Cena V50 din
§
Brez svobode je domovina ječa: voli trpijo jafem, ne ljudje.
Aleksa Šaotm.
Urednliivo In uprava: Maribor, Kopališka ul.« - Tel. 55-<7 . Izhaja v«ak četrtek Valja letno U din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za Inozemstvo letno 50 din Bokopltl te ne vračajo - Polt. ček. rai. 11.787 Mariborske tiskarne d d. Maribor Oglasi po ceniku
Na ogled brezplačno
pošiljamo do nadaljnjega SAMO POSAMEZNE ŠTEVILKE S POLOŽNICO po naročilu ali po predlogu naših zaupnikov,
Vsem cenjenim naročnikom na znanje!
številki od 5. oktobra smo priložili položnico. Obenem smo obvestili vsakogar, ki še kaj dolguje, koliko naročnine dolguje do konca tega leta. Kdor položnice ne rabi zdaj, ker je naročnino za letos že poravnal, naj jo shrani za prihodnje nakazilo, ali pa jo naj da komu drugemu, ki želi »Edinost« naročiti! Ne zavrzite nobene položnice, ki je za upravo razme roma draga tiskovina! * Stari zamudniki bodo črtani in naj vedo, da so list krivično prejemali in da jih ustavitev lista ne odveže od dolžnosti, ki so jo prevzeli z naročbo. Naj vsi store svojo dolžnost, kakor smo jo storili mi z rodoljubno požrtvovalnostjo!
Uprava »EDINOSTI«,
Maribor, Kopališka ulica 6,
Pred volitvami v senat
To pobudo pozdravljamo!
Ko se je pred meseci pričelo izvajanje dogovora med Hitlerjem in Mussolinijem glede preseljevanja tirolskih Nemcev nazaj v raj h, so svetovni časopisi spremljali to odločitev z deljenimi čustvi. Ta način urejevanja manjšinskega vprašanja je bil tako nov in revolucionaren, da si je svetovno javno mnenje le težko ustvarilo o tem svojo sodbo. Prizadete družine, ki so prinesle to veliko žrtev na oltar nem-ško-italijanskih odnosov, so vzbudile po vsem svetu veliko •—toda v dobi, ko postajajo narodne manjšine vedno bolj povodi za nemire in vojne, je bila pač to za države, ki ne zaupajo humanističnim načelom demokratske manjšinske politike, edina možna rešitev, ki lahko postavi sožitje dveh narodov na trajnejšo osnovo.
Tedaj se je tudi pri nas v našem manjšinskem časopisju obravnavalo to vprašanje z velikim nemirom. _ »Deutsche Nachrichten« n. pr. so proglašale to načelo kot enkratno, ki ga ne gre posploševati. Toda tokrat »Deutsche Nachrichten« o nemških namenih niso bile dobro poučene, kajti že kratek čas po tem so morale doživeti iz najbolj avtoritarnih ust zanikanje njihovega prorokovanja.
lin * I ji ■	jtmjJi U'U ul (Jirjiji
I	V	|I	h	I! J it!
H , II ji 11 luUt>... Zadnja poročila že pravijo, da se bodo Nemci iz baltskih držav že v najkrajšem času izselili. V teh državah, ki jih je, kakor je videti, prepustila Nemčija dokončno v rusko vplivno področje, je živelo nekaj več kakor 100.000 Nemcev, ki jih baje nameravajo naseliti na češkem in na Moravskem. Tudi glede Nemcev v podonavskih in balkanskih državah se že vršijo razgovori.
Pri nas ne živi mnogo pravih Nemcev. Večidel tistih, ki se še proglašajo za Nemce, so potujčenci ali potomci potuj-Čencev, nekaj jih je tudi konjunkturistov. S preselitvijo vseh teh Jugoslavija, posebno Slovenija ne bo mnogo izgubila. Posebno konjunkturistov, ki so že računali z raznimi morebitnostmi, se bomo radi iznebili, toda že danes nas je strah, da bodo ti ljudje sedaj,, ko jim je dana prilika, da z majhno žrtvijo potrdijo svoje navdušenje, nenadoma začutili y sebi svojo slovansko kri in lepo ostali, kjer so. želeti bi bilo, da naša vlada na te ljudi nikakor ne bi »pozabila« in da bi na vsak način dosegla tudi njihovo preselitev.
S pravimi Nemci smo imeli tu v tem prostoru le malo konfliktov. V veliki meri so se vsaj v zunanjem življenju prilagodili novim razmeram, ki so jini vzeli njihov preje odločujoči položaj v družabnem in javnem življenju. Edino, kar so iz polpretekle dobe še obdržali, je bila nji hova gospodarska premoč, ki jo Sloven ci še danes bolno občutimo. S preselitvi jo teh 11 h f 11 u n'1'ilj U) I 1 V?
1	h	kupiti	uiiul	iti.fc
Nove senatorje bodo volili dne 12. novembra. Izvoljenih senatorjev __ drugi bodo imenovani — bo 47, namreč na približno vsakih 300.000 prebivalcev en senator. Slovenija voli 4 senatorje, Banovina Hrvatska 13 senatorjev itd. Senatorje volijo župani, banski svetniki in narodni poslanci. Ker je narodna skupščina razpuščena, nimamo narodnih poslancev, bivši narodni poslanci pa ne smejo voliti in jih morajo črtati v imeniku volivcev senatorjev pri okrožnih sodiščih. V Sloveniji volijo tokrat samo župani in banski svetniki po veljavnosti te pravice z dne 2. novembra, ko se dotlej — namreč najpozneje 10 dni pred volitvami lahko še »izreklamirajo« iz volivnega imenika vsi tisti, ki tedaj, to je 2. novembra, ne bodo imeli volivne pravice. lo pa je baje tudi velika večina slovenskih županov, čijih funkcijska doba poteče že 25. oktobra. Pač pa volijo imenovani župani naših avtonomnih mest. Izračunali so _ te podatke posnemamo po zad-
njem nedeljskem »Jutru« —, da bo tako v Sloveniji samo kakih 70 do 80 volivcev senatorjev, namesto nemara kakih 400, in bo povprečno približno samo vsakih 20 volivcev volilo enega senatorja.
še bolj zanimivo je številčno razmerje volivnih upravičencev v Drinski banovini (Sarajevo). Tamkaj jih baje ni niti 50, kolikor bi jih moralo najmanj biti za podpis veljavnega predloga, koga naj volijo.
V Banovini Hrvatski je stvar iz znanih razlogov razmeroma zelo preprosta. Hrvatje sicer tudi nimajo narodnih poslancev s tako volivno pravico zavoljo razpusta narodne skupščine, oni pa tudi nimajo več nekdaj imenovanih banskih svetnikov. Tako imajo v Banovini Hrvatski volivno pravico za volitve v senat za enkrat samo župani, ki se pa bodo prav lahko sporazumeli o vseh teh vprašanjih.
Vidimo torej, da bodoči izvoljeni senatorji ne bodo itrifcli popolnoma skladnih izkaznic ali legitimacij. Ponekod niti
ne bo mogoče zadostiti nekim vnanjo-stim (formalnostim) pri predlaganju kandidatov z najmanj 50 podpisi upravičenih volivcev. Izvoljeni možje pa bodo imeli v senatu — ne glede na legitimacijo — poleg enakih dolžnosti tudi enake pravice pri sodelovanju za koristi vseh državljanov...
Hrvatom je važno in nujno, kakor iz dneva v dan bolj naglašajo, izdanje volivnega zakona za narodno skupščino in za deželni zbor (hrvatski sabor) in pa — seveda — čim prejšnja izvršitev zadevnih volitev. S senatom samim — zdi se — se jim toliko ne mudi, kar je razumljivo glede na ustroj našega parlamentarnega dela na dosedanji osnovi, ki jo odklanjajo. Vidi se, da je stvar za 12. november še precej majava in da menda ne bo mogoče čisto ustreči tistim, ki se jim z volitvami v senat tako silno mudi. Na vsak način pa so potrebna še nadaljnja verodostojna pojasnila stvari z odločilnega mesta.	Počkov.
Korak k demokratizaciji
Z veliko spremembo, ki jo je prinesel v življenje naše države sporazum z dne 26. avgusta, se je zrak toliko »razčistil«, da ni treba več ob vsaki kritični besedi pogledati, če kdo ne prisluškuje. Odstranjenih je bilo z visokih mest tudi nekaj Miloradov Nedeljkovičev kova Srečko Srečkovič. Ministrski svet je poteril dr. Laza Markoviča, da sestavi osnutek novega volivnega zakona. Hitro prehajajo posli, ki bodo odslej v kompetenci banovine Hrvatske, na to banovino in se tam dogaja organiziranje novega političnega in gospodarskega življenja, še za letos so napovedane^skupščinske volitve po novem demokratičnem zakonu.
Vse to je bil prvi korak k demokratizaciji. Toda oglašajo se glasovi različnih skupin, ki zahtevajo, da se ta pot nezadržno nadaljuje s snovanjem novih banovin z istimi pravicami, kakor jih imajo -Irvati, z odpravo zakona o zaščiti države in izrednega sodišča, s pregledom premoženja političnih bogatašev itd.
Vlada sama priznava, da še dolgo m storjeno vse, kar se more narediti, da bodo popravljene napake desetletnega nedemokratičnega vladanja. Zato bo prav v kratkem določila točen dan novih voli-
tev, na katere se bodo mogle pripraviti vse politične skupine. Nova vlada pri delu za demokratizacijo računa torej na sodelovanje z najširšimi ljudskimi množicami in njih zastopniki. Zato je na vrsti ljudstvo, da izreče besedo.
Vlada pripravlja nove politične zakone, ki bodo omogočali ljudstvu, da bo to besedo izreklo. Dokler ti zakoni ne bodo objavljeni, so v veljavi še vsi stari nedemokratični zakoni. Torej je še v veljavi sistem, ki je proizvajal razne Nedeljkovi-če in druge politične bogataše. Zato so pač upravičeni glasovi, ki žele čim preje odpravo vsega tega sistema.
Z napovedjo skorajšnjih tajnih, enakih, proporcionalnih volitev, je vlada povedala, da priznava, da. je edina moč in zagotovilo demokratizacije res le ljudstvo, njegova politična moč in njegov odločilen vpliv v življenju naroda in države. Saj je	*.	•-	--	—
tista sila, ki je privedla razvoj do sedanjih uspehov in bo privedla državo do novih, do konsolidacije države na novih temeljih državljanske svobode, blagostanja — nenehne demokratizacije, -skl.
Odprite oči!
Kakor hitro so se nove demokratične razmere v državi nekoliko ustalile, je politično delo oživelo na povsem drug način od prejšnjega. Poklicani in nepoklicani politiki in javni delavci slovenskega naroda so spet stopili pred ljudstvo, kajti na vidiku so nove volitve (v senat so že razpisane!), na katerih si naj ljudstvo izbere svoje nove zastopnike v skupščini.
Na noge so se postavili __ potem ko so jim izpodmaknili stolčke _ predvsem nepoklicani, samo tako zvani politiki in narodni delavci. Pričeli so namreč zopet »krmariti«, nadejajoč se zopetnega narodnega zaupanja. Zato so začeli prirejati širom slovenske zemlje najrazličnejše shode, sestanke itd., na katerih stre saj o »iz rokava« svoje »zasluge« za -
sporazum, in se bijejo po medaljastih prsih, češ spet smo rešili demokratično narodovo voljo, zaupajte nam tudi v bodoče, ko bo zato nova prilika.
Očito je, da so pri tem hote pozabili na prejšnja dejanja, kajti malo je onih, W danes o stvari ne bi bili prav obveščeni! Dejstvo pa je, da-se taki ljudje še najdejo. — Tem in pa vsem drugim, ki si glede vsega še niso povsem na jasnem in se lahko dajo od »lepih« besed zavesti, je treba reči, naj odpro oči.
Prišel je namreč čas, v katerem more ljudstvo svobodno zaupati svojim resničnim prijateljem in borcem iz njegovih vrst, tako da bo krmarjenje onih »narodnih delavcev« le krmarjenje v kalnem.
To bo potem nova pot v bodočnost.
FŠ.
_______________________ in	pričakovati	je, da
se bo z našim gospodarskim dvigom, ki bo torej preselitvi brez dvoma sledil, dvignila tudi slovenska samozavest, ki je osnova, na katero bomo potem lahko gradili slovensko politično zrelost.
Način, kako se bo preselitev izvršila, še ni določen, vendar kaže primer baltiških držav,	da se to vrši. zelo	naglo.
J in \ir ii.i	j umu	i	.ir
lili lt> II	Ji. iftlll!,, ,	!i	II. Jtll.ioUi'
l)\ ,1 1; fl'	11 r: 1! Hi	g!	<:> itijl	meJIi'
i i a 'i t i u i., iif.i .n i	r H,r
'11 J It; mi
ii 11 j a
; 1 1!fJ! t ■ (M ii ik i u
Tit	r: 11	H; I'	itu	«y»Ii
t	iVi	;i v.iv-Jl	ii	ii	tini*
n	i	r	h r	u iilii	tmifMit i.
i	■	, Vis.1	is luiin	n
Mi hti* nuni um. v* j/i - m
'Sin f J r' i
ti! t '.i
> m f I i V ii
l.tjm fiH> i !, i ;	,	I	fci	i.	ji s! t
i ; t. u i . , O vseh teh vprašanjih se bo treba še podrobno pomeniti, kajti priložnost, da si Slovenci očistimo naše ozemlje vseh tistih, ki niso z nami usodno povezani, se ne bo več tako kmalu povrnila in bi bilo strašno škoda, če bi jo zamudili.
1 »"L'''
.r pi» ji1 ,t i in n ji h j i	U ,	i j n l i >	(< i	i	L n I	Vi ii,
.H	Ni	<0'i *r.	ir 1	Tf- j	l	it	V	r
Ii.	ii	i\	Ti i	ii	Vi	i	'ii	* 'i
U- l/j,l Ji Hi ' n
i J	H;	M In.	\ j	„ ,	a	f/.	V.u\
i:i. ti	i'fl	Iv. i'iY	v,
Še enkrat:
»Svoji
k svojim"!
že pred leti je začela Narodna odbrana z lepo akcijo, ki je imela namen opozarjati ljudi, da moramo podpirati le svoje, to je slovenske trgovce in obrtnike, da ne smemo podpirati tujca, ki pri nas zasluži velike dobičke in zna samo tedaj naš jezik, ko pridemo v njegovo trgovino, ki pa drugače za naše ljudi sploh imena človek noče uporabljati. V prav mnogih trgovinah je vise! ličen napis: Svoji k svojim! To so vsi, «=i. r-? toplo pozdravili.
Pred nedavnim pa me je opozoril deželan, ki je prišel v neko naše slovensko mesto, na čuden pojav. Nakupoval je razne potrebščine in ugotovil na svoje nemajhno začudenje, da je imel slovenski trgovec blago iste vrste neprimerno dražje od njegove, tujerodne konkurence. Tako se mu je zgodilo, da je šel v tako trgovino le vprašati za ceno, potem ia odšel do slovenske tvrdke, ki mu je računala za predmet iste kakovosti, ki je bil cenjen pri nemški tvrdki na 1250 din — 1450 din. Ko se je mož začudil in čisto odkrito povedal, da je tu in tu vprašal za ceno ter da je tako velika razlika, mu je trgovec odgovoril: »Bomo pa tudi vam naredili isto cenol« In spustil mu je ceno na 1250 din, kakor je tuja tvrdka računala.
Kaj sledi iz tega primera? Popolnoma jasno je, da je nemogoče od ljudi zahtevati, da iz čustva nacionalnosti plačajo 15 do 20 odst. dražje pri slovenski tvrdki, kakor pa pri tuji. Eden sam tak primer vrže najslabšo luč na vse naše trgovstvo in potem se ni čuditi, če ljudje obračajo hrbet takim tvrdkam, ker v današnjem času nihče ni tako bogat, da bo hodil k slovenskemu trgovcu, če ga ta nesramno oskubi. Kje imajo ti ljudje vest? To je oderuštvo na račun najobčutljivejše strani in plati vsakega človeka; ako ga bomo celo na tak način goljufali, potem pač ne mofemo in ne smemo pričakovati, da bo zaveden človek, na katerega se bo lahko v nevarnosti natovori del one odgovornosti, ki je potrebna v teh časih.
Sicer pa je takih primerov več. Saj je dovolj to, da sem plačal za navadno pero pri domači tvrdki 75 par, a sem preje plačeval pri tuji tvrdki 50 par! Joj, za 25 par se kregamo, bo rekel nekdo, ali smo malenkostnil Ni res, ne gre tu za 25 par, gre za to, da znaša teh 25 par točno 50 odst. cene, ki jo moram plačati pri tuji tvrdki, ki pa pri istem peresu tudi svoje zasluži, če je v stanju tak trgovec zaslužiti pri predmetu, ki stane 50 par, kar 50 odst. več od drugega trgovca, kaj mi bo računa! šele pri predmetu, ki stane 100 ali še več dinarjev!
Brez ozira na to, da je to nesramno do skrajnosti, da je to oderuštvo prve vrste, razen tega je to tak madež na človeku, ki se sicer izdaja za velikega nacionalista, ki ga ni mogoče izbrisati. In radi par garjevih ovc trpijo tudi druge poštene slovenske tvrdke, id niso ničesar zakrivile. Slaba luč pade na vse.
Ta članek bodi resno svarilo onim, ki se jih tiče. Zbira se material in če se bodo tak! slučaji ponovili, nam ne bo težko, priti s konkretnimi primeri in imeni na dan. Eto.
7 dni
domačih vesti
9. oktobra je bilo pet let odkar je padel kralj Aleksander kot žrtev atentata. Njegova misel o močni združeni Jugoslaviji je dobila posebno v zadnjem času novih in odločnih braniteljev. Naj nam bo obletnica marseillske tragedije opomin in kažipot!
^ Umrl je v Mariboru nagle smrti sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti Emil Kramer, star šele 53 let. Pokojnik e bil izvrsten jurist in je zlasti slovel po svojih humoristično-satiričnih verzih. Bil je tudi izvrsten šahist in se je udeleževal raznih velikih turnirjev,
* Presednik vlade D. Cvetkovič in predsednik bivšega senata dr. Korošec sta bila v Skoplu kjer sta govorila tia zborovanju JRZ o notranjepolitičnih vprašanjih.
Bivši jugoslovanski poslanik v Pragi Protič si je znal zaslužiti lepe denarce.
Plače za svoje osebje si je dal izplačati
v švicarskih frankih za katere jc dobil 20—22 kč. Sam pa jc izplačeval po uradnem tečaju 6 V:—7 kč za frank. Na ta način je »zaradil« 250—300.000 din na mesec. Seveda v škodo uradništva. Vse to so blagodati polpretekle dobe. v kateri ie demokracija in tiskovna svoboda le fraza.
* Klub neodvisnih, v katerem so združeni najagilnejši in najpodjetnejši izmed likovnih umetnikov Slovenije, je v nedeljo odprl 5. umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Zanimanje občinstva za razstavo je precejšnje.
$. Vojni invalidi so imeli v nedeljo v Zagrebu svoj kongres, ki so se ga udeležili delegati iz vse države. Besedo je povzel tudi armijski poveljnik general Nedeljkovič. . Sklenili so, da invalidi iz banovine Hrvatske izstopajo iz državne zveze in ustanove svojo posebno zvezo s sedežem v Zagrebu. Zborovanje jc bilo končano z vzklikanjem kralju in državi.
Torpedni rušilec »Ljubljana« je sedaj dokončan in ga je v nedeljo po vsestransko uspeli preizkušnji prevzela vojna mornarica.
% Anglija se pričenja zanimati za jugoslovanski les. Zdi se, da bo Jugoslavija stopila v izvozu lesa na poljsko mesto.
Mariborska carinarnica je pobrala v mesecu septembru vsega skupaj 6 milijonov 405.027 dinarjev, od tega pri izvozu le 22.258 dinarjev. Depozitov jc bilo 740.785 din.
+ Precejšnje množine sadja in grozdja izvaža sedaj Jugoslavija v Nemčijo, v pr-
vi vrsti na Dunaj. Doslej sta ji na trgu občutno konkurirali Italija, Madžarska in Bolgarska, Jugoslavija pa ima sedaj na razpolgo precejšnjo množino vagonov, ki jih pošilja preko meje.
Vinska zadruga v Ptuju, ki jc pred meseci kupila delniško družbo »Vinario« za 450.000 dinarjev, je sedaj dovršila ureditev obširnih kleti poleg stare vojašnice.	,
f. Menda največja podeželska obČ'na v Slovčniji je sed^j pobreška pri Mariboru, ki Šteje po najnovejših podatkih že 10.837 prebivalcev in 1485 hiš, večinoma pritličnih in enodružinskih.
Baltikom
Za gospodstvo nad
Vse svetovno časopisje, posebno časopisje severnih držav z vedno večjim nemirom zasleduje naraščanje ruske moči in ruskega vpliva v Baltskem morju. S smotrno, pa tudi železno odločnostjo prevzema Rusija postojanko za postojan ko, ki jih je bila po svetovni vojni izgubila. Država za državo, ki se je bila odcepila po revoluciji od bivše carske Ru sije, se mora vsaj v strateškem oziru podrediti ruskim koristim in ciljem, ki sor o tem danes ne more biti nobenega dvoma več, gospodstvo nad vsem Baltskim morjem. Razlika s carsko Rusijo je le ta, da se vsa ta »osvajanja« vršijo le strateško, to se parvi le z zasedbo nekaterih važnejših postojank, ki bi mogle tvoriti napadalna oporišča proti Rusiji.
V	notranjo politiko teh treh baltskih držav se Rusija za sedaj še ne vmešava, čeprav ima v njih malenkostne narodne manjšine. (V Litvi le 6.5 odst., v Leton-ski 12 odst., v Estonski pa 8.3 odst.)
Estonska in Letonska, ki sta za Rusijo najvažnejši, sta se morali prvi podrediti ruskih zahtevam. Dopustiti bosta morali utrditev nekaterih otokov in pristanišč ter v njih rusko posadko. Gre v glavnem za letonsko luko Liepajo, za estonska otoka Dago in Oesel ter za estonsko luko Baltiški, torej za oporišča, ki so ob poti proti Leningradu.
Tudi Litva,
ki po odstopitvi Memela Nemčiji nima nikakega pristanišča več, bo morala dovoliti sovjetskim četam prevoz v letonsko luko Liepajo. Zato pa dobi od zasedene Poljske področje Vilne, ki jo Litavci že dolga leta smatrajo kot svoje od Poljakov zasedeno prestolico. Toda Rusija si bo pridržala pravico, da ima v Litvi svoja vojaška oporišča.
Finska
sama po sebi menda ne vzbuja posebnega sovjetskega zanimanja, čeprav je bila tudi ona nekdaj pod rusko oblastjo. Toda Finska je danes v posesti otočja,
ki tvori ključ za nadoblast v Baltskem morju. Je to
Alandsko otočje,
ki leži ob vhodu v Botniški in kar je še mnogo važnejše v Finski zaliv, v zaliv, na čigar koncu leži Leningrad. Kdor obvladuje Alandsko otočje, lahko z neznatno silo zapre Rusom pot v svet. Alandsko otočje je že v zgodovini igralo silno pomembno vlogo.
Leta 1807 je Rusija zagospodovala prvič nad Alandskim otočjem,
ki so se jim morali Švedi odpovedati. In Rusija jih je pričela naglo utrjevati. L. 1829. so bili ti otoki že utrjeni, toda po Krimski vojni se jc morala v Pariškem miru 1. 1856. odpovedati utrjevanju. Toda razmere so se pričele zopet ostriti in že 1. 1907. je Rusija zopet obvestila velike sile, da namerava otoke utrditi, kar je 1914 res storila. Po ruski revoluciji si je Alandsko otočje prilastila Finska. Toda tvorili so slej ko prej kamen spotike v mednarodni politiki. Za njih posest je nastal spor s švedsko, ki jih je po narodnostnem načelu zahtevala zase, a jih antanta ni hotela izročiti Švedom pač radi švedske Nemcem prijazne politike med svetovno vojno. Stvar je prišla pred Društvo narodov, ki je znova določilo, da morajo ostati Alandski otoki neutrjeni. Finska pa je dala Alandcem izredno široko avtonomijo, tako da tvorijo danes skoro državo v državi. Pokrajinski parlament voli svoje predsedništvo, ki samo predlaga pet kandidatov, izmed katerih postavi finski predsednik finskega vladnega namestnika na . Alandskem. Poleg tega ima Alandsko otočje lastne finance in Alandci ne služijo v finski vojski. S tem stanjem se je tudi švedska zadovoljila.
Alandci,
ki jih je kakih 25.000, so po narodnosti Švedi. Finska je dobila Aland samo kot naslednica Rusije, ter do teh otokov nima niti narodnostno niti zgodovinsko
Letonski zunanji minister o ruskem dogovoru
Letonski zunanji minister Munters je dal zastopnikom tiska o zadnji vzajemni pogodbi s Sovjetsko Rusijo izjavor ki jo ponatiskujejo skoro vsi evropski listi. Med drugim pravi: »Evropski del Sovjetske Zveze razpolaga s tremi izhodi na morje, na severu preko Belega morja, na jugu preko črnega morja in skozi leningrajsko luko. Ta luka je v strateško neugodnem položaju, poleg tega je tu morje zmrznjeno. V miru je ta položaj še znosen, v vojni pa bi mogel izzvati težave. Od tod je razumljiva težnja Sovjetske zveze, da okrepi .svoj položaj v področju vzhodne baltske obale. Poleg gospodarskih momentov se torej pojavljajo šc strateški. To naziranje je bilo izraženo že preje ob priliki dogovora Sovjetske Zveze z Anglijo in Francijo. Lastna sigurnost Estonske zahteva danes razjasnitev in preciziranje situacije. Dogovor o vzajemni pomoči s Sovjetsko Zvezo predvideva status quo (neizpremenjen položaj) na Vzhodnem morju. Odkar vse tujp države v svojih zunanjepolitičnih poročilih govore o možnosti vojne, je osnov na naloga letonske politike, da ne dopusti, da bi bila potegnjena v vojno. A z letonske strani sc mora priznati, da bi zaplet Letonske v vojno mogel pomeniti tudi nevarnost za Sovjetsko Zvezo, ker imata Letonska in Sovjetska Zveza skupne meje.«
Romunija v novem položaju
Velika bližina Sovjetske Rusije jc tudi Romuniji precej neprijetna. Da se izogne raznim neprilikam radi manjšinske politike jc romunska vlada ponovno pozvala bivšo ukrajinsko narodno stransko v Romuniji, naj pošlje svoje delegate na pogajanja ali pa. da postavi konkretne zahteve. Vodstvo stranke je sestavilo spomc-nico, v kateri odgovarja na to ponovno vabilo romunske vlade. Spomenica obsega 20 točk:
Ukrajinska stranka zahteva, da se na poprlšču kulturne politike takoj uvede ukrajinski jezik kot obvezni predmet v vseh ljudskih šolah v Ukrajini In Besarabiji. v vseh občinah, kjer se nahaja ukrajinska večina.
Dalje naj sc dovoli ponovno izhajanje ukrajinskih listov.
Ukrajinci zahtevajo potem, da sc vsaj štirje Ukrajinoi imenujejo v vrhovni svet Narodne fronte, ter da morajo biti župani v ukrainskih vaseh in krajih Ukrajinci, da se v Cernovicah imenuje ukrajinski pomočnik mestnega župana.
Dalje zahtevajo, da se Ukrajinci, ki so
dovršili univerzitetne študije, postavijo v državnih in občinskih službah in da se vrnejo na svoja mesta, v ukrainskih mestih in občinah ukrajinski uradniki
in učitelji, ki so bili premeščeni.
Romunska vlada je sprejela ta minimalni program.
Ko je bil novi romunski poslanik Dali-descu sprejet od Molotova in je izrazil romunsko zaskrbljenost radi zbiranja sovjetskih čet na romunski meji. mu je Molotov odgovoril, da je zaskrbljenost romunske vlade nepotrebna. Sovjetska
7 dni
po svetu
□ Po raznih baltskih pomorskih in zračnih oporiščih bo Rusija vzdrževala armado kakih 150.000 mož.
□ Estonska vlada je odstopila.
□ Iz Baltika se je preseljevanje Nemcev že pričelo. Tisoči se vkrcavajo na nemške parnike in zapuščajo svojo dosedanjo domovino. Govori se. da se bodo preselili tudi Nemci iz Rusije, ki živijo v samostojni republiki in jih je cel milijon. Vendar se te vesti uradno še ne potrjujejo. časopisje balkanskih držav je Hitlerjevo pobudo toplo sprejeto. Posebno v Romuniji so navdušeni.
□ Zahodno od Norveške je prišlo do spopada med angleškimi ladjami in nemškimi bombniki. Poročila Nemcev in Angležev si nasprotujejo. Nemci poročajo, da so zadeli dve angleški ladji, Angleži pa to zanika vajo in trdijo, da so sestrelili 4 bombnike.
□ Francoske torpedovke so po francoskih poročilih potopile eno nemško podmornico.
□ Memel bo po poročilih nekaterih listov ruska svobodna luka.
□ V Črnem morju jc bila potopljena angleška ladja »Avicnmorc«. Romunski listi sodijo, da jc to delo nemške podmornice.
□ V bližini polotoka Floride v Ameriki so videli tujo. najbrž nemško podmornico. Ameriške ladje so dobile nalogo, da jo ujameto.
□ V Siegfriedov! črti ie baie povoden} prisilila nemške vojake, da so pričeli zapuščati utrdbe. Tc vesti, ki jih prinaša agencija Havas, Nemci odločno zanikava io.
□ »Rusija Ima več podmornic, kor
katera koii država na svetu. Voč Kakor Nemčiia in Japonska skupai«. jc izjav'1
V	oro šilo v 24. julija zastopnikom tiska. — (Cit. no > Veterniku«),
D V Romuniji snujejo baje vlado narodne sloge.
večjih pravic kakor Rusija. Po_ tem pravu bi imela še največ pravic tu švedska, ki pa se je temu otočju že dvakrat odpovedala. Alandci sami pa radi izredno važnega položaja svoje domovine za tri države menda sploh ne bodo prišli do besede.
Finska se brani.
Poslala ie sicer v Moskvo svoje poslanstvo (stokholmskega poslanika dr. Poskivija) na razgovore, toda delna mobilizacija njenih čet ter izpraznitev Helsinkov in Viipurija ter drugih večjih mest dokazuje, da računa z vsemi morebit-nostmi. V tem jo močno podpira tudi švedska, ki se zaveda, da pomenja rusko sosedstvo že samo po sebi nevarnost ne le za samostojnost, ampak predvsem za družbeni red.
Nemci so se odpovedali
soodločanju v Baltskem, preje »Nemškem« morju. Nekateri časopisi vedo četo povedati, da je ta njihova odpoved vzbudila posebno med njihovo mornarico precej kritike. Pravijo celo, da je hotel admiral Raeder odstopiti, pa njegovega odstopa niso hoteli sprejeti. Pač pa so našle baltske države in Finci zadnji čas odločne
zagovornike v Italijanih, •_
kar tem bolj preseneča, ker so Italijani ves čas zatrjevali, da so bili oni tisti, ki so svetovali Nemcem naslonitev na Rusijo. Ne glede na to, da v Baltiku Italijani pač nimajo lastnih koristi, 'ki bi jih bilo treba braniti, h M fjtl' 'IM .I"
I i I |j » tl i I I ( ; I .' ' i 1 lil
I 'V ' m' i|i', 11,1 i (j.T mii'
, , ; i „ * », i V italijanskih časopisih je izšlo v zadnjem času več člankov, ki so poudarjali protiboljševiško usmeritev fašizma, ki se v zadnjih dogodkih ni prav nič izpremenila. Zdi se, da je to pisanje Italijanov vzporedno s prizadevanjem za nevtralnost balkanskih narodov, ki jo tudi Italija sedaj, ko je turški zunanji minister Saradžoglu še v Moskvi, močno podpira.
vlada je z zadovoljstvom vzela na znanje, da je romunska vlada dala ukrajinski narodni manjšini v Besarabiji in v Bukovini obsežne samoupravne pravice glede
samostojnega kulturnega življenja. Sovjetska Rusija nima do Romunije nobenih neprijateljskih namenov, marveč je njena želja, da ž njo živi v prijateljskih odno-šajih. kakor do sedaj.
Poročila o premikanu sovjetskih čet pa so pretirana. Večidel gre le za notranje pregrupacije, ki so v zvezi z novo organizacijo v zapadni Ukrajini.
□ Daladler je na zadnji Hitlerjev govor z mirovno ponudbo odgovoril zani* kalno. Govoril je o ostrih ukrepih francoske vlade proti komunistom. O nemški zunanji politiki je rekel: »Nemška propaganda pravi, da je sedaj šlo za Gdansk, za koridor, za nemške manjšine in da Jc Nemčija zato pogazila Poljsko, ker jelto" teta služiti miru. Toda ta povest je z« dolga. Za Avstrijo je prišla Češkoslovaška, za Češkoslovaško Poljska. Po tej poti bi tudi Francija in vsa Evropa mogli kdaj pasti v najstrašnejšo sužnost. Zato nemškega miru ne moremo sprejeti, ker je samo mir nasilne nadoblasti« (cit. P° »Slovencu«) Francija bo nadaljevala volno do popolne zmage pravice.
□ Vesti, da bi Roosevelt posredoval med demokracijama in Nemčijo se iz Washingtona odločno zanika vajo. . Tam pravijo, da je Roosevelt-že enkrat skušal posredovati 'pa so negovo posredovanje prav ti odbili, ki se danes za to po* sredo vanje potegujejo.
□ Češkoslovaško vlado so sestavili v Londonu. Predsedoval ji bo bivši pred s. ČSR dr. Beneš, ki jc že 1. 1918 predsedoval eni češkoslovaški vladi, ki je bila sestavljena v inozemstvu. Zunanji min* ster bo bivši pariški poslanik OsusW' Tudi svojega vojnega ministra že ima w vlada.
□ Zadnja poljska četa se jc udaia ?• okt. pri Kocku, vzh. od Lublina. Orozi® jc potožilo 8.000 vojakov pod poveh' stvom generala Kleberja.	_
O švedska vlada jc odredila delno mobilizacijo.
□ V Indiji so kronali novega dalai-tom
(verskega poglavarja budistov). Dcce ima šele pet let.	vXri
□ Balkanski blok se snuje. Po velik' zaslugi Jugoslavije so se odnosi .me Madžarsko in Romunijo tudi že *olV‘ uredili, da lahko že govorimo o sn«jP čem se bloku. Vsi balkanski narod’ im jo isti cilj: nevtralnost.	.,.,11«
□ V Franciji so aretirali veliko J*®' . komunističnih poslancev. Nekaj. med mi njihov voditelj Thorez jih je pobe* nilo.
KULTURNA OBZORJA IN FILMSKI TRAK
Gorki, Rolland, Cankar — njih ljubezen in sovraštvo
Kdo je ljubil človeštvo in ljudi bolj kakor ti trije? Pošiljali so svoje junake na dno življenja »reševat« ovce. Njih ljudje, ki so jih obdali z največjim razumevanjem in ljubeznijo, so bili — 'potepuhi, malharji, celo vlačuge ... Vse človečanska ljubezen Francoza Rollanda je prestopala meje narodov in držav, njegovi junaki Izgubljajo svojo nrodno karakteristiko, da so lažje ljudje, čim bolj ljudje.
Toda' kakor si ti trije možje ljubili, so tudi sovražili. Baš radi svoje ljubezni so zasovražili vse, kar je stalo tej človečanski ljubezni na poti. Kolikokrat je bilo zavrženo in obsojeno geslo: »Cilj posvečuje sredstva« kot nekaj nečloveškega, barbarskega. In R. Rolland, najhumanejši in najkiilturnejši Francoz, je napisal: »Kdor ljubi cilj, ljubi sredstva.« In kako strastno je pozival:	»Brez pomena so
prerekanja, ali naj se uporablja nasilje ali ne. Gre za to, da se združijo vse sile -r- nasilje In nenasilje — v blok proti bloku vseh nazadnjaških sil.«
Vseh. besed, ki jih je izrekel Gorki o sovraštva, niti ne moremo tu zapisati. Reklo bi se nam, da smo barbari. Take besede, najdemo le v slovarju političnega
fanatika^Le nekaj stavkov naj citiramo: »če se sovražnik ne vda, bo uničen. _ Humanizem (ideja človečnosti) delovnega ljudstva zahteva neugasljivo sovraštvo proti... (našteva posamezne družbene sloje z ne baš lepimi pridevniki) ... proti vsemu, kar prizadeja trpljenje, proti vsem, ki žive na račun tega trpljenja.«
Neka Cankarju posvečena številka »Doma in sveta« je prinesla Cankarjevo fotografijo iz zadnje dobe njegovega življenja. čudovito je podobna tista podoba
—	Gorkemu. Nazaj počesani lasje, uporni brki, visoko čelo, predvsem pa veliki gubi proti kotu ustnic. Iz obeh obrazov je sijalo veliko razumevanje življenja in strogost, le Cankarjeve oči so bolj mile in nemoške... Koliko podobnih ljudi srečamo v Gorkijevih in Cankarjevih knjigah! In — kaj je bil »Hlapec Jernej« s svojimi štiridesetimi leti robotanja drugega kakor v dejanje presajene Gorkije ve »barbarske« besede? Tudi v »Hlap cih« nastopajo isti ljudje, ki jih našteva Gorki z nelepimi pridevki v svojih spisih.
Gorki, Rolland, Cankar _ ti ljudje so znali čudovito ljubiti in sovražiti! -cz.
Ambib - potujoča knjižnica
Prva. strokovna -.organizacija, ki si je ustanovila svojo potujočo knjižnico, je poštarska. Ambib — to je ambulantna biblioteka! To sijajno misel je sprejel poštarski kongres v Splitu. Knjižnica je razdeljena v 34 kol, ki bodo potovala iz mesta v mesto, od pošte do pošte in vsak član Združenja bo imel pravico do izposojanja knjig brezplačno. In to niso z vseh vetrov naberačene stare knjige, temveč le nove knjige najboljših avtorjev. Po vsej Jugoslaviji bodo potovale in se brale Cankarjeve novele, Kranjčevi in In-goličevi romani, Vorančeva »Požganica«, Prešernove in Župančičeve pesmi... Med avtorji so imena pisateljev: Sinclair, Alfred Adler, Traven, Gorki, Kisch, Sig. Freud, Jack London ...
Vsak izmed sedmih odborov organizacije bo dobil od centrale v Beogradu 5 ali 6 serij po okrog 20 knjig (skupaj torej okrog 700 knjig). Ta odbor bo urejal izmenjavo teh svojih serij med pododbori, po desetih mesecih pa bo vse serije vrnil centrali, ki mu bo poslala nove serije.
Vsekakor je Ambib nov in razveseljiv pojav, posebno še, ker si je postavil točno opredeljen namen in delovni načrt. Za moto —■- posvetilo pa si je zapisal Gor-kijeve besede o knjigi in čitanju: »Čim več sem bral, tem bolj sem spoznaval svet... Knjige so združile vso deželo v želji po boljšem življenju ...« -skl.
Film o Zolafu
Slovenci smo iineli v zadnjih desetih ali petnajstih letih le malo možnosti, da si izobrazimo svoj okus na dobrih filmskih delih. Kar smo morali sprejemati, je bilo daleč pod svetovno višino filmske industrije in umetnosti. ' To pa zato, ker smo bili absolutno navezani zgolj na filmske produkte ene same države,'v kateri pa je. umetniška višina filmov vedno bolj padala. Selc v prav zadnjem času smo dobili nekaj filmov, ki so nam po-
kazali, kje je že danes filmska umetnost v Evropi.
Film, ki ima vso pravico, da se imenuje umetnina, je »Vest človeštva«, ki ga je postavila na platno ameriška družba Werner Bross. Zdi se, da si bomo morali ime te firme vtisniti v spomin, kajti po tem, kakor tudi po nekaterh drugih filmih nam pričenja vzbujati zaupanje. »Vest človeštva« je film, ki opisuje življenje, delo in borbo francoskega pisatelja Zolaja od mladeniških let, ko se s prijateljem Cezanom bori z bedo, pa do viška pisateljske in borčevske slave ter smrti. Zajeti vse dolgo življenje pisatelja v pičlih dveh urah, stavi na režiserja in posebno na igralca težke naloge. Oba sta jim bila kos. Zdi se, da tak film, ki zajema cela desetletja, ne more biti dramatičen, ali pa mu mora manjkati tista neprekinjenost, ki je za prikazovanje dolgega življenja potrebna. Ta nroblem se je tu sijajno rešil. Večji del poudarka se je strnil okoli znamenitega Drey-fussovega procesa, ki tvori tisti višek, h kateremu se vse dejanje vedno bolj naglo stopnjuje, dokler se ne povzpne do znamenitega Zolajevega zagovora pred sodiščem, da potem naglo pade. In vendar se film ne bi mogel imenovati zgolj film o Dreyfussu, ki igra kljub vsemu le podrejeno vlogo. Zolajev interpret Paul Muni je znal v maski in igri tako dovršeno prehajati iz enega obdobja življenja do naslednjega, da je vsa celota trdno povezana. Prav nič ne moti, da nas mestoma spominja na film o Pasteurju. Ta film o Zolaju se mi ždi naravnost klasičen primer modernega umetniškega filma, ki bi ga človek lahko. uporabil kot šolski vzgled za razliko med gledališčem in filmom, škoda, da nam prostor ne dopušča o tem vora-šaniu daljših študij.____________________  jad.
Napačni poklic . . .
Nekaj minut zadrege je bilo okoli hiše in ljudje so slišali nekaj pokov.
»Policija je ustrelila razbojnika!« se je re-
!£,'■! W;
Potem so ljudje govorili o razbojniku. Trije paglavci so bili najbolj živahni in razbojnika so celo občudovali in smilil se jim je.
■ Ah, bedaki« je nekdo rekel jezno. »Bedak je bili Mar bi si drug poklic izbral in bi danes ne streljali drugi nanj...«	—ko.
GOSPODARSTVO
ZA ZENO IN DOM
Gostilničarska pivovarna v obrambi svoje pravice in časti
»Edinost« je že dvakrat, in sicer lani dne 30. julija in letos dne 6. maja, obširneje poročala o tem podjetju, ki je za slovenske gostilničarje ko za našo dobro skupno stvar gotovo zelo pomembno. Kakor navadno vsaka dobra domača stvar, je tudi Gostilničarska pivovarna Laško morala pretrpeti mnogotera na-sprotstva. Posebno hudi in nevarni naskoki in napadi na njo pa so prihajali iz Zagreba po nekem Gvidu Mayerju, ki se je izdajal za stoodstotnega arijca, o katerem pa so pozneje dokazali, da je stoodstoten dunajski Žid, ki je — v interesu pivovarniškega kartela — skušal naše mlado industrijsko podjetje na mah ubiti ali vsaj iztrgati iz slovenskih gostilničarskih rok z velikimi denarnimi sredstvi in z razširjanjem neresničnih slabih vesti o njem. Na našo sramoto so mu pri tem pomagali tudi neki domači — milo povedano — narodni izpozabljenci, ki si jih je treba dobro zapomniti, že zadnjič smo naglasili, da je obramba Gostilničarske pivovarne d. d. Laško naša skupna narodna zadeva. Začudili smo se, da je razdiralno delovanje proti mladi domači industriji v urejeni državi sploh mogoče,
in nismo mogli verjeti, da bi tako škodljivo gonjo kdo mogel in hotel ščititi za judeževe groše...
Uprava Gostilničarske pivovarne Laško je končno tožila Mayerja in njegove zaveznike. Nedavno je bila razpisana obravnava pri pristojnem sodišču, ki se pa ni vršila. Toženec se je namreč še pravočasno popolnoma vdal in po svojem zastopniku dr. Fettichu ponudil poravnavo. Zagrebški dr. inž. Gvido Mayer se je obvezal, »da se v bodoče v nobenem oziru ne bo več vmešaval v delovanje Gostilničarske pivovarne v Laškem in da ne bo več nakupoval ali skušal nakupovati njenih delnic, niti osebno, niti po svojih dosedanjih zaupnikih Trebarju in Confiden-tiju, niti po kakih drugih zaupnikih.«
To Mayerjevo izjavo je sopodpisal zastopnik Trebarja dr. Lulik. Mayer je moral prevzeti vse stroške, ki niso bili majhni, torej stroške zastopnika tožiteljice in stroške svojega ter Trebarjevega zastopnika.
Ta grda stvar je tako spravljena s sveta. Gostilničarski pivovarni d. d. Laško želimo za naprej boli mirno in čim bolj uspešno delovanje	A.	2.
Za dežjem mora sonce priti!
Ali smo letos s pozno
Vsako leto priporočamo kar najbolj pozno trgatev. Kadar pravo pogodimo, namreč radi možnosti trajno nestanovitnega vremena jeseni, ki lahko trgatev močno okrne, smo sami najbolj zadovoljni, ker smo nekaj res koristnega svetovali. Nasprotno je ob muhavem jesenskem vremenu, ko se sami tolažimo samo s tem, da jih je itak razmeroma malo, ki kaj dajo na naše vsakoletne »dobre nasvete«... Vremensko prerokovanje je sploh nehvaležno.
Letos smo pa vendar — upamo — zopet enkrat pravo pogodili. Brez tveganja ni naprednega kmetovanja. Pa smo se že močno bali, kaj bo in kako se bomo kaj spogledali, če se še bolj zavleče deževno jesensko vreme iz preteklega tedna. Lepi jesenski dnevi omogočajo pozno trgatev, ali vsaj tisto »uradno trgatev«
— za okolico Maribora z začetkom 9. X. —, ki obeta tokrat mnogo čisto posebnih dobrot in užitkov. Naj bi se tako vreme
— ko to pišemo, je vedro — zavleklo tja v konec novembra!
Ne samo grozdje in zimsko sadje, ki
trgatvijo pravo pogodili?
ga nekateri še niso pospravili, tudi drugi pozni jesenski pridelki se lahko še jako popravijo: repa, korenje, zelje, pesa. Pa ajda, koder je ni slana pomorila, potem marsikaka zimska povrtnina, morda tu pa tam tudi še pozni krompir, kaka koruza in paberki fižola. Pa buče. In prav bo za zimske posevke, jesensko pašo in nastil. Novina žlahtnih grozdnih vrst od letošnje pozne trgatve bo pa naravnost vžigala. Da bi se iz tega vselej rodilo čim več čistega veselja in zadovoljstva pri pridnih vinarjih ko pri pametnih potrošnikih zlate kapljice, ki jo letos upravičeno pričakujemo.
Korajžni gospodar »Kreftovega vrha« v Murščaku je pravkar pisal svojim mariborskim prijateljem »četrtkarjem«, ko se je zadnje deževno vreme že poslavljalo, novo deževje pa zopet pojavljalo, tole:
»Vreme vinogradnikom nagaja,
Slaba volja nas obdaja.
Treziko pa bomo počakali,
Makar grozdje v snegu bomo brali:«
Kdo bi bil vremenski prerok! A. ž.
Po dnevih grozdja
Sladko je res bilo. In čedno. Pa poceni: kg grozdja samo 3 din. Povrh tako ljubezniva postrežba. Toda te dobrote je bilo mnogo premalo. Prav zato mnogo premalo, ker prave dobrote ni človeku nikoli dovolj, kaj šele preveč. Mariborski dnevi grozdja so nam prinesli samo kakih 5000 k£ najžlahtnejšega sadu naših sončnih goric. Pa kaj je to za veliki želodec prebivalstva »Velikega Maribora«!? Samo pičlih 100 gramov ali pičlih 10 dekagramov na osebo. To je samo kakih 40 do 50 jagod, če niso preveč debele.
Tega se ne nazoblješ, seveda niti enkrat.
V	Zagrebu so dnevi grozdja tudi že končani. Prinesli so Zagrebčanom blizu 200.000 kg sladkega grozdja, torej na osebo dober kg goriškega sadu. To se pa že precej pozna in nekaj zaleže. »Veliki Maribor« bi ga po tem merilu mora! dobiti dobrih 6 vagonov ali 60.000 kg, to je več ko desetkrat toliko, kolikor so nul ga prinesli letošnji dnevi grozdja. Pa tudi to bi bilo še mnogo premalob ob zadostnem upoštevanju gospodarskega in zdravstvenega pomena dobro organizirane grozdne akcije.
TERJATVE
Miško Kranjec
Terjatve spadajo med tiste zadeve, ki bi jih bilo potrebno pretresati na mednarodni konferenci zadolžencev, kakor na mednarodnih konferencah pretresajo vprašanje razorožitve. Seveda ne s takim uspehom, zakaj dočim nekateri odposlanci pretresajo način razorožitve, se tisti, ki se jih ta konferenca tiče, se dalje oborožujejo in tovarne za orožje in municijo so edine tovarne, ki ne odpuščajo delavstva. Cc bi se pa sklicala konferenca za terjatve, bi morala Imeti vsekakor več uspeha. Kajti tak uspeh, kakor ga doživljajo razorožitvenc konference, bi nas privedel samo v še večji krah, kakor so nas privedle razorožitvene konference. Potrebno bi bilo, da se nekaj ukrene v tem važnem vprašanju. Kajti, Čedalje bolj sem prepričan, da terjatve he zadevajo samo mene, temveč večji del človeštva. Kmeta, delavca, obrtnika, Uradnika, trgovca, da, celo k našemu župniku se je že potrudil cksekutor. Vendar župnike lahko izvzamemo, ker je to edinstven primer in ga zaradi tega ne 8re posploševati. Morda se je že tudi kakemu tovarnarju pripetilo, da so mu po-klali eksekutorja, a ga kljub temu ne mo-renio sprejeti niti v društvo dolžnikov, biti ga pripustiti'na kako konferenco, če
•	se torej ustanovilo kako društvo ali ''klicala konferenca, mislim, naj bi na to
konfnrenco prišli samo res pravi ljudje, ljudje stiske in potrebe, ne pa tudi tisti, ki lahko plačajoi pa nočejo.
Ne vem od kdaj so te terjatve v zvezi z jesenjo. Res pa je, da se jih največ nagrmadi prav na prvo lepo jesen. Saj bi nam bile enako dobrodošle bodisi poleti, bodisi pozimi, še ljubše morda celo spomladi. Dejstvo pa je, da sc začnejo grmaditi na naših mizah od začetka septembra dalje, se nadaljujejo ves oktober, dokler novembra vse nadeve ne prevzame odvetnik in je sodišče ne reši. Kajpa, nikdar nam ne pride prav v jeseni, ko se ptice selijo in se tudi v nas porodi prevelika želja:	odpotovati iz te solzne in
hladne doline v kraje večnega sonca, pustiti tu vso bedo in trpljenje in zlasti terjatve, in kje. na jugu ob reki Nilu ali v Mezopotamiji preživeti prezimovanje ter se nato spomladi zadovoljen in zdrav vrniti. Večkrat že sem premišljal, kako vse drugače bi bilo na svetu, če bi imel človek peruti. Ti grenkU.sistemi, ki nas zdaj dobijo in oklepajo, bi odpadli tisti dan, ko bi sc človek lahko dvignil med oblake, če ti ne bi ugajalo tu, bi skratka odšel.
Zdaj pa je tako, da prav tisti dan, ko se spravimo na prijetno poslednje jesensko sonce In dremuckamo pred hišo kakor mačke, pride najprej poštar in prinese kup pisem. Spomladi so nam pisma edini prijatelj v samoti, jeseni pa nas že prihod poštarja navda z bojaznijo in celo z grozo. Ali nam prinaša vojno ali pa cel kup pisem s terjatvami. In’ ko Človek
sprejme pisma, jih sicer lahko odloži za dan, celo za dva dni, ker sluti, kaj je v njih, toda nekoč jih mora le odpreti. Vsakogar, ki ima s pismi mnogo opravka, spoznamo po prvi kretnji, da so v pismih terjatve. Samo odpre list in ga že zapre. Niti ne pogleda vsote, za katero ga terjajo. Potem spravi pismo ad akta, ne da bi mnogo premišljal o vsem. Saj res, kdo bi bil danes še tako naiven, da bi se dolgo razgledoval po terjatvenem pismu, s katerim ne ve lfaj začeti. Samo kmetje preberejo pismo z vso natančnostjo in celo majhno radovednostjo. Pokličejo vso družino na posvet. Družina stoji okoli mize, oče pa drži v rokah pismo, namrgodi obraz kakor pred nečem važnim in potem začne:
»Tukaj stoji, vsaj zdi se mi, da moramo plačati.« In da je res tako, da ne bi bilo pomote, vzame v roke pismo tisti, ki je najbolj kos branju in potem doslov-no prebere od prve črke pa do zadnje.
Zena med posvetom reče:	»Najbolje
bo, če stopiš tja in poveš, da .ne moremo plačati. Naj počakajo, da kaj prodamo.« Zdaj se pa možu spet naguba čelo.
»Zakaj pa prav jaz?«
»Lej ga, saj si ti gospodar.« Na to gospodar ne zmore drugega, kakor da zaničljivo pljune. S tem je posvet končan. Naposled pa vendar stopi do tajnika, ki naj napravi za dva dinarja, ali zia pet, kakršno že ima takso, prošnjo, da ne morejo plačati. Potem sledi vse drugo. To pa že ni važno. Kajti, ko nastopi ekseku-tor, se začne poslednje dejanje. Ekseku-
torji imajo sicer predpisano, kaj s*i; in česa ne smejo, a se prav malo mei za predpise, vzamejo, kar je pač pri ši. Kravo, tele, svinjo, kokoš, zrnje.
Tako je s temi terjatvami. Najle mesece jeseni, k0 sije poslednje sonce, bi se človek poslednjič ogrel, ti pokva s terjatvami. Vsak dan te pozdravita pismi; z malenkostmi: sto dinarjev d sto petdeset in tri do tisoč, ali pa i Pisma se zbirajo kakor lačni gostje čakajo na polici, ali v miznici, kdaj bos blagovolil posvetiti nekaj pozorne Toliko časa zavlačuješ, da pride drug odvetniško grožnjo, in dokler ne pi tretje z 8-dnevnim rokom.
Samo denarja od nikoder. Na to ni ne misli, da hočeš tudi ti živeti in \ enkrat na dan jesti. Pa Še gre poleti, raste solata in drugo povrtje, tudi v i jeseni ni prehudo, saj je dovolj sai Toda takole oktobra sc začno vse b kosti tistih, ki morajo skrbeti za druž Privezan si na sobo, po travnikih in zdovih ni več gob in čeprav je res, je sol poslednje čase cenejša, od same Ji tudi ne boš živel. Za življenje je trebno š: mnogo, mnogo drugega Z se mi zdi nujno, da skličemo konferer seveda samo tisti, ki nas neprestano jajo. Ja konferenca naj bi tudi bila \ malo uspešnejša kakor so vse druce k ference. Prvo, kar naj odpravi, te pravi vse terjatve, o drugem pa bc potem lahko mirno govorili.
SKRBI ZA »EDINOST«!
RRS
a
/tuita
## nova modna in konfekcijska trgovina
Maribor, JurMeva ulica 4
Vabimo Vas na brezobvezen ogled trgovine. Vodili bomo volno, ročna dela, nogavice, pletenine, perilo za dame in gospode, plašče, obleke, klobuke itd. po solidnih cenah. Priporočamo se in jamčimo za solidno postrežbo.
jCofeft", Juuueva ut. 4
Oglejte si našo bogato zalogo!
*****
trna
&t±ž£
Ker smo o tem tudi že mi marsikaj povedali, ni treba vsega tega ponavljati, že zdaj  po končanih skromnih letošnjih dnevih grozdja — je treba začeti s pripravami za prireditev dnevov grozdja prihodnjega leta. Dosedanja izkustva je treba pametno porabiti. Samo Zveza gospodinj, ki smo ji srčno hvaležni za dosedanja dobra prizadevanja, je — mislimo — mnogo premalo. Vsi moramo sodelovati: občine, kmetijski sveti, organizacijo potrošnikov, vinarske, sadjarske in sploh kmetijske organizacije, ne naposled vsa oblastva in vsa narodna društva, potem časnikarstvo in končno vsak posameznik vsaj z dobro besedo in dobro voljo! Pamtimo: Brez pravega sodelovanja vinarjev samih ne bo boljših pehov!
Andrej Žmavc.
Letni trg v Sloveni)!
V	Ljubljani je imel te dni Osrednji lesni odbor pri Zvezi trgovskih združenj sejo, na kateri je bilo podano obširno poročilo o položaju na lesnem trgu v Sloveniji. Ugotovilo se je, da je glavna ovira za to, da se izvoz ne more popraviti, iskati v pomanjkanju vagonov, kaže pa, tla bo tu kmalu bolje in da bo železniška uprava lahko dala več vozil na razpolago za izvoz.
Kar se tiče cen, pravi poročilo, da so se ustalile in da ni opaziti večjega niha-nia. Vendar morajo biti naši lesni trgovci v'tem pogledu disciplinirani, posebno sedaj v teh nestalnih časih. Z ozirom na sedanji položaj je bil storjen sklep, da se pri izvozu vedno vnaprej zahteva plačilo blaga, da bi se na ta način preprečila razna neljuba presenečenja in trgovci obvarovali velike škode. Narodna ban-k-i namerava tudi v trgovini z Madžarsko odkupiti klirinške nakaznice, kakor je to pri izvozu v Italijo, to pa zato, ker je naš klirinški saldo že zelo narasel m morajo izvozniki dolgo čakati na denar*
Na seji se je obširno razpravljalo o nelegalni trgovini, ki povzroča veliko škodo našim lesnim trgovcem. V interesu države je, da tu oblastva odločno posežejo vmes in zatro nelegalno trgovino.
Konec je poletnih oblek - jesen je tu
Burja, dež, megla in hladni dnevi nam naznanjajo, da je konec vročih dni in da prihaja hladna doba. Kdo ne pozna meglenih in dolgočasnih jesenskih dni? Morda še tu in tam izdatneje posije sonce, toda če nismo toplo oblečeni, nas že zebe.
Treba bo odpreti skrinje in shrambe, kamor smo spomladi s takim veseljem zmetali toplo obleko, če pa jo je vzela lanska zima, pa je skrajni čas, da pričnemo misliti na novo. To ni prijetno, ker topla obleka in obutev je vedno dražja od poletne. Toda nič ne pomaga, mraz nas bo prisilil k nabavi, in čimprej bomo pričeli misliti na to, tem lažje bo šlo. V naglici še človek nikoli ni kaj prida kupil. Zato vse počasi in ob pravem čas«.
Kar je pa še od prejšnje jeseni in zime uporabljivo, poglejmo takoj in izvršimo
potrebna popravila, kajti v tem pogledu smo si pač vsi enaki, da na pomlad zimskih stvari ne damo popravljati in jih shranimo kar podrapane ali celo umazane. čevlji čez poletje radi splesnijo, posebno če smo jih shranili vlažne, in postanejo tudi trdi. Najprej jih temeljito zdrgnimo z ostro krtačo, nato pa umijmo z mlekom. Nato segrejmo malo ricinovega olja, pomakajmo vanj vato in zdrgnimo usnje. Včasih pomaga to zdravilo že prvič, včasih pa je treba postopek ponoviti čez 1—2 dni. Trde podplate, ki se radi lomijo, pa namažemo z lanenim oljem. Paziti pa moramo, da ga ne spravimo na gornje usnje, ker tedaj prične pokati. Dobro sredstvo zoper trde, posebno nove podplate je tudi koštrunov loj, ki pa tudi škoduje vrhnjemu usnju.
KUHINJA
Kumare s smetano. Kumare pripravi kakor
za navadno solato. Potem jih potresi z drobno sesekljanim česnom in poprom. Polij jih s kislo smetano in zelo malo kisa.
Orehovi polmeseci. 15 dkg sladkorja, 8 jajc, malo limonove lupine tolci, da se prav dobro speni, prideni žlico vode, potem tolci še v vroči vodi, da se segreje; zopet tolci na hladnem, da se popolnoma shladi; zdaj zamešaj prav rahlo s kuhalnico 15 dkg moke in 7 dkg raztopljenega presnega masla. Namaži na papir, položen na pločevino in peci v srednji vročini. Pečenopovezni s papirjem vred na desko, opraženo z moko, odtrgaj papir in prereži; eno polovico namaži z masleno orehovo kremo, pa z drugo pokrij in oblij z ledom; razreži na polmesece. Krema: mešaj 15 dkg presnega masla, 1 jajce, 15 dkg sladkorja, malo cimeta, limonove lupine in 15 dkg fino zrezanih ter z enim beljakom stolčenih orehov.
Kumare s krompirjem. Olupi 3 ali 4 kumare, skrhljai ali nareži jih na listke in potresi s soljo. Olupi in skuhaj v slani vodi kakih 8 krompirjev. Zdaj deni v kozico 2 žlici masti, žlico drobno zrezane čebule in košček sladkorja. Ko zarumeni, prideni 2 žlici moke, ko tudi ta zarumeni, prideni rahlo očete kimate; par žlic kisa in vode od krompirja. Krompir drobno stolči in ga tudi prideni; dobro preme šaj in pusti, da malo prevre. Končno prideni
še malo popra in fino sesekljanega ali strtega česna in, če treba, še malo soli in kisa ili tudi par žlic kisle smetane.
Zdrobovi krapi. Na dobri kavni smetani, kateri prideni malo vaniljevega in še drugega sladkorja, gosto skuhaj četrt litra zdroba, nato mu primešaj rumenjak ter namaži zdrob pol prsta debelo na mokro desko. Na pol shlajenega zreži kot krape in jih obrni; polovici izmed teh deni v sredo malo marmelade, z drugo polovico pa jih pokrij tako, da pride spodnja mokra stran v sredo. Povaljaj jih v raztepenem jajcu in drobtinah, v maslu ocvri in potresi s sladkorjem.
Praktični nasveti
Za koliko kokoši zadostuje eden petelin?
Doslej smo se za to- vprašanje malo brigali, četudi je velike važnosti za uspešno rejo kokoši, da imamo zadostno število petelinov. Na malih kmetijah, kjer rede po štiri do šest kokoši, je en petelin skoro odveč, če dobimo lahko jajca za valitev od drugod. Petelin pripomore le posredno, da nosijo kokoši jajca pridno, in sicer s tem, da jih vodi okoli ter vabi in draži k iskanju krme. Kokoši brez petelina ne iščejo nikdar tako pridno živeža. Koliko kokoši more petelin oploditi, to se ravna v glavnem po plemenu in po krmi, ki jo dobiva. Pri vročekrvnih plemenih in dobri krmi zadostuje za 15—20 kokoši en petelin, pri težkih in htadnokrvnih pa se mora rediti en petelin na deset do dvanajst kokoši,
Novice po svetu
DOPISI
Rogaika Slatina
Ustanovitev salonskega orkestra. Tukajšnje agilno pevsko in prosvetno društvo »Sloga« je ustanovilo pretekli teden salonski orkester, ki se za bližnjo zimsko sezono že pridno pripravlja. Ustanovitev prepotrebnega oikestra, ki bo stalna ustanova, je za naš kraj velikega pomena, saj je tako izpolnjena vrzel, ki smo jo čutili ob raznih prilikah. Novo ustanovljeni orkester bo gojil tudi plesno glasbo, kar je za' razne zimske plesne prireditve velike važnosti. — »Sloga« bo začela v bližnji bodočnosti tudi z dramatskimi predstavami, dočim se pevske vaje že pridno vrše, Razen kulturnih prireditev ima v načrtu letos prirediti tudi Silvestrov večer, da ne bo Ijadein ob prehodu iz starega v novo leto dolgčas.
PAZITE NA AVTOMOBILISTE!
Popravite cesto! Banovinska cesta od gostilne Kolar (Hvalec) do Tržišča, posebno do steklarne, je že celo dobo v tako škandaloznem stanju, da tega ni mogoče dovolj ožigosati. Kotanja pri kotanji, velike globoke luknje, da izgleda, kakor da je bila cesta bombardirana z najtežjimi bombami. Te luknje opazujemo že vrsto let, ob rastočem avto-
mobilskem prometu so vsak dan večje. Za srečneže, ki se vozijo v avtomobilih, te luknje ne pridejo toliko v poštev kot pa za uboge pešce in kolesarje, ki so navezani na to cesto in se ne morejo ob slabem vremenu, ko so te jame napolnjene z blatno brozgo, nikamor umakniti, ubogi kmet, delavec i. sl. je na tej cesti na milost in nemilost izročen celini poplavam iz teh jam, kadar šine mimo noro drveči avtomobil, ki pobrizga vsega človeka z blatno brozgo od nog do glave, imeli smo priliko videti, da je neki avtomobilist nalašč vstran zavozil v največjo jamo, samo da je grdo pobrizgal ob strani stoječega ubogega pešca. V naseljih je za avtomobiliste predpisana brzlna vožnje in ob primerni vožnji bi ne prišlo do razburjanj, kakršna so tu (in izgieda, da v vsej Sloveniji) pri potujočem občinstvu na dnevnem redu. Vidimo, da so avtomobilisti vsak dan brezobzirnejši. Za te ljudi ne velja nobena postava, tudi čuta do bližnjega nimajo nikakega. Kaj njim, ako pobrizgajo človeka od nog do glave!
Murska Sobota
Trg. šola. Prejšnji teden — 2. oktobra t. I.
—	je bila na svečan način odprta zasebna dvorazredna trgovska šola s ptavico javnosti. Svečanosti, ki se je vršila v učnih prostorih Trgovskega doma, so prisostvovali sreski načelnik Bratina, župan Hartner, predsednik Združenja trgovcev za srez Murska
Sobota Ceh, ravnatelj Kovačič in ves šolski odbor ter učni zbor, — Po končani svečanosti se je takoj začel redni pouk. Učencev je približno 30.
Puconci
Pred nedavnim je prišlo ob prehodu železniške proge, ki teče iz Sobote proti Gorički, do majhnega karambola. Lokomobila mlatilnega stroja je vsled goste megle in nezavarovanega terena trčila v lokomotivo vlaka. Sunek pa je bil k sreči lažjega značaja in ni zahteval nobenih žrtev.
Kmetski fantje in dekleta iz Markišavec in Ntmšavec so preteklo nedeljo priredili na dvorišču gostilničarja Kumina v Markišavcih ljudsko igro M. Komanove: Prisega o polnoči. igra, ki ji je prisostvovalo kljub nestalnemu vremenu ogromno ljudi, je uspela moralno in gmotno. Izmed igralcev sta se posebno dobro »odrezala« čarni Marija (Anka) in Kiičan Janez (Kopitnik); ugajali pa so domala vsi (okrog 20 sodelujočih 1) — S to igro je bil v že omenjenih dveh krajih postavljen dober temelj nadaljnjega prosvetnega dela med kmetsko mladino.
OGLAŠUJTE V »EDINOST!«!
□ Hitler je imel pred nemškim državnim zborom velik govor. Predlagal je mirovno konferenco, v kateri bi se potrdilo sedanje stanje in vse' dosedanje nemške osvojitve. Nemčija je pod tem pogojem vsak hip pripravljena, da sede za mirovno mizo. Posebno važna je Hitlerjeva izjava o drobcih nemške narodnosti, ki se ne dado držati in bi tvorili stalno nevarnost za nadaljnje spore. Vse te drobce na vzhodu in jugovzhodu Evrope bo nemška vlada v dogovoru z rusko vlado preselila v novo osvojene dežele.
□ Pri otvoritvi vojne zimske pomoči je Hitler zopet govoril in znova stavil svojo mirovno ponudbo. Sicer pa je Nemčija pripravljena, da vojno nadaljuje m da v tej vojni zmaga.
□ Južni Tirolci se že selijo nazaj v Nemčijo.
□ »Berliner Borsenzeitung« piše o nemški mirovni ponudbi ter naslavlja na Veliko Britanijo in Francijo tale poziv: Če pa bosta Velika Britanija in Francija za vsako ceno izzvali splošni evropski spopad, se bosta izpostavili navečjim nevarnostim. Novi spor v Evropi bo dovedel neizogibno do radikalno socialnega preobrata in uničil dosedanji plutokratski sistem, katerega predstavniki se zanašajo na prazne upe, da bodo z uničenjem Nemčije okrepili svoj položaj. — Italijanski listi vidijo v tem pretnjo z boljševiza-cljo Evrope ter se prav radi tega tako zavzemajo za mirno rešitev spora.
□ Večjo nemško ofenzivo na zapadni fronti napovedujejo v Londonu. Res so Nemci precej pospešili svoj topniški ogenj. Med dvema, takima topniškima ognjema so veliki nemški zvočniki podajali del Hitlerjejevega govora, ki se obrača na francoska vojake. Ko so zvočniki utihnili so topovi zopet nadalevali.
□ Stalin se je po pisanju švedskih listov odločil proti vojaški pomoči Nemčiji na zapadni fronti. Ti listi vedo povedati, da je zunanji minister v. Ribbentrop zahteval pri svojem zadnjem obisku v Moskvi tudi to pomoč, ki na jo je Stalin odbil.
□ »Slovaška 3e država pod sovražno zasedbo«. To je uradno stališče britanske vlade radi nemškega vojaškega nadzorstva na Slovaškem. Britanska vlada se pri tem sklicuje na protest slovaškega poslanika v Londonu.
O Madžarska je svoje diplomatske od-nošaje s Sevjetsko Zvezo že obnovila. Madžarski poslanik v Moskvi bo Kri-stoffy.
O 22. oktobra bodo Imeli v poljski Ukrajini volitve v narodno skupščino, ki
bo sklenila priključitev k Ukrajinski Sovjetski republiki. Na 5000 ljudi pride en poslanec.
O Med Rusijo in Anglijo je bila sklenjena menjalna trgovinska pogodba, ki bo medsebojne gospodarske odnošaje zopet obnovila. Gre za Izvoz ruskega lesa v Anglijo, ki se prične takoj, še preden bo leningrajska luka zamrznila.
□ Na Estonskem so sestavili novo vlado, ki pa je bolj levičarska od 'dosedanje avtoritarne. Pri tej prilik! je prišlo do krvavih obračunavanj. Nova vlada si je ba-1 je stavila kot nalogo obsežno agrarno reformo in druge reforme, ki bodo razliko s Sovjetsko Rusijo zmanjšale.
ŠIRITE ..EDINOST"
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik ravnateljtelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.