oStnlna plačana v gotovinL Leto X., Št. 10. («JUTRO« XVIII., št. 56 a) LJubljana, ponedeljek 8. marca 19J7 Cena t Dir opravuištvo Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon ŠL 3122. 3123, 3124, 3125. 312b •seratni oddelek: LjuDljana, Seien-burgova ui. — Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — TelefOD št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100 Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja > i m Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. LA NEMČIJA e politike Nemčija ne more več računati uspeli v Londonu Berlin. 7 marca. b. Angleško nasprotje ie zavzelo po poslednjih zunanjepolitičnih izjavah v Londonu zelo ostre oblike. Nem ško časopisje, k, v svojih poročilih in ko mentarjih še vedn/o posveča izredno pozornost zunanjepolitični razpravi v angleški spodnji in lordski zbornici. ne pr kriva svojega nezadovoljstva zaradi neugodnega zasukan jo mednarodnega položaja, kj postavlja NemčirO pred težkn alternativo: ali naj vztraja pri svolfli dosedanjih zahtevah in računa s tem že v naprej na odločen angleški odpor al; naj izpremeni svoj zunanjepolitični kurz ln ustreže vsaj minimalnim angleški željam glede evropske varnosti? Med te spada kakor je jz Edenovega govora v spodnj; zbornici razvidno, v prv,- vrsti sklenitev zapadnega pakta. Spričo dosedanjega 1 emškega odpora proti sklenitvi takega pakta na eni strani ter na dragi strani spričo njč manj očitne Hitlerjeve želie da se z Ang!'Vo sporazume na trn Viejših osnovah, s; v berlinskih poiljitionifh krogih nihče n« prikriva težavnrst.5 nemire odločitve Velike nemške ssicir&š zakadi oboroževanja Anglije V Nemcinikakor ne podcenjujejo odločne volje Bakhvinove vlade da izvede do konca angleško oborožitev. četud.; z največ-'im : finančnimi; žrtvama. V Berlinu se prav dobro zavedajo da Nemčija ne bo amoda angleške oboroževalne konkurence im se bo morala zato kmalu odločiti ali da se 7. vso negotovostjo vendarl° spusti v to nevarno konkurenco. aA; na. da izpremeJii svojo metodo i-p se še pravočasno odloČi za sporazum Trenut.no se nemško 8JW*p"tJe sicer še tolaži s slderni iitalranekega velike sra fa.škstičneffa sveta, k« n-an bi bili prvi italijanski odgovor na angleško oboroževanje toda pr; tem so si Nemci vendarle na '*as- nem da se tud; italijanska sredstva n® dajo primerjati z angleškimi. Nitj itaii;ansko-nemško sodelovanje na znani os-, Berlin— Rim ne more odtehtati premoči obeli demokratični velesil nad fašističnima, ako iz sedanjega zapletenega mednarodnega položaja ne bo m«'o;oč noben drug izhod razen med-seboin!' oboroževalne Konkurence Messspela Slhfeeatropove misije v LoMocu So pa še drugij vzroki sedanjega nemškega nezadovoljstva in zaskrbljenosti Rib-benteipov gicvor v Lipskem znatni nemški zahtevi po v mat v; nekdanjih nemškjb kolonij ni pripomogel do večvegs uspeha Ede-nov ponovn.. kategorični »ne!« ie znova iin to na nedvoumen način potrdi,! neuspeh Riibben tropov e misije v Londonu Malo verjetno ie, da bi mosrel R i b1, en trop ako se snlob šp vr e v London, računat v se daniem položaju na večje uspehe nP da bJ nastop'1 — not? v Ka^oso. Iz pisanja nemških 'istov ie le predobro razvidno d« % Vemoi ie nobenih fin ziij glede smernie anc^iSke z'uiani. >o!itik° d-asi opririira.jo svojih londonskih poroči Mih / izjavam nek n te"!? osamljenih an.-rle jskih državniikov im poilitfikiov ki 6e v smislu ang'eške trad'ei;> zavzemajo za no'-'t'kn {"olae.iiie in nevmešavanja v kontinentalne zadeve. Na teh izjemah gradf Neinei svoje nai.e g;e<'e 7rahljanja klanjih trdim h ve-z;, ki spa.ja-o AnH*'o s Francko in narobe Eden jim s svoifm govorom teb nad gotovo ni potrdfs!. V resnih krogih so za t" boi.i tn hoV pripra-Iienr upoštevat' deians1 po-loža; fzearib^l^č se slehernemu olepševanju dejstev »Frankfurter Zeitnng" kažf prva to spoznan'e in realno presoJanpoložaja. ko na kratko našteva nasledniih Seri nm n^rifi-- 7*:h t")«'.- nr»'T*eš,'-p rvlifS ke. o katerih pravi, da ne more biti nobenega dvoma in da jih ie troba zato enostavno priznati kot dejstva, s katerimi bo morala Nemčija v bodočih pogajanjih računati: Osnovne točke angleške zunanje politike 1. Anglija vztraja na ženevski liniji fi> na svoijih posebnih zvezah s Francijo 2. Anglija zagovarja sklenitev zapadnega pakta im se pri tem izreka pripravljeno raztegniti svoja jamstva tudi na Nemčijo 3. Ra.njem položaju ne zdi potrebni 5 Trenutno Anglija ne mreh" na razorožitev utegne«*) pa ?e čez čas r>o Edenovem mnenju ooiavit- nove mo<žnest.: za razgovore n tem vpraša;asu vendar rri "Ovi osnovi fi. Vpražania' vrnit-ve nemških koloni: ne iem'lie angleška vlada niti " nretrps 7 Razoroži\-en- nroblem t*-form? ON šn nemške ko'onalm znhtevP po mnen:n vlade niso 5p »»ri-l0- za m,?dna'-odn^ ra"P'-avo jn ijh je Weba z-^radi tega prepustiti Ho1oč.nost4. ko se najdejo 7.na.bif. osnovo z-i »slcuipno rešitev vseh vi-^pčib r>rob'emov« Nejasna iV- po mnenju »Fi-ankfurter Zei-tursg« angleška v-unanja politika v nafOed n? mo«? 2 Kniko si An^rlria za^i"^jr Rklonr+ev zami/dnag" rvaik^- -.n os.ti'>vi lok^msik" rv> godHe ali brez soflelovninin Tta.'iV>? 3 Ki ko misli 7r...V1.'*'*' n-odvis-n- ooV?a: R»'"iie? 4. Kakšne k,-Trs4--' •»rjčaik'**' Angb'ir nd akle-n»itve zmadne^a. rv?iV+a. ?ko ž,p Reda,i na vsa d.ru-^a viseča vnrašnnin jja kratko o»1eovar- dn n;»o aiktualfno? Proračuna mlislstrstev za pošte in krreetifstv© odobrena — Razprava © proraesuttf mmistrstva za socialno p@llfilc& let narodno zdravje vsi kritizirovali uredbo za likvidacijo kmečkih dolgov m poudarjali potrebo raznih Lzpretnemb. Opozicija je zlasti kritizirovali, ker je proračun ministrstva za kmetijstvo v naši izrazi U .^metski državi tako majhen, tn so uagiašali, da bi se moral povečati na račun drugih resorov. Večina govornikov je govorila o potrebi ukrepov, da se popravijo sedanje razme. re, nakar je bil proračun ministrstva za kmetijstvo ob 7. zjutraj sprejet Beograd^ 7 marca. p. Narodna skupščina je zasedala vso preteklo noč do 7. zjutraj. Po sprejetju proračuna ministrstva za prosveto je pričela razpravljati o prora-čunu ministrstva za pošte ter je podal ekspozs namestu odstotnega ministra dr. Kaludjerčiča njegov namestnik minister pravde dr. Nikola Subotič O proračunu ministrstva za pošte je govorilo sedem poslancev in sicer Ivan Mchorič Djordje Markovič. života Milanovič, Milivoje Izakovič Dušan Antoniievič. Milenko Mišic in Luka Avramovič Debata © proračunu ministrstva za pošto Narodni poslanec Ivan Mohorič je v :;vo'em obširnem govoru poudarjal da predstavlja ministrstvo za pošte resor, ki izkazuje višek 150 milijonov Din. V tem resoru so DOtrebne velike investicije, ki bi bile vse izredno rentabilne. Potrebne niso ?arao nove zgradbe za službene namene ki jih v mnogih krajih primanjkuje, temveč je v velikem obsegu tu1® potrebno da se železne brzojavne in telefonske žice zamenjajo z bakrenimi in sicer predvsem v dravski banovin' kjer so še vedno take razmere, kakršne so bile med vojno V savski dolini in mariborski okolici imamo že vedno železne brzojavne in telefonske žice. ki znatno ovirajo pravilen promet. Kltub temu ni v sedanjem proračunu ministrstva za pošte nobene tozadevne postavke za dravsko banovino. Nadalie ie poudarja! nujno potrebo avto. matskeh telefonske centrale v Celju, h kateri b: bila priključena središče hmelj-skega izvoza Žalec, letovišča Laško, Dobrna Rogaška Slatina Industrijski kraj Store in dnjor? okolkški kraji. Nadalje Je poudarjal potrebo uvedbe druge telefonske zveze med Beoerradom in Ljubljano ker povzroča pomanjkanje dobrih telefon, skih zvez ogromno škodo gospodarski podjetnosti. Prav tako je priporočal, da bi se tarifna politika v telefonu in brzo. javu prilagodila ukrepom, ki jih oodvze-maio tare poštne uprave. Zatem ie za. bteval nai se za no^ro -iobo v telefonskem orometij dovoli-*" ^os^bne oiaišove : - ---^ w, o v-, 1 io t.lldi o ra.diu fer je poudarjal potrebo enotne politike k' "nai hi omogočil'3 vsem na o;onalnim kulturnim :n socialnim orga -iT-aot^arr =odelovan-"> ori izvaianiu ra- ^.■•icVecro nr^apifi Ta5itpv!) 1 ie Tma.ni - "" - • *-n lrr~ ,» "nro vinci te>- zahteval poveča,nie honorarjev nilno in čekovno službo ne prejemalo no. bere odškodnine Za pogodbene poštarje iz^a^e avsi i"7 eel-»+-ieprr- n-ar^^T^D datk^v 465 miliionov Din samo 20 milijonov ^enrav ^osiio poeodheni rjo'-.«-^ -i; končam' debati ^e bil proračun •strgtva 7q pošte odobren. nak?1- ie skupščina prešla v razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo. Po ekspozeju ministra Stankoviča se ie razr>/ila razprava. ki je trajala do 11 zvečer. V de. •-■3-1"' je govorilo okoli 30 poslancev, ki so seja Prihodnja seja seje začela ob 8 zju_ traj in jo je otvorii predsednik Stevan či-rič. Objavljeno je bilo. da je vlada predložila skupščini uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnicami, za katero bo izvoljen poseben odbor. Po nekaterih formalnostih je skupščina prešla na dnevni red, na razpravo o proračunu ministrstva za so. cialno politiko in narodno zdravje. Debata o tem proračunu je trajala ves dan in še pozno v noč, ker se je prijavilo okoli 40 govornikov. Naša socialna politika Med drugim je govoril tudi narodni poslanec Ivan Mohorič, ki je poudarjal, da znaša vsakoletni prirastek prebivalstva v naši državi približno 2 odstotka, torej povprečno 280.000 prebivalcev. Ker jih od teh ostane 200.000 na vasi, jih mora 80.000 iskati zaposlitve v drugih gospodarskih panogah ter prihajajo zato v mesta, v industrijo in obrt. Pred vojno in v prvih letih po vojni Je Jugoslavija pošiljala višek svojih delovnih moči v inozemstvo. Kakih 25.000 jih je odšlo preko Oceana, okoli 50.000 pa v razne države na evropskem kontinentu. Od 1. 1925 je bilo izseljevanje močno omejeno, od t. 1&30 pa popolnoma onemogočeno. Zato prihaja ves višek delovnih moči na domači delovn. trg ter povzroča nevaren dumping delavcev, ki ponujajo v borbi za svoj obstoj svojo delovno moč za vsako ceno. V preteklem letu se je obrnilo okrog 360.000 delavcev na borze dela za zaposlitev. Borze dela raz- polagajo le z neznatnimi gmotnimi sredstvi, ki omogočajo samo skromno enoanev-no pomoč, ter ostaja zato vprašanje pre-sKioti Drezposeui.h nadalje nei-ešeuo. ISaSi eniigianti-ueiavci so do gospodarskega po-ioma pošUjau v aomovuio nau 2 jmnjardi Din na leto, seoaj pa pošljejo komaj 200 milijonov Din, torej manj kakor desetina prejšnjega. Razen tega se znaten del emigrantov, ki so izgubui delo, vrača v državo, s čime. se položaj še bolj poslabšuje. Poslanec Mohonč je naualje zahteval zboljšanje življenjskega standarda delavcev, pripomnil pa je, da se to vprašanje z uredbo o minimalnih mezdah ni rešilo. Za javna dela, ki se sedaj izvršujejo, se trešijo velike vsote denarja, vendar pa je delavstvo pri njih zaposleno aamo začasno, Mnogo boljša bi bila trajna zaposlitev, ki se more doseči le s snovanje gospouarSKih podjetij, povzdigo gospooarstva pa je mogoče doseči ie z zasebno pobudo Posa Mohorič se je izjavil za razširjenje socialnega zavarovanja, treba pa bi bilo prej reorganizirati SUZOR, da bi nove zavarovalne panoge ne izzvale novih velikih obremenitev gospodarstva. Tudi prehrano pasivnih krajev je treba postaviti na drugo podlago. Izdati bi bilo treba uredbo o stavkah, da bi se uredilo postopanje v primeru stavk, kakor tudi pravica do stavkanja. V debati o proračunu ministrstva za socialno politiko je predsednik Stevan Ci-rič med govorom posl. S ime Kulišiča ugotovil, da je že tristoti govornik v proračunski debati. Zelo zanimiv je bil govor poslanca Josipa Svetiča, ki je strokovno Obrazložil vprašanja delavcev, mezd, zavarovanja in predložil celo vrsto konkretnih predlogov. Razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko bo trajala še dolgo v noč, nakar bo skupščina pričela razpravljati o proračunu ministrstva za šume in runike. Zatem bo prišel na vrsto prora. čun ministrstva za telesno vzgojo. Jutri bo Narodna skupščina pričela razpravljati o proračunu dohodkov ter finančnem zakonu z amandmani. Za jutri dopoldne je napovedana seja finančnega odbora na kateri bo vlada predložila 400 amandmajev raznih vrst, dočim so jih poslanci predložila s svoje strani nad tisoč. O vseh teh amandmanih bo padla odločitev jutri in pojutrišnjem, zaradi česar računajo, da bo debata Narodne skupščine o proračunu končana najkasneje v torek zvečer. ibor Narodne banke popolnitev upravnega in nadzornega odbora Beograd. 7. marca. p. Danes je bil v Beogradu 17. občni zbor delničarjev Narodne banke. Ude'ežili so se ga mnogoštevilni delničarji ter zas-topnjki vseh važnejših go_ ipodarskih ustanov v Beogradu Ministra za trgovino je zastopal komsar Dostanič. Ko ie guverner Narodne banke otvorii zborovanje im je vladni komisar pozdravil ude_ ležence v imenu vlade, je generalni direktor dr Protič prečita] poročilo o delu Na-rodne banke. Guverner dr Radosavljevič je sporočil, ta bo od doseženega dobička 24.2-i9-207 dinarjem razdeljenih de'm;čarjem po 400 Din na račun d i vid en de. o^tamek oa bo od-kazan • dividendni fond. Zatem ;e bilo izžrebanih po 4$ 50 statu. ov Narodne banke 12 članov upravnega odbora ki so izpadli iz uprave doč-im sla iva umrla, ter dva člama nadzorstva. Izžrebani so bilj iz upravnega odbora Miroslav Kulmer, Andrija Radovič. dr. Čin-grija. Toma Popovič. dr. ŠumanoviČ, dr. Kramberger, Damjan Brankovič, dT. Laza Markovič, Milan Milič, dr. Igor Rosi,na, Aiek. sander Jovamovje in Vlada Teokarovič, do-Čim sta iz nadzorstvenega odbora izpadla Ljubomir Mihajlovič in Zafir Stankovi?. Po živahn: debati o poslovanju Narodne banke, v katerj je odgovarjaj guverner dr-Radosavljevič. in po odobritvi bilance so bile izvršene volitve novih članov uprave na mesto izžrabanih- Izvoljen; eo bili v upravni odbor: za dobo 6 let Mirosilav Kulmer (Zagreb), dr. Cingrija (Dubrovnik). Andrija Radovič fB«o-grad), Toma Popovi? (Skopije) dT Sveti, slav Šumanovič (Zagreb), dr. Ferdinand Kramberger (Beograd), dr Laza Markov'? (Beograd). Milan Mili? (Zagreb), Alekean der Jovanovi? (Beograd), Vlada Teokarovi? (Beograd) Ljubomir Mihajlovi? (Beograd). Ivan Avsenek (Ljubljana), za dobo 3 let Velim i r Stoikovi? (Beograd) in Kosta Di_ mitrijevi? (Banjaluka), v nadzorni odbor Ilija Jukanovj? (Beograd) in Zafir Stankovi? (Beoerad). Skakalna revija v Planici Na dveh skakalnih tekmah Je včeraj startalo skoraj 80 skakačev — V mednarodni tekmi je bil naš Novšak — drugi Planira, 7. marca. Iz Liubljane so >e zadnje dn; zelo slabo videlo v Planico jn res jih j« bilo zelo malo. ki že niso popolnoma obupal« nad današnjo prvo revijo skakačev na dveh plamjiškAh skakalnicah. Jug in dež ki sta pokrila dolino nista šted-jla niti skakalnice im jlirijan-skega doma prav v naročju Ponce- vse dotlej. da se vodstvo tekme in naša javnost navsezadnje nista mogla sporazumeti, kaj ie prav za prav z današnjo prireditvi o. Za edmo orientacijo ali d i sor'en taci jo ie s-krbe-la tiu-bljanska brezžična postaja, ki pa to pot tudi bila na višku bodisi po svoji krivda al; do krivdi onih ki so jo potrebovali. T>e'e-tvo je da si-nočr in davi nihče ni bil na Kisnem ali se bodo prireditve vrši-'e ah ne in 7^11 o je b:'l ob^sk tud- temu primerno majhen ^icer pa v» treba priznati, da ;o e vreme za to prireditev res tako zagod'o. n' pomagala vsa meteorologija in - ni mogel reči pametne besed? še (ako dobe" rvp7n*?valef prilik in tekmovalnih pogojev Sfnočr <>b 6. ie v Planici še liiilo in snežilo iih n Ve bilo iasnn in davi toplomer uda.ric 7.Vz»' n« 5 stopinj pod nn>"do nad r>lan:'škim na i- sij-do «olnce Tn fako se ie laonv'" <ri-redit.?«H ki n? vso to n:so vedeli rpč" drugega kakrvr da niso ničesar odpovedali PrnJlS^T^nd 7#>lo V-V7P" pirO obstoj, in to z velikim uspehom in naflepšim« nadami za bodočnost- Tekmovalo se j* v dveh kategorijah, in s-ioer osnovnošolski iti izvenšeV-n obenem *i:di nr v t vod Tih R-kupno. Podrobni rezultati mladinske tekme Posamezno: 1. Mežjik Janez fRateče) 150 (19. 19.5). 2 Penko Stanko (Mojstrana) 141.1, (18 18) 3. Hrovnt Janez (Kranjska gora) 141 a7.5, 19). 4. Smolefj Miha (Kranjska gora) 139.1. C18.5. 18.5) 5. Mužik Jože (Rateče) 137.4 (17.5. 18). 6. Ozvald Alojz rRa.teče) 134.9 7. Podla Janez (Mo^raina) 132.8. 3. Zorman Jože (Mojstrana) 12P.6 9. Rožič Jože (RateSe) 1217-9. 10. Gori up Leopoid (Kranjska gora) 126 točk. Po šolah je bil vrsf.m red naslednJh 1. Osnovna šola Rateče 958-9. 2. osnovna šola Kraniska gora 902.6 3. osnovna š»la Mojstrana 892.5, Kot posameznik mel šolsko mJadino je bjil najbo!>šF Hrovat Janez iz Kranjske gore. ki ie preiiel lepo darilo USP Športno zelo usneJa je bila po konča.niih mladinskih tekmah mednarodna skakalna tekma na 65 m skakalnici, ki je bila za to priliko lepo ozaJjšana z naftni in tujimi državnimi zastavami. Vse je bilo prirejeno vzorno in tudi sneg ie bil ob času skokov kot nalašč; n« naletu so mu zaradi trdote še nekoliko pomagali 6 soljo. Izmed prijavljenih 19 tekmovalcev jih je Stairtalo 15. in sicer 4 člani HDW iz Češkoslovaške, 3 Švicarji 2 Avstrijca in 6 Jugo-slovenov. Čudno je učinkovalo, da se h I brat sik e OeSkoftlovaške niso odzvali vabilu Slan? Saveza Ivžaru, Konkurenca števjJčno ne^ ni bila največra toda kvalitetno so vsa j tuji tHcmovalci z našim Novšaikom vred postavili desevedi. Otvoritveni skok je nekoliko po pol 13. izvedel norve3ki trener Hanesen k; v prišel na 52 in pol m. Nato je zvrstila seri-*a poskusnih skokov vseh tekmovalcev, pri kat.eniih se ie že videlo da smo v costih dob Si zelo močnP konkurente. V tej vrsti skokov so obstali va; razen Hedenika. Po kratkem odmora so sodniki odrediti Prvi skok v konkurenci Prv.j je šel Kaulmann (Švica), k,- je krasno cJsstal na 57 m, za mim pa v slabši drži njegov rojak Maurer na 55 in. Tretjs je bil naš Gregor Kla.nčnik, kj .j« tukaj doma. pa ga .je vendar položilo na desno jn na 45 m po tleh. Naslednji je bil spet naš — Prešeren, neznan,- »zvezdnik«, ki se je srečno (*>va-iial po snegu na 41 m. Zdaj je bil na vrsti češki Nemec Zenker ki je lepo obstad na 52 m. Potem je prišel raz most naš He-denik s slabo držo in zelo nesiguren; rezultat je bil 39 m in padec. Naslednja dva sta bila spet češka Nemca ki sta se oba dobro izmotata. Kobloch z 51. Sattler pa e 50 m. Potem smo doLVili pre<3 oči prvega Avstrijca KLingleria ki je v krasnem predklonu sigurno dosegel znamko 54 m. Potem ie prišed favorit Palme k; v krasnem stjlu obetal na 56 m. Zdaj so bili na vrsti še trt-.k naši, in s;cer Petrin iz Skoplja fsicer Celjan) k- je na 44 m padel, potem naša nada Novšak. ki :e na 55 m postavil ceiega mož,? in siedinijč Zupan z Jesenic, ki s« je s prav to daljavo zavalil v sneg. Se-rjvo prvjh skokov sta zaključila drugi Avstrijec Rie-2"er ki je tudi pokazal odlično avstrijeko šo'o w olT®tal na 55 m za njim pa Šviieor I>asseur. ki ie vzdržal do 54 m. Drugo kolo konkurenčnih skokov je šlo po istem vrstnem redu in skoraj tudi z enakimi usodami za vsakega. Švicar Kaufmann ie prišel na 56 in- njepov rojak Maurer v slabšem stilu na 53 m. Popravil se je Kla.ičnik Gregor, ki je obstal v lepi drži na 48 m. Prešern je ponovil svoj padec na 40 m, Zenker pa se je popravil na 55 m. Potem smo se tresli za Hedenika ki pa je spet oodrsal na 41 m. Oba naslednja češka Nemca sta se rešila z znamkami 54. odnosno 50 m. nato pa se je Avstrijec Klingler pognal na 58 m. (tedaj najdaljši skok dneva). Toda že naslednji češki Nemec Palme, je dodal še pol metra in dosegel tako najdaljši skok dneva v konkurenci. Nato je prišla spet trojica naših in sicer Petrin in Zupan z obligatnima padcema. Novšak pa v zelo lepem stilu z dvema metroma naskoka na 57 m Zadnja dva — Rieger in Lasseur — sta dala reprfzo iz prvega kola s 54 odn 53 m. Za konkurenčnimi skoki se je zvrstila še cela vrsta skakačev izven konkurence, med katerimi je Novšak odnesel lovoriko z daljavo 59 m. Atrakcijo dneva pa sta 6i privoščila Švicarja Maurer in Lasseur, ki sta kot zaključek izvedla krasen dvojni skok na 50 m. Kakor v filmu Tehnični rezultati skokov v mednarodni skakalni tekmi so bili naslednji: 7. Palme Heinrich (HDW-ČSR) 152.3, (56. 58.5), 2. Novšak Albin (JZSS) 149.2 (55, 57,), 3. Kaufmann Kristijan (Švica 148.3, (57, 56,), 4. Rieger Rudolf (Avstrija) 146.8, (55, 54,), 5. Klingler Anton (Avstrija) 144.3, (54, 58,), 6. Lauser Jean (Švica) 54, 53,), 7. Zenker Jožef (HDW-ČSR) 138.8, 52, 50,), 8. Maurer Fritz (Švica) 137.3. (55, 53,), 9. Sattler Kurt (HDW-ČSR) 155.7, (50, 51,), 10. kobloch Fritz (HD\V-ČSR) 134.5. (51, 54,), 11. Klančnik Gregor 76.9, 12. Zupan Ivan 60.3, 13. Hedenik Tine 43.1, 14. Petrin Franc 42.9. 15. Prešern Franc 37.2 (vsi JZSS). Skoraj ob pol 17. je bila v prostorih Mlekarske zadruge razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Pri tej priliki je zastopnik pokrovitelja prireditve ministra prosvete prosvetni šef dr. Sušnik pozdravil mladino in izročil najboljšim tekmovalcem darila mladinsko štivo. Razen tega je ravnatelj Zveze za tujski promet g. dr. Žižek izročil najboljše ocenjeni osnovni šoli — rate-ški—prehodno darilo Zveze —ličnega smučarja na mramornatem podstavku. Zmagovalci z mednarodne skakalne tekme bodo nagrajeni ob zaključku tedna. Beseda o organizaciji Organizacija tehnične strani — zdaj ne mislimo na ono, kar je bilo tako ali tako narobe s snočnjo odpovedjo — j 3 bila bpet odlična. Stvar je povsem razumljiva, ?e se ve, da so bil; to pot na delu sami stari preizkušeni smučarski organizatorji in sod_ niki, ki eo se zdaj skoraj večinoma pretvorili v velika borce za Planico in njen uspeh. Vsak je bil na mestu in vse ]e šlo. kakor smo bili vajeni v tistih lepih časih iz prvih let obstoja JZSS. Pa se nam je spet zdelo žal. da se ja JZSS kakorkoli od rekel sodelovanju številnih takšnih delavcev, kakršne ima danes v svojih vrstah pianiško udruženje. To udruženj* Je zdaj prestalo prvo letošnjo preizkušnjo v slabih vremenskih razmerah, vendarle prav dobro. Mi samo želimo, da bi šla njegova pot. kljub polenom, ki mu jih mačejo pod noge ne samo iz tujine, ampak tudi doma, vedno samo in krepko navzgor! Nemški protest pri Vatikanu Berlin, 7. marca. b. Nemška vlada j« vložila pri Vatikanu protestno noto proti kardinalu Faulhaberju zaradi njegovih izjav dne 7 februarja, ko je s prižnice v stolnici v Monakovem dolžil nemško vlado kršitve posameznih določb konkordata Nemška vlada poudarja v svoji noti. da ne smatra prižnice za primerno mesto za na pade proti državi in sploh za razmotriva-nje političnih vprašanj. Nemški škofje imajo čisto drugačne naloge, ne pa, da se vmešavajo v zadeve, ki se smejo urediti samo med pogodbenimi strankami »JUTRO« ponedeljek« izdaj« Ponedeljek. 8. HI. 1937. Za izboljšanje položaja krojaškega stanu Pobude in zahteve z občnega zbora Združenja krojačev, krojačic In sorodnih strok Ltobl ana, 7. marca. V beli dvorani hotela Urtjona so ee davi zlvai; krojači knojačiee in mojstri soaodrtfh ohrti k občnemu zboru svojotra združena. na katerem so razen d©lovne bidanca iz prete-klesm leta pretresali predvsem najnujnejše ukrepe, ki so potrebn, za ohranitev njihove stroke v težki bori> z gospodarsko krizo. Dvorana je hila zasedona do zadojegn kotička, a razen članov organizacije so zbo-ro vanju prisostvovali tudi obrtni referent mestne občine dr. Freljh, zastopnic Zbornica za TOI Kavka ko-mfeaj oikrožirfvra odbora Vrhove ?n zsstopnšk pooiočnjšketra zbora Gubeiršek. Načelnik Može pe je v svojem otvoritvenem govoru spominjal naiprei v preteklem letu umrlih tovarišev bivšega dolg»etoega načelnika Kersi-jča podnačelnUca Ložarja. Klimaneka. Modrc-Markclijeve in Novaka. Krojaški mojstri in mojstrice pa njihov} pomočnik; in pomočnic« so zadnja čas izročeni skoraj lednemu vegetiranju, ker ne moreio dobiti dovoli dela, še ma»j pa dosežejo primerneffa plačila za svoje izdelke da hi moerli vsaj skromno izhajati Statistika izkazuje, da imamo zmerom večje število mojstrov mole trie in izvežbanega krojaškega osebja, število odremalecv pa zjnerora bolj pada. V precejšnji meri ie žalostnega stanja kriva tudi nesoljdnost med obrtniki, ki prevzema?« delo za vsakršno ceno pri čemer pa znižujejo plače pomočnikom in tako sel* in njim nrizadaiajo veliko škodo. Pogostokrat se čuje da dela kakšen mojster ali mojstrjoa obleke po tako nteki ceni da n? zasluži niti za kritje naiibolij nuj rrih življenjskih potreb j-n neazocrSfonih obveznosti. Kakor v moški tako vlada v tem poeledu tudi v damski stroki obupna ne&o-Ifdarnost. Smisel rokodelstva obstoji ramo v kakovosti dela, im če začnemo enkrat to stran zanemarjati, bo nujno sledila poeruba olvtniakesra staru. Zmerom ie večje Stevflo obrtniikov ly vračajo svoje obrtne liste oWastvu. a to sistematično zapuščanje s*iroke ne pride legalnim mojstrom prav nič v korist- temveč samo v škodo, ker Se s tem 6talno veča kader čušmar,:ev. šušmarstvo pa zmerom boLi pospešuje tu-b urevelika zaposlitev vajenštva. posebno v damski strok L 2e do£?ro se govori da se pripravi ia zakon o pohijarain 5u%iarstva a vse kaž? da bo ta zakon zamudi! svoj čas ker bodo mali obrtniki dotlej že zdavnaj oopofoosni unrčesni Naiveč-ifi vzrok slabih časov za obrtnika krojaške stroke pa ie industrijska veleprofzvodn ja. kj jo pri nas prestavlja zlnsti tvTdka Ti-var. Tvrdka razpolaga z ogromnim kapitalom izdeluje sama b'ago za obleke hi nastopa z izredno ra-zžjrjeno reklamno kar jc posameznemu, tudi večjemu obrtniku nemogoče. l>a se beda obrfcnfšfcega stanu vsaj malo omili, je trpijo, da b? država industrij sko proizvodnjo fcorvt jnerentirala v tem smislu, da bi ne b>'a v škodo mali obrti. Prav teko bj hilo fcrehu trgovcem prepovedati izvrševanje popravil fn i-manV1 mere za obleke. Odpraviti pa bi bilo trel>a trni; doseda-nio prakso da nekatera državna samoupravna jn občinska podjeMa in razn, zasebni zavodi izdduiie-o krotke izdelke i« vrče tako na svojem področju vse graji« vredno nelojalno konkurenco. Na koncu predsednik izrekel islererao zahvalo Zbornici z* TOT k: je bila obrtn^vu zmerom v moral-n« n sevamo pomoč Iz podroi>ne2a delovnega poročila ki ga je oodal ta jnjik Rus. povzemamo, da je po smrtniraski fond izplačal lani svojcem trdi umrirb elano-v 4.500 Din Število članov po-sm^Tiirskecr' fonda kj posbije v okviru zadruge ie Drecg-i n^ko in daje prav sabo ržnrčevalo sta-iiovsk: za vrsti na$e krc inSke stroke. Lani je bil usta novi ;en tod; sklad ra orsnef s*a.ros>ti in onemoglosti ta n>e-gova mira j.e na.rasla na dobrih 60.000 Din V svojih nadaljnih izvaanjih se je taj-niV ponovno dotaknil rorašamin nelojalne konkurence- nre"- soke davčne obremenitve in siwa v n.» -eHt-v? obrteh pravje kro-fačev lr» 1 -ončie Postne pozo-nesti ie bjt'o <)->"«i;'o da j;p ljnW aii&ka roiruž-ii v.- n=i-frlT!iier"a iruštv »S ač:3tovi'^v da združenje kot obvezna rr anira^-iia ne more sklenaM ko-fe! ti\Ti.o pogofil>e ver Pa bo treba čim prej na t- pota do ugodne rešitve aktualnega vrm«airir'a. Stati«t'*ka irjkavroje da -'e na podroSjo zsdTti?cnja v naestu in najb^lV okrni k-? delovalo '-'onr-u preteifc^g?! leta 2-19 kro-iafev krojači«. 42 motlistk 21 izdelovalce" perila 10 krznarjev in 4 iziedovnJ-ko steznikov t"ko da ie organ:zacija imela čelom 405) nov ta elanre. 0 krizij, fci V- 7anerfiiTr> obvladuje delovni trg priča »e-znam v preteklem '©tu opuščenih obrti: 13 krojače.v. 20 knojačje, 4 modi^tke 1 ki7.nar in 1 T7/Wovalec perila na novo pa fe priraslo 1fi kmiačev S kroiač.ic. 4 modisfcke in 1 kr-'riar Pomočnikov ;.n prcnKK-^V' so uradn'h priavah imeli krojači 152. kroja- čice 109 modjstke 10. krznarji 5. izdelovalci periia 2, izdeloval k 0 stezniikov J. Nasproti predlanskeimi letu se je število po-niočn^kov z/nanjšak> za 251 na novo pa je napravilo pomočntšlce izpile 24 krojačev, 62 krotiačic, 13 modistk 1 izdelovalec perHa in 1 krznar. Vajcncev ie hilo na področju združenja ob ironcu preteklesra leta 349. Na krojače jih je odpadlo 122, kroj:«čice 159. mo-ditsko 41. kr/Jiarje 18. izdelovalce perila 9. Te številke »o zii fiedanie ra.zmcnce po domač3i malih obrtnikih. Za delepate v okrožni o«lbor obrtn:Skih združenj so bfli i«vol:on har, Jelovšek Pučnik Avšič. Mali« ta mojstrice Renče!jeva. Seljakova ta Rozmanova, nato pa je bil izvoljen še poseben odbor i n;doSlove.nskega doma« pri. de torej na poldrugega prebivalca v Zva-zi sovjetskih republik en rdeč vojak- Plinska maska in fes Za vsakega prebjvaica posebno plinsko masko bo dala izdelati Turčija. V tovarni« ki se nahaja v neposredni bližini Ankare, dovršo vsako leto 100000 mask- Najprej bodo preskrbeli prebivalce velikih * mest, nato pa provjncialce. (»Slovenski dom*. 1. m.) Ta boiežka bi bila brez dvoma lahko ostala brez prigovora, če ne hj bila naslod. nji dan doživela v istem listu repri*e ki je izšla očitno samo zaradi naslednjega duhovitega dostavka: Torej bode K*<*a!ovi podaniki dobili vsa) neka' nadomestila sa to, da so jim odvali fese. Po vrečah jih boste spozna11 španski prestolnici, ki je Se v rokah Ca-baHerove vlade, bijejo menda zadnja ure, Francovi vojaki so se že tako približali mestu, da «o napravil' barikade iz vreč (»Jutro« 2. III.) Tudi kak laiih v voia*kih zadeva n se bo morda drznil oporekati, da te vroč^ niso 1 dobro 2namenje ne za eno ne za drago stran- Vreče «> namreč koi eden najbolj praktičnih načinov strelskega ;arka dobro organiziranim armadam ie od nekdaj priljubljene za obrambo v mestu in na odprtem po* ju. Zdravje maršala Grazianifa italijanski podkralj Abesiniie marftal Ura ziani je za ukazal, ris se mora prenesti truplo rasa Desta v Addis Abebo. kjer ga bo_ do javno razstavili. S tem huce italijanska uprava prebivalstvu Abeshiije dopovedati, da fe ras, k.i je tako dolgo vnt»nnrjal deželo, mrtev, pokazati pa tudj boČe. da so vsi taksni uporniški podvigi, kakrš -n je bil oni rasa Deste, šaman. Grazianiju se zdravje cfcrača na slabše. V zadnjih dnevih eo zdravniki bonststirali pri njem pljučno vnetje. (>JutTO<, 2. III.) Predčasna poplava Tudi Popovo po(je v Hercegovini je po plavljeno, vsndar predčasno Prebivale« ee boje, da bi voda 08t»'a le naprej ter ne bi mogli posejati poija. Cs se iim slutnje izpolnijo, bo v teh kraiih nastonti v»likn lakota (»Slovemski dom«. 4. III-) Hudo je res, če se poplave ne drle tar» | Htioal 1 šplceIf ali reporter O svojj smoli bo morda vedel kaj več povedati tudj g. dr. Dinko Puc, ki ee je včeraj ob 11. dopoldne znašel v gostilni >Derenda< na Rimsk-, cesti v prscej muč. nem položaju. Tam je bilo napovedano ne« kakšno zborovanje, kj ee Je tudi začelo, pa za nekatere kakor morda za dr. Pwa. 13 prezgodaj in prežalostno končalo In to za. radi človeka, ki ni bil povabljen, pa ima vseeno dostop na vsake vrste prireditev. Na tem zborovanju naj bi s? ustanovila neka »Kmeteka družbac. Ko je vstopil n«v povabijeni gost v sobo, so ga sprva smatrali za »svojoga-r in so lepo nadaljeval- z dnevnim redom, ki mu je z največjo po-Zornostjo sledilo kakih 20 navzoJnih. ŠMe pozneje ec je g- dr. Pucu zazdelo, da je morda oni človek le malo nevaren . •. Ko so uvideli, ds 6e nepovabljenega gosla nc morejo iznebbti, so skleniti- da se lazideio, toda le na videz. Toda. dotičnik je imel bistro oko in je kmalu opazil, da sj je vsa ta družba začela seliti skozi drug 5z„ hod v Isti lokal. Zato je pos.ul 5e bolj radoveden in ie lepo sledil. Ko so ga zborovale) opazili so svoj oog-nor o »Kmetski družb1« zamenjali t neko n prisi':eno raz pravo o tro$arlnah. k4 io je bilo tudi kma lu konec, kajti če komu ne gre od srca. mu pač ne gre, pa konec. In so se razS'i, ne da bi kaj opravili, tja proti kolodvora. (^Slovenski dom-, 4. III ) Kdo nekj ja bH ta člo-ek, »ki nI b-1 povabljen. pa ima vseeno dostop na v«ke vrste nrired'tev?« Nož je prišel iz mode Živela sla v zakonu 30 let, toda otroK nista imela, čeprav si j^ Luka želel po. tomcev. Bal se je, da bo njegovo veliko premoženje pripadlo po njegovi smrti tujim ljudem. V tem strahu ie živčno obolel in v takem ^tanjn je casad>l leni noš v sr. ce, kar je brez dvoma ia današnje fnse nenavaden z'ofin (»Slov Narod« 4 III.) Samo v Nemčijo nikar Izmed 48 Nemcev, ki so bili pred mese-cj aretirani v Moskvi in Leningradu, je bilo te dni po odredbi ljudskega kornjsaria za notranje zadeve obsojenih na izgon i? Rusije 10. Doznava se eedaj, da se dva teh ne želita več vrniti v Nemčijo. V navzočnosti nemškega poslanika sta oba izjavila, da hočeta se nadalje ostati v Rusijj ter sta v ta namen pripravi jena prestati vseko, še *nko hudo '-aren za svoja dejanja. (>Slov-Narode, 5. IH.) —kra- •JUTRO« ponedeljska izdaja S FoneiiefieE. 8- ITI. T937. CVeleobrat v nogometu Nezasluženo visoki poraz Liubljane - Surova Igra Jugoslavije - Gradjanski vodi dalje BSK v Splitu poražen Z večerajšnjo nedeljo smo pričeli spomladanski del državnega nogometnega prvenstva. V borbi za točke je bilo vseh deset ligaških klubov, torej dovolj prilike za nestrpno pričakovanje1 rezultatov, ki so prav zanimivi Od Ljubljane nismo pričakovali, da nam bo prinesla domov kako piko. Želeli smo samo, da poraz ne bi bil previsok Jugoslavija je močan nasprotnik, zlasti na svojem igrišču. Zalibog je Jugoslavija igrala zelo surovo. Poraz Ljubljane 0:3 je vsekakor previsoko izrazen. Druga tekma v Beogradu je prinesla zmago Basku, poraz pa Hašku Bask je s svojo zmago napravil Ljubljani precejšnjo uslugo. Saj je Hašk na spodnjem delu tabele zelo oster konkurent ljubljanskemu moštvu. Gradjanski si je s svojo visoko zmago celo utrdil vodilno pozicijo in so se njegove šanse za naslov državnega prvaka izboljšale Concordia pa ostane še dalje najresnejši kondidati za izpad iz lige. Osiješka Slavija je prinesla majhno »senzacijo«. Porazila je sarajevsko Sla- vijo, s tem vrgla Sarajlije z 11. na IV mesto, sama pa je skočila z IX. na V 11. mesto. Zadnja, toda ena najvažnejših je bila tekma v Splitu med Hajdukom in dosedanjim državnim prvakom BSK Beograjčani so kili poraženi ter zaradi tega padli s l H v7 mesto. Hajduk pa se vzpenj: 'n t skele. Prišel je s IV na 11 Tudi Jugoslavi e napredovala, in sicer na Ul mesto, Bask je m>anziral na V., dočim je Ljubljana nazadovala za eno mesto ter je sedaj osma Hašk je na predzadnjem mestu pred repkom Concordio. Tablica je sedaj naslednja: Gradjanski Hajduk Jugosla\ijs Slavija (S) Bask BSK Slaviia (O) Ljubljana Hašk Concordia 10 m 1 2 1 27:9 16 10 6 0 4 23 11 12 10 6 0 4 25-14 12 10 5 2 3 23:18 12 10 5 2 3 19:17 12 10 4 3 3 21:12 11 10 3 2 5 13:23 8 10 2 3 5 9:17 7 10 2 3 5 12:26 7 10 1 1 S 10:36 3 Jugoslavija: Ljubljana 3:0 (2:0) Beograd, 7. marca. Za današnjo prvenstveno tekmo, ki se je odigrala po tekmi Bask : Hašk, je vladajo veliko zanimanje in je prišlo na igrišče okoli 5000 gledalcev. Zalibog je tekma izrodila, m to zaradi surovosti igralcev Jugoslavije, ki so se, kakor se je zdelo, hoteli z nedovoljenimi sred stvi maščevati za poraz, ki so ga doživeli v jesenski sezoni v Ljubljani. Ljubljana je odigrala danes gotovo svojo najboljšo tekmo, odkar obstoja Čeprav so bOi posamezni igralci Ljub Ijane po surovi igri domačinov poško dovani, so v drugem polčasu prcdvedli izredno lepo igro, vendar je sodnik Vasa Stefanovič vsako njihovo akcijo z napačnimi odločitvami pokvaril Gotovo je, da bi neodločen rezultat aii pa k večjemu zmaga Jugoslavije z 1:0 bolj odgovarjal predvedeni igri obeh moštev Igrači Jugoslavije so hote naskako-vali ljubljanske igralce, tudi če ti niso imeli žoge Igra je bila zelo hitra. Žoga je šla iz enega polja v drugo. Zečevič je v 3 min. izrabil težko situacijo pred golom Ljubljane ter zabil prvi gol. To je ljubljanske igralce nekoliko depri-miralo V 35. min. je Lojančič dobil žogo v sredini ter jo vodi proti ljubljanskemu golu HasI mu popolnoma pra vilno odvzame žogo. toda Lojančič zagreši grob foul nad njim ter ga je poškodoval na trebuhu in na kolenu. Hasla so morali odnesti z igrišča. Vratar Ljubljane Logar, ki ie bil danes neverjetno požrtvovalen in dober, zaradi česar je bil tudi deležen aplavza objektivne beograjske publike, je tekel proti Lojančiču. Sedaj je prišlo v kazenskem prostoru do hude gneče, skoraj bi rekli do spopada. Sodnik Vasa Stefanovič je izključil Lojančiča. tako da sta obe moštvi igrali z 10 možmi. V 40. min je prišlo zopet do hude gneče pred ljubljanskim golom. Logar je nesrečno zanustil vrata ter padel, pri tem pa docela nehote z nogo poškodoval Sijačiča. Pri tem je padel drugi gol za Jugoslavijo. Zaradi tega jc sodnik izključil popolnoma nedolžnega Bertonc-Ija. Sijačiča so odnesli in obe moštvi igrata z 9 ljudmi. V drugem polčasu se vrne H asi. Igra je aelo ostra in surova z obeh strani. V 15. min. je Petrovič zabil tretji gol. V drugem polčasu so Beograjčani v 30. min. poškodovali tudi Ježa, ki je nato samo še statiral. Tekma se je nadaljevala v istem tonu surovosti do konca. Bask: Hašk 2:1 (0:0) Hajduk: BSK 4:2 (5:0) Gradjanski: Con* cordia 5:0 (4:0) Slaviia 0 s Slavija S :1 (2:1) i' f avezito Zanimive issrke v podsavezni ligi — Neredi v Kranfu Ljubljana, 7. marca. Tudi v podsavezricrn prvenstva ie bil spored zelo pester in obširen. Ob<: skupini I, razreda sta bili v boju, pa tudi II. razred ni počival. Tekme so nudile prav zanimiv šport, zalibog pa jc prišlo v Kranju do neredov ter je moral sodnik tekmo predčasno prekiniti. Gotovo to ni dobro znamenje ob začetku sezone in LNP bo mora! strogo nastopiti. da se taki incidenti ne bodo ponavljali. V naslednjem poročila Slovan : Reka 6 : 5 (3 : i) Zl. prvenstveno srečanje med terna kluboma je bilo mnogo zanimanja; sicer je igrišče na Viču skoro vedno dobro obiskano, v trenotni situaciji, ko je šlo za to, da se prvenstvena tablica razčisti, je bi! interes seveda še tem bolj povdarjen. Številnih gledalcev pa moštvi nista mogli navdušiti Polovica prvega dela igre je potekla v popolni miačnosti, nobene borbenosti ni biio. nikomur se ni hotelo zaigrati. Sele s trenotkom, ko je Slovan začel beležiti svoje zgodi tke, se je borba vsaj v toliko razmahnila, v kolikor so Slovanovci, pod-žgani po svojih uspehih vložili v stvar ne-koiiko več poleta in truda. Do konca polčasa so si priborili toliko terensko premoč, da <0 Rečane potisnili povsem v podrejeno vlogo Po odmoru se slika ni mnogo spremenila. Rcčani so ponovno pregrupirali svoje moštvo. ali Siovanovci so vztrajno nadaljevali s svojim stilom igre. Nanizali so golov kar tja do 6:2 in šele par sekund pred zadnjim žvižgom se je Rečanom posrečilo postaviti rezultat na kolikor toliko znosno razmerje 6:3 Sicer pa so tudi v drugem polčasu bi!i vseskozi pasiven partner v partiji. Slovan je postavi! nesporno boljše moštvo v polje Razpolagal je z Boljšim napadom in z boljšo sredmo vrsto Tudi branile«! sta bila v primeri z reškima zanesljivejša Vratarja sta igrala na efekt, kar je 0'lo za reško moštvo ki je bi'o izpostavljeno trajnejšemu pritisku bolj usodno kot za Siovanovo. v katerem viatar ni ime! prilike. da bi povzroči! večjo nesrečo Zelo je ugajala nanadalna trojka, od kri! pa je bil Mudjf-k vsekakor boljši dasi se v začetku ni 'noge! prav znajti Keravec ie napravi! v vseh devetdesetih minutah »,arno eno opravil pripravljalno delo za četrti gol; v ostalem pa je bil najšibkejši od vse napadalne petorice. Dobra sta bila, vsaj defenzivno, oba stranska krilca, srednji ni vzdržal do konca; dokler pa je bi! pri močeh, je bil boljši srednji krilec v polju. Vičani so povsem razočarali. Nič jim ni šlo od rok. Zatajil jc predvsem Kokoj na mestu srednjega krilca, sicer steber v moštvu. Preko njega se je raztegnila šibkost po vsej srednji vrsti, in ko je še v ožji obrambi edini Brvar postavi! po! moža, je seveda bilo vse polno vrzeli, skozi katere je Slovanov napad vedno našel po kako priliko za uspeh. Poglavje zase je bi! vratar Markič, ki mu je bil očividno edini cilj, da se 2 nepotrebnimi paradami prtd golom producira. Ob neki priliki bi si bil skoro zlom?! tilnik, ob dveh treh drugih pa je po njegovi »zaslugi« našla žoga pot v mrežo. Tudi napad je bil zelo pestro sestavljen, po svoji učinkovitosti pa ni bil dorasel nobeni drugorazredni obrambi. Do 27. min. je ostalo 0:0. Tedaj je prišlo po ko»u proti Reki do nesporazuma med akterji __ reške obrambe in žoga je pasirala črto. Takoj zatem je Slovan zopet v napadu in Jančigar pošlje krasen strel pod prečko, najlepši gol dneva; sicer mu je malo pomaga! Markič. Deset minut pozneje, v 38. min. je bila zopet nerodna situacija pred reškimi vrati in tokrat je Repovž potisnil usnje preko črte. Par minut pred koncem ej podaljšal Legat prost stre! in premagal Gašpariča. torej 3:1, Prve minute po odmoru ;e Slovan zopet v lepem poletu in postavi v 5. min. po Jova-noviču, v 9. pa po Hudjeku na 5:1. Siedi potem po možnosti še šibkejša igra, kot je bila doslej. V 24. min. pobegne Slanina Slovanov! obrambi in zniža na 5:2, p« se mu kmalu revaniira Hudjek, ki v 27 min. postavi na 6:2. Skoro bi bil ta rezultat ostal, ali še v poslednjih imihljajih igre utegne Slanina znižati na 6:3. Sodi! jc g. Kušar. Kranj : Hertnes O : O Kranj, 7. marca. obkolili sodnika, reditelji in funkcionarji, p« tudi občinstvo je vdrlo na igriXče. fako d« je bil sodnik prisiljen k svoji odločitvi. Pfi-šlo je do neugodnih scen. pri katerih sta bila tudi dva stražnika s kamenjem ranjen«. Uermežansko moštvo so morali stražniki spremiti na kolodvor. Olimp : Amater 3 s S (3 s 1) Celje, 7. marca Na Oiimpovem igrišču se je danes vršita pred 200 gledalci prvenstvena tekma mid Olimpom in trboveljskim Amaterjem. Moštvi sta v splošnem nudili enakovredno igro z dobrimi kombinacijami. Napada p« sta bi'a premalo povezana Tekma je bila živahna in napeta. Gostjo so začeli takoj diktirati hiter tempo in prešli v lahko premoč V >2. min prevzame Abram žogo vollev in zabije prvi gol z* Amaterja. Trbovcljčani krepko pritisnejo. V 24 min. pade Amaterjevemu vratarju žogo iz rok, Flis je na mestu iri izenači. Olimp sc končno znajde in igra je izenačena. V 31. min. poviša Čater na 2:1 s?a Olimp, v 40. min. p« z enajstmetrovko p« na 3:1. Po odmoru nritiskata obe moStvi. Kljub temu ima Olimp v prvih 30. min. nekoliko več od igre. Končno se Amater otrese nasprotnika in začne krepko napadati. Ixmed mnogih šans pa izrabi samo eno ko je Jordan v 41. min. znižal na 3:2. Sodil je g. Hobachcr stroju ln objektivno. Železničar : Atletiki 4 : 3 (2 : S) Na igrišču pri Skalni kleti je tej prvenstveni tekmi prisostvovalo okoli 400 gledalcev. Gostje so razočarali. P red vedi i so sicer dobro tehnično in kombinatorno igro, napad pa je bil vse premalo odločen in precej raztrgan. Atletiki so tehnično zelo zaostajali /a gosti, igrali pa so z voljo in požrtvovalnostjo. Imeli so celo več od igre, vendar pa niso znali izrabiti ugodnih žans. Tekma je bila do konca živahna, ro le-pvm napadu Atletiko v je Schuh že v 4. min. zabil vodilni gol. V 8. min. jc Golinaf izenačil. Dve min. kasneje pa je Turk zvišal na 2:1 za Železničarja V 41. min. je Schnci-der po krepki akciji Atletikov izenačil. Po odmoru gostje pritisnejo in že v 3. min. pošlje Pavlin lahko obranljivo v mrežo domačinov. Atletiki se ne dajo ugnati. Napadi se menjavajo. V 20. min. prevzame Koželj žogo iz kota volley in izenači. V 28. min. izrabi Habig gnečo pred golom Atletikov in poviša na 4:3. Atletiki popuščajo, Železničar preide v premoč, rezultat pa se zaradi dobre obrambe domačinov ne menja. Sodil je g. Reiuprecht točno in objektivno. Maribor : Rapid 4 s 1 (1: t) Maribor. 7. mrrca. Na Rapidovem igrišču se je danes popoldne odigral tako imenovani mariborski »derbv«. Toda od nekdaj tako popularnih srečanj med obema stinma rivaloma je ostalo Iz ime. kajti na igrišču s« je kljub pomenu današnje tekme in lepemu vremenu zbralo le okoii 200 glodalcev. Maribor je nastopil * isto postavo kot preteklo nedeljo proti ČSK. Svojo zmago si je priboril šele po ?eTo težki borbi. Posebno je ugajala nanadalna vrsta, * kateri sta zopet bfiijirala Miloš in Tičar, ki sta s svojo odločnostjo priborila Mariboru dve dragoesni točki. K lepemu uspehu pa jc znatno pripomogla tudi ožja obramba, ki je imela mnogo in težkega posla. V tej foT-maciji sta se zlasti odlikovala vratar Koren in branilec Krambcrger. Pa tudi krilska vrsta jc v drugem polčasu izdatno podpirala napad, pri tem pa uspešno pomagala obrambi. Uspeh, ki ga je danes dosegel Maribor, jc tem lepši, ker je Maribor moral igrati skoraj vso tekmo samo i 10 igralci. Vodja napada Stare je bil že takoj v začetku težje poškodovan. Rapid ni tako slabo igral, kakor se da morda sklepati iz rezultat*. Napad je uprizarjal lepe akcije, toda nima moža, ki bi znal realizirati zrele pozicije. Seveda jc bila na drugi strani obramba Maribora prehuda ovira, tako da so se ves akcije običajno končale že na kazenski črti. Najboljšo moč je imel Rapid v krilski vrsti, dočim obramba ni bila n« višini ter igrala zlasti taktično zelo slabo. V napadu je imef Rapid 5 ljudi, ki so igrali vsak po svoje. Zaradi tega siccr dobro izpeljane akcije niso imele uspeha, ker napad ni bil homogena celota. Tako se je zgodilo, da jc bil Rapid tudi danes poražen- dasi poraz ni bil neobhodno potreben. Igra sam« je bila izrazita borba za toofce, žalibog pa jc čestokrat prestopila meje dovoljenega, kar gre na rovaš sodnika g. Nem ca, ki ni znal zatieti surove igre. Goli so padali v 10. min. po Tičarjo iz prostega strela t daijave 23 m, v 18. min. je Krajner prav tako i/ prostega strela s kazenske črte izenačil. V drugem polčasu je bi! v 12. min. Miloš uspešen, minuto kasneje je Tičar poviša! na 3:1 in v 36. min. je Miloš postavil končni rezultat 4:1. V pred tok m i je rezerva Rapid« porazila rezervo Maribora s 5:1 (1:0). CSK : Celje 2 s 2 (i t 2) Čaicoi'ec, 7. mate*. Za današnjo prvenstveno tekmo je vladalo izredno veliko zanimanje, to elasti «-radi tega, ker je bil CSK v jesenski seronj poražen v Celju t 0:6. Celje je danes predvedlo odlično igro ter izsililo na tujem igrišču neodločen rezultat. _„. . ------- minutah ?amo eno pa ... „tvlv ^.vijt ™„„, sna. 10 m »spešno potezo, ko «c lovatioviču 1 nlk Kos ni priznal. Igralci Kranja so tedaj Današnja podsavezna prvenstvena tekma kar samo po sebi predstavlja lep mpeh V je zalibog prinesla incident, ki ga je treba vrstah Celja sta sc danes odlikovala ufed- najstrožje obsojati Sodnik je moral v 27 krilec Slamič ter vratar min prvega nolčasa prekiniti .gro. Kranjča Domačini so bili v pl-vi polovici prvega ni so Iz of side požicije zabili gol, ki ga sod- polčasa v lahki premofi ir» ju » 27. min. 30. min. zvSat m 2.-0 lk leta mdtj sc je moštvo Celja znašlo ter ooriatjalo lepe napadalne akcije, ki so imele tudi uspeha. V 32. min. je desno krilo gostov mižal rezultat na 2:1 in v 35. min. je Celje iz kor-nerja izenačilo. V drugem polčasu sta se oba nasprotnika prizadevala, da bi dosegla zmago, vendar je reeultat ostal nespremenjen. Tekma je bila od eačetka do konca zanimiv«, vendar je osttla v mejah dovoljene igre. Prav dobro je sodil g. čamernik * LJVBLJASSKI DRUGI RAZRED Mara : Svoboda 4:1 (1:1). Mladika : Grafika 1:1 (1:1), Jadran : Korotan 6:2 (2:1), Moste : Slavija 2:0. H. RAZRED DOMŽALE K A MM K: Domžale : Zalog 11:0 (4.4»). Disk : Mengeš 3:2 (3:1). Prva tekma je bila v Domžalah- druga pa v Mengšu. Ostale nogometne tekme PRAGA: Prvenstvo. Slavija : Plzen 6:1. Kladno : Sparta I K)!, Viktorija žižfcov : Prostejov 1:1. Bratislava : Nachod 3:1. Moravska Slavija : Viktorija Plzen 4:2, Ži-denice : Rusy 1:1. DUNAJ: Prvenstvo. FAC : FC \Vlen 2:1, Admira : Vienna 2:2, Raptd : Favoritner AC 6:0. Austria : \Vacker 4:2, Postsport : Hakoah 2:1. Sportklub • Libertas 1:1. RIM: Pntnstvo. Ambrostan« : Fiorenti-na 2:2. Genov* : Juventus 1:1, Bari : Roma I.-0. Napoli : Lucheae 4:2. Tonno : Bologna 3:3, Lazio : Novar« 1:0. Triestina : Milano 0:0. Alesandria : Sampierdarena 1:0. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Hungaria : III. okraj 8:2, Budti : Bocskai 2:1. Elektro-mos : Ferencvaros 2:!. Sreged : Nemzeti 1:1, Ujpest : Budafok 7:0, Phdbua : Maladas 4:1. AMSTERDAM: Kizozeimk* : Švica 2:1. Smučarske tekme Slalom kluba 34 Slalom klub 34 je priredil včeraj na Gor-jušah medklubske tekme /a seniorje. juni-orje in mladino, in sicer za seniorje in ju-niorje na 10 km. /a mladino pa na 5 km. Start jc bil ob pri koči Slalom-kluba 34. odkoder je sla daljša proga proti Hribarici po precej dolgem vzponu na Spodnje Gor-juše deloma v smuku, deloma no ravnini, nato proti Kranjski dobni v složnem vzponu in proti cilju v močnem smuku. Mladinska proga pa jc preje zavila proti Kranjski dolini. Snežne ra/mere so bile še dovolj ugodne, ker je ponoči padlo 5 cm novega" snega, ki pa se je med tekmovanjem malo ojužil. tako da jc bilo le težko pogoditi pravo tv«^-io. Tehnično jc bila proga zelo lepa in težka. Vsi tekmovalci so jc presmučali bre/ nezgode, le dva sta zlomila smuči. Starter ju se jc javilo na startu 7 seniorjev in 15 naraščajnikov. in siccr člani Bratstva, Reke. Mojstrane, Ilirije, Poljan in S'alom kluba 34. Tehnični rezultati so bili: Seniorji in juniorji: 1. Sinolcj Fran (Bratstvo) 40:02, 2. Magister Stane (Poljane) 46:10, 3. Stopar Brane (Ilirija) 46:16, 4. Ber-lot Bogdan (Reka) 55:54, 6. Hvale Maks (Reka) 55:54. 7. Zuccato Vinko (Reka) 1:01.10. Mladina- 1. Pogačnik Tone (Bratstvo) 22:01, 2. Razingcr Tone (Bratstvo) 22:33, 3. Lichtenegcr Ferdo (Mojstrana) 22:40. 4. Strumne! Tone (Mojstrana) 25:09, 5. Jurej Fran (Slalom) 27:20. 6. Abram Fran (Slalom) 29:08, 7. Ciuha Albin (Reka) 29:15. 8. Magister Rado (Slalom) 30:05, 9. Galc Viljem (Rreka) 30:11. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Francosko oboroževalno posojilo Ministrski predsednik Blusn je pojasnil vladne sklepe za ureditev finančnega in valutnega vprašanja Vamplin dosegel prvi gol. Isti Igralec Je * | Parir, 7. oarea AA Min. predsednik I*-on Bi«m {e jmel snofti po radi« sforor, v katerem Je pojasnil oekuterg (oi&e konrru-nfcei« o sklepih radnje »PJe nriu".*l*ske?ra sveta, kš tse tičejo CrRacnsiie frnarrfcie tžfee. l«on Pdnrn je fvedr*r«n r«R£,!a«i! popotno aniiflarnost vlade r '-nm v;«ra*sMibi in r'ji srojc eanpaoj? ffcMfcejrEfln« asitii strn Vin-cmitu Aorkilti. ki j« f»av za p-rav dal bodo ta »se ukfPpR, m kaJ^re «c i« Ifafi-coeJcft vlada omočila. Naioffa teh ukrepov je, da s« uredi danji položaj tako da bo t* ureditev trajna,. Pofoubi slikajo Red »j v Fnuictjš i« izven v temnih Irarvah. Ka^atajo na»jrepne»ja> sfcrb in poodarj&jo da zagre&fc veliko napako, če n« ha tafcoj fsvrsiJi najnujnejši ukrepov Vlada fe bHa kt le a? prespričsjiA. da ijo grepodarcfea obnova drŽave, da bo vlada preko proračuna prisHjena poiakn*i konso&da^f-ja. jroST^darek^rH življenja focva-la kot pcjmfcii učin »e jmj-staSitl irjfW;j* ali 5e fo wi«sIh pred k^jkSriA Potreb drSa^ne l»?rwc»j?.)a »vire j ftknpsri mili-jvini. Od teii ye odšteti 8 Biljard ki «0 brle. že frfačano orl l iarourja t-. 1. do dan«, sflede ostaflh 32 m,iUi«rd pa «od; vlada. da jnh bo la-hko i« pr«*frv» Stedsijo mi-vaib, na. 3R m/"ijard. že ns po-iJa^i ijskuto-ij i« časov riajfeZi« krize kritno rlndr* t normalnimi op^raei temi na ^re^čn, fo i> a kratfeoročn^fHi posnjfli, k? Tii b&t. vse-ka kor zadostna. t»vi» h« em> ivmftlii utrditi jm kr&aii (irfevTilb fiTi«?v n« k^ bo rftft, Kt«I«n ?ji n^KrusSjSr. Kftr so fzreftiv krr drtč namenjeni predvsem za oboroževanj« smo sklenili kriti te kredite % velikim po sojtlam ta narodno ohramtto. Kr«nčno smo svojimi odredi»41 m mviuovoti drZavtio sra-rso profe -*ml;eu«n T»n*ebnc poveč«iTi»i worač.imske«» Zalitevcj naswo<4 držHTni Maera-Jfii tpso da bi lahko apra.\ioeno povzročaj e kskšn«' rzneniktenost flSele m rtsi vaiotrii položaj. M*n. t«red?ftireifc je tiodčrtrf da 1*) ifiK^i podiK4f>wkl poitoifia zajamčeno Ha vino. do tepjačša v fffrfnv^nj v rseh drž.a vasi ki i3i vežo bwki lEorLetaruj spor* zim fwrej v Fr>cncjac^i. Vlada h«če ohenent eeMgočHl vrnitev kapitala, k; ja adšel v inosontstr« v kakršnikoli oblffii. »radi osdnieea interesa ali vmemir{«i|OKti. Poleg tega u> vlada pristala na posebne olajfetve ta crvae in ea tr-rovin« z zlatem. O tem »e je s»»»r»wimela s Frauorako banko, lii jo volijo Ijnd-«, ki ui.il. v FraaKŠii 1 preko rtien-Sh tn^j rwj-veeii in riajbol) npravieen uaied. Xa(o jft fiiiniatrAi prefikedajžc B!hj«»i še enkrat ka(drtwično na^lasiS, da hoče vlada oslaQ zvefitia beaed« m duhu iroinoff^ vajut-tie^ra cnKv^atta, kar ix»rtbeiw da i«va- iaf.i n?!kaJ;« posclme konče, Milava. štrukljeva vas. .ščurkovo laršiče. Kozake in Carnarji ter se iz njih sestavi <>va občina Sv. Vid nad Cerknico Iz prosvetne službe Beograd, 7. marca. p. Piof. Pavel Lokovžek in JcRip Mal;;r.r na II. r©aiui g.jnraz&i v Ljubljani s:tvlovai;i v po-'"■/rvnr> sKu]>ioo 8/11. Na lastno pro5njo ««o premeščen- učiiifo !."!ca Frančiška Mraz-Orjic ;7. Rogatca v Tr-!»ov4-:e. Kris».;m TerctkVnko iz Mavericna '•rj Ctnondju v Indij<.> pri Rnmi. Voitoh Hren '-/, Sointen v Cre^iievec (Maribor), Silva v-irc z l>reiY3re?n griča v Log-Zap,!ano ' lnl»'jajia - okoljca) Aleksander Pomitih n.»!enje Nenii^ke vas.; v Tržič. Naše gledališče D R A M A Začetek ob 20. uri Pouedeljek, 8.: zaprto. Torek. 9.: zaprto. Sreda. 10.: Simfonija 1937. Red Sreda, četrtek 11 : Zadnji signal. Premierski abonma. * Prihodnji novosti v ljubljanski drami lK.sta Iva Brnčiča izvirna drama '-Med štirimi stenami«, ki riše rodbinsko kata_ strofo v ljubljanskem meščanskem krogu. Predstavo pripravlja inž. Stupica. Druga premiera bo Fodorjeva »Matura«, ki so jo igrali pred nedavnim na Dunaju z največjim uspehom. Dejanje igre se dogaja na dekliški šoli. v igri nastopajo zanimivo orisani vzgojitelji mladine in učenke. To uprizoritev pripravlja Ciril Debevee. OPEKA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 8.: zaprto. Torek, 9.: pikova dama. Red A. Sreda. 10.< Baletni večer. Rer B. četrtek. 11.: Hoffmannove pripovedke. Red Četrtek. •frTTTRO« ponedeljska Izdaja 4 Ponedeljek, 8. IIL 1937. Teden dni filma Sloveča nemška filmska zvezdnika Uršula Grabley in Willy Birgel. Slika ju predstavlja v prizoru iz Ufinega filma »Ritt in die Freiheit«, ki se je v Zagrebu predvajal pod naslovom »Zakletva i ljubav« (Prisega in ljubezen). Snov filma je vzeta iz zgodovine poljskih bojev za svobodo v začetku preteklega stoletja. Režiral je delo Kari Hartl. Štirje dobri £iimi Nemška filmska industrija je v zadnjem času delala v glavnem vesele filme, zdaj pa je prišla spet k resnim, ker se je občinstvo komedij očitno že nasitilo. Značilno je, da med štirimi filmi, ki so zadnje dni dosegli v Nemčiji velike uspehee, ni nobene komedije. Prvi izmed filmskih šlagerjev je »Basker-villski pes« po romanu Conana Doylea. ki ga imamo pod naslovom »Boj v megli« že tudi v slovenščini v Rihteršičevem prevodu. Svoje čase so napravili že Angleži nem film, toda govoreči je po igri in režiji visoko nad njim. Zlasti fotografija, je odlična. Glavne vloge imajo Peter Voss. Fried-rich Kayss!er in Fritz Rasp, — sami resnični umetniki. Sherlocka Holmesa igra Bruno Giittner Film »Večna krinka« je iz zdravniškega sveta. Obravnava vse težave in vsa nasprot-stva, ki čakajo izumitelje novih zdravil. Glavne vloge imajo Olga Čehova, Mathias Wieman in Peter Petersen Film je bil narejen po romanu švicarskega pisatclia Leona Lapairea, režiral pa ga je \Verner Hoch-baum. Tudi film »Za moje življenje gre« je kriminalen. Režijsko je prava mojstrovina, saj ga je dela! Richard Fichberg Glavno vlogo ima Kari Ludwig Diehl, njegova partnerica pa je Kitty Jantzen. Film »Suzana v kopeli« se do?a'a ob Severnem morju v umetniških krogih G avne vloge imajo Manja Behrensova Max Giil storff in Hans Rrausevetter ki ie začel po daljšem odmoru spet nastopati v ilmih. Pomen nove Nedavno so Masaryku poklonili v Pragi državno socialno šolo (za higieno in otro ško zaščito). Šola se imenuje Masarvkova šola in bo »vzgajališče k socialnemu delu in socialnemu duhu«, kakor se je izrazil eden izmed češkoslovaških ministrov pri otvoritven) slavnosti. Pri prizadevanju za ustanovitev te šole imajo velik delež če_ škoslovaške žene, ?aj se zavedajo, da bo koristila predvsem ženskami, hodiš-; kot poklicno vzgajališča socialnih delavk, bodisi kot zavod, k; bo nu.i;] pomoč zlasti siromašnim plastem češkoslovaških držav. Ijank. Tudi pri nas se kaže potrpba po socialni ustanovi, ki pa je še mnogo nujnejša kakor omenjena socialna šola v Pragi. To je nova bolnišnica, ki pomenja danes najbolj pereč slovensk; problem. Potreba po nov: bolnišnici je tako velika, da bi io morala dr žavna uprava že davno sama postaviM, ko so strokovnjaki začeli opozarjati na obupne razmere, ki vladajo v njej. Ker pa je danes t riba za vsako dobro reč mnogo bo i a in dokazovanja, so se zbrali pred letom zastopnik; vseh slojev slovenskega naroda na zborovanju in zahtevali v krepkih be_ sedah, podprtih z otipljivimi dokazi, novo bolnišnico v Ljubljani- To ir.anifestacijsko za skvensko ženo zborovanje ie bilo hkratu ustanovni obfcn zbor društva Akciie za razširjenje ljub l.janc-ke bolnišnice Razmera, o ka erib so vsi govorilj in se nad njimi zgražal: so opisane v posebni brošuri, ki je v zna nj me ri pri[>oinogla da so se zganil; tuJi tisti, ki se še niso zavedli, kako tudi ta Uanaljni kamen civji izacije propada Med prvimi, ki so se zavede i te naše kulturni sramote, je bilo naše ženslvo. ki ie v posebn manifestaciji, ki ;o te odredila žeiiska zveza izrazilo >vo;o zahtevo po novi bolnišnici in napravilo razpoloženji med ženskim svetom. Da je /ahte-va [K> novi bolnišnici našla odmeva zlasti med ženskami, je povsem razami; vo kajti kdo več trpi zavoljo sedanjih .azmer v bolni, šnici. kakor ženske? Čedalje bolj se množi šm>v;Io tis-tih žiiisk k; so v primerih bolezni navezane na bolnišnico in to ne samo za ca« poroda, ampak tudi ob drugih ouoVn.jih. Mnogo jih je, ki nimajo nikogar, Ja bi jim postregel. niti sredstev, da bi plačale tu.io osebo-Bolnišnica ie njihovo edino zatočišče. Toda ali se naša bolnišnica more fako murnova ti? Če mora hudo bolna ženska leči k d'ligi bolnici na že tako ozko posteljo, ali je mogoča, da bi si vsaj odpočila, kaj šele ozdravela: Nedavno je nekdo obiskal znan. ko v bolnišnici, a se ga je zavoljo slabega zraka polotila tolikšna omotična elaoost, da je moral pobegniti. Tako je pri na6 v stoletju higiene. Toda tudi žena, ki ima dom in družino, ima dovolj vzroka, da se zaveda, kakšnega pomena je primerna, higienskim zahtevani ustrezajoča bolnica. Saj tudi večina poročenih zen ni v takih razmerah, da bi se mogla prj resnejši bolezni zdraviti doma. Ce so bolni drugi člani družine, tedaj še nekako gre in je gospodinja tu, ki vse neguje- Toda Če ona zbod-i. ie vse narobe in nj nikogar, ki bj 6e ji za dalje časa mogel žrtvovati. Marsikje je tako, da je še dobro, če družinski člani sami sebe odpravljajo. saj so bi]i vajeni, da jim ie mati vse oskrbovala. Deloma iz tega vzroka. de_ loma pa tudi zato. ker so navadno vsi čia-nj družine v šol^ in v službi od nosno pri delu, materi često ne preostane drugo ka_ kor bolnišnica. Toda ali ni žalostno, da ženska, ki vse življenje gara za druga, ki rodi narodu in državi otroke, ob času bolezni nima mesta, kjer bi počivala in se zdravila? Najhujše pa zadene našo mater, kadar mora poslati svoja otroke v bolnišnico. Če ne pri misL. nase, če ne pri pogledu na druge odrasle bolnike, pri misij na svojega otroka se mora pridružiti vsem. ki zahtevajo novo bolnišnico. Danes imamo Unijo za varstvo otroka, naša usta so pre|x>l_ na lepih besedi o »bodočnosti naroda-:, toda pravo dobo naše bodočnosti vidimo v otroških oddelkih naše bolnišnice, prenatr-pane postelje, otroci leže po tleh. premalo strežnic... sicer pa se j« že dovolj pisalo o tem- Morda je to naižalo^tnejše poglavje naše bolnišnice prav zato ker zadeva našp otroke! krat mesečno in posamezna številka velja 50 pf. »Der Kino-Amateur« (Photakino-VerLag, Benm S 42. Oraiijeustr. 139) ie posvetil svojo zadnjo števiihko izkijučno nov, barvni kinematografiji. ki prevrača vse stare delovne načine m postavita aiina-ierja prol tako no ve tehnične jo obliko vne probleme da se tudi suui praktifcj ne počutijo več 6dgur-ne. V tem kr,tačnem trenutku prihaja tudi »Kmo-Amateur« z mnogima nasveti ki jih bo dobro upoštevati- V drugih člankih se bavi s pripomočki Za zvočiij film in poroča o novostih v kinematografiji, ki so se puijavilo na iipskeou veieseimu FOTOAMATER Tehnika fotografskega snemanja ni nobena višja matematika, če upoštevaš štiri temeljne pogoje: 1. pravilno izbero negativnega materiala, 2. pravilno rabo svetlobnega sita (filtra), 3. pravilno ustanovitev, 4. pravilno osvetlitev. K prvi točki Razumen človek uporablja danes le pan-kromatsko, dovolj občutljivo, drobnosrna-to, brezobstretno tvorivo. Nobeno drugo ne daje pod istimi pogoji tolikšnega bogastva srednjih tonov m ne prevede barv v sivo tonsko lestvico tako dobro. Za posebne namene (reprodukcije) bi uporabljali še barvno neobčutljivo tvorivo, za prav posebne tudi plasti za infrardeče žarke, ortokromatski material pa je zastarel. Seveda so med pankromatskimi plastmi razlike. V glavnem imamo tri tipe: a) manj občutljive plasti (8 do 13 desetin dinske stopnje), malo občutljive za rdeče tone, dobro za zelene, silne drobnozmate, delajo pa rade trdo; b) srednje občutljive (14 do 17 desetin dinske stopnje), nekaj bolj občutljive za rdeče barve, nekatere pravilno občutljive za zeleno, nekaj manj arobnozrnate (v pravem razvijalcu zeio drobno zrno), delajo briljantno. pa ne pretirano; c) emulzije 18 desetin dinske stopnje in več, preobčutljive za rdeče žarke, pogostoma zelo malo za zelene, glede zrna dajejo zadovoljiv rezultat v posebnih iaz-vijalcin, delajo rade premehko če jih ne razvijemo previdno. Tip a samo za izredne naloge, tip c za delo v svetlobi z mnogo rdeče-rumenih žarkov, ki mu zelo zviču-jejo splošno občutljivost, tip b pa bomo zahtevali povsod in za vsa dela. Pri tem bomo pazili, da bo občutljiv tudi za zeleno barvo in da bo imel dvojno svetločutko plast, zgoraj bolj občutljivo, spodaj manj, ker s kšnim materialom izenačimo tudi hude preosvetlitve. K drssgi točki če delaš načelno s pankromatskim tvorivom, spravi stare rumenice v muzej. Pomen imajo za ortokromatske plasti, kvečjemu za pankromatske tipa b. Za pankromatsko tvorivo uporabljaj le zelenice (dnevna svetloba), modrice (umet na luč), oranžna in rdeča sita (kot kontrastna sita in za snemanje daljnih, rahlo zamegljenih pokrajinskih motivov). Poseb no temno rdeče sito (»črni filter«) uporabljamo le za snemanje z infrardečimi (toplotnimi) žarki. Ultravioletni filter uničuje ultravioletne žarke, ki bi v visokem gorovju ali širnih vo< i ih pokrajinah izrazito modro nebo podali presvetlo. Sicer je raba fitrov v normalnih okoliščinah pri modernih pankromatskih emulzijah ki že same na sebi niso preobčutljive za moure žarke, odveč — kvečjemu če ne nameravamo posebnih učinkov. Za te učinke vedeti že v naprej, ni težko. Zelenice poudarjajo seveda zeleno barvo v predmetih (jo delajo v pozitivu svetlejšo). če je zelenica rumenkasta (uporabna tudi za ortokromatski material), bo slabila rdeče žarke, poudarjala rumene in zelene, zadrževala modre, če je modro zelena, bo še bolj oslabila rdeče barve, malo tudi oranžne in rumene, poudarjala zelene in nekoliko tudi modre. Nevtralno zeleni filtri zadržujejo v enaki meri rdeče in modre žarke. Modrice naravno zadržujejo rdeče-oranžne žarke, poudarjajo modre, oranžni filtri uničujejo skoraj vse modre žarke, poudarjajo rdeče ter rumene, rdeči filtri zadržujejo končno vse modre in zelene žarke, pretiravajo pa rdeče in rumene. In sedaj, če vemo, kakšne lastnosti ima naša emulzija glede občutljivosti do poedi- Znamke« ki delale zg< Znamke in romantika, to* sta dva poi'ma, ki ju težko ločimo. Že zgodovina tega, kako je prav za prav prišlo do uvedbe pisemskih znamk, nam to dokazuje. Ko ie leta 1833. angleški poštni reformator sir Rovvland Hill potoval po Angliji in prišel v neko gostilno, je prinesel poštni sel mladi natakarici pismo, za katero je zahteval dva šilinga poštnine. Natakarica je pismo neka t časa ogledovala od vseh strani, potem pa mu ga je vrnila, češ da je poštnina predraga. Pozneje je priznalo dekle presenečenemu Angležu, da se je dogovorila s svojim pri ja teliem za nekakšno skrivno pisavo z zna menji. Ta znamenja so bila napisana na ovitku in so ji prinesla zaželeno .sporočilo ne da bi ji bilo treba plačati poštnino Zato je odklonila sprejem pisma Po tej izkušnji je prišel Hill do prepričanja da je neumnost zahtevati previsoko poštnino. Dve leti potem so na Angleškem uvedli plačevania poštnine v naprei in enotno poštnino v znesku enega pennyja t Lepo zgodbico pripovedujejo zbiralci o neki poštni znamki, ki je dobila ime »ljubezenska znamka«. Leta 1918 je dala švedska poštna uprava izjemoma pretisniti neka vrst znamk višje cene z nižjo vrednostjo Med temi znamkami je bila tudi rdeče oranžna po 25 oerov, ki je bila pretisr.jena s številko 12. Na neznanem številu pol, najbrž samo na eni ali dveh. je bil ta pretisk po nesreči narobe obrnjen. Vsekako je našla taka pola znamk pot v Guhnksbcrg. majhno pošto na severnem Švedskem Tam je bil mlad kmečki sin obljubil svoji nevesti vsakdan pismo, pridno ii je pisa' in nekega dne je prišlo na dan. da ima mlada nevesta nič manj kakor trideset pisem, ki so imela vsa znamko z obrnjenim pretiskom Veki filatelist je to odkril se hitro odpeljal v Gu-liksberg >n ponudi' ?a vsako tako znamko 20(i kron 'okoli 2500 drvarjev sedanje vrednosti) Tako ie mlada nevesta dobila za svoje znamke 6000 kron ir tn ii je potna dalo k skorajšnji poroki in udobnemu domu. + Na tragičen dogodek iz svetovne vojne nas spominja francoska dobrodelna znamka iz leta 1917.. ki kaže »=trelski tarek z baionefi« Tu gre za epizodo iz časov ob leganja Verduna na majhnem kosu fronte med Thiaumontom in Doinm^ntom \Ta tem ozemlju je bilo okoli !00 mož 137 francoskega polka nešcev Stre ski iarki so bili zaradi dolgotrajnega dežja vsi razmočeni in '2 iunija 1916. ko so bile fiancoske čete pripravljene za napad je nastala katastrofa Iznenada se je jarek zasul in vso posad- ko — kakor so videli francoski letalci — živo zakopal. Samo nekaj konic bajonetov je gledalo iz zemlje. Temu skupnemu grobu neznanih vojakov, nad katerim se danes dvigajo kameniti spomeniki, velja omenjena francoska znamka. ♦ Romantično vlogo v ameriški politiki je imela neka znamka iz Nicarague. Ko so leta 1902 v severno ameriškem senatu in kondgresu sklepali o kopanju prekopa med obema Amerikama, je nastalo vprašanje, ali naj se odločijo za prekop skozi Panamo ali skozi \icaraguo. Politiki so se razdelili v dve sovražni skupini Tedaj je izbruhnil 14. maja ognjenik Momotombo. ki stoji v Nicaragui blizu kraja, kjer naj bi bili kopali prekop Isti ognjenik je narisan na znamkah Nicarague iz leta 1900 Ta do godek so izrabi'-' tisti politiki, ki so se bo ril /a prekop skozi Panamo, zlasti pa fran coski inženier — Bonau Vanlla. ki |e bil kupi' v neki tigovini znamk 96 znamk ome njene izdaje in poslal vsakemu senatorju po eno Uspeh je bil presenetljiv ta uradna slika nevarnosti je prepričala tudi doslej naigorečnejsc govornike prekopa skozi Ni-caraguo da je panamska smer boljša, in odločilno glasovanje je dalo ogromno večino za kopa t je prekopa skozi Panamo V pomembnem g »snodarskopolitičnem vpraša nju je trej ena sama pisemska znamka izgovorila poslednjo besedo LETALSKE ZNAMKE SO ZE SKORAJ RAZPRODANE Kakor smo izvedeli bo letalskih znamk kmalu zmanjkalo, ker nekaterih vrednot ni nih barv, si lahko točno izračunamo vpliv poedinih filtrov nanjo in si izberemo za določen učinek določeno sito. Bodimo si namreč na jasnem, da imajo filtri danes malo drugačne naloge nego v lepih časih ortokromatske fotografije, ko so nam spravljali večinoma le oblake na nebu do veljave in sončne pege z obrazov. Takšne stvari zmore današnja pankromazija brez vsakega filtra. Danes poudarjamo ali oslabimo s filtrom le to ali drugo barvo v predmetu, spravljamo v sliko nekaj kontrasta tja, kjer ga hočemo imeti. Primer: zagorel obraz proti nebu Emulzija bo podala obraz sivo v svetlo sivem nebu (orto-kromatska emulzija črno v zelo svetlem nebu). Kontrast nas ne zadovoljuje. Z rumeno zelenico dobimo obraz svetlejši, nebo temnejše. Tako bo prav. Menda ni treba posebe poudarjati, da zahteva skoraj vsak filter vsega upoštevanja vredno podaljšanje osvetlitve? Znesek tega podaljšanja (filterski faktor) zvemo iz tovarniških navodil in z nekoliko poskusnimi posnetki v raznih svetlobnih okoliščinah. Prav tako ve danes vsak šo-larček. da je naibolie uporabljati v masi barvane, na vsak način pa piano paralelno brušene filtre Drugačni filtri utegnejo povzročati neostrine, posebno pri malih formatih Ali so pravilno brušeni, ugotovimo takoj: tisk. ki ga gledamo skozi filter, se ne sme kriviti, ne sme •»nlesati«, če zapleše filter v naši roki paralelno nad n.iin-> Iz amaterskega gibanja Fot«klub Liiibliana: V torek zvečea v klubs eni lokaiu predava inž Miohei j o tehnik, povečavanja. v petek zvečer slikovna kritika Vabljeni t.udj nečlani Pripravlja se nov kinemitografelc večer z najnovejšimi barvnima filmi in fotografski tečaj za za-fieifnike. Za amater] evo knjižnico »Gaierija«, 3. št. objavlja med svojimi krasnimi velikimi slikovnima prilogam, zo-!>et dve jugos.ovenskj deli, dr. Stevana Se-kelja motiv iz delavskega življenja »Pri kuhi« in Maksa Giihe iFKL) »Pomlad«, motiv, kakršne ste v narav. že neštetokrat prezrli ker si s svojimi n« izvežbanimi očmi niste mogli misliti da bi vam lahko dali učinkovito sliiko. Odv,eč bi bilo po av-Ija-ti da je takšna vsakomesečna mednarodna zbirka najodličnejsih fotogiafskjhdel za amaterja najboljša šola. in to tem boli ker skrbi uredništvo za tehnične podatke in smotrne razlage v vsaki sliki. "V tekstnem delu vas bo zelo zanimal članek pionirja angleške slikovite fotograf je Wlijtjeheada o tem. kako nastajajo njegova dela iz dveh, treh različnih slik, kj bi same zase nič ne pomenile. Nadaljnji daljši članek vas pouči o skrivnostih novih plasti za snemanje v naravnih barvah. »Tehnika razsvetljave za portrete«, »Fotografija, spomladi«. »Zoper sive povečave« so nas'ovi nekaterih drugih člankov, kj jih bo l«ral vsak začetnik in mojster z zanimanjem Mesečnik Rp naroča na naslov: »Djip Galerie« Wien VI., Li.n^e Wienzei'le 48 in na zahtevo vam proti pri-ložitv,- znamk v vrednosti 0.58 avst-r. šilingov pošltejo eno številiko na ogled. »Photographije fiir Alle« poroča v 5. štev. o fotografskih novostih na lipskem velesej-mu kier fotografska industrija vsako leto prvič razkazuje svoje nove izdelke. V drugih prispevkih se list bavj z amatersko reprodukcijsko prakso z mikroskopskimi posnetki brez mikroskopa, s snemanijoin pod vodo z izdelavo cenene priprave za strojno razvijanje filmov in še z marsičem. Filmska priloga se bavj s trikovnim; posnetki, med tekstom ie mnogo lepih zlasti zjms6kih in nočnih slik. List Se naroča na naslov; Union Deutsche Verlagsgcselils,-haft Berlin SW 68, AJeKandrimonstr. 108, izhaja dva- Iz akvaristove torbe O ribici, ki stane 75 dolarjev Da nasprotujeta mraz in tema življenju, spoznamo najbolje na dejstvu, da je okoli zemskih tečajev le malo živih bitij, proti jugu pa se čedalje bolj veča število rodov in vrat živalstva in rastlinstva in doseže v tropskih in subtropskih Krajih svoj vrhunec. Sundsko in Antilsko otočje, indijska polotoka, ravniški pas Afrike in Brazilija nas presenečajo še dandanes z novimi, doslej še neznanimi vrstami vodnih prebivalcev. Tako smo dobili nedavno iz Brazilije lepo ribo, ki se po obliki približuje krogu. Imenuje se Symphvsodon discus in ki je gotovo najlepši zastopnik rodu cihlidov. Prečnik odrasle ribe je 16 cm. Počezne pege so razporejene kakor pri pramenastem jadraču, sicer je pa trup oltrašpn z modrimi, zebrastinii risbami. Za časa svatbe se po mlečniku razlije še temnordeča bleščeča se barva: ikrnico pa krasi na hrbtu zlat lesket. Dan pred svatbo se prikaže pri ikrnici tik izmetne odprtine kratka cev naslednjega dne se pa živai znebi iker, ki jih nalfpi na podvodne liste, a miečnik jih sproti opiodi. Po preteku 4S ur se pri toploti 30 do 35® iz:ežejo mladič: V akvariju je namestiti parčku za odlaganje ;ker ploščo Skrilavca v poševni legi. Ker se parček loteva ikpr in mladičev, ne sme bili v akvariju. Namesto parčka pa premestimo brez nevarnosti lahko tudi ikra v drugo posodo, kjer men delovati p: ez> ačeva.'nik noč in dan Mladiči rahte-vaio močelke in pri ustrezajoči hrani so v petem mesecu že teko veliki kakor odrasel pramenasti jadrač. Značilno je. da so ie ribe medsebojno često prav nestrpne, nasproti drugim ribam pa prizanesljive in sc celo mladiči pritlikavih zobok-apovcev pred niimi popolnoma varni. Gobčke imaio prav majhne, kar zadaja goj'teljem mnogo skrbi, če začno mladiči po preteku enega tedna plavati in iskati hrano. Z naifinejšo planktonsko mrežo jim je treba naloviti najdrobnejših močelk, sicer poginejo Celo papu-čice so za njih gobčke že prevelike. Po nemškem akvarističnem tedniku se mladiči po drsti v začetku maja dobre razvijejo, mladiči poznejše drsti pa pog:nejo, ker takrat bržkone nimajo dovolj mikroplankto-na. Ko preteče prvi mesec, so mladiči že varni, ker jih je lahko hraniti, kajti kmalu se spravijo tudi na mladiče vodnih bolh in samookov. Po Innesu, ki je opisal te rib;ce v mesečniku >The aauarium« leta 1935., je biio cena za poedine ribe 75 dolarjev za nai Evropce vsekakor previsoko, vendar je upa ti, da bodo kmalu cenejše. Riba je tako lepa, da se bodo mnogi posvetili odgoji mladičev, kar bo mižalo cene. Objave Sokol v Tržiču priredi drevi ob 20 v svojem domu predavanji o prezidentu Ctevo. bodftelju Masarvku. Predaval bo od ZKD g. Bučar Vekoslav. JABOLKA Čarovnik pride na kmete in razkazuje svoje čarovnije, toda prav nerodno. Med preds4avo se obrne k občinstvu in reče: »Zdaj bi vam pa rad pokazal še čudež, kakršnega še niste videli.. Potrebujem samo eno jabolko. Ali ga ima kdo izmed vas pri sebi?« Pa se oglasi nekdo iz ozadja: »če bi bilo kaj jabolk, bi že davno priletela na oder.« Bergla : I>a 1av*k 8 Din u šifro »li 1&J&DJ« aaalOT« i Dlh Naimanj&i ineeeli 17 Din Zastopnika a prodajo srečk Pria-vne razredne loterije iščemo — po«i ugodnim- popojr. Ponudbe na ogl. odd. Jutja pod »86«. 1H7-1 več niti v glavnem depoju znamk. Napovedane so v kratkem nove, hkratu pa bomo dobili tudi na novih strojih tiskane fran-kovne znamke. Zato priporočamo vsem zbiralcem, da si zagotove za menjavanje dovolj starih letalskih in tudi frankovnih znamk. Nove znamke Nemčija: Prvega marca so izšle tri znamke, in sicer po 3, 6 in 12 pfenigov. Določene so kot propaganda za obrambo proti napadom iz zraka. — Baje izidejo 20 aprila, za obletnico, kar je Hitler nemški kance-lar. posebne nove znamke. Angleške kolonije: Za kronanje kralja Jurija VI bodo izšle v vseh 45 angleških kolonijah po .3 spominske znamke Na njih bo slika kralja in kraljice dan kronanja v zgornjem kotu. spodaj pa naziv kolonije. Znamke bodo prišle v premet 12. maia in se bodo prodajale do 31 decembra 1937. Združene države: Napovedana je posebna letalska znamka v spomin na otvoritev letalske zveze med Združenimi državami in Kitajsko. Grčija. Žalne znamke s sliko Konstantina so bile vzete iz prometa 13 januarja. — Za rdeči križ sta bili izdani dve znamki po 10 in 15 lept Na navadnih znamkah ie natisnjen rdeč križ. spodaj pa napis Znamk za 10 lept je izšlo 5 milijonov, znamk za 50 lept pa 17 milijonov. Guatemala: Za spomin na guatemalsko industrijsko in poljedelsko razstavo je dobila olivna znamka po 1 c. iz leta 1927. pretisk »FERIA NACIONAL 1936«. Znamk je izšlo samo 50.000. i Rusija: Ruska filatelistična zveza objav-i lja naklade posebnih znamk v spomin na j najnovejše moskovske zgradbe. Celotna se-! rija, ki smo jo že pred kratkem napovedali, bo izšla v nakladi 6 milijonov. Iz istega vira smo zvedeli tudi naklade Puškinovih spominskih znamk. Znamk po 10 kopejk je izšlo 25 milijonov, po 20 kopejk 50 milijonov, po 40 kopejk 25 milijonov, po 50 kopejk 10 milijonov, po 80 kopejk 10 milij., po 1 rubelj pa 5 milijonov. Osnutek za te znamke, ki jih je prinesla zadnja številka »Življenja in sveta«, je napravil ruski umet nik Savjalov. Češkoslovaška: Letos misli Češkoslovaška izdati celo vrsto novih znamk Najprej bo izšla znamka po 50 vinarjev s sliko pred sednika Bcneša. Potem bomo dobili znamke po 5, 10, 20, 25 in 30 vinarjev z novo sliko grba. Za Malo antanto bosta izšli 2 znamki po 2 kroni in 2.50. Potem izide trikotna znamka po 50 vinarjev ki bo nekakšno doplačilo, da se bodo pisma izročala le osebno naslovnikom in nikomur drugemu. Dobili bom tudi najmani 3 dobrodelne in spominske serije. Za pomoč otroka bodo izšle znamke po 50 vinarjev. 1 in 2 kroni, s pribitkom 50 vinarjev Za 20-letnico bitke pri Zborovu bosta izdani znamki po 50 vinarjev in 1 krono, isti vrednosti pa bo imela tudi spominska serija za bratislavsko razstavo znamk v oktobru. Naposled bo izšlo tudi 12 novih časopisnih znamk. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za aonzorcii »Jutra« Adoll Rib ni kar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarla Fran Jeran. — Za inaeratnl del le odgovoren Alojz Novak — Vaj v LJubllani