Poštnina platana v gotovini
Štev« 134.
V	Ljubljani, sreda 14. junija 1939.
Loto IV
laponski napad na angleško francoski mestni predel v Tientsinu
Davi je japonska vojska začela izvajati zaporo nad tem predelom
London, 14. jun. o. Davi ob 5 po krajevnem času je japonska vojska zaprla vse dohode v angleški in francoski mestni predel v kitajskem pristanišču Tientsinu. Japonski vojaki so ob tej uri zasedli barikade in pregraje, ki so jih naredili zadnje dni. Po meji francoskega in angleškega mesta so postavljeni močni japonski oddelki, ki imajo nalog preprečiti vsako zvezo med angleško-francoskim predelom in ostalim mestom.
S	tem dejanjem so Japonci prvič, odkar se je začela vojna na Kitajskem, naravnost in po napovedi kršili angleške, z mednarodnimi pogodbami zajamčene pravice. Anglija si je zadnje čase, ko so Japonci napovedovali blokado angleškega predela v Tientsinu, prizadela vse, da bi to vprašanje mirno uredila s posebno mešano komisijo, v katero bi imenovale po dva zaistopnika Japonska, Anglija, Francija in
Amerika. Ameriški konzul v Tientsinu je še snoči izročil japonskemu poveljniku nov predlog za sestanek mešane konference, ki so ga pa Japonci odbili in začeli davi izvajati blokado.
Japonci ta napad na angleške pravice utemeljujejo s tem, da je bil angleški in francoski predel v Tientsinu središče in zavetišče vsega kitajskega rovarjenja proti japonskim oblastem in to s tiho podporo angleške in francoske, vlade. Iz tega predela so Kitajci vodili boj proti Japoncem in preskrbo kitajske _ neredne vojske z orožjem. Japonski korak naj bo Angliji in Franciji v premislek. Če bi zgolj zaprtje angleško-francoskega predela ne bilo uspešno, bo Japonska segla po drugih sredstvih. Japonska se je ves čas vojne izogibala^ trenjem z evropskimi velesilami. Toda položaj na Kitajskem je po podpori Anglije in Francije postal tak, da zahteva odločnega nastopa.
Ni še znano, kako mislita Anglija in Francija odgovoriti na ta japonski napad. Če hočeta ohraniti svoj ugled na Kitajskem in če hočeta preprečiti, da bi Japonci podobno ne nastopili še v drugih kitajskih mestih, potem bosta morali delati naglo in odločno. Vsako odlašanje bi — kakor pišejo danes angleški listi — pomenilo, da se je Anglija sprijaznila z dejstvom, da je začel njen vpliv in njen ugled na Daljnem vzhodu padati.
Peking, 14. jun. Žene angleških državljanov ter številne žene drugih državljanov so z otroki zapustile že včeraj Tientsin, ker si ne upajo ostati v blokiranem med sedanjo veliko vročino. Žene in otroci so odpotovali večinoma na obalo. Med blokado bo samo uradnim osebam dovoljeno obiskati angleški predel. Dovoljeno bo uvažati življenjske potrebščine.
Nj. Vel. kralj Peter II. v Sarajevu
Belgrad, 14. jun. m. Na potovanju na počitnice v Miločer se je včeraj ustavil v Sarajevu Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu kraljice Marije. Kralj Peter II., ki potuje s svojim avtomobilom, si je ogledal najprej staro pravoslavno cerkev, nato pa begovo džamijo, kjer ga je pozdravil reis-ul-ulema dr. Fehim Spaho. Iz begove džamije je kralj odšel v trgovino senatorja Hadži Hasanoviča, kjer je že bila tudi kraljica Marija. V trgovini je senator Ha-sanovič sam postregel obema s čajem. Kralj Peter II. si je zatem ogledal muzej. Nato sta se kralj in kraljica odpeljala proti Ilidži ter se ustavila pri izviru Bosne, kjer sta tudi kosila.
Prvi predsednik romunskega senata odstopil
Bukarešta, 14. junija, m. Na včerajšnji popoldanski seji senata se ja v navzočnosti predsednika vlade Annana Calinesca in ostalih članov romunske vlade nadaljevala razprava o osnutku senatnega poelovnika. Precej živahna je bila razprava glede trajanja službe predsednika senata. Jorga je kot predsednik senata predlagal v imenu komisije, naj služba predsednika senata traja deset let. Številni senatorji so bili proti temu predlogu, zaradi česar je Jorga predlagal glasovanje z dviganjem rok. Nekateri senatorji so zahtevali tajno glasovanje. Jorga pa je med tem vstal ter izjavil, da odstopa s položaja predsednika senata. Senat je za tem z 88 : 49 glasovi zavrnil predlog, ki ga je stavil Jorga. Za začasnega predsednika senata je bil izvoljen dr. Cuza kot najstarejši senator. Stalnega predsednika bodo pa izvolili na prihodnji seji.
Nova slovaška ustava
Bratislava, (4. jun. o. Delo za novo slovaško ustavo je končano. Včeraj je imela komisija za sestavo ustave zadnjo sejo, na kateri so pretresli končno besedilo.
Po novi ustavi bo imela slovaška republika lastnega državnega poglavarja. Poseben člen ustave daje vladi izredna pooblastila, da se ji ne bo treba zatekati k posebnim pooblastilnim zakonom. Pravice vlade bo ustava točno določila in omejila. Važna ustanova bo državni svet. Sestavljen bo iz predsedstva stranke, v njem bosta pa tudi voditelj Nemcev na Slovaškem in zastopnik madžarske stranke.
Obisk romunskega zunanjega ministra v Turčiji:
Turčija posreduje za sporazum med Romunijo in Bolgarijo
Sofija, 14. jun. m. Bolgarski politični krogi z velikim zanimanjem zasledujejo razgovore, ki jih je imel romunski zunanji minister Gafencu z vodilnimi turškimi politiki. Vsi časopisi objavljajo obširna poročila o Gafencovem bivanju v Ankari ter o njegovih razgovorih. Posebno poudarjajo ona poročila iz Ankare in Londona, po katerih se zdi, da je turški zunanji minister Sarad Zoglu prevzel posredovalno vlogo med Romunijo in Bolgarijo za rešiter vseh spornih vprašanj med tema dvema državama. Predvsem je posredoval za sporazum glede južne Dobrudže, katere vrnitev zahteva Bolgarija od Romunije, nakar bi bila pripravljena stopiti v Balkansko zvezo. S tem bi balkanske države pridobile veliko politično veljavo.
Ankara, 14. jun. m. S sinočnjim eskpresnim vlakom je ob pol 8 odpotoval romunski zunanji minister Gafencu po tridnevnem bivanju v Turčiji iz Ankare proti Carigradu. Na ankarskem kolodvoru so se od njega poslovili diplomatski zastopniki balkanskih držav. Z Gafencom je odpotoval iz Ankare tudi turški zunanji minister Sarad Zo-
glu. Oba ministra bosta danes dopoldne prispela v zdravilišče Jalovo, kjer bosta obiskala predsednika turške republike Izmeta Inenija. Gafencu bo imel s turškim predsednikom republike daljši razgovor, pri katerem bo navzoč tudi turški zunanji minister Sarad Zoglu. Iz zdravilišča Jalova bosta oba odpotovala v Carigrad, kjer se bo Gafencu poslovil od Sarad Zogluja ter odpotoval na uradni obisk v Ateue, kamor bo prispel v četrtek zjutraj. V Atenah bo ostal tri dni.
Pred odhodom iz Ankare je imel Gafencu snoči govor po radiu v francoščini ter je poudaril v njem veliko prijateljstvo, ki veže Turčijo in Romunijo. Izrazil je zadovoljstvo nad obiskom v Turčiji ter nad uspehi, ki jih je dosegel s turškimi državniki. Za Balkansko zvezo je dejal, da je to liajmoč-m e j š a politična tvorba na Balkanu.
Pri razgovorih sta se zunanja ministra Gafencu in Sarad Zoglu sporazumela tudi, da se sedanji poslaništvi obeh držav v Ankari in Bukarešti povišata na stopnjo veleposlaništev.
General Franco bo septembra uradno obiskal Rim
Rim, 14. jun. m. Uradno poročajo, da bo general Franco septembra obiskal Rim. Italijanski zunanji minister grof Ciano pa pojde v Madrid v sredi julija in se bo 18. julija udeležil slavnosti ob triletnici začetka državljanske vojne.
Italijanski listi prinašajo vest o obisku poglavarja Španije na prvih mestih in pravijo, da je ta novica po v«ej Italiji vzbudila globoko radost, Francov obisk v Rimu bo nele slovesno potrdil prijateljstvo med Španijo in Italijo, ki je zapečateno s krvjo legijonarjev na bojiščih, marveč bo tudi določil smernice za trajno in tesno sodelovanje med obema državama. V Rimu se bosta srečala poglavarja dveh revolucij, kar bo dokazala, da hočeta Italija in Španija v miru kakor v vojni služiti 6kupnim ciljem.
London, 14. junija, o. V krogih angleške vlade poudarjajo, da so odnošaji med Anglijo in Španijo navzlic raznim izjavam in trditvam prisrčni in bodo taki tudi ostali. Upajo tudi, da bo prišlo do sodelovanja med Francijo in med Španijo. Razni obiski španskih državnikov v Rimu in Berlinu ter nem-
Roparski napad v Gorenji pri Mozirju
Roparji zvezali 70 letno sluikinjo in IS letno dekle, 75 letno gospodinjo pa zavili v rjuho in jo pretepli
Preteklo noč se je dogodil v Gorenji pri *’rJu napad, kakršnega tamkajšnji ljudje še
^P^nijo. V Gorenji stanuje v lepi, a pro-' ■ ;	' • .75 letna posestnica Zolnirjeva, pri
D| f/lrinin V /V?lna vnukinja Berta in 70 letna sluzk ja. Zolnirjeva ie bila svojčas v Ameriki
ln S'	* nilmi,ro^anli pridobila precejšnje
premoženje, tako da so ljudje upravičeno govorili o njej, da je >zei0 težka«. To je .prišlo na uho tudi neznanim zlikovcem, ki so sklenili Zolnirjevo oropati. Včeraj okoli polnoči so vdrli trije neznani moški v njeno stanovanje. Prikradli so sc v hišo skozi streho, raz katero so ?neh opeko. Prisil so tako tiho, da jih Zolnirjeva vnukinja in služkinja nista slišali dokler niso odprli sobe in ju napadli. Seveda so bile zenske zelo prestrašene, ker so ti zlikovci pri-v stanovanje tako nenadno ponoči. Roparji so se lotili najprej služkinje in mladega de-k leta, od katerih so hoteli zvedeti, kje je denar. Ker pa jini nista povedali, so starko zavili v rjuho m j0 pretepli. Nato so pobrali okrog 4000 dinarjev denarja ter zlatnine in srebra za približno 2000 din. Berti so še nekoliko prizanesli, ker so hoteli zvedeti od nje, kje imajo pri hiši spravljene še druge dragocenosti, predvsem Uto. ki jo je Zolnirjeva prinesla iz Amerike. Ko jim je povedala, da je ta ura v gospodarskem poslopju, so se z odgovorom zadovoljili, niso pa šli po uro. Kmalu nato so izginili. Zolnirjevo so roparji tako pretepli, da je bila v nezavesti, čez eno uro so poklicali 7 letnega fanta, da je šel po pomoč k vaščanom ter h kaplanu, da je prišel previdet Zolnirjevo. ker je njeno življenje v nevarnosti.
Orožniki so brž odšli na poizvedovanje ter so prijeli deset oseb. Berta zatrjuje, da bi spoznala roparje, če jih vidi, ker da si jih je dobro zapomnila. Roparii so imeli s seboj tudi električno svetilko. Najbolj sumijo nekega brezposelnega delavca, ki sc je zadnje čase klatil tod okoli.
Zveza med Anglijo in Turčijo bo slonela na nezaupanju, če bo kdaj sploh prišlo do nje, tako je mnenjo italijanskih listov ob pogajanjih, ki eo se danes začela v Moskvi.
Češka vlada je po nalogu nemškega prolektorja prepovedala vse stavke na Češkem in Moravskem.
V	Bremenu bodo te dni spustili v morje peto nemško desettisočtonsko križarko tiste vrste, kateri pravijo mednarodni pomorski krogi »žepna križarka«.
Mednarodni odbor za določanje proizvodnje in cen sladkorja je začel seje v Londonu.
Nemčija je po zasedbi Avstrije ter Češke in Moravske dobila take zaloge orožja in toliko vojne industrije, da je v tem oziru dosti močnejša od Anglije in Francije. Če bi torej Združene države v vojni prodajale orožje vsem vojskujočim se državam bi v resnici pomagale samo Nemčiji. Tako je govoril v ameriški poslanski zbornici predsednik odbora za spremembo zakona o nevtralnosti.
Zlati zaklad Združenih držav je 9. junija znašal nad 16 milijard dolarjev, to je skoraj tisoč milijard dinarjev
ških in italijanskih ministrov v Madridu ne bodo dosti spremenili španske politike. Španija je sicer podpisala prijateljsko in nenapadalno pogodbo z Italija m Nemčijo še preden je stopila v zvezo proti Kominterni, vendar ni verjetno, da bi se pridružila nemško - italijanski vojaški zvezi, za kar bodo skušali generala Franca pridobiti med obiskom v Rimu.
Vesti 14. junija
300 ha gozda je zgorelo na Estonskem blizu prestolnice Rige. Ogenj je nastal zaradi hude vročine, ki vlada že 14 dni.
Nemški senator Hasbach je predsedniku poljske vlade dal obširno poročilo o preganjanju Nemcev na Poljskem. Poročila obsega 70 6trani in našteva vse primere, kjer so Poljaki nastopili proti Nemcem.
Načrt za spremembo zakona o nevtralnosti je bil včeraj s precejšnjo večino sprejet v zunanjepolitičnem odboru ameriške poslanske zbornice.
Angleški izredni odposlanec Strang bo danes imel v Moskvi prve razgovore s sovjetskimi zastopniki. Vlada mu ni dala nikakih končnoveljav-nih navodil za pogajanja o sklenitvi vojaške zveze z Rusijo.
O vojaškem položaju v Libiji in na Sredozemskem morju je predsedniku italijanske vlade Mussoliniju poročal maršal Badoglio, ki je znan kot zagovornik zmernosti v italijanskih vojaških krogih.
Iz pariškega muzeja Louvrea je pred dvema dnevoma nekdo odnesel dragoceno sliko slovitega umetnika Watteauja. Tatvine ni opazil nihče, da6i je bila slika odnešena v času, ko je v muzeju največ obiskovalcev. Slika je vredna več milijonov dinarjev.
Poljski krogi odločno zavračajo vse predloge glede angleško-ruske zveze, po katerih bi Rusija eama imela pravico presojati, kdo od njenih sosedov je ogrožen in mu brez vabila iti na pomoč.
Jugoslovanski poslanik v Londonu Dragomir Ka-sidolac, ki je bil pred kratkim imenovan za poslanika v Bernu, je včeraj umrl v nekem švicarskem zdravilišču.
Švicarskem zdravilišču pri Laussanneu.
Egiptovski maršal Abdel Fattah Vehia bo prihodnji teden odpotoval na uradni obisk v Turčijo, Grčijo in Romunijo. Obisk je v zvezi z organiziranjem angleško - francoske obrambne fronte.
Predsednik Združenih držav Roosevelt in angleški kralj sta pri svojih sestankih razpravljala
o	skupnem obrambnem programu proti Japonski, Italiji in Nemčiji, vedo povedati nekateri ameriški listi.
Države, ki hočejo ostati nevtralne in ki se v sedanjih razmerah ne marajo pridružiti nobeni zvezi, se bodo morale v kratkem vprašati, ali je moči združiti nevtralnost s članstvom v Zvezi narodov, ki ni nič drugega, kakor le orodje angleške in francoske obkoljevalne politike, piše veliki berlinski dnevnik »Borsen Zeitung«.
Judovski begunci, ki jih nemški parnik >St. Louis« ni smel izkrcati na Kubi, se bodo začasno smeli naseliti v Belgiji, Holandiji in v Angliji, če bo ameriški odbor za pomoč Judom prevzel stroške za njihovo vzdrževanje.
Poljaki so sklenili i Gdanskom nov dogovor o prodajanju poljskih kmetijskih pridelkov v Gdansk. Poljski listi pišejo ob tej priliki, da je Gdansk spet enkrat dokazal, da ima srce nemško, želodec pa poljski.
Romunski listi veliko pišejo o pomenu Gafenco-vega obiska v Turčiji za bodočnost Balkana in balkanske sloge.
»Teden nemške omike« prireja nemška oblast * Pragi.
Odnošaje med Švico in Sovjetsko Rusijo bodo skušali v kratkem urediti, je izjavil bivši predsednik švicarske republike Motta.
Dve pogodbi med Francijo in Turčijo
Sporazum o Aleksandretti in sporazum o medsebojni pomoči v vzhodnem Sredozemlju in na Balkanu
Pariz, 14. jun. o. Poluradno poročajo: Pogajanja med Francijo in Turčijo za sklenitev obrambnega sporazuma dobro napredujejo. Franco/ski zunanji minister Bonnet je včeraj imel dolg sestanek e turškim poslanikom Suadom Davazom, s katerim sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na varstvo francoskih koristi v Aleksandretti, katera bo dobila Turčija in o določitvi novih meja med Turčijo in francosko Sirijo. Brž ko bo prišlo do popolnega sporazuma med Francijo in Turčiio. bosta podpisani dve pagodbi:
1. Sporazum o Aleksandretti, po katerem bo Francija to ozemlje odstopila Turčiji. Ta sporazum bosta v Ankari podpisala francoski poslanik Massigli in turški zunanji minister Sarad Zoglu.
2. Skupna izjava o medsebojni pomoči med Francijo in Turčijo T vzhodnem delu Sredozemskega morja in na Balkanu, To izjavo bosta v Parizu podpisala francoski zunanji minister Bonnet in turški poslanik Suad Dava*.
Glasilo dr. Mačka obračunava z nastopom dr. Stoiadinovlča
in njegovih:
Rešitve hrvaškega vprašanja ne more nihče preprečiti
Zagreb, 14. jun. m. S Stojadinovičevo interpelacijo se bavi tudi današnji »Hrvatski dnevnik«, ier pobija posamezne očitke v interpelaciji. Med drugim ugotavlja, da je v interpelaciji omenjeno tudi to, česar v sporazumu ni, opuščeno pa tisto, kar je v sporazumu navedeno in čemur niti Stoja-dinovič, nit njegovi somišljeniki nc morejo odrekati važnosti, kakršno pripisujejo temu, česar sporazum ne omenja. Ne mo,rejo namreč zanikati, da so dani vsi pogoji za izvajanje postopka, ki je določen za razgovore med predsednikom vlade Dra-gišo Cvetkovičem in dr. Vladkom Mačkom. Če gledama ravnanje teh ljudi z zunanje strani, v kolikor so ti ljudje člani JRZ, je to notranja stvar te stranke. Če se gospodje gredo parlamentarizem, bi bilo logično, da bi sklicali sejo kluba in na tej «eji zahtevali pojasnil. Namesto tega pa 60 vložili interpelacija, s čemer so pokazali, da v klubu nimajo večine. Toda to je, kakor rečeno, notranja stvar JRZ, ki nas nič ne briga. Za nas je zanimivejše vprašanje, ali je v splošnem mogoč sporazum po izjavi dr. Mačka in stališče, ki ga je zavzelo hrvaško narodno zastopstvo. S tem so jasno pokazali, da so nasprotniki sporazuma sploh. Zaradi tega je tudi izjava Gjure Kotura, da on ni nameraval ovirati dela za sporazum med Srbi in Hrvati, v nasprotju z interpelacijo, ki jo je osebno vložil v senatu. Sicer pa Stojadinovičevi ljudje lahko de«
lajo, kar hočejo. Toda ne bodo preprečili rešitve hrvaškega vprašanja, niti ne bodo s takšnimi in podobnimi interpelacijami prišli do oblasti. O tem bi jih bile lahko prepričale dosedanje izkušnje.
Poljsko gospodarsko odposlanstvo pod vodstvom
polkovnika Koca, bivšega finančnega ministra je včeraj odpotovalo v London na posvete o finančnem sodelovanju med Anglijo in Poljsko.
Španski generali, ki so z nemškimi prostovoljci prišli v Nemčijo, so bili včeraj popoldni' gostje maršala Goringa na njegovem posestvu v Karinhallu.
Naš prometni ^minister dr. Spaho je včera j odp«-toval v Nemčijo na pogajanja o boljši ureditvi promeia med nami in Nemčijo.
Španski notranji minister Sunner je pred odhodom iz Italije izjavil, da silno občuduje fašizem in Mussolinija. Samo sovražniki Španije lahko pričakujejo, da se bo Španija kdaj *d-rekla prijateljstvu do tistih, ki sa ji v državljanski vojni pomagali.
Londonski učitelji leto« ne bodo mogli na počitnice, ker morajo biti pripravljeni, da boda odpeljali otroke iz mesta na dežela, če bi ««-šlo do vojne nevarnosti-
Joseph Haydn: ,, Stvar jen je
II
Mešani zbor državnega konservatorija in or-icester državnega konservatorija, ki ga je okrepilo nekaj članov opernega orkestra, to je bil ensemble, ki nam je pod dirigentom dr. Švaro predvčerajšnjim zvečer v veliki filharmonični dvorani oživotvoril znameniti Ilaydnov oratorij za soli, zbor in orkester, »Stvarjenje«. Dvorana je bila ob tej priliki izborno zasedena.
Čudovit, sijajen je Haydnov oratorij »Stvarjenje«, mogočna umetnina zrelega mojstra, panegirik in Čredo človeka, ki se je z jasnim pogledom po vročem poldnevu že umirjen zagiedal v široki, pa vendar nezadržno k večeru in smrtnim sencam težeči dan, — človeka vedrega duha, ki je brez pridržkov pretehtal človeško dejanje in nehanje, izmeril višino in spoznal meje svojih možnosti in dela ter v minljivem kakor v trajnem spoznal in priznal pricujočnost božje volje, izpolnjene njene sklepe, ustvarjene na besedo njene misli v brez primere veličastnem kaleidoskopu stvarstva. Ponižno je sklonil v globokem spoštovanju, v živi veri in v vse obsegajočem občudovanju svojo glavo in se ob blagoslovljeni uri zanesen po mogočnem čustvu ter veliki misli poklonil Stvarniku vsega vidnega in nevidnega. Dneve, v katerih je Dog ustvaril nebo in zemljo in človeka, slavi; postopoma nas povede z močjo in s prisrčnostjo, z veličastjem in nežno preprostostjo skozi dogodke, dokler s svojo glasbo ne dopolni nove zgradbe sveta in v mogočnem zaključku ne zapoje himne hvalnice Mogočnemu in Dobremu.
Globoka vera preveva uvod, ki je poln nečesa brezbrežnega, onkrajnega, čudno, nezemsko šum-nega; to tiho zvenenje je kakor komaj, komaj ujeti odmev harmonije sfer, ta plemenitost in čistost učinkuje kakor pobožna meditacija, ki duha napeljuje k zbranosti,* preden se bo razgrnilo temno prestiralo pred silnimi slikami. In že se zamaje nerazločna polnost; burnost in nemir postopoma preplavita godalni zbor, sunki zaneso skoraj mi-
Malenkosti...
Nedeljsko »Jutro« skuša odgovarjati na naše očitke dr. Kramarju glede denunciranja. »Jutro« trdi, da dr. Kramerju demantiranje očitamo in ga izzivamo naj nas toži samo zaradi tega, ker računamo, da nas bo običajna prvodecemberska amnestija rešila sodbe, sicer pa da bi dobili ta-kotj	sodni odgovor.	.	...
Pri	»Jutru« so najbrž veseli,	da	tri dni na
bilo odgovora na to njihovo in njihovega direktorja obrambo. Da veselje ne bo predolgo, si dovoljujemo danes zapisati tole:
Dr. Kramer je imel in ima še vedno vse možnosti, da nas toži, zaradi omenjenih očitkov, najhujših, ki mu jih je kdo v političnem boju izrekel. Če je dr. Kramer tožil naš list zaradi člankov, napisanih istočasno in celo pozneje, kakor je bila zapisana naša ugotovitev o denunciranju, bi nas torej mogel in celo moral tožiti hkratu z drugim ali posebej tudi za ta najhujši očitek. Trditve o denunciranju nismo zapisali enkrat, marveč večkrat in sicer:
29.	novembra lani smo priobčili	dobesedno
pismo, s katerim je dr. Kramer leta 1934 denun-eiral v Belgradu »Slovenca«, ker se je zavzemal za stradajoče trboveljske rudarje. Dr. Kramer, ki nam je poslal zgovoren popravek na druge naše trditve glede vedenja ob volitvah, jo na to pismo molčal in molči kot grob. 12. decembra lani, to-rey	po	običajni prvodecemberski	amnestiji smo
svojo trditev o denunciranju ponovili, 14. decembra prav tako. 21., decembra smo dr. Krainerji1 javno pozvali naj uradno ali s tožbo popravi nase trditve o denunciranju. To smo storili do zadnjega še večkrat, nismo pa dobili od dr; Kramerja niti popravka, niti odgovora, niti tožbe.
Zakaj nas dr. Kramer ne toži?
»Jutru« pa na nedeljsko obrambo njegovega 'direktoilja odgovarjamo, da smo pripravljeni svoje trditve ponavljati 'kadarkoli in pred komurkoli. Zakaj to lahko delamo brez ozira na amnestijo, 6e bo »Jutro« lahko prepričalo v nekaj dneh.
Današnje Jutro« prinaša uradno obvestilo, da je jubilejni zlet ljubljanske sokolske župe odpovedan in »zaradi tehničnih težkoč« odložen do leta 1944, ko bo Ljubljanski Sokol praznoval 80 letnico. Ljubljanski Sokol po »lutro-vemc poročilu pripravlja poseben proglas, v katerem bo »podrobneje pojasnil, kake so bile zapreke tehničnega značaja, ki so onemogočile prireditev jubilejnega pokrajinskega zleta«. Da prihranimo članom Sokola, ki so se zleta veselili, čakanje up okrožnico, jim razodenemo, da so težkoče denarnega značaja. Sokol je za to prireditev zahteval 3,000.00(1 dinarjev državne podpore poleg vseh ogromnih subvencij, ki jih tu organizacija dobiva iz rednega proračuna za telesno vzgojo. Ker podpore ni bilo, si viteška in — poleg državnega proračuna — zgolj na idealizmu temelječa narodna organizacija ni upala prirediti slavnosti za 75 letnico Ljubljanskega Sokola...
1
rujočo zvočno snov kakor vroč veter, zapleto se glasovi, metež se opoteče, zaniha, ponehava in se vrača z disonancami: ne tvegano, ne burno, Haydn si tudi tod ostane zvest. In že se oglasita Rafael in zbor.
V	treh delih preživljamo dni ob stvarjenju sveta; trije glasovi, nosilci in mentorji oratorija, pripovedovalci, slikarji in poveličevale! nas povedejo po^ veličastni poti do dneva, ob katerem je delo končano. Recitativi 6e menjavajo s čudovitimi arjjami, orkeeterski part ustvarja podobe in razpoloženja, odgrinja dan v bleščečo luč in ga mrači; svetlejši in živahnejši postaja svet in v rosnem jutru se že idilično oglasi piščal. Po zarji svetov, ko se je nebo ločilo od vode in kopno odmorja, po jutru, v katerem je Bog oživil zemljo z živalmi, s pticami v zraku, z ribami, z žuželkami, — iz prsti, v katero je dahnil Stvarnik, vstane prvi človek, ki dobi družico, da bi ga spremljala na poti skozi življenje. Veličastno delo je v kraju, mogočna himna poveliča dopolnitev.
Orkester državnega konservatorija je svojo dovolj težavno nalogo absolviral v odlični maniri. Ti mladi godbeniki so dokazali v polni meri svoj talent in prid, ki so ga imeli od skrbnega šolanja. Nalogo so vzeli zelo resno, prepričali so nas z lepim tehničnim znanjem in z inteligentno subordi-nacijo dirigentovim impulzom ter njegovi celotni koncepciji dela. Opazne so bile le tu pa tam nekoliko vidnejše kvalitativne zmogljivosti v zasedbi posameznih instrumentov, v celem pa je orkester zvenel lepo polno in enovito. Prav ugodno je iz-nenadil mešani zbor državnega konservatorija. V barvi zelo enoten, svetal in neverjetno svež je dosegal zavidanja vredne učinke. Človek je nehote primerjal mešani zbor EIAR-a iz Torina ob izvedbi Verdijeve »Messa da Requiem« ter ta naš mladi zbor; primerjava je izpadla za naš zbor absolutno pozitivno.
Solistične partije so izvajali mojster Betetto (Rafael, Adam), Milica Polajnarjeva (Gabrijel, Eva), in Anton Sladoljev (Uriel). Krasna, polna in mogočna je še vedno mojstrova srednja lega, njegova interpretacija — recitativi! — priča o visoki kulturi umetnika. Milica Polajnarjeva je v posesti prijetnega, žametastega, ne posebno močnega, pa vendar zahtevam zadovoljivo ustrezajočega soprana. Jasno je, da nima še rutine in kulture ter sproščenosti, ki jo dado šele leta umetniškega dela, izkušnje in dozorenje. Opaziti pa je v njeuem petju že prav znatne zametke, ki tudi v tem smislu vzbujajo prav lepe upe. Tenor Antona Sladoljeva je teman, v višinah se nekam čudno rezko odpre in ujasni, nižje lege pa so dokaj šibke. Polajnarjeva in Sladoljev sta zlasti v razločnosti prednašanja, izgovarjave in fraziranja opazno ostajala za Betettom. Škoda, da zaradi občutne divergence v barvi in zaradi dokaj nepri-kladne razmestitve na podiju čudoviti Haydnovi terceti niso prišli do povsem ustrezajočega učinka.
Koncert je uspel nad vsa pričakovanja lepo. Vse pohvale je vredna zamisel, naj bi vbodoče gojenci našega konservatorija pristopili k resnemu, velikopoteznejšemu umetniškemu udejstvovanju že v svoji učni dobi. Vse pohvale je vredno dejstvo, da so se mladi ljudje s požrtvovalnim delom in z vedro voljo lotili tako obsežne naloge kakor je študij velikega Haydnovega oratorija. Človek se ne more vzdržati, da ne bi ob tem svežem duhu, ki se zaupljivo in vestno iz-večine pripravlja na svoje življenjsko delo, pri katerem bo zvesto upiral oči k oltarju visoke umetnosti, tolažnice in nebeške poslanke — ne zapisal poetične primere: na tem srečnem in vse najlepše obetajočem večeru se nam je zdelo kakor bi se bil pod spoštovanja vrednim mladim idealizmom razklal ledeni oklep, ki je zadnje čase tesnil glasbeno življenje pri nas: prvi veseli cvet je pognal iz opustošene ledine, prve radostne pe-roti so zamahnile v pogumen let in v zraku se je začutila slutnja lepših, živahnejših časov. Vsi si želimo, da bi se ti upi izpolnili.
V nedeljo poidemo v Črnomelj!
Predavanje, ki ga je snoči imel g. Fr, Marolt, vodja »Folklornega instituta« in dirigent Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, je imelo namen, seznaniti občinstvo z igrami, ki bodo prihodnjo nedeljo v Črnomlju, v okviru belo,krajinskega festivala. Ni to prvič, da se pri nas v naravi rešujejo običaji in tradicije ljudstva, da se prikaže njegov obraz takšen kot je, naraven in preprost, brez osladnosti in domoljubnega vzhičenja ter da 6e reši, kar se še rešiti da. V svoji zaspanosti in mehkobni lenivosti smo marsikaj zamudili za vedno. Leta 1935. smo v Ljubljani videli koroški narodni praznik, naslednje leto »Belokrajinska obredja« in letos bomo videli festival v Črnomlju. Za boljše razumevanje teh obredov bi bil potreben zbor in klavir, česar pa predavatelj ni imel na razpolago, da bi s pomočjo teh obrede, pri katerih se poje in igra, analiziral. Delo, ki ga institut opravlja, je za našo nadaljnjo rast in samospoznavanje neprecenljive vrednosti in važnosti. Tako si bomo ohranili še vsaj to, kar imamo, čeprav je že mnogo porušenega. Fr. Marolt je 1. 1936 izdal knjigo »Tri obredja iz Bele Krajine«, kjer je zapisal in opisal običaje, ki so še v Beli Krajini in ki jih bomo v nedeljo videli v Črnomlju.
Najstarejši in najlepši narodni praznik je »Zeleni Jurij«, ki ga je še pred nekako sto leti obhajal ves narod v pristnem veselju na posebno svečan način. Razni vplivi pa so ga skrčili na skrajno porušeno obliko. Postavljen bo v obliki iz preteklosti v 1830. letu. To, kar je danes še ohranjenega, je samo še mala ruševina, »Zelenega Jurija« so praznovali zadnjo nedeljo v aprilu, ker je ta začetek pomladi in ker <o ljudje ta čas imeli največ časa. Obred je bil oblika pristne slovenske procesije. Sprevod je prišel od sv. Jožefa, se na trgu razvil in se končal na spodnjem koncu mostu pri Do.bličici. Na čelu so bili možje in fantje, ki so delali s primitivnimi instrumenti trušč. Za njimi je šlo pet močnih fantov. Trije so nosili brezovo drevo, dva pa sta bila za izmeno srednjega, ki je nosil drevo. Za drevesom je šlo sedem »pobčev« (de-čakov), avitih v zelenje. Za temi je šel zbor deklet, oblečenih v narodno nošo.; pel je jurjevsko pesem. Na trgu je sprevod pričakoval starejši rod, da združeno z mladino proslavi prihod pomladi. Ka je prikipelo veselje do vrhunca, so drevo prislonili ob Stoničcvo graščino, dekleta pa so ga osmukala in z njega pobrala zeleno kitje in cvetne vence, polomila pisaie prečnike ter pobrala z njih robce in oterače. Jurjaši so peljali Jurija na kamniti most pod cerkvijo sv. Duha, da ga vržejo v Dobličico.
Muzika, piskači in trobentači, varuje Jurija pred skrivnostnimi silami. Mladi Jurij, ki ga vodijo dekleta, je simbol naslednika starega Jurja, Voda je simbol plodnosti in rodovitnosti, breza simbol genija pomladi in redka ostalina češčenja drevesa. Od vseh ostalin jurjevanja so naše slovenske še najbolj ohranjene.
»Turn«, »Kresnice« ter kola iz Starega trga, Vinice in Adlešičev.
Kdor bo šel v nedeljo v Črnomelj, bo gotovo odhajal zadovoljen. Poleg prelepih narodnih obredov in iger, si bo lahko ogledal tudi zemljo, ki nam je ohranila še toliko lepih narodopisnih ostalin.
Dobavlfanfe gramoza cestnemu odboru
Finančno ravnateljstvo v Ljubljani je na posredovanje banske uprave v pogledu dobavljanja gramoza cestnemu odboru izdalo sledeča pojasnila:
Ako dobavlja kmetovalec gramoz, ki ga je nakopal na lastnem zemljišču in gramoza ni predhodno predelal z mehaničnimi sredstvi (na primer z drobilcem), tedaj ni podana niti pri-dobninska obveznost, niti obveznost prometnega davka. Isto prostost uživa tudi kmetovalec, ki nakoplje dobavljeni gramoz na tujem zemljišču, v kolikor ni tega zemljišča z gramozarno vzel v formalni zakup, ali se ni bavil trajno obrtoma z dobavljanjem gramoza oziroma peska.
Glede prevozništva veljajo z ozirom na določila čl. 45 zakona o neposrednih davkih v zvezi s čl. 1 in 8-2 a zakona o splošnem prometnem davku analogna določila. Voznik-kmetovalec ni zavezan pridobnini in prometnemu davku, v kolikor ne vozi celo leto, temveč le tedaj, kadar njegova vprega ni zaposlena v kmetijstvu. V takem primeru je prevozništvo smatrati' za postranski posel v kmetijstvu.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■M
Igra o božjem kraljestvu
Najbolj zanimiv in gotovo tudi najbolj privlačen dogodek VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani bo uprizoritev «Igre o božjem kraljestvu^, ltobro uspela igra ne bo le prispevala k mogočnosti mednarodnega kongresa, temveč bo spričevalo za kul-turno višino slovenskega naroda. Odličniki vsega krščanskega sveta bodo prisostvovali predstavi, pri kateri bo poleg vsega občinstva še v posebnih formacijah igralo blizu 35(10 oseb. Razume se, da je uprizoritev e tako ogromnimi množičnimi nastopi mogoča le, če pri igri sodelujemo vsi, ki sestavljamo veliko slo-, vensko krščansko občestvo.
Vrhovni režiser sklicuje za uvodno vajo zbor ua Stadion v Ljubljani. Vaja se bo začela v nedeljo, dne 11. junija ob pol štirih popoldne. Do te ure naj bodo vse organizacije, kongregacije, zavodi in ustanove, ki bo prejeli že poseben poziv, na Stadionu zbrani, da 60 bo lahko delo takoj pričelo. Zastopniki skupin (organizacij, kongregacij itd.) naj prinesejo s seboj sezname. iz katerih bo razvidno ime in priimek, poklic, starost in stanovanje posameznika iz tisto skupine. Sezname izročite pri prihodu na Stadion vrhovnemu režiserju.
Za vajo pridejo obvezno v poštev sodelujoči i* Ljubljane in ljubljanske okolice, t. j. okoli 1500 oseb. mož in žena. deklet in fantov, deklic in dečkov. V kolikor jim pa dopuščata čas in sredstva, naj se vaje udeležijo tudi predstavniki onih skupin, ki jih po podeželju organizira zborovski režiserg g. D. Petančič.
Ljubljana od včeraj do danes
Spet smo zajadrali v »čudovito« vreme. Včeraj so 6e dopoldne po nebu preganjali dolgočasni, svinčen osivi oblaki. Popoldne pa je nenadoma začelo pršeti, dež pa je dobival vedno več korajže in se je navsezadnje vlil z močno ploho, da so 6e morali ljudje, ki so bili toliko neprevidni, da so dežnik pustili doma, zateči pod bližnje ostreške, pod oboke k hišnim vratom, v veže, v pasaže, v goetilne — kamor je pač kdo že utegnil skočiti ob nenadejanem preplahu. Vsak 6i je mislil, dobro je, da je ploha, bo vsaj kmalu nehala, — pa se je enkrat pTav pošteno urezal. Ploha se kar ni hotela ustaviti, s tako vnemo 6e je bila zagnala. Nekaj po šesti uri zvečer se je splašila in ni nehala do poznih nočnih ur. Tudi davi navsezgodaj je še vedno deževalo. Če bo še kaj dežja, se bo treba bati novih povodnji.
Obfsk na reševalni postaji
od včeraj do danes ni bil posebno velik. Knjiga pri reševalcih ve povedati, da je bilo včeraj spet treba prepeljati nekaj ponesrečencev v ljubljansko bolnišnico.
Z Lepega pota so prepeljali zasebnico Marijo Trostovo, ki je padla in si zlomila nogo.
V šoli se je poškodoval triindvajsetletni dijak Čižmek Vinko.
V bolnišnico je bila prepeljana tudi neka ženska, ki je v hipnem obupu poskusila napraviti samomor.
Prav hudo »ceho« so imeli tam v nekem ljubljanskem vinotoču. Pridno so ga »nakladali« in »zobali«, vino je teklo in tudi žganje ni brez haska izhlapevalo. Petje je donelo, pogumne besedo so krilile po zraku, za njimi so roke mahale s pogumnimi kretnjami. Glave so žarele in duhovi so se močno ogreli, tako močno, da bi že majhna iskra »špetira« lahko zanetila hud požar. In res je do takega požara prav kmalu prišlo. Sedmo večerno uro je bilo, ko je neki razburjeni gost treščil z vso 6ilo s kozarcem po glavi brezposelnega trgovskega potnika F. I. Nesrečni F. I. je bil v hipu vse oblit s krvjo. Poklicana je bila_ reševalna -postaja, ki je s svojim avtomobilom poškodovanca takoj spravila v bolnišnico.
Na živilskem trgu
je zdaj, ko je vsega že dovolj, izredno živahno.
I Ljudje se zlasti ustavljajo pri sadnih stojnicah, kjer je naprodaj toliko vabljivih reči, da človek »Metliško kolo« in »Most«, »Rešetca«, »Kurji boj«, t skoraj ne ve, kaj bi 6i izbral. Zlasti češnje so lepe.
Gospodinje dobro vedo, da se za poletni čas. ko je dovolj sadja in zelenjave, spodobi, da pride pri kosilu in pri večerji .na mizo nekaj drugega kakor v zimskem času, ko izbira ni velika in ko je vse povrhu še zelo drago.
Šport v zadnji minuti
V nedeljo se bosta v Marscillcju pomerila v borbi za naslov evropskega boksarskega prvaka v srednji kategoriji Francoz Tenet in Italijan Ca-sadei. Isti dan pa se bosta v Parizu udarila tudi Francoz Cerdan in Italijan Locatelli.
James Braddoek, bivši svetovni bioksarski prvak vseh kategorij, je povsem nepričakovano izjavil, da se ne bo boksal s Tommyjem Farrom. Vzrok njegove odpovedi je v prenizkem honorarju; Vso stvar bosta kakor pričakujejo, poravnala oba managerja.
Na Dunaju so bile velike avtomobilske in motoristične dirke, ki jih je gledalo okrog 100.000 gledalcev. Proga je peljala z Dunaja do Grin-zinga. Pri avtomobilistih je zmagal znani nemški dirkač Lang, ki je vozil s povprečno hitrostjo 106 kilometrov 800 m na uro. Drugi je bil Mililer (Auto Union) 106 km 100 m, tretji von Brauchitsch (Mercedes Benz) 106 km, četrti Hans Stuck (Auto Union) 104 km 500 m. Pri motoristih pa je na veliko presenečenje zmagal dunajski amater F. Novotny (DKW) s povprečno hitrostjo 91 km 500 metrov.
V Parizu so bile včeraj tekme za plavalno prvenstvo Pariza. Pri teh tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Plavanje na 200 m:
1. Lambcrt (S. C. U.F.) 2 min. 30 sck. 4 desetine (prvak Pariza); 2. Bcchy (S.F.) 2 min. 36 sek.: 3. Seta (Libel.) 2 min. 56 sek. 4 desetinke. Skoki: 1. Leinpert (S. F.) 60 točk 50: 2. Dumar-(jue (U.S. M.) 56 točk 6); 3. Desmcdt (Hip.) 55 točk 57: 4. Blattv (S. C. U.F.) 49 točk 17; 5. An-dre Mulinghauscr 49 točk 6. Plavanje na 100 m hrbtno (dame): 1. Seignol (RCF) 1 min. 23 sek.
2. Berlioux (CNP) l min. 25 sek. 6 desetink; 5. Motto (CNP) 1 min. 27 sck. 6 des ; 4. Dueavla (ECP) 1 min. 32. sek. 5 dcs.: 5. Hurtut (CNP)
1	min. 52 sek. 6 des. 100 m hrbtno (gospodje); t Fayolc (CNF) t min. 22 sek. 2 dcs.; 2. Cruel (A. N.) 1 min. 27 sck. 8 desetink.
Herwey Allcns	191
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
*— Stopite z menoj ven, kopel nama bo prijala. Potok v samostanskem vrtu je božje darilo v teh soparnih nočeh. Izteka se onkraj zidovja v velik kanal.«	1	**■«»««
»Vem, in sicer skozi kamnito rešeto, čigar luknje so tako majhne, da raca ne more slediti svojini mladičem, ki so se splazili Skozi.«
»Zdi se, da ste vse natančno preiskavah«, se je smehljal zdravnik. »Ali o svjoih prijateljih niste nič slišali?«.
»Ne. Pa tudi mislim več nanje. V zadnjih tednih sem si dopovedal, da je prav za prav Čisto vseeno, kje sem.«
»Usoda ima tu vedno svojo posebne muhe«, jo vzkliknil mali 'doktor in skočil v vodo. Pomolil je svojo glavo zopet iz vode in dokončal svojo misel. »Vedno, kadar tako mislimo, pride od nekod nekd in nas prisili, da začnemo zopet iznova živeti. Vidite na primer, kako iz različnih zasebnih razlogov zelo nagibam k temu, da vas zavidam. Kadar pridem iz zavoda domov, napravim vsakokrat korak od vzvišenega v smešno. Moja mati je sanjavo pobožna in zahteva, naj svoj denar poklonim nekemu društvu, ki skrbi za maše umrlih. Ali si lahko to predstavljate?«
»,Vsak človek mora storiti nekaj za dobrodelnost*«, mi pojasnjuje in ropota s svojim nabiralnikom.
»Dva moja otroka sla umrla za kugo in nič nisem mogel po-Onagati. Stara mati mi pa opleta pred nosom s svojo puščico.«
»Kje so vsi tisti ljudje, ki smo jih jiokopali?« ie vzkliknil Antonio. »Oni nepremično leže, mi pa živimo in plavamo v vodi. Glejte, jaz se lahko gibljem; kaj naj pomeni to? Brez življenja ne bi mogel premakniti niti kapljice. Kaj mislite?«
»Pazite,« je rekel doktor in zajel z obema rokama vodo iz potoka, »to je človeško življenje. Sedaj roke odprem — tu: poglejte sedaj v potone in mi joovejte, kam je odšlo prgišče vode.«
»Ne poskušajte premišljati o duši po smrti. O jezeru brez bregov ni mogoče govoriti. Jaz kot mož znanosti imam o telesu posebna naziranja. Možno je, da bomo nekega dne tako napredovali, da bomo] lahko take kužne bolezni preprečili. Toda«, je vzkliknil in s silo
vrgel kamen v vodo, »ena sama človeška lastnost je v resnici nedvoumna: to je njegova nepoboljšljiva navada, da umre, četudi karkoli napravite zanj. Poskusil sem vse, kar znam.«
Nekaj časa sta še plavala in škropila drug drugega kakor otroka z zmagoslavnim občutkom, da še živita, in iz zadrege, da sta se zanimala za tako skrivnostno reči.
»Sicer —« je rkel Lopez, ko sta zopet stala med cerkvenimi vrati, »podpisal sem prošnjo ameriškega konzula za vašo osvoboditev, toda koristilo ni nič. Tako kot zdravila. Vi ste še vedno tukaj. Pripisal sem še, kako živite, da...« v zadregi mu je zastala beseda.
O	tem ni hotel nič govoriti: njegova najljubša beseda jo bila granit.
»Nesmisel,« jo vzkliknil Antonio, »skušam pač delati, kar morem.«
»Tnko dolgo ne, dokler so sanii zdravi. Se nikoli nisem doživel da bi kdo, ki živi v razkošju in udobju, istočasno pokazal sočutje za druge ljudi, razen za svoje najožje, dokler ni njega samega položila na posteljo smrtna bolezen, Mi tukaj pa tudi nismo nobeno vzgajališče, ampak dostojna bolnišnica.«
Vsake tri mesece je prišel v zavod duhovnik s trumo dečkov, ki so jih vzgajali v bližjem seminarju. Da bi se naučili ponižnosti, je moral sleherni poklekniti pred kakega zavodovega stanovalca in z njim deliti južino, ki jo je prinesel s seboj. Temu gnusnemu postopku se ni mogel nihče izogniti. Vsi zavodovi prebivalci, ki niso imeli nalezljivo bolezni so se mu morali podvreči. In,_ ker je bilo več dečkov, ki naj bi se naučili ponižnosti, kakor ponižanih bitij, pred katerimi so morali klečati, so morali priti na pomoč tudi pazniki.
Malo v zadregi zaradi pričujočnosti zmedenega dečka, ki je v predsobi klečal pred njim vpričo kamonitih svetnikov in z nerodnim strahom postavljal po tleh lonce, je skušat Antonio omiliti mučni položaj 7. razgovorom.	.
Mnogo seveda ni izvlekel iz njega. Izpraševal ga je to in ono. Odgovori so bili sicer odkriti, toda kratki. Zvedel pa je vseeno, da ima fant skrbi, da ima domotožje in, da prav za prav noče biti duhovnik.	„	.
»Moj oče Ima malo posestvo in jaz sem tretji sin. Posestva ni mogoče deliti. Edina njiva, senor, ki jo lahko podedujem, jo cerkev. Njeni pašniki so seveda koprneči. Prinašamo vam najboljšo južino vsega leta, zato da se učimo ponižnosti.«
Nenadoma si je fant položil roko na usta in prestrašen pogledal v moža, kateremu naj bi stregel. Tega ni smel povedati. Solze so mu prišle v oči. Zaprl jih je in si jih tudi ni upal več odpreti. Antonio ga ni pustil preje oditi, dokler ni prinešena jedila pojedel sam.
»Ne, vse prosim, senor.«
»Pač, vse Tertio, do zadnje žlice. Ti se moraš šele učiti deliti z drugimi to kar imaš. To je bistvo ponižnosti.«
Ves rdeč je Tertio pospravil prazno posodo in pri odhodu dal Antoniu darilo. »Tega konjička sem sam zrezljal,« je rekel, »glejte, kako se dviga, kakor da hoče skočiti.«
»Oh, to mi pa ugaja,« je vzkliknil Antonio, »vidi se, da j® plemeuita žival. Skakali znam, pravi.«
Decck so je slovesno poslovil. Antonio je opazil nekega drugega dečka v duhovniški obleki in se zamislil. Nato je spravil sijajnega konjička, ki ga jo zrezljal Tertio v svojo kožno vrečico.
Po treh mesecih je prišel deček zopet in ga stregel. Topol sta jedla skupaj in I ertio ga je začel izpraševati. Tako je nastajalo od četrtletja do četrtletja vedno tesnejše prijateljstvo. V celem jo Antonio videl fanta sedemkrat.
Deček je med tem opazno zrastel. Antonio jo ob njem doživljat svojo lastno mladost in no da bi se zavedal, ’so je pri tem tudi sam pomladil. In Čim bolj se je prebujala v njem njegova prvotna moč, tem živahnejša je bila zahteva po svobodi. Ce hi bilo na dvorišču jetnišnico drevo, bi splezal nanj. Toda bilo je samo pokve-čeno grmičje.
Od tega časa naprej, čeprav sprva šo nezavedno, se jo začel ozirali po možnostih za bog. Včasih si je celo predstavljal, da bi se, vrnil v Evropo, v Dtisseldort, če bi se mu posrečilo pobegniti. Njegov sin bo sedaj že velik. Morda bi Angela... Nato pa ga je objel strašen občutek brezmiselnosti in ponižanja radi take vrnitve: kakor prikazen, ki terja nazaj svojo lastnino. Ne, mrtvi nimnjo pravice, se vračati.
Česa naj tudi pričakuje, če se vrne v preteklost. AH ne pomeni lo, povrniti se k vsemu, kar jo žo bilo za njim? Prav tako bi bilo dobro, čo bi so dal prikloniti, kakor uboga »sveta Terezija«.
Zdolo se mu je, da bo še dolgo živel. Vse naokoli njega so umirali ljudje, on pa le ostal nedotaknjen. Včasih jo upal, — kaj?
Nikdar,
Od tu in tam
Dobili bomo 125 novih lokomotiv. Kakor poroča zagrebški »Jutranji list« bo naš desetletni načrt za okrepitev železniškega voznega parka ostvarjen leta 1940. Do tega roka moramo nabaviti 125 novih lokomotiv in precejšnje število raznovrstnih vagonov. Jugoslavija zdaj že ima lastno industrijo železniških vagonov.
Na Jadranu je zdaj že vse polno tujcev, čeprav tujska sezona še ni v polnem teku. Pozna se, da tujcev drugih narodnosti še ni blizu. Prvo mesto med sedanjimi obiskovalci Jadrana zavzemajo Nemci, ki so letos prišli v agromaaan številu.
Otrok je utonil v mlaki. Pri Slavonskem Brodu se je zraven vaške mlake igral štiriletni 6inček čuvaja Nikole Čosiča. Po neprevidnosti se je med igro preveč nagnil ter padel v mlako. Ker je bila voda v njej precej globoka, 6i otrok ni mogel pomagati ter je utonil. Ko se je mati vrnila domov, je opazila, da sinčka ni blizu. Šla je k mlaki ter ga našla že mrtvega.
Proslavo ob obletnici osvobojenja Šibenika je
priredila komanda mesta. V vojašnicah na Šubi-čevcu so bili opravljeni svečani obredi, potem pa je bila parada. Po blagoslovu je komandant mesta general Damjanovič nagovoril vojake in častnike z lepim rodoljubnim govorom.
Čehi in Slovaki kupujejo naš tobak. Pred desetimi dnevi je dopotovala v našo državo delegacija češke tobačne režije, ki je iz Splita odpotovala v Dubrovnik ter si ogledala tamkajšnje skladišče tobaka. Zdaj se je češka delegacija iz Dubrovnika spet vrnila v Split, kjer bo odkupila večjo količino našega tobaka. V Split je prišla tudi delegacija slovaške tobačne režije z isto nalogo.
Petdeset primorskih hrvaških ribičev bo odšlo v Palestino za ribiške inštruktorje. Pred dvemi meseci je po posredovanju predstavnikov zadružnih ribiških organizacij na Hrvaškem Primorju odpotoval v Palestino za inštruktorja tamkajšnjih ribičev neki naš izkušeni ribič. Te dni je bil v zvezi s to njegovo potjo in uspešnim dejstvova-njem podpisan med našimi ribiči in nekim velikim palestinskim podjetjem dogovor, po katerem bo te dni v Palestino odpotovalo še šest mornarjev, ki bodo za inštruktorje. Ti mornarji bodo vzeli 6 seboj vse moderno ribiško orodje, čolne, mreže, svetilke itd. Na palestinski obali, ki je dolga 220 kilometrov, je samo devet domačih ribiških skupin, ki delajo na zelo primitiven način. Cene ribam so zelo ugodne in jih je tudi prav lahko spraviti v promet. Kakor se 6liši, bo v tamkajšnjih vodah v kratkem zaposlenih skupno okrog petdeset naših primorskih ribičev.
»Bučeč« — pojav, ki napoveduje vojno. Že
več mesecev so prebivalci Struge in okoliških vasi v neprestanem strahu, ker se je spet pojavil »bučeč«, pojav, ki po ljudski veri napoveduje vojno, »Bučeč« je nenavaden glas, ki 6e v razvlečenem bučanju javlja vsakih pet minut iz Struškega polja. Ta glas se sliši na vse strani. Po pripovedovanju starejših ljudi se je ta pojav oglasil do zdaj vsega skupaj trikrat in to vedno pred vojno. Prvič leta 1874., nato 1911. ter 1913. leta. Leta 1911. so turške oblasti celo razpisale posebno nagrado v višini 6to zlatih lir za tistega, ki bi ujel to prikazen ter jo razkrinkal. To.da vsi poskusi, ki 60 jih bili zapeljivega denarja željni lovci pod-vzeji, so ostali brezuspešni. Čim so se približali kraju, odkoder je glas prihajal ter ga obkrožili v prečniku dvajsetih metrov, se je bučanje razgubilo in utihnilo. Zdaj pa se je »bučeč« spet pojavil in ljudi spravil v veiik strah pred vojno.
Skupina desetih tujih Časnikarjev, predstavnikov francoskega, belgijskega, holandskega, danskega, švicarskega, norveškega in poljskega tiska je prišla na poti 6kozi Črno goro do obale Jadranskega morja ter se ustavila v Dubrovniku. V tej skupini je tudi znameniti francoski časnikar Jean Marin.
Varčni služkinji sta odnesla 27.000 din. V neki vasi pri Slunju 6ta vdrla ponoči v hiša vdove Mare Kovačevič dva maskirana razbojnika ter sta ji odnesla vse, kar je bilo le količkaj vredno, razen tega pa še 27.000 din v gotovini. Ta denar *• je sestajal iz prihrankov, ki si jih je bila marljivo in varčno dajala na stran Mara, ko je služila pa raznih hišah ter iz denarja, ki ji je bil poslan iz Amerike po 6mrti njenega moža. Vdova je ta napad takoj prijavila orožniški postaji, ki je pod-vzcla energične ukrepe, da bosta razbojnika prišla Y1 pesti pravice.
štirideset let je minilo, odkar je dobil XXIX. razred vojne akademije svaj prvi oficirski čn. Proslava 33 častnikov, ki so še ostali od 77 iz leta 1899, živi, je bila skromna, pa zelo prisrčna. Devetindvajseti razred je dal naši vojski dva armij-ska generala, dva divizijska generala, 13 brigad-nih generalov, 28 polkovnikov, 10 podpolkovnikov,
6	majorjev, 3 kapetane I. razreda, 2 kapetana II. razreda, 3 poročnike in enega podporočnika. Od živih tovarišev sta v aktivni službi še armijski general g. M, Ječmcnič ter divizijski general g. Damjanovič. V penziji ali ostavki je 6 divizijskih generalov, 6 brigadnih generalov, 14 polkovnikov, 3 podpolkovniki, en kapetan I. razreda in en poročnik. Med padlimi tovariši iz tega razreda 60 kapetan Dragoljub Nikolič, ki je pade! v komitski akciji v Južni Srbiji, podpolkovnik Dušan Kuz-jnanovič, ki je utonil med svetovno vajno na neki “rpedirani ladji, Voja Pejovič, major Milivojevič, sjJ,0e Milekič, major Lazarevič, podpolkovnik Ar-
09	‘	nb pol devetih so še živeči tovariši iz
r.rii/i*Zv'i a v°inc akademije v Belgradu priredili
vT « 6estanck.
1)0 v ‘Splitu dokončana gradnja irvLirirufh J!?pa!išča- Upravni odbor splitskih ° n l- i -»M?0?	*	na	svoji	zadnji seji odobril
splitski občini posojilo v višini 900.000 dnarjev. S tem denarjem bodo lahko dokončali dela pri gradnji novega, modernega kopališča na Bačvi-
čab. Kakor je znano Jc občina }z eredstev
ninskega sklada občinskih uradnikov začela uradi, to kopališče '‘»^vicah. V gradnjo je bilo dozdaj vloženih 1,200.000 dinarjev, potrebnih pa je bilo še 900.000 dinarjev.
Bve novi ladji. V eplilaki ladjedelnici urade <*1 lanskega leta dve motorni ladji za finančno Kontrolo. Ladji sta težki po 76 tor. in lahko razvijeta hitrost 17 morskih milj na uro. Na vsaki , J! Posadka desetih l|udi, dva častnika in strojnik. Ena ladja je dobila ime »Vojvoda Hrvoje«, druga pa »Hajduk Veljko«. Danec bodo »pustili v morje prvo ladjo »Vojvoda IDvojec, v soboto pa drugo ladjo, »Hajduka Veljka«.
Letošnji kongres poštnih uradnikov je bil prvotno določen za Cetinje in sicer za 25., 26. in 27. junij. Ker pa so prišle vmes razne nepredvidene zapreke, bo kongres v Splitu. Pričakovati je, da bo na ta kongres prišlo okrog 500 poštnih uradnikov, morda pa tudi več. Na letošnjem kongresu poštnih uradnikov v Splitu bo po programu Obravnavanih več perečih stanovskih vprašanj.
Kmetijstvo na »Prekmurskem tednu"
Razstava, ki bo pokazala hvalevredno skrb za povzdigo najvažnejših gospodarskih panog
Murska Sobota, 13. junija.
V	soboto, 17. t. m. ob 10 dopoldne bo ban g. dr. Natlačen odprl v gospodarskem in kulturnem središču Prekmurja veliko razstavo »Prekmurski teden«, e katero 6e ljudstvo Slovenske krajine spominja 20-letnice priključitve k Jugoslaviji. V najlepšem času bodo obiskovalci Prekmurja videli to najmlajšo slovensko pokrajino: v času, ko zori žito. Tri četrtine plodne ravnine na Ravenskem in Dolinskem, to je od Murske Sobote do Dolnje Lendave, zavzemajo polja. V Odrancih in Beltincih je celo 80% zomlje pokrite z le<po obdelanimi polji. Na nedogffednib ravninah valovi zlato žito in kmet trepeta v strahu pred jpogubo-nosno točo za žetev, ki letos obeta najlepše nade.
Ker je Prekmurje izrazita poljedelska pokrajina brez vodne sile, surovin in rud za uspesen razvoj industrije, bo moralo v bodoče posvečati glavno pažnjo na čim večjo izrabo zemlje in povečanje pridelkov. Čeprav se v Prekmurju pridela mnogo žita (okrog 100.000 centov pSemco in prav toliko koruze, 87.000 centov rzi in 27o.l)60 centov krompirja), vendar zemlja ne more ^rediti gostonaseljenega prebivalstva (100 na km5), ki mora zato za zaslužkom na sezonsko delo v tujino. Desetina prebivalstva, najboljše delavske moči, odhaja vsako polellje z rodne zemlje obdelovat tujo zemljo.
Drugi vir dohodkov Prekmurja je živinoreja.
V	Prekmurju gojijo okrog 35.000 glav govedi, 30.000 svinj, in 140.000 perutnine, ki gre v glavnem za izvoz. Znana je v tem pogledu Benkova tovarna mesnih izdelkov.
Na Prekmruskem tednu bo zato posvečena prav velika pažnja prekmurskemu poljedelstvu m živinoreji. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora bo en del razstave v zapadnem traktu paviljona drugi del pa zaradi boljšega pregleda slik, tabel in statističnih diagramov v Delavskem domu. Prav posebno bosta vzbujali pozornost razstavi kmetijske šole v Rakičanu in semenogojske postaje v Beltincih, ki je znana po razpošiljanju prvovrstnega semena raznih žitaric po vseh krajih
Železniški direkcUi vLfublian
, Vozni red, ki je 6tapil v veljavo 15. maja t. 1, je prinesel za marsikoga zboljšanje, za delavstvo, ki se dnevno vozi s proge Zidani most—Ljubljana, zlasti pa za nas iz Zaloga in D. M. v Polju, ki na6 je največ, pa celo poslabšanje.
Prvi jutranji vlak, ki po 6edaj veljavnem voznem redu prihaja v Ljubljano ob 6.50, je za delavce in nameščence, katerim je v prvi vrsti namenjen, prepozen, zlasti še, ker ima skoraj vsak dan do 10 minut zamude. Upoštevati moramo namreč, da prične večina delavcev z delom ob 7 zjutraj in to na periferiji mesta, do koder ima vsaj 20 minut peš od postaje. Zaradi tega stalno zamujamo delo in smo bili nekateri od delodajalcev opominjani, da bomo morali ali prihajati točno na delo, ali pa nam bo služba odpovedana.
Ker se zaradi tega ne moremo vsi naseliti v Ljubljani, da ne bi zamujali dela, in ker se mora vozni red v prvi vrsti o.zirati na potrebe vsakdanjih potnikov, prosimo ponovno naslov, da ponovno uvede »rezervo«, ali pa spremeni vozni red v tolika da bo prvi jutranji vlak prihajal v Ljubljano vsaj 10 minut prej in točno.
Prav tako želimo spremembo tudi pri .večernih vlakih. Na vlak, ki odhaja ob 18.5 iz Ljubljane, ne more nobeden od tistih delavcev, ki končajo z delo,m ob 18 ter morajo zato čakati 6koraj do pol 20, ker potniški vlak ob 18.27 do Litije nima nikjer postanka. Zaradi tega prosimo, da bi prvi večerni vlak odhajal nekoliko pozneje, če pa se to ne da napraviti, naj ima potniški vlak ob 18.27 postanek na vseh postajah. — Prizadeti,
Našemu potujočemu občinstvu
Naši turistični klubi so se svoječasno veliko trudili, da dosežejo uvedbo brzih vlakov št. 9 in 10 na progi Jesenice—Belgrad in obratno. Kljub temu, da sta oba vlaka izredno ugodna, vendar nista tako zasedena, kot bi bilo pričakovati po svoječasnih zahtevah s strani slovenskih interesentov.
Brzi vlak št. 9 odhaja iz Jesenic ob 20.09, iz Ljubljane pa ob 22.02 ter prihaja v Zagreb ob 0.20, v Belgrad pa ob 8.40. Obratno pa vozi brzi vlak št. 10 iz Belgrada ob 20.58 ter je v Ljubljani ob 7.40. Z novim voznim redom od 15. maja t. j. imata oba vlaka v Zidanem mostu zvezo z Mariborom. Oba vlaka imata tudi celo vrsto direktnih vagonov, tako spalni voz Jesenice—Belgrad, vagon 1. in 2. razreda Rateče—Planica—Belgrad, vagon 2. in 3. razreda Bistrica—'Bohinjsko jezero •—Belgrad, Maribor—Belgrad in Rateče—Planica— Subotica in obratno.
Oba vlaka nista vezana na brzovlake iz inozemstva, ki prihajajo večkrat z veliko zamudo, tako da vozita redno točno po odrejenem voznem redu, kar je dostikrat za patujočo publiko velike važnosti. Tudi nista natrpana in prenapolnjena * inozemskimi potniki, tako da je vožnja z njima udobna.
Ker predstavljata oba vlaka za Slovenijo važno turistično pridobitev, bi bilo priporočljivo, da se jih tudi naša domača publika posluži v čim večji meri ter tako upraviči zahteve naših turističnih ustanov.
V	nedeljo, dne 18. junija: Belokranjski festiffal in črešnjeva razstava v Črnomlju.
Četrtinska voznina • poseben vlak. Prijavite se takoj pri »Putniku«!
Drobne iz Kranja
Ponesrečil sc je v soboto v tovarni »Sempe-rit« v Kranju delavec J. Volčič. Med delom mu je padla težko dvigalo na desno nogo in mu stopalo hudo zmečkalo. Ponesrečenca so odnesli v kranjski Zdravstveni dom, kjer mu jc nudil pomoč zdravnik g. dr Josip Bežek. Ponesrečenca jc zdravnik oddal v oskrbo ljubljanske bolnišnice.
Iz zapora v zapor. V ponedeljek je kranjska policija aretirala 34 letnega Vinka S., rodom iz Device Marije v Polju, katerega je oblast že dalje časa iskala radi več tatvin. Vinko Š. je bil radi tatvin že neštetokrat kaznovan, skoro se nahaja več^ v zaporu kakor na prostosti. V zadnjem času se je precej časa spretna skrival, pa je končno le
I	epet padel policiji v roke
naše banovine. Pokozala nam bo priprave za selekcijo kulturnih rastlin in vse vrste selekcioniranega semena, garnituro opažev za gradnjo silosov ter domače kmetijsko orodje in 6troje za luščenje ajde.
V razstavnem paviljonu bode- razstavili še Kmetijska družba ter sadjarsko in vrtnarsko društvo poučno propagandni material ter važnejše kmetijške in sadjarske potrebščine, katere si bodo interesenti tudi lahko nabavili. Tvomica »Ruše« bo tu razstavila umetna gnojila.
Čebelarstvu, ki je kot sadjarstvo razširjeno zlasti v severnem delu Prekmurja, na Goričkem, bo na razstavi določen poseben prostor, takisto pa tudi gozdarstvu in lovu.
V Delavskem domu bo razstavljen podrobni učni material za živinozdravstvo in prvo pomoč v nezgodah, vzorci in aparati semenogojske postaje v Beltincih, delo živinorejske selekcijske zadruge itd. Zunaj ob paviljonu bo kmetijska šola razstavila večjo družino štajerske kokoši, »Društvo rejcev malih živali« iz Ptuja pa V6e vrste domačih kuncev, ki pridejo v poštev za rejo v malem in večjem obsegu.
Posebna privlačnost kmetijsko razstave pa bo razstava vin in vinska poskušnja. Vinogradniki iz Prekmurja bodo nudili izborne vrste domačih vin, med katerimi so posebno znana vina iz lendavskih goric, pa tudi z Goričkega. Razstava vin bo pritegnila tudi nekaj najboljših vrst iz Kapelskih, Radgonskih in Ljutomerskih goric, ki jih bodo gostje poskušali iz ličnih kozarcev z napisom »Prekmurski teden«.
Zadnjo nedeljo »Prekmurskega tedna«, 25 t. m. bo pa v Murski Soboti razstava plemenskih živali konjerejskih podružnic iz Murske Sobote in Dolnje Lendave ter rodovniške živine bližnjih selekcijskih društev. Razstavljenih bo tudi nekaj rodovniških kobil z žrebeti. Tako bodo obiskovalci »Prekmurskega tedna« videli, kako se razvijata poljedegstvo in živinoreja v Prekmurju in koliko se odgovorni trudijo za povzdigo obeh najvažnejših gospod rekih panog, da bi donašali čim čev koristi našemu ljudstvu.
Vramasko poročil«
»Slovenskega doma«
Prispevajte za kongresi
Kongres bo velikanska prireditev. Velikanske prireditve pa zahtevajo veliko denarja. Če imamo denar za vse mogoče potrebne in nepotrebne reči, ga imejmo še za kangres, ki bo vendar stvar vsega naroda. Pokažimo pred tujci, da smo Slovenci narod, ki zna tudi nekaj žrtvovati. Poslužite se čekovnega računa, ki ima naslov: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana, štev. ček. računa 11.7111
Nujna prošnja
Prosimo vse župne urade, ki še niso dobili kongresnih lepakov, da nam to takoj sporoče. Poslali jih bomo čimprej. Kjer kongresnega lepaka še niste nabili pred cerkvijo ali na kakem drugem javnem mestu, storite to brez odlaganja! Zbudimo ves narod k sodelovanju za kongres, ki sc nam z veliko naglico približuje. Nebeški Kralj bo vsako žrtev tisočero povrnili
športne vesti
Francoski teniški turnir. Mednarodni francoski teniški turnir v Parizu se je včeraj nadaljeval in se konča 18. t. m. Izmed naših te-
nismanov deluje le še Punčec, ki je včeraj zabeležil spet novo lepo zmago. Z lahkoto je premagal Madžara Gaboryja v treh setih s 6:4, 6:4, 6:2. Punčec nastopi danes v četrt finalu proti Amerikancu Mac Neyllu, ki je premagal Francoza Destremeauja. V'četrt finale so se po dosedanjih rezultatih placirali naslednji najboljši teniški igralci: trije Amerikanci: Mac Neylle, Cooke in Riggs, dalje Francoz Boussus, Anglež Billington, Poljak Tloczvnski, Madžar Szigetti in naš Punčec. V nadaljnjih tekmah ima naš Punčec zelo močne nasprotnike. Danes igra z Mac Neyllem, nato pa s Cookom, seveda če bo danes zmagal. Francoski listi poudarjajo, da je Punčec v sijajni formi in da ni izključeno, da se sreča v finalu z Amerikaneem Rigg-sem, ki ga vsi smatrajo za zmagovalca letošnjega francoskega teniškega prvenstva.
Tekma med Zagrebom in Slovaško prepovedana. Jugoslovanska nogometna zveza je na svoji snočnji seji v Belgradu sklenila, da prepove mednarodno nogometno tekmo med Zagrebom in reprezentanco Slovaške. Zveza utemeljuje svoj sklep s tem, da so zagrebški klubi svoj čas prepovedali svojim igralcem nastopiti v mednarodni tekmi proti angleški nogometni reprezentanci.	^
Ni pa še gotovo, ali bo nogometna reprezentanca Slovaške vzela to prepoved na znanje, ker Slovaška še ni članica mednarodne nogometne zveze in ker zaradi tega proti Slovaški ne bi bilo mogoče izvajati nobenih sankcij.
Na snočni seji jc bilo nadalje tudi sklenjeno, da se čimprej skliče sestanek zastopnikov podzvez, pri katerem naj bi se razpravljajo o nadaljnjem_ postopanju proti klubom, ki so Jugoslovanski nogometni zvezi odrekli pokorščino.
SK Jugoslavija v Nemčiji. Jutri zjutraj odide na nogometno turnejo po Nemčiji bcl-grajska Jugoslavija. Jugoslavija bo odigrala v Nemčiji pet tekem in sicer v Haunovru, Bremenu, Hamburgu, Braunschweigu in v Chcm-nitzu. — V petek pa odpotuje v Prago moštvo BSK-a, ki bo odigralo v ponedeljek, t9. junija, svojo prvo tekmo _ za srednjeevropski pokal. Nasprotnik BKS-a je praška Slavija.
Ostale tekme za srednjeevropski pokal so: v Bukarešti: Venus : Bologna, v Budimpešti: Ferencvarosz : špartc, v Milanu: Ambrosiana : Ujpesl. Kvalifikacijske tekme zn ligo. Nedeljski spored za kvalifikacijske tekme je naslednji: v Borovu: Bata : Balšič (Podgorica), v Petrovgradu: Borae : Vojvodina (N. Sad), v Subotici: Zak : SSK (Skoplje).
V	tem kolu je prost Krajišnik, ki bi moral igrati z zmagovalcem med Splitom in Čoneor-dio. Oba ta kluba pa pri kvalifikacijskih tekmah nista igrala.
Politika in šport. Poljska uradna agencija Pat poroča, da je medmestna nogometna tekma nied Brnom in Miinclienom, ki bi morala biti v nedeljo v Brnu, odpovedana.	,	,	,'
1 *	•» Z“ “Z	/ J .
Poljska atletska zveza je sporočila nemški atletski zvezi, da sc ne udeleži ženskih atletskih tekem z Nemčijo, ki bi morale biti 2. iu-lija v Breslavi.
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v C'		■— «3 S*	* O ■£c ~7	Veter	Pada- vine	
		, a c?>v »S	K ■ -I °5			(smer, jakost)	a e	« "S e
Ljubljana	754-0	188	128	90	10	ENE,	5J-4	dež
Maribor	?5tr6	19-5	12-0	90	10	SW,	9*0	dež
Zagreb	753-7	2.p	13-i	70	7	sw,	171)	deš
Belgrad	756-7	311)	19-0	70	6	s,	l-o	dež
Sarajevo	7563	27ll	16-t	90	6	SE,	—	—
Vis	7570	17-0	15-0	90	10	SE,	0-3	dež
Split	756-0	22-0	18-0	70	10	SE,	—	—
Kumboi	7575	26-t	19-0	80	7	SE,	—	—
Rab	755-2	19-0	151	90	10	SSEs	l-o	cer
OBbPDVSIlt	757-b	24-0	20-t	70	6	NE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva nestalno vrane. Ponekod bo deževalo kih.
oblačnost, v presled-
Koledar
Danes, sreda, 14. junija: Bazilij.
Četrtek, 15. junija: Vid in tovariši.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 43; mr. Tmkoczy, Mestni trg 4; mr. Uetar, Šelenburgova ul. 7.
Ob priliki praznika sv. Cirila in Metoda to je
5. julija priredimo kmečki ljudje romanje na Ve-lehrad. Spotoma sc oglasimo na Gospo« v e ti na Koroškem in ogledamo Dunaj ter Brno. Na Vele-hradu je 4. julija zborovanje Češke Kmečke Zveze ter velike cerkvene in narodne slovesnosti. Če se priglasi 30 udeležencev ba stala vožnja z avtobusom in potni list 350 din na osebo. Prosimo vse, ki bi se želeli pridružiti, naj se takoj javijo na naslov: Izletna psarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Natančni program in informacije se dobijo isto tam in v pisarni Kmečke Zvez* v Ljubljani.
Ruska Matica v Ljubljani vabi na slavnostno prireditev, ki se bo vršila v petek, dne 16. junija 1939 ob 18 v veliki dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica), v počastitev spomina inž. M. Dolivo-Dobrovoljskega ob priliki 50 letnice ustvaritve strojev za izmenični tok in prenosa električne energije na večje razdalje. Slavnostni govor bo imel gospod univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar
o	pomenu dela inž. M. Dolivo-Dobrovoljskega za razvoj tehnike jakih tokov. Vstop jc prost.
• ,.,BoIxni*,k? blagajna Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo na letni občni zbor, ki bo v četrtek dne 15. junija ob 2 popoldne v kolodvorski restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. — Uprava.
Redni letni občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo dne 26. t. m. ob 20 v
Hubadovi pevski dvorani. Dnevni red običajen. K obilni udeležbi vabi adbor pevskega zbora.
Na orgelski produkciji bodo nastopili iz šole prof. Stanka Premrla naslednji gojenci: Adamič Bojan, Capuder Peregrin, Mele Ivan, Hanc Jože, s Judita Pipan in iz šole prof. Tomca: Fabijani Viktor, Stefančič p. Franjo, Rijavec Janez in Snoj Venceslav. Podrobni 6pored bo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, produkcija pa bo v soboto 11, t. m. ob četrt na 7 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici.
Gojenci državnega konservatorija v Ljubljani bodo za radijske poslušalce ponovili v petek 16. t. m. ob 20 Haydnov oratorij »Stvarjenje« (za zbor, sah in orkester) pod vodstvom g. dr. D. Švare. Ljubitelje glasbene umetnosti na to prireditev Radio Ljubljane še posebej opozarjamo,
Sprejemni izpit na I. državni realni gimnaziji
(Vegova ulica) bo dne 24, junija. Prošnje (formular P” šol slugi) za pripustitev k izpitu, kolkovane z
10	din kolkatn, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni od 20. do 23. junija od 9 do 12. Prilogi k prošnji sta krstni in rojstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Sprejemajo se učenci, ki so rojeni v letih 1926, 1927, 1928 in 1929. — Ravnateljstva
ljubljansko gledališče
Drami: Začetek ob 20.
Sreda, 14.: Velika skušnjava. Red Sreda,
Četrtek, 15.: Neopravičena ura. Red A.
Petek, 16.: Neopravičena ura. Red Sreda.
Sobota, 17.: Neopravičena ura. Red Četrtek. Konec dramske dezone.
Opera: Začotok ob 20.
Sreda. 14.: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakovc. Premiera, Premierski abonma.
Četrtek, 15.: Štirje grobijani. Red Četrtek. Gostovanje tenorista B. Vičarja iz Zagreba.
Petek, 16.: zaprto.
Sobota, 17.: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove. Red A.
Za red Sredo bo drevi poslednja letošnja vprizoritev češke komedije »Velika skušnjava«. Delo je izredno zabavno in je imelo pri vseh vpri-zoritvah lep uspeh. Zasedba primierska. Režija je prof. Sestova.
Opozarjamo na nocojšnji plesni večer našega baletnega ansambla v apemem gledališču. Kot so-loplesalka bo gostovala poleg priznanih naših članic ga. Lidija Wisiakova. Plesni večer je naštudiran na izvirno slovensko glasbo, ima tri dela in v posameznih delih 6e bodo izvajali naslednji plesi: L del: Josip Ipavec: Možiček, Žebre: Vizija. Švara: Valse interrompue. V II. delu pride na vrsto najprvo Osterc s svojimi tremi plesi, nato Škerjančev Plesni motiv, znana odlična Adamičeva Tatarska suita in Žebretova suita. III. del bo obsegal plese na Bravničarjev0 glasbo Divertisement, Škerjančev Arabski ples in Bravničarjevo Plesno burlesko. Plese je naštudiral koreograf Narodnega gledališča inž. Peter Golovin. Dirigent: Zebre. Obeta se nam zelo zanimiv pester večer, z daljšimi plesnimi točkami. Nocojšnja premiera bo za premierski abonma.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli jutri za svoj abonma Wolf-Ferrarijevo opero »Štirje grobijani«. Ker je g. Gostič zaradi sprememb repertoarja v Zagrebu zaposlen v Zagrebu, ne more priti v Ljubljana k »Wertherju«. Banov-čevo vlogo v »Štirih grobijanih« bo pel jutri g. Vičar iz Zagreba. Ostala zasedba kakor na premieri. V glavnih vlogah: Kogejeva, Ribičeva, Hev-balova, Poličeva ter gg. Betetto, Primožič, Zupan Lupša, Vičar in Marčec, Dirigent: dr, Švara. Režiser: Primožič.
Sir«* 4__________________________________________________^SLOVENSKI	DOM	.	dne	14.	Junija	1939.	Btev.	m.
seveda zlasti novince, ki so menili doživeti kdo ve kaka čuda in junaštva. Niso se zavedali, da je treba samo drobca iz šrapnela, pa je vseh drznih sanj, načrtov, poletov in junaštev konec. Konec po navadi za vselej.
Ko	so	mehaniki	opravili svoje delo,
so pregledali	letala	še pilotje. Zapanjali
so za poskus motorje, pretikali sklepe in pogone, nadzorovali delo bencinskih črpalk ter stanje dovodnih cevi.
Vse je bilo pripravljeno za nov dan, za nov polet...
Ko	je	bil	zbran	ob letalih ves oddelek, ki	je	bil	določen za današnjo nalogo,
je prišel pred hangarje poveljnik, stotnik Courtney. Spremljal ga je pribočnik Phipps z negibnim, uradnim obrazom kakor vedno. Niti najstarejši pilot se ni spominjal nobenega, še tako razburljivega primera, da bi bil Phipps ob njem kdaj spremenil izraz. Bila ga je satna resnost, do njega nista imeli oblasti ne radost ne žalost.
Courtney je s Phippsom šel od letalca do letalca in jim želel po vrsti srečno pot in lep uspeh. Rad bi bil še vsakomur želel srečno vrnitev, toda to na letališču ni bilo v navadi, ker bi utegnila sleherna beseda o vrnitvi slabo vplivati na letalce. Zanje je bilo bolje, če bo zdaj mislili samo na odhod in na delo, ki jih čaka. Vrnitev — to je bilo vse tako daleč, da se zdaj ob odhodu ni splačalo niti misli izgubiti.
Proti koncu svojega pozdravnega obhoda je stotnik prišel do Scotta, ki je stal v vrsti skupaj z Ronniem. Courtney je zresnil obraz, kj se je prej smejal ter hotel čisto uradno opraviti svojo dolžnost in potem kreniti dalje. Ni maral,
da bi prišlo spet do katere neprijetne besede ali razburjenega nastopa in očitkov.
Toda mladi Ronnie ga ni pustil kar tako mimo. Veselo mu je stisnil roko in hotel začeti klepetati. Courtney bi se bil potem tudi ustavil, toda Scott ga ni niti pogledal. Obrnil se je siran ter potegnil še Ronniea iz vrste takoj, ko je Court-ney končal uradni del pozdrava.
Mislil si je:
>Čemu neki? Starega prijateljstva ni več. Včeraj je bilo vsega konec! Kaj bi potem obujali reči, ob katerih nam bo vsem samo hudo, oživili jih pa ne bomo, ker jih pač ne moremo.«
Tudi Courtneya je ta trenutek obšla bridka misel. Tudi on se je zavedel to uro še bolj ko sinoči, da je med njim in med Scottom prav za prav vsega konec. Vse je bilo prelomljeno, vse je bilo že daleč, daleč...
In spet je Courtney sam pri sebi stisnil zobe ter si dejal:
>Prekleta vojna... <
To kletev je to jutro ponavljalo morda sto tisoče, na milijone ljudi na vseh bojiščih sveta in v vseh zaledjih, kjer so ljudje drhteli v strahu pred vojno in pred izgubami, katere jim je vojna nosila ...
Courtney ob vsem tem kratkem prizoru med njim in mod Scottom ter Ronniem ni pokazal, da ga je kaj zadelo. Znal se je obvladati, tako zelo obvladati, da se je čudil celo Phipps, ki je pod svojim negibnim obrazom skrival izredno poznanje ljudi in človeških src. Tudi njemu je bilo težko in neprijetno, zato
1	se je ra je obrnil vstran .,,	1
Vse je bilo pripravljeno za odhod, čakali so samo znamenja od poveljnika,
Scott je že bil na svojem letalu in je držal z desnico pogonski vzvod, levico pa si je del nad oči, da bi bolje in prej videl znamenje za vzlet. V letalu poleg njega je sedel Ronie in mu veselo mahal z roko.
Kako tudi ne? Danes je bil zanj prvi veliki dan vojne. Smel je leteti s piloti slovitega oddelka »A«- smel je leteti z lastnim bratom, čigar ime je slovelo po vsem bojišču kot ime enega najdrznejših in najbolj uspehovitih pilotov. Ronnie bi bil najraje vriskal. Vojne in njenih nevarnosti mu še mar ni bilo...
Ta trenutek je zadonel Courtneyev
glas:
»Pripravljeni?«
Vsi letalci so se malo sklonili •* 8V0' jih aparatov in zamahnili z desnico v pritrdilo.
čez trenutek je zadonela drug* Court-neyeva zapoved:
'»Odhod!«	.
Motorji so zarjoveli močneje ter v trenutku potegnili letala čez zeleni travnik. Vetrnice pri letalih so dvigale prah, suho listje, smoti, zdelo se je, da je ohlip od njih iako hud, da bo zdaj pa zdaj začel ruvati travo ter jo vrtinčiti v zrak.
Oh strani letališča sta stala Courtney in Phipps ter čakala, da bodo oddrsela vsa letala mimo.
Courtney jo na tihem štel aparate In čakal, kdaj pojde mimo Scott. S pol očesa je gledal Scotta, da bi videl, kakšen jo izraz njegovega obraza. Sam se je smehljal in menil, da bo la trenutek to 'storil tudi Scott.
ffJugoslovanski radio-program" ob newyorški razstavi
Pod tem naslovom je g Ig. Hude v 52. številki slovenskega ameriškega lista »Glas naroda« z dne 6. marca t. 1. objavil kritiko jugoslovanskega programa, ki ga je v začetku marca oddajala belgrajska kratkovalovna postaja kot pozdrav newyorški svetovni razstavi in našim izseljencem.
» ... Z napetostjo sem čakal, — piše avtor članka — na jugoslovanski program. In odkrito rečem, bal sem ee, da ta program ni bil tak, kakor bi si ga želel vsak pravi Jugoslovan. Prepričan sem, da si je vsakdo, ki še vedno nosi v svojem srcu in ljubi svojo domovino in skupno domovino Jugoslavijo, želel, da bi bil ta program kar najboljši, da bi bil všeč vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom in zlasti še ameriški javnosti.
Pa vsega tega, žal, ni bilo.«
Zatem navaja pisec pogreške, Iti jih lahko razporedimo v sledeče točke:
1. Orkester ni zaigral ameriške himne Star Spangled Baner, kakor so to storili do sedaj še vsi narodi.
2. Dovolj bi bil samo govor Nj. Vis. kneza namestnika, ki je izčrpno pojasnil jugoslovansko mišljenje in stališče do Amerike in newyorške razstave. Ostala dva govora sta bila potrata časa, zakaj naši izseljenci so komaj čakali, da slišijo pesem iz stare domovine. To je bil »največji pogrešek«.
3. Pisec je mnenja, da je bil orkester, zlasti proti koncu, izboren, njegovim vrlinam pa da ni ustrezal spored, ki ga je izvajal. Namesto »kola« naj bi raje oddajali kako lepo skladbo in delo srbskih, hrvatskih ali slovenskih skladateljev, »ki se morejo primerjati z najboljšimi skladatelji velikih narodov. In prav to bi bilo treba pokazati!«
4. Jugoslovanski program bi moral pokazati narodno čustvo in razpoloženje, prav tako tudi splošno kulturno stopnjo v Jugoslaviji »v mnogo lepši, prikupljivejši luči«.
5. Tudi vokalni del sporeda ni ugajal. Treba bi bilo za to velikega zbora, »ki jih je dovolj v Belgradu, dovolj po drugih mestih.. .« Opernih pevcev in pevk ne potrebujemo za ta; slišimo jih lahko vsak dan v Metropolitan operi, ali pa na radio... Zbor čeprav diletantski, bi mnogo pri-srčneje podal našo pesem. »Slovenska pesem«, »Kje so moje rožice« je bila že še, hrvatska je bila že manj prikupljiva, medtem ko imajo Hrvati mnogo krasnih narodnih pesmi. In srbska »Ciganka«?... Ali naj sedaj ameriški narod misli, da so Srbi v sorodu s cigani?... Srbi imajo dovolj narodnih pesmi, ki bi jih tudi tuja ušesa rada poslušala .., Zakaj ni tedaj glasbeni odbor izbral kake njegove (t. j. Mokranjčeve) pesmi, s kateio b: mogel ameriški javnosti pokazati krasita 6rbske narodne pesmi? — Ako se hoče na-">d predstaviti tujemu narodu, naj se mu predstavi v svoji veličini, ne pa v svoji nižini. .«
Tako g. Hude. Mi to poročamo kot kronisti.
Pod naslovom »Nedeljski radio-program iz Ju-slavije« je izšla tudi v slovenskem listu »Jugoslovanski Obzor« v Mihvaukee podobna kritika, ki jo, ker je krajša, prinašamo v celoti.
»Nedeljski radio program iz Jugoslavije, katerega namen ie baje bil predstaviti svetovni javnosti našo domovino s kulturnega stališča v naj-prikupljivejši luči, obenem 6 pozdravom otvoritve svetovne razstave v Newyorku, je bil — žal vse prej kot to. Kar nas je Jugoslovanov po Ameriki in po drugih delih sveta, smo gotovo pričakovali vse kaj drugega. Kar pa je Amerikancev in drugih tujcev, pa so od strani naše domovine pričakovali najmanj — takta. Dočim so vse druge narodnosti, ld so doslej oddajale svoje pozdravne radio programe ameriški svetovni razstavi, vključile vanje tudi ameriško himno kot znak vljudnosti in rešpekta, ki je v navadi med civiliziranimi ljudmi, je bila — žal — naša domovina edina, ki tega ni storila. Z glasbeno-kulturnega stališča pa je bil program skrajno ponesrečeno izbran. Američani, ki so program poslušali, so — kot 60 se nekateri izrazili — dobili vtis, da prihaja od kakšnih indijskih krotilcev kač, ali pa vsaj iz krajev daljnega Orienta, ne pa iz Evrope z zapadno civilizacijo. Ako kdo v domovini sedaj zbira odmeve in mnenja, kako je bil ta program v tujini sprejet, naj si za bodoče aranžiranje sličnih poduzetij ohrani v spominu tudi gornje opazke, ki so prišle iz ust Američanov in ki jih v ameriškem časopisju iz vljudnosti nasproti našemu narodu ne bo našel. Mi, ki 6mo si domači, pa si na uho lahko povemo, kaj si drugi o na6 mislijo.«
Stroga preiskava v mednarodnem okraju v Šanghaju.
Lep sestanek Slovencev v Parizu
Ko so pripravili temu tigru iz berlinskega živalskega vrta novo bivališče, obdano z vodnim jarkom, se je takoj pognal v vodo, ker se mu je za- | zdelo, da so se mu le odprla »vrata« v prostost.
Bi n kostni prazniki so minili, mnogim kot vsaki drugi prazniki. Slovenci v Parizu pa spet z binkoštnimi prazniki beležimo nov, velik uspeh.
Vsi prejšnji sestanki, ki so bili namenjeni predvsem Slovencem iz Pariza in njegove okolice, so bili v cerkvi Angelov varuhov na Gra-vellu. Ko pa je bil v Parizu kongres katoliške kmečke mladine, pretekli mesec, »Slovenski dom« je o njem tudi kratko poročal, se je našemu izseljeniškemu^ duhovniku g. Camplinu vzbudila mišek kaj, če bi se tudi naši Slovenci enkrat zbrali v samem Parizu, kar se menda še ni zgodilo, pa da bi dokazali, da smo Slovenci tudi v tujini verni in pošteni.
Misel je postala dejstvo na binkoštno nedeljo. Ze v soboto je o tem sestanku prinesel notico francoski katoliški list: »La Croix«.
V nedeljo so se zbrali v cerkvi sv. Arnbro-azija, na bulevardu Voltaire. Že zgodaj so prišli, z podzemno železnico, z vlaki, z avtobusi, s taksiji. Zbralo se jih je gotovo do 150. Dasi je bilo prvotno rečeno, da bo sestanek namenjen pariškim Slovencem, jih je največ prišlo iz različnih departementov. Med njimi je bila celo žena, ki je prišla skoraj 500 km daleč.
Ob 10 je bila slovesna peta maša, pri kateri so popevali Slovenci. Petje so tudi to pot vodile 6lovenske sestre iz Meudona. Med sv. mašo je stopil na prižnico župnik te cerkve in se v prav prisrčnih besedah zahvalil navzočim Slovencem za njihovo dobro voljo, da so v tako lepem številu prišli. Na koncu svojega govora pa je rekel v slovenskem jeziku: lepa hvala. Nato je imel govor še izseljenski duhovnik g. Camplin, najprej v francoščini, nato pa v slovenščini. V govoru na Francoze je povedal, kdo in kaj smo ter od kod smo. Omenil je tudi o kongresu Kristusa Kralja, ki bo letos v mestu, ki je naša prestolnica, v beli Ljubljani. Med sv,- mašo pa so skoraj vsi navzoči Slovenci pristopili k angelski mizi, kar je napravilo na prisotne Francoze globok utis.
Po sv. maši se je župnik še enkrat zahvalil g. Camplinu, prišla pa sta tudi izseljenski komisar g. Jerič, kot zastopnik ministra Puriča. Le-ta je oprostil ministra, ker je bil zadržan in se v njegovem, kakor tudi v svojem imenu zahvalil izseljenskemu duhovniku za ves trud, kakor tudi francoskemu župniku, za lepe besede in pa za cerkev. Sv. maši je tudi prisostvoval direktor Presbiroja g. Mato Vučetič.
Opoldne je bilo kosilo v bližnjem hotelu, na katerem je govoril g. Camplin, ki je govoril o vprašanju: Kako današnja inteligenca gleda na izseljenstvo, pa tudi g. dr. Žebot je pozdravil navzoče. Po kosilu pa so prepevali slovenske narodne pesmi. Zapeli so tudi narodno himno, vzklikali kralju Petru II., knezu-amestniku Pavlu, dr. Korošču ter obema slovenskima škofoma.
Ob treh popoldne pa so bile v isti cerkvi pete litanije Matere božje, nakar so se Slovenci spet razšli na vse strani. To pot smo Slovenci spet pokazali, kako skupni smo, vsaj po večini, in kako potrebno bi bilo, da dobimo svoj dom, čemur pa se protivijo nekateri, ki se imenujejo
vodje našega izseljenstva, pa je njihovo delovanje na tem polju tako nevarno, da se bodo Slovenci prej premislili in to ne malo, če bodo šli v njihovo društvo. Toda med te gospode bomo malo posvetili prihodnjič.
Številni venci, ki so jih položili na hladni morski grob na kraju, kjer se je potopila podmornica »Thetis« z 99 človeškimi žrtvami.
Stane (je prišel na obisk k svojemu tovarišu slikarju): »Prav čedna sobica, koliko pa ei zanjo vsak mesec dolžan?«
Bognarja je poklical delovodja predse ter mu očital, da je svojemu sodelavcu izpil njegov del žganja.
Bognar: »Gospod mojster, protestiram, da bi mi očitali tatvino. S sodelavcem sva napravila tako, da sva žganje nalila v isto steklenico in moj del je bil spodaj. Tako sem moral odpiti najprej njegovo žganje, da sem mogel do svojega.«
Našli so rudnike starodavnih makedonskih kraljev
V bližini Kavale v Grčiji so našli starodavne j i f^^ke, verjetno rudnike starodavnih makedonskih kraljev. Pred rovi, ki vodijo v rudnik, so našli večje količine železovega kršča in limolita, t°rej takšnih rud, poleg katerih se vedno nahaja tudi zlato, Te rudnike je odkrilo novo ustanovljeno združenje za proučevanje in izkoriščanje rude.
Kitajci bodo Japoncem še dolgo delali preglavice
17. julija bosta potekli dve leti, odkar 6e je začela vojna na Kitajskem. Šefi japonske vojske so objavili obširno spomenico o bodočem razvoju japonskih operacij na Kitajskem v tretjem letu vojne. Spomenica poudarja, da bosta potrebni še 2 ali 3 leta, da se uniči kitajska vojska. Za uvedbo novega reda v Vzhodni Aziji pa bo potrebnih še nekaj nadaljnjih let. Japonski načrt mora predvidevati načrtno delo glede tega vprašanja za dobo 20 do 30 let. Spomenica zahteva, da morata Japonska in Mandžurija vedno računati s tem dejstvom in se pripraviti vojaško, politično in gospodarsko za to dolgo razdobje.
Drugi programi
Sreda, 14. junija. 12 Nekaj komorne glasbe (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Napovedi
— IB Mladinska ura: a) Najvažnejše slovenske kulturne ustanove (g. prof. Fr. Vodnik); b. Kočna dela: Sončne ure (g. Miroslav Zor) — 18.40 Naie delavstvo v gospodarskem in adravstvenem oziru (g. Milan Valant) — 13 Napovedi, poroči!« — 19.30 Pnrodopiani kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 19.40 Na. ura: Vzgojni pomen alpinizma (Janez Gregorin) Ljubljana — 20 Srarael-kvartet »Škrjančeki — 20.45 Valčkovi kralji (plošče) — 21.15 Ciganske pesmi poje ruski sekstet, sodeluje gdč. Milica Polajnar — 22 Napovedi poročila
— 22.15 Plesne pesmice pojeta Jožek & Ježek.
Četrtek, 16. junija. 12 Po domače! (plošče) — 12,45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Veseli godei — M Napovedi — 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nae. ura: Predavanje Min. za telesno vzgojo naroda 20 Pevski zbor »Grafike« — 20.45 Simfonični koncert (posnetki) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kitara solo, g. Stanko Prek.
Petek, 16. junija. 12 Odmevi iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Iz naših spevoiger (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Naš najmlajši (ga. Vračko Cilka) — 18.20 Pesmi iz Beneševe oi>te «Pri naši kočici« (plošče) — 18.40 Poljudna navodila za zaščito pred zračnimi napadi (g. Bedrač Janko) — 19 Napovedi — 19.30 Poti-ček SPD: Navodila dijakom za počitnice (g, Pavel Kunaver) — 19.40 Nae. ura: Naše senoifcti (Kosta Popovič) Bgd — 20 Iz opernega carstva (Radijski orkester) — 21.10 Komorni pihalni trio — 22 Napovedi, poročila — 23.3 Angleške plošče.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 14. junija: Bclgrad: 20.30 Prenos proslave 25-letnice dela J. Mokranjca. — Zagreb: Prenos opere iz Nar. gledališča v Ljubljani — Bratislava: 20.20 Koncert radijskega orkestra. — Praga: 23 Koncert češke glasbo — Sofija: 22.30 Vese! narodni koncept — For-iava: 21 Koncert Chopinovih skladb — Berlin: 22.30 Zabavni koncert — Bukarešt 22.15 Prenos koncerta — Dunaj. 22.30 Koncert RO — Pariz: 20.30 Koncert zbora In orkestra.
»Eh, nekega dne se bo vse to končale, pa se bomo vrnili domov, Bog daj, di bi nikdar ne bilo več vojne. ?.e ene jame imam do grla ...«
Vzdihnil je, tožba mu je prišla iz srca, da se je samemu sebi čudil ob glasu. Naglo je odslovil Ronniea iz sobe.
Fant je bil že na vratih, ko se ie nenadno obrnil, izvlekel sramežljivo iz žepi Športno kolajno ter jo izročil Court-ncyu s prošnjo:
»Če se morda res ne bi vrnil. . .«
Courtney je rezko odkimal z glavo, rekoč:
»Ne govori neumnosti, saj si vendar fant in poli«
Toda Ronnie se ni dal premotiti.
»Nič zato. To je kolajna, ki sem jo dobil za zmago .., Spravite jo vi . .«
Courtney je videl prošnio v pogledu mladega pilota. Omečil se -e in rekel:
»Dobro, fanti«
Potrepljal ga je po rami in dostavil:
»Zdaj pa pojdi lepo spat, da boš jutri trden.«
Spet je bil Courtney eam, strašno -tam ...
In »pet je pograbil kozarec, da bi z žganjem zamoril te boleče, hude ure.
Po noči, polni nemirnih sanj in čudnih glasov, je vstalo jutro, podobno ne-
štetim jutrom na letališču. Na vzhodhem obzorju je izpod meglenih oblakov rdelo nebo, kakor da oznanja krvav, hud dan. Sonce je bilo še globoko pod obzorjem, nič se mu ni mudilo gledat ljudi, ki so začenjali spet novih štiri in dvajset ur medsebojne morije in sovraštva.
Ko je domači petelin na grajskem dvorišču napovedal zoro, je bilo na letališču že vse živo. Piloti so bili na nogah, čili in veseli, kakor da ne pričakujejo ničesar posebnega. Neprestana nevarnost, v kateri so živeli že od začetka vojne, je izenačevala njihove dneve, ki so jih med sabo razločevali še najbolj po tem, da je en dan ostalo več, drugi dan pa manj ljudi na bojišču.
Mehaniki so preskušali in pregledovali letala. Motorji so brneli mlademu jutru v pozdrav, kakor da so veseli prebujenja.
Letalci so si počasi oblačili usnjene plašče, si natikali rokavice in naočnike, kadili zadnje cigarete in se skušali šaliti, pa se ni nikomur dosti dalo. Malo je bilo temu krivo zgodnje jutro in zaspanost, ki je še skoraj vsakemu ležala v udih in delala vsakdanjo stvarnost 8e bolj pusto in prazno, malo pa pričakovanje vsega, česar bodo deležni na današnjem poletu. To zadnje je vznemirjalo
'Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, is inoiemstvo 28 din. IJredniStvo: Kopitarjeva ollca fi/IIl Telefon 4001 do 4005. Oprava: Ropitarleva nlie. •
/i* Jugoslovansko uskant« > l.iulilitni:	Kramarif	lidajateli Ini lot* Sodja Urednik: Mirko Javornik