278. številka, Ljubljana, petek 3. decembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzcmši oonedelike in dneve po praznikih, ter velja po polti projeJMUt za avBtro-ogerBke dež«le za celo leto 16 >rl., za pol leta 8 jrl. zrn četrt leta 4 £ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld., za četrt leta 3 jrld. 30 kr., za en nieaec 1 rkU 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meaec, 30 kr. ta četrt leta. — Za tuje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospoda učitelje na ljudskih sol'.-« h in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano ca četrt leta '2 #ld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 goiŠ. — Za oznanila se plačuje od četiiis opne potit-vrste 6 kr., če ne oznanilo enkrat tiska, 5 kr., čo se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc K olumnot ej hiši St. li »gledaMikz stolha". Opravništvo, na katero naj »o blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adiinitiatrati vne stvari, je  v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Demonstracija zoper Slovane.
Z Dunaja ;!0. nov. [Izv. dop.]
Tudi mi Slovani smo nekoliko svečanost Jožefu II. na čast povikšali, kajti gotovo bi se takozvani „liberalni Nemci" ne spominjali tega vladarja s takim navdušenjem in s takim kričanjem, ko bi nas Slovanov ne bilo v Avstriji. Tu jim nij samo praznik, tu je tudi demonstracija zoper Slovane; da je pa ta večji, treba je, da se ta praznik raz-trobi po vsem Izraelu. In to se je tudi zgodilo.
Ta nemška tolerantnost je nekaj karakterističnega pri vseh svečanostih, ki jih praznujejo ustavoverci. In pri takih priložnostih bye urednikom dunajskih časnikov pevska žila, in v njihovih listih je polno zelenja nemškega fanatizma. Saj ti ljudje več vidijo, kot navaden človek z zdravo pametjo.
V ponedeljek priporočal je poslanec Sturm na stopnicah pri Jožefovej statvi tisti „echt bsterreichischer geist", ki se mu pravi „deutseh-Csterreichischer geist". In ta duh veje v go vorih, ki so se govorili .Jožefu na čast; in teh je bilo mnogo.
Najbolj pa se naglasa v teh govorih, da je Jožef nemškemu jeziku dal ono oblast, pred katero so se morali vsi drugi jeziki v kmetskih kočah poskriti. In ti ljudje mislijo, da mora nemški jezik biti še zmirom podluga šolstva in uradovanji v Cislejtaniji! Oni si Avstrije brez tega jezikovega nemškega de-epotizma misliti ne morejo. Nemški jezik se jim zdi za druge narode zato, da ostanejo v Avstriji, tako potreben, kakor kravi zvonec, da iz pašnika ne uhaja. Da bi nas pa jezik mogel vezati k tej celoti, ki jej pravimo Avstrija, to je tako naivno, da o tem govoriti nečem. Ti ljudje pa ne pomislijo, da „le duh je ono, ki
oživlja." In ta duh ljubezni in spoštovanja narodov mej soboj podkupujejo. Res žalostno, da oni nemški jezik za take nelojalne namene rabijo. Imajo pa oni kako pravico narodom s svojim jezikom pot do omike zapirati V Kdo si upa to trditi V Ali bi se pa morebiti res le nemškej omiki na kvar ravnopravnost doseči mogla V Če je pa ta omika na tako slabej podlagi, potem res nij vredna, da bi se nam v škodo šopirila. No, pa mi bolje mislimo o njej.
In ti netolerantni ljudje spominjajo nas na čase Jožeta II. Tudi za čase tega vladarja so prepiri slabili Avstrijo, bili so prepiri mej različnimi verami. Takrat pred 100 leti trebilo je narediti mir mej narodi. Kakor je prvega Jožef le s tem mogel narediti, da je dal vsem veram v državi enake pravice, tako se more tudi le-ta samo s tem doseči, da dobe vsi narodi enake pravice. Potem še le, ko se bodo ti narodje mej soboj spoštovali, potem bo pač Avstrija res „centralizovana". In le v tem mejsebojnem spoštovanji narodov je moč in obstanek našega cesarstva. Naj bi oni na to mislili, ki zidajo v svojem napuhu iz nemškega jezika nekak babilonski stolp, ki naj bi narode varoval pred razpadom Avstrije. Pa mislimo, da smo prepričani, da bo osoda to njihovo delo razbila, da se ne bo Avstrija razbila.
Mi pa upamo, da bo naš cesar, ki je mnogo dovršil, kar je Jožef II. pričel, mir naredil mej narodi, kakor ga je Jožef mej verami. Zato pa zahteva naš narod, da država da našemu jeziku veljavo v šoli in uradu in da Nemci naš jezik spoštujejo. Dokler je naš jezik v tej ograji, ki n u jo je ogradil nemški, tako dolgo nam pot do omike nij prosta. Dokler se to ne spremeni, lahko govore naši uasprotniki, da nij naš jezik razvit; kako bi bil, saj mu oni ne puste,  da  bi dosegel ono
popolnost, ki mu jo je treba za različne vede. Zftđoji čas je uže, da pridejo časi, ko se Človek ne bo zaničeval zato, ker svoje misli slovensko izraža. I,e z jezikom, našim maternim jezikom moremo omiko in srečo svoega naroda doseči. Tako je bilo pri druzih narodih, tako je tudi pri nas. Naš boj za veljavo našega materinega jezika je za našo omiko največje važnosti, in v tem boji smo Slovenci jedini. Pr.
Polit ieni razgled.
TVotrtziiJ*' <l«»ž«*l«k.
V Ljubljani 2. decembra.
Uže po svojej navadi ne morejo dunajske ustavoverne novine drugače, nego da padajo na flnaiičii«kira ministra Dunajevskega, ker nij mogel odpraviti deficita. Pozabljajo, ali vsaj priznati nečejo, da je ta vlada podedovala vso mizerijo od ustavovernih vlad zavoženega finančnega gospodarstva in da tedaj ne more na enkrat izpeljati ga.
Ustavoverci so tudi hudi na grofa Coro-ninija, da nij nič omenil cesarja Jožefa, kakor so oni želeli.
Nemški „fortschrittsclub" je 30. novembra sklenil dunajskega poslanca <lr. liromi-\v«'f<r«» izključiti iz svoje srede, ker je ude ustavoverne stranke žalil in zmerjal v svojem znanem govoru dunajskim volilcem.
V u it si 9«» držav«'.
Ruski car se je dne 30. nov. vrnil iz Livadije v Peterburg. Ruske novine poročajo, da hoče vlada v Batumu narediti svobodno luko.
Oficijozna „Agence Russe" piše, da je Anglija evropskim vlastim predlagalu, naj se ohrani evropski koncert z ozirom na še ne izvršena vprašanja berlinskega dogovora.
,,St. Peterburgsklja Vedomosti" so prinesle hud članek zoper Nemce v Rusiji. Kakor brž dobi kak Nemec v Rusiji višjo službo ali .-ploh dobro mesto, gleda na to, kako  bi še
Cesar Jožef v našem nemškem gledališči.
V L j u b 1 j a n i 1. decembra. Včeraj sem bil v nemškem gledališči. Črez dan sem imel na kmetih opraviti. Nič hudega sluteč, stopim s svojim visokim obuvalom v jasno razsvitljeni parter. Ker pa vodja Urban s svečavo navadno nij radodaren, me je jasno razsvitljenje parterjevo takoj osupnilo. Iz lož so se kazale nekatere bele kravate in drobne gospice, ondi sedeče, prezebavale so v tistih tankih plesnih toaletah. Hipoma sem vedel, da vsa ta praznicnost velja prej ko ne cesarju Jožefu, na čegar spomin so prejšnji večer naši Nemci banketirali. Kdor sodi objektivno, mora priznati, da je cesar Jožef simpatična zgodo-
vinska osoba; to mora priznati tudi tisti, ki se s poti, po katerih je cesar hodil, ne strinja. Če bi sedaj živel, bil bi brez dvombe tudi nam Slovencem pravičen ! To je moje mnenje. Zatorej sem ostal tudi v gledališči.
Ko se je slovesna overtura, ki jo je vodja Urban, z belo kravato, dirigiral, končala, nastopila je na odru gospica P. ter deklamovala večera slovesni govor. Rile so navadue fraze, ki jih človek ne sodi preostro. Ali večno pov-darjanje svobode in besede „Freiheit" naprav-ljalo je na me nenavaden vtis. Kaj bode ženska o svobodi govorila V To je pač tako, kakor Če bi knez Bismark vstal ter patetično govoril o koristi tega ali onega kuhinjskega orodja.
Pela se je tudi nekaka himna, ki pa je bila vzeta iz opere „Ernani". Tani se poje na čast cesarju Karlu V., menim, ali denes so jo prestrojili na ime cesarja Jožefa. No, ko bi cesar Jožef vedel, da se njegova hvala meri
po vatlu Karla V., pač bi se še v grobu preobračal ! Ko je bila himna končana, zgodila se je na odru taka neizrečena bedarija in nesla nost, da mi je srd napolnil dušo. Pevci, v fraku, in ženstvo, krasno našopirjeno, — sploh vse, kar je bilo na odru, je pred podobo cesarjevo na koleno pokleknilo, kakor *tropa po-grebcev, kadar duhovnik pri novem grobu moli zadnji očenaš! Naše nentSko občinstvo pa je ploskalo tako, da so pevci in pevke tisto klečeplazenje še jedenkrat ponoviti morali. In to je bilo ravno tisto občinstvo, ki je potem, ko se je deklamovala Lessingova krasna pripovedka „o treh prstanih", mrzlo ostalo! Pa kdo hoče vsega Lessinga poznati! Osupnen sem bil, da naše nemško občinstvo pomena one pripovedke ne ve, ker drugače si pač ne morem tolmačiti, kako da je v istini prava poezija brez vti-a ostati mogla, pri tem, ko je trivjiilno ono poklekovanje toliko vspeha imelo!
druge Nemce okolo sebe posajal in Ruse izpodrival, tako, da Rusi ne morejo v Nemcu videti delavca in konkurenta, temuč intriganta, ki išče le koristi svoje osobe in svojega rodu. — Tudi drug ruski list „Bereg" se huduje na Nemce.
Knezu crnogorskomu so h končnemu rešen ji Ulcinjskega vprašanja čestitali Glad-stone, knez srbski in bolgarski.
Zdanjo angleško vlado je ostro grajal v javnem govoru markiz Salisburv zavolj ulcinjskega vprašanja. Dilje je dejal, da Kvropsi ne sme posredovati za Grke, ki naj dobodo samo Tesalijo. Glede Irske je očital vladi bojazljivost in dejal, da se irskim lastnikom ne sme na noben način vzeti nič zemljišča.
Po dolgih debatah je italijanska zbornica z 221 glasovi zoper 118 glasov glasovala za zaupnico zdanjemu ministerstvu.
V francoskem senatu je o priliki obravnavanja proračuna za francosko vnanje ministarstvo hvalil senator Gontant-Biron miroljubivo politiko Thiersovo. Dejal je, da stara politika Francoske ne želi uničenja Turčije. Sploh da je vsa zdanja francoska vnanja politika zoper voljo francoskega prebivalstva. Vnanji minister Saint-IIitaire je odgovoril, da si zdanja francoska in Thiersova politika nič ne nasprotujeta, ter je hvalil oskromnost in modrost Ruske, ki jo sanštefinski dogovor predložila kongresu. DemonstracijaY z ladijami zoper Turčijo se je vršila zarad Črnogorcev, Grkov in zarad armenijskega vprašanja in Francija je zarad svoje časti uže morala so-udeležiti se demonstracije. Upati je, da se bode grško vprašanje rešilo brez pritiska. — Porušenje Turčije bila bi strašna katastrofa, zato se mora odlagati kolikor bolj moč. Grško vprtSanje je Angleška na dnevni red potisnila na berlinskem kongresu a Grška mora velevlasti poslušati. Berlinski kongres je vzdržal mir, a vlasti ga bodo vzdržale še dalje.
Dop
is t.
Iz krškega okraja 30. nov. [Izv. dop. I Učitelji krškega okrajnega glavarstva smo imeli 25. t. m. uradno okrajno skupščino v Krškem pod predsedništvom okrajnega šolskega nadzornika prof. Wurnerja. Zanimivo je bilo pri tej skupščini to, da se je večinoma v slovenskem jeziku obravnavalo. Predsedujoči nadzornik, ki se je sicer le nemščine posluževal, nij se temu čisto nič protivil. Tudi zapisnik pisal se je v nemškem in slovenskem jeziku. Z opazkami nadzornikovimi glede stanja šolstva v minolem šolskem letu se je moral sleherni strinjati in odobriti jih, le zastran nemščine ne. Nadzornik je namreč poudarjal — se ve da na podlagi obstoječih predpisov deželnega šolskega svetovalstva — naj 8e nemščina tako goji, da poskuša učitelj pogovarjati se z otroci v nemščini, (ali kakor vele nemško: „gesprachsweise" unterrichten), da se doseže predpisani smoter, namreč, da
postane nemščina „občevalni" jezik otrok (um-gangssprache). To terjati od slovenskih otrok je presneto malo pedagogično, da ne rabim še ostrejše sodbe. Kje naj učitelj časa dovelj vzame, da bi se v nemškem jeziku pogovarjal se slovenskimi otroci V Ako stavi vsakemu otroku, katerih ima 50—100, le eno kratko vprašanje, mine ena ura, Če pa čaka na odgovor in bi hotel odgovor popravljati, zamudi več nego dve uri. Sicer pa nij mogoče, da bi slovenski otrok v ljudskej šoli kar naenkrat odgovarjal na nemška vprašanja. Še v srednjih šolah daje dijak težko odgovore na nemška pitanja. Ur je sicer še dovelj nemškemu jeziku odločenih, a učitelj jih mora na to vporabiti, da uči otroke nemškega čitanja in pisanja, in da otroke vadi v nemščini po tistem metodičnem potu, ki je zaznamovan v trojih knjigah, katere je sama vlada izdala v ta namen, namreč 1., 2. in 8. nemško slovnico. Tega učitelji pri slovenskih otrocih v ljudskej šoli po seda njej uravnavi slovenskih šol nikoli dosegli ne bomo, če smo še tako v nemščino zaljubljeni, da bi izurili otroke toliko v nemščini, da bi jo mogli kot „umgangssprache" rabiti. Ako bi to hoteli in smeli (!) doseči, morali bi edino le nemščino gojiti in vse druge predmete popolnem zanemariti. SI. deželni šolski svet naj bi torej I iz predpisanih načrtov kar izbrisal to določbo. Toliko v razjašnjenje onim, katere bi nasvet „gespraelmveise unterrichten", utegnil zavesti na napačen pot.
1% Prage 20. nov. [Izv. dop.] Dunajsk' in pražki nemški listi prinašajo poročila, da je predložil dr. Randa, profesor tukajšnje univerze, vladi predlog: kako naj bi se vseuče lišče razdelilo popolnem v češki in nemški oddelek. Stvar nij nikakor nemogoča, kajti profesorjev, ki predavajo češki, posebno pri filozofiji, je več ko nemških in dijakov čeških najmanj 5krat toliko ko nemških. Da bi se le to vprašanje brzo rešilo na kak način, bodi Bi tudi tako kakor za J. llusa.
Simpatije, katere kažo Čehi posebno Pra-žani unesrečenim Zagrebčanom, morajo vsa-cega Slovana le veseliti. Odkar je došel prvi brzojav o potresu skušajo se tukajšnja društva in dijaški spolki v prirejanji veselic na korist Zagrebčanom. Izdavajo se s tem namenom „Almanahi", napravljajo „Slovanski večeri" in začetkom grudna vršil se bode veliki koncert, pri katerem sodelujejo najboljše moči tukajš-nega konservatorija. Največo zaslugo pri tem ima župan g. Skramlik. Tacega moža bi tre balo Ljubljani! Nemško dijaško društvo je pa odbilo županovo vabilo, naj priredi v to svrho
kako zabavo izgovariaje se, da po besedah dr. Jiruša nij nikakoršne nesreče.
0 ljudskem shodu, kateri je bil sklican 27. nov. — takrat ko v Ljubljani — bi pa najraje molčal Sicer pa vem, da ste uže tako. zvedeli, da je bil razpuščen. Neki zidarski mojster, ki hoče povsod imeti prvo besedo a bil tu nekako odstranjen, najel je celo trumo pomngačev. ki so s6 svojim vrišem prouzročili, da se je moral shod razpustiti v veliko veselje tukajšnib Nemcev.
Vreme do zadnjih dnij izvanredno lepo toplo. —e.
Konec pa je, kar se tiče trivjalnosti in nesramnosti, prekoračil vse meje. V imenu dobrega okusa moramo proti takim duševnim atentatom protest vložiti. Če uže hočete cesarja Jožefa spomin slovesno obhajati, slobodno vam; a pozabiti se ne sme, da je bil ta cesar idealist, ki je stal ob svojem času visoko nad navadno drhaljo! In če sedaj s takimi duševnimi izdelki, kakor je včeraj igrana Langerjeva igrica, cesarjev spomin čestite, potem ali ne veste, kaj je spodobno, ali pa ste tako najivni, kakor petnajst let staro dekle, ki solze preliva nad Ciauienovim romanom!
Tu nastopi najprej „babica", ki vlači osem dnij starega otroka po odru okrog. Ta poštena ženska je Češka, to je razumno. Čeh mora trpeti stroške tudi takega „sIovesnegau večera! Poštena ta babica se torej plazi po odru okrog, lomi nekako Čudno nemščino ter nam kot naj-
višji cvet svojega dovtipa podaja ta-le vsklic Ich habe 12G Kinder zur VVelt gebracht!
Družbo pa jej dela ženska, ki je ravno pred tremi dnevi iz „otročje" postelje vstala In to se na odru vse pove, tako da človek vsak trenotek pričakuje, da se sedaj pa sedaj prineso na oder tudi umazane plenice, ki se potem pred našimi očmi opero!
In ko Ee ta žeaska, ki je ravno pred tremi dnevi „vstala", prične jeziti, pribiti ba bica, da naj se umiri, da ne izgubi mleka In to se vse na odru razpravlja! In po ložah sede gospodje z belimi kravatami in šestnajst letne dekleta v plesnih toaletah!   Xo, plesne toalete so bile potrebne,  ker drugače so go špice pri tem „Hebammenkursu" brez dvombe silno vročino prestale!
Ubogi cesar Jožef! —
Dr. J. T.
Domače stvari.
— (Izpoved po obsodbi.) TistMihael Vranic, kateri je bil kakor smo poročali zarad ponarejevanja desetakov pred porotniki 21. nov. akoravno je svoj zločin tajil, obsojen na 15 let teške uječe, oglasil se je po sodbi predstojniku zaporov na Žabjaku, deželne sodnije svetovalcu g. Ravnikarju in obstal, da je res oni napravil tistih 7 desetakov, da pa so bili Bregar, Remškar in oba Čelešnika, oče in sin, ki so jih porotniki osvobodili, v tesnej zvezi i njim in da so za vse njegovo delo vedeli« Vsled tega se bode začelo proti tem štirim, novo sodnijsko preiskavenje.
— (Umrl) je dne 29. novembra advokati dr. Žurbi v Celji 60 let star.
— (Z Dunaja) se nam piše: Društvo Slovenija ima v soboto, 4. decembra, zvečer
ob \'a8. uri (I. \Vollzeile 38, Souterrain) svojo četrto redno sejo. Na dnevnem redu je berilo gosp. cand. phil. J. Mohar a: „0 potresih"; V sredo, 8. decembra napravi „Slovenija" v Zil-lingerjevej dvorani Preširnov večer. Natančneji program v kratkem.
— (Ušel) je iz okrajnosodnijske uječe v Loži v noči 19. m. m. neki 15 let star fant, ki je bil zaprt zaradi tatvine, ter si je pride* val imena Gregorič, Starčevič in KrampotiČ.
— (Izpred celjskega porotnega sodišča.) Franc VrtaČnik, delavec, je septembra t. 1. tkalca Mlinarica napal ter mu vzel 5 gld. iz žepa. Zato je bil obsojen 26. m. rou na dvanajst let teške uječe. — Dne 27. m. m. pa je stala pred porotniki rodbina Škrbinek od sv. Martina doma, obdolžena požiganja. Nace Škrbinek je dejal svojemu sinu, naj požge. Ačkotovo posestvo, katero je ta na posilnej dražbi kupil od Škrbinca. Sin uboga očeta in Ačko ima 2350 gld. škode. Oče Škrbinek je obsojen na IG let, sin na 15 let teške uječe, a mati je oproščena. — Julija meseca je go-stač Anton Fric napadel krošnjarja M. Kunstka, ter mu oropal košaro, v katerej je bilo za 4 gld. 50 kr. klobas. Obsojen je zarad tega ropa na G let teške uječe.
— (Ovčji tat.) Anton Cendak, imenovan Belaj, iz Ilovic v Istri, je 25. sept. ukral s paše 19 ovac v vrednosti 114 gld. A kmetje so ga ujeli, ko je gnal ukradene ovce in ga prijeli, da si se je branil. Obsojen je bil pred porotniki v Trstu 1. decembra na pet let teške uječe.
— (Kmet zoper cigana.) Iz Konjic se piše: Te dni sta prišla v Vrhale dva cigana, katera je neki vojašk begun pred kratkim napal, a sta se ga ona dva dobro ubranila* Gostilničar, h kateremu sta prišla ta dva cigana je pa prijatelj onemu vojaškemu begunu. Kmalu se spre s ciganoma, zgrabi sekiro in ž njo udari jed nega tako po glavi, da se kar zgrudi. Sodnija ima zdaj to stvar v rokah.
— (Premembe pri učiteljstvu na. Kranjskem.) G. Tomaž Petrovec, spr. učit.
kami., je začasno pomožen učitelj v Šent-Got-hardu pri Trojanah; gdč. Ana Costa, spr. učit. kand., začasno v Planini. Gdč.: Marija Vrus ;n Kristina Železnik na tretjo učit. službo v Semič. G Jože Muren je pomožen učitelj v Dra-žicah pri Metliki in župnik g. Rajmund Kalan na Vrhu pri Črnomlji. Spraš. učit. kand. g. VVilhelm Oebauer, začasni učitelj pri sv. Trojici, pri Tržišu poleg Mokronoga. G. Jereb iz Vodic v Tunjice pri Kamniku, G. France Kavčič je postal stalni nadučitelj na 2razrednej Šoli v Dragatuši. Gdč. Franja Šetina, učiteljica pri sv. Križu poleg Turna. — V Veleso-vem je umeščen pomožni učitelj g. .J. Likos.tr, in v Zabnice g. J. Jeglič, poprej v Kkocijnnu pri Turjaku, (i. Štefan Frnncelj, učitelj v Št. Vidu na Ipavskem v Studeno; g. Kete pa je na svo-jej službi vZagorji (na Pivki) postal definitiven.
— (Časopis za d i I e t a n t e.) Z Dunaja se nam piše: ,.R!;itter fttr Dilettanteu" izdavatelj V. Loos, v zalogi J. Srockingerja in Al. Morsacka na Dunaji, VI. okraj v Este;-hazy-jevej palači. — Ta list, ki je prvi v svo-jej stroki, ima biti občilo za vse one, ki se bavijo z delom s pUicami, rezbami, drevosli-karijo in z drugimi razn:mi umetni jami, moremo priporočati prav toplo zaradi lepih risanj in veščega napotka k takovemu izdelovanju. List izhaja vsak meeee enkrat ter velja za pol leta 1 gl. 25 kr. — Naročuje se pri V. Loos u, \Vien, VIII Piaristengasse Nr. 7.
Dva ljubljanska poštna uradnika pred porotnim sodiščem.
(Dulje.)
Priča Jurij W es i a k, e. kr poštni ekspe dijent, bil je pri g. Ratoliski zapisnikar, ko sta se zaslišavala Garbajs in D.»brin. Njega je navedel Dobrin kot eno glavnih prič, kako je Ratoliska njega pestil, naj obstane; a priča VVesiak denes pod svojo prisego izpoveduje, da to, kar Dobrin pravi, nij res. G. Ratoliska jo za tožencu Dobrinu rekel: „Zdaj narekujte, zapisnikar pa naj piše, kar boste povedali, saj boste potem prebrano slišali in sami podpisali." O tem, da ga hoče g. Ratoliska zapreti, da nij bilo govora.
Zatoženec Dobi in trdi, da nij istina kar ta priča izpoveduje; on mu pravi, da lehko kraj pove, kje mu je sam VVesiak povedal, da bi ga bil g. Ratoliska res zapreti dal, ko ne bi bil vsega obstal.
Priča VVesiak: „To je laž"!
Zatoženec Dobrin: ^Obžalujem vas". Dobrin sedaj vpraša pričo VVesiaka, ali nij res, da je Ratoliska pred Garbajsa precej zjutraj, ko ga je izpraševal, postavil liter vina in mu dal smodko, tako, da je Garbajs v istini v pijanosti izpovedaval?
Priča VVesiak odgovori: „Tudi to je vse zlagano. G. Ratoliska je, ker je bilo uže nad poludne, rekel Garbajsu, ki se mu je smilil, da mu bode uže dal iz svoje kuhinje nekaj jesti in kozarec vinu.
Priča Vincencij Haberger, bivši c. kr. poštni nadoskrbnik v Ljubljani je zdaj v pokoji v Penzingu pri Dunaji. On pravi, da Dobrin nij imel posredno z denarjem opraviti, kajti njegov nalog je bil revidirati in kontrolirati posebno poštna povzetja in sploh „liefer-karte". Opravila je bilo kakor priča pove res muogo, kajti mnogo in mnogo tisoče v se je prevedlo pri oddelku poštnega urada, kateremu načelnik je bil Dobrin in blagajnik Garbajs.
Ako je on, priča Haberger, kot načelnik poštnega urada blagajnice pregledoval, nazna-
nil je to zmirom nekoliko dnij dotičnim go-j spodom uradnikom. Dobrin je pod njegovim vodstvom pri ljubljanskej pošti imel samo en-tkrat pred 10 leti neko zapreko.   Takrat je [ imel Dobrin veliko zalogo mark in raznih drugih poštnih vrednostij, pa je manjkalo 1000 gl., katere je pa Dobrin povrnil.
Dobrin pravi, da mu je bilo takrat toliko mark ali pa denarja ukradenega, ker je bla-gajnico zmirom tudi po dve uri, ko je bil v drugem oddelku pošte, odprto pustil, da on sicer sumi, kdo mu je ta denar ukradel, ali da tatii neče imenovati. Dr. Kosler mu je tacaš posodil obligacijo za 1000 gld. katero je za 70«) gld. v nekem tukajšnem bankovskem inštitutu v Ljubljani ustavil, 300 gld. pi je dobil nekje drugje na posodo, da je tisto škodo pokril.
Haberger kot. priča dalje izpoveduje, da bi bil na prošnjo Dobrina res kakor mu je obljubil, tistih 10 gid. za uradniške „napake" poravnal, ki jih je Dobrin pobral, plateh Ali on Haberger da je bil tudi nenadoma v pokoj dejan, izgubil je aktivitetno doklado in brezplačno stanovanje, tedaj mu nij bilo mogoče stvar urediti.
Izpovedbe prič Avgusta Prešla in An-tma Prem k a moremo izpustiti, ker nijsta nič novega o stvari povedala.
Priča c. kr. poštni oricijal Theodor V i d i c je bil v tistej pisarni, kot ob« zatožencu in ve, da sta bila vsikdar izvrstna prijatelja. Ko je padlo Garbajsu neko poleno na glavo in je bil bolan, opravljal jo Dobrin za (i-iibajsa službo in ker je imel Dobrin mnogo (»praviti, ponudil se mu je Vidie, da bode on vpisal „po«*t-lieferkarte" an Dobri je to ponudbo odločno odbil in rajši vse Bam. napravil.
Dobrin pokazuje mali listek, na katerem je bil podpis priče Vidica iti na katerem je bilo zapisano, da je Dobrin v navzočnosti Vidica prevzel blagajnice od Garbajsa.
Vidie prizna, da je podpis njegov, odločno pa oporeka, da bi bil kedaj zraven, da bi bil Garbajs Dobrinu izročeval blugajnico. Ta dokument da nij resničen.
Priča Katra Podgoršek, Gl let stara „zalariea" (trgovka z vrvmi) odgovori predsedniku, kateri jo nemški vpraša, kako hoče izpovedovati, ali namško ali slovenski; „Wie euere gnadeu befehlen, aP slovensko bolj znam." Izpoveduje torej slovenski in pove, da je zatoženec Dobrin, ko je bil na južnem kolodvoru načelnik pošte, k njej pošiljal po špago, pa tudi kadar nij ona imela pripravne, poslal k drugim po njo. Konec meseca pa je prinesel zatoženec Dobrin račun in ona je podpisala za vse, ne vedoča, koliko je in ali je bilo tudi res toliko kupljenega in porabljenega.
Zatoženec Dobrin pravi, da kar se tiče stvar pošte na južnem kolodvoru, namreč špage in drv je bil od strani vodstva popolnem opravičen spoznan in tudi državni pravdnik nij hotel nobene preiskave pričeti
Priča Marija Adamič, 17 let stara spnetska žena posestnika na Blatu, sestra za-toženca Garbajsa, pravi, da bode vse izpovedala, akoravno je zatožencu v rodu. Na posestvu njenem in njenega moža je vknjižena kavcija za brata Garbajsa. Ko so slišali, da je „France" nekaj napravil kar nij prav, teško so oni kot kmetski ljudje iz svojih žuljev plačali, kolikor je bilo treba, da bi vsaj ne bilo „sramote". Ko. soje ženil, izplačali so mu 200 gld. dote. Ko je bil odstavljen, prišel je v Blato in je tam bil dva meseca in dva tedna in precej ko-je-priSek,- povedal je^ da ga jede
Dobrin zapeljal in ga v take zadrege in ob službo spravil. Čez nekaj časa je bil zmirom žalosten in „zmešan" in neko jutro je zažgal „pod" njenega moža, da bi sum zgorel v ognji. Rešili so požigalca Garbajsa, ali obžganega. Pogorelo je pa imenje njeno in njenega moža, pa tudi sosedov, tako da je na tisoče škode, k»jti nobeden nij bil zavarovan! Zdaj se godi njim in njenemu možu zarad Garbajsa slabo mej tem. ko se je jim popred pred ognjem godilo dobro.
Dobrin proglasi vse govorjenje Garbajsovo kot nevredno sumičenje.
Zagovornik Dobrina dr. Moše stavi predlog, naj se denašnje obravnavanje preneha in se poštnemu strokovnj;iškemu računovodstvu na Dunaji naroči, da natanko pregleda tudi delovanje G.irbajsovo od časa, ko je prišel Dolin v ta oddelek, tlo časa, ko je bilo Garbajsu poslovanje v tem oddelku izročeno. Državni pravdnik temu predlogu ugovarja, isto tako Garbajfl sani. Sodišče po daljšem razgovoru sklene, da se predlogu dr. Mošeta ne ustreže in da se ima obravnava nadaljevati.
Potem se obravnava tega dne sklene in nadaljevanje odloči na drugI dan v soboto 27. novembra.
Pri obravnavanji druzega dne se prebira cela do'ga vtsta zapisnikov in dopisov, od katerih posnamemo le najvažnejše. C. kr. poštni oficijal Tomnžič izpove, da je prišel Dobrin v nenavzočnosti Garbajsovej v pisarno, zbral brž nekoliko listov in jih vrgel v peč, potem pa ■spustil pisarno.
Prebere se poročilo višjega poštnega računskega oddelka o mziiih goljufivih vpisanj.
Dobrin na to odgovori, da kar je on vpisal, če nij prav, je le računskim napakam prištevati.
Prvosednik opomni, da je mej komaj sto pošt 50 jih napačno vpisanih in vpraša, ali so to vse „ napake".
Dobrin odgovori, da so vse le napake. Predsednik vpraša zvedenca, poštnega kontrolorja Prešla, nli je to mogoče, da se napravi toliko „napak".
Prešel odgovori, da pri mladem neveščem uradniku to nij nemogoče, pri tako izkušenem kakor je Dobrin bil, na noben način.
Prvosednik vpraša Dobrina, kdo je imel dobiček od tega, kar je on napačno in več vpisaval v „lieferkarte."
Dobrin odgovori, da on ne, ampak tisti, ki je račune polagal.
Votant Ribič: „Tedaj nij to dobiček, ako se upiše mesto 60 kr. 1O0 kr., pa se vtakne vse v svoj žep."
Dobrin ponavlja, da on nij imel nikakorš-nega dobička.
Prebere se potem dolg razgovor Dobrino v, v katerem zanikava vso krivdo in dolži Garbajsa, da je on edino le od njega denar na posodo jemal.
Garbajs odgovori, da je vse, kar Dobrin piše, zlagano.
Prebere se potem poročilo o reviziji na pošti južne železnice. Poroča se, da je Dobrin drva za urad nekoliko domu k sebi speljal, nekoliko pa mesto drv novce vzel.
Dobrin odgovori, da ko je bila huda zima, je moral drva za pisarno iz svojega žepa ku povnti. tedaj je imel pravico, takrat, ko je bilo manj drv treba, sebe odškoditi. V obče pa ta stvar ne spada sem, kajti objavila se je uže tačas državnemu pravdništvu, to pa nij našlo uzroka začeti preiskavo zoper njega.
Prebere se dalje dopis, da je bil Dobrin za kazen prestavljen iz Ljubljane v Aratl.
Dobrin odgovori, da to nij res, kajti v njegovem dekretu stoji, da je prestavljen zato, kjer se je v Aradu osobje pomnožilo.
i Konec prih.)
Razne vesti,
* (Več kufras tega denarja.) Državnemu zboru je predložena tudi postava, po katerej se bode število kufrastega denarja po množilo in sicer za 1,470.000 gld. krajcarskih in za 30 000 polkrajcarskili novčičev bo več. Od teh jih 70% pojde v promet v Cislejta-n'ji, a 30 na Ogerskem.
* (Utopila se) je dne 25. m. m. blizu otoka \Vight avstrijska ladija „Atlas". Pomorščaki so se rešili.
* (Mlad morilec.) Dno 28. nov. je v nekej vasi pri Po/unu 17 letni fant umoril šestletnega otroka svoje dobrotnice, katerej je ukradel 14 gold.. potem ko mu je otrok pokazal kam mati ključ od omare devlje.
* (Nepošten sodnik.) V Velikej Kani/i je sodnik pl. Zaknl izneveril 1800 gld. in potem zginil. Črez dva dni pa se vrne ter se sam prijavi sodniji.
* (Dvainpetdeset ur v smrtne j nevarnosti.) Poročali smo uže o franco-skej ladiji „Oncle .loseph", ki se je pred kratkim utopila. Posamni deli te Indije še zmirom plavajo po vodi in pa ni i k „Marie Louise" rešil je jednega unesrečenegn z one ladije, ki je bil 52 ur plaval držeč se deske. Ko so ga rešili, nij nič slišal in bil popolnem nezavesten. Če le črez 24 ur je potem mogel zopet govoriti.
I ini-li no v l,|ul»l.f&anu :
30. novembra: Janez Dežman, delavec, v tovarni za tobak, 34 let, v Zvonarskih ulicub št. 7, za jetiko. V deželnej bolnici:
28. novembra: Gregor Mani, kovač, 64 let, za oslabljcnjem. — Martin Prestopnik, dninar, .'{'.( let.
20. novembra: Marjanu Štele, kajžarjova žena, 50 let, za katarom v želodci. — Martin Cirar, gostač, 60 let, za starostno slabostjo.
\ vojaškej bolnici:
30. novembra: Štefan Fogoš, pešec v 44. peš polku, 20 let, za pljučno tuberkulozo.
ter da v nedeljo 21. t. m. razen g. S. nij liilo nobenega ban k i nega uradnika v čitalnične j  gostilnici,  da  torej Aleševcu nij uiogcl pri povedati tega, kar on trdi.
Iz vsega je torej vidno, da so je Aleševec. pri (»pričevanji posluževal zavijač (n očitnih lažij, ter M ptvlh posluiuha tudi iq v sporočilu v ,, s lo \ enen ■ •. kjer o spričevanji ilrn/. Ii prič neče ničesa povedati ter tudi zamoli i.   da je on uradnike banke „Slavije"
prav po svojej tuni i in svojem Isobrssenji pred sod
tiikoui iiiioiiii nI u d i č e" ter vsled te surovosti od gospoda fl.nlnika dobil ostro posvarilo, ki um je za lagal, da ga bo po brićO odpeljati dal, ako bode tako gOVOril pred sodnijo.
Sicer m ii je pa vse to pomagalo le do tega, da se je v praVODO svitu pokazal njegov značaj, kajti pravice vse te njegove zvijače in laži nij so ovirale, kar dokazuje razsodba, v sled katere je odgovorni urednik „Slovenca" — razen tega, da nori priobčiti poslani mu popravek obsojen se na 16 gold. globe m povračilo t o ž b e. n i li s t r o š k o v.
l>a pa Alčševca pi i njegov ili napadih na posamezne osobe in zavodu vodi le osobna strast in zlob-nost ter mu nij za stvar, doka/, temu je tudi to, da je uže pred sodmjo — potem, ko je bil razsodbo slišal — za gro z il se, da bauka „Slavija" tega ne bode vesela.
Slovensko občinstvo bo torej vedelo soditi, kaj m u je misliti o napadih, katere bode v kratkem bralo v ,,l>rcnceljnu" in morebiti tudi v „Slovencu" na banko ,,Slavijo" in name, in obžalovalo hode z mano vred, tla je mogoče možu tace ga značaja in tacega resnicoljulija imenovuti se slovenskim žmnalistom. V Ljubljani, dno 80, novembra 1880.
Ivan. Hribar, glavni zastopnik banke „Slavlje".
Javna zahvala.
Vsem vrlim šentvidčanoui, ki so me 20. nov. na predvečer mojega godu, tako sijajno pozdravljali izrekam tu najtoplejšo zahvalo.   Na /.dar!
V i ž m n rje, dne 80*. novembra 1880.
Aucls^eJ 0«iln*:«»i«, (616) načelnik /tdczuiriie postaje Vi/inarske.
Za Miklavžev dan
priporoča
vsake vrste drobnjave
Janez Foderl,
LiuKiirjeve ulice. 614)
Dunajska borca 2. decembra.
(Izvirno telegrafično poručilo.)
Enotni drž. dulg v bankovcih .   .   72 gld. 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   73   n   30 „
Zlata rente.........                                    86,  »   86 *
1860 drž. posojilo......131   „   25 „
Akcije narodne banke   .... 825   „   — „
Kreditno akeijo.......28<>    „   — „
London..........117    „55 „
Srebro..........—    „    — „
Napol...........0   „ 30
C. kr. ckini........5   „   50 B
Državne marke.......F8   B   — „
POMlttllO.
Ker Jakob Aleševec v 183. številki „Slovenca" o obravnavi, ki se je na podlagi moje tožbe proti Odgovornemu uredniku imenovanega lista vršila dne 20. t. m. pred tukajšnjo c. kr. mestno delegirano sod-nijo, čisto enostransko poroča, dolžnost mi je resnici oa ljubo povedati naslednje:
(Jospnd Aleševec,, ki je imel dokazati, da uradniki banke „Slavije" res surovo ngitirajo proti „Slovencu", dejal ju v svojem Hpričevanji, da je pri onej mizi, pri katerej se je bil dne 7. septembra t. 1. sežgal list „Slovence", vidtl tudi uradniku banke „Slavije" II., A. in K. — Dokazalo so ju pa, da pg. II. in A. takrat pri tistej mizi nijsta sedela, ker gospoda A. tiBti večer sploh nij bilo v čitalničnej restavraciji, g. II. pa ju bil celo od ti. do 11. septembra („Slovenca" so sežgali dne 7. septembra) v Ormož i D a Štajerskem. O g. K. na vprašanje sodnikovo nij vedel Aleševec druzega odgovoriti, ko da so mu je dobro zdelo, da so „Slovenca" sežgali; ostal je pa odgovor dolžan na vprašanje, iz čcBa on sklopa, ,,da se mu je dobro zdelo".
Dalje je pripovedoval g. Alčicvec, da sta uradnika banke „Slavije" II. in A. kavaritarja pii „Val-vazorju" nagovarjala, naj Aleševcu zabrani VBtop v kavarno, ter inu grozila, da bosta izostala, ako ne popusti „Slovenca". Oba imenovana gospoda pa sta s prlN«*K<> potrdila, da s kav aru a r-j e ni nijsta nikdar o čem tacom govorila.
Naposled je g. Aleševec pravil, da ga je čitalnični gostilničar g. (i. svarit, naj no zahaja več v čitalnično gostilnico, dokler so uradniki „Slavije" ne
Jomire, ter mu pripovedoval,  da je v nedeljo dnu 1. t. m. on komaj zabranit, dav uradniki „Slavije" nij .so naredili kacuga škandala.   Čitalnični gostilničar
f. d. pa je kot priča pred sodnijo izpovedal, daje leŠ6 VOH zabran i I le zato vstop v čitalnično gostilni o o, ker je večina njegovih vsakdanjih gostov to zahtevala, rekoč, da  če Aleševec  prihaja,   oni izostanejo,
j, Gostilnarjem!
Lepa in friina
' fkW ceva
na debelo in drobno prodajejo se prav po ceni
i
V
S
v
0 v
0
v Krakovem št. 8
aTu so kupujejo tudi zstjžje Icože in od drugo caivjačine.        (510—15) Q
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nejirese7.no zoper ne-slast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bo-.1 činu 1/. želodca i, /oper
krč v želodci, pre-oblozenje želodca z jedjo   ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jotrah in zoper zlato žilo. Gliivna Lekar      Itnoli. Kreinsior, Moravsko. .Tedna skitnica z mivodiloin, kako su rabi, stane
3?ra,x-e ima oam.©: V Ljubljani: lekarna (Jabriel Ploooll, na dunaJBkej cesti; lekarna .losi p Svoboda, na 1'rešmiovein trgu; lekarnaJulij p 1. T r 11 k o u zy, na mestnem trgu. V Novem mestu: lekarna D009, Kizzoli. V Ooriei: lekarna A. do (Jiron-coli. V Ajdovščini: lekarna Mich. (1 u-g I i e 1111 o.
W Svarite v! Ker so v zadnjem času
naš izdelek posnemlju in ponareja, zato prosimo, naj su kupuju satno v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj so osobito na ta znuinoiija: Trave Marijineeljsko kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besedo: Kchtu Maria-zeller Magentropten —- I5rady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem ju podoba Marijineeljsko matere božje, mora biti poleg to podobo iitis-ticno sodnijako spravljeno var*tv«'iio sna* iucii|e in zavoj mora biti zapečaten z našim VMrNtvouliu ziiiiiiiuiijeiu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčmajo teh znako" istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodu jski kaznovani izdelovalci
in prodajalci. 1302—18)
ta m o>
■ s S e-
o P £
-3 tC s -*
q3
OD
b C *
.5 =
<oMr g
m 'fi * 'S B "S -2 S
M o o 2 ® "f I
■JJ "3 p,-5
--7 rt © „-01*3 © o
s
s
M
C8 U
£ -o > a
Um
H  J U
M
<v H ■
•2 .2 T* a m « 2.
^5   <u   iS B
m ju   .. E m
a1
.2 & Sc S
.2 n I ao- 5
2 i § I
4>
aH
liekar JI. \11ssl1a11111r1*-\v* o
Izdravstveno vino!
Kitajsko - železno - mal aga - vino
najzanesljivejšo in neoporekljivo zdravilo, da se
kri nareja in čisti
ter najhitreje odpravi:
pomanjkanje krvi, bledico, bolezen v želodci, bolezni spolskih organov, osobito moževsko slabost in neplodnost. !! llolozni v Jabolku, «sol<»»eJ in i»l.|iicali ! !
! Kitajsko Malaga-Yino!
Imejoč v sobi čistega kinina samo tako, kakor se prilega truplo, izvrstno krepilo za otroke m žene po hudej bolezni.
Profesor in zdravstveni svetovalec g. dr. Thaler na poiodišniei v Lincu o tem fabrikatu tako-le govori:
Potrjujem, da sem v Kitajsko-železno-Malaga- vinu lokarja J. Nuss-baumcrja v Celovci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. lkrol. Ur. J. li. Thuler.
KadoBtno potrjuje podpisani, daje Kitajsko- telesno - Malaga - vino lekarja NiiBsbaumerja v Celovci preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter v svojej lastnosti množitelj krvi m pospešujoč prebav-ljenje mnogo prekosi vwo druge železne preparatu. {i>lb—b) |>r. i^. \4        1 nii/.
Zalogo za Kranjsko ima lekar Or. UFiccoli v Ljubljani.
'• ■iiMssifm^CTinraiiisiBi
Izdatelj m urednik Mukso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".