da “so tudi otroci
v Sloveniji revni in rabijo po-
moč”. Pustimo zdaj ob strani
prvi “ugovor” dežurnih ner-
gačev z opranimi možgani, ki
POGLED, KI KLIČE
Ljudi ne nagovarjamo le z besedami in pisan-
jem, ampak tudi z gestami in pogledom. Jezu-
sov pogled se je oziral na pokrajino, na cvetlice
in živali, zlasti pa na ljudi: kmete, pastirje in jih
klical k odrešenju. Z njegovim prihodom je na-
stopil nov čas Božjega delovanja, zato so se mo-
rali ljudje odločiti, da bi mu sledili.
Vsi štirje evangelisti govorijo o dogodku, ko je
Jezus poklical svoje učence. Marko in Matej zelo
zgoščeno pripovedujeta, da je Jezus poklical štiri
učence, ko so bili pri ribiškem delu. Pogledal jih
je v luči Božjega kraljestva in jim povedal, da bo-
do postali oznanjevalci tega kraljestva. Ti so pu-
stili vse in šli za njim. V pripovedi evangelista
Luka je Jezusov pogled usmerjen v dva čolna in
ribiško delo, ki so ga opravljali. Potem ko se je
na njegovo besedo zgodil čudežni ulov, so Jezu-
sa pogledali v luči njegovega božanstva. Peter se
je vrgel predenj in priznal svojo nesposobnost
ter grešnost. Toda ob Božjem pogledu ni ostalo
drugega, kot da je ponižno sprejel njegovo pova-
bilo in šel za njim.
Tudi pri Janezovem opisu poklica je imel pogled
pomembno vlogo. Jezus jih je poklical po iz-
kušnji in pričevanju drugih: Janeza Krstnika,
Andreja, Filipa. Temu pogledu, ki je imel vlogo
razodetja Jezusove Božje osebe, je sledilo njego-
vo povabilo, naj pridejo in vidijo, kje stanuje in
kako živi. Drugi pogled je bil usmerjen v opazo-
vanje in pozorno premišljevanje tega, kar sta vi-
dela učenca. Morala sta spoznati Jezusov odnos
z Očetom, da izhaja vse njegovo življenje iz tega
odnosa. Tretji pogled je bil usmerjen v njegovo
osebo. Ni dovolj le poznati Jezusa, treba je tudi
stopiti v njegovo življenje. Zato sta se morala
učenca premakniti iz dosedanjih pogledov vere
in družbene prakse ter varnosti v odprt odnos z
njim. Njihov pogled se je tako spremenil v živ
prijateljski odnos, poln zaupanja in spoštovanja.
Ta pogled jih je spremljal skozi ves čas Jezusove-
ga javnega delovanja, njuno življenje je bilo po-
vezano z Jezusovim, bil je odprt za nova srečan-
ja in prijateljstva. V Jezusovem pogledu sta čuti-
la prisotnost večne Božje ljubezni, ki rešuje.
Tudi nas Gospod kliče na mnoge načine, da bi
šli iz svojega življenja tja, kjer nas on čaka in
nam daje svoje poslanstvo. Pogosto ni potrebno
spremeniti okolja, ampak samo odnos, da smo
pri njem ter gledamo nase in na druge skozi Je-
zusov pogled. Tako se bomo rešili raznih vsilje-
vanj in begov ter predsodkov, sprejeli bomo ti-
sto vlogo, ki nam jo je namenil v načrtu Božjega
kraljestva. Prav tako bomo tudi osmišljeni kot
osebe in se ne bomo čutili nekoristne, brez po-
mena. Gospod nam daje poslanstvo in odgovor-
nost za svet in za ljudi. V njegovem pogledu ni
črnogledosti, ampak smo to, kar smo.
GLEDATI SKOZI POGLED (6) Primož Krečič
morda niti slovenskim otro-
kom ne pomagajo. Mislim, da
bo vsak sočuten človek po
ogledu katerega koli filma o
Pedru Opeki – na youtoubu
jih najdete veliko število v ra-
zličnih jezikih - spremenil
mišljenje in ga bo zabolelo,
ko bo naslednjič videl ležati
na tleh kos kruha, sendvič ali
še kaj boljšega, ali bo mimo
njega pridrvel dvanajstletni
razvajenec, ki so mu starši za
nagrado kupili motor. Z ma-
terialnimi dobrinami - lepimi
oblekami, nakitom, pobarva-
nimi lasmi, dobrim avtomo-
bilom, dragimi potovanji in
kar je še takega - se namreč ne
da napolniti praznine v člo-
vekovi duši, ki je odraz po-
manjkanja ljubezni in solidar-
nosti. Morda se bo tudi kdo,
ki ima plačo več kot dva ali tri
tisoč evrov, raje ugriznil v je-
zik, kot rekel čistilki, ki po-
toži, da s tristo evri ne more
preživeti: “Plače so relativne”.
Za svoje delo je Pedro Opeka
prejel številna priznanja.
Francoski predsednik Sarkozy
mu je podelil priznanje Vitez
legije časti. Evropska akade-
mija znanosti in umetnosti
mu je podelila Nagrado za to-
leranco. Predsednik Danilo
Türk ga je odlikoval z Zlatim
grbom Republike Slovenije za
zasluge, predlagali so ga tudi
za Nobelovo nagrado za mir.
Če se želite pobliže seznaniti
z delom tega misijonarja, si
lahko v Mestni knjižnici Izola
izposodite film Jožeta Možine
Dober prijatelj Pedro Opeka.
Za tiste, ki raje berete knjige
kot gledate filme, pa pripo-
ročamo knjige: Spodbudne
besede, Pustolovščina Pedra
Opeke, Bojevnik upanja, Iz-
ključenost in solidarnost,
Dnevnik spopada.
Špela Pahor
Kristjani in družba 29. oktobra 2015 5
Oglaša se misijonar s severa Ugande
Novi misijon Atede
  ragi prijatelji in
dobrotniki na
Goriškem in
Tržaškem, cenjeni bralci
Novega glasa!
Po nasvetu prijateljev
sem prišel sredi oktobra
na kratek oddih v do-
movino. Po 5 letih prid-
nega dela smo 6. sep-
tembra blagoslovili novi
misijon Atede v naškofi-
ji Gulu na severu Ugan-
de. To skrbno opravlje-
no delo gradnje celotne-
ga misijona z novo cer-
kvijo sem mogel končati
skupaj z mnogimi prija-
telji iz domovine (okrog
50 se jih je zvrstilo). Vsi
so učitelji v raznih teh-
ničnih poklicih. Pridna skupina 'Bejz ce
vejds' iz Pivke je kot prva skupaj z žup-
nikom Marjanom opravila strokovno
delo. Sledili so posamezniki v glavnem
iz Vipavske doline in Goriške. Nov misi-
jon ima zato navdih slovenske misli in
urejenosti. Naj se zahvalim prijateljem
duhovnikom z obeh stani meje in prid-
nim, večkrat anonimnim dobrotnikom,
ki so gmotno in duhovno spremljali rast
novega misijona. Nekateri že iz večnosti
'gledajo' opravljeno delo. Priložene fo-
tografije so dovolj zgovorne.
S tem novim misijonom smo se skupaj
z Misijonskim sre-
diščem Slovenije od-
dolžili slovenskemu mi-
sijonarju Ignaciju Kno-
bleharju, pionirju Po-
nilskih misijonov, kate-
remu gre tako kot misi-
jonarju, humanistu in
etnologu ta velika čast
tudi v znanstvenem sve-
tu. Kopija freske zadnje
večerje (delo akad. sli-
karja Lojzeta Čemažar-
ja), ki krasi dornberško
cerkev – moje rojstne
župnije –, je dala pečat
tudi novi župnijski cer-
kvi sv. Petra in Pavla v
Atede Parish. Po solidni
ozvočitvi in elektrifika-
ciji Ivota in Jožeta smo
postali kar zavidljivi. Če
je Knoblehar iz Škocja-
na na Dolenjskem, je bl.
Lojze Grozde iz Šentru-
perta, sta se tukaj ob Ni-
lu 'srečala' in relikvije
le-tega, vgrajene v cementni oltar ob po-
svetitvi, kličejo k molitvi in posnemanju
njunih zgledov. “Boglonej” Novomeski
škofiji za ta lepi dar deželi ob Nilu, ki je
23 let krvavela v gverilski vojni. Imajo
že dva bl. mučenca katehista (David
Okello in Jildo Irwa), od katerih ni
ostankov.
Velika zgradba avstrijskega katoliškega
Misijona, ki jo je Knoblehar zgradil po
letu 1850 kot solidno izhodišče za na-
daljevanje evangelizacije zgornjega Po-
nilja, je končno prešla v roke angleške
kolonialne oblasti in je vse do danes v
rokah muslimanske
vlade v Karthumu.
Kljub vsemu je zgor-
nje Ponilje po marlji-
vem oznanjevanju
sv. Danijela Combo-
nija in misijonarjev
combonijancev zaz-
namovano z evan-
geljskim sporočilom.
Misijon v Atede, ki ga
odslej vodi domači
duhovnik Thomas iz
vrst salezijancev sv.
Janeza Boska, je dar
rojakov Ignacija Kno-
bleharja in bl. Lojze-
ta Grozdeta. Obisko-
valci iz domovine
bodo v njem vedno
našli nekaj lepega,
slovenskega. Vse je
dar materi Cerkvi, ki
nas je vzgojila in bo
vzagajala nove rodo-
ve ob Nilu.
Danilo Lisjak
D
  ajbrž nam je znana težava, ko je
marsikaj odvisno od le drugače
postavljene vejice, o čemer smo
se s kolegoma Danijelom in Ivo pogo-
varjali ravno včeraj, ko smo se iz Na-
brežine odpravljali nazaj domov. Znana
je tista Sibilina prerokba, ki smo jo
obravnavali pri latinščini in ki jo je dala
nekemu vojaku, ki jo je vprašal glede raz-
pleta vojne zanj osebno, saj je bilo oba-
krat odvisno, kam se postavi vejica pri:
“Ibis redibis non morieris in bello”. Če
namreč damo vejico pred “non”, pome-
ni, da se bo vojak vrnil in ne bo url v bit-
ki, če pa jo damo za non, pomeni, da se
ne bo vrnil, temveč bo umrl v bitki. Ne-
kaj podobnega se je, kot sem bral pri
Messoriju, dogajalo pri znani Goyevi
jedkanici, kjer speči človek spi, sedeč na
stolu in naslonjen na delovno mizo.
Okrog njega je mračno nebo z netopirji.
Na vidni ploskvi mize je Goya sam na-
pisal stavek, ki je postal izredno znan:
“El sueno de la razón produce mon-
struos”. Tu seveda nismo pri težavi s po-
stavljanjem vejice, temveč pri težavi s
prevodom. Španski samostalnik “sue-
no” namreč lahko pomeni tako “spa-
nec” kot tudi “sanje”. Če gremo “pogu-
glat” na splet (da torej s po-
močjo iskalnika “Google
poiščemo”), najdemo prak-
tično vedno samo ene vrste
prevod, pa naj bo v itali-
janščini, angleščini ali francoščini:
“Spanec razuma proizvaja pošasti”.
Tu ne bom pisal različic v treh
omenjenih jezikih, ker lahko pogu-
glate sami. To je seveda možen pre-
vod, vendar gre za razsvetljensko ra-
zličico, ki je neke vrste opomin člo-
veštvu, naj nikdar ne izklopi razuma
oz. pazi, da bi razum nikdar ne pre-
pustil mesta kaki drugi zadevi, zlasti
ne veri, ko bi – po Pascalu – prepoz-
nal, na svoji najvišji točki, da ga šte-
vilne reči presegajo. Kar razum pre-
sega, seveda ni samo vera, temveč
tudi, recimo, ljubezen, resnica, le-
pota, zlo, smrt … Po tisti razlagi Go-
yevega napisa tako ni onkraj razuma
nič, tako kot naj po smrti ne bilo nič
ipd. Če izklopimo razum, pa četudi
le za trenutek, se rodijo le sence, na-
stanejo polomije, katastrofe, rodijo
se pošasti. Tudi mali princ tu ne bi
imel kaj iskati, ko pravi, da je treba
gledati “s srcem”… No, tudi v tem
primeru bi se dalo govoriti, da lahko
razumemo tako in drugače. Vseka-
kor v preteklosti ni bilo malo takšnih,
pa tudi danes jih ne manjka, ki so pre-
pričani, da človek v primeru verovanja,
upanja, pa tudi čustvovanja in podobnih
reči, razum izklopi. Sv. Janez Pavel II.
nam je v okrožnici “Veritatis splendor”
sicer dejal nekaj drugega in ima prav.
Oboje je potrebno – tako razum kot srce,
da bi bilo verovanje pravo, pa tudi zato,
da prav ljubimo oz. da so pravi naši od-
nosi. Nevarnosti sta vsaj dve – po eni
strani “racionalizem”, razumarsko po-
stopanje v življenju, po drugi pa “senti-
mentalizem”, ko v življenju postopamo
samo s pomočjo čustev, dodati pa
moramo še vsaj “uživaško” in “kori-
stoljubno” postopanje, našlo bi se pa
še kaj. Verjetno tako že s pametnim
sklepanjem pridemo do tega, da Goya
ni mislil “spanca”, temveč “sanje”.
Messori navaja članek strokovnjaka z
naslovom “Krščanska ikonografija in
revolucionarno slikarstvo”, ki je bil
objavljen v jezuitski reviji Civilta' cat-
tolica, ki je sicer znana po svoji stro-
kovnosti in resnosti v svoji več kot sto-
letni tradiciji izhajanja. Goya naj bi
tako mislil na “sanje razuma”, ne pa
na “spanec”. Po tej razlagi naj bi nam-
reč “pošasti” proizvajal prav raciona-
lizem, ker se seveda na tak način iz-
klopi vse drugo, razen vsemogočnega
razuma. Razum je torej merilo za pre-
sojo resničnosti, realnega. Tisto, česar
razum ne doseže oz. celo obseže, ne
obstaja. Ali niso katastrofe povzročile
“sanje razuma”, torej moderne ideo-
logije, tiste, ki so svoje krvave poskuse
pričele prav ob koncu 18. stoletja, ko
je živel še vedno tudi Goya (1746-
1828)? Goya tako ni proti t. i.
“mračnjakom”, temveč proti “razsve-
tljencem”, ki jih simbolizira speči inte-
lektualec pri svojih spisih, v katerih je
morda eden od tistih načrtov za raj na
zemlji. Takole piše v omenjenem članku
v jezuitski reviji: “Goya kaže, da je na-
pačno pojmovanje človeka kot po naravi
dobrega (temelj misli Rousseauja, ki je
velik mojster jakobinizma), h kateremu
bi se človeštvo lahko vrnilo s pomočjo
svobode, človekovih pravic, vzgojo, ena-
kostjo. Močem razuma uspe le prikriti
temne plati človekove notranjosti, neso-
glasja, nagone, vendar pa ne morejo
utišati rušilne jeze, agresivnosti in stra-
hu. Na najvišji točki francoske revoluci-
je, v času terorja, ki je temeljil na “kre-
postih”, so ti elementi prišli na površje
in zagospodovali … Sanje razuma, ki so
sprva lepe in navdušujoče, se hitro spre-
menijo v more, kjer kraljujejo pošasti”.
Tako se je zgodilo z mnogimi megalo-
manskimi sanjami, kjer se je delalo zelo
razumne, vsaj na videz, sheme, v praksi
pa je prišlo do katastrofalnih posledic.
Spomnimo lahko na Kambodžo. Paziti
je torej treba po eni strani na to, kako se
stvari prevajajo, po drugi strani pa mo-
ramo biti pozorni tudi bralci, da preve-
denega ne vzamemo za suho zlato. Za
suho zlato pa se ne sme vzeti niti va-
riant, ki nam jih ponujajo mediji, ki v
svojih povzetkih velikokrat sploh ne
povzamejo zares besed raznih osebnosti,
temveč jim celo polagajo v usta tisto,
česar ti sploh niso nikdar rekli.
Andrej Vončina
N
Cerkveni in družbeni antislovar (8)
G kot GOYA
  b odprtju razstave Umetnikov
za karitas, ki ga letos spremlja
tema Veselje življenja (temo
lahko povežemo tudi z okrožnico pa-
peža Frančiška Veselje evangelija), je
letos Škofijska karitas Koper 21. po
vrsti organizi-
rala razstavo
na sloven-
skem pred-
stavništvu pri
Evropski uniji
v Bruslju.
V vse to doga-
janje je pove-
zano delo
Škofijske kari-
tas Koper, ki
vsako leto or-
ganizira kolo-
nijo na Sin-
jem vrhu z
željo, da raz-
stava ne osta-
ne v nekih
omejenih, lo-
kalnih in pri-
vatnih okvirih, ampak da s svojo vse-
bino nagovori ljudi, vsakega, ki si raz-
stavo ogleda. V vsaki upodobitvi je
sporočilo, nagovor, ki pusti neko sled.
Slišali smo besede umetnost, lepota,
dobro..., ki se navezujejo prav na do-
gajanje v teh dneh, torej se pogovar-
jamo o povezavi dobrodelnosti (kari-
tas) in umetnosti (lepote). Že tu si lah-
ko postavimo osnovno vprašanje, ki
človeka spremlja od nekdaj: kdo sem?
- Kot človek, umetnik, kristjan... Ali
imam svoj jaz, osebnost, istovetnost?
Zelo pomenljiva je podoba obliko-
vanja človekove osebnosti iz antične
Grčije. Na slavnostnih igrah so ude-
ležence spremljale, nagovarjale tri
ravni: 1. amfiteater, kjer človek po-
skrbi za lepoto svojega telesa (šport,
kopališča …), področje estetike; 2. tea-
ter, gledališče, kot šola za življenje
(drame, tragedije in komedije …, kjer
se človek nauči razlikovati, kaj je prav
in kaj ni), področje etike in 3. akro-
polis (kraj, kjer so častili božanstva),
duhovna – religiozna raven.
To je pot človeka, ki se je po vseh voj-
nah in drugih izkušnjah vsakdanjega
življenja izčrpal in je na neki način
dosegel prerojenje (katarzo), na novo
zaživel.
Človekovo življenje ne zaznamujejo
le ideja, želja ali celo ideologija. Umet-
nost je tista, ki v vseh svojih izrazih
najgloblje prodre v človeka. A tudi to
v najbolj pomenljivem pomenu
izraža človeka, ki je tudi iskalec, po-
potnik, romar. Zato je bila naša pot v
Bruselj tudi romanje, potovanje in
iskanje. Vsaka pot ima svoj začetek,
namen, udejanjenje in cilj, predvsem
v zavedanju, da smo vsi na tej poti,
kar najbolj ve vsak zase (umetniki, so-
delavci karitas...).
Kaj pravzaprav je lepota, umetnost?
Kadar človek zagleda, pogleda umet-
niško upodobitev, se začudi, občuduje
in v njem se naseli mir. To je podoba
velikonočnega jutra, ko so učenci
srečali Jezusa Kristusa. Videli so novo
podobo Vstalega, poveličanega Kri-
stusa. Jezus jim kot prvi dar podeli mir
in jih pošlje, da to povedo tudi dru-
gim.
Dragi umetniki za karitas, za veselje
življenja, hvala, da ste nam v iskanju
tega obličja podarili podobe ali pa tu-
di vizijo, kaj je na svetu lepo in dobro,
Božja podoba. O tem papež Frančišek
pravi:
“Dobro se vedno želi podarjati. Vsaka
pristna izkušnja resnice in lepote se
sama po sebi želi podarjati. Vsaka ose-
ba, ki živi globoko osvoboditev, dose-
ga večjo občutljivost za potrebe dru-
gih. Dobro se ukoreninja in razvija,
ko ga podarjamo. Kako pomembno
je, da se znamo izraziti, da pokažemo
del sebe, božje podobe, ki je v nas”.
(papež Frančišek Veselje evangelija, 9)
To pomeni izraziti veselje življenja,
željo po izpolnitvi, ki pa je človek ne
more uresničiti sam zase. Papež
Frančišek o tem pravi: “Zdi se, da ima-
jo nekateri kristjani nekakšen postni
čas brez Velike noči. Seveda priznam,
da veselja ne živimo na isti način v
vseh življenjskih stopnjah in oko-
liščinah, ki so včasih zelo hude. Člo-
vek se navadi in spremeni. Vedno pa
ostane vsaj svetlobni žarek, ki se po-
raja iz osebne gotovosti, da smo ne-
skončno in nad vse ljubljeni”.  (papež
Frančišek Veselje evangelija, 6)
Deliti, biti z drugimi, videti oko-
liščine, brati znamenja časa, poslušati,
se pogovarjati, razumeti, biti sočuten,
moliti... Te in
še mnoge dru-
ge besede nas
spra šujejo o na -
ši dobrodelno-
sti, karitas. Tu
gre za naš od-
govor v danih,
konkretnih
oko liščinah, tu
ni več strategij
načrtov, projek-
tov (to vseeno
ostaja za druge
stvari). Gre za
našo občutlji-
vost za po-
membna
vprašanja in
naš odgovor na
te izzive, ki so
pred nami.
Tudi o tem spregovori papež
Frančišek: “Iz tega sledi, da ponudba
evangelija ne obstaja samo v oseb-
nem odnosu do Boga. Našega odgo-
vora ljubezni tudi ne bi smeli razume-
ti zgolj kot seštevka majhnih osebnih
dejanj do kakega siromaka. To bi bila
kvečjemu nekakšna ljubezen do
bližnjega ą la carte, vrsta dejanj, kate-
rih edini cilj bi bil pomiriti svojo vest.
Ponudba je Božje kraljestvo. Samo to-
liko, kolikor Bog lahko vlada med na-
mi, bo družbeno življenje za vse pro-
stor bratstva, pravičnosti, miru in do-
stojanstva. Tako oznanjevanje kakor
krščanska vzgoja težita k temu, da
sprožita družbene posledice. Iščímo
njegovo kraljestvo”.  (papež Frančišek
Veselje evangelija, 180)
Zato smo kot umetniki – za Karitas in
sodelavci – Karitas, pa tudi vsi drugi,
hvaležni za prehojeno pot, darove in
sadove, da Evropi, ki se je v dokajšnji
meri zaustavila ob “nekaterih” eko-
nomskih, političnih in družbenih
vprašanjih, pustimo sled lepote in do-
brote, damo pečat umetnosti in kari-
tas z zaupnim pogledom in vizijo za
naprej, za veselje življenja, vsak od nas
ob vprašanju, kdo sem, v kolikšni me-
ri še iskalec, popotnik, romar večne
lepote, podobe, ikone Vstalega Zve-
ličarja.
Aleš Rupnik
O
Ob razstavi Umetniki za karitas
Veselje življenja
Oltarno fresko, povzeto po tisti iz dornberške
cerkve, je naslikal krajevni umetnik
Foto JMP
Goriška29. oktobra 20156
  Ob 50-letnici PD Štandrež in župnijskega doma
Naj tu še naprej zvenita ...
S 1. STRANI 
  b 10. obletnici odprtja
župnijske dvorane so le-
to poimenovali po dr. An-
tonu Gregorčiču, duhovniku in
politiku, ki je imel velike zasluge
na področju slovenskega šolstva;
svoj zadnji počitek je našel prav na
štandreškem pokopališča pod mo-
gočnim spomenikom. Slovesno
tridnevno praznovanje ob 50-let-
nici PD Štandrež in 50-letnici žup-
nijske dvorane v organizaciji
društva in župnije sv. Andreja ap.
se je začelo v petek, 23. oktobra
2015, zvečer v spodnji dvorani, kjer
so postavili dokumentarno razsta-
vo. Na panojih visi devetnajst pla-
katov, ki pričajo o društvenem de-
lovanju v zadnjih desetih letih in
opozarjajo na raznolike dejavnosti,
v katere vlagajo svoj trud in prosti
čas zelo požrtvovalni člani društva.
Na dolgih mizah je na ogled po-
stavljenih okrog 160 črno-belih in
barvnih fotografij različnih forma-
tov, ki zaobjemajo utrinke iz 50
plodnih let. Vse to je seveda le skro-
men delček gradiva iz polstoletne
dobe, ki ga hrani PD Štandrež. Obi-
skovalci se lahko zaustavijo ob na-
gradah in priznanjih, ki jih je bilo
deležno društvo – zadnja po vrsti
je plaketa Mestne občine Nova Go-
rica, ki jo je PD Štandrež prejelo ob
50-letnici delovanja in za uspešno
ohranjanje in širjenje slovenske be-
sede in pesmi med Slovenci v za-
mejstvu in po svetu. Na ogled je tu-
di 19 publikacij, ki jih je društvo iz-
dalo ob okroglih obletnicah. Sko-
raj vse so izšle izpod peresa Dam-
jana Paulina, vnetega kulturnika.
Tudi letos, ob 50-letnici društva, je
izšla knjiga z naslovom Prosvetno
društvo Štandrež 50 let plodnega
dela 1965 - 2015. Tudi za to je gra-
divo zbral in uredil dr. Damjan
Paulin, izdalo jo je društvo Štan-
drež, založila sta jo društvo in Zve-
za slovenske katoliške prosvete.
Brošura vsebuje bogato fotografsko
gradivo, ki zelo
zgovorno dopol-
njuje zapise in so
ga prispevali člana
društva Damjan
Paulin in Marko
Brajnik ter časni-
kar Novega glasa
Danijel Devetak.
Publikacija vsebu-
je 128 strani. Nje-
no vsebino je na
petkovem večeru
po pozdravnih be-
sedah predsedni-
ka Marka Brajnika
in po glasbenem
uvodu, ki ga je na violino s skladbo
Friend like me Alana Menkna ude-
ležencem podaril mladi Samuel
Zavadlav, izčrpno predstavil Dam-
jam Paulin, vsestransko zavzet član
društva. V njem deluje že od vsega
začetka in je svoj doprinos dal v
dramskem odseku, v pevskem zbo-
ru, kjer je še vedno dejaven; poseb-
no zaslugo ima pri izdajah teh zelo
dragocenih podatkov o kulturnem
življenju v Štandrežu, pa tudi o nje-
govi zgodovini. Kot je pojasnil, za-
jema brošura le delovanje zadnjih
desetih let; izredno bogata dram-
ska dejavnost je omenjena le v
glavnih obrisih, saj je zajetna pu-
blikacija o tem izšla ob 50-letnici
dramskega odseka v januarju 2015.
Društvena dejavnost je obravnava-
na po sklopih. Društvo nadaljuje
uresničevanje tega, kar je bil na-
men njegovih ustanoviteljev: kre-
pitev vrednot narodne zavesti, kul-
turnega izročila in verske identite-
te. V brošuri so na prvih straneh v
strnjeni obliki navedeni vzgibi, ki
so prispevali k njegovi ustanovitvi
O in gradnji dvorane, da bi se lahkorazvijalo kulturno življenje v vasi,ki se je prekinilo oz. bilo okrnjeno
v času fašizma. V nadaljevanju bra-
lec izve, kaj je bilo sklenjeno na
prvem občnem zboru, kdo so bili
prvi društveni člani in njihovi
predsedniki – prvi izmed njih je bil
Marjan Breščak (1965- 1969). Od
l. 2003 mu predseduje Marko Braj-
nik. Posebno mesto zaseda v pu-
blikaciji zborovska dejavnost, ki se
je začela pred 140 leti, kar so na ze-
lo uspeli prire-
ditvi prikazali
štandreški pevci
v domači dvora-
ni lani v novem-
bru. Ob tej pri-
ložnosti je MePZ
Štandrež prejel
priznanje Kazi-
mir Humar, ki
ga podeljujejo
Kulturni center
Lojze Bratuž,
Združenje cer-
kvenih pevskih
zborov in Zveza
slovenske kato-
liške prosvete iz Gorice. V zapisu
so navedeni kraji in koncerti, na
katerih je zbor nastopil, pa tudi
poimensko vsi pevci s številom let
sodelovanja v zboru. Najbolj zvesta
pevca s 50-letno pevsko angažira-
nostjo sta Lucijan Kerpan in Viktor
Selva. Zbor je vedno prisoten na re-
vijah Cecilijanka in Primorska po-
je. V brošuri sta nadrobno popisani
tudi otroška in mladinska dejav-
nost, ki zaobjemata petje in dram-
ske nastope ob raznih priložnostih,
predvsem na miklavževanju in
materinskem dnevu. O ustvarjalni
poti dramskega odseka je, kot
rečeno, podrobno pisano v poseb-
ni publikaciji, zato so v tej navede-
ne le vse predstave - ponovitev je
bilo 1054 v 163 različnih krajih na
Goriškem, Tržaškem, Videmskem,
v Sloveniji, na
Koroškem,
Madžarskem,
Hrvaškem, v
Švici, ZDA … -
, celovečerne
in krajše upri-
zoritve, nasta-
le v vseh teh
letih, režiserji
s številom
režij – pri tem
prednjačita
Emil Aberšek
s kar trideseti-
mi režijami in
Božidar Tabaj
s kar 85 vlogami; Tabaj ni
zaman duša in perpetuum
mobile dramskega odseka!
Nadrobno so v brošuri po-
pisane tudi vse druge dejav-
nosti, kulturne prireditve ob
dnevih kulture, predstavitve
knjig … Bogata je tudi raz-
stavna dejavnost, ki sega od
likovne in fotografske do
ročnih izdelkov, npr. veze-
nin. Omenjena so tudi so-
delovanja z župnijo in dru-
gimi društvi, npr. z
društvom sKultura 2001. Društvo
ima stike z osnovno šolo Fran Er-
javec, ki je lepo vtkana v vaško kul-
turno tkivo. V knjigi ne manjkajo
niti opisi Praznika špargljev, ude-
ležbe pri Okusih ob meji in na
društvenih izletih in slovesnostih.
Ob koncu so še fotografije in spo-
minski zapisi o zaslužnih članih,
ki so že odšli po večno plačilo: ti
so Andrej Paulin, Ivo Bolčina, Irena
Beltram, Elvira Chiabai, Marinka
Leban, dolgoletna šepetalka pri
dramskem odseku, Stanislav Braj-
nik, Ljudmila Šuligoj. Pred kaza-
lom in navedbo vseh knjig, ki jih
je izdalo društvo, je še kratek pov-
zetek vsebine v italijanščini. Jubi-
lejno publikacijo je vredno vzeti v
roke, saj bo iz nje vsak izvedel na-
tančne podatke o izredno plod-
nem delu Prosvetnega društva
Štandrež, ki mu vsi želimo še mno-
go ustvarjalnih let z nez-
manjšanim zagonom.
Zelo prisrčno in domače s pristnim
ljudskim pridihom, ki so ga poleg
narečne obarvanosti jezika nasto-
pajočih ustvarile tudi zapete na-
rodne pesmi, je izzvenel sobotni
večer, 24. oktobra 2015, z naslo-
vom S pogledom nazaj in s pono-
som naprej. Izoblikovali so ga člani
dramskega odseka in štandreškega
zbora z dirigentom Goranom Ruz-
zierjem; dramski prizori so si zlito
podajali roke s pevskimi medigra-
mi. Scenarij za smiselno in lepo
zaokrožno celoto, ki naj bo ob po-
gledu nazaj spodbuda za vzneseno
nadaljnje delovanje, je napisal
Božidar Tabaj, z dušo in telesom
predan gledališki umetnosti. V hu-
domušno šegavem tonu so gledal-
ci iz ust mlajših in starejših igral-
cev, iz duhovito napisanega vezne-
ga besedila in iz izrezov uspešnih
iger dramskega odseka (Gremo v
teater, Primorske zdrahe, Mrtvi ne
plačujejo davkov) izvedeli, kakšno
je bilo delovanje nekoč, kakšno je
danes, pa še smernice, ki si jih je
društvo zadalo v začetku in so še
zmeraj njegov kažipot. Mladi na-
stopajoči fantje, Patrick Cingerli,
Alberto Medeot in Pietro Grauner,
ki je brez treme za uvod zapel Čej
so tiste stezice, in Majda Zavadlav,
ki je sproščeno kot vedno in s su-
verenim nastopom opravila nalo-
go povezovalke “par excellence” in
je mladim razkrila marsikaj iz
društvenega življenja, so bili učin-
kovit okvir celi pripovedi, ki se je
harmonično vila med pesmijo in
pogovorom ter izseki iz omenje-
nih predstav, ki so jih hudo-
mušno malce priredili za to pri-
ložnost. Dramske utrinke so pri-
kazali Majda Zavadlav, Egon Ci-
jan, Marko Brajnik, Nikol Ker-
pan, Chiara Mucci, Marta Bizjak,
Božidar Tabaj, Daniela Puja, Moj-
ca Dolinšek in Matej Klanjšček.
Med drugim je ob tem šla zahva-
la ženam igralcev, ki morajo več
večerov preživljati doma same! Ze-
lo prijetno in privlačno podano za-
misel prepletanja dramskega jezika
in petja je z režijsko roko vodil Jože
Hrovat, ki v zadnjem desetletju
umetniško vodi dramski odsek.
Tudi tu, kot pri vseh ostalih dejav-
nostih, pričakujejo, da vanj vstopi-
jo mlade sile, prinašalke novih
idej, svežine in ustvarjalnih moči,
kot je v svojem nagovoru
poudaril predsednik društva
Marko Brajnik, ob ugotovit-
vi, da čas neizbežno hiti in
da bi večkrat radi zadremali
doma pred ekranom “še po-
sebno po dolgih delovnih
dneh … vseeno vztrajno, po-
trpežljivo, pogumno, priha-
jamo na vaje, na sestanke,
nastope in prireditve. / … /
Srečni smo tudi, ker lahko
skupaj svobodno in spoštljivo go-
jimo, kar nam je bilo od malih nog
dano, kar nam je zelo dragoceno,
lepo slovensko besedo. Vztrajamo,
ker verjamemo, da vsakodnevno
ustvarjamo in ohranjamo živ pla-
men naše kulture. / … / Ponosni
smo lahko, ker so nas skupne sile
in marljivo delo privedli do števil-
nih dosežkov in doživetij”. Zahva-
lil se je vsem, ki so pripomogli k
proslavi okrogle obletnice, in
zaželel, da bi vrednote, na katerih
slonita delovanje društva in do-
sežen uspeh, bili bodrilo za podm-
ladek.
Na svečanem odprtju župnijske
dvorane v Štandrežu je kot mlad
fant imel nagovor Damjan Paulin,
to “zadolžitev” je imel tudi po pet-
desetih letih, ko se je v društvu
udejanjil cel kup zamisli. Dr. Pau-
lin je z mislijo na tiste, ki so bili ze-
lo dejavni in so že odšli od nas, na-
vedel cel kup zanimivih podat-
kov o samem društvenem do-
gajanju in o tistih, ki so ustvar-
jali in se še trudijo “za narodov
blagor”.
Ob koncu so društvu čestitali,
nekateri tudi s priložnostnim
darilom, goriški občinski odbor-
nik Stefano Ceretta, Mavricij
Humar, župan občine Miren-
Kostanjevica, ki se je zahvalil za
sodelovanje in prijateljstvo z be-
sedami “Bog vas živi še naprej”!,
Marko Tribušon, podžupan MO
Nova Gorica, Katja
Dorni, ki je v imenu
Zveze slovenske kato-
liške prosvete izročila
Brajniku plaketo, pred-
stavnik društva Stanko
Vuk iz Mirna, Maja
Bratec Jerman, vodja
JSKD Območna izpo-
stava Nova Gorica, ki je
poudarila, da je JSKD na štan-
dreško društvo prav posebej pono-
sen, saj je to društvo, ki v zamej-
skem prostoru neguje lepo sloven-
sko besedo, in tako društvo, ki ga
težko “najdemo v matični domo-
vini; imenitni ste in upam, da bo-
ste takšni ostali še petdeset in več
kot petdeset let”. Ob koncu je pri-
stopil k mikrofonu še Igor Gabro-
vec, podpredsednik Dežele
FJK in deželni tajnik SSk, ki
je med drugim poudaril,
kako skupnost, ki ima sa-
mozavest, kot jo ima ravno
štandreška, lahko veliko do-
seže.
V nedeljo, 25. oktobra
2015, je g. župnik in dekan
Karel Bolčina v štandreški cerkvi
daroval sv. mašo za vse pokojne
kulturne delavce, še posebej je
omenil msgr. Žorža, kateremu gre
vsa hvaležnost za vse to, kar je na-
redil za svoje župljane. Po mašni
daritvi, ki jo je na koru z ubranim
petjem spremljal štandreški cer-
kveni pevski zbor ob orgelski
spremljavi Silvana Zavadlava, je bi-
lo odkritje spominske plošče, ki je
postavljena na pročelje župnijske-
ga doma v zahvalo ustanovitelju
Jožefu Žoržu. Ploščo sta ob pri-
ložnostni molitvi župnika Karla
Bolčine odkrila Marjan Breščak,
prvi predsednik društva, in Dušan
Brajnik, prvi blagajnik, ob prisot-
nosti treh otrok v skavtskih krojih.
Cerkveni zbor je pod taktirko Ti-
ziane Zavadlav občuteno zapel Ti,
o Marija.
Popoldne se je zapisalo še zadnje
poglavje tega tridnevnega slavja.
Tokrat so bili na vrsti otroci, naj-
stniki in predstavniki srednje ge-
neracije. Prireditev so si ob župni-
ku Karlu zamislili mladi, ki se zbi-
rajo, tudi kot animatorji, v župnij-
skih prostorih. V bolj “svobod-
nem” duhu in slogu - z odra se je v
glavnem slišal pogovorni jezik z
italijanskimi primesmi - so s svoje-
ga zornega kota prikazali, kaj se do-
gaja v župnijski dvorani in pri ve-
roučnih urah. Ta pri-
zorček je bil še posebno
duhovit in zabaven, saj
so prikazali, kako s svojo
raztresenostjo in mla-
dostniško neugnano-
stjo preizkušajo po-
trpežljivost in potrpljen-
je g. župnika Bolčine.
Na odru so se zvrstili tu-
di pevski trenutki, ki so
jih podarili pevci
otroškega zbora pod vo-
stvom Lucrezie Bogaro
in pet pevk (Alessandra
Schettino, Martina Nanut, Rosan-
na Zotti, Tiziana Zavadlav in Da-
niela Puja), ki so nežno zapele ne-
kaj narodnih in nabožnih, med-
tem ko so v prizorčku ob kavi, ki si
ga je zamislila Daniela Puja, v na-
rečni govorici obujale spomine na
nekdanje dni, ko so še kot otroci
pod skrbnim varstvom učiteljice
Elvire Chiabai in msgr. Jožefa
Žorža preživljale poleti dva tedna
v koči sv. Jožefa v Žabnicah, ko je
bila še vsa skromna in ni bilo v njej
niti tekoče vode. Na dan so privreli
spomini na to, kako so se zbirale
ob Marijinem kipu pod smrekami
in pele ter molile, pa hodile v vas
k maši in tudi nosit pomije na
kmetijo. Prijeten klepet je poživilo
kar nekaj komičnih anekdot, ki so
živo prikazale tudi značajske pote-
ze msgr. Žorža in gdč. Chiabaieve,
ki jo je vsepovsod spremljal beli
psiček Paksi.
Glasbene utrinke so ponudili tudi
oče in sin, Silvan in Samuel Zava-
dlav ob klavirju in na violino, ter-
cet, ki so ga sestavljali kitarist Rudi
Šuligoj, ki je poučeval kitaro, ko je
v Štandrežu delovala glasbena šola,
in harmonikarja Paolo Paesini ter
Martin Marussi, pa še trije pritrko-
valci, ki so svojo umetnost izvajali
kar … na steklenicah! Na platnu se
je prikazalo nekaj pogovorov, ki so
jih imeli otroci s starejšimi Štan-
drežci, ki se še ukvarjajo s kmetij-
stvom. Ta večer v “režiji” mladih
in ob povezovanju Silvana Skoka
v slovenščini in italijanščini se je
končal s kvizom, na raznolika
vprašanja sta odgovarjali skupini
mamic in očkov. Zmagale so ma-
mice ob vztrajnem navijan-
ju otrok in ob pojavljanju
velikih napisov, ki so spod-
bujali ploskanje, smejanje
itd., kot se to dogaja po te-
leviziji. Za konec je k mi-
krofonu stopil g. župnik
Karel Bolčina in se v dvoje-
zičnem nagovoru zahvalil
vsem, ki so pred pol stoletja
postavili ta župnijski dom,
“ki je do danes opravil tisto
nalogo, ki mu jo je nekoč
voščil in zaželel župnik in dekan
Jožef Žorž”. Kot se je g. Žorž nekoč
zahvalil vsem, ki so pripomogli h
gradnji doma, se sam danes zah-
valjuje vsem, ki “so gradili s po-
močjo besede, dejanja, veselja, ver-
ske in narodne zavesti. Danes ni-
smo le hvaležni vsem, ki so zgradili
ta prostor, danes smo hvaležni
vsem, ki so mu dali srce, pljuča,
modrost in različne spretnosti”.
Izrekel je zahvalo ne le vsem, ki so
pripravili tridnevno slavje, ampak
tudi vsem “tistim nevidnim in
skritim ženskim in moškim ro-
kam, ki nevidno, brezplačno in
širokogrudno darujejo svoj čas in
svoje sposobnosti, da imamo v
našem domu čisto, toplo, svetlo,
prijetno in zabavno. In kakor smo
včeraj ob koncu slavnostnega
večera slišali, da je zdaj ponujena
vam, mladim, štafeta našega do-
ma, tako tudi jaz dopolnjujem:
mladi, ne čakajte, da vam izročimo
štafeto, iztrgajte jo iz naših rok in
ponesite jo tistim, ki bodo čez 50
let obhajali našo stoletnico. Naj
živi naš župnijski dom”!
Predsednik PD Štandrež Marko Brajnik med govorom (foto IK)
Prizor s sobotne prireditve (foto dpd)
Damjan Paulin (foto dpd)
Pogled na del razstavljenega
dokumentarnega gradiva (foto DP)
Prizorček z nedeljske prireditve (foto DP)
Plošča v spomin na msgr. Jožefa Žorža
Goriška 29. oktobra 2015 7
  lovek s svojimi čustvi,
ki so večkrat skrita pod
plastmi in je le-te treba
odstraniti, da pridemo do bi-
stva, je vodilna nit nove sezone
Slovenskega stalnega gledališča
Trst. Zato je SSG kot razpoznav-
ni znak letošnje gledališke po-
nudbe simbolično izbralo
čebulo, ki jo lušči protagonist
Ibsenove drame Peery Grant,
da bi – metaforično – prišel do
dna svojega jaza. Edina zamej-
ska poklicna gledališka hiša je
svoj bogati program, porazdel-
jen za tržaške abonente po raz-
nolikih abonmajskih sklopih,
predstavila že pred časom, v
ponedeljek, 26. oktobra 2015, pa
je vodstvo gledališča na tiskovni
konferenci v goriškem Kultur-
nem centru Lojze Bratuž prikaza-
lo tudi abonmajski program za
Gorico, katerega ponudba je gle-
de na okuse tukajšnje publike
drugačna, a nič manj zanimiva in
pestra. Režiser in umetniški vodja
SSG Eduard Miler, predsednica
Upravnega odbora SSG Breda Pa-
hor, Rossana Paliaga, zadolžena
za stike z javnostjo, in predsedni-
ca Kulturnega centra Lojze Bratuž
Franka Žgavec ter ravnatelj Kul-
turnega doma so predstavnikom
medijev prikazali letošnje abon-
majske vsebine, ki obsegajo gle-
dališke pa tudi glasbene zvrsti.
Kot je že ustaljena navada, pripra-
vlja SSG abonmajski program
predstav v sodelovanju z osrednji-
ma goriškima slovenskima usta-
novama, Kulturnim centrom Loj-
ze Bratuž in Kulturnim domom.
Sezona vsebuje šest gledaliških
predstav in dva dogodka, ki ju bo-
sta, kot lani, ponudila Kulturni
Č
center Lojze Bratuž in Kulturni
dom. Tako bo 16. decembra 2015
ob 20.30 v Kulturnem domu go-
stovanje bolgarske pevske skupi-
ne Bisserov sisters, ki goji staro-
davno balkansko pevsko tradicijo
in ima za seboj kar nekaj desetletij
dolgo poustvarjalno pot. Kulturni
center Lojze Bratuž pa bo 22. apri-
la 2016 ob 20.30 v veliki dorani
KCLB predstavil svojo produkcijo,
ki se rojeva v sklopu glasbene
abonmajske sezone KCLB. Solista
Mojca Milič in Giuliano Pelizon,
člana operne hiše Gledališča Ver-
di v Trstu, bosta nastopila v glav-
nih vlogah komorne opere G. B.
Pergolesija Služkinja gospodarica
(La serva padrona) . Ljubezenski
operni splet s srečnim koncem bo
zaživel z orkestrom v živo pod
vodstvom Hilarija Lavrenčiča in v
režiji Caroline Bagnati. Oba sta že
večkrat zelo uspešno sodelovala
ob postavitvi različnih operet, ki
so nastale v produkciji KCLB in
sodelovanju članic ZSKP.
SSG bo v Gorici 15. decembra
predstavilo novo uprizoritev Can-
karjeve Lepe Vide, drame o skraj-
nem idealizmu, lepoti in hrepe-
nenju po resnici in dobroti, ki na-
staja kot koprodukcija s SNG No-
va Gorica in s Prešernovim gleda-
liščem Kranj v režiji Mihe Nemca,
člana SNG Nova Gorica. 1. februr-
ja 2016 bo na vrsti komorna upri-
zoritev Pes, noč in nož sodobnega
bavarskega avtorja Mariusa von
Mayenburga, zdaj najbolj preva-
janega in uprizarjanega nemške-
ga avtorja mlajše generacije. V tej
groteski v režijski zamisli Matjaža
Fariča bodo gledalci spremljali
glavnega junaka “v svetu, ki mu
je povsem tuj”, in ne ve, zakaj je
sploh prišel tja, in od vsega začet-
ka išče svojo istovetnost. Za tem
bodo abonenti uživali ob broad-
wayskem muzikalu Zadnjih pet
let Jasona Roberta Browna.
Režiser te ljubezenske zgodbe bo
Igor Pison, protagonista pa bosta
odigrala in “odpela” Daniel Dan
Malalan in Patricija Jurinčič. Mo-
lierova komedija Amfitrion, ki je
bila v lanski sezoni odpovedana,
bo na ogled v letošnji, in sicer v
režiji Renate Vidić. Predstava z
znano ljubezensko prigodo boga
Jupitra, ki se zagleda v lepo Al-
kmeno in privzame podobo nje-
nega moža, da bi jo osvojil, se ob
igri dvojnikov dobro vključuje v
letošnje razmišljanje o identiteti
posameznika. Abonmajski pro-
gram se bo pravzaprav v Gorici
začel 23. novembra 2015 z gostu-
jočo predstavo, večkrat nagrajeno
uspešnico SNG Drama Ljubljana
Angel pozabe Maje Haderlap v
režiji Igorja Pisona. Druga gostu-
joča predstava bo nova koproduk-
cija SNG Nova Gorica in Gleda-
lišča Koper Pašjon Iztoka Mlakarja
v režiji Vita Tauferja (18. januarja
2016), ki se je že uvrstila v sam vrh
priljubljenih predstav tipičnega
žanra, ki ga ustvarja Iztok Mlakar
v čudoviti simbiozi z Vi-
tom Tauferjem in s soi-
gralci.
Predstave se bodo kot
po navadi vrstile v Kul-
turnem centru Lojze
Bratuž in Kulturnem
domu. Vse bodo opremljene
z italijanskimi nadnapisi.
Tudi letos je SSG pripravilo
abonmajski program za višje
šole. Naši dijaki si bodo lahko
ogledali Cankarjevo Lepo Vi-
do v sredo, 16. decembra
2015, v Kulturnem domu, v
isti dvorani bo v torek, 8.
marca 2016, zablestel muzi-
kal Zadnjih pet let, v torek,
12. aprila 2016, si bodo pa
ogledali Molierovo delo Am-
fitrion v KCLB. Vse te predsta-
ve bodo ob 11. uri, to se pravi
med šolskimi urami kot do-
polnilo k pouku. Zvečer ob
20.30 pa si bodo dijaki ogle-
dali Angel pozabe v KCLB, in sicer
23. novembra 2015, v ponedeljek,
18. januarja 2016, pa bodo v KD
okušali posebno Mlakarjevo poe-
tiko v Pašjonu, ki mu je izvrstno
režijsko podobo dal Vito Taufer.
Tudi letos bo SSG poskrbelo za
brezplačni avtobusni prevoz abo-
nentov iz okoliških vasi. Vpis
abonmajev je možen pri blagajni
Kulturnega doma v Gorici (ul.
Brass, 20) od ponedeljka do petka
od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do
18.00 (tel. 0481 33288).
Podprimo delovanje našega gle-
dališča in se radovedno zazrimo
v ustvarjalno delo gostujočih gle-
daliških hiš: vstanimo z naših
kavčev in se vrnimo v naše dvo-
rane, da bodo naši večeri bolj pol-
ni in bomo ob uprizoritvah uzrli
del sebe in tako boljše spoznali
naša globlja čutenja!
IK
Obvestila
SSO in SKGZ bosta skupno
polagala vence v nedeljo, 1.
novembra 2015. Ob 9.30 bo
svečanost pri spomeniku v
Gonarsu in ob 13. uri na mestnem
pokopališču v Gorici: krovni
organizaciji bosta venec poloižili
na obe grobnici partizanov in na
grob Lojzeta Bratuža.
Stranka Slovenska skupnost bo v
nedeljo, 1. novembra 2015,
polagala vence ob 9.30 v
Gonarsu, ob 13. uri pa na
goriškem mestnem pokopališču.
Skupina goriških Slovencev se
bo v nedeljo, 1. novembra 2015,
ob 11.30 na mestnem
pokopališču poklonila pokojnim
slovenskim kulturnikom s prižigom
sveče in kratko molitvijo. Zbirno
mesto ob 11.30 pred glavnimi
vrati na goriškem mestnem
pokopališču.
AŠKD Kremenjak in Deželni
sedež RAI za FJK vabita na
predstavitev in ogled
dokumentarnega filma Spomin -
Naših 60 let ob Avsenikovih
melodijah, ki bo v petek, 30.
oktobra, ob 20.30, v
večnamenskem centru društva
Kremenjak v Jamljah. Častna
gostja večera bo Jožica Svete,
dolgoletna pevka Ansambla
bratov Avsenik. Sodeloval bo tudi
vokalni tercet Kresnice.
Prosvetno društvo Štandrež bo v
nedeljo, 1. novembra, ob 9.45
položilo venec na spominsko
ploščo vojnim žrtvam na pročelju
župnijske dvorane Anton
Gregorčič. Nato bodo njegovi
predstavniki venec nesli tudi na
domače pokopališče.
Predstavniki Zveze slovenske
katoliške prosvete se bodo, kot
vsako leto ob Dnevu spomina na
mrtve, poklonili vojnim žrtvam pri
spomenikih v Gonarsu in Viscu.
Polaganje vencev bo v soboto, 31.
oktobra 2015, ob 15. uri v
Gonarsu, nato pa v Viscu.
Občina Števerjan obvešča, da bo
polaganje vencev 1. novembra
potekalo pred števerjanskim
spomenikom na trgu svobode po
sv. maši, ki se bo začela ob 9. uri,
in ob 11.15 pred spomenikom
padlim na Jazbinah.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja tradicionalno
martinovanje v soboto, 7.
novembra 2015, v Eda centru v
Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz
Doberdoba, nato z običajnimi
postanki v Jamljah, v Sovodnjah
pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu
na Pilošču in pri lekarni, v Podgori
pri telovadnici, pri vagi in na trgu
Medaglie d'oro/na Goriščku.
Srečanje bo ob 18. uri v
restavraciji Eda centra. Vpisujejo
po tel. št.: 0481 884156 (Andrej
F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481 78138
(Sonja Š.).
Prosvetno društvo Štandrež vabi
ljubitelje gledališča, naj se
pridružijo dramskemu odseku.
Dodatne informacije na tel. 328
6669048 (Božidar) in 347
9748704 (Vanja).
Mešani pevski zbor Štandrež
toplo vabi nove pevce v svoje
vrste.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31 449311.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
00386 40 575805.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Darovi
Za Novi glas: v spomin na g.
Davida Ožbota darujeta nečakinji
Ingrid in Fides Leban 100 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 30.10.2015 do 5.11.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 30. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 31. oktobra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 1. novembra, ob 12. uri:
Ponovitev sobotne oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 2. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Novice iz naših krajev -
Obvestila in večerni vic.
Torek, 3. novembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 4. novembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred
100 leti genocid nad Armenci -
Izbor melodij.
Četrtek, 5. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
ZAHVALA
Družina OŽBOT – LEBAN se zahvaljuje g. Giovanniju
Spontonu za pozornost ob pogrebu 
g. DAVIDA OŽBOTA.
Posebna zahvala gre msgr. nadškofu C.M. Redaelliju
za maševanje in lepo homilijo, vsem duhovnikom za
cenjeno udeležbo. Zahvaljujemo se občinstvu iz Mar-
tinščine, ki se je ganljivo udeležilo obreda.
Končno iskrena zahvala gre čudovitemu župnijskemu
mirenskemu zboru, ki je prisrčno pel bodisi v cerkvi
kot na pokopališču.
Gorica, 29. oktober 2015
Druga skupina letošnjih birmancev iz župnij pastoralnega območja Soča-Vipava je imela svoj praznik v
nedeljo, 25. oktobra, v Sovodnjah. Darove Svetega Duha so tokrat prejeli Veronika, Liza, Marco, Vida,
Tina, Nicolas, Sara, Manuel, Julija, Erik, Jasmin in Mirko. Na ta korak so jih pripravili Mihal Nanut,
Martin Marussi in župnik Karel Bolčina. Zakrament jim je v cerkvi sv. Martina - ob prisotnosti dekana
Bolčine in msgr. Renata Podbersiča - podelil nadškof Carlo Redaelli; med pridigo je razložil birmancem,
da nas Sveti Duh varuje in spremlja skozi vse življenje, čeprav nam je včasih vseeno težko, in nam pomaga
videti z očmi, ki gledajo v notranjost, z Jezusovimi očmi.
Otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba pod vodstvom
Lucije Lavrenčič in mladinski pevski zbor Neokortex iz
Sovodenj ob Soči pod vodstvom Jane Drasič se te dni vneto
pripravljata na skupni nastop, ki ga bosta imela v nedeljo,
1. novembra, v Pragi. Skupni projekt v obliki kulturne
izmenjave med pevskimi zbori  in glasbenim
konservatorijem iz dežele Furlanije Julijske krajine ter
glasbeno šolo Hudebny Akademije iz Prage so začeli že
letos poleti, ko so s skupnimi močmi izoblikovali tri pevske
večere v Sesljanu, in sicer v naselju Portopiccolo, v Gradežu
ter v Ronkah. Pri vsakem večeru so glasbene točke bogatili
plesni utrinki in solistični posegi glasbenih umetnikov iz
različnih krajev sveta. Tokrat pa bo nastop v glavni dvorani
praške senatne zbornice ob prisotnosti predsednika vlade,
ministra za kulturo in šport Republike Češke, senatorjev
ter ambasadorjev iz Rusije, Armenije, Ukrajine, Konga,
Vietnama, Italije, Japonske, Bolgarije, Romunije in Gambije,
tj. iz krajev, od koder prihajajo glasbeniki. Koncert bo vodil
japonski dirigent Cuhey Iwassaky.
Skupni projekt zbora Veseljaki in Neokortex
Slovensko stalno gledališče / Predstavitev sezone 2015-16 v Gorici  
V središču človek in njegov jaz
  Jože Šušmelj
O meji ...
S 3. STRANI 
  notraj manjšine so bili ne-
kateri krogi za enotno Ju-
goslavijo, to pa zato, “ker
niso živeli v njej in so jo doživlja-
li od zunaj … Niso občutili trenj,
ki smo jih mi doživljali od zno-
traj”.
Na bogatem goriškem večeru se
je gost dotaknil še drugih za naš
prostor zanimivih tem, od čez-
mejnega sodelovanja včeraj in
danes do neenotnosti v zamej-
skem prostoru, slovenskega cen-
tralizma in slabega poznavanja
naše stvarnosti v matici itd. Po-
sebno prodorne in vredne raz-
misleka so bile njegove misli o
naši stari celini: “Evropa postaja
v svetu vedno manj pomembna.
Prehiteva jo Azija, prav tako Ki-
tajska, ki bo vsak čas prehitela
ZDA … Skratka: globalizacija je
potisnila Evropo na stran”. Evro-
pa bi morala narediti korak na-
prej: ne moremo ostati pri za-
prtosti v nacionalne države, am-
pak bi morali prerasti v združene
države Evrope s pravim parla-
mentom, ki ima večjo vlogo.
Evropa bi morala iti v smer večje
povezanosti in integracije. “Po-
trebno je tudi kulturno in ne
zgolj ekonomsko povezovanje”!
Z
Sv. birma v Sovodnjah
GD
Kultura29. oktobra 20158
Ob valovih pribežnikov
Ne bojte se!
  o se je na obzorju že kazal
val beguncev, je Komisija
pravičnost in mir pripravi-
la izjavo z naslovom Poskrbimo
za vse brate in sestre. Že takrat, ko
se je pojavilo nekaj deset ali sto
beguncev ali migrantov, ni nihče
niti slutil, da bodo mimo
Slovenije, v zadnjem času pa
prav skozi Slovenijo, poto-
vale množice ljudi, ki so za-
pustile rodno domovino in
potujejo v obljubljeno
deželo. Že takrat smo bili
opozorjeni, da bo na preiz-
kušnji naša solidarnost in
naj ne pozabimo, da je
spoštovanje vsakega človeka
znamenje krščanske ljubez-
ni do bližnjega.
Pred več kot letom smo z
razstavami Umetniki za ka-
ritas potovali iz kraja v kraj in spo-
ročali Jezusove besede Tujec sem
bil in ste me sprejeli. Takrat smo
imeli v mislih pribežnike, ki so
na številnih čolnih prišli srečno
ali manj srečno v Sredozemlje.
Vsi smo prikimavali tem bese-
K dam, ker takrat je bilo to daleč inni niti malo skalilo našega miruali bolje v živo potrkalo na naša
vrata.
In danes sta res na preizkušnji
naša solidarnost in spoštovanje
mnenj vsakega človeka, pa ne le
beguncev, migrantov, tujcev,
morda je še bolj na preizkušnji
mnenje sosedov, prijateljev, znan-
cev, sonarodnjakov, prebivalcev
Slovenije in tudi vernih ljudi. Če
so bili še pred nedavnim vzrok
sporov partizani in domobranci,
je danes že beseda o beguncih
lahko povod za izražanje ne-
strpnosti in sovražnosti na eni ter
usmiljenja in odprtosti na drugi
strani. Begunska problematika
nam je tako zlezla pod kožo, da
ni prav nihče brezbrižen. Olje na
ogenj prilivajo tudi mediji, kajti
zanje je senzacija to, kar rabijo,
srce in duša ne štejeta. S poročan-
jem o izgredih in pretepih so pre-
strašili že tako prestrašene ljudi.
Najhuje, kar se nam lahko zgodi,
je, da zapademo
črednemu nago-
nu in po-
dležemo mani-
pulaciji medijev.
Strah ima velike
oči.
Nekoč smo temu
rekli dvojna mo-
rala in prav v teh
dneh se dogaja,
da nekateri ljud-
je na vso moč
ploskajo Petru
Opeki, ki je sim-
bol usmiljenja in dobrote, isti
ljudje pa neprizanesljivo sprem-
ljajo begunsko problematiko ali
želijo v srcu in v resnici postaviti
ograje, žice. Ne morem razumeti,
kako so lahko pozabili, da je Peter
Opeka rekel: “Bil sem zgrožen, ko
sem videl, kako so begunce pred
mejami pustili na mrazu, na
dežju. Ko so enkrat prišli v Evro-
po, jim je potrebno pomagati,
zdaj jim je potrebno pomagati!
Na takšen način, da bodo razu-
meli, da so naši bratje, da so ljudje
kot mi. Ne moremo gledati otro-
ka, mame, očeta, ki trpijo na
dežju, lačni. Ne moremo ljudi pu-
stiti tako”! in še dodal: “Jaz sem
sin beguncev in sem hvaležen Ar-
gentini, da je sprejela slovenske
begunce in begunce z vsega sveta.
Z odprtimi rokami. Za vsako be-
gunsko družino mora biti na
našem svetu prostor. Ga moramo
najti, če smo humani”. Upam, da
se bo tudi za te množice našel
prostor, čeprav tudi razumem, da
sta drugačna kultura in drugačna
vera velik izziv za katoliško Evro-
po, ki tega še pred nedavnim ni
hotela slišati. Sedaj pa je
ogroženo naše katolištvo največji
argument. Če se bo zaradi tega
okrepila pripadnost veri naših
prednikov, hvala Bogu.
Velike kritike letijo tudi na politi-
ke, vendar v tej situaciji smo bili
vsi nepripravljeni. Celo gospa
Evropa je izgubila kompas. Že za-
radi tega, kar sem slišala od sode-
lavcev Karitas, ki so noč in dan na
razpolago tem ljudem, čeprav se
  a dveh lokacijah, v tradicionalni
“izložbi” Kulturnega doma in
lepem prostoru v pasaži Galerije
Art Open Space goriške pokrajine, je v
začetku oktobra potekalo tradicionalno
17. Fotosrečanje goriške Skupine 75, ki
letos praznuje 40-letnico delovanja. Kot
vedo vsi ljubitelji umetniške fotografije,
je goriški fotoklub v vseh teh letih odi-
gral pomembno ustvarjalno in povezo-
valno vlogo ne le na obeh straneh meje,
ampak tudi v širšem jugoslovanskem, av-
strijskem in italijanskem prostoru.
Prav meja in vse širše kulturne vzmeti
okrog te danosti so opredelile in osmi-
slile skupno iskanje in dejavnost goriških
foto navdušencev, ki so od vsega začetka
navezali stike in sodelovanje z novogo-
riškimi in italijanskimi, furlanskimi ko-
legi. V Kulturnem domu so zato pomen-
ljivo posvetili letošnje retrospektive moj-
strom in učiteljem Milenku Peganu, Ra-
faelu Podobniku in Marii Fini Ingaliso.
Obeh prvakov slovenske klasične in so-
dobne fotografije, ki sta stala ob strani v
začetni pionirski fazi fotokrožka in tudi
potem, ni treba posebej predstavljati.
V spodnjih in zgornjih prostorih KD so
bili na ogled značilni črno-beli portreti
posebnih človeških tipov, s katerimi je
Pegan ujel svojske, ostre, nagubane, rea-
listično poduhovljene poteze razbolelih,
“odštekanih”, izpraznjenih,
ranjenih, milih, lepih
življenj. Od Podobnika je
bil izbor računalniško ob-
delanih “barvnih pretvorb”
analognih posnetkov iz
osemdesetih, devetdese-
tih... let, ki jih goriški
mojster zadnja leta v elektronski tem-
nici preoblikuje v mavrične “ektoplaz-
mične” izbruhe in zlitja barv, kjer so
razpoznavni obrisi izvirnih slik. Mor-
da najbolj razburljivi, prozorno dina-
mični in eksistencialno odmaknjeni
so bili razcefrani, prosojni akti in igre
portretov, rahlo obarvanih, svetlo siv-
kastih harmoničnih inačic ženske-
ga telesa in obraza Marie Fine Inga-
liso, učiteljice in sopotnice goriških
fotografov.
Ti so se predstavili v lepem številu
v galeriji Art Open Space s skupin-
sko razstavo na temo goriške pokri-
te tržnice, ker so “želeli izpostaviti
nekatere arhitektonske segmente ob-
jekta oz. trenutke vsakodnevnosti
znotraj goriške mestne tržnice z na-
menom, da se objekt ohrani in v bo-
dočnosti pridobi nove svežine. Še ved-
no si ne moremo namreč predstavljati
mesta brez tržnice”, je zapisal v kata-
logu eden od ustanoviteljev Skupine
75 Joško Prinčič.
Predstavniki več generacij, z obeh
strani meje, so uprizorili nevsakdanje in
nekonvencionalne izreze in tudi detajle
iz skoraj mističnega prostora, kjer se čar
arhitekturne zgodovine spaja z dilema-
mi sodobne stihije drobne trgovine, ki
se iz tradicionalnih toplih domačih pul-
tov vse bolj seli v hipermoderne hipera-
lienirane hipermarkete. Različni stili, ra-
zlični pristopi, od prefinjenega črno-be-
lega tiska na posebno odbranem drago-
cenem srebroželatinastem papirju (Sil-
van Pittoli) do futuristično razgibanih
barvitih predstavitev branjevskih stojnic
s sadjem in povrtnino (Miran Vižintin,
Mariano Di Clemente, Marko Vogrič),
ponujajo tudi navadne prizore, kot pri-
jateljski pogovor med kupcem in trgov-
cem (Joško Prinčič), ali pa artistične (En-
zo Tedeschi, Mauro Paviotti, Fabio Le-
scak) in reportažne opise (Tamara Puc,
Remo Cavedale, Loredana Princic, Karin
Vižintin - Miranova hči). Veteran Sergio
Culot je pričaral nekaj ironičnih foto-
montaž (tržnica, preplavljena z lubeni-
cami), Robert Strahinjić in Simon Zamar
pa sta prikazala nenavadne šokantne po-
glede zunaj tržnice ter “crazy” asociacije
in montaže. Glede vseprimorske opre-
deljenosti skupine naj poudarim, da so
Puc, Strahinjić in Zamar iz novogoriške-
ga prostora.
V Kulturnem domu je gostovala še raz-
gibana produkcija Fotokluba Proportio
divina iz Gornje Radgone; gre za izbor
svetovljanske, popotne, krajinske, social-
ne in urbane fotografije, sad iskanja sku-
pine fotografov, ki so se leta 2008 pove-
zali v omenjeno društvo. Programsko
ime le-tega se navdihuje po renesančno-
klasičnem estetskem počelu o “zlatem
rezu”.
Velika estetsko izraz-
na suverenost, so-
dobni občutek za
črno-belo uprizarjan-
je aktualnosti, a tudi
za eksperimentiranje
z barvno fotografijo,
odlikujeta različno
profilirane avtorske
osebnosti. Nekatere
od najbolj izrazitih
fotografij Andreja
Slogoviča, Dejana
Kokola, Dike Vranc,
Iva Borka, Zlatka
Fišerja, Staneta To-
plaka, Štefi P. Borko in Judite Černov si
je moč ogledati tudi v lepem katalogu,
ki ga je priložnostno izdal Fotoklub Sku-
pina 75 skupaj z ZSKD in s Kulturnim
domom Gorica. Ob uredništvu Silvana
Pittolija in Marka Vogriča (predsednika
in podpredsednika fotokluba) bi omenil
še avtorje zapisov o Peganu in Ingalisovi,
kritičarko Lorello Klun, o Podobniku
prof. Janeza Kavčiča, o razstavi Na placu
arhitekta Diega Kuzmina in Joška
Prinčiča ter lepo platnico Hijacinta Jusse.
Informacije in fotografije o letošnjem ju-
bilejnem Fotosrečanju, o preteklih izda-
jah in na splošno o goriškem fotoklubu
dobite tudi na spletu na strani www. sku-
pina75. it.
Davorin Devetak
N
Jubilejno XVII. fotosrečanje ob 40-letnici goriškega fotokluba
Kolobar črno-belih in barvnih
utrinkov Skupine 75
Foto Andrej Slogovič
Foto Emiliano Grusovin
  obelovo nagrado za literaturo
letos prejme beloruska pisatelji-
ca in raziskovalna novinarka
Svetlana Aleksijevič, je v Stockholmu
sporočila Kraljeva švedska akademija in
po njej novico povzela STA. Kot je ute-
meljila svojo odločitev, jo je dobila za
svoje “polifonične zapise, spomenik
trpljenju in pogumu v našem času”.
Nagrado, vredno osem milijonov šved-
skih kron, ji bodo izročili 10. decembra,
na obletnico smrti Alfreda Nobela, v
švedski prestolnici.
Aleksijevičeva se je rodila leta 1948 v
Ukrajini, potem se je družina preselila v
Belorusijo. Po končani šoli je delovala
kot učiteljica in novinarka, študij novi-
narstva je obiskovala v Minsku. Po di-
plomi so jo zaradi njenih opozicijskih
stališč dodelili k lokalnemu časopisu bli-
zu poljske meje. Kasneje se je vrnila v
Minsk in se zaposlila pri časopisu Sel'-
skaja Gazeta, piše v njeni biografiji, ob-
javljeni na spletni strani Nobelove na-
grade.
Več let je zbirala gradivo za svojo prvo
knjigo U vojny ne ženskoe lico (Vojna
nima ženskega obraza, 1985) , ki temelji
na intervjujih s številnimi ženskami, ki
so doživele drugo svetovno vojno. Gre
za prvo delo iz pisateljičinega cikla Gla-
sovi utopije, v katerih je življenje v Sov-
jetski zvezi opisala z vidika posamezni-
ka.
“S pomočjo svoje izjemne metode -
skrbno sestavljenega kolaža človeških
glasov - Aleksijevičeva poglablja naše ra-
zumevanje celotnega obdobja”, piše na
spletni strani nagrade.
Pisateljica je v svojih delih zajela neka-
tere najpomembnejše dogodke med sov-
jetskim obdobjem in po njem,
ki so vplivali na Belorusijo,
vključno z jedrsko nesrečo v
Černobilu, sovjetsko-afgani-
stansko vojno in razpadom
Sovjetske zveze.
Posledice černobilske nesreče
iz leta 1986 je tematizirala v
knjigi Černobilska molitev
(1997), ki po avtoričinih bese-
dah ni knjiga o Černobilu,
temveč o svetu po Černobilu.
V slovenskem prevodu je izšla pri založbi
Modrijan, poslovenila jo je Veronika So-
rokin.
Knjiga Cinkovye mal'čiki (Dečki iz cin-
ka, 1989) je pričevanjski portret deset
let trajajoče sovjetsko-afganistanske voj-
ne (1979-1989), zadnje delo iz cikla Gla-
sovi utopije pa je Vremja second hend
(Čas iz druge roke, 2013) . Še eno zgod-
nejše delo, ki sodi v pisateljičin monu-
mentalni projekt, je knjiga Poslednie svi-
deteli (Zadnje priče, 1985) .
S svojim čustvenim pripovedovanjem o
černobilski nesreči in drugi svetovni voj-
ni, ki temelji na pričevanjih, je dosegla
mednarodno priznanje. Njeni zapisi gro-
zot v prvi osebi skozi besede prič so bili
prevedeni v številne jezike, prejela je več
mednarodnih nagrad. Zaradi pričevanj
v Dečkih iz cinka se je morala zagovar-
jati pred sodiščem.
Njene knjige, ki so napisane v ruščini, v
njeni domovini, ki jo je dolgo vodil av-
toritarni predsednik Aleksander Lu-
kašenko, niso izšle, kar je avtorica opre-
delila za “neželeno cenzuro”. Zaradi kri-
tike režima je Aleksijevičeva občasno
živela v tujini, med drugim v Italiji, Fran-
ciji, Nemčiji in na Švedskem.
Aleksijevičeva je 14. ženska, ki je prejela
Nobelovo nagrado za literaturo, ki jo po-
deljujejo od leta 1901. Nominirana je bi-
la med 198 kandidati. Lani jo je dobil
francoski pisatelj Patrick Modiano.
N
Nobelova nagrada za literaturo
Dobitnica je pisateljica
Svetlana Aleksijevič
kamere obračajo stran od njih, bi
domačim in tujim politikom sve-
tovala, da vsaj za en dan prekine-
jo delo in gredo na mejo ali v
sprejemne centre. Ko bodo pro-
bleme doživeli v živo, bodo mar-
sikaj lažje rešili in sprejeli po člo-
veško. Pred dnevi sem bila na se-
stanku Slovenske karitas, kjer so
predstavniki Škofijskih karitas,
kjer so begunci, poročali o svo-
jem delu. Zaradi številnih zapisov
na socialnih omrežjih sem
pričakovala poročanje o grdih do-
godkih, toda ne. Lahko le rečem,
kljub neprespani noči in vidno
utrujeni, so bili polni sočutja, pri-
povedovali so o otrocih, materah
in polni razumevanja do mladih,
ki jih dobesedno razganja od
pričakovanja po obljubljeni
deželi. Kako se bo obljubljena
dežela izkazala, pa bo že druga
zgodba.
Morda je iz mojega zapisa čutiti,
da me to stanje ne skrbi. Nikakor
ne. Tudi mene je strah, kajti raz-
sežnosti te selitve narodov so ne-
razumne in zastrašujoče. Če kdaj,
sedaj jasno čutim, da ni lahko biti
kristjan, da ni lahko izpolnjevati
zapovedi ljubezni do bližnjega, da
ni lahko sprejeti tujca, ki v tebi vi-
di le sredstvo za dosego cilja. Ka-
ko hudo mora biti šele duhovni-
kom, ki nas leta in leta učijo o
usmiljenem samarijanu, o bratih
in sestrah v stiski … in prav zato
se je potrebno vedno znova po-
trjevati v veri in iti na obrobja, ka-
mor nas pošilja papež Frančišek.
Lepo je na obrobjih izvajati ra-
zlične delavnice in igrati na kita-
ro, toda tokrat bo potrebno veliko
več, morda tudi kakšna žrtev,
vendar Gospod pravi: “Ne bojte
se”!
Končala bom z vtisom, ki sem ga
prinesla iz Bruslja. Najprej smo
obiskali Evropski parlament pa
sedež različnih komisij; ogromen
aparat, vam rečem. Potem smo šli
v spominski muzej Waterloo, kjer
smo lahko začutili, koliko člo-
veških življenj se je končalo v voj-
nah. Sama zase sem si rekla: “Za
mir je bolje, da ima Evropska
skupnost milijon uradnikov kot
milijon vojakov, ker iz zgodovine
vemo, da se je mir sklepal z do-
govori in ne na bojnem polju,
tam se je samo umiralo”.
Pa mir in dobro želim tudi vam!
Jožica Ličen
POMOČ zbira Slovenska karitas, 
Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,
TRR: SI56 0214 0001 5556 761, 
Namen: Pomoč beguncem; Sklic: 00 628.
Kultura 29. oktobra 2015 9
V galeriji Ars na Travniku v Gorici je na ogled
nova razstava skupine Mazzini iz Tržiča
Minuli petek, 23. oktobra 2015, so v likovni galeriji Ars na Travniku v
Gorici odprli novo skupinsko slikarsko razstavo. Maria Grazia Persolja
je predstavila skupino slikarjev društva Mazzini - Endas iz Tržiča, ki so
vsako leto v galeriji Ars gostje z novimi deli. Tokratni skupni imenovalec
vseh likovnih del so Naši vrtovi, razstavljajo pa: Ondina Altran, Alda
Antoni, Adina Benedetti, Gilberto Bezzi, Adriano Boscarol, Marilena
Cipro, Paolo Davanzo, Maria Angela Davi, Grazia Dei Rossi, Flavia
Delise, Mariagrazia Durisotti, Giorgio Gallottini, Alberta Giorgi, Daniela
Gregorin, Emilija Mask, Laura Miorin, Maria Grazia Persolja, Mirijana
Richter, Rino Rizzuto, Gianna Salateo, Luisa Schleindler, Taddeo
Sedmak, Fiorella Sponton, Mariadolores Simone, Valdiero Vecchiet,
Pisana Wild.
Mojci Kranjc Sovretova nagrada za prevod
romana Švindler, špijonka in človek z bombo
Mojca Kranjc je dobitnica Sovretove nagrade za leto 2015, ki jo
podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Nagrado prejme
za prevod romana Alexa Capusa
Švindler, špijonka in človek z
bombo, ki, kot je v utemeljitvi
zapisala komisija, kompleksnost
in jezikovno gibkost izvirnika
verodostojno preslika v
slovenščino. Capusov roman, ki je
izšel pri Cankarjevi založbi,
opisuje tri zgodovinske osebnosti
iz prve polovice 20. stoletja:
umetnika Emila Gillierona -
“Švindlerja”, ki je s svojimi
svobodnimi rekonstrukcijami
izoblikoval popularno, a ne
povsem verodostojno predstavo o
arhaični minojski umetnosti,
pevko Lauro d'Oriano, “špijonko”
z začetka 2. svetovne vojne, in
“človeka z bombo”, fizika Felixa Blocha, ki je sodeloval z
Oppenheimerjem pri konstrukciji prve atomske bombe. Besedilo šviga
po najpestrejših geografskih ter družbenih okoljih in strokovnih
področjih, od atomske fizike do arheologije.
Komparativistka in dramaturginja Mojca Kranjc je poleg številnih
dramaturgij in gledaliških listov, ki jih je uredila, prispevala k dramatiki
v slovenskem prostoru prevode več kot 60 iger. Med njimi so dela
najuglednejših književnikov, kot so Ödön von Horvath, Frank Wedekind,
Georg Büchner, Friedrich Dürrenmatt, Thomas Bernhard, Peter
Handke ali Hans Magnus Enzensberger.
Prevedla je tudi več teoretičnih in esejističnih del, od leta 1990 pa se
vse intenzivneje posveča umetniški prozi. Med avtorji njenih 21 proznih
prevodov je komisija izpostavila Herto Müller, Amosa Oza, Roberta
Walserja in ne nazadnje Walserjevega rojaka, švicarskega pisatelja
Capusa.
Komisija, ki so jo sestavljali Nada Grošelj (predsednica), Tina Mahkota,
Nives Vidrih, Andrej E. Skubic in Primož Vitez, letos izpostavlja še dva
pesniška prevoda: zbirko Sipje kosti Eugenia Montaleja v prevodu
Cirila Zlobca (Hiša poezije, 2015) in Izbrane pesmi Gregorja iz Nazianza
v prevodu Vida Snoja (KUD Logos, 2014).
Dr. Karl Bonutti gost na Radiu Trst A
Radio Trst A bo v mesecu novembru predvajal dve radijski srečanji z
dr. Karlom Bonuttijem, ki je lani pri Goriški Mohorjevi družbi izdal ob-
sežno monografijo z naslovom Med izbiro
in zgodovino -spomini goriškega Slovenca.
Urednica Ines Škabar je z znanim in med-
narodno uveljavljenim goriškim rojakom po-
snela dve oddaji, v katerih bo gost pripove-
doval o svoji bogati življenjski in poklicni po-
ti. V nedeljo, 1. novembra, na praznik vseh
svetih, ob 12.00 bo na sporedu prvo radijsko
srečanje, v katerem bo dr. Bonutti obudil
spomine na svoje otroštvo, na leta šolanja
v goriškem Malem semenišču, na univerzi-
tetni študij v Švici in na dogodke ob koncu
druge svetovne vojne. Ponovitev prve oddaje bo na sporedu v ponedel-
jek, 2. novembra, ob 14.10.
V drugi oddaji pa bo govor o obdobju, ko je dr. Bonutti živel in delal v
Združenih državah Amerike, kjer se je začela njegova izjemno uspešna
akademska kariera na univerzi v Clevelandu. Poslušalci bodo lahko
slišali, kako je organizirana tamkajšnja slovenska skupnost, beseda
bo tekla o delovanju Slovensko-ameriškega Primorskega kluba v
Clevelandu, kateremu je dr. Bonutti tudi predsedoval, s pripovedjo pa
bo ugledni gost segel tudi v čase po slovenski osamosvojitvi, ko je bil
veleposlanik Republike Slovenije v Vatikanu. Drugo radijsko srečanje
z dr. Karlom Bonuttijem bo na sporedu v nedeljo, 29. novembra, ob
12.00 s ponovitvijo v ponedeljek, 30.11., ob 14.10.
Kratke Nov knjižni trud Petra Kovačiča Peršina
Glas iz Zaliva
  red menoj sta dve
knjigi: Tatjane Rojc
Tako sem živel in Petra
Kovačiča Glas iz Zaliva. Obe
obravnavata starosto naših
slovenskih književnikov
prof. Borisa Pahorja. Rad bi
se dotaknil druge knjige, ki
jo je uredil prof. Peter
Kovačič. Dobil sem jo takoj,
ko je bila natisnjena in je
torej še “dišala po tiskarskem
črnilu”.
Kadar koli sem se srečal z
Borisom Pahorjem, bodisi
kot književnikom ali pa
predavateljem, saj je kar
nekajkrat predaval po naših
šolah, sem ga na tiho
občudoval. Najprej zato, ker
je vedno jasno in odločno
povedal to, kar je treba
povedati – brez slepomišenja.
Drugič pa zato, ker je imel
ženo, ki je bila sestra Janka
Premrla Vojka. S prof.
Stankom Premrlom -
glasbenikom - sva večkrat
kramljala, ko se je vračal iz
ljubljanske stolnice proti
domu, še zlasti zvečer...
Knjiga, ki jo je uredil prof.
Kovačič, odpira nekatera
vprašanja, ki se jih radi
izogibamo. Naj jih naštejem:
- Pahor je jasno povedal o
vlogi fašizma, ki jo je ta imel
do Slovencev. Istočasno tudi
o vlogi tedanje Cerkve, še
zlasti Vatikana, do slovenskih
duhovnikov in nekaterih
škofov. To nečastno obdobje
Cerkve zamejci preveč
zanemarjamo in tudi
pozabljamo, da se je morda
celo upravičeno marsikateri
zamejski Slovenec oddaljil
od Cerkve prav zaradi te
raznarodovalne politike, ki
sta jo tedaj vodili državno in
cerkveno vodstvo. Čeprav
današnja mladina o fašizmu
ve bore malo, da ne rečem
nič!
- Zanimivi so Pahorjevi
odgovori o Kocbeku. Partija
ga je imela za zasanjanega
P literata, druga stran pa zanaivneža. Ena in druga stranpa sta prezrli, da je bil
Kocbek superlativno
razgledan človek in zelo
preudaren politični
analitik. Do te ugotovitve
pridemo le, če ga
jemljemo kot celoto, kar
je napisal in kako je
napisal, in ne trgamo
posameznih drobcev iz
kontekstov. Oceno o
nekom lahko damo samo,
če ga dejansko poznamo.
V tem primeru, da smo
prebrali njegova dela in
ne samo nekatere izseke
ali mnenja
posameznikov.
Razumljivo pa je, da se
bodo tudi o Kocbeku
mnenja razhajala, kot se
razhajajo celo pri razlagi
evangelijev. To je
človeško.
- Zanimiv je njegov
odgovor na vprašanje:
“Kakšen vpliv je imelo
zlo 20. stoletja na
evropsko človeštvo”?
Pahor kratko odgovarja:
“Ne vidim, da bi streznilo
ljudi. Kakšna je danes
vsesplošna evropska
etika? V večini filmov, ki jih
danes mladina gleda, se
poudarja zlo, hudo, ki bo
spet prišlo. To je tisto
nevidno, kar mene
prizadeva”!  (str. 44).
Evropska civilizacija drsi v
brezupno brezno, iz katerega
se bo zelo težko izkopala, če
bo šla po tej poti, kot gre
danes. O tem se ne razmišlja
…
- Kar nekajkrat omenja tudi
akademika prof. Alojza
Rebulo. Pravi, da sta se
razšla, še zlasti, ko je začel
Rebula sodelovati pri
Družini. “Tudi Rebula se
zaganja v socializem in v
Kocbeka danes, ko je to v
modi in ko Kocbek ni več živ.
A to ni pošteno. Ima pa zato
danes v Cerkvi vpliven glas.
Mene in podobne glasove pa
zamolčijo zato, ker je to
najboljši način, da se izogneš
razčiščevanju problematike s
tem, da ne odgovarjaš. Z
molkom … V zahvalo za
sožalno pismo sem Rebuli
zapisal tudi, da si posmrtno
življenje predstavljam, kako
se bomo vsi združili v tisti
svetlobi, ki simbolizira
celotno stvarstvo. Pa mi ni
nič odgovoril”. Res je, da se
tudi pri g. akademiku vidijo
zanimivi miselni premiki!
- Slovensko narodno
vprašanje in slovenska
identiteta: Pahorjeva
razmišljanja o tem so zelo
sveža. Naj jih navedem:
“Nekateri trdijo, da so
komunisti rešili slovensko
narodno vprašanje. Kako so
ga rešili? Iz pragmatičnih
razlogov je kominterna
sprejela deklaracijo o
narodnih republikah v
Jugoslaviji, zato, da so ljudi
pridobili za revolucijo. Tito
je na to pristal iz tega
razloga, čeprav je njegova
politika bila zelo
unitaristična, enako, kot je
bila velikosrbska v stari
Jugoslaviji” (str. 109).
Vredno razmisleka, še zlasti
za šolnike in tiste, ki trobijo
v rog zapeljanega
zgodovinskega voza.
- Razprodaja Krasa: Vsi
vemo, da nihče ne ve,
koliko je slovenski Kras
še v lasti Slovencev. O
tem se ne govori, ker...
Duhovnik na Krasu
(Vojščica) v Sloveniji
mi je povedal, da
prišleki, ki so tam
kupili hiše, zahtevajo,
da jim domove
blagoslovi v
italijanskem jeziku. Kaj
bi bilo, če bi Slovenec,
ki se je preselil v Tržič
(Monfalcone), zahteval
od tamkajšnjega
župnika, naj mu
blagoslovi dom v
slovenskem jeziku?
Odgovoril bi mu: “Tu
govorimo italijansko,
zato bom obred
blagoslovitve imel v
italijanskem jeziku”!
Pahor modro
odgovarja: … “Človeško
vzeto je odprava mej
nekaj koristnega, ampak z
narodnostnega vidika pa je
nevarnost, da izgubimo svoje
narodnostno ozemlje …, ker
se zavedamo, da smo veliko
bolj izpostavljeni na vsej
Primorski, kakor pa smo bili
v Jugoslaviji”!
Pahorjeva svežina pri 102
letih je zopet v ospredju.
Bralec bo ob branju spoznal,
da je Pahor marsikaj povedal
ponovno glasno in jasno, kar
drugi velikokrat ne. Prav
tako je odprl zlasti za nas
zamejce veliko vprašanj, o
katerih bi se bilo treba več
pogovarjati.
Knjigo, ki ima obliko revije
Zaliv pa tudi barvo, je izdalo
Društvo 2000 v Ljubljani.
Ambrož Kodelja
Krizanteme
Tiho,
neslovesno
so rastle krizanteme
od spomladi
čez poletje
na grobovih
naših dragih,
noseče v sebi cvet
hvaležnega spomina
in ljubezni...
Tako so rastle
v meni,
v tebi,
v vseh
tihe prošnje
in se razcvetele
v sveti čas
novembrskih obiskov:
krizanteme
hvaležnega srca.
Albert Miklavec (1928 - 1996)
Naslov pesmi je preprost, prav tako tudi
njeno besedilo. V času vseh svetih, ko
obiskujemo grobove sorodnikov, prija-
teljev in znancev ter se v molitvi spomin-
jamo rajnih, pokopališča, prostor žalosti
in bolečine, postanejo prostor živih, pro-
stor srečanj, luči utripajočih sveč in zac-
vetijo v pisanih barvah ikeban in cvetja.
Bele, bledo rumenkaste, živo rumene,
vinsko rdeče, okraste, rjavkasto oranžne,
drobne kot marjetice ali bohotne kot na-
jlepše vrtnice - krizanteme postanejo
kraljice, a le za krajši čas, dokler se nji-
hovi cvetovi ne ovesijo pod težo vodnih
nalivov ali jih ne pomori prva slana. Le-
pota te novembrske cvetice par exellence
je v svoji simboliki kratkotrajna.
Pesem, objavljena v Miklavčevi prvi pe-
sniški zbirki Prošnja za jutri (Mladika
1970) , najprej seže v pomladno-poletni
čas, ko drobni cveti (kake) krizanteme ra-
sejo brez razkazovanja, neslovesno, nev-
siljivo, skromno. Malokdo jih opazi in
jim posveča pozornost. Pesnik v prvi ki-
tici skicira podobo pokopališke zu-
nanjščine s cveticami, nosilkami hva-
ležnega spomina/ in ljubezni... V drugi
kitici se občutje sveta ponotranji in pre-
nese na tihe prošnje vseh ljudi: prošnje
se tako kot krizanteme razcvetijo v no-
vembrskem času. Zadnja vrstica z dvo-
pičjem nekako obvisi v zraku, toda sklep-
ni distih zgoščeno povzame bistvo lirske
izpovedi ter povezuje krizanteme s hva-
ležnim srcem in spominom na drage po-
kojne.
Kako enostavno in nazor-
no zna besedni ustvarjalec
postaviti v ospredje vred-
noto, na katero vse preveč
pozabljamo, to je hva-
ležnost za vse, kar imamo,
še zlasti za vse, kar so do-
brega za nas storili naši
dragi! Danes marsikomu
gre težko iz ust besedica
hvala!. Lepa beseda lepo
mesto najde, pravi sloven-
ski pregovor, in beseda
hvala prav gotovo to je.
Lepota poezije je tudi v le-
poti preprostih, neizumet-
ničenih besed, ki jim pesnica, pesnik
znata vdahniti čar enkratnosti, je v poe-
tičnosti, ki ne nastaja iz kopičenja nev-
sakdanjih izrazov in besed, zapletenih
prispodob in miselnih obratov, je v ver-
zih, ki (največkrat skromno) poganjajo
v tišini in osamljenosti pesniško navdah-
njenih duš.
Miklavčeva pesem ni rimana: iz česa po-
temtakem nastaja poetičnost besedila?
Če verze z občutkom preberete, boste
začutili lepoto ritma.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Mojca Kranjc
Tržaška29. oktobra 201510
Medaljo za zasluge sta prejela Franko
Košuta in Bruno Volpi Lisjak
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je odlikoval enega
izmed pomembnih dejavnikov, ki v zamejstvu in v
vseslovenskem prostoru skrbi za ohranjanje slovenske ribiško-
kulturne dediščine. Medaljo za zasluge sta v petek, 23. oktobra,
v predsedniški palači prejela Franko Košuta in Bruno Volpi Lisjak.
Zaslužna sta namreč za razkrivanje pomena ribištva in
pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu ter pri
gradnji in delovanju Ribiškega muzeja tržaškega primorja, ki
ima sedež v Svetem Križu. Odlikovanec Košuta je izpostavil
tržaško primorje kot zibelko slovenskega pomorstva: “Tukaj se
je rojevalo ribištvo in po tehniki edinstven lov na tune na svetu
je doma pri nas. Tukaj so se rojevali svetovno znani kapitani,
ladjedelski inženirji, ladjarji, naši potapljači in naši slovenski
pomorci”. Tudi Volpi Lisjak se je zahvalil predsedniku Republike
in vsem tistim, ki so prepoznali njegov dvajsetletni trud, in
sodelavcem, ki so verjeli v njegovo vizijo. Plesni točki je sledil
nastop Moškega pevskega zbora Vesna iz Svetega Križa, kjer
domuje Ribiški muzej.
Misijonar p. Sandro Giancola na obisku na
Opčinah
Marija in Franc Saksida sporočata, da bo na obisk na Opčine
prišel pater, in sicer 61-letni p. Sandro Giancola, ki je že več kot
40 let misijonar v Braziliji. Zelo prisrčen je in razpoložljiv. Vabljeni
na to srečanje, ki bo v soboto, 7. novembra 2015, ob 16. uri v
Marijanišču na Opčinah, Dunajska cesta št. 35. Pater bo govoril
o načrtih in projektih Don Boskovega mesta v Corumba'.
ZKB je posodobila svojo digitalno
komunikacijo
Pred nekaj dnevi je Zadružna kraška banka objavila svojo
novo spletno stran, ki jo je izdelalo videmsko podjetje Unidea
v sodelovanju z osebjem banke. Vodstvo ZKB je zaupalo
koordinacijo projekta članu upravnega odbora Marku Pertotu.
Nova spletna stran je v celoti skladna z najnovejšimi
usmeritvami svetovnega spleta. Posebno pozornost je ZKB
namenila koriščenju vsebin preko mobilnih naprav. To
konkretno pomeni, da stran prepozna vrsto naprave, ki jo
obiskovalec uporablja za brskanje, in uporabnika preusmeri
k najprimernejši inačici. Da bi se v celoti prilagodila potrebam
uporabnikov po mobilnosti, je nova www. zkb. it na voljo v
dveh različicah.
Prva je od -
zivna in je
name nje -
na na miz -
nim, pre -
nos nim in
ta bličnim
ra čunal ni -
kom. Raz -
pore ditev
vse bin se
pri lagodi
ve likosti
za slona,
da bi olaj -
ša la ver ti -
kalno pomikanje po stra neh. Dru go razli či co je Ban ka izdelala
za telefončke. Telefonska različica upošteva potrebo po
razbremenitvi strani odvečnih vsebin, ki ustvarjajo preveč
prometa podatkov in po nepotrebnem bremenijo telefonski
paket uporabnika.
Obe razl ičici  druži idejna zasnova, katere namen je
omogočanje lažjega prepoznavanja vsebin: po novem bo
zelena barva označevala produkte/storitve, namenjene
prebivalstvu, modra pa rešitve za podjetja.
Na mobilnih napravah lahko uporabnik klikne na vse
telefonske številke in e-poštne naslove, s tem pa ga stran
takoj postavi v stik z banko in njenimi partnerji. Kot primer
lahko omenimo neposredne povezave za blokiranje kartic ali
povezave z različnimi zasebnimi stranmi in storitvami.
Informacije o poslovalnicah so objavljene v namenskem
meniju ali so dosegljive s klikom na zemljevidu na domači
strani. Na vseh straneh, namenjenih poslovalnicam in
produktom, so uporabnikom na voljo kontaktna okenca.
Predsednik ZKB Adriano Kovačič poudarja veliko skrb za
grafično podobo in še eno veliko novost: nov blog ZKB. ki bo
širil veliko grafičnih vsebin in bo tesno povezan s članskim
glasnikom, katerega bo neke vrste digitalna priloga. V
prihodnje bodo vsebine revije Skupaj potovale vzporedno z
blogom.
Kratke Izvršni odbor SSO v Mačkoljah
Seznanil se je z vaško
kulturno stvarnostjo
  prejšnjih dneh je izvršni
odbor Sveta slovenskih
organizacij zasedal v pro-
storih Slovenskega prosvetnega
društva Mačkolje. Zasedanje je
bilo razdeljeno na dva dela. Na
začetku so se odborniki SSO po-
svetili nastajajočemu no-
vemu deželnemu pravil-
niku za sofinanciranje
majhnih društev, ki naj bi
potekalo preko kulturnih
zvez. V tem smislu je pred-
sednik SSO Walter Ban-
delj predstavil odborni-
kom nekaj možnih scena-
rijev, o katerih je bil govor
tudi v deželni posvetoval-
ni komisiji. Bolj konkret-
na predvidevanja pa bodo mo-
goča, ko bo pripravljeno končno
besedilo. Odborniki so celotno
zadevo sprejeli v vednost, za-
skrbljeni pa so zaradi zamujanja,
V saj gre za sredstva za leto 2015, kise hitro bliža h koncu. Nov načinsofinanciranja pa bo zahteval
večje sodelovanje na ravni zvez,
ki so včlanjene v SSO.
V drugem delu zasedanja
izvršnega odbora SSO so sodelo-
vali tudi predstavniki SPD
Mačkolje. Sestanka so se udeležili
sedanji odborniki in nekdanji
predsedniki mačkoljanskega
društva.
Na začetku je predsednik SPD
Mačkolje Matej Tul v glavnih
obrisih predstavil društveno zgo-
dovino in delovanje ter se zahva-
lil Svetu slovenskih organizacij za
obisk. Predsednik Bandelj je po-
trdil, da bo tudi v prihodnje SSO
obiskoval društva in organizacije
na območju. Pri tem je napove-
dal sodelovanje z Združenjem
don Mario Černet pri odprtju no-
vega sedeža in bližnje srečanje z
odborom Mladinskega doma.
V pogovoru, ki je sledil, so ostali
odborniki predstavili razna po-
dročja delovanja. Glavni dogo-
dek, ki ga SPD Mačkolje letno or-
ganizira, je Praznik češenj. V
drušvenih prostorih imajo ureje-
no vaško muzejsko zbirko. Dol-
goletno zborovsko tradicijo goji
mešani pevski zbor Mačkovlje, ki
je pred leti izdal tudi zgoščenko.
Odborniki društva pa so bili med
pobudniki ustanovitve Sloven-
skega čebelarskega društva, ki
ima tudi uspešno dejavnost in si
prizadeva za večjo povezavo s
Slovenijo.
Več razprave je bilo o
javnih prispevkih. Od-
borniki SPD Mačkolje in
Sveta slovenskih organi-
zacij so si izmenjali
mnenja in izkušnje o
raznih možnosti javne-
ga sofinanciranja in o
postopkih za sodelovan-
je na razpisih. Strinjali
so se, da je potrebna vza-
jemna pomoč med
društvom, zvezami in krovno or-
ganizacijo. Taka povezava pa bi
bila zelo koristna tudi na po-
dročju pridobivanja sredstev iz
evropskih skladov.
   aj končam z oceno,
da smo kot odbor
in posledično kot
Vincencijeva konferenca dobro
izpeljali svoj triletni mandat. Zah-
valjujem se vsem, ki so s svojo
zavzetostjo to omogočili: sta-
rejšim odbornikom, ki so še ved-
no naš steber in zgled, mlajšim,
ki so se lepo vključili v delo in
prevzeli nekatere odgovornosti,
članom župnijskih Konferenc, so-
delavcem in prijateljem. Ostani-
mo združeni in korajžno naprej”!
Tako je dosedanja predsednica
Ivica Švab končala svoje predsed-
niško poročilo na občnem zboru
Slovenske Vincencijeve konferen-
ce, ki je bila v prostorih Slovenske
prosvete v Peterlinovi dvorani v
sredo, 21. oktobra. Občni zbor, ki
ga je vodil Danilo Sedmak (ob
strani mu je stala zapisnikarka
Anica Trento), je bil volilnega
značaja: izidi glasovanja so po-
trdili dosedanje vodstvo dobro-
delne organizacije s predsednico
Švabovo na čelu, kar tudi pome-
ni, da je odbor res dobro deloval
(o tem je pričalo tudi poročilo
blagajničarke Gabriele Visini). Po
drugi strani pa bo
od tod naprej po-
trebno razmisliti
res o določeni pre-
vetritvi oziroma
vstopu novih sil v
vodstvo, saj je to
tudi izrecna želja
predsednice Švab,
ki je pred tremi leti
nasledila dolgolet-
nega predsednika
Alda Sefančiča.
V svojem poročilu
je načelnica SVK ja-
sno izpostavila ne-
katere smernice, ki
jim bo morala organizacija slediti
v prihodnje. Še prej pa je obnovi-
la pestro delovanje Konference, ki
je s svojo slovensko specifiko
vključena v vsedržavni in posle-
dično mednarodni svod Vincen-
cijevih konferenc. Zdaj je dejav-
nih pet župnijskih Slovenskih
Vincencijevih konferenc v Trstu
(Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Sv. An-
ton – mesto center / Mati lepe lju-
bezni in Boljunec) in ena v Gori-
ci. V Trstu je v SVK dejavnih
okrog 40 članov.
“N Osrednji odbor sestavlja osemčlanov, sedem iz Trsta, eden izGorice (to je Bernard Spazzapan).
Glavni odbor prireja prireditve
splošnega značaja, ki so namen-
jene vsem članom, kar pomeni,
da presegajo mejo župnije: prav
tako so priljubljeni tudi kulturno
– družabni dogodki v okviru Klu-
ba prijateljstva. “Zelo primerni so
koncerti v božičnem času, ki jih
izvajajo mladinski zbori: to so za
mlade priložnost, da nekaj nare-
dijo za starejše. Le-te tudi mi sami
obiščemo ob koncertu, za kar
imamo navadno premalo časa.
Svojim rojakom, ki živijo v itali-
janskem okolju, ponesemo slo-
vensko pesem in besedo, italijan-
skim gostom pa prikažemo
delček svoje kulture”, je dejala in
spomnila na maše v veliko-
nočnem in božičnem času v var-
stvenem domu ITIS, ki jo SVK pri-
reja v sodelovanju s Področnim
svetom mestnih vernikov od časa
ljudskega misijona v Trstu leta
2010. Predsednica ni pozabila na
stalnico ponudbe SVK in Kluba
prijateljstva, to je vsakoletna pro-
slava ob Dnevu slovenske kultu-
re, na nabirko od oljčnih vejic
(denar katere namenjajo
družinam po župnijah) in drugih
družabnih trenutkov, nosilec ka-
terih je predvsem Klub prijatel-
jstva. Posebno pozornost je Ivica
Švab namenila trenutkom, ki jih
SVK namenja skrbi za duhovno-
versko rast članov, “saj za živo ve-
ro potrebujemo stalno pogla-
bljanje, preverjanje in obnavljan-
je. Padamo in vstajamo, za to pa
potrebujemo pomoč in spodbu-
do. Iz človeške solidarnosti in
čuta za pravičnost, pa tudi iz vere
in zaradi nje se trudimo nekaj da-
ti od sebe za brata v stiski”. Zato
bi si predsednica želela, da bi du-
hovna srečanja z mašo in duhov-
no mislijo po njej postala re-
snična duhovna okrepitev, boga-
ta s spo-
ročilom in ta-
ka, da sežejo
do srca. “Ko bi
bilo tako, bi
lahko nanje
povabili tudi
druge verni-
ke, saj je na
Tržaškem tako
malo pomen-
ljivih verskih
pobud”. Ned-
vomno bi mo-
ralo to priza-
devanje slone-
ti na temeljiti
podpori slo-
venskih duhovnikov na
Tržaškem. Ravno župnije oziro-
ma župnijske skupnosti predsta-
vljajo temelj delovanja področnih
Konferenc: v teh okoljih si verniki
po Jezusovi zapovedi drug druge-
mu pomagajo in
postanejo zato
resnično
občestvo bratov
in sestra, ne pa le
skupek ljudi, ki
zahajajo v cerkev.
V tem vidiku je
še kako potrebna
pomoč dušnih
pastirjev pri orga-
nizirani dobro-
delni dejavnosti
župnij.
In ravno ta
predznak dobro-
delne dejavnosti
(in dejavnost v korist starejših in
bolnikov) dela Slovensko Vincen-
cijevo konferenco posebno in po-
trebno. Prav zato je Ivica Švab
predlagala, da bi bili bolj priza-
devni na tem področju: na pri-
mer večjo skrb za delo na terenu
v kakem sprejemnem centru, za
organizacijo svojih nabirk in za
sodelovanje z drugimi ustanova-
mi pri velikih nabirkah, za bolj
občuteno prisotnost v kaki hu-
manitarni ustanovi, ki nudi po-
moč pribežnikom.
“Druga oblika našega delovanja
je podporna dejavnost. Ta je ne-
vidna, jo pa zasledimo v našem
vsakoletnem obračunu, kjer
ima levji delež”, je dodala in na-
nizala nekaj podatkov. “Letos je
doslej prejelo denarno pomoč od
glavnega odbora 9 družin (5 jih
je z otroki), trem šolam smo po-
nudili podporo za stroške, ki so
povezani z obšolskimi dejavno-
stmi okrog petnajstih dijakov, 2
ustanovi (ena od teh je v Gorici)
za okrog sedem
dijakov in ena do-
brodelna ustano-
va za pomoč lju-
dem ob naravni
nezgodi. Prav tako
dejavne so bile na
tem področju
župnijske Konfe-
rence: z denarjem,
ki so ga same na-
brale, je bilo v Bar-
kovljah in Rojanu
mogoče podpreti
šest družin, pet pa
pri Sv. Ivanu.
Še več bi lahko po-
magali starejšim
na domu. SVK je uspelo vzposta-
viti stike s sorodnimi ustanovami,
kot na primer s Tržaško Karitas,
Istrsko Karitas, Organizacijo La
Madre in Hospice Adria Onlus in
SZSO. “Okrepili smo vezi s še ob-
stoječimi župnijskimi Konferen-
cami”, je še dodala Ivica Švab.
Pred njo je na občnem zboru
spregovorila tudi tajnica SVK Vera
Puntar in dejala, da Konferenca
udejanja smernice, ki jih je
svojčas nakazal ustanovitelj Vin-
cencijevih konferenc Frederik
Ozanam: to je pomagati bližnje-
mu, kot to želi Gospod. “Imeti
moramo odprto srce”, je povabila
tajnica, ki je spomnila, da se je
SVK rodila v hudih povojnih
časih, da bi pomagala našim lju-
dem ponovno vkorakati v življen-
je. “Vse pa kaže, da se ta potreba
danes spet pojavlja”, je grenko
ugotavljala. Potrebe se pojavljajo
bodisi na materialni ravni bodisi
na osebni ravni. Prav je imel Sed-
mak, ko je poudarjal, da je vse več
starejših osamljenih oseb. “Vsaka
samota učinkuje na duševno in
psihično raven človeka, kar se po-
sledično pokaže tudi v telesnih
problemih”. Prav zato ima Slo-
venska Vincencijeva konferenca
pomembno vlogo v našem tkivu,
za kar ji gre nedvomno pomaga-
ti.
IG
  Občni zbor Slovenske Vincencijeve konference
Vodstvo organizacije je bilo potrjeno
PETERLINOVA DVORANA 
Ivica Švab (foto IG)
Vera Puntar, Danilo Sedmak in Anica Trento (foto IG)
Tržaška 29. oktobra 2015 11
Obvestila
Skavti SZSO, volčiči in volkuljice
(8-11 let) v Bregu in mestu:
džunglo želimo deliti s teboj.
Pridruži se nam in lovi skupaj z
Akelo, Bagiro, Balujem in Kačo
Kaa. Sestanke imamo vsako
soboto od 15.30 do 17.00 v
Boljuncu in Škednju. Vpisujemo
otroke 3., 4. in 5. razreda OŠ.
Kontakt: tel. št. 331 9716473,
kobe. karmen@gmail. com - Akela
(Karmen), 00386 41223410
Baloo (Damjan); tel. 339
4321709 ali purger@libero. it.
Slovenska maša v ul. Risorta 3 je
vsak četrtek ob 9. uri.
Radijski oder sporoča, da se
vpisujejo abonmaji za 18.
Gledališki vrtiljak od ponedeljka
do petka, od 9.00 do 16.30, po
telefonu na številki 040 370846
ali osebno na ul. Donizetti 3, III.
nadstropje (pozvoniti Mladika).
Narodna in študijska knjižnica
na ul. S. Francesco je odprta od
10. do 18. ure vsak dan, razen ob
sobotah.
Čestitke
Naša dolgoletna članica ga. Olga
Hvalica Franza je pred dnevi
praznovala častitljivih 93 let:
zdravja, dobrega počutja in
vedrine v varstvu Gospoda ji
želimo vsi iz Vincencijeve
konference.
Darovi
Verniki od sv. Antona Novega
darujejo za slovenske misijonarje
215 evrov.
  eplika ministra Žmavca je bila v neka-
terih vidikih podobna bodisi za sogo-
vornike SSO bodisi za člane SKGZ, s ka-
terimi se je sestal po obisku prostorov Sloven-
ske prosvete na Donizettijevi
ulici.
“Z vašo dejavnostjo znotraj ita-
lijanskih institucij je Slovenija
večja”, je poudaril in dodal, da
so slovenske manjšine “avan-
tgarda slovenstva v Evropi”.
Zagotovil je podporo Urada pri
reševanju ključnih vozlov v od-
nosu do javnih institucij,
rešitev katerih navsezadnje po-
gojuje tudi odnose med Slove-
nijo in Italijo: pomoč bo sicer
skladna s suverenostjo posa-
meznih držav, kar pomeni, da
bo slovenska narodna skup-
nost znotraj domicilne države
morala še naprej ostati osred-
nji sogovornik z italijanskimi institucionalni-
mi kovači naše usode. Gotovo minister
pričakuje tudi z naše strani vse večjo sinergijo
glede teh vprašanj in kot zgleden primer to-
vrstnega sodelovanja in dialoga s samim Ura-
dom ocenil projekt Tržaškega knjižnega sre-
dišča.
Prav glede prenovljenega dialoga z novim
vodstvom Sveta slovenskih organizacij je spre-
govoril nedavno potrjeni predsednik SKGZ
Rudi Pavšič, ki je ministra sprejel na sedežu
organizacije na Frančiškovi ulici. “Zadovoljen
sem, da s sogovorniki SSO gradimo tvoren
dialog, ki temelji na konstruktivnih in celo
prijateljskih odnosih. Cenim besede predsed-
nika SSO Walterja Bandlja, da se moramo
skupno lotiti določenih tematik, ker tako pre-
prosto pričakujejo naši ljudje”. Proces moder-
nizacije naše skupnosti, ki je vsebinsko obar-
val izsledke nedavnega kongresa SKGZ, ne
more mimo tovrstnega dialoga med krovni-
ma organizacijama, je poudaril Pavšič. SKGZ
se bo vsekakor držala svojih izhodiščnih smer-
nic, kot sta skrb za jezik in ovrednotenje slo-
venske kulture v okolju, ki je pretežno itali-
jansko. To bo počela v
skladu z iskanjem dobro-
sosedskih odnosov, ki
jih morajo kovati “nor-
malni ljudje” na eni in
drugi strani etnične me-
je.
Proračunska sredstva za
slovensko manjšino ne-
koliko višja
Minister Žmavc je pri
tem dodal, naj bo skupni
imenovalec dialoga med
SSO in SKGZ pojem slovenstva, ki naj se uvel-
javi na področju izobraževanja, šolstva in go-
spodarstva. Minister je v Trst prinesel razve-
seljivo novico, in sicer to, da je v sklopu vlade
‘iztržil’ zagotovilo, da se raven proračunskih
sredstev za slovensko narodno skupnost v Ita-
liji ne bo nižala, kvečjemu nekoliko povišala.
“Nedvomno bomo morali ta sredstva temel-
jito okrepiti z dotokom denarja iz evropskih
skladov, da bomo raven financiranja dvignili
na višji nivo”, je dejal.
Minister Žmavc je v nadaljevanju 'tržaškega'
dne obiskal sedeže Slo-
venskega raziskovalnega
inštituta, Narodne in štu-
dijske knjižnice, Zveze
slovenskih kulturnih
društev, Združenja slo-
venskih športnih društev
v Italiji, Dijaškega doma
Srečko Kosovel, Sloven-
skega stalnega gledališča,
Slovenskega deželno go-
spodarskega združenja,
Kmečke zveze, Primor-
skega dnevnika in slo-
venskega oddelka RAI.
Deželi FJK: “Ohraniti ra-
ven dosežene zaščite”!
Srečal se je tudi z deželnim odbornikom za
kulturo, pristojnim tudi za manjšinske zade-
ve, Giannijem Torrentijem, s katerim sopred-
sedujeta Posebnemu omizju za manjšinska
vprašanja, kulturo in izobraževanje. Oba so-
govornika sta poudarila veliko priložnost za
nadaljnji kakovosten razvoj prijateljskih od-
nosov in sodelovanja med Slovenijo in Furla-
nijo Julijsko krajino. Minister Žmavc je v po-
govoru potrdil podporo slovenske vlade čez-
mejnim projektom, ki so bili dogovorjeni na
omenjenem omizju. Tudi ob tej priložnosti je
bilo posebej izpostavljeno pričakovanje Repu-
blike Slovenije, da bo deželna
vlada v izvedbenih fazah re-
forme o reorganizaciji lokal-
nih skupnosti v dialogu s slo-
vensko narodno skupnostjo
zagotovila ohranjanje do-
sežene ravni zaščite le-te ozi-
roma polno izpolnjevanje
sprejetih zaščitnih obvezno-
sti, kar je eden od temeljnih
elementov za širjenje evrop-
skega duha. Reforma po be-
sedah odbornika Torrentija
vsekakor pozitivno spremin-
ja možnost posega v odnos
do slovenske narodne skup-
nosti. Sogovornika sta se
soočala tudi z vprašanjem
migrantov, pri tem je minister Žmavc pouda-
ril potrebo po internacionalizaciji tematike za
zavarovanje schengenskih meja, medtem ko
je odbornik Torrenti ponudil Sloveniji potreb-
no pomoč, ki ne bo samo moralna. Prav tako
je Torrenti zagotovil zanimanje deželne upra-
ve za podporo Primorskemu dnevniku, glede
ostalih objektov, v katerih delujejo organiza-
cije slovenske narodne skupnosti, pa je dejal,
da se bo deželna
uprava aktivirala,
da se najdejo po-
trebna sredstva,
vendar mora biti
slovenska narodna
skupnost enotna
glede prioritet.
Minister Žmavc je
‘tržaški delovni
dan’ končal v večer-
nih urah z obiskom
Tržaškega knjižnega
središča: glede na prizadevanje, ki ga je sam
vložil v speljavo tega načrta, mu ta prostor na
Oberdankovem trgu veliko pomeni …
R
  Večer v spomin na Pavleta Merkuja 
Skladatelj naj piše za ljudi!
DRUŠT VO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV 
  inilo je leto dni, odkar
nas je zapustil Pavle
Merku’. Svoje življenje
je posvetil proučevanju različnih
nivojev slovenske kulture in nje-
nega izročila: bil je namreč etno-
log, zbiratelj vsestranske beneške
dediščine, jezikoslovec, razisko-
valec tržaške srednjeveške zgodo-
vine. Bil je tudi muzikolog, etno-
muzikolog in glasbenik. In ravno
tej razsežnosti Merkujeve osebno-
sti je Društvo slovenskih izo-
bražencev posvetilo svoj pone-
deljkov večer, dne 19. oktobra.
“Pavle Merku’ je s svojo smrtjo
pustil za sabo praznino, ki jo bo
kdo drug težko zapolnil”, je v
imenu prirediteljev uvodoma de-
jal Sergij Pahor, ki je takoj prepu-
stil besedo predavatelju večera,
glasbeniku Milošu Pahorju.
Kot je poudaril Pahor, je temo
večera sam predlagal vodstvu
DSI. “Do Merkuja čutim velik
dolg, bil je moj vzornik, jaz pa
njegov učenec”, je pojasnil Pa-
M hor. Izpostavil je zlasti posebenvidik Merkujeve glasbene kultu-re, ki je segala v njegov meščanski
izvor: izhajal je namreč iz takega
družinskega okolja, v katerem je
bila glasba po stari avstrijski na-
vadi ena izmed elegantnih do-
mačih ‘vrednot’, tako kot – deni-
mo – branje literature. Odnos se
je med njima v času krepil, “ko je
bil na Glasbeni matici dejaven
kvartet, smo Merkuja spraševali,
naj nam zaupa svoje skladbe”.
Miloš Pahor, sicer flavtist po izo-
brazbi in poklicu, je pre-
pričano izrazil misel, da osebo
na najboljši način počastimo,
če si prizadevamo za njegove
ideje. Zato je v ‘duu’ s soprogo
Dino Slamo segel po publici-
stični dediščini Pavleta Merku-
ja. Gospa Slama je namreč pre-
brala nekaj odlomkov iz knjige
Poslušam (izšla je leta 1983),
ki jih je nato soprog komenti-
ral. Izvlečki so nazorno pričali
o etično-muzikološki drži Pa-
vleta Merkuja, ki jih je Pahor
docela sprejel. Začenši s pre-
pričanjem, da je hrup eden iz-
med današnjih problemov.
“Težko je najti kraj v javnem
lokalu, kjer je mogoče mirno
kramljati s sogovornikom:
vsevprek se vsiljuje hrupna gla-
sba. Tovrstni elementi nam one-
mogočajo razpoznavnost posa-
meznih glasov, zvočnih nians”,
je dejal Pahor. Postaja-
mo vedno bolj gluhi,
predvsem pa je v takih
družbenih dinamikah
očitna namera industrij-
skega in gospodarskega
pohlepa, ki sta nas oro-
pala tišine: in tišina je
pogoj za nastanek gla-
sbe – je zapisal Merku’.
Pahor je prepričan, da
smo v zamejstvu izgubi-
li občutek za klasično
glasbo, današnja družba
pa se vedno bolj oddal-
juje tudi od ljudske gla-
sbe. “Komercialna gla-
sba uničuje ljudsko gla-
sbo: sredstvo tega
uničevanja pa je popev-
karstvo”. Glasba po Mer-
kujevem mnenju mora
izhajati iz ljudske glasbe, ker so jo
ljudje na tak način začutili za svo-
jo. Izraz te naveze pa nikakor ni
bil val narodno-zabavne glasbe,
ki so jo na Slovenskem pooseblja-
li Avseniki: tovrstne izvajalce bi
Merku’ kar potlačil v deveti krog
V času ko oljke zorijo 
BOŽA in GLAVKO PETAROS 
slavita zlato poroko.
Ob tem lepem prazniku jima čestitamo
in voščimo vse dobro
PEVKE IN PEVCI ZDRUŽENEGA ZBORA ZCPZ 
IN ODBOR
Dantejevega pekla. “Po njegovem
mnenju je bila taka glasba izraz
pomanjkanja narodnega ponosa,
gola komercialna poteza – kot mu
je nekoč zaupal sam Avsenik”, je
dejal Pahor, ki je bil tudi kritičen
do zamejskega glasbenega šol-
stva. To je po njegovem mnenju
Merkuja načrtno postavilo na
stran. Muzikolog pa je bil edina
oseba, ki bi lahko vodil to po-
dročje našega manjšinskega
življenja na pravilen način.
Merku' je bil oseba, ki se je obli-
kovala v skladu s kleno glasbeno
tradicijo: za njegove men-
torje je Pahor citiral Ivana
Grbca, Jakončiča in Ivana
Trinka. Predavatelj je ugo-
tavljal, kako malo se da-
nes vrednoti nekatere iz-
med teh, predvsem Trin-
ka. Sklepni del svojega
portretiranja Merkujeve
glasbene osebnosti pa je
Pahor sklenil s pozitivno
noto. Sam Merku’ je bil
namreč prepričan, da se
bo slovenska glasba še na-
prej tvorno razvijala. Slo-
venski glasbeni svet ima
namreč veliko število ka-
kovostnih skladateljev:
edino vodilo naj jim bo
to, da pišejo za ljudi! In po
možnosti naj v svoje
skladbe vključijo več har-
monije, kar bo nedvomno po-
večalo sozvočje med nami.
Večer DSI je oplemenitil krajši
nastop flavtiske Erike Slama, ki je
interpretirala Merkujevo skladbo
v dveh stavkih Pesmi in ples.
IG
Dežne kaplje, prosojna megla,
to čudo barvite jesenske narave.
Cvetje, lučke na grobu v spomin.
Življenje dobilo je svoj epilog,
duša pokoj in mir.
To bitje človeško je Stvarnik ustvaril,
k sebi ga vzel.
Duha mu je vdihnil, v svet ga postavil,
da modro z njim bi ravnal.
A človeški pohlep, razvrat, sebičnost, napuh
vojne povzroča gorje; umirajočih v valovih morja.
Človek, kam vodi ta pot?
Civilizacija ta mora umret!
Da zrastla prenovljena v duhu
bo nova človeška podoba.
In spet zacvetela pomlad bo nova.
A jaz in ti v zemlji domači
le prah in pepel.
Pavel Vidau
Jesenska melanholija
Miloš Pahor in soproga Dina Slama
(foto Damj@n)
  Minister Žmavc na obisku pri tržaških Slovencih
Z vami je Slovenija ...
S 1. STRANI 
Minister Žmavc se pogovarja s člani SSO (foto IG)
Sergij Pahor predstavlja ministru dejavnosti, ki potekajo na
sedežu Slovenske prosvete na Donizettijevi ulici (foto IG)
Minister Žmavc gost Slovenske kulturno gospodarske zveze (foto IG)
Videmska29. oktobra 201512
  esec oktober je v Benečiji čas
praznikov kostanja. Posebno
uspešni so bili “burnjaki” v
Gorenjem Tarbiju, Podcerki in čezmejni
ter planinski na Livku. Privabili so zares
veliko ljudi od vsepovsod.
Ob burnjakih pa je čas, da se pregleda,
kako je šla letina. “Prvi podatki, ki jih
imamo, nam kažejo, da je bila letina kar
dobra. To velja za jabolka v Benečiji, za
česen v Reziji, za fižol v Terski dolini.
Razne vrste zelenjave so po vrtovih do-
bro obrodile. Ni pa šlo po pričakovanjih
s koruzo, nekoliko zaradi suše poleti in
še posebno zaradi škode, ki so jo po nji-
vah naredili divji prašiči in jeleni. V ne-
katerih krajih bodo pobrali manj kot po-
lovico koruze od tistega, kar so pričako-
vali. Vseeno kaže, da bo 'ena dobra leti-
na'”, je v časniku Dom povedal Stefano
Predan, tajnik Kmečke zveze videmske
pokrajine, ki zbira slovenske kmete v Be-
nečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Posebno kmetje in vsi prebivalci so ve-
seli, da kostanji ozdravljajo. “Bolje je kot
lani in predlanskim”, je poudaril Predan.
Če pomislimo, da smo leta 2010 imeli
90% manj kostanja kot leto prej, kaže, da
se problem počasi rešuje. Pred enim me-
secem je izšel bilten deželne agencije za
kmetijstvo ERSA, ki prinaša članek o bo-
lezni kostanjev. Stvari gredo počasi na
boljše, tako kot so predvidevali pred pe-
timi leti, ko se je pojavil ta škodljivec,
šiškarica. Njegovi antagonisti, ki so že
prisotni v naravi, so začeli počasi rasti.
Sedaj pokrivajo že 40% šiškarice.
Počakati je treba še kakšno leto in
kostanji bodo spet zdravi”.
Po mnenju tajnika Kmečke zveze
je akcija, ki so jo lani izvedli lovci,
s tem da so potrosili protiško-
dljivca, “v nekaterih krajih go-
tovo pomagala. Strokovnjaki
pa pravijo, da bi bila tudi brez
te akcije situacija ravno taka.
Se pravi, da je bilo bolj palia-
tivno kot pravo zdravilo. Stro-
kovnjaki so mnenja, da bodo
kostanji ozdraveli v desetih le-
tih, in kaže, da bo tako. Zani-
mivo pa je, da so se neke sorte
kostanja pokazale bolj odpor-
ne, bolj močne proti šiškarici.
Purčinac je bil in ostaja najbolj
bolan, objak pa je najbolj od-
poren. Z ERSO smo pred kratkim govo-
rili, da bi napravili pilotni projekt. Nasa-
dili bi samo objak, da bi videli, ali je za-
res bolj močan od ostalih sort. Če bi to
držalo, bi imeli rešitev ne le za naše kra-
je, ampak za celo Evropo, kjer je kostanj
bolan zaradi šiškarice”.
Okrevanja kostanjev se veseli tudi odgo-
vorni urednik Doma msgr. Marino Qua-
lizza. “Vsi se tega veselimo in upamo, da
bo šlo lepo naprej”, je napisal. Ko smo
se o tem pogovarjali, je nekdo v družbi
dejal: “Kaj bi lahko prišla tudi v Benečijo
kakšna lepa novica, da se tudi druge stru-
pene ose in neprijetni žužki umaknejo z
naše dežele in nas pustijo, da bomo žive-
li zdravi in veseli in bomo znali pri-
nesti dobre in sladke sadove našega
dela, naših skrbi v prid našim lju-
dem”? Če ohranimo kostanje in
očistimo naše zapuščene senožeti in
bomo držali lepo in cvetočo našo Be-
nečijo, bomo zares živeli bolj veselo
in bomo še bolj cenili in imeli radi
vse, kar je lepega v naši kulturi. To so
jezik, petje, glasba, poezija, prazniki,
sejmi, druženje ljudi in novo življenje
v naših vaseh. Ljubezen do naše zem-
lje zna roditi polno lepih stvari in
prvo, kar si želimo, je, da ta ljubezen
napolni nazaj naše vasi, da bomo spet
slišali vriskanje otrok in petje v naših cer-
kvah”.
U. D.
M
  ekoč je bila Ovčja vas sinonim
slovenstva v Kanalski dolini, da-
nes smo zato še toliko bolj vese-
li, ker so v vasi v soboto, 24. oktobra
2015, svečano odprli nov sedež sloven-
skega Združenja Don Mario Černet.
Združenje, ki deluje od leta 1997, je poi-
menovano po dolgoletnem župniku
Mariu Černetu, ki je deloval v Ovčji vasi,
veliko dobrega pa je storil tudi na Svetih
Višarjah. Juli-
jan Čavdek se je
na prireditvi
pogovoril z od-
bornico Ano
Wedam in
predsednikom
Antonom Siv-
cem, za uvodni
pozdrav je za-
pel Višarski ok-
tet pod vod-
stvom Anne
Maria Missoni,
Oswald Errath
je poskrbel za
recitacije v na-
rečju, trak v italijanskih in slovenskih
barvah pa sta prerezala duhovnik msgr.
Mario Gariup, ki je dal tudi na razpolago
prostore za nov sedež v župnišču. Boris
Preshern, župan občine Naborjet-Ovčja
vas, je prisotne pozdravil in med drugim
dejal: “V Kanalski dolini že stoletja pre-
biva tudi slovensko ljudstvo, že stoletja
se govori slovensko in upam, da se bo tu
govorilo tudi slovensko še v prihodno-
sti”. Zaželel si je trojezične šole in se zah-
valil SSO za pomoč. V imenu Urada RS
za Slovence v zamejstvu in po svetu je
pozdravil Rudi Merljak, ki je prinesel tu-
di pozdrav ministra za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Gorazda Žmavca. Bodril-
ne besede je izrekel Igor Gabrovec v ime-
nu Deželnega sveta FJK, katerega je pod-
predsednik, in seveda v imenu stranke
Slovenska skupnost. Predsednik SSO
Walter Bandelj je pozdravil do-
mačine in vse navzoče ter povedal:
“Zelo me veseli, da smo se danes
zbrali v Ovčji vasi za odprtje novega
sedeža Združenja Don Mario Čer-
net. Ta predstavlja pomembno pri-
dobitev za vaše združenje in za vse
nas; nedvomno bo pripomoglo, da
bo delovanje bolj bogato in
uspešno. Zelo sem zadovoljen, da je
pri tem skupnem prizadevanju
prišlo do lepega sodelovanja med
članicami Sveta slovenskih organi-
zacij, ki je zaobjelo več pokrajinskih
stvarnosti. Predvsem želim podčrta-
ti pomoč Združenja Blankin in Zve-
ze slovenske katoliške prosvete. Upam,
da bomo to sodelovanje nadaljevali tudi
v prihodnje v bolj organizirani obliki. V
to nas tudi usmerjajo nove smernice, ki
jih uvaja deželna uprava v FJK, pa tu-
di nove družbene spremembe. Za to
novo pridobitev se v imenu Sveta slo-
venskih organizacij zahvaljujem go-
spodu župniku
Mariju Garjupu
in seveda vsem
domačinom, ki
so s prostovol-
jnim delom pri-
spevali k ureditvi
prostorov. Upam,
da bodo le-ti čim
bolj obiskani, da
bo to prostor
srečevanja in
skupnega dela za
dobrobit naše sloven-
ske narodne in kra-
jevne skupnosti. Naj
na tem sedežu najde
svoj drugi dom tudi
tukajšnja mladina, ki naj goji
slovensko kulturo in materin
jezik. Naj se nove ideje in pro-
jekti spremenijo v konkretno
in ustvarjalno delo. Na tak
način bomo lahko še naprej
ohranjali naše narodno
izročilo, ki je vedno bilo speci-
fika Kanalske doline.
Ta novi sedež pa naj bo tudi
kraj sodelovanja z drugimi
stvarnostmi v Kanalski dolini.
Vsak namreč ima svojo speci-
fiko in lasten način dela. Do-
bro sodelovanje pa lahko vse
to dvigne na višjo kakovost in pripomo-
re k vzajemnemu poznavanju. Kulturno
in prosvetno delovanje ostaja namreč
okrnjeno, če se omeji na lasten krog. Po-
membno je, da je v sozvočju z okoljem
in z ljudmi, ki na njem živijo.
Prepričan sem, da so to bila tudi načela
beneškega duhovnika Maria Černeta, po
katerem nosi vaše združenje ime in čigar
100-letnico rojstva
(20.2.1916) bomo
praznovali februarja
2016. V teh krajih je
lepo skrbel za versko
življenje in svetišče na
Sv. Višarjah, za sloven-
ski jezik ter domačo
pesem. Z novim se-
dežem boste gotovo
lahko nadalje-
vali njegovo
dragoceno de-
lo.
Ob koncu se
želim še enkrat
zahvaliti vsem,
ki ste pripravili
ta prostor in ta
praznik, ter go-
stom, ki so nas
počastili s svo-
jo navzo čno st -
jo. Predsedni-
ku in odborni-
kom že lim
uspešno de lo v
novih društev-
nih prostorih
in pri tem izra -
žam željo, da
se bomo lahko
kot Svet slovenskih organizacij na tem
kraju še večkrat srečali”. Pokrajinski
predsednik SSO za Videmsko Riccardo
Ruttar je v svojem nagovoru podčrtal,
da je Združenje Černet član združenja
Blankini, kot je tudi ponudil nadaljnjo
pomoč prebivalcem Ovčje vasi in si
zaželel, da bi prišlo do trijezičnega pou-
ka. Predstavnik društva Kanaltaler Kul-
turverein, ki zdru žuje
nem ško govoreče ljudi
v Kanalski dolini, Rai-
mondo Domenig, je
zaželel tvorno sodelo-
vanje med društvoma,
nato je predsednik An-
ton Sivec izročil priz-
nanja domačinom, na-
stop domačega pevske-
ga zbora pod vodstvom
Oswalda Erratha pa je
sklenil za Slovence zgo-
dovinski dan v Kanal-
ski dolini, kot je pou-
daril eden od ude-
ležencev.
ZUT
N
Pozitivna kmetijska sezona v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini
Kostanji počasi ozdravljajo
  Odprtje sedeža Združenja Don Mario Černet
Zgodovinski dan 
za Slovence!
OVČJA VAS 
Rudi Merljak
Domači zbor iz Ovčje vasi
Slovenija 29. oktobra 2015 13
  amesto duhovne zbranosti,
splošne pripravljenosti in volje
vsakega med nami, da raz-
mišlja o počastitvi mrtvih 1. novem-
bra, na praznik Vseh svetih, ki je bil si-
cer iz ideoloških in političnih razlogov
preimenovan v Dan mrtvih, in 2. no-
vembra, na dan Vseh vernih rajnih, je
duha obiskovanja pokopa-
lišč in potrjevanja povezave
med živimi in mrtvimi, kot
dela naše narodne in verske
kulture in tradicije,
onečastila politika. Glavna
tema v Sloveniji so namreč
še vedno prebežniki, o
čemer se neznanke o njiho-
vem prihajanju čedalje bolj
spreminjajo v negotovost
in prestrašenost prebival-
stva. Vlada pa se še kar na-
prej spreneveda v svojih
stališčih, saj je iz prvotnega
zatrjevanja, “da je Slovenija
pripravljena sprejeti in se
soočiti z vsemi tveganji, ki
bi jih povzročil prihod še
tako velikega števila pre-
bežnikov”, zdaj začela prepričevati jav-
nost, “da je vlado prihod nepričakova-
no velikih skupin beguncev presenetil
in zato Slovenija brez pomoči drugih
držav članic EU oziroma celotne pove-
zave ne bo mogla reševati težav in bre-
men zaradi prebežnikov. Med država-
mi, ki naj bi Sloveniji pomagale, se
omenjajo Nemčija in Avstrija, pa tudi
Italija, Češka, Slovaška in Poljska. Boje
se, da bi Slovenijo v prihodnjem ob-
dobju potovanj na druga območja lah-
ko prečkalo celo do 300.000 prebežni-
kov. Vlada pa je ogorčena zaradi rav-
nanja Hrvaške, ki v Slovenijo hote in
brez predhodnih dogovorov pošilja ve-
like skupine prebežnikov, s čimer
našim organom in tudi prebivalcem
ob meji v Sloveniji povzroča veliko
težav. Odnosi med Slovenijo in
Hrvaško so se zaradi omenjenih rav-
nanj in tudi iz drugih razlogov seveda
zelo poslabšali, a to se bo pokazalo šele
v prihodnosti.
Glede prebežnikov Slovence tudi zani-
ma, koliko le-teh bi se namesto odho-
da v druge države rado naselilo v Slo-
veniji, s čimer bi povzročili težave in
velike stroške, morda celo razsulo de-
lov oblasti pri nas. Javnost tudi zelo za-
skrblja, da mediji, vključno z javno TV
Slovenija, v svojih oddajah skoraj ne
omenjajo težav, ki jih zaradi prihajanja
zmeraj novih skupin prebežnikov ima-
jo in doživljajo najbolj revni sloji
našega prebivalstva. Tako je, kot da se
zdajšnja oblast boji lastnega prebival-
stva in hkrati molči o zahtevah opozi-
cije, naj tiste v
vladi, ki so
domnevno
najbolj odgo-
vorni za napa-
ke pri spreje-
manju pre-
bežnikov in v
postopkih z
njimi, odstra-
nijo z njihovih
funkcij.
V Sloveniji pa
so nastali novi
razlogi za spore
in konflikte v
politiki, civilni
družbi in razni-
mi sloji t. i. na-
vadnih ljudi.
Ustavno sodišče je namreč dovolilo re-
ferendum, to je ljudsko glasovanje, o
noveli zakona o zakonski zvezi in za-
konskih razmerjih. Z omenjeno novelo
stranka Združena levica zahteva, da
pravice istospolnih oseb, to je homo-
seksualcev in lezbijk, izenačijo s pravi-
cami raznospolnih parov. Torej nado-
mestki družine, kot jo poznamo,
doživljamo in je del slovenske narodne
in verske tradicije. Mešanici tako na-
stalih novih oblik življenja in domnev-
nih zakonskih odnosov se je s pritožbo
na Ustavno sodišče postavila proti koa-
licija delov civilne družbe z naslovom
Za otroke gre. Sodišče je pritožbo spre-
jelo, vendar le z glasovi petih ustavnih
sodnikov, medtem ko so bili štirje pro-
ti.
Kampanja za nov referendum, ki naj bi
ga imeli proti koncu tega leta, se je z
ostrimi besedami in trditvami že začela
in zadobiva običajne polemične tone.
Stranke in nepolitične skupine civilne
družbe, ki nasprotujejo izenačitvi pra-
vic istospolnih oseb z družino, kot jo
poznamo in živimo, bodo morali na
referendumu zbrati najmanj 340.000
glasov podpore, da bi bila njihova zah-
teva o ohranitvi sedanje oblike družine
pri nas sprejeta. Predstavnica koalicije
Za otroke gre, Metka Zevnik, je ob spre-
jetih novostih dejala, “da je ganjena za-
radi odločitve ustavnega sodišča, ki je
odločilo v prid ljudi in ne elit”. Spo-
ročila je, da bodo podpise, potrebne za
razpis in poznejšo zmago na referen-
dumu zbirali “od vrat do vrat” po vsej
Sloveniji. Ni izključila sodelovanja Cer-
kve v prid referendumu in s tem za
ohranitev družine in o tem poudarila,
“da so Cerkev ljudje, ljudje pa so ver-
niki, vernikov pa v Sloveniji ni malo”.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta
Nussdorfer se je ponovno potrudila, da
se ne zameri vladajočim. Meni nam-
reč, “da je težko, ko o manjšini odloča
večina”. V Socialdemokratski stranki
nasprotujejo referendumu, “ker obso-
jajo tiste, ki s terjanjem lažne pravice
kličejo po mračnjaštvu”. Za referen-
dum se je odločno izrekla SDS, naj-
večja opozicijska stranka, pa tudi Nova
Slovenija, krščanska stranka. Predsed-
nica le-te Ljudmila Novak je med kam-
panjo ponovno opozorila, “da je za-
konska zveza med možem in ženo edi-
na zveza, ki omogoča rojevanje otrok
in ustvarjanje družine”.
Ob dnevu spomina na mrtve - vračam
se na začetek svojega pisanja in raz-
mišljanja - se je v Sloveniji znova veliko
govorilo o spravi med nasledniki nek-
danjega revolucionarnega in protire-
volucionarnega tabora. Žal kaže, da na-
sprotja o izhodiščih za omenjeno po-
miritev ostajajo nepremostljiva, zato se
čedalje bolj zdi, da pomiritev ljudi in
duhov o naši polpretekli zgodovini
morda nikoli ne bo dosežena. Blaža
Cedilnik je v novi številki Zaveze, gla-
sila društva Nova slovenska zaveza, za-
pisala, “da sta najbolj vidni manipula-
ciji o spravi bili tako imenovana sprav-
na slovesnost v Kočevskem rogu in po-
stavitev spominskega parka Teharje.
Spravna slovesnost v Kočevskem rogu
ni imela nobene zveze z resnično spra-
vo, ker Cerkev prav gotovo ni bila eden
od, recimo, sogovornikov pri spravi. Tu
bi morala nastopiti Nova slovenska za-
veza kot društvo, ki združuje preživele
domobrance in njihove svojce, prija-
telje in somišljenike. Za spominski
park Teharje pa ne more noben zunan-
ji obiskovalec pri najboljši volji in z ve-
liko fantazijo ugotoviti, komu in čemu
je namenjen. Med novejšimi manipu-
lacijami o spravi pa najbolj izstopata
nameravana postavitev spomenika
vsem žrtvam vojn in pokop mrtvih z
množičnih morišč. ”
Pa še pripoved zunaj kronike, ki jo vsil-
juje predvsem politika. Darja Lovšin,
strokovnjakinja za sladkorno bolezen,
je v novi številki časnika Diabetes, ki
je izšel v nakladi 200.000 izvodov, na-
vedla, da zdravljenje diabetesa z inzu-
linom lahko pomeni potuho tistim, ki
živijo nezdravo. Zlasti sta nevarna de-
belost in fizična neaktivnost bolnikov.
Navedla je podatke, ki se zdijo grozljivi,
“namreč, da je med 125.000 ljudmi z
ugotovljeno sladkorno boleznijo v Slo-
veniji od 83.000 do 93.000 tistih, ki so
v nevarnosti, da jih zaradi debelosti in
drugih življenjskih razvad prizadeneta
srčni infarkt ali možganska kap.
Marijan Drobež
N
  Goriških Brdih so v četrtek, 22. ok-
tobra, tudi uradno odprli Vilo Vi-
polže, ki je bila v zadnjih treh letih
popolnoma obnovljena. V njej bodo iz-
vajali različne kongresne in turistične de-
javnosti ter prireditve, dvorec je zanimiv
tudi za turiste.
Vila Vipolže je kulturni spomenik držav-
nega pomena, zato je za njeno obnovo
priskrbelo sredstva ministrstvo za kulturo.
Pridobilo je evropska sredstva, 15 odstot-
kov pa je dodalo ministrstvo. Investicija
v obnovo vile, ki je trajala več let, je
znašala 7,3 milijona evrov, od katerih je
1,4 milijona evrov prispevalo ministrstvo
za kulturo.
“Ob zelo uspešni obnovi dvorca Vipolže
se nam predstavi slika dobro zastavljene
strategije ministrstva za kulturo izpred 15
in več let, ko je med prednostno izbrane
spomenike v državni lasti uvrstila neka-
tere vidnejše gradove in graščine vzdolž
državnih meja”, je v govoru na odprtju
poudarila ministrica za kulturo Julijana
Bizjak Mlakar.
Po obnovi je ministrstvo preneslo upra-
vljanje vile na Občino Brda za pet
let. Zanjo bo skrbel občinski Za-
vod za kulturo, šport, turizem in
mladino, ki se je iz Šmartnega ta-
ko preselil v Vipolže. Prve dogod-
ke so v vili gostili že septembra,
bogat program se obeta tudi v
prihodnje.
“Vesel sem, da je obnova gradu, ki je pred-
stavljala enega izmed mojih ciljev v vseh
dosedanjih mandatih, končno zaključena
in ga lahko sedaj začnemo polniti z ra-
zličnimi vsebinami”, pa je ob robu od-
prtja povedal briški župan Franc Mužič in
dodal, da je Vila Vipolže z dogajanjem
eden prvih brani-
kov zahodne slo-
venske meje, hkra-
ti pa ogledalo Slo-
venije za tuje obi-
skovalce, ki na
tem območju
vstopijo v državo.
Po prenovi je vila
zasijala v preno-
vljeni podobi kot
eden najbolj re-
prezentativnih
objektov na sever-
nem Primorskem.
V sklop obnove je
sodila tudi uredi-
tev parka, ki obda-
ja vilo. Ta je nekaj
posebnega zaradi orjaških cipres, ki naj
bi bile med najstarejšimi v Evropi - neka-
teri viri navajajo celo 12. stoletje - in so
edinstven primer v Sloveniji in širši oko-
lici.
Vila Vipolže predstavlja eno najlepših vil
v Sloveniji, ki je nastala med renesanso in
barokom. Gre za reprezentančno vilo in
nekoč lovski dvorec goriških grofov. Nje-
govi kasnejši lastniki so bili Herbersteini,
Della Torre, Attemsi in zadnji Teuffenba-
chi. V 16. in 17. stoletju je dvorec doživel
vojno med cesarji in Benečani, ki so ga
predelali v renesančni dvorec beneškega
sloga, služil jim je kot poletna rezidenca.
Vila je dolga leta propadala, občasno je
oživelo le po drugi svetovni vojni zgraje-
no plesišče, ki je postalo simbol starega
gradu.
V
V Sloveniji se boje prihoda celo do 300.000 novih prebežnikov
Ustavno sodišče dovolilo
referendum o vlogi  družine
Uradno odprtje 
Vila Vipolže vabi 
v Goriška Brda
  ulturni dom Nova Gorica v
sodelovanju z Zavodom Area
57/15 v stavbi Železniške po-
staje Nova Gorica odpira kulturno-
informativno stično točko, ki bo
omogočala obveščanje in pretok in-
formacij med Novo Gorico in Gori-
co ter njuno okolico. Čez-
mejno sodelovanje je
namreč eden od pomem-
bnih ciljev Kulturnega do-
ma Nova Gorica, ki se na
tem področju že vrsto let
povezuje tako s Slovenci
kot Italijani. Izpostaviti je
potrebno zgledno sodelo-
vanje s Kulturnim do-
mom iz sosednje Gorice,
Kulturnim centrom Lojze
Bratuž, Slovenskim cen-
trom za glasbeno vzgojo
Emil Komel in nekaterimi pomem-
bnimi italijanskimi društvi, kot npr.
Assocazione Progetto Musica, Dram-
sam, Controtempo, Lucide, Forum
per Gorizia, Associazione Arcobale-
no in drugimi. Vse to z namenom,
da bi vzpostavljali čezmejno povezo-
vanje in medkulturni dialog s sosed-
njo Gorico in bližnjo Furlanijo Julij-
sko krajino.
Z leti ugotavljamo, da so fizične me-
je sicer padle, a med nami je še veli-
ko predsodkov in drugih ovir, ki
nam očitno onemogočajo bolj tesno
medsebojno sodelovanje. Goriška
ima zaradi specifične lege v sebi ne-
verjeten potencial, ki ga je potrebno
izkoristiti, zato je nujno potrebno
razvijati čezmejne projekte ter se bolj
načrtno in premišljeno posvečati
povezovanju s sosednjo Gorico. V
zadnjem času je to sodelovanje res
precej zamrlo, čeprav so bila ob pad-
cu meje na tem področju pričako-
vanja upravičeno velika. Prepričani
smo, da je še veliko neizkoriščenih
možnosti za povezovanje obeh mest,
ki bosta le skupaj lahko močnejši in
pomembnejši tudi v skupnem
evropskem prostoru.
Zato v stavbi Železniške postaje v
Novi Gorici, ob Trgu Evropa – naj-
bolj nazornem stičišču obeh mest,
se odpira kulturni info point za obe
mesti. V njem bo imel sedež tudi Za-
vod Area 57/15, ki že pripravlja dvo-
jezični čezmejni spletni portal Gori-
ziaNovaGorica. Cilj te spletne strani
je omogočanje pretoka informacij
med mestoma, in sicer z objavo ra-
zličnih dogodkov, s poudarkom na
kulturi, tako na slovenski kot na ita-
lijanski strani. Poleg informacij o do-
godkih v Novi Gorici in Go-
rici ter bližnji okolici bo por-
tal nudil uporabne informa-
cije za turiste, pa tudi za lo-
kalne prebivalce z obeh stra-
ni meje, ki še vedno premalo
poznajo dogajanje in nava-
de pri sosedih. En del splet-
ne strani bo namenjen zgodovini,
arhitekturi in zanimivostim obeh
mest.
Na sedežu bodo sprejemali številne
turiste, ki pridejo posamezno ali v
večjih skupinah in obiščejo Trg Evro-
pe, a se pogosto ustavijo le tam in le
redko zaidejo v center
Nove Gorice ali Gori-
ce. Posredovali jim
bodo osnovne infor-
macije in jim svetova-
li, naj obiščejo tudi
druge dele obeh mest
in okolice. Želijo si,
da bi kulturno-infor-
macijska točka
vključevala tudi od-
prtje majhne trgovi-
ne z lokalnimi izdel-
ki, knjigami in DVD-
ji. Prav tako bi bilo zelo pozitivno iz-
koristiti notranjost postaje, ki je tre-
nutno v stanju delne opustitve, in si-
cer za organizacijo razstav in drugih
kulturnih prireditev, ki bi privabili
tako prebivalce slovenske kot tudi
italijanske strani.
Več informacij: Pavla Jarc, direktori-
ca Kulturnega doma Nova Gorica,
direktor@kulturnidom-ng. si; Kristi-
na Markova, Zavod Area 57/11; kri-
stina. markova67@gmail. com
K
Zelo dobrodošla novost za boljše čezmejno sodelovanje
Kulturno-informativna stična
točka na trgu Evrope
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo prireja peti Zbor kristjanov
in ljudi dobre volje. Tokrat v soboto, 31. oktobra 2015, ob 9.30 uri na
Otočcu (odcep z avtoceste je križišče Kronovo). Spet bodo
udeleženci poslušali odlične predavatelje, dr. Klemena Jakliča, ki
bo priletel z univerze iz ZDA, p. Branka Cestnika iz celjske škofije
in še koga iz ljubljanske. Skupaj si bodo utrjevali krščansko in
slovensko zavest, kar je zelo potrebno, in iskali pota za boljšo
prihodnost Slovenije.
Otočec vabi
Aktualno29. oktobra 201514
NATUROPATSKI NASVETI (86)Erika Brajnik
MOŠKI VLOŽKI
“Med športno aktivnostjo se veliko potim,
predvsem v mednožju. Zelo mi je nerodno, ker
imam vedno mokro mednožje, ko sem športno
aktiven”. Takšne izjave so v moji sprejemnici
med žensko in moško populacijo vedno bolj po-
goste.
Tudi industrija higienskih izdelkov je to “po-
gruntala” in tako je na-
stala nova tržna niša
uporabnika z novim
izdelkom, higienskimi
športnimi vložki, za ti-
ste, ki se med športom
potijo v mednožju.
Zakaj se ljudje potimo
v mednožju? Se je člo-
vek vedno potil v med-
nožju? Kaj nam telo
govori, ko se telo poti v
mednožju?
Potenje v mednožju se
iz leta v leto povečuje,
in sicer med mladimi. Tu ne govorimo o inkon-
tinenci, ampak o potu, ki je pretiran v med-
nožju ob prisotnosti ali odsotnosti športne ak-
tivnosti.
Naše telo nam enostavno govori, da presežka
vod in vlage v urogenitalnem predelu ne zmore
zadržati, to se kaže tako, da se potimo v dimljah,
med ritnicama in v spodnjem delu trebuha.
Organ, ki je v našem telesu skrbnik za uravna-
vanje homeostaze vode, so ledvice. Če so ledvi-
ce šibke, se pretirano potimo. Takrat govorimo o
deficitu ledvic, kar se navadno kaže tudi tako,
da je koža na predelu mehurja in trtice hladna.
Kaj šibi ledvice, da spuščajo iz sebe toliko vode?
Nepravilna prehrana predvsem v zimskem času,
ko je ta organ najbolj aktiven. Živila, ki ledvice
najbolj šibijo so vsa tista živila, ki telo hladijo,
kot je npr. paradižnik, ki raste na naših poljih
sredi poletja, ko je 39 stopinj, zato da bi telo hla-
dil. Mlečni izdelki ledvenemu delu ne koristijo,
saj proizvajajo v telesu
veliko vlage in sluzi.
Sladkorji v popoldan-
skem času telo zakisa-
jo, glede na to, da led-
vice odpravljajo iz te-
lesa kristaloidne sno-
vi, jim vsekakor ne
ustrezajo.
In ne nazadnje, če se
telo veliko poti, posle-
dično izgubi tudi veli-
ko soli. Po kitajski tra-
dicionalni medicini
so ledvice tisti organ,
ki potrebujejo slan okus, kot je npr. svinjsko me-
so, olive, polenovka, ki imajo tudi grelno moč.
Ledvice se namreč lahko poškodujejo, če imajo
preveč soli ali pa če imajo premalo soli.
Z naturopatskega vidika bomo osebo, ki se veli-
ko poti v mednožju, uredili tako, da ji bomo sve-
tovali 1-krat tedensko presličino kopel in ji pri-
poročali v zimskem času hrano slanega okusa
po tradicionalni kitajski medicini (TKM), ki ima
tudi grelno moč.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
  Abonma Veliki polžek
Pravice otrok: drobne ptice,
ki jih je treba varovati
GORIŠKI VRTILJAK 
  očitnice so le še lep spo-
min, ki vedno bolj bledi.
Šolarji so si že pošteno za-
vihali rokave, da bo šolsko leto
čim bolj uspešno in da se bodo
njihove glavice čim bolj zbistrile
in napredovale na strmi in
včasih prav naporni poti
odraščanja in zoren-
ja. Da bodo šolske
ure čim bolj pestre,
bo tudi letos po-
skrbel Goriški vrtil-
jak, ki bo s svojimi
raznolikimi predsta-
vami odstiral pogled
na gledališko ustvar-
janje znanih in
manj znanih sloven-
skih gledaliških hra-
mov in da bodo tudi
iz ust izurjenih igral-
cev spoznali, kako
bogat in lep je slo-
venski jezik. S tem
bodo tudi spoznava-
li različna dramska
dela za otroke iz klasične in so-
dobne mladinske literature. Go-
riški vrtiljak, kot znano, vsako le-
to – letos je to že 19.! – prireja
Kulturni center Lojze Bratuž ob
sodelovanju s Slovenskim na-
rodnim gledališčem Nova Gori-
ca in z ravnateljstvoma Večsto-
penjskih šol iz Gorice in Dober-
doba, saj so predstave vključene
v šolski program in jih otroci
obiskujejo med šolskimi urami.
Zametki tega gledališkega abon-
maja za mlajše in najmlajše obi-
skovalce naših dvoran segajo v
drugo polovico 90. let, ko se je
Goriški vrtiljak prvič veselo za-
sukal tudi pri nas v Gorici in ga
je navdušeno pognal režiser
Emil Aberšek, duša tega otroške-
ga programa SNG Nova Gorica,
ki ga je zavzeto vodil še pred dve-
ma letoma, ko se je upokojil. Kot
vsako leto se bodo tudi letos
zvrstile štiri predstave za vsak
abonmajski sklop, z vsakič dve-
P ma ponovitvama. Toliko jenamreč abonentov, da jih velikadvorana KCLB ne more sprejeti
vseh hkrati. Prvo letošnje
srečanje z gledališko umetnostjo
v sklopu Goriškega vrtiljaka je
bilo v petek, 16. oktobra 2015.
Prvi so se v dvorani KCLB zbrali
šolarji od drugega do petega ra-
zreda, da bi si ogledali predstavo
Lili in ptica pravice, ki jo je na
oder postavil ustvarjalni labora-
torij Talija. Predstava je razdelje-
na v dva dela, prvi je čisto stva-
ren: učiteljica Mica kar “strogo”
nagovori malo publiko in ji v
glavnih obrisih spregovori o De-
klaraciji o otrokovih pravicah in
seveda preveri, ali šolarji sploh
vedo, katere so pravice otrok.
No, naši so se kar dobro odrezali
in med otrokove pravice
vključili tudi pravico do čokola-
de in do tega, da bi jih učiteljice
ne “mučile” preveč! Mali po-
slušalci so se ob Mici tudi malce
sprostili z nekaj “telovadnimi”
gibi. Potem pa so se ob koncu
“pouka” s protagonistko Lili, ki
je do tedaj sedela v dvorani med
njimi, “odpravili” v gozd. Tam
se Lili ob vršenju vetra zgodijo
čudne stvari: zavetje najde pod
drevesom, ki zna govoriti in jo
prosi, ali bi v njegovo krošnjo
spet priklicala ptice pravice. Nje-
no dobro namero zmoti čarov-
nica Sladkopetka, ki ji ponudi
sladkarije. Ona se jih kar “na-
baše” in slaščice jo omamijo, da
zadrema. A vse se seveda dobro
konča, saj ptice poišče Zelena vi-
la, pa še
sama naj-
de izgu-
bljeno pti-
co. Tako je
vse v redu
in Lili
spozna,
kako je
treba pra-
vice otrok
negovati
in ščititi.
Predstavo,
ki sta jo
izobliko-
vali le dve
igralki
(Barbara
Vidovič, ustanoviteljica in vodja
gledališkega zavoda Talija, in
Dunja Zupanec) z najnujnejšimi
rekviziti in scenskimi elementi,
so učenci sprejeli z različnimi
odzivi. Nekaterim je bila všeč, saj
je bila kljub mali zasedbi razgi-
bana in so vanjo radi posegali,
po mnenju nekaterih pa je bila
malce dolgočasna. Tudi katera
od učiteljic je pripomnila, da je
bila za uvod malce “preskrom-
na”. Kakorkoli že učenci so ob
njej tudi potelovadili in sprostili
svojo nenehno naelektrenost,
zraven pa vsaj malce pomislili,
da tudi oni imajo napisane pra-
vice, ki bi jim nihče ne smel kra-
titi, kot se to večkrat dogaja v
tem nemirnem, kaotičnem sve-
tu, kjer zaradi raznih vojnih
žariščih trpijo predvsem ne-
dolžni otroci, ki sta jim ukrade-
na otroštvo in vse, kar spada
vanj.
IK
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 27. oktobra, ob 14. uri.
Kakšni so bili ljudje, s katerimi si se tam srečala?
V Mehiki so ljudje izredno gostoljubni in širokosrčni;
to smo opazili predvsem v župniji: ko smo bili prvič
v nedeljo pri maši, so nas iz srca pozdravljali, objemali,
zaželeli so nam, da bi se pri njih dobro počutili in da
bi tudi mi vzljubili Mehiko. Ko so nas drugič srečali,
so nas že sprejeli kot stare znance ali družinske člane.
Neka družina je g. Alda povabila na družinski praznik
ob rojstnem dnevu hčerke, ki je bila letos pri prvem
sv. obhajilu; odgovoril je, da vabila ne more sprejeti,
ker ima v gosteh skupino mladih iz Italije, pa so mu
mirno odvrnili, da smo seveda tudi mi povabljeni; to
je zanje čisto normalno. Posebno v revnejših predelih
pa je socialnih težav veliko: alkoholizem, nasilje nad
otroki (velike družine včasih živijo v hiši, ki ima le
kuhinjo in eno spalno sobo), neenakopravnost žen-
ske. Zaradi določil mehiškega prava se župnije ne sme-
jo ukvarjati s socialo, zato je skupnost Villaregia usta-
novila društvo Juntos sin fronteras, ki je zelo aktivno
na tem področju, saj po zelo ugodnih cenah nudi ne-
katere zdravstvene storitve, npr. zobozdravnika, oku-
lista, predvsem pa psihologa, že nekaj let pa prireja
tudi tečaje informatike, šivanja in frizerstva za ženske,
da se lahko usposobijo za poklic. Treba pa je poudariti,
da nekatere obiskujejo te tečaje celo na skrivaj.
Si se dobro znašla v družbi drugih mladih?
V družbi ostalih sem se zelo dobro znašla; z nekateri-
mi sem se sicer že poznala, ker smo bili lani skupaj na
romanju v Sveti deželi, z nekaterimi drugimi pa
večkrat sodelujemo pri škofijski mladinski
pastorali. Sicer pa smo se dobro spoznali tu-
di v prešnjih mesecih, saj smo se večkrat
srečali, da bi se pripravili na to izkušnjo.
Spoznali smo misijonsko delovanje naših škofij po
drugem vatikanskem koncilu, skupnost Villaregia, v
gosteh pa smo imeli tudi Alexa Zappalaja, ki je odgo-
voren za mladinsko misijonsko gibanje na državni
ravni. Take izkušnje so seveda zanimive tudi z oseb-
nega vidika, saj se v taki skupini nedvomno srečajo
raznoliki značaji, življenjske izkušnje in zgodbe ter
pogledi na svet.
Si bila med njimi edina Slovenka?
Da, bila sem edina Slovenka. Včasih nekoliko po-
grešam oddaljenost in nepovezovanje, predvsem na
mladinski ravni. Mladi so v naših skupnostih - slo-
venski in italijanski - precej aktivni: nekateri v župniji,
drugi pri skavtih, animatorjih ipd. Opažam pa, da
težko dvignemo pogled iz svojega vrtička; seveda, to
je težje in zahteva več truda, dolgoročno pa lahko
nedvomno obrodi zanimive in boljše sadove.
Imamo občutek,
da je v naši kra-
jevni skupnosti
vse manj zani-
manja za misijo-
ne... Ti kaj misliš
o tem?
Verjetno je res.
Obremenjeni
smo z razno-
vrstnimi težava-
mi, ekonomska
kriza je globoko
posegla tudi v
naše vsakdanje
življenje, toliko
mladih je pri nas brez službe Nimamo časa in energije,
da bi se zanimali še za druge, posebno če so oddaljeni
in nepoznani. Tudi duhovnikov je manj in pogosto
slišimo izjavo, da je neprimerno in nepotrebno, da še
ti odidejo proč, ko so tukaj bolj potrebni. In vendar
pri tem pozabljamo, da brez misijona ni Cerkve; mi-
sijonski značaj je bistven in poglaviten del oznanje-
valnega poslanstva Cerkve; ko bi učenci ne sprejeli Je-
zusovega naročila, naj gredo in naredijo vse narode
za njegove učence, bi danes Cerkve - in torej tudi nas
- sploh ne bilo!
(več fotografij na www.noviglas.eu)
  Pogovor: Martina Valentinčič
Mehika, dežela ...
S 3. STRANI 
Victor puebla, cerkev (foto Laura Barbangelo)
Escalerillas, odlagališče smeti (foto Martina V.)
Aktualno 29. oktobra 2015 15
Kot v pravljici ...
Pesem gozda
  časih sem že naveličana,
ko mi prijatelj Jurij vztraj-
no govori, da sem vedno
v gozdu. In me prosi, naj napišem
nekaj o tem svojem vandranju in
o gozdovih. Ja, o gozdovih... To
pa vseeno ni tako lahko, ker sem
jaz doma v gorah, na pobočjih,
ob jezerih, ne samo v gozdu. In
gozd je sploh tako širok pojem in
tako veličastna beseda, da je o
njem težko pisati.
Nekoč, ko sem bila čisto majhna
deklica, mi je bil gozd katedrala,
svetišče. Morda tudi zato, ker
otrokom vedno pripovedujejo
pravljice, skoraj v vsaki pravljici
pa nastopa tudi gozd. Kraljeviči se
skrivajo v gozdovih, Janko in
Metka se izgubljata v njih, Rdeča
kapica tam sreča volka, v njem ra-
stejo jagode in gobe, skrivajo pa
se škrati in čarovnice. Za otroka,
ki živi v mestu, sredi tistega tako
zoprnega in za igro tako nepri-
mernega asfalta, sredi tistih ulic,
kjer je vse tako zelo hrupno in ta-
ko zelo malo skrivnostno, je gozd
nekaj gromozansko lepega.
In sem zato seveda veliko sanjala
o gozdu. Mama me tja nikoli ni
peljala. Menda se je ona raje uta-
pljala sredi avtomobilov, se dušila
v prometu, se izgubljala med
izložbami, a gozda ni marala. Ma-
ma me je ure in ure vodila po
trgovinah, tako rada je namreč
nakupovala. Ona je bila sicer ro-
jena na vasi, a ljubila je mesto z
V vsem srcem. Morda je šla nekaj-krat z menoj na travnik, da semnabirala marjetice. V gozd pa ni-
koli. Sovražila ga je. Menda ji je
pomenil dolgčas, pa še nekoliko
strah jo je bilo. Kač, volkov, stru-
penih trav in ne vem še česa. In
jaz sem bila žalosten otrok, ujet v
mestu brez duše in brez sanj.
Beseda gozd ima pravzaprav širok
pomen. Moj mož pravi, da ima-
mo Slovenci za gozd nešteto
imen, toliko, kot skoraj za noben
drug pojem. In da baje zato zelo
ljubimo gozdove. Nekoliko resni-
ce je v tem, saj je Slovenija takoj
za Finsko druga evropska država
po poraščenosti z gozdom. In ve-
liko nas je, Slovencev, ki ne mo-
remo brez njega. Morda je to celo
slovanska značilnost. Navezanost
na gozdove, namreč.
Naša Evropa se zadnje čase spre-
minja, globalizacija in preselje-
vanje pa sta posegla tudi v naša
življenja in v naše navade. Ne
vem, kako je naneslo, morda, ker
v množici priseljencev vsakdo iz-
med nas išče predvsem sorodne
duše, da sta se med številnimi pri-
jatelji, ki nama z možem lepšajo
vsakdan, znašli tudi Poljakinja in
Rusinja. To, da se nerada družim
z narodi, kjer moški in ženske ni-
majo skupnega družabnega
življenja in kjer si morajo ženske
zakrivati obraz, po mojem ni ra-
sizem. Je samo želja, da bi živela
tako, kot mi narekuje srce in kot
mi dovoljuje svobodna družba, v
kateri sem se na srečo rodila. Slo-
vani pa smo si od nekdaj sorodne
duše, podobni smo si od tistih
časov, ko se je še govorilo o pan-
slavizmu in skupni himni. Prija-
telji se vedno smejejo, ko mi tri
Slovanke primerjamo besede in
imena, pri tem pa se veselo sme-
jemo in ponavljamo... tudi pri
nas je tako. V marsičem smo si
namreč podobni,
slovanski narodi, ki
živimo med hrepen-
jem in nostalgijo,
med pesmijo in
večno otožnostjo. Pa
še nekaj skupnega
imamo... gozdove.
Katja, Rusinja, ki se je
poročila z moževim
sodelavcem, sicer
nekdanjim desničar-
jem in vnetim so-
vražnikom Sloven-
cev (dokler ni spoz-
nal mene in moje
Slovenije), si ne mo-
re kaj, da bi nama od
časa do časa ne tele-
fonirala, enostavno zato, ker si
želi z nama v gozd. Adriano je
vnet nogometaš, mestna duša, ki
z gozdom nima nič skupnega,
naših slovenskih gozdov pa sploh
ne pozna. Katja je v njih našla
dom, po katerem se ji tako toži.
In ko smo skupaj na Trnovski pla-
noti ali kje na Krasu, venomer po-
navlja, kako lepi so ti gozdovi, ka-
ko zelo lepo ji je v njihovem ob-
jemu. Tako težko živim v mestu,
mi je priznala, in ko sem tu v goz-
du, se mi zbistrijo misli. Toliko je
čistega zraka, kisika, da se mi kar
zavrti, mi govori, jaz pa se ji sme-
jem. Srečna sem, ker sem jaz v
gozdu lahko vsak dan.
Gozd je pravzaprav širok pojem.
Hosta je temna, skoraj za-
strašujoča, gaj in livada sta polna
ptičje pesmi in življenja, šuma je
brezmejna in skrivnostna... Po-
tem so še smrekovi gozdovi, jelšje,
mešani gozd in naš ubogi kraški
gozd. Ubogi, ker zaradi burje in
kamenja ne more rasti tja visoko
v nebo, pa tudi zato, ker je to
gozd, ki mi je najmanj pri srcu.
Smrekov gozd in jelšje sta mi pi-
sana na kožo. Ko sem bila še
otrok, mi je bil smrekov gozd
med vsemi najlepši. In še sedaj je
jelka moje najljubše drevo. Kot
stolpi se smreke in jelke dvigajo
visoko v nebo, veličastne kot ste-
bri gotske katedrale. Iglast gozd je
najlepši v snegu, ko se veje pole-
gajo k deblom zaradi teže, ko za-
diši po Božiču in praznikih, ko je
tišina taka, da bi jo lahko rezal z
nožem. Tišina je bogastvo goz-
dov. Ko sem nemirna in si
zaželim, da bi upočasnila to ne-
nehno hitenje, jo kradem iz nji-
hovega naročja, dokler se popol-
noma ne opijanim, dokler se ne
polasti mojih sanj in dokler me
ne prevzame tista nora
vzhičenost, ki se polasti človeka,
ko se strastno zaljubi
v življenje. Smrekov
gozd je še posebno
lep po dežju, ko je
smaragdno zelen in
komaj opran. Tedaj
zadiši. Tedaj je zrak
peneč in svež, maho-
vi se prebujajo v novo
življenje in vonj po
gobah nas zavaja in
opaja. Koliko je steza,
koliko poti, kako ne-
skončen je gozd.
Gozdove v Benečiji
sem spoznala šele
pred kratkim, ko sem
se z možem preselila
v dolino pod Korado.
Beneški gozd je nekaj posebnega
že zato, ker je samonikel. Ker ga
ljudje niso zasadili, zato da bi ga
potem izkoriščali, a je otrok nara-
ve. Celo nekoliko vsiljiv je, ker
požira pašnike in senožeti.
Požrešen in mogočen, da se ga ne
da ustaviti. Benečani ga zaradi te-
ga sovražijo, mi priseljenci ga
obožujemo. Beneški gozdovi so
polni čudežne energije. Energije
teh prelepih dolin, kjer je vsake-
mu semenu dana možnost, da se
razbohoti v drevo. Da, ker je be-
neška zemlja tako rodovitna, da
se rastje širi po pobočjih in polni
struge, doline, grabne in visoke
grebene. Benečija je prepojena z
gozdom, rekami in nebom. In ta-
ko lepih gozdov ni nikjer. To so
gozdovi prastarih kostanjev,
čukov in uharic, to je dom jele-
nov in sokolov. To so gozdovi ja-
god, malin, škratov in krivopet.
Da, ker, če je že res, da nekje živijo
škrati, je njihov dom zagotovo v
beneških gozdovih.
Sedaj, ko končno pišem zapis o
gozdovih, je zunaj jesen. Čas, ki
ga sicer ne maram, ker prinaša
otožnost in ker ne maram večne-
ga polzenja in odhajanja. A je ven-
dar tudi čas, ko gozdovi tonejo v
barvah. Jeseni slastno kradem ti-
ste sončne dneve, ki še dišijo po
poletju, in s fotoaparatom v roki
lovim vse tiste barvne odtenke, ki
jih sama ne znam uporabljati in
ustvarjati. Gozdovi so jeseni ru-
meni, rdeči, v tisočih odtenkih od
rumene do rdeče, so zeleni in
modri, ker zna biti jesensko nebo
gromozansko modro. Jeseni so
steze polne poletne nostalgije in
veter že prinaša slutnjo mraza in
sivine. A v gozdu je življenje in
življenje se leto za letom poraja
na novo. S fotoaparatom v roki lo-
vim zadnje sončne žarke v
pričakovanju pomladi, ko bo sivi-
no gozdov, ujetih v zimsko samo-
to, napolnila z modrino cve-
točega žafrana.
Suzi Pertot
Predstavitev knjige Bogomile Kravos
Da bi Stadion 1. maj 
ne propadel ...
  rejšnjo nedeljo, 18. okto-
bra, so predstavili knjigo
Stadion 1. maj, ki so jo
šestročno napisali Bogomila Kra-
vos, Branko Lakovič in Igor Ko-
cijančič. Delo je izšlo v izjemno
občutljivem trenutku za špor-
tno-kulturno središče Slovencev
v Trstu, ko v veliko dvorano ob
vsakem dežju pušča voda, objekt
pa bi bil sploh krvavo potreben
obnovitvenih posegov. Ob stal-
nem opozarjanju v javnosti so se
za vprašanje prihodnosti Prvega
maja zadnje čase le zavzele – za
zdaj sicer samo z besedo – tudi
institucije, od krovnih organiza-
cij (Stadion je dobil mesto v raz-
pravi na deželnem kongresu Slo-
venske kulturno-gospodarske
zveze) do Dežele in Slovenije.
Skratka, manjšina kratkoročno
tako ali drugače mora nekaj
ukreniti s poslopjem, ki ne gosti
le dejavnosti Športnega združen-
ja Bor in njegovih odsekov, pač
pa tudi kulturno društvo Slavko
Škamperle, ure telesne vzgoje
številnih slovenskih višjih sred-
njih šol, poleg komercialnih ak-
P tivnosti (fitnes, ki je sicer sedajzaprt) in bara. Ta apel je izšel tu-di z večera v Borovem športnem
centru, ki ga je ob prisotnosti av-
torjev in Alda Rupla, ki je napisal
uvodno besedo za zbornika, po-
vezoval novinar Peter Verč. Med
gosti so bili tudi generalna kon-
zulka republike Slovenije v Trstu
Ingrid Sergaš, občinski odbornik
za šport Edi Kraus in predsednik
ZSŠDI Ivan Peterlin.
Knjigo je izdalo Založništvo
tržaškega tiska (v zbirki Iz do-
mačega panja), uredila jo je Mar-
tina Kafol, grafično pa opremila
Vesna Benedetič. Začetke, od de-
javnosti pred izgradnjo Stadiona
do prvega kulturnega in “fizkul-
turnega” dogajanja znotraj ob-
jekta, sta uokvirila domačina Al-
do Rupel v spremni besedi in Bo-
gomila Kravos, steber društva
Slavko Škamperle, z zgodovin-
skim prerezom o delovanju pro-
svete pri Svetem Ivanu in gradnji
Stadiona. V tem prvem delu je
večkrat omenjen tudi Narodni
dom pri Svetem Ivanu, za kate-
rega v bistvu tudi še ne vemo, kaj
bo iz njega.
Branko Lakovič, novinar in po-
jem razvoja košarke pri nas, je v
svojem prispevku zaobjel prvih
dvajset let športnega udejstvo-
vanja na Vrdelski cesti (od telo-
vadnih akademij do športnega
dne, tedna in športnih iger ter
ustanovitve Športnega združenja
Bor). Lakovič je tudi omenil na-
juspešnejše Borove športnike v
zgodovini, v prvi vrsti državne
reprezentante, med njimi je tudi
olimpijka, atletinja Claudia Co-
slovich. Športno dejavnost od le-
ta 1970 do danes pa je strnil
predsednik ŠZ Bor v odhodu
Igor Kocijančič, ki je obnovil no-
vejšo zgodovino, od pobratenja
z ljubljanskim Slo-
vanom do uspehov
na tekmovališčih,
izgradnje “balona”,
ljudske nabirke pod
geslom Rešimo Sta-
dion 1. maj v 90. le-
tih ter bistvenih
obrisov dogajanja v
današnjih dneh.
Knjižica ponuja tu-
di bogato fotograf-
sko gradivo, mar-
sikdo od tvorcev
zgodbe Stadiona 1.
maja, dejansko od
konca druge sve-
tovne vojne do da-
nes, bo bržkone našel v njej sebe,
sorodnike ali prijatelje.
Pomen te publikacije pa je
najbrž predvsem ta, da osveži
pomembnost (v mednarodnem
merilu, predvsem pa v mestu
Trst in za Slovence v njem) kul-
turno-športnega središča, ki za-
radi dotrajanosti in ne-
razčiščenih pojmov glede njego-
ve prioritete v manjšini dobesed-
no propada. Avtorji posredno,
toda neprikrito trkajo na dušo
vseh tistih, ki zdaj morajo ukre-
pati, da slovenska narodna skup-
nost ključnega centra za dejav-
nost mladine ne zapravi za ved-
no.
HC
TAKO PAČ JE!
Imenuje se Addy Abdul Wahab, že ime izdaja nje-
govo arabsko poreklo, njegova italijanščina je šib-
ka, čeprav že vrsto let živi in dela v Furlanski nižini,
je čokate postave, temne polti, črnolas in prijaz-
nega pogleda. Lepa oseba, bi lahko zapisal, potem
ko smo ga minuli konec tedna nagradili na pe-
sniškem natečaju “L'Amore e' Poesia - Ljubezen
je poezija”, ki ga je s sodelavkami pripravila, kar
na spletu, zaradi kroničnega pomanjkanja denarja
za kulturne prireditve, seveda, furlanska pesnica
in moja prijateljica Loredana Marano. Sicer sem
profesorico klasičnih jezikov, kar Loredana je,
predstavlja se pa kot humanistka, videval že pred
veliko leti v Červinjanu, kjer sva z ženo takoj po
poroki nekaj leta stanovala v najemniškem stano-
vanju v središču mesta. Loredana je namreč lepa
gospa, odprtega pogleda, nasmejanih in bistrih
modrih oči, vedno je elegantna, njena javna drža
pa je markantna, skratka: v majhnem mestecu ne
ostane neopažena. Zares sem pa Loredano spoznal
šele, ko sva se povezala na družbenem omrežju Fa-
cebook, nanjo sem postal pozoren, ker je objavlja-
la svoje in drugih poezije, še najbolj pa zaradi nje-
nih objav starih latinskih piscev in modrecev. Na-
vezala sva stik in zato, ker je Loredana tudi “ju-
tranji tip”, kot sem sam, sva si v zgodnjih jutrih
večkrat izmenjala kako misel, voščila dober dan,
se končno našla v osrednji kavarni v Červinjanu,
si izmenjala poglede na svet in poezijo, bilo je tako,
kot je lahko le z ljudmi, ki delijo s tabo vse tisto le-
po in dobro, kar dela življenje znosno in lepše. Za-
to lahko zapišem, da sem z Loredano v prijateljskih
odnosih in sem ji, potem ko sem izvedel za njene
hude zdravstvene težave, ki jih je, hvala Bogu, pre-
stala z gosposko držo in vero v življenje, vmes je
imela še hudo izgubo v družini, lahko na samem
povedal, da sva s sinom Luko zanjo v avtu, ko sva
odhajala proti Gorici, molila. V oči me je pozorno
gledala, ko sem ji to pred časom ob bežnem
srečanju povedal, zraven sem še dodal, da sem ve-
sel, ker je spet dejavna med nami, a ni rekla
ničesar. Pred časom pa me je presenetila bolj z na-
javo kot povabilom v žirijo za ta prvi pesniški raz-
pis, ki ga je s sodelavkami priredila v Červinjanu,
in niti ni počakala mojega privoljenja, ko sem se
že znašel na vabilih. Tako se dela samo med prija-
telji. In sem torej v soboto zvečer sedel za mizo z
njo in drugimi člani žirije, ko smo v lepi Hiši gla-
sbe v Červinjanu nagrajevali pesnike in pesnice,
mene je nagovorila, naj nekaj povem še o našem
tedniku, o slovenski prisotnosti v Italiji, o življenju
med nami, in z veseljem sem spregovoril tudi o
odnosu med Furlani in Slovenci, predvsem pa o
tem, kako lepo je, da se izražamo v svojem jeziku,
še posebej takrat, ko izpovedujemo najgloblje, kot
se to počne v poeziji. Zadovoljno je pokimala, ko
sem svoj odnos do pisanja poezije primerjal mo-
litvi, dodal, da sam tudi zato ne morem pisati v
italijanskem jeziku poezije, in bil kasneje zelo ve-
sel, ko sem videl, da je prvo nagrado za poezijo,
napisano v italijanščini, dobila gospa, ki je po ma-
mi Slovenka iz naših krajev in še vedno govori
imenitno slovenščino, čeprav vse življenje živi glo-
boko v Furlaniji.
Addy Abdul Wahab je prejel nagrado za poezijo o
ljubezni do lastne mame, napisal jo je v arabščini
in jo poslal Loredani v oceno, le-ta se je z njim
srečala in po dolgem pogovoru sta jo skupaj pre-
vedla v italijanski jezik, o tem je sam spregovoril,
ko se je zahvalil pesnici Loredani Marano, nato je
zaprosil, ali lahko v nabito polni dvorani pesem
pove tudi v svojem, arabskem jeziku, da bi slišali
vsi, kako drugače zveni njegov jezik, kot je tudi
dodal, da je Loredani hvaležen, ker ji je uspelo lepo
prevesti njegovo pesem, in to kljub temu, da “mi
Arabci pravzaprav rišemo besede in rišemo pe-
smi”.
V zbrani tišini je Addy Abdul Wahab na pamet
odrecitiral svojo pesem, zbrano je poslušala tudi
vsa politična garnitura Červinjana in okolice, sle-
dil je aplavz in sam sem se spraševal, ali bi le pred
desetimi leti lahko samo pomislil, da bom priča
takemu dogodku.
"Tako pač je”! je rekel možakar, upokojeni profe-
sor, ko sva se po nagrajevanju zaustavila v vljud-
nostnem pogovoru v atriju Hiše glasbe. Tudi sam
je bil presenečen in je pošteno priznal, da ga je pe-
sem arabskega priseljenca nagovorila: “Doživel
sem veliko, a česa takega nisem pričakoval”!
Pomislil sem na reke, prave človeške reke, veletoke
ljudi, ki samo nekaj kilometrov stran v moji rodni
domovini zaposlujejo vso slovensko vojsko, vso
policijo, vse dobrodelne organizacije, vse ljudi, ki
so pripravljeni pomagati, da bi prebežnikom, be-
guncem omogočili kolikor toliko varen prehod
čez slovensko ozemlje v dežele na Severu, kamor
so namenjeni.
Ja, vem to, da so med njimi tudi taki, ki z vojno
nimajo ničesar, ki so izkoristili samo priložnost,
da so odšli, med njimi so tudi hudobni, pokvarje-
ni, nevzgojeni, grdi ljudje, kot povsod, a sedaj so
tu in zato ker so ljudje, jim moramo pomagati, če
hočemo mi še ostati ljudje.
Addy Abdul Wahab je s svojo pesmijo blagodejno
vplival name tisti večer, nisem mu mogel čestitati,
ker se je nekje izgubil, mi je pa zato Loredana dan
kasneje napisala iskreno zahvalo, ker sem prišel in
pomagal pri lepem kulturnem večeru, zraven pa
je še dodala, naj se končno spet zmeniva za kavo,
da mi bo prinesla knjigo svojih poezij, v katero je
vključila moje prevode svojih pesmi v slovenščino,
ki sem jih spontano naredil v “najinih jutrih na
svetovnem spletu”. In zraven je še pripisala: “Ga-
nilo me je to, da sta z Luko molila zame”.
JURIJ PALJK 19
Peter Verč, Aldo Rupel, Milica Kravos, 
Igor Kocijančič, Branko Lakovič (foto Damj@n)
Aktualno29. oktobra 201516
  adaljujemo objavo prispevkov
mladih predavateljev na le-
tošnjih študijskih dnevih Dra-
ga. Tokrat je na vrsti razmišljanje Pri-
moža Sturmana, ki je tudi zelo drago-
cen sodelavec našega tednika.
Vabilo k sodelovanju na jubilejni iz-
vedbi petdesetih študijskih dnevov
Draga sem sprejel z velikim veseljem,
saj mi je v čast sodelovati na tako po-
membnem forumu. Za vabilo se mo-
ram zahvaliti organizatorju in prija-
telju Jerneju Ščeku ter njegovi delov-
ni skupini, ki sta ob prirejanju tako
pomembnega srečanja pomislila tudi
name. Že večkrat sem bil gost Društva
slovenskih izobražencev, ki je pobud-
nik vsakoletnih avgustovskih oziro-
ma nekoč septembrskih predavanj in
okroglih miz, za katera je pred pol
stoletja dal pobudo profesor Jože Pe-
terlin. Osebno ga nisem poznal, saj
spadam v generacijo, ki se je rodila
po njegovi smrti, pripadam pa tudi ti-
stim, ki smo sobotne večere preživlja-
ji v krogu Slovenskega kulturnega
kluba na ulici Donizetti, ki smo orga-
nizirali Drago mladih, ki smo se na
polovici januarja srečevali na vsako-
letnem Slovenija partyju, ki – ko nam
vsakdanje obveznosti to dopuščajo –
še danes zahajamo v Društvo sloven-
skih izobražencev. Na Dragi je nasto-
pilo že toliko uglednih osebnosti in
zmoglo marsikaj zanimivega in teht-
nega povedati, da se posameznik lah-
ko upravičeno vpraša, kaj bi sam še
dodal, zato da ne bi ponavljal že
slišanega. Skušal bom zato dodati
svoj osebni pogled na Drago in njeno
vlogo pri moji formaciji.
V nekem svojem nedavnem raz-
mišljanju sem pisal o tem, da sem se
idejno in intelektualno kalil prav v
krogu, ki se je po drugi svetovni vojni
odločil za opozicijo tedanjemu
režimu v matični domovini, torej v ti-
stem, ki je pred pol stoletja začel Dra-
go. Čeprav večine njegovih protago-
nistov nisem poznal, si morem pred-
stavljati, da so si bili med seboj zelo
različni, vse pa je družil isti skupni
imenovalec, in sicer sla po svobod-
nem izražanju ter konfrontaciji. Jože
Peterlin je bil po vsej verjetnosti ka-
rizmatična osebnost in dober organi-
zator ter je zato deloval v ospredju, od
njega dve leti mlajšemu Martinu Jev-
nikarju pa je najbrž prijalo biti neko-
liko bolj v ozadju, da se je zmogel po-
globiti v določene tematike, predv-
sem v književnost, o čemer še danes
priča njegovo obsežno pisanje v reviji
Mladika. Potem sta tu še pisatelja Bo-
ris Pahor in Alojz Rebula. Srečo sem
imel, ko sem lahko pred tremi leti pri
Slovenski matici v sodelovanju s Pa-
horjem objavil zbirko političnih spi-
sov Franca Jeze, ki je bil redni prota-
gonist Drage in do zadnjega pre-
pričan v slovensko samostojnost.
Imen je seveda še veliko, prepričan pa
sem, da je preteklost Drage že zelo do-
bro obravnavana. Med svojimi vrstni-
ki naj omenim časnikarja Andreja
Černica, čigar referat bo-
mo poslušali v kratkem,
in pesnika ter pedagoga
Davida Bandlja, za katere-
ga mi je danes žal, da ga
ni med nami. Oba sta že
nekajkrat nastopila za
predavateljsko mizo in
nanju sem kot pripadnik
iste generacije lahko zara-
di tega upravičeno ponosen.
Osrednja vodila Drage še danes osta-
jajo zvestoba slovenstvu, krščanske-
mu izročilu in demokratične-
mu pluralizmu. Časi, v katerih
je Draga začela delovati, so se-
veda zelo različni od da-
našnjih, čeprav jih najbrž po-
vezuje marsikaj. To si upam
trditi, kljub temu da tistega ob-
dobja sam nisem doživel. Oko-
liščine so danes popolnoma
spremenjene, meja ostaja le še
na papirju oziroma na obce-
stnih oznakah, vsi spadamo
pod skupno evropsko streho,
premikamo se lahko svobodno
in še bi lahko naštevali.
Generacija, kateri pripadam, je
doživela srečno in brezskrbno
otroštvo in mladost. Nismo
okusili vojne, pomanjkanja,
strahu, sovraštva in podobnih
stvari. Smo pa tudi tisti, ki jih
je kriza udarila po grbi ravno
tedaj, ko smo se začeli resneje
spogledovati z delovnim okol-
jem in katerim čas vztrajno odjeda
možnost redne in zanesljive zaposlit-
ve. Upam si zato trditi, da bi nas usta-
novitelji Drage in njeni začetniki, od
katerih marsikdo v svojem času ni
imel zagotovljenega mirnega
preživetja, v marsičem tudi razumeli.
Sam sem se pred kakimi petimi leti
preselil na tisti del Krasa, ki je za
državno mejo. Bližina nekdanjega do-
ma mi seveda omogoča, da se vsak
dan pripeljem v domače kraje, torej
na Opčine oziroma v Trst, pa tudi to,
da sem na svojo srečo v stiku s tam-
kajšnjimi ljudmi na nekatere stvari
začel gledati nekoliko drugače. Mesto
Trst velja namreč za eno najstarejših
v naši širši okolici in zato je družba
velikokrat tudi uglašena na tako va-
lovno dolžino. Mladi tu velikokrat
iščemo svoj prostor, a ga ne moremo
vedno najti, zato se je veliko izmed
nas odpravilo drugam, nekateri pre-
cej blizu, drugi zelo daleč, vsi pa tja,
kjer smo prepričani, da se nam bo
boljše godilo. Če me kaj posebno mo-
ti, so to nekatere pavšalne kritike, ki
so mestoma še vedno izrečene na
račun mladih, češ da nismo sposobni,
da se nam ne da, da sploh ne vemo,
kaj nam je bilo prihranjeno, kar dru-
gim ni bilo, in podobne stvari. Ker
človek seveda najbolje pozna sam se-
be – prav zato upam, da naslednje mi-
sli ne bodo izzvenele kot lastna hvala,
cena mala, saj to še zdaleč ni njihov
namen – lahko rečem, da smo zmogli
mladi, torej pripadniki moje genera-
cije, v kraju, v katerega sem se priselil,
v dobrem letu dni postaviti na noge
društveno in kulturno delovanje, ki
nam ga v okolici že počasi začenjajo
zavidati. Najtežje je seveda začeti iz
niča, ko marsikdo dvomi, da si sploh
sposoben in da zato nikakor ne boš
zmogel, da so tisti, s katerimi si se po-
vezal, nesposobni, da si itak prišlek
in da zaradi tega ti ne bo nikoli uspe-
lo, ker okolja ne poznaš, kaj
šele, da bi te v tvojih priza-
devanjih podprli. Odgovori-
ti takemu seveda ne moreš
oziroma sploh nima smisla,
najbolj učinkovit odgovor je
samo dejanje. Najbrž so bili
pred marsikatero takšno di-
lemo pred pol stoletja in več
postavljeni prej omenjeni
možje, ki jih danes častimo
kot legende in ikone, v re-
snici pa so bili, kot vsi mi, iz
mesa in kosti. Podobno kot
mi so se najbrž bali neuspe-
hov, morda jih je bilo mar-
sikdaj strah, da zaradi nena-
klonjenih okoliščin jim ne
bo moglo uspeti v njihovem
delovanju, in podobno. V
njih pa je zagotovo tlelo pre-
pričanje, da morajo kljub
vsemu vztrajati, ne le zaradi
sebe oziroma svojih načel,
ampak predvsem zaradi tega, ker bi
bila družba in širše občestvo brez nji-
hovega angažmaja prikrajšana za
marsikaj. Podobno tudi zase lahko
rečem, da bi brez Drage in vsega, kar
je iz nje, ter iz kroga, ki jo je začel in
ki jo že dolga desetletja tudi vztrajno
vodi, zagotovo sam danes ne bil to,
kar sem in na kar sem lahko upra-
vičeno ponosen.
Primož Sturman
N
Posegi mladih predavateljev na letošnji Dragi
Brez teh študijskih srečanj
ne bi bil to, kar sem
Primož Sturman (foto dpd)