1 ^ % > • • • t 4 v. • • I > . 'V' ■„'• .V' ^»'■'•-t ••■v I f . /v \ < ^ n I • - C ■ V"--- > »>. I ♦ • • "V.V « • • •v t ' J «J • -v . .M , • . t C I.» «fc • , t List 22 VC 1 • • I • f . np v * lecaj XLVIX. I i I / na I v' I • \ L Ehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 ki 4 pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr 't pošiljane po pošti pa celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr v Ljubljani 3. junija 1891 v t f.3 / i . V v •n i ^ J« I Cfc- r, 9 'T 'f ^ I 5« A »J , '••v K. f Li f- t 3 V 9 f i, ri^ > rA- 1 ' f * t s I V I Obseg : Japonski pitani kostanj pomnoževanji smokev (fig). Tehtnica za prašiče. Razne reci. Zemljepisni m odopisni obra Naši dop Novicar YÄBTLÖ gospodom družabnikom. c. kr. kmetijske družbe kranjske na zbor (gospodarske stvari Japonski pitani kostanj. Med sadnimi novostimi zadnjih let vzbuja največo pozornost iz severne Amerike v Evropo uvedeni japonski Na- ki bode v pitani kostanj (latinski castanea esca japonica). vadni pitani kostanj ali laški maroni ne uspevata povsod pri nas, ker hudega mraza ne preneseta, zlasti pa četrtek dne 11. junija 1891. 1. ob maroni ne. Za vrte pa te vrste kostanji i tako niso nič V.9. u ri dopoludne v dvorani v Lj u b 1 j a ni. mestne hiše Vzpored: Prvomestnik prične zborovanje. Poročilo o delovanji glavnega odbora v 1890 Predložitev družbenega računa za 1890. in pro računa za leto 1892 šljeta se položena (Račun in proračun dopo-družabnikom še o pravem času, raz-sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) kaj primerni, ker to drevje zraste preveliko in prekošato. Ja- ponski nima teh kostanj napak 9 pa on je proti našemu kostanju le majhen, zato mu tudi pravijo , pri- tlikavi kostanji. Krona njegova doseže večemu velikost Volitev dveh odbornikov v gla odbor namesto Podoba 1, umrlega gospoda dr varja itd. v Ljubljan krone okrogle akacije, zato je primerno drevo . Poklukarja, deželnega gla in po družbenih pravilih iz- za najmanjši vrt. Japonski kostanj pa ni samo lepotičn stopivšega gospoda Josip kaplana v Ljubljani. Šiške, knezoškofovega drevo zaradi svojega lepo rezljanega in barvanega listja ter lepe okrogle krone^ ampak je tudi izvrstno sadno 5. Volitev dveh računskih preglednikov . Poročila ia predlogi odborovi. . Poročila in predlogi podružnic . Nasveti in prosti drevo, ki rodi obilo lepe kostanj Uže dveletni po Glavni odbor c govori posameznih družabnikov kr. kmetijske družbe kranjske žlahtnjenci rodijo polno lepega sadu, ki je velik kakor srednji krompir ali največi maroni. Plod je kaj fin in nič ni slabejši mimo maronija glede dobrote in prav okusa. Najboljša lastnost japonskega kostanja je pa nje Ljubljani, dne 15. maja 1891. gova mala občutljivost proti mrazu kajti on prenese Ivan Murnik, s. r. 25 o toplote pod ničlo To prednost, ki ga postavlj J preasedniK. med sadnim drevjem v prve vrste Drevesa te kosta Gustav Pire tajnik. 9 s. r njeve vrste prodaja F. C. Binz v D.urlach-u na Badenskem J r 1'./ , / \ * a i -3li 170 pomnoževanji smokev (fig). Najuspešneje pomnožujerao smokve s koreninskimi poganjki, ali prav za prav z mladikami, katere poganja smokva krog debla iz zemlje. Ker pa vsaka smokva nima takih pogaojkov, rabimo tudi potaknence. Po nekaterih krajih pa sade smokve potakneoce narobe, Tehtnica za prašiče. Pri nobeni drugi domači živali ni vreduost toliko zavisna od teže, kakor pri prašičih, zlasti pri pitanih. V mnogih krajih da to zelo važno, vender je povsem nepravil vidim povsod da paČDO ravnajo ter ne znajo Ö or Češ, Ker oiiti pa za tehtanje prašičev tehtnice, in le z velikimi zaprekami jih je tati. Dunajski kmetijski list ;,Oeconom'^ ni primerne mogoče teh- pa objavlja način, kako prirediti navadne stare tehtnice v ta . namen tega imenitnega drevesa, namenil sem si objaviti ta Podoba sama kaže priprosto sestavo take tehtnice, članek. Ako želimo imeti kmalu streči jim moramo, kakor zaht mno zdravih dreves J njih narava. t Najbolje je saditi smokve začetek meseca maja, j naj se izkopljejo takrat, ko zač brsteti. Teda uže ukoreničena dr oma narežejo potakne ßi lo icer sadimo lahko smok vse leto je mlj zmrzla ndaj ne, kadar se celo vender s slabim nejši čas ! Ukoreničene ehom po Zdai leti po senčnih legah, imamo torej najugod- Pog njk treba takoj kadar so iz- kopani, vsaditi, ne smeš pa odlagati, da bi se korenine aku posušile. Korenine lahko prav malo prikrajšaš, se rana vsled velikega stržena na Rer nikakor pa vrha težko zarasla. Ako nimaš poganjkov s koreninami lahko potaknence, s katerimi je tako ravnati Podoba 2, Na njem konci jih odreži rabiš 5pod- katero j^ lahko v vsaki vasi narediti ) če je dobiti gladko smokva nji del luba pod popom. Ker pa ima kako tehtnico, ki tehta sa mo z eno utežjo. Viseč zaboj, e ost o težko predoren, ki ima ob vsaki strani vrata, postavi se tik pod svin- zato je pri sajenji potaknence spodnji del potaknenca, koliko zelo važno, da se ves pride v zemljo. naj ga jaROva vrata. Pred zaboj se postavi trinog, čez katerega gre vzvod. Na en konec vzvoda obesi se tehtnica z za- varno ostrže z nožem tako globoko, da se prikaže srednji bojem, z drugim koncem se pa vse skupaj dvigne, kadar lub 5 ki je zelen. Vsled tega vlaga veliko laže vpli na se tehta. temnem zaboji je prašič popolnoma miren. potaknence, ki v kratkem poženo Potaknenec, 25 30 korenine in mladike, in zato je lahko tehtati hitro in prav natanko. dolg } prime se ti vsak, ako ga na tak način vsadiš. Kakor pa uže ukoreničen smoKVi ni smeti vrha odrezati J Za potaknence ravno tako tudi ne potaknencu jemati enoletne, pa tudi večletne vr- Razne v reci. šičke. Vsakakor najboljši so enoletni. Saditi jih je kakor Varujte kuščarice (martinčke ali gaščarice) Ku trtne potaknence. Tudi mladike, ki so do IV. 1} dolge ščarice sq^zelo^ pjpžr^šne roparske živali Žive ob primejo se in dobro uspevajo, ako jih po navedenem raznih škodljivih žuželkah, ob gosenicah, muhah, hroščih načinu vsadiš po kakih 25 globoko. Izkušnj mi le črvih in polžih in zato so ko sadjarstvu Ne pre pokazala, da je mej debelnimi poganjki in potaknenci ganjajte jih zatorej, ampak jih raj^ prav nosti. malo ali nič razlike, bodisi v rašči ali v rodovit ujte po s vrtih! Glede lupljenja zunanfe povrhnje lubadi opomnim da naj v se to delo zelo važno pri vseh drevesnih plemenih, katera pomnožujemo s potaknenci tako tudi pri trti. strokovnjaški list 1 ravno n 16 Št. t Weinzeitung * (Toseuice na jagodnem drevjiči. Župnik G. Göller v Alfdorfu piše : Da jagodno drevjiče, t. j. ribez, a-gras, malinje i. t. na to grmovje, poškropi braniš gosenicam, ki lazijo hlastno jih vsak dan predno solnce Entrinden der Rebensteckli na strani lo5. prijavlja prične pripekati, in sicer precej, kadar se gosenice pri-pod naslovom : „Das kažejo, s prav mrzlo vodo toliko, da je vse listje dobro kot imenitno novost poskuse, ki so se zvršili v Montpelieru na tak način zmočeno. Čez nekaj dni izgine vsa golaze a: ter piše da se je prijelo 90 ^L m potaknencev ameriške Zemeljske bolšice, ki po zelenjadnih vrtih de- trte Jaquez, katera se izmej vseh trtnih vrst ukoreniči kot potaknenec. najteže Znan mi je slučaj, da se je od navedenega plemena lajo silno šiodo z objedanjem sadik, najbolje preženeš, če poštupaš napadeno gredico s kosteno moko, potem pa gredo prav dobro z vodo poškropiš. Kostena moka je trt 250 nasajenih potaknencev prijelo 11 bilo ajbrže krivo to, ker jih niso olupili čemur je ob enem izvrstno gnojilo posebno za zelne rastline, katere bolšice posebno rade napadajo Josip Štrekelj. 171 i Podu^ne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 224. Kajenje opija v vzliodnej Aziji: na Singaporu, Javi ? Borneu in Sumatri. zahodnej Aziji jedo opij v vzhodnih krajih ga pa navadno kade. zahodnej Aziji so poglavito moha- medovska plemena, a v vzhodnej največ Kitajci, kateri opij trosilo. Kajenje opija je razširjeno po Singaporu, Javi, Borneu, Sumatri in Kitajskej, in povsodi so Angleži, kateri najbolje pospešu;ejo potrošek opija. Angleški otok Singapore je prva postaja, kamor Angleži svoj opij iz vzhodne Indije dovažajo. Vzhodna Indija proizvede na leto 6 miljonov in nekoliko stotin tisoči kilogramov opija. Od tega se samo nekaj 200.000 ^^ potroši v Indiji, gleži v Kitajsko in a vse ostalo IZVOZIJO na čez An- . da obližnje otočje, pa je jasno, jim je mnogo do tega stalo, da se tem več pokadi, mestu Singapore je v vsakej ulici po katera „Licensed Opium shops'", pooblaščena proda-alnica opija, kjer se opij prodaje in kadi. Da so pa Angleži brez skrbi in se samo njih indijski opij prodaje, zato imajo v celem mestu samo jedno tvornico „opium farm", k prireja, in jer se opij za kajenje ker morajo vsi drugi prodajalci kupovati. Da se od opija napravi opij za kajenje, zato ga Kuhajo v bakrenih posodah. Prekuha opij se precedi in potem nekoliko na nju segreje, da se malo strdi. To delo traj do pet dnij. Hleb opija > ki ima štiri angleške štiri funte (453 gramov), plača tvorničar s 50 gld. Deset takih blebov, kateri v jednej škrinjici iz Indije dojdejo, dado mu samo 18 angleških funtov ukuhanega opija. Kupcem prodaje tvorničar svoje blago kakor srebro. Kupec mu na jedno skledico tehtnice položi sreorn novec, a on m na drugo skledico položi isto težino opija. Mal ob- Kako je to rok, ki ga kadilec pokaai, stane do 38 kr. dobra kupčija, jasno nam je iz tega, da tvorničar plačuje angleškej vladi na mesec 36.000 gld. najemnine, da sme am za celi otok opij za kajenje prirejati. tvornici „opium farm", delajo samo kitajski de- stroji delati, mečejo de- ačno lavci. Vsak pot, kedar lavci v ogenj kosove papirja in mrmrajo neRe molitve. zapisane prošnje ali so Na vsakem takem papirju so narisani oni predmeti, katere žele, da jim jih bogovi dado, a Kitajci menijo, da jim hočejo z dimom prošnje Zaslužek se delavcem odrajtuje ker Kitajci radi kade, zato tudi oditi. in želje v nebo navadno / opijem radi v tvornici delajo. m Da delavci morejo v samej tvornici ugodno svoj zato leži opij pokaditi in da jim ni treba hoditi v kadilnice, imajo gadne in temne izbice, kjer za zastorom slamnjača, na katero se kadilec zavali. Blizu stoji goreča svetilnica s špiritom, ker opij ne gori rad ; treba prehaja, po priliki je taka, kakor pri naših lulal sama lula, to je oni del, v kateri se J ali je opiJ polaga po nekoliko drugačna. Tu je votlina mala, ker obrok opija v lulo dojde, ni večji od graha. Stari in vešči kadilci vlečejo dim globoko vase in drže ga dolgo v sebi, a potem ga skozi nos puščajo. „V tvornici smo videli skozi gadne in prozirne zastore" , pripoveda pisatelj Novare, „mnoge kadilce, ki so ležali na postelji omam- ljeni, kakor da so mrtvi. Lula jim je iz rok pala, in svetilka je poleg njih dogorela. Ni jim pa treba bilo onih zastorov, da jih čuvajo od nadležnih mušic, ker so spali kot mrtvi, in jih ne bi nič s tega spanja prebudilo. Drugi kadilci so se šele pripravljali, da bodo skoro to, kar so že bili njihovi drugovi, in pri tem so se vedli, kakor da jin ne briga ostali svet. Samo jeden delavec je bil izredno razdražen in brbljav. Pravil nam je > da je treba vsaj za jeden šiling (60 kr.) opija po- kaditi, ako človek želi zaspati, in da ni nič groznej- šega in neznosnejšega, kakor se samo na pol omamiti in ne imeti toliko novcev za opij ) koliKor je potreba. da se človek popolnoma omami in opije. Celo leto je potem strašno razdražen, glava ga strašno boli, želodec pa tišči. Vse zle posledice in učinki opija pritisnejo samo slasti in uživanja, ) po moralo priti, ni in pa ni. kajenju t aje navadno 40 do 60 minut, a Spanje potem se začne polagoma vračati svest." Prodajalnice, v katerih opij kade, največje so zna- menitosti v Singaporu. To so strašno gadni brlogi, v katere preprosti svet rine. Vsak kadilec, kateri kupi opija, dobi koj lulo, svetilnico in postelj, na katerej naj početka ne more kadilec na grane, a s časom se presanja rajsko sanje, jeden pot pokaditi več kot vse bolje privadi opija ter ga tudi več prenese, in stari. do izvežbani kadilci ga trebajo tudi po 100 granov Mnogi Kitajci izdado na dan dve tretjini svojega zaslužka za opij. Ker je v Singaporu kitajsko stanovništvo številnejše, ni čudo, da tu iznosi letni potrošek opija na glavo do 330 granov. Na Javi so Kitajci redko naseljeni, in zato iznosi tu letni potrošek opija na glavo samo 40 granov. Od Kitajcev so se naučili opij kaditi tudi malajski prasta-novniki na Javi. Za Malajce pripovedajo, da jih opij tem besnilu. tako razdraži, da pobesne in podivjajo. dirjajo po ulicah in kriče „amok, amok", to je. r> ubij, ubij'', in napadajo ne samo svoje neprijatelje, temveč vsakega, ki ga srečajo. Kakor na Javi, tako je tudi na Borneu v Sumatri kajenje opija razširjeno, in tudi tu so zlasti Kitajci, v katerih je ta strast najbolje uko- reninjena (Dalje prihodnjič.) Politične stvari Državni zbor. ga je vedno zažigati. Cev od iule > petek dne 29. t. m. sta zborovali obe zbornici, skozi katero dim Gosposka zbornica je brez debate vzprejela načrt 172 zakona o konzularnem branji ter se za tem sodstvu v drugem in tretjem predloga. Za njim je govoril poslanec Lieubacher. Lien-posvetovala o preosnovi učnega bacher je dejal, da se ne da dosegi nič uspešnega s reda na pravoslovni fakulteti. Kaiserjevim predlogom, pač pa bi bilo potrebno, da se poslanski zbornici je odgovoril mini- reorganizuje vsa politična uprava. Posebno umestno bi sterski predsednik grof Taaffe na interpelacijo poslanca bilo po njegovem mnenji, ako bi se napravili povsod, Dötza in tovarišev, s katero so vlado pozvali, naj strogo koder so zdaj sodišča, tudi politični okrajni uradi. On preiskuje nepostavno vplivanje nekaterih političnih ni stavil nobenega določnega predloga, svetoval je pa. uradnikov na volilce pri zadnjih državnozborskih vo- da bi se odsek, ki se bode posvetoval o Kaiserjevem litvah za kmečki volilni okraj Zwettl. Ministerski pred- predlogu, bavil z vprašanjem o potrebi političnih okrajnih sednik je dejal, da je dognala preiskava, da niso po- uradov po krajih, koder se nahajajo okrajna sodišča. litični uradniki zagrešili nobenih nepravilnosti. Ako pri- poročajo politični uradniki volilcem, naj volijo patri- jotične, cesarju udane poslance, pa ne imenujejo nikakega kandidata, to se jim vender ne more očitati nikaka ne- pravilnost. Poslanec dr. Kindermann in tovariši so stavili predlog, naj se zniža carina za kavo in petrolej. Dr. Kindermann je podprl svoj predlog ter trdil, da to carino najhuje čuti ubogo ljudstvo. Posebno je carina na petrolej neumestna ter zadeva najgorje ubozega obrtnika, ki mora delati tudi po noči, da si služi vsak- Ko se je posvetoval prešli teden proračunski odsek o proračunu ministerstva za poljedelstvo, vprašal je poslanec Šuklje ministri grofa Falkenhayna, zakaj ni dobil deželni zakon glede osuševanja Ljubljanskega barja do-zdaj še Najvišega potrjenja? Poudarjal je, da je skrajni čas, da se prične osu- ševanje barja. ker se povodnji, ki delajo neizmerno škodo ondotnemu prebivalstvu, vedno ponavljajo. Vprašal je naš poslanec ministra tudi glede uravnanja reke danjega kruha. Poslanec Tausche je podpiral ta predlog ter rekel, da je bogatinu malo do tega, ako potroši vsled visoke carine na kavo in petrolej nekaj krajcarjev na dan več ali manj, da je pa ubogemu človeku vsak krajcar. ga mora potrošiti, prava žrtva vsled pičlega njegovega zaslužka, ki večkrat ne zadostuje za najpotrebnejše vsakdanje potrebe družinske. Predlog ta se je izročil gospodarskemu odseku, da se o njem po- svetuje. Gospodarski odsek se je pomnožil za 12 članov, ki so se izvolili v tej seji. Izmed slovenskih poslancev je izvoljen proi. Šuklje. Ta pomnožitev odsekova kaže, da se misli državni zbor' v resnici resno baviti z gospodarskimi rečmi. Poslanec Kaiser je utemeljeval svoj predlog glede zbolj-pošt na deželi. Poslanec Svoboda se je protivil proti reformi poštarstva na deželi, ker bi po njegovem mnenji preveč stala, ali poslanec Kaiser mu je odgovoril^ da je treba skrbeti tudi za ljudstvo na deželi, torej za kmeta, ne pa samo za velike Krke. Minister je na ta vprašanja odgovoril, da se je zato zavlekla vsa ta reč, ker je treba za izvršitev takih del posebnih zakonov. Ker je pa vlada tega mnenja, da se morajo taka dela podpirati z denarjem iz melijo-racijskega zaloga, in je bila tudi v prestolnem govoru izražena želja, da se ta zaiilad pomnoži, bode se dalo, kadar se pomnoži ta zaklad, mnogo več storiti v tem pogledu, nego se je doslej. Tudi o trtni uši se jo govorilo v proračunskem odseku. Poslanec Šuklje je rekel, da je vsota 36.000 gld 5 katero hoče vlada potrošiti za odvrnitev in omejitev šanja tega mrčesa, premajhna. Dejal je govornik, da je uničila trtna uš na Kranjskem uže 50 7o vinogradov, kar znaša skoro '/4 bedo naših vinščakov. ki okuženih vinogradov v celi Avstriji. Slikal je e zato tem veča, ker se ne svoje lege z drugimi rečmi obsaditi. trgovce in obrtnike. Ako bi ta reforma prizadejala tudi nekaj stroškov naj se pa pokrijejo z dohodki, ki jih bode donašal davek na borzne špekulacije. Predlog se je odstopil proračunskem odseku v pretresovanje. Prebral se (Jado vinogradi vsled ter je zahteval, da se postavi v proračun za prihodnje leto veči znesek v ta namen. Ljudstvo bode moralo napraviti nove nasade, ki bodo stali mnogo denarja, ker pa nima dovolj denarnih sredstev, bode morala vlada dovoliti mu brezobrestnih posojil. Minister je zagotavljal. da stori vlada v tem pogledu vse 1 kar more > ter je potem prvikrat predlog poslanca Kaiserja in tovarišev glede opravil, ki jih opravljajo občine v izročenem področji. Poslanec Kaiser pravi. da se ne bode ustavljala potrebnim posojilom, treba je pa, da se o tem pouči temeljito in vsestransko, predno more ukreniti kaj gotovega. da Izjave ministerskega predsednika grofa Taaffeja m. izročajo politične oblasti občinam najsitnejša opravila v seji proračunskega odseka dne 20. t. ter ni nič določenega v tem pogledu, kaj prav za prav sedaj polnijo predale vseh listov. Na tožbe češkega po- morajo občine opravljati v izročenem o dročji. tem slanca dr. Herolda zaradi preziranja želj in zahtev češkega oziru naj se izdelajo določne naredbe. Občinska avto- naroda kakor tudi glede ustave, katere ni Taaffejeva nomija je ob današnjih razmerah jako tesna, občinski vlada v 12 letih svojega obstanka niti poskusila urav- načelniki niso nič drugega, nego orodje političnih nati v avtonomnem smislu, odgovoril je namreč grof organov. Tudi so stroški, ki jih imajo občine zarad opravljanja taRih poslov, preveliki. Vlada naj bi torej Taaffe ? da ne misli niti ne more vlada glede ustave ustreči izraženim željam poslančevim, posebno pa zato občine odškodovala za tako delo. Govornik predlaga, ne, ker mir med narodnostim! je neogibno potreben, naj se izbere poseben odsek za pretresovanje njegovega ako bi hoteli storiti kaj uspešnega v tem pogledu. Tega 173 f i t . Ii miru nadaljeval je minister, pa na Češkem ni, ker se veže državne ceste, vender pa obeta, da bode vlada to, ni dosegla sprava, ki se je nameravala doseči z Dunaj- kar je poslanec Šuklje omenjal, uvaževala in tudi zgradbe ^ori, katerih se še vedno drži vlada. Glede podpirala, ako so zahteve opravičene. Glede Idrijske skimi dogovori, notranjega uradnega jezika se je izrazil grof Taaffe, da ceste je pa izrekel vladni zastopnik, da bode vlada preostane, kakor doslej, nemščina uradni jezik, da se bode vzela to cesto, kadar bodo dotične obravnave dovršene. pa vlada vedno ozirala tudi na materinski jezik prebi Izvolit Vergotini-j legitimac valstva pri občevanji ž njim. vile te besede grofa Taaffeja ugod toliko bolj pa se jih vesele levičarji, ki pišejo Umevno je, da niso napra- skem odseku je prešli teden poročal poslanec dr. Fer vtisa na Čeh e 1 jančič o volitvi poslanca Vergoti kmečke občine v o jih političnih okraj Kop Poreč in Pulj. Predlagal je na glasilih o nekem zbližani grofa Taaffe-j a in levice, podlagi uradnih izvestij, iz katerih je bilo razvidno da Uradno časopisje sicer p liberalni listi, sklepati IZ i, da nimajo povoda nemški so se velike nerednosti in nezakonitosti vršile pri tej ministrovih besed, da je on volitvi, (ia se jo ovrže. Večina odsekova se je sicer SVOJ program ker niso morebiti premenil rofa Taaffeja, posebno glede uraanega nemške te izjave jezika strinjala z dr. Ferjančičevem predlogom, da se pa še natančnejši prepriča o tej reči izbral se je pododsek ^ruia laaiioja, puoouuu uiuvAuv^c« uvx, ----, ------- -- nič novega, ampak da so popolnoma podobne onim iz- kateri naj bi še eokrat pregledal volilne akte > katere je grof Taaffe izrekel v seji proračunskega javam, odseka dne 13. oktobra 1886. o znanem Scharfschmiedovem Ta podod pa poročal odseku o rezultatu ko je bilo posvetovanj ojih poizvedeb v pondeljek dne t m in sicer je predlogu ) naj bi se pri- levičar dr. Weeber zjavil J aa je sklenil pododsek so pozna nemščina za državni jezik grof Taaffe najbolje ve, kaj misli česa ne glasno predlagati uničenje te volitve. Ta predlog je v odsek vzprejel enoglasno. Govori Koliko je resnice v tem, da si išče državuozborske se zdaj da misli Vergotini odložiti svoj mandat ter tako misli. večine pri levičarjih kmalu, in sicer proračunu. ko in Poljakih, prepričali se bodemo preprečiti, da ne bi svet izvedel velikih škandalov, katere se bo državni zbor posvetoval o je zakrivila brezobzirnost italijanske stranke v Istri, ki prišli na dan ) aRo se v javnej seji državega zbora Če je to res, kar je sicer mogoče, a ne verjetno, razpravljalo o volitvi vredno je pač levičarje zavidati, kajti potem ni bilo prejšnji V ponedeljek dne 1. junija sta spet zborovali obe večini državnega zbora drugega namena, nego da je s zbornici. V gosposki zbornici se je vršila specijal pomočjo bistroumnega finančnega ministra Dunajevskega .bata o zakonskem načrtii gled reforme pravoslovnih uredila zapakudrano državno gospodarstvo, spravila je v studii ki je bil končno vzprejet, razen malih premeaab ) ravnotežje ter se po gaslu der Mohr hat seine Schuldig- v taki obliki, v kakeršni ga je predložila vlada keit gethan'' spet umaknila prejšnjim slabim gospodarjem. Poslancu Šukljetu, ki je tožil, da Slovenskem nastavljeni politični uradniki poslanski zbornici je predložil ministerski pred ne znajo po slovenskega sednik načrt zakona glede prometa je predložil tudi načrt zakona, ki živeli. Isti minister naperjen proti obče jezika, ter nasvetoval. da morali mlajši uradniki, ki mislijo službovati na Slovenskem, napraviti vsaj en del svojih poskušenj tudi v slovenskem jeziku, odgovoril je gospoa ministerski predsednik, da skrbi vlada vedno, da vsaj eden iz med uradnikov, ki so nevarnim težnjam socijalistov. Vlada je predložila načrt zakona glede prevzetja Tržaške proste luke v avstrijsko- ogrsko redeb. nastavljeni pri proste luke v enako področj carinsko področje ter glede privolitve enakih na-s katerimi določuje ogrska vlada prevzetje Reške 3. Poslanec dr. Promber in okrajnih glavarstvih po slovenskih deželah, zna tudi slovenski. Glede Šukljetovega nasveta pa, da bi mlajši uradniki vsaj nekoliko svojih izpitov napravljali v sloven- tovariši so stavili predlog glede zboljšanja plač državnim uradnikom nižih razredov. Poslanec Fürnkranz in tovariši so interpelovali ministra za notranje reči glede skem jeziku, obljubil je grof Taaffe, da bode vlada revizije postave o umetno ejenih vinih. Potem je premišljevala o tej reči. zbornica prešla na dnevni red. V davčni odsek je bil izvoljen naš neu budgetnem odseku dne 30. maja je delujoči poslanec Šuklje poudarjal, da je treba zarad olajšanja prometa iz Metliškega okraja nadalje- namesto Borčida poslanec Vošnjak Posl dr Jaques je morno vati preložitev Karlovške velike ceste. Omenjal je tudi, da ima zgradba mostu čez Savo pri Radečah posebno važnost za zvezo Kranjske s Štajersko in bi to napravo podpirala tudi vlada. poročal v imenu pravosodnega odseka o vladnem predlogu glede nekaterih prememb pri sodstvu, katere so potrebne vsled združenja nekaterih občin in krajev z Dunajskim mestom. Vnela se je živahna debata. Nekateri govorniki naj 80 trdili, daje potreba dveh tretjin glaso da Prof. Suii Ije se ta predlog. Posebno sta prevdarjala to stališče vzprejme češka je potegnil tudi za to, da bi država prevzela cesto poslanca Vašaty in dr. Kaizl. Tudi poslanca Lienbacherj skozi Idrijsko dolino. Zastopnik vlade je na to izjavil J da se je zdel ta vladni predlog popoln, vender bode se bode za preložitev Karlovške velike ceste potrebovalo glasoval zanj. kadar bodo 150.000 gld. in se bode cesta tudi preložila načrti potrjeni. Zarad mostu v Radečah ne more še dati zagotovila, da bode zgradbo država Pravosodni minister je seveda zagovarjal predlog ter v svojem govoru prav rezko zavračal napade poslanca podpirala, ker ne Vašaty-ja, ki je ministru očital nekako samovoljnost pri H 174 presojanji, katere pravosodne reči je uravnati z mini- sterskimi naredbami, katere pa predlošiti Cesarjeva zalivala. Predsednik „Zaveze slo v obliki za- konskih predlogov parlamontu venskih učiteljskih društev" je prejel pismo, ki se v v posvetovanje m v potrjenje. Žbornica je naposled sklenila, da se preide o tem predlogu v specijalno debato. Prihodnja seja bode v petek. prevodu tako glasi: Gospodu dr. Tom-jžu Romihu, predsedniku društva Zaveza slovenskih učiteljskih društev", tačas v Trstu. Njegovo e. in kr. apostol. Veličanstvo je blagovolilo vsled brzojavke Najviše kabinetne pisarne z budgetnem odseku so te dni posvetovanja t^oe 18. maja t. 1. naročiti, da se naznani pri glavnem o uredbi valute. Vsi člani odsekovi ter tudi finančni zboru v Trstu navzočnemu slovenskemu učiteljstvu na minister so priznavali potrebo in važnost te reči a _ • njegovih Nj. c, in kr. apostol. Veličanstvu telegrafoma poudarjali tudi, da je treba pri reševanji tega vprašanja izraženih čutilih zvestobe in udanosti Najviša zahvala- posebne previdnosti. To previdnosti. To previdno po- Cast mi je, naznaniti to častitemu predsedništvu. stopanje odsekovo pa ne ugaja neškim liberalno-židov-skim listom, ter očitajo članom odsekovim kakor tudi naj ministru samemu strahopetnost. Seveda židi gledajo bolj na svojo korist, državna basen jim je pa deveta ošpicami ali Trsta dne 18. maja 1891. C. kr. namestnik : Riualdiui s. r. Nadvojvoda Fran Ferdinand Este je zbolel za Bolezen pa ni nevarna, in upati je. ogrci. briga Na 24 Deželni odbor. podstavi okrožnice deželnega odbora z da se mu kmalu povrne zdravje. — Nadvojvoda Albreht je obiskal dne 27. maja t. 1. dne češko razstavo, v kateri se je muail izrazil o njej prav pohvalno. deli Časa, ter se prila t. 1. št 2729 katera je prejšnjih številk našega lista prosilcev za bike plemenjake bila oglasilo Ker ni objavlj v eni Iz Rima se .1« poročalo te dni Dunajskim je ;id sto listom, da je privolil sv. oče papež, da se Sarajevski bilo mogoče za nadškof dr. Josip Stadler imenuje za nadškofa Zagreb sedaj več nego 14 bikov nakupiti, oddal jih je deželni ^^^^^ namesto umrlega Mihajloviča. ^Slovenec" pa po odbor po dogo z glavnim odborom kr. kmetijske družbe sledečim posestniiiom, oziroma občinam : Jak. Hribarju, posestniku v Cerkovšah, občina Zg. Tuhinj J roča iz zanesljivega visa, da je nadškof SarajevsJii defi nitivno odločen za zagrebškega nadškofa. — Poročali smo uže, da je Njega Veličanstvo od likovalo gospoda profesorja Jos. Klemenčiča z zlatim Andreju S raju, posestniku in županu v Gorenji križcem s krono za zasluge. Križev je zaslužnemu in Vasi, sodni okraj Škofja Loka 5 Urb Web obče priljubljenemu gospodu slovesno izročil prešlo ne- Železnikih posestniku v Zalem Logu pri deljo v navzočnosti učiteljskega osobja gosp. vodja c. kr Fr. Kuraltu, posestniku v Žabnici, Franu Jerali, posestniku v Mavčičah. učiteljske pripravnice. Bog daj, da bi se ljubeznivi go Jan. P oličar j osestniku v Spod Besnici Alešu Bergantu, posestniku v Kran Jurij pri U r b a n i ( P i n t b a h župan za občino Preddvor 9 na Gorenjskem posestniku in županu v Ratečah občini Jesenice, na Gorenjskem, Antonu Rešu, posestniku na. Brezji, občina spod še mnogo, mnogo let spominjal radostnih dni, katere je doživel za svojega službovanja ! — Diploma Idrijskega mesta častnemu meščanu ministru grofu Falkenhavnu. Mestni zastop Idrijski, ki je uže pred nekaj časom izvolil ministra grofa Falkenhayna za častnega občana, odposlal je te dni na Dunaj deputacijo, obstoječo gg. J. Didiča, Val. Trevna in Frana Golijo, da mu izroče krasno izdolano častno diplomo. Procesije sv. Rešiijega telesa so se vršile v Ljubljani prav slovesno, in sicer v četrtek dne 28. maja pri R a n t u, posestniku v Češnjicah pri Kropi o š cu, posestniku v Češnjicah v Bohinji Janez J a k. K Ker Aleš Koželj iz Stranj sv. Petru, v Trnovem in v stolni mestni fari, v ne J prišel po bika oddal se ni do določenega časa pooblaščencu posestnika iz Strmola za sosedne vasi CerkljansKe občine Pri drugem nakupu bikov oziral se bode deželni odbor po mogočnosti tudi na one prosilce, katerih prošnjam se sedaj ni moglo ugoditi. deljo dne 31. maja pa v frančiškanski in sv. Jakopa fari. — V (jradci je pričel zborovati dne 2..t. m. „Katoliški sbod". Posvetovali se bodo na njem o politiki^ o ljudskih šolah, o časopisji, o političnih društvih in o katoliški organizaciji. Na shodu je tudi Ljubljanski škof, Duhovske reči. Čast. gospod Ivan Kunauer je bil kanonično umeščen za faro v Polomu. Semeniški du- Naši dopisi. Iz Ijubljane. — Knezo-nadškof Dunajski Gruscha je imenovan za kardinala. hovnik č. gospod J. Debevec je imenovan za kaplana v Breznici. — Viško-Gliniška čitalnica bo praznovala slovesna dr svojo ustanovitev dne 7, junija t. 1. v gostilnici Ame rika iS na Glinicah. r J 175 Do junija je obiskalo čtško razstavo 225.000 obrtni zbor ter so se potrdili pri tem občnem zboru ra ljudi. čuoi za leto 1890. Pri tej priliki je izdalo to društvo Gozdar Krškega kiiezoškota Karol Müller se tudi letno poročilo, iz katerega je razvideti, da šteje društvo je vozil dne 20. maja t. 1. s svojo nevesto v malem čoloiči častne in 182 rednih udov ter pet podruž sicer po Krki. Čolnič se je pa preobrnil, in utonila sta obadva. v Kočevji, na Krškem, v Logatci, v Novem Me^tu in v Müller je imel pri sebi baje 2000 gld. denarja. Loška in Predilska železnica. V seji državnega Kamniku- Premoženja ima društvo v denarji 9153 gld 81 kr., v vrednostih papirjih 11.700 gld. Drugo društ- zbora dne 29. maja je izročil dr. Ferjančič peticijo ob- ^in : Loka, Vipava, Senožeče, Dale, Spodnja Idrija, veno imetje v skladišči je 91 kr. pa cenjeno na 1672 gld Vojsko, Idrija in deset drugih občin za železnico iz Loke Buzetu v Istri so zagrešili nam nasprotni Italijan v Divačo , dr. Gregorčič pa prošnjo občin med Kanalom skoro neverjetne izgrede. Izgredi ti ne značijo nam samo in Trebižem za Predilsko železnico. Te dni je šla pa posurovljenja. svete vere posebna deputacija poslancev k trgovinskemu ministru, njenih obredov. priporočat mu železnico iz Celovca preko Ljubelja v Kranj in iz Divačo v Loko. m Občinski svet mesta Ljubljanskega. zadnji župne ve procesija k podružni cerkvi Matere Božje v Strani. P^veliki^^^čini so bili uddežuiki hr^tski kmčtje, saj seji dne 30. maja se je se gospoda malo brigajo za cerkev in službo božjo. AM nekaj pred volitvijo župana določila glej čudo! Letos se je 'udeležilo procesije tndi županu funiscijska pristojbina v letnem znesku 2600 gld., gospodičeij^jjn gospodov iz Buzeta. Toda s kakim name- skrunili sveti obrei ! Razgovarjali 8'j se o razen nje pa za stanovanje 400 gld. Predlagatelj dr. vi- nom?I Da tez Bleiweis je utemeljil ta nasvet s tem, da so se posli glasno, stopali drugim ljudem na pete. drezali jih po županu v mestni upravi tako zelo pomnožili, da dose- glavah s solnčniki, jeli jajci ter metali lupine med nje danja funkcijska doklada ni v pravem razmerji s po- češ: čape, manje kroati! vzklikali: eins, zwei, avanti množenim poslovanjem in z veliko odgovornostjo, katero Croati colla processione ter na razne načine sramotili, ima. Potem je bil za župana izvoljen s 23 gla sedanji župan Peter Grasselli. Oq se zahvali do pobožno ljudstvo. na veliki porogljivo se tega naveličali, pa so počeli časti in zaupanji, katero mu je občinski svet glavnega deželnega mesta s tem izkazal, da litanije. Ljudstvo, se je komaj vzdrževalo, po surovežih. Stvar se je prijavila sodišču, ga je zdaj uže četr- in nadejamo se dasi vemo, da ob takih tikrat župana. Dalj J da olitev vzprejme istrske oblasti kaj rade skozi prste pogledajo prilikah — da in da si bode, ako jo presvetli potrdi, štel v svojo bogoskrunce zadene zaslužena ostra kazen , sicer ajvečo dolžnost > vse svoje skromne moči tt blagi morali misliti, eželnega stolnega mesta posvetiti in zaupanje, katero izve «e vanj stavi, opravičiti Za podžupa je bil potem izvoljen dosedanji podžupan Vaso Petričič. 1 na dr. viteza Bleiweisa, eden pa s 25 glasovi Eden list se bil prazen. Podžupan izjavi, da smatra izvolitev za veliko čast in da jo vzprejme, in obeta, da bode vse storil v korist mesta, kar je v njegovi moči. Potem so magistratni, personalni in — Reekspedicija blaga po c. kr. avstrijskih državnih železnicah. C. kr. glavno vodstvo avstrijskih državnih železnic bode v novem lokalnem tarifu, ki pride v veljavo dne 1. julija t. fie zvršile nove volitve v pravni, finančni, stavbinski, policijski in šolski odsek, v odsek za uboge in za olepšavo mesta, dalje dopolnilne volitve v direktorij mestnega vodovoda, v klavnično ravnateljstvo, v direktorij mestnega užitninskega zakupa, ., ustanovilo nove določbe za reekspedicijsko postopanje, zlasti tudi glede blaga, ki ne leži po skladiščih. Ker je zastopnik rečenega vodstva poudarjal uže pri letošnjih sejah državno-železniškega sveta aprila meseca, da so nameravane, za trgovstvo zelo važne določbe mogoče z dejansko pomočjo trgovskih in obrtniških zbornic, zato je predsednik tega vodstva po slal načrt dotičnih določb tudi trgovski in obrtniški zbornici v Ljublj da zlasti o del tega načrta vi v odseka za električno razsvetljavo, za kanalizacijo, za reče svoje mnenje. Ta drugi odstavek določuje, kedaj je imenovanje ulic in za reorganizacijo uradov. Končno dovoljena reekspedicija blaga J ki n i ležalo v kakem «e izvolita na novo v mestne hranilnica upravni odbor skladišči. Taka reekspedicija se dopušča za p o e d i n o ? izmed občanov ViiJtpr Rohrman in izmed občinskih svetovalcev Fran Trček. v narodno - gospodarskem oziru važno blago na Dunaji ter tudi po drugih važnih Javna tombola. C. kr. finančno ministerstvo je tržiščih, a ne sploh, ampak le za pošiljatve poedinih dogovorno z ministerstvom za notranje reči dovolilo pa- tvrdk, ki si morajo vselej posebe izprositi te pravice. trijotičnemu pomožnemu društvu rdečega križa Ljub prošnji je navesti vsak predmet in povedati postajo Ijanskih gospij 5 društvu belega križa in 1. bolniškemu za reekspedicijo. Prošnje je potom trgovske in obrtniške in podpornemu društvu Ljubljanskemu javno tombolo > katera bode 14 junija t Kongresnem trgu popolud ob uri na zbornice, pod katero spada tvrdka, poslati c. kr. glav. vodstvu avstrijskih državnih železnic. Oziralo se pa bode vodstvo na tiste. pri katerih potrdi zbornica, da je Patrijotično gospejsko pomožno društvo belega tvrdka zaupanja vredna in da res trguje z navedenim križa za Kranjsko je imelo dne 30. aprila 1891 SVOJ predmetom. Reekspedicijsko dopustilo se daj naj 110 dalje za leta. Doba za reekspedicljo je določena na 1,195.167 katoličanov, 41.943 protestantov, 118.495 Židov, 12 mesecev od dne, kadar dojde pošiljatev v vkladno 8943 pa drugovernikov . in brezvercev Konj 80 postajo, premine pa > kadar poteče olajšilni rok, ako se ne zapravi in dovoli nov rok. Reekspedicijske vozne 33 392, goveje živine 14.281, oslov in mul prašičev 3682, čebelskih panjev 1486. 34, koz našte^^ 2972 cene veljajo le, ako je reekspedovano blago isto po Koroško. Na shodu slovenskega politiskega da vrsti in množini, kakor je bilo poslano v vkladno po- društva v Celovci se je sklenilo dne 25. maja t. stajo. Reekspedicijske vozne cene se uporabljajo potom se odpošlje na Dunaj deputacija; ki bo prosila na Naj- povračila, prositi pa ga je najkasneje v dveh mesecih po višjem mestu in pri pristojnih ministrih, da bi se bo^j preteku enega leta. Prošnje za povračilo je potom trgovske ozirali na posebne odnošaje na Koroškem, posebno pa na in obrtniške zbornice, pod katero spada dotična trgo- šolske razmere. vinska tvrdka, predložiti c. kr. glavn. vodstvu avstrijskih štetje v Istri. V sodnem ograji Koperskem državnih železnic, potrditi pa mora trgovska in obrt- je 14.192 Italijanov, 212 Hrvatov in 22.915 Slovencev niška zbornica, da ni, kolikor ona pozna trgovske raz- v sodnem okraji Piranskem je 15.921 Italijanov, mere proseče tvrdke, pomislka zoper prošnjo. J Hrvatov in 2579 Slovencev; v sodnem okraji Buzetskem X111. zborovanje zaveze avstrijskega društva je 990 Italijanov, 14.856 Hrvatov in 1834 Slovencev; n Rdeči križ" se je vršilo na Dunaju dne 31. maja. Na v sodnem okraji Poreškem je 7593 Italijanov, 4555 Hr dnevnem redu so bile te le točke: 1.) Splošno poročilo vatov in 38 Slovencev; v sodnem okraji Bujsi^em je za leto 1890. 2.) Odobrenje računskih sklepov za 1. 1890. 17.685 Italijanov, 46 Hrvatov in 499 Slovencev v 3.) Odobrenje proračuna za 1. 1891. 4.) Izvestje o ma sodnem okraji Motovunskem je 10.375 Italijanov, 6717 terijalnem inventaru ter njegovo odobrenje. 5.) Predlogi Hrvatov in 888 Slovencev; v sodnem okraji Pazinskem vodstva zaveze in predlogi posameznih odsekov. 6.) Po- je 1757 Italijanov, 24.244 Hrvatov in Slovencev; oblastitev zaveznega vodstva, da sme poslovati v letu 1891 v sodnem okraji Labinjskem 1892. 7.) Volitev druge podpredsednice , katero Hrvatov, 242 Slovencev in je 465 4897 148 Italijanov, 9573 Rumuncev; v sodnem voli odsek „Ženskih pomožnih društev", oziroma volitev okraji Puljskem je 18.689 Italijanov, 9826 Hrvatov in enega člana v zavezni odbor od strani istega odseka. 1497 Slovencev; v sodnem okraji Vodnjanskem je 5557 Volitev enega namestnika v zavezni odbor, katerega voli Italijanov, 9306 Hrvatov in 51 Slovencev; v sodnem odsek „Avstrijsko-patrijotičnega društva''. Volitev treh okraji Rovinjskem je 11.322 Italijanov, 3061 Hrvatov in pregledovalcev računov in sodišča in sicer 5 članov namestnikov. Volitev raz- 20 Slovencev; v sodnem okraji Volovskem je 706 Itali- in namestnikov. Ker je janov, 23.752 Hrvatov in 1371 Slovencev; v sodnem bolan gospod baron Juriškovič - Pascotini , ki je imel tudi zastopati „Deželno pomožno društvo za Kranjsko", okraji Podgradskem je 24 Italijanov, 3117 Hrvatov in 12.440 Slovencev; v sodnjem okraji Lošinjskem je 4921 zastopal je to društvo samo gosp. dr. Ferjančič, naš dr- Italij > 6547 Hrvatov in 22 Slove v sodnem žavni poslanec. 5989 Hrvatov in — „Kitica ruskih pjesama, što ih pjeva Slavjanski sa svojim sborom", imenuje se delo, katero je izdal za f glasovir Schinzl, kapelnik ces. in kr. 101. pešpolka. okraji Čreskem je 2156 Italijanov, Slovenec; v sodnem okraji Krškem je 1516 Italij 18.171 Hrvatov in 26 Slovencev. Skupno je torej 118.301 Italiianov, 140.678 Hrvatov, 44.571 Slovencev in 470 äM / Delo se dobiva v „Dioničsi knjižarni" v Zagrebu za 90 kr. Rumuncev. Druzih narodnosti je 6401. Od 1880. je torej število naraslo pri Italijanih za 5641 pri Hr-Torej Novičar iz domačih in tujih dežel. Na Dunaji so se ovrgle v mestnem izvolitve treh antisemitov. Dva eden pa v Währingu. Dunaja. — zboru dne 26. maja sta bila izvoljena v Hernalsu, Zadnja izvolitev se je ovrgla zato, ker je izvoljenec mestni zdravnik, ki nima kot mestni uradnik pasivnega volilnega prava. Jlesto Veliki Dunaj ima po zadnjem ljudskem štetji 19 okrajev, 28.378 hiš (med njimi 946 praznih), 286.759 strank ter skupnega prebivalstva 1,364.548, m vatih za 18.809 in pri Slovencih za 1488 duš. smo Slovani poskočili za 20.197, Italijani pa za 5641 duš. Katolikov je 316.522, drugih vernikov pa 1107. Na Nemškem je tako ^l^^oskočila v zadnjem času ceniržitu,"da so splošno začeli od vlade zahtevati, za nekaj časa celo popolnoma odpravi ca-Ker so se izrekle vse stranke za to, da se mora Kaj zgoditi v tem pogledu, pričakujejo od dne do dne, da bode vlada ustregla. Po zadnjih poročilih je vlada pripravna, znižati carino na žito za polovico. — Ruski car in carica sta bila te dni naj rino na žito sicer 661.951 moških in 702.548 ženskih oseb. Vojakov je 22.000, ki pa niso všteti v zgornje število. Po domo-vinstvu jih ima na Dunaji domovinsko pravico 471.351 Nižeavstrijcev je oseb, 571.614, Hercegovcev 98, inozemcev 171.418 drugih Avstrijcev ogrskih podložnikov 115.133 , Bošnjakov m Rusija. — v Moskvi, car se je uže vrnil v Petrograd, carica se pa odpeljala v Livadiljo. Petrogradu bode bajft^ržava osnovala medicinski zavod za ženske. Angleška. -- Med Angleži in Portugalci so se v pa 41.943. Po veri je Afriki ob reki Pungue začeli novi boji. Odgovo urednik Gustav o Tisk in založba Blasnikovi nasledniki