LETO IV - ŠT. 3-4-1959 Celje - skladišče D-Per S 214/1959 1319650811,3/4 COBISS 0 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CELJE Štirideset let KPJ Sli v borbo ste za narod in svobodo Tisoče je zanjo dalo kri, In niso vas v Glavnjači pokončali, Revolucionarji in očetje svetlih dni. In vaša kri je španska tla pojila, Duh vaš vse nas je prepojil, Enotni smo —• enotna sila, Smoter se vaš v resničnost je prelil. Ere ste nove čas skovali. Z borbo, Trpljenjem v eno nas je zlil, Laž in prevaro z resnico zamenjali, Enotni temelj je gigant rodil. Tako nam zdaj svobode zvezda sije, Komunistične so užgale jo pesti, Partije naj pesem se razlije: Jugoslavija svobodna naj živi! TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM, ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA ISKRENO ČESTITA OB DELAVSKEM PRAZNIKU UREDNIŠKI ODBOR ct yujdzniL 1mctj., yiecizniL cLaLct in cLaLavtS La an&tn& Skrb za Članek pod tem naslovom v zadnjem »Emajlircu« odkrito priznava, da je ta skrb res problem, ki je zaostren, saj povzroča nezadovoljivo stanje na obeh straneh. In zakaj? Namen priznanja invalidnosti je le eden, da bi se invalid v doglednem času usposobil za novo delovno mesto odnosno delo, ki ga mora opravljati ter se pri tem tudi telesno popravil. Renta, če jo tudi prejema, naj mu ibo priboljšek. Prejemki so na teh mestih navadno majhni in to invalide sili, da se v času rehabilitacije brigajo za to, da bodo po tej dobi sposobni za odgovornejše, težje in zahtevnejše delo, na prejšnjem ali novem delovnem mestu, s tem pa bi se zvišali tudi njihovi mesečni prejemki. Ali je za to pri nas prilika? Do sem se briga komisija pri DS. Poglejmo še malo za kulise. Kaj pomaga invalidu vse to, če prejema rento, če ima lahko delo, če so se mu zacelile telesne rane, v srcu pa se ga loteva rak, občutek manjvrednosti. Leta in leta ga lahko neguje Zavod za socialno zavarovanje, a uspeha ne bo, postal bo še večje breme skupnosti. In kje je temu vzrok? Pri nas samih, mi vsi smo tega krivi, ker zavestno ali podzavestno delamo velike napake v tem pogledu. Sprejmemo ga prvi dan, ko postane zopet sposoben za delo po vseh pravilih vljudnosti, pomilujemo ga, že drugi dan predpostavljeni hoče vedeti, kako dolgo ne bo mogel delati na starem delovnem mestu, kdaj bo pač zopet zdrav, delavci pa se mu smejejo, češ, zdaj si se naspal doma. »Zabušant, ne-discipliniranec!«, rohni čez nekaj dni nad njim preddelavec, ker se brani vsak dan težjega dela, a delavci godrnjajo, ker so prepričani, da oni delajo zanj. Tarifna postavka je majhna in prva plača po novem je tudi majhna, a doma so usta prav taka, kot pri drugih zdravih. »Knjigo boš dobil, ne rabimo te, saj si zanič,« a on misli nazaj, ko so ga še invalide vsi radi imeli, ko so ga vsi poznali, a sedaj hira na duši. Zvečer ne zaspi, a zjutraj ga je strah dneva, ki se poraja, ker zanj je brez sonca. Vrste se očitki: »Ti nisi produktiven, ti imaš čas, ti nič ne delaš, nikoli nisi nič znal, a še ono, kar si imel v glavi si sedaj pozabil, zato si tisti, ki bo pometal, vozil odpadke, čistil stroje, skratka, ti si hlapec vsem.« Predpostavljeni že sedaj nič več ne ve, zakaj je ta človek na tem mestu, zopet znova je treba razlagati, da zaradi te in te bolezni odnosno, da obstaja nevarnost za obolenje. Invalide pa, ki imajo stalno mesto, dobro mesto, mučijo neprenehoma z grožnjo, da ga bodo zamenjali z drugim, sposobnejšim. Na zavodu pa mislijo, da bodo pri naslednji komisiji ugotovili, da je invalid zdrav, postal zopet produktiven in da ga lahko skupnost zopet smatra za stoodstotnega in da bo sedaj sam lahko pomagal zdraviti druge. Ali bi ne moglo biti drugače v naši tovarni vsaj za tiste, ki žive v razmerah kot sem jih opisal, vem, da se ne godi vsem invalidom tako, a večini, ki se poznamo med seboj, je zaprta pot naprej. Tovariši in tovarišice, je mogoče, tu je' V letu 1958 je bilo v podjetju 384 poškodb, od tega lahkih, 8 težkih, 49 pa na poti na delo oziroma z dela. Smrtnih nesreč ni bilo. V primerjavi z letom 1957 je bilo 15% manj nezgod v letu 1958. Zaradi poškodb je bilo izgubljenih 5855 delovnih dni. Izguba narodnega dohodka za te dni znaša 20,670.492 din. Navadnih obolenj je bilo 2471 primerov, poklicno obolenje pa le eno. Največ delavcev komisija pri DS, tu je ves kolektiv, treba pa je najprej zgledov pri predpostavljenih in tudi delavci bodo postali dobri, da tako rečem, zdravniki našim invalidom. Žohar Ivan, izdelovalnica jeklenih kotlov (536) PRIPOMBA UREDNIŠTVA Priznati je treba, da je v dopisu veliko resnice. Najtežje vprašanje je pač pri invalidih notranji psihološki občutek manjvrednosti, ki je pogosto težji od dejanske telesne pohabljenosti. Da ta občutek premaga invalid v sebi, mu je treba lastne moči, v enaki meri pa tudi podpore in razumevanja njegove najbližje okolice, zlasti sodelavcev. Nudenje te podpore, ki obstoji predvsem v razumevanju invalida, mora biti prvenstvena delovna in človečanska dolžnost vseh članov kolektiva. Da se dela in stori že veliko za invalide tudi v našem podjetju, se ne da zanikati, so pa še tudi pomanjkljivosti in hibe v pogledu postopka z invalidi in zlasti razumevanja invalidov ter je prav, da je pisec napisal svoja zapažanja, četudi smatramo, da so nekoliko preveč črnogleda. Vsekakor pa naj služi tudi ta prispevek k boljšemu razumevanju tegob naših invalidov. je bilo bolnih zaradi prehlada, kot poklicno obolenje je bila silikoza. Zaradi obolenj je bilo izgubljenih 31.513 dni. Izguba narodnega dohodka za te dni znaša 111,253.495 din. Na delo so prihajali delavci iz naslednjih oddaljenosti: km peš kolo vlak avtobus skupaj 0—1 130 70 — — 200 1—5 813 630 — — 1443 nad 5 120 200 200 50 570 Skupaj 1063 800 200 50 2213 Nekaj podatkov iz poročila HTZ komisije Stroški socialnega zavarovanja Marsikdo se 15. v mesecu ob prejemu plače in obračunskega listka vprašuje, zakaj neki plačujem »bolniško«? ko pa nikoli nisem bolan in tudi v toplicah še nisem bil. Razmislimo malo dragi bralci, koliki so stroški socialnega zavarovanja. Samo 3 primeri: Za TBC zboli mlad delavec s štirimi otroki, mora takoj v zdravilišče, tam ga recimo operirajo in se zdravi dve leti v zdravilišču, eno leto po vrnitvi domov pa še ni sposoben za delo. Socialno zavarovanje je dolžno, da se pobriga za njegovo družino. Sedaj pa računica. Dnevna oskrba v zdravilišču znaša ca. 1500 din (2 leti je 730 dni), je 1,095.000 din, hrana-rina plus otroški dodatek za 3 leta ca. 15.000 din mesečno, je 540.000 din. Skupaj torej 1 milijon 635.000 din za enega samega bolnika. Drugi primer, težka poškodba mladega človeka nekaj dni po sprejemu v službo, ki ga onesposobi za vsako delo. Ima recimo 1 otroka. Eno leto zdravljenja na kirurgičnem oddelku 720.000 din, hranarina ca. 13.000 din mesečno je 156.000 din, renta za 30 let po 5.000 din mesečno, v tridesetih letih 1,800.000 din. Vemo pa dobro, da imamo že celo armado delovnih invalidov. Še en primer: Naš sodelavec nenadoma duševno zboli, to se dogaja tudi v našem podjetju. Duševni bolniki ostanejo včasih tudi preko 10 let v bolnici. Zopet računica. Dnevna oskrbnina v bolnici 1500 din, v 10 letih 5.475.000 din. Če je bolnik poročen in ima samo enega otroka, znaša hranarina za to dobo ca. 1.200.000 din, skupaj torej skoraj 7,000.000 din. NAJBOLJŠI NAČRT JE SLAB, ČE PRI NJEM NE RAČUNATE Z LJUDMI. Koliki so stroški za zdravnika, ortopedske pripomočke (elastične nogavice stanejo preko 4000 din), prevozi z rešilnim avtomobilom, stroški za starostne pokojnine, otroške dodatke itd. Vse to izračunaj in se zamisli, da lahko tudi tebe doleti jutri nesreča ali dolgotrajna bolezen in kje bi potem imel denar, če ne bi bilo socialno zavarovanje tisto, kamor varno nalagaš svoj denar. Samo v našem kolektivu je bilo lansko leto ca. 3000 primerov raznih obolenj, mnogo poškodovanih, nekaj težko operiranih. Socialno zavarovanje je samo za naš kolektiv izdalo težke milijone. Nesreč na poti na delo in z dela so imeli največ delavci, ki so bolj oddaljeni. V mesecu januarju je bilo skupaj 39 nesreč, od tega jih je bilo v obratu 30 na poti na delo in z dela 9, vse te nesreče so bile lažjega značaja. V mesecu februarju je bilo skupaj 35 nesreč, od teh v obratu 30, na poti na delo in z dela pa 5. Vse te nesreče so bile lažjega značaja. V mesecu marcu je bilo skupaj 37 nesreč. 35 nesreč je bilo v obratu, od teh je bila ena težja, in sicer takšna da je delavcu odrezalo kazalec na levi roki pod prvim členkom, dve nesreči pa sta bili na poti na delo odnosno z dela. Vzrok težje nesreče je bilo nepravilno posluževanje stroja. V tem mesecu je bilo obolelih nad običajnim povprečjem, kar je vzrok epidemija gripe. Transfuzija krvi Živimo v dobi silnega razmaha industrije in motorizacije. Dan za dnem se dogajajo težke nesreče v naših podjetjih in številne prometne nesreče na cestah — saj vlada pri nas avtomobilska mrzlica. Podnevi in ponoči prihajajo ranjenci v celjsko bolnišnico. Marsikateremu teh nesrečnikov spretna roka zdravnika reši življenje in ohrani družini skrbnika, vendar včasih pod edinim pogojem, da mu lahko nudi dovolj dragocene tekočine — človeške krvi. Celjska bolnišnica potrebuje letno ca. 1000 litrov krvi. Še pred nedavnim smo v Celju edini v državi kri plačevali. Ker je v mnogih, tudi kapitalističnih državah kupovanje krvi za denar ukinjeno, saj je tako kupovanje nečastno, se tudi pri nas kri ne plačuje. Organizacija Rdečega križa je prevzela na sebe nalogo pridobivanja prosto*voljnih krvodajalcev. Naš kolektiv se je v lanskem letu častno odzval tej plemeniti akciji, saj smo po številu prijavljenih in po količini odvzete krvi med prvimi’v celjskem okraju. Tudi v letošnjem letu nas čaka takšna akcija. Brez dvoma nam bo prijetna zavest, če bomo z našo krvjo ohranili pri življenju ponesrečenega človeka — sodelavca in tako vrnili otrokom očeta in mater. Nikoli pa ne vemo, če morda že jutri kdo od nas ne bo potreboval krvi. Odvzem krvi je za zdravega človeka popolnoma neškodljiv. NA PRVEM MESTU JE ČLOVEK. NOBENA NOVA METODA ALI NOV SISTEM DELA NE MORE USPETI, CE SE NE UPOŠTEVA LJUDI, KI SO NJIHOVI IZVRŠILO. EMtajpheo Osebne vesti Podjetje je zapustilo na lastno željo v januarju 1959 18 delavcev (od tega: 13 moških in 5 žensk, v mesecu februarju 48 delavcev (od tega 41 moških in 7 žensk), v mesecu marcu 34 delavcev (od tega 30 moških in 4 ženske). Na delo je bilo sprejetih na novo v mesecu januarju 17 moških in 6 žensk, v mesecu februarja 23 moških in 7 žensk, v mesecu marcu 40 moških in 4 ženske. Z dela so bili odpuščeni: V prvem tromesečju zaradi samovoljne zapustitve dela 6 delavcev. Disciplinski odpust z dela je bil izrečen od disciplinske komisije v enem primeru. Upokojeni so bili: Salekar Marija, delavka v skladišču gotove posode, Arnšek Pavla, delavka v emajlirnici, Turnšek Franc, delavec v pocinkovalnici, Legvard Ivan, preddelavec pri žarilni peči. Oblikovalnica 503 Korošec Vinko, Kranjc Franc, Kranjc Vinko, Pevec Slavko, Zupanc Matilda, Kranjc Vida, Orehovec Albina, Rajniš Karl, Žnidar Alojz, Košec Franc. Alu-delavnica 544 Brečko Martin, Godec Ignac, Krušeč Franc, Lisec Leon, Paser Anton, Ramšak Milan, Soline Drago. Kolar Ferdo, Pavšner Viktor, Spo-ljar Štefan, Veber Marija, Vodeb Ana, Zur-man Anica, Žagar Franc. Skladišče polizdelkov Gorišek Stane, Skamen Marija, Svet Vili, Zidarič Dušan, Jurjevčič Silva, Štravs Apolonija, Gorišek Justina, Misich Antonija, Mra-kovčič Marija, Bek Marija, Vajsenbah Mnrija, Lužilnica 523 Senica Ana, Komerički Ana. Tarifni pravilnik na steni vseh vanj so uprte oči, vsak išče in si zapisuje, jih nekaj s pritožbo rgrozi. Ge kdo le prenizko je zlezel robanti in škrta z zobmi-oe pa je visoko postavljen obraz mu od sreče žari. Nikarte se bratci jeziti, saj vse se nar’di, da bo prav, se volk bo do sit’ga najedel, a vol bo še v hlevu ostal. RECEPT ZA DOBRE ODNOSE V skledo deni 10 žlič vljudnosti, ■ 5 žlic razumevanja, 2 žlici potrpežljivosti. Dobro zmešaj in prekuhaj v sebi. Jed se priporoča vsakomur. Nehaj okroglih o tarifnem pravilniku V prvem tromesečju so umrli: Krajnc Marija 48 let stara, delavka v emajlirnici; Delčnjak Vlado, delavec v skladišču materiala star 27 let; Skale Franc, delavec v emajlirnici, star 50 let; Volovšek Jože, delavec v pocinkovalnici, star 51 let. S sklepom upravnega odbora z dne 27. 3. 1959 na predlog komisije za kvalifikacije so bili prevedeni v naziv polkvalificiranih delavcev — priučenih delavcev: »Obesili so ga«. Janez prileti v delavnico, krili z rokami in zmagoslavno vpije: »Obesili so ga, že visi!« »Koga so obesili«? vpraša Jože. »Tarifni pravilnik« odvrne Janez. Franci hodi z vrvjo po obratu kakor, da • nekaj išče. Jaka ga opazuje in ga vpraša; »Kaj boš pa z vrvjo Franci? Se boš obesil?« »Ne, to pa ne. Samo nekoga bi rad našel, da bi se nanj navezal, ker pravijo, da le tako lahko dobiš premijo. Franci, mogoče pa bi se lahko na tebe?« Izdajatelj Tovarna emajlirane posode Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik dr. Franc Zupančič. Uredništvo: Celje, telefon 22-71. Tiska ČP »Celjski tisk« v Celju. Halo, halo — novi tarifni pravilnik! Neugnano, nezadržno, naprej! Za pravico za plačo ...