120. Številka. «» Ljubljana, v soboto 28. maja 1898. XXXI. leto. tikaj« vsak daa avaees*, mimil nedelj« in preanike, tac valja po polti preje man ta tvit ro-ogareke deiaia am vse loto 15 ajld., ca pol lata 8 gld., ta Četrt teta 4 gld., aa jede« 1 gld. 40 kf. — Za Ljul. l)t a o brca poaUjanja na dom aa' vaa leto 18 gld., ca ortrt lata 8 gld. 80 kr. aa jadaa maaec 1 gld. 10 kr. Za polil janje na dom računa N po 10 kr. na mesec, po 80 ki. aa fiatrt lata. — Za taja delale toliko več, kolikor pottmna anala. — Na narooba, brac iatodobne vpoailjetve naročnine, se ne ozira. Za o a n a d i 1 a plača >e M od ttiriatopnc petit-mt« po 8 kr., će m ocnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., aa ao dvakrat, in po 4 kr., te ae trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae tavola rrankovati - Bokopiai ae ne vračajo. — Dredniltvo in apravniltvo te na Kongresnem trgu it 12. Opri* oiltf n oaj ae blagovolijo polil jati naročnina, reklamacija oamanila, t. L vae administrativne ■t»ari. »m »i tllli*Ui Tslefon 6t. 34. t Zaradi Binkofttnih praznikov izid« prihodnji list ▼ torek, dne 31. maj« 1898 Novega knezoskofa prvi pastirski list Za binkoštne praznike je knezoškof dr. Jeglič izdal svoj prvi pastirski list vernikom ljubljanske Škofije, v katerem pojasnjuje, kaj misli in kaj namerava. Kdor pazno prebere to pastirsko pismo, spozna novega knezoškofa glavo in srce, bistro glavo in narodno srce. Največji dl pastirskega pisma je posvečen verskim vprašanjem. Naravno je in ob sebi umevno, da1 razpravlja knezoškof o teh vprašanjih strogo v smisla cerkvenih naukov in da je katoliška ideja njegova zvezda - vodnica. Saj drugače tudi biti no more in tudi treba ni, da bi bilo drugače. Knezošktf pa se je v svojem pastirskem lista dotaknil tudi dveh dragih akta valnih, ves svet pretresojočih vprašanj, kateri sicer nista v neposredni zvezi z njegovim pastirskim poklicem, kateri pa eta največjega pomena za vso uredbo Človeške diužbe namreč socijalnoga in narodnostnega vprašanja. V ualib časih mogočnega socijaluega gibanja, čegaf1 valovanje čutimo čedalje močneje tndi v nafti domovini, je dobro in koristno, da je knezoskcf povedal svoe mnenje o njem. Knezoškof dr. Jeglič je prepričan, da jednakost vseh ljudi j ni mogoča, da ljudstvo ni vir vseh pravic in da njegovi poglavarji niso njegovi pooblaščenci, ampak božji namestniki tndi tam, kjer jih ljudstvo voli. Valio nejednakosti pa ima vsakdo pravico živeti, zalo pa tudi pravico vsaj do tolikega premoženja, do tolikega zaslužka, da more brez posebne skrbi prehraniti sebe ia svojce. Zmeraj in povsod bodo nekateri bogatejši, dragi siromašnejši, da, morebiti popolni berači. Toda premožnejši naj ne mislijo da so oni neomejeni gospodarji svojega imetka. Pač so pravi njegovi lastniki, ali glede porabe so dolžni ae ozirati na družbo, v kateri žive in katere Členi so. Naravnemu družbenemu redu ni primerno, ako so družabne uredbe take, da aa vae premoženje abira v rokah majhnega števila posestnikov, da ti neizmerno obilujejo, večina pa "strada izr trpi lakoto. Družabna oblast mora skrbeti, da se družabne razmere tako urede, da ni mogoč tak nenaraven razvitek, ali pa mora raz- mere popravljati in poboljšavati, ako so že pokvarjene. Ne sme pa tega storiti posameznik s svojimi zavezniki in s silo. Prav tako določno, kakor se je knezoškof izrekel za socijalne reforme v okviru sedanjega dru ■ žabnega reda, precizoval je tudi svoje stališče glede narodnostnega vprašanja, o katerem piše: .0 kako se razlikujemo po narodnosti I Mi smo Slovenci, najbližji so nam rasni slovaniiki na« rodi; z nami v isti državi žive Nemci, Madjari, Romuni; v Evropi imamo že Francoze, Angleže, Holandce, Italijane, Spanje*«, Grke in druge; v drugih delih sveta stanujejo zopet drugi narodi. Dobro vemo, kako se pojedni razlikujejo. Različen jim je broj, značaj, različno bogastvo, slovet vc, različne namere in koristi. Lahko se dogodi, da so si narodi nevoščljivi, da nekateri postanejo oholi in drogo zaničujejo; lahko se dogodi, da narod podane popolnoma sebičen in gleda samo na svojo korist, za katero se podi, ne pazeč na sosedni narod, pa mu Škoduje in vzbuja sovrafttvo; lahko se dogodi, da narod pnkračuje naroda njegove naravne pravice, da a*) ne more izobraževati na temelju svoje narodnosti, da se ne more svobodno posluževati svojega jezika. Zato nam pripoveduje žalostna povest, kako so se stari narodi sovražili in se krvavo pobijali. Na žalost opažamo, da tudi dandanes ni bolje. Ali mi je treba omenjati, kako se narodi sovražijo, preganjajo, grde? Ali mi je treba s prstom kazati na Evropo ali Ameriko ali kam drugam, da se o tem prepričamo? Uresničujejo se tužne besede odrešeni kove, ki je prerokoval, da se bo vzdigal narod zoper narod. 0 premili mi bratje Slovenci, to ni v duhu kraljestva Jezusovega! Kakor posamezni ljudje, tako so tudi narodi pred Begom jednakovredai; vsakima pravico, da živi in napreduje po narodni svoji posebnosti, pravico, da ga drugi spoštujejo in g a n e z a v i r a j o, marveč pospešujejo v narodnem razvitku. Saj smo vsi otroci božji, vsi odkupljeni z dragoceno krvjo Jezusovo, saj imamo vsi isti večni namen. Res, vsak narod naj varuje svoje pravice, naj se prizadeva za svoj napredek in za svoje blagostanje, toda tako, da sosednega naroda ne žal?, da mu ne krati njegovih pravic, da mu ne kvari njegovega blagostanja. Ako bi njegovo prizadevanje škodovalo drugemu narodu, mora se omejiti, mora se zatajiti. Tako zahteva pravičnost in ljubezen. Kakor smo dolžui ljubiti bližnjega, bližnik pa nas, tako smo tudi dolžni iskreno ljubiti vsak narod, a vsak narod je dolžan tudi nas iskreno l|abiti. Kako lepo, mirno in zadovoljno bi med seboj živeli! Toda taka bratovska ljubezen je mogoča le na podlagi Jezusovih naukov; ker edino v svitu teh naukov vidimo, da narodnost ni sama sebi namen, da ni največje nase dobro, ampak samo veliko dobro naravnega reda in kakor vsa druga dobra tega reda le koristno sredstvo, da si osvojimo dobra nadnaravna, večna dobra. Na tem temelju ne bomo narodnosti precenjevali, ampak cenili tako, kakor zasluži ; na tem temelju se bomo mogli ljubiti, v ljubezni pa lepo zgladiti vm mogoča mejsebojna nasprotstva, ker .ljubezen je potrpežljiva in dobrot Ijiva, ljubezen ni nevoščljiva, n-* napihuje se, ni častilakomna, ni sebična, ni razdražljiva, ne misli hudega, ne veseli 8e krivice, veseli se pa resnice, ona vse potrpi, vse vernje, vse upa, vse prenese". Tako moramo ljubiti narode celega sveta, že bolj narode v našem cesarstvu, najbolj pa drugi narod v naši deželi." Jasno je torej, kako je stališče knezoškofovo. Nai novi višji pastir je v vsem in v vsakem ozira katoliški škof, kar pa vzlic subtilnim razlikam v nazorih nikakor ne izključuje skupnega delovanja zunaj cerkve v prid naroda in domovine. Naloga grofa Gleispacha. i.I* pravnilkih krogov.) Živo se še spominjamo ekscelence grofi Gleispacha, ko je — tedaj še državni pravdnik v Giadcu — zastopal obtožbo proti iredentovcem, ki so bili toženi zaradi v Kr pru storjene veleizdaje, in za katerih sodbo je bilo delegirano deželno sodišča ljubljansko. Takrat nam je grof Gleiepach imponiral 8 svojo lepo besedo, s fiaim ukusom, s katerim je popolnoma ad rem in na nobeno stran žaljivo go- LISTEK. Ob Ljubljanici. 1 Spisal J. C. O-k. 1 Sprehajal sem se ob trnovskem pristana zroč »daj v zeleno, mirno Ljubljanico, zdaj proti temnemu hribovju tam na jugu širnega ljubljanskega barja, »kozt'kateco prileze ispod'vrhniških hribov .čudna* Ljubljanica, nekak .Proteus« mej našimi rekami, v ljubljansko mesto, od koder se nekoliko bolj podviza; da jo sprejme pri Zalogu v svoje naročje brhkk hči gorenjskih planin — bistra Sava. Dolg čas mi je bilo. Saj' tudi ni čuda. ko ni •koto nobenega življenja ob bregovih Ljubljaničinib, »lasti ko dospeš malo iz mesta proti barju. Kako vse drugače js bilo nekdaj življenja tod okoli! Zamislil sem se v .srečne čase prešlih dnij» V duši so mi vstajale slike, jasne in vesele, o nekdanjem življenju na Ljubljanici, s katero je bilo v prejšnjih stoletjih tako tesno združeno življenje ljubljanskih meščanov. Zdaj pa ti vlada tu tak dolgčas! Bog se usmili! Malo je manjkalo in začel bi bil vsled samega dolgega časa kakor kak poet solidne atare atruje na- I govarjati leno in dolgočasno mamko Ljubljanico in jo izpraievati, kaj se je zamerila Ljubljančanom, da to jo pozabili, dočim si prpjšne Čase niso mogla misliti nobene zabave brez nje. Cul sem, da bo začel voziti po Ljubljanici — parobrod t' Parobrod! „To ni kar si bodi!* bo dejal marsikdo. A kdor misli pri tem na kako fregato v tržaškem zalivu ali pa na parnik, ki ga je videl plavati na Donavi, ta že nima čisto prave predstave 0 Kotnikovem „parniku", ki bo pihal skozi slavni ljubljanski „morćst" po Ljubljanici do Vrhnike, o „parniku", v katerega se zbaše največ do 20 ljudij. Sploh pa parnik na Ljubljanici ni nekaj popolnoma novega. L. 1840. je bilo, ko se je vršila baje prva vožnja s parnikom po Ljubljanici vpričo ogromnega občinstva, ki je prihitelo gledat to senzacionalno novost na Ljubljanici. Moline ie Skaria sta dala parnik napraviti, 28 m dolgega in 4 m širokega. Parni stroj je imel moč 14 konjsk h sil-Dala Bta mu ime „Nadvojvoda Ivan". Že od nekdaj eo se vozili Ljubljančani radi po Ljubljanici na izlete zi zabavo. Sploh jim je bila vožnja po Ljubljanici glavno veselje. Na njej so prirejali vse velike veselice z godbo in plesom. Slavnosti na Ljubljanici so bile tradicionalne. Za kronist Halberg poroča, da so se 1. 1079. vršile slavnosti na Ljubljanici in da so ae uprizarjale bojne igre. Tndi Valvasor poroča, da je bila Ljubljanica jedno glavnih zabavišč, da so se Ljubljančani v poletnih večerih vozili po njej, godli in prepevali. Velike slovesnosti so se vršile, ko se je peljal po Ljubljanici cesar Leopold I. 1660. 1., in pozneje njegov sin Karol VI. 1723. 1. Zlasti živahno ia veselo pa je bilo na Ljubljanici koncem minulega in začetkom tega stoletja. Veselice so bile v tem času običajne. Tako se je vršila jeJna taka, ko s* je peljala 1790. nad vojvod inja Elizabeta skozi Ljubljano in pa pri odhodu Francozov 1. 1797. Vodnik piše o tem v .Novicah*, da so „musikanti Lublanskiga mesta se z' muziko gori po Lublanci na čolnih pelali inu zvečer ob deseti uri nazaj peršli. Čolnovi so bili z' lučmi inu baklami razsvitleni. Eden je pustil eno razveselenje a' ognam naredit, to je rakete z' pulfrani n polnena peržigat; ti so šli visoko na kvišku, eo se razpo-čili, inu podobe od kač ali zvezd imeli. \& mesta je vse gledat vrelo, kakor da bi bil pola .od od-mašil. — Četrtek so cil.cirji tuke j okol stoječih voril in posebno s svojo gorečnostjo kot Avstrijec, ki je kazala, da mož ne sega po navideznem pa-tosu, ampak da to tndi čuti, kar govori. Gospod grof Gleiepach, ki nas je od tedaj toliko bolj zan>mal, ker smo ga tndi osebno spo* znali, se nam je se bolj prikupil, ko smo izvedeli, da se ući tndi slovenskega jezika, katerega se je sčasoma d > dobrega navadil. Vsekako smo se navadili spoznavati v njem pravega avstrijskega pa-irijota, ki sicer n'kdar in nikjer ni zatajil svojega nemškega roda in mišljenja, ki pa vsaj (udi nikdar ni kazal mržnje do drugih narodov. Priznavamo, da je imel kot Nemec težko stališče v D idenijevem ministerstvu, in zelo se je bilo bati, da po razgla-senju jezikovnih naredb omahne, a prepričali smo se, da ni omabljivec, da je vseskozi pravi Avstrijec. Ako pa primerjamo to svojstvo ekscelence grofa Gleiapacha sedanjim avstrijskim razmeram, se nikakor no moremo čuditi, da je bil v Gradcu, kamor se je bil pripeljal kot predsednik višega sodišča, primoran se peljati s kolodvora po skrivnih potih do svoj*ga domovanja. V Gtadcu se je popolnoma ukoreniuil \Va-aerjev duh VTuser pozna samo nemSko Avstrijo. Še nikdar in pri nobeni pril ki nismo slišali iz njegovih ust pomirljive besede. V javnosti se ni še nikdar Oglasil drugače, kakor kot nemški jurist. Da žive v Avstriji razen Nemcev tudi drugi narodi, o tem on v javnosti še nikdar zinil ni, pač pa je intra muros svojim podre-jencem tako intenzivno govoril o svojih političnih nazorih, da se je tudi Izven zidovja izvedelo in moralo slikati, da je v celem obsegu grašk^ga višjesodo^ga okrožja govoriti in pisati samo nemški, predsednikom deželnih sodišč pa je celo labtčeval, paziti na to, da bi njim podrejeni uradniki niti mej seboj slovenski ne občevali. V tem duhu je \Vaser vzgojil sedanje sodne uradnike in vedno je skrbel zlasti za to, da ni k nadsodisču v Gradcu nikdar prišel zaveden Slovenec, pač pa da so prišli c ijzagrizeu^jši renegatje, ali vsaj politične šljev?. Renegatstvo je posebno odlikoval. R«-njgatstvo je pokrilo vse, tudi najhujše pregrehe, in pokojni dvorni svetnik Meiuricher je dobil od višjesodnega preda jd moralnim vodstvom Rusije Slovanom so se sprijaz-*. nili že najboljši možje. Kadi prepuščamo sovražnikom Rusije veselje nad tem, da ima na daljnem vzhodu za dolgo čaaa opravka. Mi razumemo to veselje ter verujemo v slovansko bodočnost. Prof. Lamanskij je govoril o položaju avstro ogerskih Slovanov ter slikal njihovo nenaravno stanje mej narodi Avstrije. Društvu je došlo iz vseh slovanskih dežel mnogo pozdravov. Gladstoue bode danes v Londonu, v vrest-minsterski opatiji pokopan. Kot najslavnejši prvo-boritelj za napredek, svobodo in pravico si je pač zaslužil, da mu izkazuje Angleška čast, kakoršno je izkazala le še dvema svojima velikima sinovoma, Chat hamu in Pittu ml. Po uradnem programu, kateri je napravil vojvoda Norfolk, bodo pri pokopu zastopani država, obe hiši parlamenta, vojska, mornarica, civilna oblastva, vseučilišča, uče-njadka društva, in obč. svetniki Londona. Politična društva so izključena, ker je pogrebna slavnost izraz zahvale vsega kraljestva in ne posameznih strank. Grob Gladstoneov bode bliza Pittovega in ne daleč od groba velikega političnega nasprotnika lorda Beaconsfielda ter v mali oddaljenosti od Glad-stoneovega političnega vodje in prjatelja Roberta Peela. Koliko ljubezen in spoštovanje uživa Gladstoue še po svoji smrti, kaže dejstvo, da je šlo v četrtek 150.000 ljudi mimo njegove rakve v vvest-minsterski opatiji. Danes bode plakala vsa Anglija za svojim največjim sinom, s žalovanjem pa se bodo v duhu udeležili njegovega pokopa vsi, ki poznajo velikanske zasluge Gladstonea za prospeh in zmago liberalnih, vsem narodom in veram jeinako pravih idej. Zlasti Jugoslovani se zavedajo, da polože danea v grob moža, ki je poznal njihove težnje ter jih je junaško zagovarjal pred vsem svetom. Dopisi. Izpod JManosa, 26. maja Po nekem deževnem dnevu sem šel na Nanos, kjer sem imel najlepši razgled po celi Vipavski dolini, po postoji nskem, senožeškom in tudi po bistriškem okraja. Ko pridem prav na vrh nad Razdrto, se vsedem in premišljujem vsake vrste stvari. Po naklučji sem imel s seboj list, kjer čitam: .Uradna „ \Viener Zeitung' objavlja podeljenje koncesije za lokalno železnico Gorico Ajdovščino in ustanovljenje društva pod firmo — .Vipavska Železnica" — „Wippach-thalbahn" s sedežem na Dunaja, kakor tudi potrjenje statutov tega društva". To mi je dalo obilo premišljevanja, kako da se bo ta vipavska železnica pJJflF" Dalje v prilogi. "^aaaV regimentov inu batallionov eno vozno po Ljublanici a" muziko nared li inu zraven z enim kanonam, kateriga svinec je za kugle po dvajset liber, strelat pustili, de so ludem na žabjeki šipe po oknih pokale. Ludi je vkup perteklo brez števila ziale prodajat*. Znamenita je tudi bila veselica na Ljubljanici, ko se j« poro-il Napoleon 1 1810. z Marijo Lado viko, hčerjo avstrijskega cesarja Najimenitnejša pa je bila 8lavnost na Ljubljanici 1814. 1. v spomin zmage nad Francoz-'. Nad 200 ladij in čolnov, o'epšanih s cvetjem se je vozilo po Ljubljanici. Slavnost se je pa vršila i 'a velikem travniku grofa Turna nasproti izliva Ižiot * v Ljubljanico. Razsvetljava, umetalen ogenj, grmet 'e K&nonov »n mož- *>*rjev na ladijab, godba _ t. ^e veselice še ni bilo na Ljubljanici!*) Pa tndi sicer se skoro nobena dnliba ni °d" peljala z Zibjeka brez godbe. PJe3 SQ Je na*adn° vršil na kakem travniku barja, ali pa I-* ć°lnih* brodnik, na Ljubljanici in ^T*' . r £Ufc. des Moseal?ereine;', po kater' **utarJa spisu zgodovinske podatke. P katerim« sem posne, / J Zbili so tri ali štiri ladije skupaj, napravili spdi" * ter ga okoli in okoli zagradili. Zlasti radi so se peljali Ljubljančani v Lipe ali Pod peč. kjer so vstajali kar po cel dan. Včasih je bilo baje toliko ladij na Ljubljanici, da skoraj ni bilo videti vodne gladine. L. 1820. so si omislili ljubljanski čolnarji ladijo, ki je bila malo podobna morski ladiji in je imelo v njej 50 Ijudij prostora. Ob straneh je imela majhne topove. Ladija, katero so napravili 1. 1824, je imela celo jambore in jadra in veslače, oblečene za mornarje In leta 1840 začel ja voziti celo parnik. Ljubljančane pa je sčasoma vedno bolj in bolj minevalo veselje do vožnje po Ljubljanici, zlasti pa ko so se primerjale s parnikom razne nesreče. L. 1850 so parnik lepo narazen deli, ga naložili na tri velike vozove, vpregli pred vsak voz 4 konje ter ga peljali čez Ljubelj v Celovec. In od tedaj na Ljubljanici .veselje preč je proč". Po Ljubljanici se ne vozi za zabavo skoro nikdo več. Tndi kot prometna proga za prevažanje blaga je izgubila Ljubljanica že davno popolnoma svoj nekdanji pomen. Blago iz Trsta in Reke, pri-Govorjeno na Vrhniko, se je vozilo prejšnja sto-i iedino le po Ljubljanici, in tega blaga je bilo fotja ':ice ladije, ki so peljale tndi do 300 dosti. Vmu^ centov, in tudi manjše so plavale po Ljubljanici ter dajale velikim in malim čolnarjem, ki so ustanovili med sabo zadruge s cesarskimi privilegiji, veliko dobička. Krakovski »fakini" — tako so imenovali čolnarje — so imeli izključno pravico do dolnarenja. „Fakini" so bili imoviti, so se šteli za velike gospode in bili ponosni na svoj stan. Promet na Ljubljanici pa je vedno bolj hiral, zlasti za časa francoskih vojsk; število „fakinov" se je vedno bolj krčilo in še ti niso imeli kaj dela. Tudi njih prejšnji ugled je pal. Ko je pa stekla čez ljubljansko barje med Trstom in Ljubljano 1. 1857. železnica, je zadobilo čolnarenje po Ljubljanici smrtni udarec in ž njim tudi stara — krakovska slava! Na naslov „fakin* dandanes v Ljubljani nikdo ni več ponosen, in tudi ni ravno posebno počeščenje, če koga imenuješ v Ljubljani danes .fakina". Življenje na Ljubljanici je skoro popolnoma ponehalo, zamrlo je ob jeđnem tudi potovanje k sv. Ani in na Žalostno goro. In težko da bi se ša kdaj povrnilo prejšnje navdušenje za tako vožnjo. Tega navdušenja tudi najbrž ne bo prinesel nazaj Kotnikov parobrod« ko bo začel redno voziti. Sicer pa ideja ni napačna, in prav je, daj, priloga JBbwm&mm Narodu" &t. 120, dn« 28. maja 1898. •radila. Že dolgo m jo govorilo, d« »peljejo to leleznico od Ustja čez Slap proti Podragi. Št. Vida, On novci, potem gor čes takoimenovnni Panji rep po Brdih na Razdrto. To bi bdi jako neumestno, ker bi za to progo bilo treba plačati veliko odškodnino in ker bi bilo po Brdib premagati sila veliko tehniških težav, napraviti bi bilo predorov in nasipov, povrh pa tam ni kamenja. Po tem mi pride na misel, da sem čital v »Slovenskem Narodu", da hočejo napraviti progo iz Ajdovščine čez Col Podkraj v Logatec. Tisti, kateremu je ta kraj znan, mora takoj izjaviti, da bi vlada denar brez potrebe trošila, ako bi železnico čez te vrhove gradila, ker imamo bi zu drugo železnico, to je v Postojini. Spominjam se, da sem tndi v „Slovenskom Narodu" čital, da so bili nekateri gg. poslanci pri železniškem ministru, da so mu to stvar razjasnili, ter da se je on izrazil, da se bo tam itleznica gradila, da bo tudi koristila vladi. Te besede so jako pametne in se nadjam, da bedo tudi dober uspeh imele Jaz se ne morem predrzniti, da bi gospoda ministru predlagal, kako naj se vipavska železnica napravi, vender hočem to stvar nekoliko razjasniti. Kar mislim jaz, temu bodo mnogi potrdili, izvzeuifti Postojna. Na vsak način je potrebno, da gre železnica iz Ajdovščine čez Vipavo nad Št V d preko Nanosa na Razdrto. Kako pa naprej? To je sedaj vprašanje. Nekateri bodo rekli: v Postojno. Razdrto je ies lep kraj, ima lepo lego in kar je najimenitmje, ima tri glavne ceste. Te so: v Ljubljano, v Trst in v Gorico. Tudi ima čist zre k in dobro vodo. Stoji v središču slavnega postojinskega glavarstva, p' d katerega spadajo sodišča: Senožeče, Vipava, Bistroa in Postojna. Ni dolgo tega, kar je bil na Razdrtem neki višji uradnik, ki ae je izrazil: „Gospod je, ko prid« železnica na Razdrto, pride tudi glavarstvo iz Postojne sem, ker je tukaj središče vseh okrajev". Potem se je še o raznih rečeh gcvcnlo in tudi o tem, da sodišče v Senožečah ne more biti več v gradu, ker je grad že star in je že ves trhleno, po zimi pa pot jako nevarna, tako za uradnike, kakor za druge ljudi, ki morajo gor in dol bod'ti vsled tega bi bilo tuii prav. da pride isto na Razdrto. Komur je znan naš politični okraj, tisti je koi pritrdil, da je to gola resnica in da bi bilo r.ajjbolje, da pride glavarstvo iz Postojne in sodišče iz Senožeč na Kazdrto. Glavarst' o je že tako iz Postojne na mejo postavljeno in sodišče v Senožečah, ako bi bilo na Razdrtem, bi i me'o potem proti zapadu le 6 vasi proti vzhodu pa 16 vasi. To je pač zadosten dokaz, da je Razdrto najbolj primeren kraj. Kaj pa s že-lezn co? To vemo, da je kolodvor v Postojni jako na visokem in na istega z Razdrtega priti bi bilo le mogoče čez Hruševje v Orehek potem ni potreba, da se gre v Postoj ino ampak naravnost v Presti an^ k kjer bi bila zveza z RVko in z Bistriškim okrajem in potem bi bila ta proga s Razdrtega v Prestranek krajša kakor v PoBtojino in s tem bi bila veČina Notranjcev zadovoljna Potem ne smemo pozabiti, kar se je že jeden krat v »Slovenskem Narodu" čitalo, da je namreč jako po trebuo, da vlada preskrbi, da se vse državne proge zvežsjo iz Ljubljane skozi Loko, Razdrto, Divačo, Trst in Pulj. Tudi sedanji admiral baron Spaun protežira to zvezo. Na ta način bi imeli tudi is Vrem m Senožeč lepo priliko priti do glavarstva in sodišča v Razdrtem. Marsikdo si bode mislil to: nikakor ne more biti, in vender so se naredile reči, katerih še'nikoli nihče mislil ni. Zato bi jaz posebno vipavski okraj opozoril, kateri ima, kakor kaže „Ca-talogus cleria od leta 1897 — 14256 duš, da bi se prebivalci za to stvar kaj pobrigali, kar bi jim veliko koristilo, kakor tudi senožeškeinn okraju, Da, je Razdrto v resnici središče, tega ne more nihče tajiti, ako pa poreče kateri — to ni res — ga povabim na vrh Nanosa in se bo prepričal. pride zopet nekoliko prejšnjega življenja na Ljubljanico, na katero nas veže toliko veselih in prijetnih spominov in s katero je tako tesno združena naša domača zgodovina. Zlasti turisti se bodo radi vozili do Pod peči k prijaznim trem, v barje naprej pomaknjenim gričem, s katerih gledajo v svet tri bele cerkvice: sv. Ana, sv. Jožef in Žalostna gora; saj tja so od nekdaj tako radi hodili Ljubljančanje na božjo pot in občudovat krasen razgled ter ljubko tamošnjo okolico. Pol are iz Podpeči — in na vrhu si pri mali, zapuščeni cerkici sv. Ane, odkoder se ti razgrne krasen razgled. Zelena ravnina — ljubljansko barje, skozi katero se mirno vije lena Ljubljanica, porasteni grički s svetlimi cerkvicami, vzdigujoči se iz ravnine in zabraujujoči jednoličnost, na severu veličastne Kamniške planine in Karavanke, slikovito Polbograjsko pogorje, izza katerega dviga čestiti očak Triglav svojo belo glavo, „hribov zelenih pas", ki obkroža barje na jugu in zahodu — o kako krasna slika tu gori! Pa tudi če si do Vrhnike, kjer si lahko ogledaš zanimive izvirke Ljubljanice, Apogas enkrat za nedeljski izlet parobrodno vožnjo po Ljubljanici, ti ne bo žal za tako prijetno izpre-membo. Dal Bog pa, da nas skoro potegne od tja na2aj v Ljubljano „luka - matija"! Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. maja. — (Imenovanje.) Deželni odbor kranjski imenoval je asistenta mestne hranilnice, g. Ivana Prdi h a oficijalom II. vrste pri deželnem knjigovodstva, praktikanta mestne blagajne, g. Ivana Mikuža, pa praktikantom pri deželni blagajni. — (Dopolnilna državnozboraka volitev.) Prvotne volitve v volilnem okraju, kateri je zadnji čas zastopal dr. Šuateršič, so skoro končane. Ker i ni nasprotovanja, so se vršile povse mirno. Državno- J zborska volitev bo dne 12. jun ja. — (Pevsko društvo „Slavec") priredi jutri, binkoštno nedeljo, mali popoldanski izlet v št. Vid Vižmarje, kjer bode v gostilni g. drmana petje in prosta zabava, za slučaj neugodnega vremena je izlet v ponedeljek. Podporni členi in gostje dobro došli. Pevci se zbirajo ob 2. uri v društveni sobi v „Narodnim domn". — (Ćleni .kluba slovenskih biciklistov Ljubljana") se še jedenkrat opozarjajo na to, da priredi I. hrv. društvo biciklistov jutri III. narodno dirko V Zagrebu. — (Prvo ljubljansko uradniško konsumno društvo) iona dne 7. junija v salonu pivarne I Hafner svoj redni občni zbor. — (Udar ost na slavnost avstrijskih lovcev) bode dne '25 junija t I. in ne, kak r y. bdo pomotoma natisnjeno, dne 25. julija. — (Kolesarji brez svetilk in zvoncev.) Piše se nam: D »si ee je za številke in tablice oglasilo do zdaj okolu 600 kolesarjev, bilo bi umestno, da pazi mestna policija osobito na kolesarje — .divjake", ki nimajo ni tablic pa tudi ni kakih svetilk po noči, nekateri so celo — brez zvon cevi Taki .divjaki" naj bi se kratko malo na ce-ti usfavili in karnevali, kajti občinstvo ni za to tu, da bo tem Ijud-m po cesti — zvonilo in svetilo? — (Kolesarjev) je dosti več v Ljubljani, kakor ne je sploh mislilo. Magistrat je bil naročil 600 kolesarskih tablic in k-r so te takoj bile razprodane, naročil jih je še 400. Tudi od teh jih je že 100 prodanih. Vender je še ni: ono kolesarjev, kateri se še vozijo brez številk. Računa se da bo vseh kolesarjev v Ljubljani okoli 1000. Številke na kolesih pa morajo imeti tudi vojaki in ne samo civilisti. Tndi za vojake veljajo isti predpisi, kakor za civiliste. V zadnjem času smo opazili da so vojaki in civilisti imeli Številke nameščene mej naperami zadnjega kolesa in so se tako hoteli najbrže pošaliti z določbo, da morajo imeti številke. Tablico s številko je namestiti na sprednjem delu koUsa tako, da je številka vidna. Številka se ne eme prepuščati drugi rs-bi. — (Stavbena kronika.) Kdor Ljubljano sedaj nekoliko opazuje, mora hoče noče jrizna'i. da se naglo razširja in še boli, da prav moderno napreduje. V teku teh dVIh let dobimo večinoma zgrajena večja javna poslopja, namreč: gimnazijsko poslopje, za katero se dovaža že materijal in koplje tudi temelj, zavod za gluhonehme, zarad katerega se je 23. t. m. vršil komisijski ogled na ponudbo prijavljenih stavbišč, vojaško bolnico, deželno-vin dno poslopje in artilerijska vojašnica. Kazen teh pa marsikatero drugo poslopje, katero zgradi mestna občina, deželni odbor in zasebniki. Na Sv. Petra cesti padli bosta kmalu v regulacijske namene Vilharjeva in Arcetova kiša, v Prečnih ulicah gradi se že hiša gospe Kristine Schinzljeve; hiša meščanskega zaklada se pridno snaži in ometava, na Opekarski cesti si bode gradil novo hišo tovarnar Kalmus. V Prulah je jrdna hiša do parterja na novo zgrajena. V WoIFovih nlir-ah napravil se je asfaltni tratoar mej Gerb» rjevo in Krejčijevo hišo; za Dolenčevo hišo se koplje temelj. Vreme ta teden stavbnih del ni oviralo. — (Vojaško kopališče na Trnovskem pri stanu> otvori se sredi prihodnjega meseca. Mestno kopališče v Koleziji pa nekaj kasneje. — (Smeti na Tivolskem travniku) Smeti, ki so nakopičene na travniku pod Tivolskim gozdom, so včeraj zvečer okoli 9. ure pričele goreti. Kako je nastal ogenj, se ne ve Možno je, da so se smeti same vnele, želeti je, da bi se ta kup smeti jedenkrat odstranil in da bi se določil drug prostor za skladanje smeti. Lepo gotovo n\ da se pri krasnih Tivolskih nasad h nahaja tak kup nesnage. Marsikateri tujec in domačin se je že nad tem spodtikal. Naravno ostuden pa je prizor, kadar se po tem kupu plazijo otroci, brskajo in razkopavajo smeti in iščejo zaklade, ki so v teh smeteh zakopani in zasuti. To je gotovo škodljivo za zdravje. Naj bi se vsaj jedenkrat dobil primernejši prostor za skladanje smeti in se dosedanji prostor opustil, ker nikakor ne Bluzi v olepšavo Tivolskih nasadov. — (Družbi bv. Cirila in Metoda) je gosp. Jebačin, založnik „Kave družbe sv. Cirila in Metoda", danes izročil 100 g I d. — Slovenci! zahtevajte in rabite samo to izborno kavo, ker s tem ne koristite le sebi, ampak tudi vseslovenski šolski družbi! — (Ogenj v dimniku.) Včeraj zvečer nastal je v dimniku Kirbiševe hišo na Kongresnom trga ogenj, kateri pa se je kmalu pogasil in ni pro-vzročil nobene škode. — (Kludskega menažerija.) ljubljanskemu občinstvu dobro znana izza prejšnjih let, j* prišla zopet v naše mesto. Predstave se začno danes. Kludskega menažerija je na najboljšem glasu. Živali — sami redki, jako lepi eksempUn — so izborno dresirane, tako da se je kar čuditi na jedni strani inteligenci teh zverj, na drugi strani pa pogumu in hladnokrvnosti krotiteljev. Priporačamo obisk te menažerije prav toplo. — (Lastnik pasjega gledališča) priredi na binkoštno nede'jo in ponedeljek posebno predstavo za birmance, botrce in botre. Nov program. Na vrsto pridejo predstave z dresi ranimi golobi. — (Šišenska čitalnica) napravi spomladni izlet v nedeljo 5. junija na Sv Katarino. Droitve-niki, ki se žele pridružiti in sknpneg* kosila udeležiti, naj blagovole* to javiti odboru čitalnice do 3 junija. — V prvi polovici meseca julija priredi šišenska čitalnica veselico za Prešernov spomenik. — (Potres) S Krškega se nam piše: Včeraj, 27. t. m., zjutraj ob 2. nn 29 min. čutili smo 5 sekund trajajoč, rahel potres, kateri se je ponovil zopet ob 2. uri 44 min., ter je kake 4 sekunde trajal. Bil je tudi rahel ter je moral njega izhod k.e daleč biti. Ako bi bil kje pri Ljubljani, bi se pri nas izdatno bolje čul. — (Ljutomerska šola pred upravnim sodiščem.) Včeraj je upravno sodišče razpravlja'o o pritožbah proti ministerski odločbi, s katero je vlada potrdila sklep dež. šolskega sveta, ustanoviti v Ljutomeru dvorazredno nemško šolo in dvoraz-redno utrakvistično šolo. Upravno sodišče razglasi sodbo dne *J4. junija. — i Visjesodni predseknik grof Gleispach) prevzame, kakor se nam poroča, te dni vodstvo višjega sodišča ; a z ozirora ra razmere, vladajoče v Gradi i, ostane še nadalje na svojem gradu in bo tam uradoval, poseben sloga pa bo akte prenašal iz mesta v grad in nazaj. — (Izlet akad teh. društva .Triglav" v Celje in Šoštanj) bo dne 4 in 5. junija Zanj j« določen naslednji program; l V soboto, dne 4. junija t. I. ob 10. uri dopoldne; prihod v Celje; ob 8. uri zvečer v prostorih „Narođue čitaln ceu koncert pod vodstvom gospoda cand. med. J;s. Ipavica, pri katerem sodelujejo iz prijaznosti gospica Karolina Tpavčeva, gg. Dr. Bela Stubec, drd. med. Viktor Supao in posamezni členi drog'h slovanskih akad. društev v Gradcu. II. V nedeljo dne 5. junija ob 8. uri zjutraj z velenjskim vlakom v S stanj. V Šoštanju komora, po kornerzu prosta zabava z raznimi pevskimi točkami. — (Železnioa skozi Rožno dolino) Iz Celovca se nam piše: Da se že vendar jedenkrat pospeši zgradba tako nujno potrebne železnice iz Celo vea skozi Rožno dolino, pred vsem pa, da se vsaj vrši revizija trac za to lokalno železnico, šel je dna 25. t. m. konzorcij rožnodolinske železnice na Dunaj, da vse potrebno izposlnje pri resortnih ministrih. Tudi občinski svet celovški je v svoji poslednji seji sklepal o tej zadevi in naročil celovškemu županu, naj se taisti pridruži zgoraj omenjenemu odpoHlanstvn, in naj se zavzame za podaljšanje omenjene proge črez Karavanke. Občinski svet je bil za to že dovolil 40 000 gld. — (Imenovanje.) Pravni praktikant g. Fran Simčič v Gorici je imenovan avsknltantora. — (Občinske volitve v Gorici) Z Goriškega se nam p še : Intronizacija nadškofa dri Missije je mnogo Slovencev z dežele privabila v Gorico in kar milo se nam je storilo, ko smo szaman ozirali po slovenskih zastavah. Ne jedne ni bilo videti, dasi je v Gorici na tisoče Slovencev, in mej njimi celo nekaj jako širokoustnih. Izvedeli smo pri tej priliki tudi to, da bodo ta teden občinske volitve, da pa Slovenci tudi letos ne postavijo svojih kandidatov. Naše mnenje je, da to ni prav. V Gorici je mnogo Slovencev in tudi precej tacih Italijanov in Nemcev, ki bi glasovali za slovenske kandidate, ako bi bili ti pametni, trezni in ugledni možje, ne kaki zarobljeni kričači, kajti počenjanje italijanskih iredentovcev tudi mnogim Italijanom in Nemcem kar nič ne ugaja. Na takojšno zmago seveda ni misliti, a že to je mnogo vredno, da se volilci vežbajo v volilrera bojevanju, da se budi mej njimi zanimanje za občinske stvari. Sicer bi pa novi namestnik v slučaju volilnega boja gotovo ne postopal tako, kakor je postopal Rinaldini, ki je raz-gnal slovensko konservativno koalicijo. Ako se Slovenci občinskih volitev ne udeleže, porabili bodo to Italijani v dokaz, da je slovenski živelj v Gorici tako neznaten, da se niti takoimenovandi ,Zahl-kandidatov" ne upa postaviti. Po zatrjevanju goriških rodoljubov je občinska uprava v Gorici pod vsako kritiko. V cbčinskem zastopu vlada nečuvena korurcije, in slovensku stranka bi si s spretnim, resnim in stvarnim kritiko van jem občinske nprave pridob la mnogo zaslug, mnogo ugleda in tudi prijateljev. Ako bi slovensko časopisje, „Soča" ia »Primorski List", tako post pala, bi v dveh ali treh letih gotovo n>kij Slovencev sedelo v občinskem zastopa. Žal, da se nobedeu teh listov ne bavi z resno, stvarno kritiko občinske ia deželne Uprave in se oba omejujeta na samo zabavljanje, kar seveda ni težko. —j. — (Razpisane službe.) Pri c. kr. deželnem sodišču v Gradcu mesto vodje zemljišnih knjig v IX. čin. raz. ali mesto cifijijala eventuvalno kance-lista. Prošnje do \) junija t. 1. istotja. — Na dvorazredni ljudski šoli v Brez niči drugo učno mesto z dohodki IV. plač. razreda. Pio^lke naj vlože prošnje do 15. junija okr. šolskemu svetu v Radovljici. — Pri c. kr. deželnein nad-olišču v Gradcu mesto svetniškega sluge z letno plačo 450 g!d., eventuvalno mesto kancelij-skega sluge z letno plačo 300 gld in 25*/« Sta-ro'tno doklado. Prošnje do 15. junija t. i. pri dež In-m nadsodišču v Gradcu. * (Umrl jo) na Dunaju bivši pevovodja „Slo-ranskega revskega društva" in člen orkestra dvome opere g. Alojzij Aleksander B u 0 h t a v 57. leta svoje dobe. Bil je zdaj častni člen omenjenega društva in odlikovan z zlato tusko zaslužno svetmjo na traku Aninega reda. Pokojnik je bil tudi komponist. Starejši čieui „Slov. pevskega druHva" se ga gotovo se dobro spominjajo. * (Bellamv umrl) Amerkanski pis itelj K Iv. B e I 1 a m y katerega BOcijalisticni roman „2000" („Looking ruickmard") je vzbud I splošno senzacijo ter je tudi povsod v Kvropi dobro znan, j« v starosti 43 I~t v svcjem rojbtvenem kraju Chikopes umrl. * (Zoliua afera) Ko se je Zola h 'tel od zadnje sodne obravnave odpeljati iz V e r s a i i I e s h, pričakoval ga je pred sodiščem maj >r Esterhazv s palico ter je ves bled kričal, da hoče Zolo ubiti. Tudi t«dpi barab je hotela voz napasri ter jo kričala: „S^irt Zoli f** Tolpa je b Ia seveda dobro plačana! B^terhazv se je pridružil tem demonstrantom ter je kakor besen mahal s palico za voz >m Zo!e. Priti je morala policija, da ga je odstranila. Da je Zolinim sovražnikom že vsako sredstvo dobro, dokazuje to, da so si izmislili sedaj laž, da je bil njegov oče zaščitnik tihotapcev. Zola je lašnjivce izrodil sodišču. * (Uaradeue telefonske žice.) Da ni že ničesar več varnega pred tat j vi, priča to. da je pred kratkim ukradel nekdo pri Giinselsdorfu blizu Du naja telef nskih žic, težkih kakih 410 kilogramov in dolg h do 4000 m. * (Prazna vera povod puntu.) V občini Vel. Vazsouv na Ogrskem so hoteli soroduiki truplo nekega mladeniča izkopati in z dovoljenjem vlade prepeljati v lil, Tega pa ondotni kmetje nikakor niso pustili, češ, potem bo toča vse pobi a. Ker sorodu ki n:so odnehali, so jih kmetje napadli, t tko da je morala priti zendarmerija n* pomoč. A kmetje so jo napadli s kamenjem, s kosami in cepoi. Ko jih je župnik miril, so ga hotdi ubiti. Jedva ;e otekel, Orožniki so morali streljati ter so ustrelili jeinega kmeta, dva pa so ranih. Ker Še ni bilo miru, so orožniki poklicali vojaštvo na pomoč, a kmetje so še vedno sila razburjeni. * (Dijak morilec) V Temešvaru je ustrelil abiturijent Zoltan Zyros na svojega profesorja, ker mu je latinsko maturitetno nalogo si tbo klasi-fikoval, ter ga tako n-ivarno raail, d v bržčis nebo okreval. * (Sleparatva pri osvoboditvi vojaščine ) V Temešvaru so zaprti židovskega ag nta Salomona Hornunga, ker je posredoval, da je bil marsikateri oproščen vojaščine, dasi je bil povsem sposoben služiti. H ,rnung si je pridobil na ta način ogromne svote denar a, katere je večinoma spravil v svoj žep Z njim v zvezi je bil baje tudi vojaški zdravnik dr. Julij B v Velikem Varad.nu, katerega so tudi pred kratkim zaprli. * (Poskusen samomor) V Nišu je dijak VII, gimnaz jskega razreda Mi'an Kremanc petkrat ustrelil nase, ker ga je profesorski kolgij obsodil na deset ur zapora. To je mladeniča tako bolelo, da je sklenil, končati si življenje. Toda rane niso t^ko nevarne in Kremanc boda menda okreval. * (Nesrečni zakon) princa Fiipa Kobur-škega in princ-sinje Lujize se bije kmalu razveljavi. Kako razmerje je vladalo zadnji čas mej zakoncema, priča inserat v nekem pariškem listu, v katerem je princ Filip izjavil, da ni plačnik dolgov svoje iene. Princezmja je živela jako potratno, zadolžila ee je na vseh stran« h ter iinela tudi z bivžim princovim adjutnntom Matašič- Kegljevičem intimno ljubavno razmerje Ko si je hotela pred kratkim zopet izposoditi tri milijone f.ankov ter obljubila posredovalcu kar poldrug milijom provizije, spravili so princeeinjo šiloma na Dunaj, jo stavili pod kuratelo ter jo poslali v umobolnico, dasi je zdrava. Princesinja je hči belg j-akoga kralja Leopolda. * (Angleška prestolouaslednica rešiteljica vlaka.) Nedavno je ang'eška prestolonadednica fotograf rala vlak bas v trenotku, ko je drdral preko mostu pri Wolfertonu. Na negativu je zapazila, da j je most čudno, nenavadno akrivljen. Opozorila je na to soproga in tudi temu se je sdelo, da se je most pod vlakom preveč skrivil. Takoj so poslali na most komisijo, ki je most preiskala in izjavila, da bi šlo i preko mostu samo še par vlakov, potem pa se bi j moral zrušiti. Most so takoj zaprli in popravili ter tako rešili Bog ve koliko Ijudij neizogibne smrti. Darila i Uredništvu n aš e g a I i s t a s o poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Matilda Sebe nikar na Rakeku 2 4 kron, na-j br.iriH od izletnikov na Križni gori, dne 22. maja i t. 1 — G. Amalija Kraje v Grahovem 7 kron ! 4 0 vin., cisti duhudek pri izletu Cerkniške čital i nice na „Otok". — G. Kriša v lvanjem Selu na-j brala 7 kron, katere so darovali: g Martin Ma-i tičič 3 krone, gg.: Fran Domtcelj, Maks Domicelj, I Peter Repič in Ivan Mi lah nuja po 1 krono. — i G. Kristijan Hodnik v litrski Bistrici 6 kron, i nabrane v veseh družbi pri Dobrepoljah med brati I Hrvati in Slovenci. — Skupaj 44 kron 40 vin. — Živeli rodoljubni dirovalci iu dtrovalke ter vrle I nabiralk« in nabiralci in vsi njih posnemovalci! Za Prešernov spomenik: Vesela družba pri I pristni dolenjski kapljici v g >*p Boučarjevi ! gostilui v Ljubljani 10 kron. Živeli darovalci! Knjltovnost. — Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti je izdala velezanimiv „Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena", zvezak II. uredio dr. Ant Radič. O tej znameniti knjigi bodemo v kratkem natančneje poročali, za danes navajamo samo vsebino. Dr. A. K »dir: Oslova za sabinnje i proučevanje gradje o narodnem životu. — Lovretić Josip (i Jurić Bartol): Ook. Narodni život i običaji. — Dr. A. Radić: Kojževne novosti. — Od uredništva: Naš „Zbornik". — Slike. — Glasovi za pjevanje. — Knjiga ima tudi 50 v tekst natisujeuih ter posebej priloženih, jako lepih slik. Cena knjigi, ki je zanimiva za vsakega Slovana, je le 2 gld. 50 kr. ter obsega 515 str. Telefonična in brzojavna poročila. Gradec 28. maja. Ob 3. uri je izšla uradna „Grazer Zeitung" ia priobčila vladno odredbo, s katero razpušča graški občinski svet ua podlagi § a 2 0. občinskega reda. Gradec 28 maja. Vladnim komisarjem, kateremu je poverjeno vodstvo mestne uprave, je imenovan okrajni glavar baron H a m -mer-Purgstall Gradec 28. maja. Mestno policijo je vlada suspendirala in poverila vzdrževanje reda in miru orožništvu. Ker se utegnejo primeriti demonstra cije proti namestniku Bacquehemu in vojaštvu, je vojni minister že odredil kar je bilo potrebno. Gradec 28 maja. Členi razpuščenega obč. sveta so imeli že sinoči zaupno posveto vanje, na katerem so se dogovorili glede ko rakov, ki jih store po razpustu obč. sveta. Nacijonalci so vsled razpusta silno razburjeni in agitujejo strastno, da bi se uprizorili izgredi. Položaj je jako kritičen. Dunaj 28. maja. Danes ob 3. uri po-poludne je bil pogreb nadvojvode Leopolda. Sprevoda se je udeležil tudi cesar. Dunaj 28. maja. V carinski svet sta poklicana iz Kranjske drž. posl. Kušar in tovarnar Baumgartner. Dunaj 28. maja. Poročila iz Londona in iz B rolina, ki so došla danes popoldne na borzo, naznanjajo, da je španska eskadra pod vodstvom admirala Cervere po ljuti bi tki popolnoma premagala ameriško glavno brodovje in da je bil tega brodovja zapovedni k admiral Sampson ubit. Poročilo je obudilo veliko senzacijo in se smatra verodostojnim, ker je došlo iz raznih stranij. Budimpešta 28. maja. V Nagy-Va-szonyu je bila prava bitka mej vojaštvom in delavci. Ti so oblegali občinsko hišo, v ka tero se je skril okrajni predstojnik. Vojaštvo ga je iz težka oprostilo. Moogo oseb je bilo ranjenih, dve sta bili ustreljeni. London 28. maja. „Daily Chronicle" javlja, da hoče Francija posoditi Španski 400 milijonov frankov, od katere svote jej je že odštela 40 milijonov. Narodno-gotpfldarskt stvari. Lastno in tuje imetje slovenskih posojilnic. (Sp-aal I. Lap a ja«) Zakon o zadrugah s dne 9. aprila 1873 j* za razvitje gospodarskih zadrug, osobito denarnih zadrug, jako ugoden. Največje vrednosti je v njem duh avtonomije, precejšnje samouprave, kak ir&no dopušča že obstoječim zadrugam. Vlada pripravlja pa za gospodarske zapruge nov sakon. Ztčetkooo* je nameravala vpeljati le postavo o obligatorični reviziji teh zadrug, ker že obstoječi sakou o Pakosni oficijelni ali privatni reviziji nimamo nika-koršnih določil. Pozneje se je pa vlada odločila drugače in predložila načrt novega sadružnega zakona sploh, v katerega je sprejela poleg določil o reviziji veliko novih §§. kat ri ali predragačijo uli popolnjujejo obstoječi zakon, z eno besedo pač: namesto zakona z leta 1873 namerava se postaviti nov zadružni zakon. N.egovemu načrta je oil nekoliko podloga rezultat posebne enkete katero je bila vlada pred 2 letoma na Dunaj pozvala. Ta načrt se je bil že predložil 12. sesji (1897) državnega zbora in se utegne predložiti tudi se 1. 1893, ako bod« kazalo, da bo državni zbor v stana, opravljati svoje funkcije. V novem načr u je veliko dobrih določil, katera hvalevredno popolnujejo obstoječi zikon. Dasi se o nekaterih tookah ne strinjamo ž njim, n. pr. o tem, da se hod* zadrugam veliko ve J pisari) nalagalo, zlasti glede občevanja z gosposkami, s sod nijami in okrajnim glavarstvom; vender se nam pa osobito v tem dopada, da določa, v kakošnem razmerji naj bode lastno in tuje imetje. Dasi se je to razmerje predrakoničrio vzelo, in dasi je želeti, da v zakon ne pride takšno drakonično določilo, kakorsno je v načrtu; vendar je nam že načrt sam dal iniglaj, da smo postali v pravem času pjzorni na to, kakšno je lastno in tuje imetje naših zadrug. Slovenci moramo tu v prvi vrsti imeti pred očmi naše najpotrebnejše gospodarske zadruge, in to eo naše posojilnice. Misliti si j h moramo kot juridičiie osebe. Kakor si namreč tisična oseba ne sme preveč tujega imetja nalagati, t ikisto si tudi juridične osebe ne smejo preveč tujega denarja prisvajati. Lastno imetje mora namreč v ne-kakošnem ugodnem razmerji biti s tajim premoženjem. Nd mislimo pa ta znabiti na to, kar se običajno .aktiva" in .pasiva" imenuje. Načrt novega zadružnega zakona hvalevredno razločuje, kaj je .lastno", kaj je „tujeu imetje gospodarskih zadrug, kar smo žal.bog pogrešali v obstoječem zadružnem zakonu, in katerega razločevanja običajno tudi posojilniška pravila nimajo. Po § u 47. omenjenega načrta bodo spadali — kar je naravno — vsi deleži in vse rezerve pod lastno imetje; vse hranilne vloge z i z p o s o j i 1 i vred pa pod tuje imetje. Po tem §-n je pa določeno, da tuje imetje ne sme pri posojiincah z neomejeno zavezo desetkrat lastnega presegati; pri posojilnicah z omejenim poroštvom pa ne sme tuje več kakor petkrat lastnega presegati. Dasi se vjemamo v principu s tem določilom, vendar moramo gledo na števili 10 in 5 oporekati, da se je pravo razmerje izbralo. To hočemo dokazati na podlagi Statistike čeških in slovenskih posojilnic iz leta 1896. Č-ske založne so večinoma veliko starejši zavodi nego slovenske posojilnice; Čehi imajo več posojilnic z omejeno zavezo kakor onih z neomejeno zavezo, in vendar presega pri Čehih tuje premoženje njih posojilnic 11 wa lastno imetje. V Slovencih imamo pa veliko več posojilnic z neomejeno zavezo kakor onih z omejeno; vendar je to razmerje pri nas ugodnejše, toda le povprek; kajti na 1 gld. lastnega imetja pride 81/, gld. tujega. Toda na Primorskem samem je to razmerje neugodnejše celo od posojilnic v Čhih; pri primorskih posojilnicah pride na 1 gld. lastnega 12 pld. tuj'ga imetja; pri kranjsk.h 0 gld., pri štajerskih 8 gld. in pri koroških posojilnicah pride na 1 gld. lastnega imetja 7 Vb gld. tujega premoženja. (Dalje prih.) Maoajoatranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-evo fraseosks žganje ia sol", ki je takisto bolesti ntešujoće, ako se namaže Ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravijo upliva na mišice in živce krepilno in ju zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem Eavzetji pošilja to zdravilo VBak dan lekar A. NOLL, c. in r. dvorni založnik, DUNAJ, Tnchlaubon 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 Bteklenioi se direktno ne pošiljati. 6 (5—7) Važno oznanilo. V nobenem gospodinjstva naj bi ne nedostajala izkušena sredstva! Dr. Bose balzam ia želodec in Praška domača mast. Dobiva se v vseh tukajšnjih lekarnah. Umrli so v Ljubljani: Dne 25. maja: Viktorija Kaftar, delavčeva hfii, 2 leti, Kolodvorske nline fit. 33, vnetje možganske mrene. Dne 26. maja: Marijana Gorfar, vrtnar jeva žena, HilScrjefc ulico 6t. 8, rak. — Ferdinand Mole, pekov sin, 14 dni, Karlovska cesta et. 22, božjast. V deželni bolnici: Dne 23. maja: France Lesjak, mafiinist. 42 let, splošni mrtvoud. Dne 24. maja: Anton Žitnik, gostač, 60 let, vnetja prsnih mren. — Franca Hornung, delavka, 30 let, jetika. Dne 25. maja: Janez Klrn, delavec, 37 let, jetika. ug> „SloTfBBkcan Naroda**, St 120 dne 28. maja 1898. Vabilo na n aro (bo. glavne p. ■. občinstvo nl|udno vabimo mm aOTo aarocbrt, stare gospode naroenlke p«, Uw-lerloa bo potekla ki o bo r ni sueaees naročnina, prtriMf da Je ab pravrm caia ponove, «1« po-siljenje ne prt-ntba In da dobe vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" vetja aa IJablJanabe aaroealke brea po Al Manja na doni t Vse leto. . . sjld. IS— I fvtrt leta. . . gld. 8 Jio Pol leta..... H*sO I Jeden naesee. I-I« Za poell|anJe aa dom ae računa lO br. na sueaee, HO br. aa četrt leta. S pesil|an|em po potiti Tel|ai Vse leto . . . a;ld. 1»*— I <>trl leta . . . gld. 4*— Pol leta ... „ »— I Jeden suese« . ,, 1'40 ajaJT IVnrocnJe ae lahfao a tHaklui dnevom, a h k rata ae moro poalatl tudi aaroCnlna, drugače fjajT- lilat ae tiatavJttj !♦>. dan po potebll naročnini brea otlra veokciui. kdor ne vpoalje late ob pravem Cnea. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Tržne cene v Ljubljani dne 28. maja 1898. Pšenica, htl.. Rž, Ječmen, „ ■ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, » Koruza, „ . Krompir, „ Le^ia, „ Grah, , Fitol, Maslo, Mast. Špeli. friSen, kgr. u 9 80 8 5< 850 10!>< 7150 Špeh, povojen, kgr. . Surovo ujaslo, „ Jajce, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kgr Telečjo „ n Svinjsko „ „ KoStrunovo , a Pifianec......... Golob.......... Seno, IDO kilo . . . . Slama, „ . . . . . Drva trda, 4 □metr. „ mehka, 4 Q . Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. 53 27. 118, I Stanje Čas opa baro-sovanja metra v mm. o. Ig Vetrovi Nebo ■l31 1 p- =M 9. »večer ; 7885 165 al. szah. oblačno 7. Bjutrai s 733 5 2. popol. 731 5 18*1 si jvzh. 14 2 si. svzh. dež dež 7 3 Srednja včerajšnja temperatura 171°, aa 1*8' nad normalotn _ dru 28. maja 1898 Skupni državni dolg v »rebro Avstrijska alata renta . . Avstrijska kronska renta 4°/0 Onerska kronska renta 43 gld. 50 kr. 197 ■ 75 129 50 • 98 « 70 158 n — ■ 22 n — m 27 • — a 200 25 ■ 523 • — • 1 • 27«/ Tužnim srcem natnanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni naSo preljubo hčer oziroma sestro (856) Ano Pleteršek danes ob 11. uri dopoludne po kratki bolezni poklical k sebi v večnost. Pogreb drage ranjoe vrlil ie bode v ponedeljek dne 31. maja ob 3. uri popolndne. V Mokronoga dne 28. maja 1898. Žalujoča rodbina Pleteršek. Prepričaju ie (496—9) da ao moji pripadajoči deli in bioiklji najboljši in pri tem nsJoenejiL. Glavni katalog gratis in franko. T£jQ M. V. Rundbakin, Dunaj, II, Or. Pfarrgasse 25. Naj večja specijalna hita v Avstriji za razpoSlijanje bioikljev. • 9 ~ •» a 'C « ■> m al s _ s ««5 jb «8 iS ^ čl a II -s * n * i: »• mhS n. a> -— m >o « •— P 6'3'fi ■r n n - > o. Pomladno zdravljenje. I Prvi pomladni tedni ao navadno čas, v katerem se isće ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na • LAVNO a> K'LA DHT|_ laJolaftja lu£n» vc\ « «7\-v V* «. kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi ■a predzdravljenJB za toplice: Karlove vitrl, Marijine topllee, Franaeuabnd in druge od zdravniške strani priporočane. Ces. kr avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. maja 1898 leta. Odhod Ia LJiabilMue jnž. kol. Prosa eea Trbiž Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Soliiograd; će» Klein-Reifling v St«'yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. uri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad; čez Klein-Riifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoladue osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osohni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^nid, Lenr - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lip sko, Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. nri lf» min. zvečer osebni vlak v Lecc-Bled. — ■'roga v Novo mesto Iv v Kočevje. MeSani vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri f>5 m. popoludne, ob H. nri 30 u. zvečer — Prlbod v I«|nblJano j. k. !*ros> Ia Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dnnah via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karle vi h varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Soluo^rada, Linca. Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Behaka. Franzensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dt caia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo- Piznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4 uri 57 ro. popolrdne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. ari 6 m. zverV osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Htba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic. Linca Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — t*roga la Novega ineata In Ia Kocev|a MeSani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. nri 32 m, popoludne in «>b K. uri 3ri m. zvečer. — Odhod ia l.jub. IJ »t u »• d. k. v Kamnik. Ot i, uri 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 5" to in ob 10. nri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Pribori v L.|ubl|ano d. k. la Kauanlba. Ot 6. uri 56 m. zju traj, oh 11. uri H ra dopoludne, ob 6. oxt 10 m. in ob 9. uri 65 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—120 „3$farcdna Jiskarna". to to A Dsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem b 2 zapričel ^ tJVjaajtll (637—5) ^ < trgovino za komisijonalno ► 4 in špedicijsko poslovanje. ► 4 Naročila, in sicer mala v poSiljatvah po 5 kg po ^ po&ti in od 30 kg naprej po železnici, izvrževal bom m točn> in ceno. Razpošiljal bom razen bolonljalnesra blHga v tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: aadje, k aele..|avo, ribe i. dr. Pečal se bom a raspro* w davaajem domačih pridelkov, a prl|ema- 7 nJem l»l«u;a v avo|a akladlaea, dajal na lata k naplaella In poaredoval dutleno prodajo i na korlat lastnika. 7 Trgoval bom tudi a vlnuui ra debelo. m Hpre|mem aaatopstva trdnih — za konku- | renco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo. 7 Nadejaje ae, da se me aorojaki domislijo, ostajam ^ z odličnim spoštovanjem udani b 4 4 4 4 4 4 4 4 i Dve prodajalnici Be oddasta v bi^i Solenburgove ulico dt. 1. Več 8e izve v trafiki istotam. (885) Binkoštno nedeljo in ponedeljek VOJAŠKI KONCERT. Začetek vselej ob 3. uri popoludne. Vstopnina 20> nove. Otroci prosti. Z velespoStovanjem (845) Ivfi>n Ii2cier". Gospodična z brzojavnim izpitom želi kot praktikantlnja pri c. kr. brzojavni pošti vstopiti. — Vprašanja pri upravništvu .Slovenskega Naroda". (838—1) V Ptuju f€»o*|>o*kc» ulice} stn dve dvanastropni hiši. kateri jako visoke obresti donafiati, pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Več pove htaiil upravitelj, Ptuj, G«k« mloe nt. H. (854-ij U rit <1 »i<> do v<»lj«5i»«i l. najstarejša posredovalnica staoovani 10 služeč &mr G. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni i»*e nujno: Kuharico za Videm lUdine) poleg hiSine; boliao bnharleo za Ljub'jano, «—10 gld plače; hlaino v grajsko hi&o, 12—15 k M. plače; Ivee plsellnlh natakaric in douaaalk za Gorenisko, Štajersko in Ljubljano; grajakesc* alnge v grofovsko hiSo v Celji; teuo k otrokom v Pulj, 10—\<2 gld plafe (predstavi naj se tukaj). Jako aprelno 88tetao dekle aa vsa dela, katera kuha, likn, lično perilo pere, v vBeh domačih delih izurjeno, se najbolje priporoča. (847—1, 100 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe VBacega stanu v vaeh kra* Jlta gotovo in po&teno brez kapitala in rizike ■ prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev ia srečk. — Ponudbe na : Ludvris; Oaterreicher, VIII-, Dentacheicaaae H, Budapest. J67—3) Učenec ki je skoraj dovrftil 14 let, ae takoj vzprejme v trgovino mešanega blaga F. Kuiineka v Me. nožecali. (885—3) I. ljubljansko uradniško konsumno društvo, registrovaua zadruga z neomejenim poroštvom, na X. redni občni zbor« kateri se bode vr&il v salonu pivarne J. Hafner dna 7. Junija 1898. leta zvečer ob 8. ari z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Gospodarstveno poročilo za 1. 1897. 3. a) poročila nadzorstvenega sveta in predlog njegov, dati absolutorij za 1. 1897; h) razdelitev upravnega dobička in dohodkov z leta 1897.; c) določitev nagrad za upravnike. 4. Predlog pred&tojni&tva, da se spremeni § 21. pravil. f>. Določitev obrestne mere za posojila, katera vzorno družbeniki. 6. Določitev, kako je plodonosno naložiti zadružne denarje, kateri so na razpolaganje. 7. Nadomestne volitve. 8. Sklepanje o največji določbi amortizacijskih obrokov pri dovolitvi kredita (§ 14). 9. Eventuvelni predlogi. P. n. goepe soproge družbenikov vabijo se najuljud-neje, da se udeleže občnega zbora. V Ljubljani, 17. maja 1898. Društveno naoelnlitvo Računski sklepi in bilanca, pregledani od nadzorstvenega sveta, so v društveni pisarni na vpogled. Društvena pisarna je v Krojaški ulici At. 8, I. nad« stropje. (857) Stanovanje z dvema sobama a pr tiklinami a« odda) aa) »*/• guidov termin na Bregu it. 3, I. nadatr. Več pove laatnik Ferdinand Bilina i) ki j« dovršil 14 leto ter je priden, posten in ii dobre hiAe, vzpr*jme ne v manufakturno trgovino Logar «1 Kalan v Kranju, (85i-i) Posredovalna pisarna. I *.'•«>jo se: moški za hotele in privatno hI se. Posebno vse vrste nemških deklet, kuharice, hlšine g-iivernante, bone (nemškega in fran conkoga je/ika zmožne), pestunje, ekstra-de-kleta, dekleta aa pomivanje in za rasna dela itd. itd. — Tudi oskrbujem in posredujem vsakovrstna nakupovanje hotelov, goatllnlo in kavarn, penzlj, vil in stavblsc. Pismenim vprašanjem prosim priložiti znamko aa 5 kr. za odgovor. Fran Kružić <»<»_„ Reka, Vi« Ciotta At. 1. Telefon It. 420. Brzojave: Kružić, Reka. LLuser-jevobiiž za turiste. Prlsnano najbolj*« sredstvo proti kurjim ooesose inljaaa L t. d. O levu« islfiiai (2—21) L Schsenk-oia lekarna, Dunaj Meidiing. zahtsvajto L U S E R-j e y ^H,: Dsbivs so v vteh leksrseh. V Ljubljani pri M. Msrdetschlsger-Js in J. Msyr-jt. — V Kranja pri K. Šsvslks. Od leta. 1968. Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkaseno na klinikah in od mnogih praktičnih sdrsv* nikov, ue le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd proti pvKsia kolosalan, slasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja s najboljlim uspehom. Učinek Bergerjevegs kotrs-novsKS mila kothigijeničnega sredstva za odstranjenje luskinio na glavi in v bradi, za Čiščenje in dezinfekcijo polti je takisto splošno priznan. Ber-serjevo kolrsouio snllo ima v sebi 40 odstotkov lessexa kolrss« in se razlikuje bistveno od vseh dragih klu meata, Kje? ae iave v npravniatvu .Slov. Naroda". Stavbišče na prodaj. Ns Dunajski cesti, nasproti hotela „Bavarski dvor", poleg predilnice ležeče etsvbilcs se parcelirano Vet. v A. KuHiiovi pisarni sa prodajo posestev, JarolosT trg ▼ LJubljani. (85J 1) Fran Bartl jermenar v Ljubljani, Šelenburgove ulice. Zzd.eeloTra.tel j (151—18) angleških eedlov in skladisoe angleške oprave aa konje, v o inih komatov lahke in težje Trate, civilne in nniformake jes-dalne opreme in tudi jermenja aa atroje. Poprave te Izvršujejo nagle in Jako ceno. Offereko-hrvatako delniiko pomorsko (81) parobrodno društvo v Reki. i?) ' vožnje: Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki ss vijoea vozna črta (elegentni, s največjim komfortom oprem Ijeni, električno rsssveUjeni parniki) Oravt V noci od sobote as nedeljo hitri parnik v Zader Spljet-rucs, Gravoss (Bagn-ss •Castelnuovo-Kotor. ^ V noči od nedelje na ponedeljek postni parnik i v Zadar-Spljet-Metkovic. V torek ob 10. uri 20 m. dopoludne hitri parniki v Zsder, Spljet osa (Raguss) in Kotor. V sredo ob pol 10 uri sveeer postni parnik v Zadsr, Sebenik, Trsa. Spljet. ns otoke BraC, Lešina, Via, Krc, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II, uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Orsvoss (Rarass). V četrtek ob I. ari Popolndne poitui parniki v Mali Loiinj, Sslvs, Zsder, Sebenik, Trsu, Castelveccbio in Spljet. V petek ob 10. nri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in O rs vosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjatrsj isiet Reka-Opatijs-Loiinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi ,D«r Conducteur it. 593—608. Prodaje« Hla* V Unbljaaaksaa pradmeatjl, dobro ohraajsns s gospodarskim poslopjem, vrtom in 2 orali stavbiica, posebno pripravna ss gostilno, mesarijo sli fiskarijo se takoj proda saradi rodbinskih ras mer. Več v A.. KnllSevi »sere. dovalml pisaral as JsjHttvsa trgu v Ljnbljaai. Tam so tudi ss prodajo zabeležene: hiia aa> Bledu; bila v/ Kanalen, ss letovišče posebno pripravni; klas ▼ mestu in tndi posestva aa sesali. (848 -1) Pipe za sode s fino probkoviuo od 1—5 itev. taest 1 gld. 20 kr., od 5-6 itev. tacat 3 gld. («01—3) Smeielsove čepe stružene, 1000 komadov 3 gld., ponuja Františok Blaha, strugar, Hnmpolec, Češko. V Vintgar! K Binkoštnim praznikom aa zopet etverl restavracija v Vintgarju. Za dobro postrežbo je akrbljeno. 8 priporočilom (83i-2) TsiIe. ZSi3.3m.er, (d *4k LjubljanaP Lattermanov-drevored ▼aak dan videti: Karola Kludskega neoporečno največji, potujoči zverinjak Evrope, s slonovim in ponijskim cirkusom. Skoro vse vrste živalij so v nJem in lastna gojilnica levov. Krmljenje ia predvajanje levov, tigrov in neoporečno najbolje dresi ranega slona sveta s ruskim polnokrvnittt valahom po krotilki in krotitelju je vsak dan ob 6. uri ia ob 7. uri popolndne. (840—1) Ob nedeljah in praznikih ob 11. uri, 3. url, 5. url in 7. url krmljenje in velika predstava. Vstopnina: I. prostor 50 nove, II. prostor 30 novo., galerija SO novd. Orožna tovarna Stever Samozastopnik za vso Kranjsko: 1 Fran Kemisiei? 1 LJubljane, Šelenburgove ulice 6. 9 I Novf mu avla: Serije Tereziji ceit*. 1 i Dobra delavnica za poprave. 1 H Val pripadajoči predmeti. 1 tWaffen4-kole8a. »Opel'koleea. 1 Preclzijski izdelki 1. vrste. ooeoeooooooeoos Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanja in zidanja hiš. Očala, brane, lopate, ase like. krampe, vile, vsakovrstne sape, pile, kiael (seVesolrti is ploice-vinasti), aagrebal kriftl, razliCna mlssrsks, te* ssrska, kljaeaval-oarska* koiaiks la esajeroke orodja, ftteellelkl, pe*i, kovana iss vaijpao »e-lese. vsakovrstno ka-klu|sk« ered|e, ko« vaa|a aa ekss, Trata la eele kl*e. Želeaail. *ke sipa aa seske, Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljene (608—1*) popolna razprodaja vsakovrstne železnine «*] po tovarniških cenah. pt> Najlapsa prilik s gosp. trgovcem vsakovrstno telesnino najceneje si naročiti. Andr. Druškovič želegarija. Mestni trg it. 9/10. ssonooosoeooooooeoo eetneas Štorje s# strope, dreteetee la drpi, vsskovrstns tekt-alee, vsakovrstna plo-Aeevlaas sasslaaasia. pakfoaaata, bskress, elafcaeta, Mala draa in p«eiek»aa. Trease aa veda les ajaajaleei svetilke sa veee-ei rssliena k«vaa|a aa ke» slasjaste kljake, p sate 'la aapeke, platoa e easare la jplpa aa piva Md itd. itd. liče se spreten« popolnoma sposoben korespondent v«*c eleein>p;r«ilfe„ ki naj bi ae iskazni z dobrimi »pričali Nastop službe ci m p reje. — Potrebno opremljene ponudbe nsj ae pošiljajo pod naslovom : I*ar«aellts, Celje. (823—2) Niklasa Rudholzerja -nr-ss S9a sSatl eOsar1! -a-n -41 • urar in optični zavod Mestni trg št. 8 Ljubljani. — kr. nsprej. Niklaste cilir.der remontoir ure od . 4 gld. Srebrne ciliuderreraontoir ure od 6 ,, — „ Srebrne damske cilinder-rem »ntoir- are s srebrnim pokrovom od . . ? „ — „ „ Srebrne remontoir-nre na sidro od 10 „ — „ Srebrn« remontoir-ure s 3. srebrnim pokrovom od............10 ,, 50 ,, „ Zlste damske remontoir-nre od . . 14 „ 50 „ „ Ztsts remont<»iriire sa gospode od 28 „ — ,, „ Zlate remontoir-ure ss gospode s dvojnim pokrovom od.....38 „ — ,, ,, Urana nihalo v skrinjici svetli in temni 9 ., — „ „ Ure as nihalo v skrinjici svetli in temni s b tjem ur od ...... 13 „ — „ ,, Ure ns nihalo s bitjem četrtink od 27 „ — „ ,, Budilke od.............. 2 „ — „ „ „8chwsrswiilder" s bitjem pol nrod 3 „ — ,, „ OGST Za> dobro blag-o ln sa dola se Jsm61. Popravila se hitro, dobro in po ceni izvršujejo v lastni prodajslnici. Za morebitne potreb&cme se najbolje priporoča s velespoltovanjem (808—4) Franc Karol Rudholzer. Dobavitelj kontrolnih ur sa o. kr. evstro-ogersko vlado, aa Sceno la Merseg-ovlno. Sfolandsho * ameriška črta. Parniki veiije po Ikrat ds Škrat aa tedes Iz Rotterdama v New-York. Pisarna za ksjuts: Dunaj, I., Kolov/ratrlns; S. rissns uatttrsT: Dunsj, IV., Weyringerg. 7 A. I. ksjnta: Od 1, spri ls do 81. oktobra . . „ 1. novembra do 31. marca , O. ksjuts: avgusts do 15. oktobra . mark »SO—400*) . 230-320 Od 1. , 16. oktobra do 31. julija •) Po legi ia .... mark SOO ..... ieo velikosti ksjuts in po hitrosti in eleganci parnika. (614—9) I V prijazen ozir! Pr> nakupu nsj se sahtevs izrecno pod številko 00.703 zakonito varovani volta-križec, katera irevilka je na kritcu vtisnjena in tndi na vsakem zavoja rss-vidns, ker je samo ta krilec pristal volts-kritec. Elektro-dvojni Volta-križec Št. 50.7O3. ▼som ljudem nI m o in o dovolj a vat o vati, naj nosijo vedno tak Volta - krite o; ta krit s o krapi sivoe, probavlja kri in je po vsem svetu priznano bresprimerno najboljše sredstvo z« sledeče b le/m • putiko ta rev/matisem, nevrslgijo, sa alabs llvoe. ako Slovak ao more spati, ako Ima mrzle roka la aoare, sa hipohondrijo, blsdioo, naduho, otrplost, krćo, sa ponssnaSenJs postelje, sa koine bolesni, hemoroide, sa ielodone bolesni, hrt po, kalali, ft-luhost in Snaaeaje po ušesih, s a sobobol in glavobol itd. Seprostovoljen g-ubitek ilvljsnoke mooi, molka slaboat ali impotenoa se oadravijo, ako nosi olorek vedno voltalćnl kriiee. ' (715-4) jBVar*e, dekfevev nsj v kritičnih dobah nosijo voltaieni krilec, ker jim ekorsj vedno olsjis bolečine, jih obvaruje s svojim električnim tokomslsbih posledic, katere so le v mladih dneh ssmorile marsikatero l<-po bitje. Mnogobrojna zahvalna in priznavalna pisma eo n& vpogled. Cena s* komad 180 gld. Ako se v pošljeta 2 gld. (tudi v pisemskih znsmksh posije se poštnine in carine prosto. S povzetjem 20 uvč. vec. Za askatolike poiiljsm Volta-polumsseo s svosdo po istih censh. Pristen ss dobiva aamo prt JP. Rablnowloz ĐaanJ I, Walflsohseeaa 4, S S. V LJubljani ima ns prodaj A.. Leutgeb rokovičar In btndsiitt v Ljubljani, Stari trg. Mo^trat delnega mesta Ljubljane.^ Gospodu jFrtmiicu llaselstelner-Ju stnksterjn in sodeleinikn flrme Fischer, Haselsteiner in Bock rr O-raidLc-va. II., Leonhsrdtsrasse S4- Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubbsne je v svoji seji dni 6. t. m. na podlagi dne 7. aprila t. I. izvršenega komtsijonalnega ogleda i o tehničnega odobrenja Vale konstrukcije pred ognjem varnih podstrešnih stanovanjskih sten in stropov katere ste tukaj izgotovili v vili Pfibil v podaljšanih nunskih ulicah, našel to konstrnkcijo popolnoma varno proti ognju in sklenil, da je izdelovanje takih konstrukcij v ljubljanskem mestu dovoljeno. O tem ee, reševsje Vašo vlogo z dne 2ti. marca t. I., obveščate z dustavkom, da se mora pri izdelavan i titkih konstrukcij v vsakem posamičnem slučaja dobiti stavbinsko-oblsstveoo dovoljenje po §. 20 stavbenega reda ss deželno stolno mesto Ljubljano z dne 2.'). maja 1896. Mestni magistrat v Ljubljani dne 12. maja 1898. Zupan: Iv. Hrllmr. SaT" Interesenti aa prosijo, da aa a svojimi ieljami oglasijo pri našem saatopaika v hotoln „pri ataliSu" („Stadt Wlsn ). {833) Stanovanja! Dve? prta v lepi *t ano v»ii |i ho oddasta takoj, 3 NtHiiovisii|» pa u I. avgustom t. I. po jako nizki c*-m v novozgrajeni liini na l"ol Jaii*U( «*estl nI. Tii, pri klavnici. Lep razgled na kam« niške planine. Rivno tam ne takoj odda meblovana sme« av^ma noIim h pr stiis vhodom. Več se izve v gostilni ietotam. (765— 3) Zanimajte se vsndsr ta izborni domači isdelsk, SO Ukor la kranjskih planinskih selile, ki se sove (222—24) „Triglav". hdeljujH k rt J. Klauer t Ljubljani. Ta liker se mora radi svuje čistoće in nepre-kosljivo sdravilskega učinka ns prebsvnost ns|-topleje priporočati ter kot okrepčilo ne sms manjkati v nobeni hiši. Dobiti je v lekarnah gg M. Merdeteohle-gorja in TJ. pl. Trnkoosv-Je, kakor tudi v ts-cini dellkatesnlk m opeoerijskik prodajalnio. Primerna darila za birmo. Podpisani priporoča sL občinstva svojo veliko zalogo raznovrstnih XX jT po mogoče niski ceni. Z odličnim spoštovanjem (762—5) •Joaip Črne arar Kongresni trg 4, v Gerberjevl hisi. ev^Vv^sa^^a^ ^s\^s\^s\^e\u^O\,^BV^v\ .^vv ^ev^ev.^^v ^^V-^^V^*V,^^v^ev^^v^^v^^V^^k-^ev Na prijazno znanje! * Restavrant Fantini Gradišče štev. 2. Usojsm si p. n. občinstvu nannanit«, da hode jutri, nedeljo 29. maja otvoritev vrta. Zs udobnost občinstva js leps veranda, vse elektrleao rassvot-ljeao. Kskor doslej, se bode točilo lsvirno Plssaaks todilno pivo is meščanske pivovarne; marono in BelnlngeheuJko pivo, kskor tudi pri-sneno dobrs vina ter se bode postreglo s isbornitni jedili. (846—1) Ker se nisem sbal sikskoršnih stroškov, da sem priredij vrt sa udob-post p. n. občinstva, prosim, de sa mi dosdaj isksssso sannenje blagovoli iikasati tudi nsdalje. Z velespoitovanjem Zs. ranšiai Odds se „Tsgsspost", ,^aibaokor Zeltaag" in „ Slo venski aTerod". Tadi se prods dobro ohranjen dvojni ledenjak. San so ti. za 4 žrebam lZ|tdi|iiinc8ec GlaJ"«ltek100.000![™25.000toii B -S 1. Sr#-be>e|et II*. juulja I NOS. II. srebeajei 0. »v«uala l*»s. III. irebeajei 15. sepiesubre las«. IV. srebsn|es 22. oktobra 1898. priporoča T- O. loaaa.3«ss, TT Uu.l9lJS*aJ« Srečke jubilejske razstave (837-0 ta SO kr. l?ozor kolesar j em-n o vincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana, na razpolago. Puch, Styria (najboljša) Columbia m/Helical- Največja zaloga koles S ▼aaml novostmi. Po mano najboljša ia pre skniens kol gsrsnciji po •SlrUS^ - ***** FoUanosdb oeatiV vetornom it. SI, isto tam lep prostor na prostem ss vsi- banje ns kolesa. / iz orožne tovarne B. S A. V«-lik a zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti rastniij m franko. ang/eška kolesa Priporočam so p. n. občinstvu nsjujjuineje in vabim k obilnemu obiska* Fraz* Čuden, urar v Ljubljani, 3 Nepreklicno zadnji teden! Hovoi y Latermanovem driiorodu* mowo1 Od nedelje 15. maja naprej vsak dan (820—5) svetovnoslavno gledališče učenih psov. Brst konkurence. Non plue ultra I Znr«*N klavir Igrajoči p»«lcl| ki igra iz opere ,,Marta" napev ,.Zadnja roža" in 20 dmgib najbolje dresiranih miniatnr-psov. Znižane cene prostorov: Zakli. sedež 60 kr. I. pro=* II. prostor 30 kr. Stojisfe 16 kr. Otroci i sediicih polovico. IV no vmmk tlan ob 4., «. Iss h. uri svefer. 4() kr. Iiiaki i>a Ziveoi <>lov*3 t*^aJa.I>l IiiioiiovhiiI *lv«*ec* aic»ii|Uo. Isti so se najzadnje predstavljali ti mesecev v Budimpeštanski razst i vi in jih je obSndovsIs najvišja gospoda. Vstopnina 20 Ur. VhhU d»u o«l 9. ure ajutrej do 9. ure ivecer. Rlbora je za vsakogar nepojmljiva zagonetka v svoji spominski vednosti. EAZG-LAS. 8 tem se otvarja XX. kralj ogerska državna blagotvorna loterija katere čisti dohodek se po sklepu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi za eimovite •kveoici ; nastopne dobrodelne namene, to je: 1. zaklad, ki se ima ustanoviti za neito drž uradnike, vd»>\e in sirote, f, „l.adislavova* ptrocja bolnica v Cirl 3. „GselU* delavska strotntldtca v Zolvom - Lipcse; 4. Josziv ■ društvo ; 5. občna Bero c i-j sva] bolmc* v Brdodideku; tj. Klotildmo otročje zavetišče v lludapešti; 7. dobrodelno društvo g ni>ej v Kolofivarn; H. družba velicega petka; 9. društvo belega knJia v Beke^kem komitatu. Ta l< terja ima \s»ga skup TGitl dobitkov, ki po igralnerr načrtu skupno znašajo 365 000 kron, ia sicer: 1 -vin dobituk l'iO.OO") kron 50 ' 00 „ 20.000 „ 10.000 „ 5.000 „ 2.000 ,. 10 dobitkov r>u , 100 1000 borni h 1.000 kron . 50(> m • 100 „ • &0 „ . 9tl B . 10 . 2 dobitka ........a 5 dobitkov........, Žrebanje bode nepreklicno dne 30 juniji 1898. Vsaka srećka velja 2 gld a. v. Srečke s* dobivaja: Pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Pešta, glavni carinski uradi potnnadstropjs), — pri vseh loterijskih, solnih iu davčnih nradih, pri Večini poAtnih uadov in po vseh mestih in večjih krajih, pri prodaialcih srečk. Budimpešta, v aprilu 1898. (»;;,(.- i, Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo. HI 1(575—7) 1 >•«_ ! METEOR o p, n vozna kolesa 1 |aa.aJToo2JiSaa, D kvalitetna znamka, m m Zastopnik za Kranjsko; jj _ Iv. Jax| Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. " ^ — ^^^^^ — Redka prilika izredno ugoden nakup! Usojam si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je j uvele, zlatnino in srebrnino mej tem najzadnje novosti, od dne 11. m s* j u iiiiprej prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo. Velespošto vonjem J. K 1» C i\ službi kot voditelj zaloge ter bode nafia skupna težnja, tueuo in pošteno ustreči zahtevam častitih odjemalcev. V prijetni nadeji, da nas blagovolite razveseliti z naroČili, priporoča se z velespoStovanjem beza Adolfa Josipa ScbwarzenbBroa pivovarna ? I V Ljubljani, dn6 23. maja 1898. (822—1») 80 Pristne rusto-julitne sttklo ■ predcevljem is jednega koss valjane. .Jedino varstvo proti mokroti in mrazu. Neobhodno obntalo za vse slojeve razpošilja Ignacij Koder, Dunaj stri * la.ilf • r ■ t r o. m m a štev. 3. O T. Ceniki hreaplntno In fniko. (118—19) Iz lastne skušnje pri različnih strešn h kritjih priporočam gospodom stavbenim mojstrom in slavnemu občinstva svojo doma izdelano opeko iz cementa. Ta opeka je jako dobra in trpežna. Naročila vzprejema (807—2 Anton Resman v Radovljici. Vožnje karte in tovorni listi v Kralj, belgijski poštni parnik Bed Star Lioie iz Amverpa naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Konoesljonovana od via. o. kr. avstrijske vlado. Pojasnila daje radovoljno (812—2) koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo). Taisto 6e nahaja na Marije Terezije cesti ) Ljudevit Borovnik (20) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puAesi za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravi In in jih točno in dobro izvrinje. Vse puške bo na c. kr presknSevalnici in od mene preskuSene. — HuBtravanl cenik! zastonj. Privatni uradnik Šell nvojo aednn\|e> alniho npresnenlti. Isti je v odvetniških in notarskih poslih popolt.oma izurjen in so-sebno tndi zmožen ssmostojnj koncipirati^ Reflektuje se le ns službo v odve«niiki, eventuvalno tndi v notarski pisarni v Ljubljani. Naslov pove upravniltvo tega lists. (789-3) Proti ka4IJa in nuborfa, osobito dece, proti a«nllnen|n9 bnleanlui v vratu, telodcn in mehurja priporoča se najbolje (1874—25) gfe koroški rimski vrelec. Varstvena znamka. naJt»ol|ft» asmisss voda. ny Zdraviliške in letovi*če, postaja Prevali, posta Kotlje (KottellMch) KoroSko. "ga Zaloga v E.|nl>l|nnl pri M. E. Nupan-n. in I.aaa-nfn.ii; v Kr»n)n pri F. lsolencu ; v Radovljici pri O. Homnnna; v Tržiča pii Fr. Keltlsnrek. ZdraviSče Krapinsko Toplice •■i od zagorjanske železniške postaje ..Zahok-Krapinsks-Toplice'* oddaljene za j«dno uro vožnje, bo odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35" E gorke akratoterme, ki eminentno uplivajn proti proticu, mišični in členski revml, in njih posledičnim boleznim, pri iskil, nsvralgiji. kožnih boleznih m ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnsnja, kroničnem materničnem vnetju, eksniatu parinterinalnih vezin. Velike bazinske polne, separatne kopeli, kopelji v mrs-mornatih banjah in tušns kopelji, izvrstno ureje;ie potilnios Budanji), masata. elektrika, S ved. zdravilna glnnajtitea. Priiežna stanovanj* Dobre in ne drage gostilne; stalna topliska godba. Obširni senčni sprehodi itd Od 1. majs vozijo slednji dan omnibusi v Zabok m Polčane. Kopal s ki zdravnik dr. £d. Kal- — Hrošure se dobe v VBeh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (621-8) kopališko ravnateljstvo Do 1. Junija in od 1 septembra stanovanjsks tarifo 25°' anliane $t. 6105. Razglas. (853—1) "V deželni mi Mliidencii se bo zgradilo Jeeluoita«l* •tropu«, proatcs Mto|e«*«> |M»*lop|e zsa Mtauovaute idraviilkov; na oba že obstoječa oddelka za b^sne pa se bo postavilo se jedno nadatropie. Za odd.ijo t-ga deU ae razpisuje psmena ponudbena obravnava do vštetega dne lO. Junija t. 1. h do petit) ptopolodrj«. («39—i) (4*27-1) 1 Največjo izbar elegantnih *^ solnčnikov priporoča (>o najnižjih cenah L.. JMikusch Mestni trs it. 15. solidno, lepo in lahko zgrajen, sa jednega »li dva konja, • 4 stdeži in sneudjivim kuzljičem, za samo-kociranje prirejen s sanicami tudi za sani vpomblj v, potem angleška komatna oprava. •e po primeru! eenl proilis. Naslov se izve v upravnifttvn „Slov. Naroda". (844) ? r ■ v Karlovskem predmestji na katerem se tni^o zidati tudi pritlične hiše, je po nizki ceni na prodaj. Več ae p -izve pri gospej IMZoos-OTri, KealJ««si ceatn Al. 1« ifsa—a> G. Tonnies, toiama za stroje ¥ Ljubljani. Izviren „0tto"- motor za plin in bencin priznano najbolj&i, ruijvarčnejši iu najcenejši motor. Bencin-motor in bencin-lokomobila najjednostavnejša in najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti ognja, brez maSiinata, vedno za delo pripravljena. 6) Stroški k vecjom 3 novčlfie na aro aa Jedno konjsko mod- Diirkopp-ova Diana-kolesa presezajo vsa druga po trdnosti, eleganci in lahkem teku! Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopn ku (tsti-in Janezu. Tslss-ul v Tmj ubijani, Dunajska cesta S t. 13. sgi s patentom proti zmrziini priporoča tvrdka R. A. Smekal v Ooohu, katere izključno sama i7.de>-ljnle, Te Urtt^**I >i• «•«■ ■ I»h C«-ii lom proti murv lini v iiMjlni|i«i aiusi ne pr» m r/.(••-)«•. Dalje pri. poro* a c«* 11, psHoie. <•«*-I »tip, k ii k-(l, m U t- utrni«1 itd. itd (208 15) Podružnica s R.. A. Smekal v Zagrebu. JJoncesijmiiran po via. c. kr. ministerst.vu ■ odredbo s dne 7. maja 1891, it. 5373. wr z o p a r n 1 s k e voiaje V Nowyork: "ss 1/. Bremena ob torkih m sobnt»h. tr, Soathamptona <>/n\ Chor- bviir^ii oli sredah in ned«lflfk. \z Gemu-ii ozir«nna Noupola Lloyd v Bremenu. Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. Bremen-Juž. Amerika. V Montevideo. via Gibraltar d-.") ki..' IflfSCf.D' Bremen-Iztočna Azija V Kino. V Japan Prekomorska vožnta v Newyork 6—7 dni j. [Najboljša iu najcenejša potovalna prilika. Bremen - Avstralija. V Adolaldo. Melhourno, (.'li>f»—i fc| 8ydney. , . 1i" 2=3 d v a- r d Tavčar. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Razjasnilo. Že opetovano so mi došlo pritožbe o nezad. Sčujočih vencih in buketih, katerih jaz sploh nisem dobavljal, in ko so se pomotoma naročili v Šelenburgovih ul cah fitev. 6, kjer sfiii bil nad 17 let s svojo trgovino. Poslani naručitelj je gotovo, ne da hi gledal na firmo, sel tja iz navade. Povodom tega si Štejem v dolžnost, čestito p. n. občinstvo Se enkrat obvestiti, da sem že več nego pred jednim letom b s»ojo podružnico preselil v vogalno hišo gospe M. Malitsch Šelcnburgovo ulice &t. 5, kjer Ja bila poprej o. kr. glavna polta. (1445—40) nmeteljni in trgroTrinolcI vitnar. Dne 1. avgusta t. I. bo v moji hiši 1 stanovanje Henrik Kenda <-»'-*> Mestni trg št. 17. Ernest Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne MB šivalne stroje in bicikle vseli kategorij |io najiilžjlli criialt. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno ln ceno. Za mnogobrojna naručila se priporoča (311-11) z velespostovanjem Ernest Speil. 19J*km%VmffmaWim%Wm^^ EŠEOcM jž Zarezano strešno opeko] (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid ponujata ^ po izdatno znižanih, cenah ('|li7~!0)fc i Knez & Šupančić | %p tovarna za opeko v Ljubljani. J ■H MAGGI afegirirJ*** Jnbaa sabela je jedine svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slsba mesna juha izredno krepka — malo dobiva ae v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. Isvlrae aleklenlclee ae n Hsgsjl kapljic zadošča. V izvirnih steklenicih od 50 viij. naprej •jevo tabelo ssaj«esse|« aapolnja|e|o. (655) priporočam vsakovrstno (828—2) nasladno pecivo. Jakob Zalaznik slaščičar v Ljubljani. I»r. Friderika I.enKl<-l-n Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče is breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejfie lepotilo; ako se pa ta sok po predpisa izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo ae ie drugi dau ne-maine luskine od polti, Iti postane valvd le K elMto bela la aešsta. Ts balzam zgladi na obrazu nastale gube in kosa vc pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in Čvrstost; odstraui kaj naglo Soge, žolLavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in ruge nesnainosti as polti. — Cena vrču s navodom vred »cM. 1.5». Dr. Friderik« Ereuglel-« ĐENZOE-MILO. Najmilejse in najdobrodejnej&e milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad dO kr. (3—10) Dobiva se v LJubljani v I7b. pl. TrnkAeir-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Hess, Dutmj, X. d biva ae po najnižji ceni pri (299—H) Andreju Vlauer-ju v Zagorji ob Savi. Tto Premier Cyc!e Co. Lil (Hillman, Herbert & Cooper ) Tvornico i Cov«ntry lleti (Kpfer) IIooh (Angleško. (ČeSko). (pri Nurnbergu). Letna Izdelava 6O.0O0 voznih koles. Zaloge v Ljubljani: jug Fran Čuden, Mestni trg št. 25. E ril s t Speil, Yal?azor,jev trg št. -"0 1. LINIMENT CAPSICICOMP. iz Rlchter-Jeve lekarna v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., To kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (I606— HG) spločno priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih Nteklenicah z nafio varstveno znamko ..Sidru" iz Riehterjeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. RichteNevalekarna pri zlatem levu v Pragi. Patentirano žično steklo najbolju materijal za gornje svitlobe, tla. tovarniška okna, razne debelosti, plošče do 1 7fl □ metrov. Posebne prednosti; Največja varnost proti zdrobljsnju, proti prodrenjn ln probi tj u, nadležne Učne mreže so nepotrebne, varnoat proti ognju Je Jako velika, tndi 6e ae zlomi ostane gosto, ker žična vložka drži skupaj st« klo, luč prodira Jako lahko, ie doslej nepoznan lOČnl učinek. Uporabljalo se je 7. najboljšim vspehom pri mnogih državnih ln zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti ln vzorci ao na razpolago. Vlite steklene ploče za hodllaa tla pri gornjih svitlobah Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelani površinami belo na pol buli> (okolu 30 ceneje nego navadno surovo lito steklo) in v barvah z žično vložko ali brez nje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih. Aktien-Gesellschaft fiir Glasindustrie vorm. F. Siemens, Neusattl tei Elbogen (Bohmen). Drugi izdelki : Steklenice vseh vrst. steklenični za-maski, steklo v ploščah belgijske in nemške vrate, vlito in prešano steklo, patentovane črke iz presa nega st.kla. (198—8) T. C. baraka na Kongresnem trgu v Ljubljani z vsemi v njej postavljenimi je na prodaj Ogleda se jo lahko vsak dan od 2. do 4. ure popolndne, izvzemši nedelje in praznike. Pismene in zapečatene ponudbe se vzprejemajo istotara doji 15. Julija t. L V Ljubljani, dno 25. maja 1898. (824-2) 42 [Glasoviri. (1685—81) tvrdke Bratje Stingl na Dušenji in v Inuilliiipešll« Kratki klavirji in pianino najboljfie kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz oir.enjene prva ln najvećja klavirske tovarne a parnim Izdelovanjem po solidnih oenah in s desetletnim Jamstvom. Stari klavirji se jemljo v zameno. TJbiranJa ln popravljanja se izvršujejo naj točneje m 4U Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj T Ljubljani, v PrnUb št. 27, poleg kopali Jča. Prilika za nakup. Lepo posestvo v Bovca «Ura hohJIIiih aa potnike, na uajlepSem krnju ležeča, se a vsemi pritlkllnauat (fundus instroctnsl in lO «ral| najl»«>l|*ih »eml)!** se t<*rađl rodbinskih razmer proda pod prav ugodnimi plačilnimi poboji. Povpraša naj se lastnik Josip Kruvuifna ▼ Ptiaji. (»bi—3) Tudi Be proda istotam velika partija izbornih vin lastnega priilelka po l H gld. hektoliter. Ure, ziatn rf.....iiLifr-ure. •_' 1 ur idoce, od. 3'i^ Pristne Rrebrne niiimilolr ure, odprte. 24 ur idoce, i d............5'— Pristne srebrne numnlolr ure. z dvojnim pokrovom, 24 ur idoce, od.......650 Pristne nrebrne veriil«« sa uiorite In *«-nnke od......... . . 1 25 I r. -hudlik« od...........15' l're a nltiHluiu in bitjem, 1 ilan idoce. od 0876 . „ • „ a 8 doij 'doce, od 8 75 pajP Vrhu tega imam bogato zalogo vsakovrstnih ta-n iaoit'ui*kih hiiuterl| In nakllnesja blaga aa troapode Iu d »me. (439—1< ) Ceniki brezplačno la franko. Izdelava perila za gospode, gosp<5 in otroke na dnbalo ln dro »aro OB O > a> O « d S ». 3 1 o o -f 2 I & s. iS O -a t—i 00 O aratje« mm k•>.?•«•*•> b.l tl/DD, ■MS |>«>d. I So d« « to \ M kumadsi % pr*J»rajOnikoT Xodgld.SJA I gld.S JA dO S"— Za kroj bran graja in ss toono poatraibo iamci tvrdka ^ssv^a» wFa» e^^^C«a^ak3B^lEsss5aWs5i v 1 ^ i ia l> IJ 4i vi i ki s perilom oskrbuje mnogo o In kr. častnikov m o In kr. mornarloo. fjajT Cenika slovenske fn nemške pošilja ca zahtevo brezplačno. **fjaja> r»3t — ♦*» Steklenice s patentnimi zamaški lzi biez talci 2a ž«svma\diatOTr priporoča -o po itfajiil^|llt cen alt «*- centrala (s«-») patentnih zamaškoi za steklenica ia posoda Gradec. Jakomnigasse 96/98. Dr. Bose balzam za želedoc iz lekarne FRAGNERJA v Pragi je ie vso kakor U0 let občno znano domaoa adravUo alaat vzbujajočega, prebavljanje pospe-fiujecegs in milu odvalajoceg* nćinka. Svarilo 1 Vsi deli anbslaže imajo zravfO s »ječo postavno depo-novanit varstveno znamko. (885—io) b Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri „ćrnem orlnu Prana« n« Mali Straši, ogelj Spornorjsve ulice. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po poŠti 10 kr. več. Po posti raapeiUja M Tiak dan, V Ljubl|a«l s« dobita pri gg. lesarjih 41. Pi- ccoli, D. pl. Trnkoczv, M. Mttrdsischlager, J. Majr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Najnovejše ln najboljše v 3s: 1 o To ul 3s: i la. za gospode in dečke fadelke prvlb »vatrljaklh. nemških, Italijan-aklb In angleških tovara priporoča v najbogatejši izberi iu po najnižjih cenah 3Xos»tiii Ur k Ml. H. Zaloga klobukov t406 B) o kr prlvllegovanlh dffi dvornik klop. tovarn CLPless, Dunaj, in J. Pichler, Gradec. klebukl ae sms laatal alr|*«l Rlaae la pa kaaasil napovedi oblike lsdeJ|nJeto lu »e> %spre|ensnJo k Utrl klobuki aa barvanja, la luođrrulaovssaie. I Gostilna Ja tožil" y Krapjsti gori. 1 ■ Pod. isanec ima čast, slavnemu občinstvu s tem uljudno naznaniti, ds js prevzel gostilno „Na pošti" v Kranjski gori po svoj p m umrlem bratu Ivanu Hribarju. Pmtavljajoč, da si bode vedno prizadeval, post reči castitim gostom s najboljllmt Jedili in Izvrstno plJaAo, prosi udano za mnogobrojen obmk. OJST Tndi Ja v kini vao sob ta prenoMio«. ->5JQ -v Z najodlicnej&iiu spoštovanjem v*l-*> Anton Hribar. *\tX\t^\£X\£af^^\S^aa<\iy\t^\idf\Sa*\i>N * 0a*