ROGLI STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. februarja 2006 • Leto XVI, št. Monošter, 12. februar Svetek slovenske kulture je 8. februar – den, gda je mrau najvekši slovenski pesnik France Prešeren, steri je zvün dosta drugi lejpi pesmi napiso verš, steri je grato slovenska himna. »…Pravzaprav je sinonim za kulturni praznik sam France Prešeren. Kaj je tisto, kar ga povzdiguje na sam vrh slovenske kulture in umetniškega ustvarjanja? In kaj je tisto, kar tega velikega pesnika dela tako velikega? …Odkritosrčnost, svobodomiselnost, ljubezen, lepota in še bi lahko naštevali. Predvsem pa sposobnost ljubiti svoj narod brez šovinizma do drugih narodov, ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja. Vse to nam skozi svoje pesmi sporoča France Prešeren,« je povedo v svojom guči generalni konzul v Monoštri Marko Sotlar. O pomembnosti svetka slovenske kulture sam razmišljala avtorica tega članka. »Svetek. Ka je svetek? Svetek je takšen den, gda nam nej trbej v slüžbo titi, gda nam nej trbej delat titi. Svetek je den, gda se svetašnjo oblečémo, zatok, ka nikam démo. Če je cerkveni svetek, te k meša, če je kakšen drugi, te na kulturni ali kakšen drugi program. Tam pa naj bi si v svetašnji gvant oblekli svojo düšo tö. Nika ne vala tisti svetek, steri je samo od zvüna, naše pameti, naše misli, naše düše se pa ne dotekne. Druga rejč v stavki je slovenski slovenska, slovensko. Ka je SVETEK SLOVENSKE KULTURE slovensko? Je tau tista zemla, gde Slovenci živemo? Je tau zemla od Celovca do Trsta, od Varaša do Čedada? Je tau lüdstvo, stero se ma za Slovence? So tau Prekmurci, Štajerci, Gorenjci, smo tau mi, steri živémo zvüna granice Slovenije? Smo tau Porabci, Slovenci v Avstriji, Slovenci na Taljanjskom? Je tau slovenski jezik, slovenska materna rejč? Stera? Tista, stero gučijo, govorijo v Ljubljani, v Maribori ali v Murskoj Soboti? Tista naša domanja, stera se guči po naši vasnicaj, stera je več kak djezero lejt gorostala med Müro pa Rabo, če rejsan ne vejmo, kak dugo de se ešče čüla… Vse tau je slovensko, vse tau je slovenstvo. Pa ešče več. Slovenstvo je düševno stanje, düševno čütenje, da slišiš k narodi, steri guči, popejva, senja, moli v tistom geziki kak ti. Kultura. Ka je kultura? Je tau samo takzvana viska kultura, literatura, profesionalna gledališča, ansambli, koncerti…. Ali je tau amaterska kultura tö, v steroj najde svoje veselje dosti lidi, gda dela pri skupinaj, v drüštvaj. Je tau ljudska kultura, stero so stau pa stau lejt prejkdavali očetovdje sinaum, matere čerkam. Je tau vsakdanešnja kultura tö, na stero tak dostakrat pozabimo… Je tau slovenska kutura, je vogrska, je nemška… Kultura je šurki pojem, šurka rejč. Dapa mi ostanimo pri slovenski kulturi, vejpa gnes tü v Porabji svetimo den slovenske kulture. K slovenski kulturi sliši vse tisto, ka so, ka smo Slovenci stvaurili na kulturnom področji, gdekoli živemo. Tau so vse tiste vrednote, vrejdnosti, stere nam polepšajo živlenje, stere slüžijo nam, ka bi baukši lidjé, baukši slovenski lidjé gratali.« Vse tau so leko čüli tisti, steri so 12. februara bili na proslavi slovenske kulture v gledališči v Monoštri, stero je organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem. Organizatori so gvüšno trno veseli bili, vej se je pa zbralo kakšni 250 lidi iz Porabja pa Prekmurja. Na svetki slovenske kulture v Porabji je telko lidi vendrik ešče nigdar nej bilau. Kak se pa leko lepše sveti svetek slovenske kulture, kak ka se pokaže, ka se je nauvoga stvaurilo. Na te den so se vsi zbrani leko veselili dvöma nauvorojenčkoma. Najprva prvomi porabskomi romani (regény), steroga je napiso urednik slovenskoga radiona Francek Mukič, potistim pa premieri Gledališke družine Nindrik-indrik. O romani Garaboncijaš se je s Francekom Mukičom pogučavo pesnik pa pisatel iz Murske Sobote Milan Vincetič. Knjigo so tisti, steri so naprejplačali na Porabje, dobili kak božični dar. Štorija Marcina Lončara nas popela v štirideseta, petdeseta lejta, gda je nej bilau léko pri granci živeti. Nej dosta trbelo, pa so že na kakšnoga človeka gordali pečat, ka je prej špicli, ka je agent. Skrivnostna smrt Marcina živi med Senčari kak kakšna legenda, do gnesden se ne vej, ali so ga strlili vogrski avoške ali jugoslovanski partizani. Ali je rejsan bijo dvojni špijon ali je pa samo tau biu njegvi grej, ka se je zalübo v avstrijso deklo? O njegvom žitki pa smrti se pogučavata školnik pa arhivar v kavarni, steriva prejk svoji zgodbic, štorij iščeta odgovore na tau tö, zakoj smo gratali Porabski Slovenci, zakoj smo takšni, kak smo. Nikšni majter v zgodbi je pa garaboncijaš, črne šaule dijak, steri se vsigdar te pojavi, gda se nika strašnoga zgodi… (nadaljevanje na str. 2) 2 (nadaljevanje s str. 1) SVETEK SLOVENSKE KULTURE Potem so se pa na odri dogajale „Male bojne”. Najnovejša igra gledališke držine Nindrik-indrik, stero je napiso pa na oder postavo Miki Roš, nam notpokaže, kakše male bojne se leko godijo med sausedi zavolo pijače, gračenka, lübezni… Postavi pred nas gledalo, da se v njem vidimo, kakšni smo. Pa te kejp je buma nej lejpi. Dapa vse tisto, ka vidimo v gledali, je zatok nej tak boleče, ka je v predstavi dob- Predsednik vlade Janez Janša sprejel Slovensko manjšinsko koordinacijo VELIK POMEN ZAKONA O ODNOSIH SLOVENIJE DO SLOVENCEV ZUNAJ NJENIH MEJA Dan po slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, je predsednik slovenske vlade Janez Janša sprejel predstavni ke Slovencev v sosednjih državah, povezane v Slovensko manjšinsko koordinacijo, ki jo vodi Rudi Pavšič iz Trsta, njen podpredsednik pa je Jože Hirnök. Po poročanju Slo venske tiskovne agencije in DELA, so v pogovoru namenili osrednjo pozornost predlogu zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Zakon je predvidela že ustava, tako da po Janševih besedah z novim zakonom urejamo nekatere stvari s precejšnjo zamudo. Zakon je v parlamen tarnem postopku, doma in zlasti v zamejstvu pa od njega pričakujejo, da bo pomagal urediti precej stvari. Slovenska manjšinska koordinacija med drugim predlaga, da bi mo ral za manjšino skrbeti minister brez listnice. Svet za manj šine bi moral voditi predsednik slovenske vlade, Slovenci v zamejstvu in po svetu pa bi morali vanj sami predlagati svoje predstavnike. Tretja pomembna točka je bila, da bi moral omenjeni zakon bolje opredeliti sodelovanje med podjetji manjšin in slovenskimi podjetji. Predsednik vlade Janez Janša je po srečanju na novinarski konferenci poudaril, da bodo prav na podlagi omenjenega zakona tovrstna srečanja institucionalizirali. Srečanje do kazuje, da Slovenija pozorno spremlja življenjske razmere naših zamejskih rojakov v vseh štirih sosednjih državah. »V predlogu zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zu naj njenih meja, ki je v postopku sprejemanja v držav nem zboru, je v obliki sveta za Slovence v zamejstvu in po svetu predvidena institucionalizacija srečanj v približno takšni sestavi, kot je bila danes. Mislim, da bo takšna ali približno takšna rešitev sprejeta tudi v končnem besedilu zakona, kar pomeni, da bodo takš na srečanja tudi pogostejša,« je povedal Janez Janša. Za kon bo uredil številne zadeve, ki so bile doslej neurejene ali pa so bile urejene na nižji ravni, vendar brez zakonske podlage. Premier pričakuje, da bo ta zakon spremenil skrb matične domovine za rojake v zamejstvu. Z vstopom v Evropsko unijo se je Slovenija znašla v novem strateš kem položaju, s tem pa tudi njene manjšine. »Odprle so se nove priložnosti, ki jih lahko izkoristimo, če smo nanje pripravljeni in dobro organizirani,« je poudaril slovenski premier Janez Janša na novinarski konferenci po pogovoru s Slovensko manjšinsko koordinacijo, ki je v Ljubljano prišla v popolni sestavi. Predsednik SLOMAK Rudi Pavšič, sicer predsednik Slovens ke kulturno gospodarske zveze (SKGZ) v Trstu, je po po govorih s slovenskim predsednikom vlade Janezom Janšo povedal, da so se lotili nekaterih vprašanj dokaj pragmatič no z optimistično vizijo. »Delimo mnenje premiera, da se z novo evropsko dinamiko odpirajo tudi manjšinam drugač ne in bolj pozitivne perspektive.« eR ro zavadjeni humor, nejga ga preveč pa nej premalo. Avtor pa igralci tö so odebrali pravo mero, ka bi se nej počujsnili na neokusna (ízléstelen) tla. Ob člani skupine (Laci Nemeš, Štefan Nemeš, Klara Fodor, Tünde Dončec, Gyöngyi Bajzek) pa ne smejmo pozabiti tiste tö nej, steri se na odri ne vidijo. Tau sta tehnika Pišti Lovenjak, Karči Holec pa avtor glasbe Igor Benko iz Puconec. Priporočam vsejm tistim, steri so ešče nej prešteli knjigo Garaboncijaš, naj ne šanjalivajo časa, ka njim nede žau. Vsejm tistim po vasaj pa, steri so zdaj nej bili na svetki slovenske kulture pa so nej vidli igro Male bojne, naj se njim ne vnauža titi v domanje kulturne domove, če de skupina pri njij špilala. M. Sukič Porabje, 23. februarja 2006 3 Cerkveni spomeniki v Prekmurju Hotiza - Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla Prvikrat se kraj v dolnjom Prekmurji imenüvle kak curia Hotyza vocata, tau se pravi kak dvor, leta 1389. Ves je nej daleč vkraj od Müre, čeglij se iže in sama cerkev bole glavne ceste držijo. Od začetka, tau je za stoletja dugo, je Hotiza spadala pod lendavsko faro. Rejsan je, ka so tü domači lidge že od negda šteli slavske meše poslüšati, zatau so nej dugo zatem, gda je gratala prva Jugoslavija na Hotizi, na mesti starejše kapele Srca Jezušovoga, gori spouvali nouvo cerkev. Tak je nekak zozorila miseu na samostalno župnijo tü. Zanimivo pa je, ka se je kak fara nosila že včasi po končanji nove cerkve, tau se pravi od 1924. leta naprej, čeglij je z vsemi listinami, štere se nüca, tau gratala kumaj 15. junija 1955. Staro kapelo, posvečeno Srci Ježušovomi, štera se ešče skriva v zidinaj hajova in zapadnoga stolpa, so leta 1924 na novo gor postavili po načrtaj lendavskoga zidarskoga meštra Josipa Ascherla. Te je ce rkev v tlorisnoj ploskvi napravo v formi latinskoga križa, z močno izstopajočima prečnima krakomatranseptom. Tak kak glavna, oltarna apsida, sta tudi teva kraka (szárny) petstranično zaklüčeniva. Te deu cerkve na vöni vö vidi kak triperesna detelca (komanca). Ovačik je vküper z zahodnim zvonikom, šteri je ostau od prve kapele in nosi troje zvonov, videti kak vlijana novoromanska arhitektura. Te stilni karakter arhitekture se leko vidi v vhodnoj odprtini, bifori v nadstropji in gornjij oknaj zvonika. Cerkveni hajov je predreti s trejmi, psevdoromansko oblikovanimi oknami na jugi, pa ešče ednim v prečnom kraki. Lepau je napravleni venčni zidec tü, ka je ranč tak spelani vö iz novoromanskoga okrasja. Nekak inačik pa se cerkev vse naokoli vö kaže z vrstov dvojno stopnjevanij psevdogotskij opornikov, t. i. kontraforov. Istina je, ka vküper oženjeni novoromanski elementi cerkve s psevdogotskimi oporniki na konci trno dobro zgledajo. Takši čas je tau biu; šteu se je kazati v indašnjij formaj. Notri cerkev zaznamüvle te isti psevdoromanski zvejn. Cerkev je völbana, dapa neje nika ekstra poslikana, zvün v severnoj stejni hajova, gde sta v nišaj dva kejpa s sv. Florjanom in Jožefom delavcom z malin Ježuščkom ob njem. Stari oltar Srca Ježušovega je gnes na pravoj strani prečnoga hajova. Glavni oltar je delo mariborskoga meštra Ivana Sojča iz 1927; v sredini ma olnati kejp, na šterom sta Peter pa Paveo, na ednoj strani je rezbarija s Kristušom, ka davle klüče apoštoli Petri, na drügoj pa Spreobrnitve apoštola Pavla. V levom, sövernom deli prečnoga hajova je v novoromanskomi dühi oblikovani Marijin oltar iz 1928. Trbej pa kcuj povedati, ka je od tü doma biu Matija Balažic (1912-1965), pisateu, šteri je düga leta biu župnik v Dolencaj na Goričkom. Njegov nečak je biu redovnik, žau tüdi že pokojni, pater mag. Štefan Balažic, šteri je meu trno dober posluh za varovanje cerkvenij spomenikov, posebno Martjanec. Gnešni soboški župnik Martin Horvat pa je svojmi vüci Matiji Balažici lani vödau lejpo knigo (Matija Balažic: Na križpotji življenja. Zbrani spisi, Murska Sobota 2005). Janez Balažic Porabje, 23. februarja 2006 4 60. OBLETNICA SMRTI AVGUSTA PAVLA Pavlove besede so aktualne tudi danes. Mirno sožitje želi tudi slovenska himna (prepir iz sveta bo pregnan... ne vrag, le sosed bo mejak) in tudi evropska himna (človek spet je brat človeku, koder veje tvoja moč). V Muzeju Savaria je Judita Pavel govorila o tistem obdobju družine, ko so živeli na Potrni Pevski zbor iz Potrne je zapel pri Pavlovi hiši v Avstriji. Etnolog Péter Illés V tednu slovenskega kulturnega praznika smo se 10. februarja v Szombathelyu spominjali 60. obletnice smrti Avgusta Pavla. Umrl je 2. januarja 1946 v Szombathelyu, kjer je tudi pokopan. Rodil se je l. 1886 na Cankovi, ob avstrijski meji, na Ogrskem. Bil je dijak monoštrske gimnazije leta 1920 je živel v Szombathelyu. Najprej je bil profesor Državne ženske gimnazije, l. 1924 je prevzel vodstvo knjižnice Železnožupanijskega muzeja. Leta 1928 je postal tu namestnik ravnatelja in kustos etnološke zbirke. Leta 1933 je ustanovil Društvo prijateljev Železnožupnajiskega Venci na grobu Avgusta Pavla (1897-1901) in premontrejske gimnazije v Szombathelyu (1901-1905). V Budimpešti je dobil diplomo iz madžarščine in latinščine. V prvi svetovni vojni je bil ranjen in poslan domov. Med 1913 in 1920 je bil zaposlen kot gimnazijski profesor v Dombóváru. Od muzeja in znanstveno revijo Vasi Szemle (ki izhaja še danes). Na univerzi v Szegedu so ga imenovali za privatnega docenta južnoslovanskih jezikov in književnosti leta 1941. Zaradi neozdravljive bolezni je umrl 2. januarja 1946. Pavlova družina je živela na Cankovi, v Potrni pri Radkersburgu in v Szombathelyu. Zaradi tega je bilo naravno, da so govorili v družini tri jezike – slovenščino, madžarščino in nemščino. Življenje in delovanje Avgusta Pavla so spremljale tri kulture. 10. februarja so na njegov nagrobnik položili venec: predsednica Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel v Szombathelyu, podpredsednica Slovenskega društva člen 7. na avstrijskem Štajerskem in predstavnik Skupščine Železne županije. Na spominsko ploščo na njegovi hiši sta položila venec predstavnika sedanjega Muzejskega društva. Ob grobu smo prebrali odlomek iz Pavlove pesmi „Ob robu gozda nam je mati pripovedovala”: je predstavil prispevek Avgusta Pavla „Podobe iz Őrséga” iz leta 1936, ki je lirični, znanstveni potopis od Monoštra do Őriszentpétra. V tem opozarja predvsem na oblike naselij in posebnosti gospodarskih poslopij. Vodja Kluba Društva Pokrajine-Obdobja-Muzeji (Tájak-Korok-Múzeumok) je navzoče seznanil s turističnim projektom, ki bo od 1. marca do 31. novembra vodil po poti, ki jo je prehodil Avgust Pavel. V 36 km dolgo pot bo vključen tudi Muzej Avgusta Pavla v Monoštru. Pri grobu, hiši in na prireditvi v Muzeju Savaria je pel Pevski zbor Pavlove-hiše iz Potrne. 120. obletnice rojstva Avgusta Pavla se bomo spominjali 29. avgusta z etnološko razstavo v Muzeju Savaria. 5 Karel Holec DRVA »Djuši, če te je pa Baug dau, idi v gauštjo pa malo drva vküp beri na zimau!« se molijo možej žena Trejska. »Vsakši, na koj valaun moški se tašoga reda že briga, če pride zima, naj má drva za nalaganje.« »Trejska, ti me s tejmi drvi v grob spraviš, vejpa ešče samo marec pišemo. Zdaj smo prišli vö iz zimé, ti bi me pa že v gauštjo zagnala za volo tisti prekleti drv. Dugo pa süjo leto mo meli, baude čas za drva tö,« vdarijo Djuši na sto z rokauv, tak ka šalice vse cingajo. Mejsecke eden za drügim dejo, je že augustuš, dapa na Svecinom dvauri ešče edne betve drv nej videti. »Če te nede sram, te mo dja sama üšla v gauštjo pa zasejkam drva na zimau,« pravijo Trejska pa že dejo v sejnco po žago pa po tapačo. »Vejš ka, žena, ti samo enjaj s tejm, zato ka si ti malo butasta za tau. Tau je moško delo. Ka je pa moško delo, tam naj se žene vcuj ne mejšajo. Nej se ti trbej bojati, dočas ka namé vidiš, dočas neš zmrzavala v künji. Če ovak nej, te po betvi mo je na plečaj domau noso, dapa drva baudejo.« »Namé ešče tau ne briga, če sam sebe prežeš notra v kaula, samo naj drva doma na dvorišči baudejo,« strausijo Djušina Trejska za kaput. Tau je vejn valalo, zato ka drugi den, gda je sonce ranč samo gorprišlo, Djuši so že vanej v gauštji bili pa tak je tau šlau cejli keden. Na konci kedna, gda so domau prišli, etak pravijo ženi: »Es poslüši, ti brblava klajfarca. Na pondejlek leko zapovejš enga foringaša, zato ka so drva kreda na zimau.« »Vejš, ti stari kokaut, gda do drva kreda na zimau? Te, gda do razkalana pa do znautra v sejnci, dočas nej. Zaman popejvaš tü meni dočas,« pravijo Trejska pa dvera notravdarijo za seuv. »Ti si rejsan klüknjana,« se škrabajo po glavej Djuši. »Kama sam pa pamet djau, gda sam go vzejo?!« Pondejlak, gda foringaš konje podne vöpreže iz kaul, Trejska samo gledajo pa ne vejo, ka se zdaj godi. »Zaka ste konja vöpregli iz kaul, vej je pa eške samo podnek?« pitajo foringaša. »Zato, ka zdaj demo djejst, potistim pa dem domau,« pravi foringaš, Djuši pa tak gledajo tisto vrano, stera se više njigve glave nesé, kak če bi ešče nikdar nej vidli tašoga ftiča. »Kak tau mislite,« pita ešče enkrat Trejska. »Tak, ka smo zgutauvili, telko drv je bilau, nika več nej.« Trejska od čemeraj vse trpeče kak šiba na vodej. »Ka s tejmi drvi škeš? Vejpa tau eden mejsec ne dojde, nej ka na cejlo zimau,« se derejo z Djušinom. »Baba, ti si samo sedi dola na rit, pa boj v miri. Vidiš, ka so tau sploj trda drva, pa iz te malo tö dojda.« »Vejš ka, tvoja glava je trda, nej pa te drva. Tak misliš, ka sam dja v varaši gor rasla pa ne poznam, ka je bükev pa ka je baur.« »Dobro stara, ti meni tü ozark leko klüko goniš, zato ka tebi tau taraztolmačiti tak ne more,« pravijo Djuši pa s foringašom odidejo na obed. Konca novembra je že dolaspadno prvi snejg pa sploj mrzlo gratalo. Trejska so nej zandoleli vö v sejnco po drva odti. Gnauk, gda puni košar drv dolavčesnejo pred moža, Djuši gora skaučijo kak edno pero. »Ka, zmejšalo se ti je, vej si mi pa skor nej palec strla. Ka je pa zdaj naté prišlo?« »Tau, ka na božične svetke več nemo meli drva,« pravijo Trejska pa drva notra v lado obrnejo. »Zato sfalijo drva, ka tak nalagaš, ka se plautlin vse odtopi, tak je redeči.« »Tau je redečo? Vejpa djajce kumar spačeš na njem. V iži pa samo večer nalaužim. Pa ti gučiš te meni, ka sploj fejst nalagam. Najraj bi ti košar na glavau potegnila.« »Vejš ka, ti klajfarca, pravo sam že, ka dočas, ka ti namé vidiš, dočas se ti nej trbej bojati.« Rejsan je tak bilau, kak je Trejska prajla. Na božič so se drva dojšla. »Zdaj potejm ’š pa ti noso drva,« pravijo Djušina pa košar dola pred njega ličijo. »Namé ne briga, če včasin popi vö iz sejnce vkradneš, dapa tü v mojoj ladi naj drva baudejo. Za dobro vöro Djuši s punim košarom drv staupijo notra v künjo. Trejska samo gledajo pa zmišlavajo, odkec je te dobra süja drva spravo stari, dapa pitati ne smejo. Za eden keden, gda vö na dvorišče staupijo, nika jim je špajsno. Kak če bi söverni veter bola vlejko, kak je šegau emo tü na dvorišči. Gora poglednejo pa jim vse sapa stane. »Stari, poj vö!« kričijo notra v ram Djušini. »Gospodni Baug ešče nej vido tašo!« »Ka je?« pitajo Djuši, gda vö na stomba staupijo. »Tau gledej, kakšni veter je bijo, cejle glejve je vküpporüšo.« Djuši ozark stojijo pa se samo smejejo. »Trejska, te veter sam dja bijo,« pravijo, gda malo časa odide. Trejska se obrnejo pa ga z blejdim gledajo. »Pravo sam, ka se ti nej trbej bojati, drva baudejo pa toplina tö baude,« se tak naglas začnejo smejati, ka se ešče vejn v sausednoj vesi tö čüje. »Tebe rejsan boži bič vdaro, ovak bi tašo nej delo,« pravijo žena. »Istino, ka toplina baude pa drva tö, dapa do konca zime več samo špajert ostane, kaulivrat njega nika nej. Zato ka kučo dočas vse taznalagamo.« Porabje, 23. februarja 2006 6 FAŠENEK NA TALIGAJ Sombotelska slovenska samouprava in Slovensko drüštvo diš iz Otovcev, Hrvati iz Sombotela, andovska slovenska sta že šesto paut organizirala fašenski ples. V soboto, 4. samouprava, Slovenci iz Mosonmagyaróvára in člani somfebruara, je v obedovalnici Visoke šole Dániel Berzsenyi botelskoga drüštva. Andovčani so nas letos pá presenetili. vküpprišlo več kak 90 lüdi. Ansambel ATLANTA iz Prek- Oprvin zatok, ka so nej zamidili, odrügim pa s taligami. Na murja je igro od šeste vöre zvečer do tretje zrankma. V taligaj pa so nam eške pripelali Stankona s fudami. Tombosedmoj vöri sta prva zaplesala veleposlanik RS Slovenije le smo brž odali, ka vsikši je sto talige dobiti. Najbole Hrvati, na Madžarskem Andrej Gerenčer in predsednica sombo pa tau se njim je posrečilo tö. Pa eške ranč nej prazne, ka telskoga slovenskoga drüštva Ibolya Dončec. Po večerdji so meli puno naklajeno z dinsko torto pa drügimi dobra-pa je že vsikši na srte utami. Talige si je na pa-li biu. Paunauči smo usado vzöu sombotelski eške hrenovke dobili, Fašenek tö, šteri je po tak smo vödržali do paunauči v eške baugšo štrte vöre. volo spravo lüstvo. Na Na tomboli je lüstvo tö kejpaj vidite, kak fejst so dosta vse dobilo, skor bile vöponücane andov200 numar je bilau. ske talige, tau nam je rej-Predmete za tombolo san trnok trbölo. so nam dali: Zveza Za finančno pomauč se Slovencev, Državna zahvalimo Zvezi Slovensamouprava, Radio cev na Madžarskem. Monošter, Vlado Smo -mkm ŠTEVANOVSKI UČENCI NA ROGLI Polovica učencev OŠ Števa-cer učenci in spremljevalci iz nevarno črno in modro pro-bolj. Oni niso bili tako utrujeni sti ali od sreče?! Vendar vsak novci, nekateri učitelji in star-osnovnih šol Bogojina, Kuz-go, mi smo pa ostali na bliž-kot mi, ker so zvečer v telovad-med nami je v svojih mislih še ši smo preživeli tri čudovite ma in Dobrovnik. Bili smo njih učnih, rdečih smučiščih. nici igrali odbojko, košarko in enkrat preživel lepe trenutke dneve v Sloveniji na Rogli. polni pričakovanja, mi Po-Naši otroci so osvojili osnove nogomet. Mi učitelji smo se pa teh dni. V Murski Soboti, rav-Na pobudo ravnatelja Emila rabci zato, ker nismo vedeli, smučanja pri telovadbi na medtem pogovarjali o progra-no tam, kjer smo se srečali, Erediča smo se 10. februarja kaj nas čaka tam na vrhovih, števanovskih gričih, tako da mu naslednjega dneva. smo se poslovili od naših priodpravili iz Števanovcev iz-Slovenci pa zato, ker so oni za njih ni bil noben problem Hitro je prišel tretji, zadnji jateljev v upanju, da se bomo pred osnovne šole. Prejšnji že vedeli. Ob 12. uri smo že spustiti se v dolino. Učiteljice dan. Bilo je lepo vreme, sijalo prihodnje leto spet skupaj oddan smo že skrbno pripravili prispeli na cilj. Preskrbo smo in starši smo pa imeli smuči je sonce, a mi smo bili že ža-pravili na smučanje! v šoli vso opremo, katero smo imeli urejeno v Domu Gorenje zdaj prvič na nogah. Da se lostni, ker smo vedeli, da se Zelo sem ponosna, da je naša potrebovali pri smučanju. Za v Centru šolskih in obšolskih ne bi osramotili pred otroki, moramo kmalu posloviti od mala šola lahko zagotovila to je poskrbela šola, predvsem dejavnosti (COSD). Tu so nas smo morali tudi mi poizkusiti Rogle! Ta dan smo smučali svojim učencem to možnost. ravnatelj. Vsak izmed nas je že čakali s kosilom, vljudno so smučanje, a nismo bili tako do dveh. „Samo še enkrat!... Zato se moramo zahvaliti imel smuči, smučarske čevlje nas sprejeli. Po kosilu smo se uspešni kot naši otroci. Na Samo še eno vožnjo…”, so nas predvsem našemu ravnatelju. in palice. hitro preoblekli v smučarske srečo je bil zraven naš šofer prosili učenci, tako da smo s Upam, da bo iz tega nastala János Benkő, ki zelo dobro smuča in on se je posebej ukvarjal z nami. Hvala mu, da je bil tako potrpežljiv z nami, saj ni imel lahkega dela! Na koncu prvega dneva so učenci brez težav uporabljali tudi smučarsko vlečnico. Po večerji smo imeli na prenočišču spoznavni večer, na katerem se je vsaka šola predstavila. Peli smo, recitirali, plesali in igrali na kitaro. Veliko smo se pogovarjali. Mislim, da smo Skupina števanovskih otrok in učiteljev res postali pravi prijatelji. Do-Učenci so bili spretni in zadovoljni živeli smo zelo prijeten večer! V petek zjutraj smo opremo obleke in smo se peljali še 11 Naslednji dan, v soboto, po težkim srcem zapustili smu-tradicija in bo izkoristilo to hitro naložili v avtobus in km na Roglo. zajtrku spet hop! Na smuči!!! čišče. Po poznem kosilu smo priložnost v prihodnje vseveč smo ob 8. uri že bili na meji Moram povedati, da naši gos-Bili smo ves dan na smučišču. se odpravili domov. V avto-naših otrok. na Verici. Med potjo so se nam titelji iz Slovenije že odlično Tudi mi odrasli smo vse bolj busu sta vladala mir in tišina, Anica Salai pridružili naši prijatelji, in si-smučajo, zato so oni šli na uživali v smučanju, a otroci še ali od utrujenosti ali od žalo-Posnetka: Emil Eredič Porabje, 23. februarja 2006 7 Miki Roš IZ MOJOGA DNEVNIKA Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka se v njem piše od moji dnevaj. TAKŠI TRNO NEJ NAJBOLE LEJPI DEN Dragi moj Dnevnik, gnešnji den se nej najbole veselo skončo. Pravijo, ka se den po gojniki spozna. Leko, dapa za moj gnešnji den toga ne morem povedati. Nej, nika se ne sekiraj! V šouli je bilou vse v najlepšom redi. Eške več! Trikrat sam bila pitana, vse sam vejdla. Kak več nemam nevole s pojbami, se rejsan boukše včim. Pa z mojo najboukšo pajdaškinjo Bobico sam se tö nej doj svadila. Eške sva boukši padaškinji, kak sva bile. Den mi je na nikoj djau gnešnji večer pa moj ata. Zaprav nej direktno moj ata, liki vse kouli toga, ka je ostano brezi slüžbe. -Vej sam pa nej ge kriv za tou, ka je fabrika odišla zbougom! Vej sam jo pa nej ge zapravo, -je djau vcejlak naraji, g da je mama začnila djoukati. Dapa tou je bilou na konci. Že pred tejm smo vsi domanji vpamet vzeli, ka našoga ato nika prekapa po srcej. Nin si je nej mesta mogo najti. Odo je po rami, se za minuto ali dvej dola vseu, vužgo teve, ga palik doj vgasno, odišo tavö, znouva nut pa tak od obeda do večera. Na, večer je zapovedo, naj vsi pridemo v künjo, ka nam nika mora mujs vöovaditi. Sedli smo kouli našoga stola mama, sestra Zana, brat Andi pa ge, ata pa je odo kouli nas. -Vsi dobro vejte, ka sam že osem mejsecov brezi slüžbe, - je začno. -Vüva maliva odita eške v osnovno šoulo, dapa ranč vpamet ne vzemeta, že ta šla v srejdnje šoule. Zana srejdnjo tö brž zgotouvi in si že brodi od študejranja. Šoule so nej več šenki, naš ram tö košta, pejnez pa je nej nigdar zavole, -se je zdaj dola stavo pa si globko zdeno. Pogledno je ednoga za drugim globko v oči. -Zato sam si najšo preci dobro slüžbo, dapa nej eti koulivrat, liki malo dale od nas. Na, škem prajti, tristou kilometerov od tec. Živo mo v tistom varaši, domou pa mo odo za vikende. Dragi moji, ovak nede šlau, dokeč si doma kakšo slüžbo ne najdem. Gratala je vcejlak žmetna tiüča. Dokejč je nej našoj mami prišla v okou prva skuza. Mi mlajši smo se naraji potegnoli vsikši v svoj mlašeči kaut pa tam nastrgavali pa vlekli na vüje. Mama je djoukala, ata pa jo je miriu. Pa go boužo pa vlasaj. Pa go küšüvo po čeli. Gda pa je mama prajla, naj doma ostane, ka naj ne brodi na norije, njoj je povedo tisto o dojzavörtivanoj fabriki. Po tistom guči z mamo je prišo do nas. Vsikšomi je povedo, ka ga rad ma. Pa je eške pravo, ka de se rejsan vsikši den za tou gorgemau, naj doma slüžbo dobi. Zdaj smo mi mlajši bili skuznati. Brat Andi se je škeu malo šaliti, naj se ne vidi, kak njemi je žmetno. -Vejš ka, ata, - je vlačo v sebe skuznati vozger. - Meni je tak tö vredi. Vej pa dun nega tak dugoga bota, ka bi sego od tistoga varaša pa do moje riti, če nemo najbole vrli. Po tejm pa je grato skuznati eške naš ata. Vej sam ge tö skuznata, gda tou v tebe pišem. Ne vejm, leko, ka nemo mogla spati. Dapa zdaj dun skončam. DEN, GDA JE ODIŠO NAŠ ATA lati. V šouli sam bila kak kakša osa. Vsi so mi šli na žile, vsikši se mi je vido kak vampir. Eške Bobica je bila gnes zame kak kakša trno stara baba, ka samo nika šuktiva pa klajfe redi. Doma je bila tiüča. Pri obedi se je samo čülo, kak žlice naraji klonckajo po talejraj. Ja, pa eške vöra se je čüla. Drugo pa nika nej. Malo več živlenja pa krvi je začnilo tečti po našom rami, je eške pravo, ka dosta več prislüži, kak pa je tou bilou v staroj slüžbi. Pa je eške pravo, ka ne vej, če de leko spau v tihinski posteli. Na kraji je eške vsikšoga küšno po telefoni. Tak sam zdaj malo bole merna. Ja, eške tou moram nut v tebe napisati, kak je Andi istino emo. Naši mamo je trno v slabo volou spravo, ka bi si prislüžo eno tri po zadnjom Kak če bi senjala. gda nas je večer pouzvo naš tali. Rejsan je istino emo, ka Zavolo atinoga slo-ata. Pravo je, ka je rejsan dobro ata nema tak dugoga bota, bouda sam cejli Ja, rejsan sam nika nej spala. Tak sam že ob štiraj, eške je bila trda kmica, gori stanila. Naš ata je spakero kufre. Na, tou je naprajla naša mama. Po njega je prišo eden poznanec, ka že dugo dela v tistom varaši. Tak sam čemerna na té varaš, ka ranč neškem njegovoga imena nut v tebe napisati. Krepko nas je stisno k sebi, se obrno in že sta se odpelala. slüžbo doubo. Po varaši je kouli ka bi dosegno njegvo rit. Doj den nej mejla eške nika nej odo gledat, ka je de za gnes. Po teveni de niknikše vole trno zmantran od duge poti pa šen dober film. Andi ga nede kajde-od prvoga delovnoga dneva. Pa smeu gledati, ka je lagvi biu. PETEK, 24.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 RESNIČNA RESNIČNOST, 10.55 Z VAMI, 11.45 FOTOGRAFIJA NA SLOVENSKEM, 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 HOČEM OSVOJITI SVET, DOK. PORT., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PALČEK DAVID, RIS. NAN., 16.05 RISANKA, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: MASKA, 16.30 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ČEBELE UBIJALKE -KAKO JIH UKROTITI, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BIZGECI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.15 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 ČEBELE UBIJALKE -KAKO JIH UKROTITI, 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 3.10 INFOKANAL PETEK, 24.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.15 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 9.30 ALPSKO SMUČANJE, 11.20 SMUČARSKI TEKI, 13.00 ALPSKO SMUČANJE, 14.30 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 16.30 HOKEJ NA LEDU (M), 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 HOKEJ NA LEDU (M), 23.30 SEDMINA, SLOV. FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL SOBOTA, 25.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE, 7.45 RISANKA, 7.50 POD KLOBUKOM, 8.25 GUSARSKI OTOKI, FRANC. NAN., 9.15 PINKY IN MILIJONAR MOPS, NEMŠ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PRVI IN DRUGI, 13.40 SLOVENCI V ITALIJI, 14.05 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 14.55 UGOVOR LJUBEZNI, NEMŠ. FILM, 16.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 BIZGECI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.40 HRI-BAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 TELESA, ANG. NAD., 23.30 NE DOTIKAJ SE BELKE, FRANC.-IT. FILM, 1.15 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.55 HRI-BAR, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 25.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.30 SKOZI ČAS, 8.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE -TORINO 2006, 10.00 BIATLON 15 KM (M), 12.00 BIATLON 12,5 KM (Ž), 13.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE -TORINO 2006, 15.00 ALPSKO SMUČANJE, 16.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE -TORINO 2006, 18.30 ALPSKO SMUČANJE, 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 HOKEJ NA LEDU (M), 22.50 SOBOTNA NOČ: ALYA, KONCERT, 23.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.10 INFOKANAL NEDELJA, 26.02.2006, I. SPORED TVS 7.30 OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.35 PET MINUT SLAVE, 14.50 BOLJŠI PROGRAM, 14.55 NEDELJSKO OKO, 15.05 DRUGO MNENJE, 15.10 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ŽIVE LEGENDE, 15.45 KUHALNICA, 15.50 AVDICIJA 2025, 16.00 NOREC NA LINIJI, 16.10 ŠPORT IN ČAS, 16.20 ŠPORTNE NOVICE, 16.25 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA, 16.30 ODPRTO, 16.40 LORELLA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BIZGECI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 POGOVORI, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.55 SONČNICE, ANG. DOK. SER., 23.45 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, 0.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 26.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.30 SKOZI ČAS, 8.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 10.00 SMUČARSKI TEKI, 12.30 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 14.00 HOKEJ NA LEDU (M), 17.10 LP V ROKOMETU, CIUDAD REAL - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 20.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, ZAKLJUČNA SLOVESNOST, 23.30 IDEALIST, SLOV. FILM, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.02.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM , 10.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.30 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS. NAN., 16.05 RADOVEDNI TAČEK: LEČA, 16.20 RISANKA, 16.30 PUST, 16.40 ZAKAJ BIBE NE MOREJO SKAKAT, LUTK. IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ALI ZNAMO PRISLUHNITI SVOJEMU TELESU?, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 UMETNI RAJ, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 MLADI DOKTOR FREUD, AM. BIOG. NAD., 23.50 ALI ZNAMO PRISLUHNITI SVOJEMU TELESU?, PON., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI IN OTROŠKI INFOKANAL, 16.30 SLOVENCI V ITALIJI, PON., 17.00 MAMA LUCIA, IT. NAD., 18.30 TE(K)MA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 19.20 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVST. NAD., 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, GLASB. ODD., 22.30 NORCI NA LINIJI, AM. RISANA HUM. NAN., 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL TOREK, 28.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SOŽITJA, 11.45 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 14.20 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PIKI GRE Z DEDKOM IN BABICO NA KARNEVAL, RIS., 16.10 MUNKIJI, RIS., 16.15 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA: OD RAZSVETLJENSTVA DO ZDRAVLJICE, 18.00 MODRO, 18.35 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 USTNIK -ZGODBA O NEKI INOVACIJI, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 SAHARSKI MARATON, ŠPANS. DOK. ODD., 23.45 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA, PON., 0.15 MODRO, PON., 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 INFOKANAL TOREK, 28.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI IN OTROŠKI INFOKANAL, 16.30 ARITMIJA, 17.00 STUDIO CITY, 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.35 SONCE ZA DVA, IZVIRNA TV IGRA, 20.00 FRASIER, AM. HUM. NAN., 20.25 J.B.P. MOLIERE: ŠOLA ZA ŽENE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAME LJUBLJANA, 21.50 DOLINA ŠIAOJAO POD GORO ČONG, KITAJSKI FILM, 23.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 23.45 INFOKANAL SREDA, 01.03.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 9.35 ŠPORT ŠPAS, 10.05 KNJIGA MENE BRIGA, 10.30 ČEBELE UBIJALKE - KAKO JIH UKROTITI, AVSTR. POLJ. ODD., 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 FRAČJI DOL, LUTK. NAN., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 BARROSO V SLOVENIJI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL SREDA, 01.03.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI IN OTROŠKI INFOKANAL, 15.55 SOBOTNA NOČ: ALYA, KONCERT, 16.50 TE(K)MA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 17.30 FRASIER, AM. HUM. NAN., 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.55 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 MOZAIKI JOŽETA SPACALA, LIK. PORTRET, 20.35 CERRO TORE - PEKLENSKA GORA, DOK. ODD., 21.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IGOR LUMPERT TRIO, Z DNEVOV POEZIJE IN VINA MEDANA 2005, 22.25 SIN, BELG.-FRANC. FILM, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.25 INFOKANAL ČETRTEK, 02.03.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 SNOBS, AVST. NAD., 11.20 IZZIVI, 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POGOVORI, 14.15 UMETNI RAJ, 14.40 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS. NAN., 16.15 PRIBICA, KRATKI DOK. FILM, 16.30 VSE O ŽIVALIH: GEPARDI, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, KONT. ODD., 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER -TRIO PSALTERIA, 0.30 JASNO IN GLASNO, 1.20 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 02.03.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI IN OTROŠKI INFOKANAL, 16.40 NORCI NA LINIJI, AM. RIS. HUM. NAN., 17.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 LYNX MAGAZIN, 18.30 ŠTUDENTSKA, 19.05 POD RUŠO, AM. NAD., 20.00 BAJKE IN POVESTI Z GORJANCEV, ANIM. FILM, 20.55 S. PODGORŠEK: RAZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE, GLASB. DOK., 22.00 LA DESTINAZIONE, IT. DRAMA, 0.05 PREDSTAVA, ANG. FILM, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Tam se nika ne čüje Karči v ednoj bauti dela, njegvi šef je eden mladi človek. Šef Milan etognauk v pisarni sedi pa etak krči v bauto, gde se Karči zadržava: »Od včara v kasi fali 20 gezero forintov.« Karči, kakoli ka je čüjo, je tak napravo, ka nika ne čüje. Zdaj se Milan pa začne drejti pa ponavla, ka je točkar pravo. Karči se ranč ne gene, tau pa strašno svadi Milana. Vö iz pisarne leti v bauto pa etak pravi Karčini: »Zakoj ne odgovoriš na tau, ka sam te pito?« Karči pa: »Vejš zakoj nej, zatok nej, ka se tü nika ne čüje, ka se ti tam dereš. Če mi ne vörješ, sprobaj vö!« Zdaj Milan ostane v bauti, Karči pa dé v pisarno pa se etak dere: »Sto je mojo ženo zapelo?« Zdaj Milan etak krči nazaj: »Ti, es se pa rejsan nika ne čüje.« Te je že kreda Peter je trnok dobro sto oženiti svojo čer, depa nej se ji tak najšlo nika, sploj pa takši nej, ka bi se očaj tü vido. Etak si je pa oča gor djau, ka on buma spravi pravoga, zdravoga moža svojoj čeri. Üšo je k ednoj takšoj firmi, gde pare vküp spravlajo pa njim tak pravo, ka naj njegvoj čeri spravijo ednoga zdravoga, za tau valaun moža. No, za edno malo šef zove Petra pa ma nut pokaže ednoga pojba. Peter zdaj v čemere pride pa pra vi: »Tau je vam eden zdravi, štram pojep! Vej pa te šanta.« Šef pa zdaj etak guči: »Glete, gospaud! Če vi svojo čer oženite z ednim zdravim pojbom, se ma zgoditi, ka toga pojba auto ta vdari, te pride v špitale pa operacija. Samo premislite, kelko de vas tau koštalo pa te te samo leko radi, če me nogau nede trbelo vkraj vzeti. Trbej vam etakše brige pa telko ceringe? Tüj zdaj včasin dobite ednoga kreda, šteri že šanta.« I.B. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT