Leto II HRASTNIK, 5. 8. 1966 Št. 7 Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Poslovanje v prvem polletju 1966 V prvih štirih mesecih smo v poslovnih poročilih in na raznih sestankih govorili o poslovanju samo v superlativih. Proizvodnjo, realizacijo, prodajne cene, ekonomičnost poslovanja itd., smo izvrševali zares na zavidljivi višini. Ista situacija se je pokazala tudi na skladih, katere smo dosegali po planu, a osebni dohodki so dosegli svoj vrhunec. To naj bi bila obenem tudi spodbuda v borbi za čim boljšim poslovnim uspehom na vseh področjih. Toda, ni bilo tako. Objektivni vzroki v večji meri in subjektivni v manjši meri, toda vseeno pomembni ter »spanje na lovorikah uspehov« so pripeljali do tako hitrega padca v zadnjih dveh mesecih, da danes lahko govorimo o nedoseganju plana skoraj v vseh pogledih. Kumulativno za vseh 6 mesecev smo dosegli naslednje rezultate: PROIZVODNJA je izvršena glede na letni plan 37,89 %, kar marec 117,93% april 112,68% maj 64,26 % junij 85,01 % Niti plan po komadih ni ustvarjen, in to zaradi zelo majhne količine artiklov, proizvedenih na IS avtomatih v prvih dveh mesecih njunega obratovanja. Če pogledamo strukturo proizvodnje, potem lahko ugotovimo, da je plan dosežen samo v 3 skupinah, in to: MP, MDR in MDW, torej v skupinah, kjer se dosega najnižja prodajna cena za kilogram stekla. Normalno je, da se je to poznalo pri ustvarjanju neto prodajne cene in glede na to tudi pri končnem finančnem uspehu. PRODAJA, prikazana v naturalnih pokazateljih, kaže popolnoma enako sliko. To je tudi normalno, ker smo v vsem tem času proizvajali artikle, katere je zahtevalo tržišče, kajti zaloge goto- proizvodnje). Dosežene tudi niso cene v skupinah Rš, MP, MDAJČS (stari avtomati) in MDA-IS (novi avtomati). To je vplivalo tudi na finančni rezultat. Neto realizacija je po mesecih nihala: januar 496,201.269 S-din februar 492,574.520 S-din marec 511,635.694 S-din april 520,419.940 S-din maj 411,342.706 S-din junij 430,596.025 S-din Čeprav je v zadnjih dveh mesecih vračunana tudi realizacija nove avtomatske proizvodnje v znesku 48,737.263 S-din, je iz navedenih podatkov razvidno, da je bil padec proizvodnje in realizacije, kakršnega nismo pričakova- li. V istem času tudi nismo izpolnili plana izvoza, ki je ustvarjen v kilogramih s 49,11 % in v USA $ s 47,89 % v odnosu na letni plan. Razlika v procentih kaže tudi na STROŠKI POSLOVANJA so prav tako nepričakovano porasli. V prvih štirih mesecih so znašali 46,5 % v strukturi celotnega dohodka. Takšno višino smo tudi predvideli, kar je obenem predstavljalo največjo stopnjo ekonomičnosti, kakršno smo dosedaj sploh dosegli. Predvidevali smo, da bo z uvedbo avtomatske proizvodnje stopnja ekonomičnosti še nadalje rasla, ker ima avtomatska proizvodnja mnogo krajšo pot izdelave in 'glede na to tudi manjše stroške, a na drugi strani velike količine in serije, kar naj bi dejansko razbremenilo tzv. fiksne stroške po enoti proizvoda (amortizacija, investicijsko vzdrževanje, obresti, odpisi itd.). Vendar se je zaradi nizke proizvodnje v maju in juniju dogodil obrnjen primer. Stroški so ostali isti, ponekod je zabeležen celo porast in tako so se stroški v strukturi celotnega dohodka povečali v maju na 53,29 UPRAVNI ODBOR STEKLARNE HRASTNIK izreka vsem športnikom podjetja javno pohvalo za uspešen nastop na III. delavsko-športnih igrah proizvajalcev stekla Jugoslavije v Skopju dne 5., in 4. julija 1966. Ob tej priliki se jim tudi zahvaljuje za trud in požrtvovalnost na samih nastopih, za športno obnašanje in dipciplino. Za osvojeno I. mesto v ženski in II. mesto v moški konkurenci jim iskreno čestitamo! UPRAVNI ODBOR STEKLARNE HRASTNIK UDELEŽENCI III. športnih iger iz Hrastnika v Skopju I' I' \ d \ I» I» I» \ d i» je v odnosu na leto 1965 še vedno za 2,74 % več. Glavni vzrok je avtomatska proizvodnja na IS avtomatih, ki je v poskusnem roku izvršena po planu samo s 5,94 %. Če izvzamemo IS avtomata, potem je letni plan ustvarjen s 53,21 %, a to je manj od ustvaritve v istem času v letu 1965. Po mesecih je plan izvršen: januar 112,24 % februar 109,58 % vdh proizvodov so bile na meji minimuma, ki je normalen za poslovanje. V borbi z zalogami (trenutno celo tudi delno desor-tmirankni) na eni strani ter zmanjšanje povpraševanja po določenih vrstah drugače rentabilnih artiklov, glede na sezono ( to nihanje je normalno in predvideno),. prodaja niti ni mogla biti boljša v zadnjih dveh mesecih. Zato so neto prodajne cene padle izpod 100 % v odnosu na planirane (94,65 % brez avtomatske to, da tudi pri izvozu nismo dosegli predvidene prodajne cene. Izvoz v USA $ je znašal: januar 146.988 $ februar 164.438 $ marec 143.274 $ april 152.575 $ maj 107.284 $ junij 114.723 $ Izvoz skupaj znaša 829.282 $ ali 36.548 manj, kakor je bilo planirano za prvo polletje. %, a v juniju celo nad 60 %. Tako nizko ekonomičost nismo zabeležili že več let nazaj. Skupni Stroški iso ustvarjeni s 47,37 %, kar je povečalo lastno ceno za enoto proizvoda (kg, tona) za 18,39%. Skupna lastna cena proizvodnje z vračunano maso osebnih dohodkov se je povečala za 21,27 % v odnosu na plan, ali za 14,14 % v odnosu na leto 1965. Poslovanje v prvem polletju 1966 nadaljevanje s 1. strani LOM je imel enako vpliv na ekonomičnost poslovanja. Će ne računamo lom na avtomatih, je bil ugotovljen s 17,67 %,, plan pa je določeval 18,5 % loma. Če upoštevamo lom na avtomatih, ki je namesto planiranih 13,69% znašal 17,89 %, se je povpreček dvignil na 18,32 % nasproti planiranih 14,34 %. Vzroki loma na »D« banji (avtomati KS-6) so znani (dotrajanost peči, katera je sedaj v remontu, in slaba kvaliteta stekla), a najslabši rezultati so se pokazali v juniju, ko je znašala ustvarjena proizvodnja le 50 % od predvidene, lom pa je znašal celo 34,93 %. Če analiziramo lom po asortimanu, lahko trdimo, da nismo Montaža kisikarne hitro napreduje dosegli najboljše uspehe. Lom v skupinah RŠ, MP in MDBO je bil precej višji od planiranega. Evidentirani so celo primeri 50 %-nega loma v poedinih podskupinah artiklov, bilo pa je tudi več nedovoljenih spodrsljajev, ko je proizvodnja nekaterih artiklov tekla tudi teden dni tako rekoč brez enega dobrega komada.^ Mislim, da je namesto kakršnegakoli zaključka dovolj, če še enkrat ponovimo dejstvo, da pri našem obsegu proizvodnje predstavlja letno zmanjšanje loma za 1 % povečanje vrednosti proizvedene robe za okrog 70 milijonov S-din. CELOTNI DOHODEK, ki ga sestavljajo realizacija stekla, investicije v lastni režiji, usluge in odpadni material, je samo ustrezajoč odraz doseženih rezultatov, katere sem do sedaj navedel. Glede na to, da so finančni podatki, ^najvažnejši in najinteresant-nejši dajemo celo delitev v skrajšani obliki: Celotni dohodek po plačanih fakturah 2.848,455,230 S-din Stroški poslovanja 1.433,672.551 S-din Dohodek 1.414,782.670 S-din Del za osebne dohodke 1.106,360.055 S-din Del za bruto sklade 308,422.615 S-din V odnosu na leto 1965 vidimo, da je bil celotni dohodek večji za 26 %, stroški za 36 %, dohodek za 18 %, osebni dohodki za 16 % in skladi za 23 %. Toda glede na letni plan 1966 smo ustvarili celotni dohodek z 38,54 %, stroške s 43,39 %, dohodek s 34,61 %, osebne dohodke s 40,90% in bruto sklade z 22,31 %• Vsa ta nedoseganja so nastala kot rezultat slabšega poslovanja v maju in juniju. Glede na to, da so rezultati maja že posebej obravnavani in znani, bom na koncu poročila prikazal nekoliko osnovnih podatkov o poslovanju v juniju. Glede na delitev dohodka v prvem polletju v odnosu 78,5:21,5 odpade na osebne dohodke 1 milijarda 106,360.055 S-din mi pa smo izplačali (realizirani del) 1 milijardo 149,256.117 S-din, kar pomeni, da smo preveč izplačali za 42,896.062 S-din. Po obračunu v maju 1966 se je prvič zgodilo, da nismo pokrivali izplačane osebne dohodke, in to v višini okrog 3 milijone S-din. Po slabšem poslovanju v juniju, Iko smo kot akontacijo izplačali vrednost točke 146 S-din, se je ta primanjkljaj povečal skoraj na 43 milijonov S-din. Glede na rezultate, katere dosegamo v juliju in katere bomo verjetno dosegli v avgustu, se postavlja resno vprašanje, in to ne samo pokritja primanjkljaja 43 milijonov, temveč tudi trenutnega občutnega padca višine osebnih dohodkov. Še pomembnejše je vprašanje ustvarjanja predvidene višine sredstev za sklade. Opustiti moramo namreč misel na ustvaritev skladov v planirani višini 1,37 milijarde S-din in si priboriti vsaj sredstva za pokritje obvez nasproti anuitetam. Glede na sedanjo situacijo pa bo to zelo težka naloga, če upoštevamo prilično velik zaostanek. Po 6-mesečnem poslovanju se je tudi likvidnost podjetja občutno zmanjšala. Naše terjatve do kupcev znašajo 72,2 milijona S-din, kar pa je potegnilo za seboj dolgovanja dobaviteljem na 393 milijonov S-din. To so objektivni vzroki, zunanji vzrdki in vplivi, na katere zelo težko vplivamo. V JUNIJU so doseženi tako slabi rezultati, da skupaj z že znanimi rezultati, doseženimi v ma-juf rušijo vse proporce, postavljene v letnem planu za leto 1966. Proizvodnja je bila planirana v višini 984 ton, ustvarjena pa le 838 ton. Pripominjamo, da je plan predelan koncem maja in da so upoštevane vse trenutne možnosti in kapacitete ter povprečna dosežena storilnost v letnih mesecih. Odstopanja od plana so bila v glavnem taka: Tone Vredost v milijonih S-din pihalni kozarci (RDBO-1) 19 11,2 vetrni valjčki (RDBO-3) 2 1,9 bela razsvet. (RDB04) 4 3,2 opalna razsvet. (RDBO-5) 8 8,3 gost. steklo (RŠ-6) 6 1,8 prešani kozarci (MP-1) 7 2,4 vrči (MP-2) 22 5,8 drobna embalaža (MDA) 45 21,3 kiko izdelki (MDK) 32 8,4 kozarci (MDBO) 17 14,0 kiko tulpe (MDR-2) 11 7,2 Ta odstopanja so šla na račun povečanja v nekaterih drugih podskupinah, toda ne v isti meri. Ostale razlike gredo na račun slabe kvalitete stekla in padca produktivnosti. Proizvodnja na KS in IS avtomatih ni bila dosežena. V prvem primeru gre za dotrajanost peči, v drugem pa za še neustaljeno novo proizvodnjo. Jasno je, da je avtomatska proizvodnja imela velik vpliv na ekonomičnost poslovanja, ker so bili materialni stroški in stroški energetike ustvarjeni, a ni bil dosežen ustrezen finančni efekt. No, ob objektivnih vzrokih povečanja stroškov v strukturi celotnega dohodka junija, kot so fiksni stroški in stroški, vezani na investicije, ali poskusna proizvodnja pri avtomatih, pa je pripomniti, da je bila tudi določena nezainteresiranost za zmanjšanje stroškov. Res, stroški, na katere lahko direktno vplivamo, nimajo velikega pomena v skupni masi stroškov vendar je tudi res, da nam pojem varčevanja ni znan, pa celo niti po reformi. Največje povečanje stroškov se je pojavilo pri osnovnih surovinah in materialu, pomožnem materialu in režijskih stroških. Kakor je pričakovati, je bila tudi realizacija v juniju slabša. Prodano je bilo za 96 ton manj kot je bilo proizvedeno. Če temu še dodamo, da ni bila dosežena višina planirane prodajne cene, potem nam je jasno, da tudi fi- nančni rezultat ne more biti mnogo boljši. Glede na stroške, ki so znašali 63 %, dohodek pri razdelitvi 78,3:21,8% ni mogel pokriti osebne dohodke v višini 43 milijonov S-din. VZROKE takšnega poslovanja lahko razdelimo v dve skupini: objektive in subjektivne. Na objektivne, ki zavzemajo pomembnejše mesto, ne moremo učinkovito vplivati. To so: tržišče s svojim zakonom ponudbe in povpraševanja, likvidnost gospodarskih organizacij, s katerimi poslujemo, poskusna proizvodnja, pogoji dela itd. Subjektivni zavzemajo manjši obseg, imajo pa prednost pri reševanju. Jasno nam mora biti, da o odgovornosti ne smemo govoriti samo tedaj, kadar razpravljamo o vredosti delovnega mesta (po domače rečeno o plači), temveč tudi takrat, kadar odkrijemo napake ali večje škode. Na nas samih in še prav posebno na organih upravljanja Ježi odgovornost razčiščevanja predsodkov »ne-zamerjanja« in učinkovitih ukrepov zoper poedince in službe. Dejstvo je tudi, da je delovna disciplina zopet padla in da je delovni elan nekako omrtvičen. Razmislimo malo, ali nam niso dosedanje relativno visoke plače v prvih mesecih letos malo zlezle »v glavo« in nas uspavale? ZAKLJUČEK REZIME tega kratkega in zaradi prostora krajšega (pomanjkljivega) poročanja je popolnoma jasen. Pred nas se postavljajo velike in odgovorne naloge. Poskušati moramo nadoknaditi to, kar smo zamudili. To pomeni, da moramo ustvariti takšno proizvodnjo in realizacijo in to ob takšnih stroških da bo zagarantiranih dovolj sredstev za osebne dohodke in sklade v cilju zadovoljitve naših obveznosti. Organi upravljanja morajo v teh dneh tudi odločiti o smernicah za bodoče delo, kakor tudi o problemu, katerga ne smemo odlagati: o pokritju primanjkljaja 43 milijonov S-din za osebne dohodke in o višini osebnih dohodkov v neposredni periodi, M je pred nami. Da pa bodo osebni dohodki v tej periodi nižji kakor do sedaj, tega verjetno ni potrebno posebej razlagati. Kralj Boris, econ. ZAHVALA Ob bridki in nenadni izgubi naše neizmerno ljubljene in nadvse dobre mame, stare mame in prababice Grčar Štefke se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v trenutkih težke in globoke žalosti pomagali. Iskrena hvala dr. Toplaku za njegov trud, godbi, pevskemu zboru, govornikoma tov. Janežiču in tov. Jazbinšku, sosedom, uslužbencem steklarne in vsem za krasne vence ter vsem, ki so našo ljubljeno mamo spremljali na zadnji poti. Žalujoča hči Marica, Štefica in sin Karli z družinami, vnuki ter pravnukinja. Zakaj »proti« Že v mesecu decembru je vznikla ideja — misel, da bosta Steklarna Hrastnik in Sijaj Hrastnik glede na možne pogoje proizvodnje in organizacije dela razvila tesnejše medsebojno sodelovanje, ki naj bi se izkristaliziralo v eni izmed tesnejših integracijskih oblik. Imenovana je bila posebna komisija, ki je ugotovila ekonomsko upravičenost integracije in našla pravno obliko. Ta upravičenost in status nove enote je bila prediskutirana in obrazložena organom upravljanja, družbenopolitičnim organizacijam in članom delovne skupnosti na zborih delovnih ljudi. Zbori delovnih ljudi so sklenili predlagati obema delavskima svetoma, da se izvede referendum glede pripojitve podjetja Sijaj Hrastnik k Steklarni Hrastnik. Referendum je bil izveden dne 12. 7. 1966 po določilih ustreznega zakona in samoupravnih aktih. Po opravljenem glasovanju referenduma je bil rezultat v posameznih volilnih enotah naslednji: 1. V prvi volilni enoti, ki je obsegala notranji obrat, zmes in taljenje ter operativne delavnice, je glasovalo: za predlog 160 članov, proti predlogu 369 članov, neveljavnih je bilo 27 glasovnic. 2. V drugi volilni enoti, ki je obsegala energetiko in pomožne delavnice, je glasovalo: za predlog 31 članov, proti predlogu 90 članov, neveljavne glasovnice so bile 3. 3. V tretji volilni enoti, ki je obsegala brusilnico in slikarski oddelek, je glasovalo: za predlog 108 članov, proti predlogu 113 članov, neveljavnih glasovnic je bilo 26. 4. V četrti volilni enoti, ki je obsegala skupne službe, je glasovalo: za predlog 198 članov, proti predlogu 150 članov, neveljavnih glasovnic je bilo 16. Glede na skupno število je na referendumu glasovalo 1418 članov, od tega: za predlog 597 članov, proti predlogu 749 članov, neveljavnih glasovnic je bilo 72. Iz tega izhaja, da je za predlog glede pripojitve glasovalo 42 %, proti predlogu pa 53 %, 5 % glasovnic pa je neveljavnih. Statut podjetja določa, da je predlog, v katerem se glasuje na referendumu, sprejet, če sodeluje več kot polovica članov, ki so glasovali. V Steklarni Hrastnik tu večina ni dosežena, zato se pripojitev ne izvede. V Sijaju Hrastnik je bil rezultat referenduma pozitiven. Ob vsem tem nastaja vprašanje, zakaj je relativna večina delovnih ljudi v Steklarni Hrastnik glasovala proti predlogu. Ali morda ni bil pravilno prikazan druž-beno-politični značaj konkretne integracije v občini Hrastnik ob upoštevanju, da je integracija odraz razvoja socialističnih družbenih odnosov, ali so sindikalna organizacija in druge družbeno politične organizacije odigrale premajhno vlogo, ali iz prikazanega elaborata niso bile dovolj jasno prikazane ekonomske značilnosti itd. Menimo, da so bili člani delovne skupnosti seznanjeni s konkretno vsebino integracije, da je bil izvleček iz elaborata skrbno pripravljen, da je večina članov razumela in dojela pomen tega akta. Trdimo lahko, da je določen odstotek članov pozitivno razumel ekonomske pogoje integracije, da je bil določen odstotek članov nezainteresiran, nekateri člani pa so zavestno, misleč, da konkretna integracija še ni pogojena, glasovali proti. Zato lahko trdimo, da je vsak član dejansko svobodno odločal o osnovnem vprašanju, vendar pa pri tem morda ni bil seznanjen z vprašanjem integracije, ki v našem sistemu predstavlja osnovo za nadaljnji gospodarski razvoj ne samo za našo družbeno skupnost, ampak tudi za našo občino. Danes se integracijski procesi v našem gospodarstvu odvijajo na dovolj širokem področju in se že kažejo pozitivni rezultati. V praksi prihaja do najrazličnejših oblik, o katerih pa morajo odločati neposredno proizvajalci. Tudi v našem primeru lahko trdimo, da so bili določeni člani zavestno odločeni, da glasujejo za predlog, ker so v polni meri spoznali koristnost glede razvoja in reševanja kadrovskih vprašanj v okviru občine. Vendar pa ob vsem tem nastaja vprašanje — ali je bila tudi oblika integracije ob določenih pogojih pravilno postavljena in če je bila odraz aktivnosti organov upravljanja in neposrednih proizvajalcev. Tudi navedeni rezultat kaže, da morda niso bili dovolj jasno postavljeni osnovni ekonomski skupni cilji integracije. Dejstvo je, da se v naših pogojih integracija ne more uspešno odvijati, kar pa zavisi od oblike, če istočasno ne prispeva k nadaljnji demokratizaciji notranjih odnosov in krepitvi samoupravljanja v obeh delovnih organizacijah, to pa zaradi tega, ker smo za novo enoto predvideli specifičen status, ki ga obstoječe enote v Steklarni v pogledu samoupravnosti nimajo. Glede na to je tovariš Tito dejal: »Ko treba da bude nosilac integracije —- politički organ ili proizvođači? Kad smo doveli zakon o upravljanju ja sam vodio kvasac našeg jugoslovanskog društvenog kretanja. Ko če nositi to kretanje? Razumije se, proizvođači, radnici i kolektivi, koje če njihova zainteresiranost da bolje proizvode, pokrenuti da pronađu one metode i mogućnosti opčejugoslovanskog udruže-vanja i da u njemu nađe svoje interese.« V zvezi s tem Drepuščamo članom, da ocenijo rezultate in ugotovijo, kaj bi bilo bolje za skupno politiko gospodarjenja v okviru naše komune. Dipl. pravnik Sušin V. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dan hmeljarjev Savinjsko hmeljarstvo ima ze nad 100-letno tradicijo. Zato so se hmeljarji doline odločili že pred leti praznovati svoj dan in dati hmeljarstvu z zaključno fazo del v hmeljnikih — obiranjem — ne samo proizvodni, ampak tudi turistični pomen. Organizator letošnjega praznovanja je Turistično društvo Braslovče. To nalogo je Občinska skupščina Žalec zaupala Braslov-čanom iz več razlogov. Sam trg Braslovče je obdan z nepreglednimi hmeljišči, prostor za prireditev pa je izbran tako, da nudi edinstven razgled z obronka gozdička nad braslovškim jezerom čez hmeljišča tja do dimne zavese celjske industrije. Turistično društvo Braslovče je najaktivnejše v občini in sposobno izvesti tako veliko prireditev. V veliko pomoč mu bodo vsekakor domačini in okoliški proizvodni obrati Kmetijskega kombinata Žalec, kmetje, kmečka mladina, Agrotehnika iz Ljubljane, podjetja in obrtniki. V soboto, 6. avgusta zvečer bodo pričetek praznovanja oznanili kresovi, ki bodo zagoreli na Dobrovljah, Mrzlici, Oljki in drugih hribih. Ob 20. uri bo v domu hmeljarjev v Žalcu izvoljen hmeljarski starešina, podelitev priznanj najzaslužnejšim hmeljarjem in volitev hmelj ske princese. Igral bo ansambel Rudija Bardorferja, pela pa bosta Berta in Peter Ambrož ter priznani pevski oktet. Prireditev bo komentiral napovedovalec RTV Ljubljana Tomaž Terček. Naslednjega dne v nedeljo bodo že navsezgodaj igrale godbe na pihala budnice po dolini, nato pa priredile v Braslovčah promenadni koncert. Tu bo dopoldne odprta razstava težjih in lažjih strojev za kmetijstvo. Odbor za ureditev hmeljarskega muzeja v Žalcu pa bo stavil na ogled v Braslovčah zanimivo že zbrano gradivo. Izpred hmeljarskega doma v Žalcu bo krenila ob 9. uri dolga kolona avtomobilov skozi Šempeter, Polzelo v Braslovče. V njej se bodo poleg starešine in princese peljali še predstavniki družbene in kooperacijske proizvodnje, raznih organizacij in kmetje spodnjega dela doline. V Braslovčah jih bodo sprejeli organizatorji proslav in jih popeljali na razstavne prostore. Ob 15. uri bo povorka vozil z raznimi prikazi iz hmeljarske proivzodnje skozi trg, nato pa tekmovanie Štangarjev in obiralcev hmelja. Po razglasitvi zmagovalcev in podelitvi nagrad je piknik in veselo rajanje ob zvokih ansambla Rudija Bardorferja in pesmi Berte Ambrož. Kvalitetno Laško pivo bomo pili tako kot naši dedje nekoč — iz lončenih vrčkov, zraven pa jedli domače redke jedi. Pridite in razveselite se med savinjskimi hmeljarji! Kaj morate vedeti pri izdajanju novih osebnih izkaznic Da bi pomagali članom kolektiva in njihovim svojcem pri dviganju novih osebnih izkaznic, dajemo naslednje pojasnilo: V Uradnem listu SFRJ št. 17 od 27. 4. 1966 je objavljen Pravilnik o izdajanju in zamenjavi osebnih izkaznic ter evidenci o izdanih osebnih izkaznicah. O načinu izdajanja na področju naše občine bomo obvestili člane kolektiva v prihodnji številki »Steklarja*, kakor tudi, kaj morajo urediti pri pristojnih službah na sedežu tistih občinskih organov, kjer so stalno prijavljeni. V zvezi z urejevanjem osebnih izkaznic bo moral vsak posameznik predložiti fotografije. Fotografije, ki se priložijo pri dvigu osebnih izkaznic, odnosno ob zamenjavi, morajo biti enake, 3 X 3,5 cm. na zato določenem papirju in brez retuširanja. Da bi omogočili čim lažji postopek pri nabavi slik, bo FOTO TRBOVLJE vršil usluge članom našega kolektiva v mesecu avgustu od ponedeljka 7. 8. 1966 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure pri upravnem poslopju. Cena za 6 komadov slik je 7 N-din. Vse ostale informacije dobite v kadrovsko socialni službi podjetja. Volilna komisija v tretji volilni enoti brusilnica — dekorirnica Odgovornost delovne organizacije za poškodbe ali smrt Mnogokrat se zgodi, da delavec, ki je v delovnem razmerju ali je bil v takem razmerju, toži podjetje za odškodnino za zadob-Ijene poškodbe pri delu, ki so imele za posledico občasno ali trajno zmanjšanje delovne sposobnosti in izgube zaslužka za časa bolovanja ali trajno. Poleg tega se kot tožniki pojavijo tretje osebe, to so osebe, ki so z delavcem v ožjem ali širšem sorodstvu. Odškodnina zaradi poškodbe ali smrti delavca je lahko materialna (imovinska) in nematerialna (moralna). Nadomestilo materialne škode se kaže v: — nadomestilu stroškov zdravljenja, — nadomestilo izgubljenega zaslužka zaradi bolovanja, — nadomestilo za trajno zmanjšanje delovne sposobnosti, — nadomestila pogrebnih in drugih stroškov, — nadomestilo škode zaradi izgubljenega vzdrževanja zaradi smrti hranilca. Nadomestilo nematerialne škode se kaže v: — nadomestilo za prestan strah ob poškodbi, — nadomestilo za prestane fizične bolečine pri poškodbi, — nadomestilo za iznakaženost zaradi poškodbe, — nadomestilo za psihične bo- ZELENO Značilnosti: V primerjavi z drugimi barvami je zeleno sorazmerno nevtralno v svojem čustvenem učinku, raje pasivno kakor aktivno. Zato velja zelena dostikrat za najbolj spokojno barvo. Simbolizem in asociacije: Spengler imenuje zeleno specifično katoliško barvo. V veri predstavlja zeleno — vero, nesmrtnost. V običajni rabi pomeni »zelen« mlad, svež, neizdelan in nezrel, nekoliko surov. Oljčna vejica je simbol miru, lovorika pa simbol slave in nesmrtnosti. BELO, SIVO IN CRNO Čeprav belo, sivo in črno niso zares barve, vendar lahko povzročajo določeno razpoloženje, ki pa ni niti tako močno niti tako določeno kakor pri drugih barvah. Belo Značilnosti: Pozitivna in spodbudna v primeri s sivim in čr- nim. Bleščeče, zračno svetlo in nežno. Simbolizem in asociacije: Čistost, sramežljivost in resnica. V modernem angleškem »slogu« (žargonu) pomeni bel toliko kakor pošten. Na Kitajskem je belo barva žalovanja in izgube. Druga asociacija je bela zastavat ki pomeni miroljubne namene ali predajo. lečine zaradi smrti bližnjega sorodnika. Škoda je lahko povzročena z aktivnostjo ali opustitvijo, z drugimi besedami: z njegovo krivdo ali neodvisno od njegove volje in brez njegove krivde. V prvem primeru povzročitelj škode odgovarja zaradi tega, ker je škodo povzročil po svoji krivdi, medtem ko v drugem primeru povzročitelj škode odgovarja zaradi povečane nevarnosti za okolico zaradi uporabe ali vzdrževanja nevarnih stvari. Da nekdo odgovarja za škodo, ki jo je povzročil s svojo dejavnostjo, je potrebno, da se predhodno ugotovi njegova krivda za škodo, ki se je pripetila. Vendar v primeru odgovornosti za škodo, nastalo zaradi povečane nevarnosti za okolico zaradi uporabe stvari, je dovoljeno, da oškodovanec dokaže, da je škoda nastala in da obstoji vzročna zveza med uporabo stvari in škodo (načelo objektivne odgovornosti). Delovna organizacija se lahko oprosti samo v primeru, če dokaže, da je škoda nastala po izrecni krivdi oškodovanca ali zaradi višje sile. Pod nevarno uporabo stvari spadajo vse gibljive in negibljive stvari, ki zaradi svoje prirode in uporabe ustvarjajo povečano nevarnost za okolico. Vendar ta pojem ni vnaprej natančno preciziran in se odreja in določa v vsakem konkretnem primeru posebej. Zaradi takega stališča ob- Sivo Značilnosti: Sivo ima značilnosti tako belega kakor črnega. Sivo ima nekako zrelo bogatost, ki manjka rezki belini. Z druge strani pa ni tako težko in tlačeče kot črno. Srednje sivo je idealno ozadje za večino barv. Na sivem dnu, rahlo pobarvanim z njenim komplementom, se čista barva najlepše odraža (npr. globoko rdeče na zelenkasto sivem). Asociacije in simbolizem: Sivo navadno simbolizira umirjenost in trezno starost, pasivnost in ponižnost. Črno Značilnosti: Zamolklo, težko, slovesno in globoko. Simbolizem in asociacije: V zapadni civilizaciji je črno vedno pomenilo žalost, mračnost in smrt. Strah pred temo je naraven divjakom in otrokom pa tudi odraslim ljudem. Crna barva je tudi barva tajinstvenosti, groze in zla. Crna zastava morskih razbojnikov, »črna roka« in »Črni petek« so primeri, kako se te značilnosti črnega odražajo v ljudski govorici. Čeprav je črno samo po sebi mračno, dobi nekako formalno slovesnost, če služi kot ozadje za belo ali kako drugo barvo. Po knjigi Maitland Gra-vesa »Umetnost, barve in risba« priredil S. A. Marčen stoji široko tolmačenje tega pojma, tako da so to lahko stvari, katerih položaj, uporaba in celo sam obstoj predstavlja določeno nevarnost za okolico. Za škodo, povzročeno z uporabo nevarne stvari, vedno odgovarja lastnik stvari, ne glede na to, kdo je z njo upravljal v času povzročitve škode. Lastnik edino ne odgovaria za škodo, če je škodo povzročila oseba, ki je prišla do stvari na protipraven način (tatvina), ker v tem primeru odgovarja za škodo dotična oseba. Dejstvo pa je, da nepravilna uporaba nevarne stvari povzroči največkrat poškodbo ali smrt delavca zaradi neupoštevanja higiensko tehničnih ukrepov pri delu, kakor tudi zaradi slabe organizacije opravljanja del in ker se ne uporabljajo predpisana zaščitna sredstva. Zelo pogosto se dogaja, da delavec noče uporabljati zaščitna sredstva, ker smatra, da ga njihova uporaba ovira in zmanjšuje delovni učinek, vendar pa pri tem ne pomisli na posledice, ki lahko nastanejo zaradi takega ravnanja. Poleg tega delavec ne uporablja teh sredstev, ker misli, da posledice ne bodo nastopile, ko pa nastopijo, uveljavlja svojo pravico z zahtevkom odškodnine, navajajoč, da so bili higijensko-tehnični ukrepi pomanjkljivi, da ni bilo prave kontrole, da so bila ta sredstva nerabna in da je zaradi tega prišlo do nesreče pri delu. Ob upoštevanju sodne prakse je delovna organizacija ne samo dolžna, da oskrbi zaščitna sredstva in da se briga za njihovo vzdrževanje, temveč da tudi kontrolira uporabo teh sredstev in da, v kolikor je potrebno, s silo doseže uporabo teh sredstev. Ce želi, da izključi obveznost povračila škode, če delavec ne snoštu-je ustrezajoče predpise, ima delovna organizacija možnost in pravico delavca odstraniti z delovnega mesta in ga pozvati na disciplinsko odgovornost zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. Določena odškodnina ne more nikoli povrniti delavcu kakršnokoli zmanjšano delovno sposobnost ali nadomestiti smrt, ker je ta izguba nenadomestljiva tako za delavca, družino in družbeno skupnost. Zato je odškodnina samo majhna kompenzacija za izgubo, ki je bila nastala. Odškodnina za stroške zdravljenja, pogrebne stroške, nadomestila za izgubljen zaslužek se določa po stvarnih stroških in stvarno izgubljenem zaslužku, kar je potrebno dokazati s pismenimi verodostojnimi dokazi. Odškodnina za zmanjšano delovno sposobnost se ugotavlja glede na stanje invalidnosti in višine osebnega dohodka delavca, ki je zadobil poškodbo, in sicer v času nastanka zmanjšane delovne sposobnosti. Ta odškodnina pripada delavcu tudi v primeru, če ni zmanjšan njegov'osebni dohodek, ker mu ta odškodnina pripada zaradi tega, ker je prisiljen, da zaradi zmanjšane delovne sposobnosti vlaga več napora in truda, da bi ustvaril take delovne rezultate, kot jih je pred poškodbo. Stanje in stopnja invalidnosti ugotavlja sodišče na podlagi izvedeniškega mnenja strokovne zdravniško-invalidske komisije, če se podjetje ne strinja z od- stotkom invalidnosti, ki ga je ugotovil zdravnik, ki zdravi prizadeto osebo. Ta odškodnina se lahko izplača delavcu v obliki mesečne denarne rente doživ-ljenjsko ali za določeno dobo ali z enkratno odškodnino. Ce se odškodnina določa enkratno, se njena višina ugotavlja po višini mesečne rente in verjetno dolžino življenja koristnika rente. Odškodnina zaradi izgubljenega vzdrževanja zaradi smrti se pojavlja v naslednjih oblikah: — Starostna renta, ki se določa za vzdrževanje starejše in nesposobne osebe. Izplačila so mesečna, doživljenjska, ker so koristniki nesposobni za pridobitno dejavnost. — Renta vdove, ki se določa za vzdrževanje vdove umrlega delavca. Ta pripada vdovi samo v primeru, če je starejša od 45 let in nezaposlena, ali če je bolana in nesposobna za pridobitno delo tudi v primeru, če je mlajša od 45 let. Poleg tega ima vdova, mlajša od 45 let, pravico na to rento, če ima mladoletnega otroka, za katerega je dolžna skrbeti. Vendar ji v tem primeru pripada samo do polnoletnosti otroka. — Otroška rent^, ki se določa za vzdrževanje mladoletnih otrok in je časovno omejena. Izplačilo otroške rente preneha v vsakem primeru po dopolnitvi 26. leta starosti, v nekaterih primerih pa tudi s 15. oziroma 18. letom starosti. Ta doba se smatra za končano zaradi tega, ker je otrok lahko končal šolanje in postal pridobitveno sposoben. Višino rente določa sodišče po svobodni oceni-, upoštevajoč vse okolnosti, zlasti pa materialno stanje strank. Pri vsem tem pa se pripominja, da koristnik ne more zahtevati odškodnine, ki jo je v zvezi s škodo trpela tretja stranka. Na primer, ne morejo se zahtevati stroški zdravljenja od podjetja, ki jih je krilo socialno zavarovanje, temveč se lahko zahteva nadomestilo eventualnih večjih stroškov zdravljenja, ki jih socialno zavarovanje ni bilo dolžno pokriti. Kar se tiče odškodnine moralne škode, se ta določa po svobodni oceni sodišča. Odškodnina za iznakaženost se tudi določa po prosti oceni, vendar se pri tem upoštevalo okolnosti, za kateri del telesa gre, stopnjo iznakaže-nosti, funkcionalnost, starost osebe in druge okolnosti, ki so važnega pomena za bodoče življenje poškodovane osebe. Praksa naših sodišč je bila, da se moralna škoda ne priznava v denarju in so bili zato taki zahtevki zavrnjeni. Vendar, danes se zastopa stališče, da se osebam, ki so pretrpela moralno škodo, ta nadomesti z denarjem. Ta sprememba je nastala zaradi tega, ker je bilo vedno več primerov delovnih in prometnih nesreč, poškodb in smrti in je družbena skupnost postala zainteresirana za usodo teh oseb in je tako prišlo do spremembe sodne prakse. Poleg tega pa povečanje industrijske proizvodnje, industrializacije znatno vpliva na osebno integriteto delovnih ljudi, članov naše skupnosti, zato je stališče, da se moralna škoda delno kompenzira z denarno vrednostjo, edino socialistično moralno. Dipl. pravnik Sušin Viktor ZNAČILNOST IN SIMBOLIZEM BARV Aktivnost mladih O pridobitvi kvalifikacije na delovnem mestu Večje število delavcev se zaposluje v podjetjih brez predhodno pridobljene strokovnosti. Mnogi to strokovnost niso pridobili zaradi tega, ker niso imeli možnosti, da nadaljujejo šolanje po končanem učenju v osnovni šoli ali pa zaradi težkih materialnih pogojev. Poleg tega tudi relativna zasedenost kapacitet šolanja in izpopolnjevanja v posameznih šolah onemogoča marsikateri osebi, da bi si pridobila strokovno znanje —• poklic, zato se zaposli kot nekvalificiran delavec. S sklenitvijo delovnega razmerja v posamezni delovni organizaciji se za mlade ljudi pokaže možnost, da se strokovno usposobijo ob delu na samem delovnem mestu. Tako strokovno usposabljanje je dobilo v preteklih letih pomembno mesto. Vendar taki člani praviloma težijo za tem, da se jim usposobitev na delovnem mestu v delovni organizaciji prizna ne samo v konkretnem podjetju, ampak da dobi ta strokovnost družbeno — splošno priznanje tudi izven delovne organizacije. V zadnjem času je tendenca ta, da se ta oblika strokovnega usposabljanja nadomesti postopoma z rednim šolanjem. Ce pa imamo v vidu že navedene težave rednega šolanja, lahko ugotovimo, da bo tudi ta oblika glede pridobivanja strokovnosti v bližnji bodočnosti, ob večjem dopolnilnem strokovno-teoretičnem in splošnem izobraževanju, pomembna osnova za pridobivanje strokovnosti. Po obstoječih predpisih so podjetja dolžna, da v skladu s svoji- mi potrebami in možnostmi zagotovijo pogoje za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih delavcev, ker je to ena izmed delovnih pravic, vezana na delovno razmerje, z druge strani pa obstoji tudi dolžnost delavca, da stalno izpopolnjuje svoje znanje — strokovnost, da bi čimveč doprinesel k uspehu poslovanja. Da bi delavec lahko polagal izpit za pridobitev stopnje strokovne usposobljenosti kvalificiranega ali visokokvalificiranega delavca, je potrebno, da dela na delovnem mestu, za katerega se zahteva taka strokovna usposobljenost, ki odgovarja strokovnosti teh delovnih mest, in da ima že priznano odgovarjajočo interno kvalifikacijo. Postavljajoč te pogoje, zvezni predpis na določen način omogoča pridobitev strokovne sposobnosti, priznane tu-mu, da se ta pridobi ob delu na delovnem mestu, ob dopolnitvi strokovno teoretičnega znanja in da je ustrezni izpit samo ocenitev pridobljenega znanja in strokovne spospobnosti, priznane tudi navzven, opravi pa se po programu, ki ga določijo pristojne ustanove in delovne organizacije. Usposabljanje delavcev po tej poti oziroma pridobivanje tudi formalne strokovnosti je eden izmed najboljših načinov oblikovanja potrebnih kadrov. Pri vsem pa bo treba prepustiti delovnim organizacijam, da bodo s svojimi programi strokovno splošnega izobraževanja imele možnost dejanskega in pravnega priznavanja strokovne usposobljenosti. Dipl. pravnik Sušin Viktor Flora v našem okolju — čuvajmo jo Sestanek v Skopju V času letošnjih jugoslovanskih steklarskih športnih iger v Skopju se je sestal tudi mladinski komite, ki ga sestavljajo predsedniki in sekretarji posameznih Tovarniških komitejev Zveze mladine steklarn Jugoslavije. Sestanku so prisostvovali predstavniki mladinskih organizacij steklarn, ki so sodelovale na steklarskih igrah v Skopju. Na sestanku so razpravljali o rekreaciji, uspehu letošnjih jugoslovanskih steklarskih športnih iger, o vlogi mladih v organih samoupravljanja in še o nekaterih problemih ter poudarili: Letošnje jugoslovanske steklarske športne igre zaradi izredno slabe organizacije niso dosegle željenega cilja. Predstavnik mladinske organizacije steklarne iz Skopja opravičuje slabo organizacijo z dejstvi, da v organizacijski odbor organizatorja niso bili kooptirani mlajši člani kolektiva, ki imajo poleg volje do dela tudi že nekaj izkušenj. Nadaljeval je, da je bilo čutiti, da se v tem primeru zapostavljajo mlajši, da so jim celo onemogočali prisostvovanje na nekaterih sestankih in podobno. Športne igre — igre mladih so se pokazale v povsem drugačni luči, kot je bilo pričakovati. Na športnih igriščih je manjkalo ravno tega, čemur so te igre namenjene, in to je rekreacija, spoznavanje med člani posameznih kolektivov, širjenje bratstva. Zakaj? Namesto športnih odnosov na igriščih je prišlo do medsebojnih fizičnih obračunov, posamezne tovarne so za vsako ceno hotele zmagati in tako v ekipe vključile večino športnikov, ki niso zaposleni v kolektivu. Prisotni so menili, da se v bodoče steklarske igre ne organizirajo več, ali pa naj se organizacijski komite odločno zavzame za izvajanie ciljev iger. Predlagali so, da naj bi v bodoče še nadalje dokazovali pripadnost kolektivu z delavsko knjižico in osebno izkaznico, kar pa bi morali upoštevati prav vsi. Pravico nastopanja na steklarskih igrah naj bi imel le tisti, ki je zaposlen v kolektivu najmanj 3 do 6 mesecev. S tem bi onemogočili določene mahinacije, ko so posamezni kolektivi neposredno pred odhodom v Skopje sprejeli v delovno razmerje boljše športnike okoliških klubov in tako prekršili osnovni cilj iger — rekreacijo članov kolektiva. Predlagali so, da se morajo v bodoče vsekakor upoštevati predlogi in mišljenja mladinske organizacije. V pripravljalne odbore in organizacijski komite pa se mora v bodoče izvoliti tudi mlade ljudi, ne pa, da so v komiteju in odborih samo in izključno starejši. Predlagali so, da se naj bi pred letnimi konferencami tovarniških komitejev Zveze mladine sestali v Skopju predsedniki in sekretarji ter razpravljali o vlogi in udeležbi maldih v organih upravljanja in sindikatu ter Zvezi komunistov. Razprava o IV. plenumu CK ZKJ 19. julija so se sestali mladinski aktivisti na razširjeni seji TK ZM našega kolektiva, kjer so razpravljali o poročilih in sklepih IV. plenuma CK ZKJ. Aktivisti mladinske organizacije v našem kolektivu se v celoti strinjajo s sklepi IV. plenuma CK ZKJ, obenem pa poudarjajo, da bo potrebno v našem kolektivu ostreie nastopiti proti anomalijam, ki zavirajo cilje gospodarske reforme. To se nanaša predvsem na kampanjsko odkrivanje notranjih rezerv, kampanjsko uvajanje delovne discipline, odgovornost posameznikov za posamezne zastoje, ki povzročajo večje materialne škode in drugo. Mladinci trdijo, da bo potrebno združiti vse politične in samoupravne faktorje za enoten boj proti anomalijam in za izvajanje ciljev gospodarske reforme in sklepov IV. plenuma CK ZKJ. Zbor ferijalcev Jugoslavije v Ohridu Na dan borca 4. julija 1966 šo se v Ohridu zbrali predstavniki Počitniške zveze iz vseh republik Ferijalci pred spomenikom padlih v Varaždinu na II. zboru ferijalcev Jugoslavije. Zborovanje je bilo posvečeno 25. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov, širjenju izkustev delovanja v organizaciji Počitniške zveze ter krepitvi bratstva in enotnosti., Na tem zborovanju je ferijalce našega kolektiva zastopal predsednik družine Počitniške zveze Steklarne Hočevar Dolfi. Zborovanje je bilo združeno s seminarskim potovanjem po Jugoslaviji, kjer naj bi se mladi aktivisti Počitniške zveze naučili vodenja aktivnosti Počitniške zveze. Rokomet Rokometna ekipa našega kolektiva je 21. julija sodelovala na rokometnem turnirju v Štorah, katerega rokometaši Štor organizirajo vsako leto v počastitev dneva vstaje. Na turnirju so sodelovale letos le 3 ekipe, in to Štore, Petrovče in Steklarna Hrastnik. Rokometaši Steklarne so premagli obe ekipi, in to: Steklarna Hrastnik : Partizan Kovinar Štore 14:8 ter Steklarna Hrastnik : Petrovče 18:9. Janez Strgaršek Za planinca, ki prvič usmerja svoj korak po markacijah Zasavske poti, so lepote razgledov, kjer se prelivajo livada, njive, vinogradi, temnozeleni gozdovi, obraščeni grički, bele vasice in v sadnem drevju počivajoča zaselja v čudovite harmonične 'barve pestrega mpzaika, prava doživetja. Srednja im deloma visokogorska cvetana spremljata planinca ob vsej Zasavski poti. Ni letnega časa brez cvetja! Po višinskih travnikih in obronkih gozdov srečujemo vresnice, trobentice, marjetice, cvetoči dren in črni trn, pomladni žefran, norice, vijolice, dišečo travo — šmarnice, spominčice, razne jetrnike, svišč, kresnice, gorske nageljne, metelj-nice, modro kaduljo in morje dišečih kovčkov in ciklam. Na prisojnih krajih kjer sneg nima obstanka, že decembra klukajo izpod listja nežni popki teloha. Na Bohorju, Lisci, Lovrencu, Velikem Kozju, Kopitniku, Gorah, Kalu, Mrzlici, Ostrežu in Kumu uspeva zaščitena flora. Prav bogata nahajališča so predvsem Veliko Kozje, Kopitnik in Ostrež. Od zaščitnic so najbolj znane: rumeni jeglič — avrikelj, rdeči volčin — rododendrum, dafna blaga j ama — kraljeva roža, veliki encijan, božje drevce in arnika. Kalska planina in mrzliški travniki so bili še pred 60 leti rumeni arnike! Danes cvete samo še na vzhodno-severni strani Mrzlice. Zaradi njene zdravilne moči jo plenijo kar s koreninami. Usodo iztrebljanja čaka prej ali slej tudi aurikel, veliki encijan in rododendrum in blagajano, ker so te izrazito visokogrske cvetke množici izletnikov najbolj znane, najimenitnejše in zaradi redkosti najbolj zaželene. Na svoj način lepe in zanimive so še cvetke, ki uspevajo skorajda na vsej naši planinski poti: kranjska bunika, zlati klobuk (turška lilija), zlati čeveljček, ozkolistna narcisa, opojna zlatica, velikonočnica, močvirski tulipan in zlati koren. Dejstvo, da so te cvetice širši množici manj znane, se .imajo zahvaliti svojemu obstoju. Ob naši poti srečamo tudi precej zdravilnih rastlin, ki jih farmacija bogato plača. Po senčnih tratah raste volčja jagoda (strup), volčja črešnja (strup), kristavec (strup), krhlika, po gozdovih sladka koreninica, prvenec (Waldmeister), lisasta kopriva, na košeninah veliki trpotec, zlasti grmiček (tavžent roža), razni encijani, zlatice, nageljni .in mahovice. nadaljevanje na 11. strani ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT 3. delavske športne igre proizvajalcev stekla Po sklepu organizacijskega komiteja se je tekmovanje vršilo v devetih disciplinah, v pet disciplin pa so bile vključene tudi ženske ekipe. Iz Steklarne Hrastnik je potovalo v Skopje 87 tekmovalcev skupaj z vodji ekip. Ker je bilo dogovorjeno, da naj poedine steklarne poskrbijo tudi za kulturni program, je bilo določeno, da nas spremlja v Skopje ansambel »Bongo«, ki je svojo vlogo tudi uspešno odigral. Delno so bile tudi pomanjkljivosti v organizaciji. Že sama otvoritev se je začela z zamudo, tako pa tudi večina tekmovanj. Organizator je tudi določil, da je prvi dan tekmovanja popoldne prosto in se to popoldne vrši samo plavanje, drugi dan pa se je zaradi tega tekmovanje zavleklo do 8. ure zvečer. Tako je do odhoda na vlak ostalo zelo malo časa, ker je bilo treba še zbrati rezultate, napisati Člani organizacijskega komiteta — otvoritev iger Same ekipe so bile zelo disciplinirane in so se tekmovalci trudili za čimboljši plasma. Težave so nastale pri sami organizaciji iger. Na predvečer tekmovanja se je ugotovilo, da na športne igre ni prišla Straža, pa tudi bolgarska tovarna stekla se ni odzvala, čeprav se je to prej z njo dogovorilo. Tako je organizacijski komite moral spremeniti sistem tekmovanja in je opustil kup — sistem, ki je bil predviden po pravilniku, in se je tako prešlo na tekmovanje — vsak z vsakim. Ponovno se je vršilo žrebanje za vse discipline. To vse pa je oteževalo delo komiteja, predvsem pa organizatorja iger, vse pa je vplivalo na samo izvedbo iger. diplome, rešiti pritožbe itd., in tu so ravno nastale težave, vendar to pot ne po krivdi organizatorja, temveč članov komiteja iz drugih steklarn. Poglejmo vzrok: Po pravilniku iger se je moral vsak tekmovalec izkazati z delovno knjižico, overjeno s strani kadrovske službe svoje tovarne, in osebno izkaznico. Na predvečer tekmovanja je komite še enkrat to vprašanje načel in so se vsi člani komiteja s tem strinjali. Že prvi dan tekmovanja pa se je izkazalo, da so nekateri tekmovalci brez teh dokumentov. V glavnem so to bili tekmovalci iz Pančeva in Skopja. Seveda so zaradi tega sledile pritožbe na opravljene tekme. Ker če bi se točno držali določil pravilnika, bi se tekme morale registrirati v korist pritožitelja. Zaradi tega je nastal prepir na seji organizacijskega komiteja in grožnja, da bodo poedine steklarne v bodoče odstopile od športnih iger. Ker se je seja čez mero zavlekla, smo sprejeli kompromisno rešitev in podelili pokale in nagrade le za discipline, kjer ni bilo spornih vprašanj, za discipline pa, kjer so bile pritožbe (rokomet, plavanje, nogomet in šah), naj se to naknadno obravnava. Tekmovanje se je ocenjevalo posebej v moški in posebej v ženski konkurenci. Propozicije določajo, da za zasedeno prvo mesto v poedini disciplini dobi ekipa 6 točk, za drugo mesto 4 točke, za tretje mesto 3 in za četrto mesto 2 točki. Spodnja tabela nam prikazuje plasma steklarn po dejanskih rezultatih brez upoštevanja pritožb. V MOŠKI KONKURENCI: Panoga Hrastnik Pančevo Paračin Skopje Nogomet 3 6 4 2 Plavanje 6 4 3 2 Nam. tenis 6 3 4 2 Atletika 4 6 3 2 Šah 4 6 3 2 Rokomet 4 6 3 2 Odbojka 3 6 4 2 Ribiči 2 3 4 6 Strelci 6 3 4 2 Skupaj : 38 43 32 22 Moška odbojkarska ekipa V ŽENSKI KONKURENCI: Panoga Hrastnik Pančevo C >o OJ u a CU Skopje Atletika 6 4 — — Plavanje 6 4 — — Rokomet 6 4 3 — Odbojka 4 6 3 — Strelke 6 4 3 — Skupaj : 28 22 9 — Kako smo igrali? Nogometna ekipa je bila ena najbolj discipliniranih, pa tudi po prikazani igra ni bila slaba. Kot prvega nasprotnika je žreb določil paračinsko ekipo, ki je bila dokai močnejša od naše. Izgubili so s 3:0. V tej tekmi se je posebno izkazal vratar Sofovič, Vsi naši športniki so takole stali v hodniku vse do Beograda ki je izvrstno branil. Drugo tekmo so igrali s Skopjem. Vodja ekipe tov. Dukovič je zamenjal nekaj starejših igralcev z mlajšimi močmi. Po živi igri so zmagali s 4:1. Istega dne popoldne so igrali s Pančevom. Kljub vodstvu so izgubili s 3:2. Tako so naši zasedli 3. mesto. Pri nogometu je zanimivo to, da je favorit Para-čin izgubil s Skopjem s 5:2. V plavanju je bila močna konkurenca s strani Pančeva, vendar je naša ekipa kljub temu zasedla 1. mesto. Najboljši je bil Kostanjšek, pa tudi drugi so dali vse od sebe. V namiznem tenisu je naša ekipa igrala prvo tekmo s Pančevom. Tekmovanje se je pričelo z majhno zamudo, kar pa ni vplivalo na razpoloženje tekmovalcev. Za Hrastnik so nastopili: Žlindra Ferdo, Kapelar Albert in Kumlanc Roman. Rezultat je bil 5:2 za Hrastnik. Takoj po tej zmagi je ekipa nastopila proti Skopju. Tu naši tekmovalci niso imeii težkega dela in so domačine z lahkoto premagali s 5:0. Drugi dan tekmovanja smo se pomerili s Paračinom. Ker je ta tekmo odločala, kdo bo prvak v namiznem tenisu, je bila atmosfera precej napeta. Vodja ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Jugoslavije, ki so se vršile v Skopju 3. in 4.7.1966 ekipe tov. Gerhard je določil za to srečanje naslednje tekmovalce: Žlindra Ferdo, Kapelar Albert in Urlep Dušan. Ta sprememba je nastala zaradi tega, ker je bil tov. Kumlanc precej živčen in ne bi uspešno zdržal ta napor. Z izrednim prizadevanjem in dobro igro je našim tekmovalcem uspelo, da so premagali odlične igralce Paračina s 5:3. Lahkoatletska ekipa Tako je našim tekmovalcem v namiznem tenisu uspelo, da so že tretjič osvojili prvo mesto na športnih igrah steklarjev. Vsi tekmovalci so bili ves čas potovanja kakor tudi na tekmovanju zelo disciplinirani. V lahki atletiki smo se pomerili v več disciplinah. V teku na 100 metrov smo zasedli prvo mesto, tu se je posebno izkazal Ojstršek, tretji pa je bil Urlep. V teku na 1500 metrov je bil Lipovšek zadržan na stezi od prvi Zorko Teobald, žal pa je bil Lipovšek četrti, kar pa je krivda same organizacije. Proga ni bila prosta in so gledalci to prečkali, kjer se jim je ljubilo. Tako je bil grupe ljudi, kar mu je pokvarilo plasma. Pri skoku v daljino kakor tudi pri metu krogle nismo imeli posebnega uspeha. V lahki atletiki smo zasedli drugo mesto. Šahisti so prvo srečanje s Pan-čevim katastrofalno izgubili s 3,5:0,5. Vložena je pritožba zaradi neurejene dokumentacije Pančeva. Drugo srečanje se je končalo 2:2, tretje pa smo gladko dobili. Zasedli so drugo mesto. Verjetno je na naše šahiste vplivalo tudi to, da niso igrali po programu. Prvi dan tekmovanja dopoldne šahisti sploh niso nastopili, ker tekmovanje ni bilo pripravljeno, ni bilo niti šahov niti ur. Tako se je njihovo tekmovanje preneslo na popoldne istega dne. Rokmetaši so v prvem srečanju dobili najmočnejšega nasprotnika Pančevo. Izgubili so s 30:18. V drugem srečanju so porazili Paračin, s Skopjem pa so izgubili. Zasedli so drugo mesto. Glede na Najboljša plavalka tov. Kostanjšek to, da je to ekipa, ki smo jo letos šele ustanovili, je zasedba drugega mesta vsekakor uspeh. Rokometaše je treba za zares požrtvovalno borbo pohvaliti. Vložena je pritožba proti Pančevu, ker so bili nekateri igralci brez potrebne dokumentacije, v istem smislu pa se je pritožilo Pančevo proti Skopju. Odbojkaši so zasedli tretje mesto. Kaj več tudi ni bilo pričakovati. Ribiči so zadnji! Pogoji tekmovanja so jim onemogočili boljši plasma. Strelci se niso zastonj tako resno pripravljali. Želja, da osvoje prvo mesto, se jim je izpolnila. Njihovo marljivo treniranje je hvale vredno. V moški konkurenci smo tako zasedli: I. mesto v namiznem tenisu v strelstvu v plavanju II. mesto v rokometu v šahu v atletiki Najboljša ekipa strelcev, ki je osvojila I. mesto III. mesto v odbojki v nogometu IV. mesto v ribarjenju V skupnem plasmaju je Steklarna Hrastnik zasedla drugo mesto. V ženski konkurenci smo se s kompletnimi ekipami pojavili samo mi in Pančevo, Paračin pa je sodeloval le v nekaterih disciplinah. Konkurenca ni bila močna in so bile naše ekipe dovolj močne za osvojitev prvega mesta. V plavanju smo pobrali vsa prva mesta. Najboljša je bila Kostanj škova, pa tudi druge plavalke so bile boljše od svojih nasprotnic iz Pančeva. V atletiki so tekmovali v več disciplinah; tu so naše ženske zasedle prvo mesto. V posameznih disciplinah se je tekmovanje izteklo takole: Tek na 60 metrov: 1. mesto Gošler Nada, 2. mesto Brečko Marjeta. Tek na 800 metrov: 1. mesto Šikovec Marija, 2. mesto Urlep Metka. Met krogle: 1. mesto Krajnc Milena, 3. mesto Pufler Marija. Skok v daljino: 1. mesto Gošler Nada, 2. mesto Gornik Milena. V rokometu je bila samo tekma Hrastnik : Pančevo. Kon- Naši plavalci, ki so osvojili prvo mesto čala se je z rezultatom 20:2 za Hrastnik. V naši ekipi so bile najboljše Gornikova, Kostanjško-va in Pufler jeva. V streljanju so bile naše ženske daleč boljše od ostalih. Plasma je sledeč: Hrastnik 499 krogov Pančevo 238 krogov Paračin 132 krogov V odbojki so ženske izgubile s Pančevom, dobile pa so tekmo s Paračinom in tako zasedle drugo mesto. V skupnem plasmaju v ženski konkurenci je Steklarna Hrastnik zasedla prvo mesto in osvojila prehodni pokal. Za zaključek naj navedemo še to: Uspeh naših športnikov ni slučajen, temveč je dosežen z dobro pripravo in požrtvovalnim delom športnikov Steklarne Hrastnik. Za dosežene rezultate jim odbor iskreno čestita! Odbor za športno rekreacijo Steklarne Hrastnik Najboljši strelec na 3. igrah v Skopju tov. Brgles Skupinski posnetek nekaterih tekmovalcev ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - ŠPOR Udeleženci iger v Skopju s svoji mi trofejami Za dobro voljo je skrbel odličen ansambel »Bongo« Pokali in priznanja za najboljše Udeleženci športnih iger so preko svojih predstavnikov položili venec na grobnico padlih partizanov Kratka kronika godbe na pihala ob 35-letnem jubileju Na teh festivalih se je preizkušala kvaliteta in sposobnost delavskih amaterskih društev v Zasavju kot tiho tekmovanje, kar vsekakor ni odgovarjalo takratnemu režimu, da bi se delavci množično sestajali, organizirali in izobraževali in s tem krepili svojo udarno moč v borbi proti izkoriščanju. Dalje: igrali smo na raznih delavskih prireditvah širom Slovenije in doma, udeležili smo se vsedelavskega izleta »Svobod« v Celju leta 1935, kjer se je pokazala čvrsta enotnost delavskega razreda cele Slovenije in tudi ostalih banovin v Jugoslaviji. Ta vsedelavski izlet v Celju je imel za posledico razpust takratnega delavsko kulturnega društva »SVOBODA« s strani takratnih buržoaznih oblastnežev. Skratka, bili smo povsod tam, kjer se je zbiral napredni delavski razred, kajti težko delo in neomejeno izkoriščanje takratnih kapitalistov je krepilo duha in polet de- lavskega razreda v borbi proti izkoriščanju. Ob priliki gladovne stavke rudarjev v letu 1934 smo s koračnicami pozdravjali trpeče rudarje po končani stavki, ko so prihajali po jašku iz Jame lačni in izmučeni v naročje svojih dragih. Z veliko požrtvovalnostjo, ki so jo pokazali godbeniki, je imelo društvo v letu 1938 toliko prihranjenih finančnih sredstev, da si je nabavilo nove instrumente, in sicer direktno iz Češkoslovaške pri tovarni Josipa Lidia; nekaj iteh instrumentov ima godba še danes. Prve uniforme smo morali člani kupiti sami, in sicer takoj v začetku smo si kupili samo kape, drugače pa smo nastopali v civilu; šele pozneje smo si kupili cele uniforme, ko se je v steklarni začela boljša konjunktura. V letu 1939 je godba nastopila na tekmovanju godb na pihala iz vse Slovenije v Kranju, ter dosegla lep uspeh, saj se je plasirala med prve godbe v Sloveniji, namreč med amaterske, za kar je dobila v znak priznanja lepo diplomo, ki krasi društveni lokal in spominja mlajše godbenike ter bodri k posnemanju. Da se povrnem še malo nazaj, naj omenim, da tudi kapelnik tovariš Ignjatev zaradi tehničnih ovir ni mogel voditi godbo naprej, zato smo godbeniki sklenili, da bomo iz svojih vrst postavili kapelnika, kar se je tudi zgodilo. Nekaj časa je potem vodil kapelo godbenik Avgust Krajšeik, ki je prišel k nam od vojaške godbe. Toda tudi ta ni bil dolgo kapelnik, ker je odšel kmalu na novo službeno mesto v Celje in se preselil iz Hrastnika. V tem času sta obstajali tudi v Celju dve delavski godbi, katerima smo večkrat nudili pomoč v godbenikih in bili v dobrih prijateljskih odnosih. V eni izmed imenovanih godb je sodeloval pozneje tudi Krajšek, ki se je preselil iz Hrastnika. se nadaljuje Ze tretjič zmagovalci na športnih igrah v namizem tenisu POPRAVEK V zadnji številki »Steklarja« je bila objavljena tabela športnega srečanja med obrati. V tabelo se je vrinila neljuba napaka. Uredništvo se zato opravičuje in objavlja popravek, ki se glasi: I. mesto delavnice 37 točk II. mesto brusilnica 36 točk III. mesto notranji obrat 19 točk O PROBLEMIH ZAPOSLOVANJA INVALIDOV. INVALIDSKO ZAVAROVANJE Poklicna rehabilitacija se izvaja s praktičnim delom na ustreznih delovnih mestih v delovnih in drugih organizacijah in pri državnih organih, s praktičnim delom v invalidskih delavnicah, z izučitvijo določenega poklica v posebnih zavodih za rehabilitacijo invalidov ali v organizacijah, v katerih se rehabilitirajo invalidi, s šolanjem na ustreznih šolah in tečajih in s pridobitvijo strokovne izobrazbe v zavodih za izobraževanje odraslih. V okvir poklicne rehabilitacije spada tudi privajanje delovnih invalidov na delo, za katero so se z rehabilitacijo usposobili. Delovni invalidi, ki so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije, izgubijo to pravico, če je ne izkoristijo v določenem roku, pa jih pri tem niso zadržali vzroki izven njihove volje, in sicer če ne nastopijo poklicne rehabilitacije v enem letu od dneva, ko jim je bila vročena odločba o poklicni rehabilitaciji ali če ne nastopijo poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v novi odločbi o rehabilitaciji. Pravico do poklicne rehabilitacije izgubijo delovni invalidi tudi, če prekinejo začeto poklicno rehabilitacijo ali če s tem, da ne izvršujejo dolžnosti, ki so zvezane z rehabilitacijo, onemogočajo svojo usposobitev za delo. Pravico do oskrbnine imajo delovni invalidi, ki so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. To pravico imajo tudi zavarovanci, ki niso postali invalidi, pa je nevarnost, da postanejo. Pravica do oskrbnine gre delovnim invalidom oziroma zavarovancem od dneva pridobitve te pravice do dneva napotitve na rehabilitacijo, med rehabilitacijo, na katero so bili poslani, po končani poklicni rehabilitaciji med privajanjem na delo in tudi tisti čas, ko morajo zaradi bolezni ali iz kakšnega drugega vzroka, zaradi katerega se po predpisih o zdravstvenem zavarovanju prizna pravica do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela, prekiniti poklicno rehabilitacijo. Oskrbnina gre zavarovancu v višini 90 % od osnove, od katere se odmerja nadomestilo osebnega dohodka po zakonu o zdravstvenem zavarovanju oziroma v višini 90 % pokojninske osnove, od katere se odmerja invalidska pokojnina. Če ima invalid na poklicni rehabilitaciji brezplačno stanova-vanje in hrano, mu gre 50 % oskrbnine, če ne preživlja družine, polna oskrbnina pa, če preživlja družino. Poleg oskrbnine gre delovnemu invalidu še pavšalno nadomestilo, če mu na poklicni rehabilitaciji izven stalnega prebivališča ni mogoče zagotoviti stalnega prevoza oziroma v drugem kraju brezplačnega stanovanja in hrane. Če delovni invalid ne nastopi rehabilitacije v določenem roku, izgubi pravico do oskrbnine, dokler tega ne stori, razen če iz vzrokov, ki so bili izven njegove volje, ni mogel nastopiti rehabilitacije. Pravico do zaposlitve na ustreznem delu imajo zavarovanci, ki postanejo invalidi II. ali III. ka- tegorije, preden dopolnijo določeno starost, in sicer moški, preden dopolnijo 55 let, in ženske, preden dopolnijo 50 let. Delovni invalidi, ki se usposobijo za drugo delo s poklicno rehabilitacijo, pa imajo pravico do zaposlitve na ustreznem delu ne glede na svojo starost, če niso izpolnili pogojev za pravico do starostne pokojnine. Delovnim invalidom, ki so brez poklicne rehabilitacije zmožni za drugo ustrezno mesto, se priskrbi zaposlitev oziroma delovno mesto, za katero se zahteva strokovna izobrazba, ustrezajoča kategorija delovnega mesta, na katerem so delali neposredno pred invalidnostjo oziroma kategorijo delovnega mesta, na katerem so delali vsaj dve leti v zadnjih treh letih pred invalidnostjo. Delovnim invalidom, ki so se s poklicno rehabilitacijo usposobili za drugo ustrezno delo, na se preskrbi zaposlitev na delih oziroma delovnih mestih, za katera se zahteva strokovna izobrazba, ki so jo pridobili s poklicno rehabilitacijo. Delovni invalidi oziroma zavarovanci, ki so pridobili pravico do zaposlitve, se zaposlijo v delovnih in drugih organizacijah ter pri državnih organih, v invalidskih delavnicah in tudi doma (če iim ie zaradi stopnje invalidnosti ali telesne okvare precej otežkočeno odhajanje na delo z doma). Na zaposlitev v drug kraj izven njihovega stalnega prebivališča se smejo napotiti delovni invalidi le tedaj, če jim je v tem drugem kraju preskrbljeno primerno stanovanje, sicer pa samo z njihovo privolitvijo. Delovni invalid, ki je pridobil pravico do zaposlitve na ustreznem delu, izgubi pravico do nadomestil v zvezi s to pravico, če ie ne izkoristi v določenem roku in če ga pri tem niso zadržali vzroki, ki so bili izven njegove volje, in sicer: 1. če se ne priglasi za zaposlitev pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev v enem letu od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice do zaposlitve dokončna, oziroma v enem letu od dneva končane poklicne rehabilitacije; 2. če ne nastopi preskrbljenega dela na ustreznem delovnem mestu v osmih dneh od dneva, ko mu je sporočeno, naj nastopi delo in 3. če brez opravičenega vzroka prekine delovno razmerje na ustreznem delu, ki mu je bilo preskrbljeno. Pravica do zaposlitve preneha v vsakem primeru, ko delovni invalid izpolni pogoje za pravico do starostne pokojnine po členih 24 do 27 temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Delovnim invalidom oziroma zavarovancem, ki imajo pravico do zaposlitve na ustreznem delu, so zagotovljena naslednja nadomestila: začasno in povečano nadomestilo, nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. Pravico do začasnega nadomestila imajo delovni invalidi II. in III. kategorije ter zavarovanci, ki niso postali invalidi, pa je nevarnost, da postanejo, in sicer od dneva, ko so pridobili pravico do zaposlitve na ustreznem delu oziroma od dneva končane poklicne rehabilitacije, od dneva, ko nastopijo delo, na katero so poslani. Začasno nadomestilo jim gre tudi za čas od prenehanja zaposlitve, do katerega je prišlo neodvisno od njihove volje, pa do nastopa novega dela, če so se priglasili za zaposlitev v osmih dneh po prenehanju prejšnje zaposlitve. Začasno nadomestilo znaša 50 % osnove, od katere se odmerja oskrbnina. Poleg začasnega nadomestila gre delovnim invalidom in zavarovancem, ki izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, še povečano nadomestilo, tako da znašajo skupni prejemki 75 % osnove, od katere se odmerja začasno nadomestilo. Delovni invalid, ki se v roku osmih dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice na ustreznem delu dokončna, ne priglasi za zaposlitev pri pristojnem zavodu za zaposlovanje delavcev, izgubi pravico do začasnega nadomestila, razen če iz vzrokov, ki so bili izven njegove volje, ni mogel v predpisanem roku tega storiti. Pravica do začasnega nadomestila preneha v vsakem primeru, ko delovni invalid oziroma zavarovanec izpolni pogoje za pravico do starostne pokojnine. Pravico do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom imajo delovni invalidi II. kategorije invalidnosti, dokler opravljajo delo, primerno preostali delovni zmožnosti, ki jim je bilo preskrbljeno. Poleg nadomestila zaradi skrajšanega delovnega časa lahko prejema delovni invalid II. kategorije invalidnosti tudi nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. Nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom je enako razliki med osebnim dohodkom, ki ga dobiva zaposleni delovni invalid za skrajšan delovni čas, in osebnim dohodkom, ki bi ga dobival, če bi na istem delovnem mestu delal poln delovni čas. Ta razlika se obračunava na podlagi osebnega dohodka, ki ga dobiva zaposleni invalid za skrajšan delovni čas in se ugotavlja vsakih šest mesecev na podlagi šestmesečnega periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa organizacije, v kateri je zaposlen. Zavarovanci, ki so postali delovni invalidi II. ali III. kategorije invalidnosti, ter zavarovanci, ki niso postali invalidi, pa je nevarnost, da postanejo, ki so izkoristili pravico do zaposlitve in se zaposlili na delovnem mestu, za katero dobivajo manjši osebni dohodek, kot so ga dobivali na delovnem mestu, na katerem so delali neposredno pred invalidnostjo, imajo pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. To nadomestilo je enako razliki med osebnim dohodkom, ki ga dobiva zavarovanec kot zaposleni invalid na novem delovnem mestu in valoriziranim osebnim dohodkom, ki ga je imel v zadnjem le- tu na delovnem mestu, na katerem je delal neposredno preden je postal invalid. Razlika med osebnim dohodkom na prejšnjem in na novem delovnem mestu se ugotovi vsakih šest mesecev na podlagi šestmesečnega periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa organizacije, v kateri je invalid zaposlen. Uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja O pravicah zavarovancev iz invalidskega zavarovanja odločajo komunalni zavodi za socialno zavarovanje. Komunalni zavod za socialno zavarovanje, pri katerem zavarovanci uveljavljajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja, je pristojen odločati o pravici do poklicne rehabilitacije in o pravici do zaposlitve iz invalidskega zavarovanja, o pravici do oskrbnine in nadomestil v zvezi s pravico do rehabilitacije in zaposlitve.. O pravici do invalidske pokojnine pa so pristojni odločati komunalni zavodi za socialno zavarovanje, ki jih določi upravni odbor republiškega zavoda za socialno zavarovanje. O pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci po mednarodnih pogodbah o socialnem zavarovanju, odločajo dokončno republiški zavodi za socialno zavarovanje. Zoper take odločbe je mogoč upravni spor. Preden zavod za socialno zavarovanje odloči o pravici iz socialnega zavarovanja, pa je treba za tako odločitev ugotoviti invalidnost in preostalo delovno zmožnost, obstoj nevarnosti za invalidnost, telesno okvaro ali obstoj potrebe po pomoči in postrežbi drugega, za kar se mora preskrbeti izvid, ugotovitev in mnenje invalidskih komisij. Za dajanje izvidov, ugotovitev in mnenj zavodom za socialno zavarovanje, ki odločajo na prvi stopnji o stvareh iz invalidskega zavarovanja, so pristojne invalidske komisije I. stopnje, ustanovljene za območje enega ali več komunalnih zavodov za socialno zavarovanje; na drugi stopnji pa odločajo pristojne invalidske komisije II. stopnje na sedežu republiških zavodov za socialno zavarovanje. Invalidska komisija da v postopku na prvi stopnji izvid, ugotovitev in mnenje na podlagi neposrednega pregleda zavarovanca oziroma delovnega invalida in na podlagi medicinske in druge dokumentacije o dejstvih, ki vplivajo na ugotovitev invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, nevarnosti za invalidnost, telesne okvare ali potrebe po pomoči in postrežbi drugega. V postopku na drugi stopnji pa da invalidska komisija ugotovitev in mnenje praviloma na podlagi dokumentacije, ki je bila zbrana v postopku na prvi stopnji. Le če spozna, da je to potrebno, pregleda komisija neposredno zavarovanca oziroma delovnega invalida. nadaljevanje na 10. strani Iz arhivu muzejske (Nadaljevanje iz št. 6) Odhod večje skupine Hrastničanov v partizane V Hrastniku, od koder so ob prvem zbiranju odšli v partizane samo štirje, se je v drugi polovici leta 1941 partizanska miselnost močno razživela, čeprav so pozneje v juniju Nemci mnogo znanih komunistov poslali v taborišče in njihove žene izselili na Hrvatsko. Tako je konec leta 1941 Lojze Ribič organiziral odhod večje skupine in so bili v njej: Ivan Mitnjak, njegov 17-letni sin Ivan, Franc Bajda, Stanko Bajda in Slavko Bajda, Fridl Čebin, Ernest Bizjak, Slavko Bartolo, Adam Dušak, Slavko Igričnik, Stane Škrlin, Franc Višnar, Alojz Kirn, Franc Tršek. Odšli so v noči med 25. in 26. decembrom. Akcija na hrastniško vzpenjačo Ob tej priliki je bila izvršena akcija na hrastniško vzpenjačo, ob sodelovanju Lojzeta Ribiča or- ganiziral Sergej Krajger. Dogovoril se je z verkšuci v tem smislu, vodečo na sedlo Blate. Napad je da bodo določeni izmed njih na straži in ne bodo streljali. Partizanom ni šlo samo za to, da uničijo vzpenjačo, ampak so si hoteli pridobiti tudi razstrelivo, ki je bilo shranjeno v skladišču poleg prve zaviralnice na Blatah. Iz neumljivega vzroka verkšuci niso držali dogovora. Ko so partizani planili v zaviralnico št. 1, so verkšuci začeli streljati. Partizani niso imeli izgub, padel pa je verkšuc Bastardi, prav tako nočni čuvaj Karel Tušek, ki je skočil k telefonu. Nato so partizani zažgali še 1 km oddaljeno strojnico na zaviralnici št. 2, poškodovali zaviralni bobnič, pretrgali zavi-ralnično vrv in uničili telefon k rudniški upravi. To so napravili z miniranjem. Pri tem je padel še drugi nočni čuvaj Jožef Tacar (Tavčar). Nemci so škodo cenili na 6000 DM. Naslednjega dne so Nemci v Mati narodnega heroja, Staša Pinđura nam je pripovedovala o življenju svojega sina heroja 0 problemih zaposlovanja invalidov-invalidsko zavarovanje nadaljevanje z 9. strani Postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne v času, dokler traja delovno razmerje ali kakšno svojstvo, ki daje pravico do zavarovanja, uradoma ali na zahtevo stranke. Po prenehanju delovnega razmerja oziroma dejstva, ki daje pravico do zavarovanja, pa se začne postopek le na zahtevo stranke. O varstvenem dodatku se odloča le na zahtevo. Odločba komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, s katero se priznava ali določa kakšna pravica iz invalidskega zavarovanja je podvržena reviziji. Revizijo opravi republiški zavod za socialno zavarovanje, ki se lahko z odločbo prve stopnje strinja, lahko pa jo spremeni ali odpravi oziroma razveljavi. Zoper odločbo komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ima stranka pravico pritožbe, o kateri odloča republiški zavod za socialno zavarovanje. Odločba republiškega zavoda za socialno zavarovanje o pritožbi je dokončna in je zoper njo mogoč upravni spor. Ni pa mogoč upravni spor zoper odločbo o pritožbi, če je s to odločbo v reviziji hkrati razveljavljena odločba prve stopnje in je treba zaradi tega izdati novo odločbo. Obnova postopka v zadevah invalidskega zavarovanja, zaradi novih dejstev in dokazov ni vezana na pogoje, ki so določeni v zakonu o splošnem upravnem postopku. Tako lahko stranka predlaga obnovo, čeprav je v prejšnjem postopku opustila navedbo takšnega dejstva oziroma dokaza, na katerega se sklicuje v obnovitvenem predlogu, stranko tudi ne veže niti enomesečni subjektivni rok niti petletni objektivni rok iz zakona o splošnem upravnem postopku. Na slednji rok tudi ni vezana uvedba obnove po uradni dolžnosti. Ima pa ta obnova pravno dejstvo le za naprej in gredo stranki pravice, priznane z novo odločbo, šele od prvega dneva naslednjega meseca po vložitvi obnovitvenega predloga, oziroma od dneva, ki je bila izdana odločba v uradno obnovljenem postopku. . Se nadaljuje Hrastniku zaprli 19 oseb, med njimi Julijano in Metoda Jenko ter Mileno Babič iz Pleskega. Od teh so izpustili samo nekatere, druge so deloma odpeljali v taborišče, deloma pa ustrelili kot talce. Maščevanja so se razširila. Na račun hrastniške akcije so v Mariboru ustrelili 40 talcev, ki so jih že poprej določili za usmrtitev. Dve partizanski tragediji Partizani so preko zime hoteli izvršiti še nekaj akcij. Ena izmed prvih je bila namenjena Hrastniku in bi bila morala biti večjega obsega. Zaradi njene izvedbe je prišel 4. januarja Rudi Knez-Silas iz Gamberga na Mrzlico. Drugi dan je šel z devetimi tovariši k Vrharju v Zgornjih Čečah pod Mrzlico. Zvečer bi bila morala priti Skvarča-Modrasova skupina iz Rečice. Toda popoldne so napadli Nemci. Prišlo je do katastrofe. Sam Silas, Jože Umek-Zepl in Vilko Vresk-Urban so bili v hiši. Ostali pa so odšli na parno. Partizani so domačim prepovedali obvestiti žandarje, da so v hiši. Toda gospodinja je kljub temu povedala to sosedu in njegov 14-letni dečko je odšel z novico k Sv. Katarini h gostilničarju Pavlu Bauerheimu. Ta je z motorjem pohitel k žandarmeriji v Trbovlje. Iz Trbovelj je prihitel oddelek žandarmerije, zaščitne policije in zaščitne službe ter gestapa, okrog 30 mož. Partizani, ki so bili v hiši, so se rešili. Ostali pa za to niso imeli časa. Gospodinja je Nemcem namignila, kje se nahajajo. Nemci so začeli partizane v parni oblegati. Razvila se je ostra borba. Eden izmed partizanov je skušal pobegniti, a ga je zadela krogla. Ker Nemci partizanom na parni nikakor niso mogli do živega, so poslopje zažgali. Partizani so zaneli »internacionalo« in se še dalje junaško borili in branili. V poslopju so pokale bombe. Partizani so zgoreli s poslopjem vred, samo Franc Tršek je skočil iz gorečega poda, a so ga smrtno ranili. Med njimi so bili Hrastničani: Fridl Čebin, Ivan Mitnjak, Oto Medved, Franc Bajda in Franc Tršek. Tršku so zvezali noge in roke, ga nataknili na kol in ga vlekli v Trbovlje, kjer je umrl v mrtvašnici. Po okupatorjevem naročilu je konjač pokopal ostanke padlih borcev pod hlevom. Dne 10. maja 1946 so jih prenesli na dolsko pokopališče. Jagrove (Vrharjeve) so Nemci med vojno spravili v Trbovlje in nato v Nemčijo. Pavla Bauerheima pa so ponoči 15. julija 1942 obiskali partizani na domu in ga kaznovali. Po katastrofi pri Vrharju so se partizani zbrali na Kolovratu, tja se je napotil tudi Skvarča-Modras z rečiškim oddelkom. Štiri dni po nesreči pri Vrharju se je dogodil tragičen dogodek pod Sv. Planino (Partizanskim vrhom). K Prašnikarju so prišli štirje partizani in se nastanili na hlevu. Bili so predhodnica, kajti zamišljena je bila akcija v Trbovljah. Cim so partizani prišli, je sin Franc hitel v Zagorje in jih javil. Drugi sin je z istim namenom hitel v Trbovlje. Partizani so prepozno opazili, da prihaja žandarmerija, oddelek zaščitne policije, zaščitne službe in gesta- zbirke pa. Skušali so se rešiti skozi odprtino v strehi. Dva sta bila na begu ubita in eden težko ranjen, da je med prenosom v Trbovlje umrl. Ubita partizana sta bila partizana žužman Franc iz Hrastnika in Bajda Šušter-Nande iz Trbovelj. Franca Prašnikarja je že 17. februarja 1942 zadela zaslužena kazen. Ko je z dvema tovarišema šel na delo, so ga partizani prijeli in v Potočki vasi poleg Drnovškove hiše kaznovali. Malo kasneje so kaznovali tudi njegovega brata in zažgali usodno poslopje. Izdaje so izvirale iz najgloblje pokvarjenosti ljudi. Dne 17. julija so Nemci zaprli nekaj znanih komunistov iz Hrastnika in jih z družinami vred odgnali v Celje, od koder so može poslali v koncentracijsko taborišče Matthausen, žene in otroke pa odgnali na Hrvaško: Mlakarjeva, Jagodičeve, Fukovo; Liza Ačkun in Lojze Salamon sta pa bila odgnana sama. V septembru so Nemci pobrali drugo skupino in jo odgnali na Hrvatsko: Polančeve, Predovnikove, Trško-ve, Verdaieve in druge. Na čelu hrastniškega komiteja je bil Gvidon Pavlič iz Studenc. V Govcah nad Sv. Jedertjo je bil ustanovljen celjski okrajni odbor OF. Ko pa so padli Grčar in tovariši, ki so prihajali iz Celja, je bilo Laško področje priključeno trboveljskemu okrožju in ga je izprva obiskoval Gvidon Pavlič. Sekretarji okrajnih komitejev so bili hkrati člani okrožnega komiteja, ki je imel še druge člane. Oktobra 1941 je Lojze Ribič postal okrožni sekretar. Na mladino ni vplival samo posamezno, ampak je imel z njo tudi sestanke, npr. na Pleskem in v kamnolomu nad Rošem. Na Pleskem je bila glavna organizatorica SKOJ-a Marta Babič, uslužbenka v rudniški pisarni. Ona je bila povezana s Francem Škobernem iz Pra-pretna. Že v prvih mesecih je nastala okrog revirjev razpredena organizacija OF. Na Pleskem se je opirala na Babiče (na Španče-vem) in na Babiče na sedanjem Bantonovem. Na Prapretnem so bili med posameznimi kmeti zaupniki. V Čečah je bil krajevni odbor OF, glavna zvezna postojanka pri Ivanu Bočku (med Ravnami in Gomim potokom) in pri Grčarju v Ravnah. Na Dolu je bil ustanovljen krajevni odbor OF. Duša mu je bil učitelj Emil Ha-meršek. Pomagala sta mu čevljar Ignacij Koritnik in kmet Zore Franc. Zaupniki so bili: Zoksova sinova (Peter in Jože Šergan) na hribu pod Turjem, Ribič (Martin Orožen) v Turju in Štorovčan v Štorovju v Gorah (Franc Šunta). Na Marnem je bil glavni zaupnik Čehovin (Franc Deželak). Za Brdce in spodnji del Breznega je bila glavna postojanka pri Kozoletu; za Belovo, Klenovo pri Pod-belškem Cucku (Šerganu). V Krnicah je bila prva postojanka pri Tomičevih, v Podkrni-cah pa pri Jeriču (do leta 1942 jo je vzdrževala žena, nato, po povratku s Senovega, mož Jože) in pri Francu Jeranu (za železnico). Preko Save je pa vozil železničar Janez Stušek iz Podkraja, Jeran je vodil k Savi do leta 1942, potlej pa Ignacij Parfant. nadaljevanje na 11. strani ZANIMALO VAS BO V mesecu avgustu bodo praznovali svoj rojstni dan: Babič Marija, Beršnjak Avgusta, Cigelnjak Marija, Erman Bronislava, Gabrič Helena, Gričar Marija IL, Guček Frida, Gun-zek Ana, Hribšek Marija, Hrnčič Heda, Hrnčič Marija, Jamšek Mihaela, Jurgel Friderika-Breda, Ka-luder Ana, Kavzar Bernardka, Knežević Elizabeta, Kolander Štefanija, Kolar Ruža, Korošec Ivana, . Kosmač Danijela, Kovač Cvetka, Kozole Antonija, Kraus T imenu slovenskih fantov, ki služimo vojaški rok v aivtoeentru Kraljevo, se vam oglašam z nekaj skromnimi vrsticami in vas, kakor tudi ostale sodelavce Steklarja prisrčno pozdravljam. Ker služimo tu kar štirje steklarji: Zagorc Štefan, Kajič Tine, Brečko Friderik in jaz, vas v imenu vseh nas prisrčno prosim, če bi na mlahko pošiljali vsaj kakšen izvod »Steklarja«. Zelo bi nas veselilo, če bi se lahko seznanjali z delom, težavami in napredki naših sodelavcev, ker smo s srcem in vsemi mislimi še kar v našem domačem kraju. Upamo, da nam boste s tem napravili vsaj kakšno urico prijetnega branja in nam bo rok hitreje mineval. Dopisujte V MS na! Ema, Kreže Angela, Krpic Ernestina, Krsnik Berta, Krstič Natalija, Kukuruzovič Valerija, Lapornik Frančiška, Legvart Miroslava, Lipovšek Ivanka, Ločičnik Jelena, Lorber Marija, Majcen Elf rida, Marinc Marija, Mašinovič Marija, Matešič Matilda, Medvešek Silva, Mekše Ana, Mekše Ljudmila, Milenkovič Helena, Motoh Ivana, Možar Štefanija, Mustač Vlasta, Najdenič Helena, Naroglav Viktorija, Oberčkal Ljudmila, Ober-majer Silva, Pavlič Marija, Peklar Že vnaprej se vam najlepše zahvaljujemo in vas še enkrat vse lepo pozdravljamo! Vojalki: Frankovič Jože, Brečko Friderik, Kajič Tine in Zagorc Štefan iz vojne pošte 3743/13, Kraljevo, Srbija nadaljevanje s 5. strani Marsikje srečamo ob hišah božje drevce, ki ga ne manjka po senčnih krajih gozdov Lisce, Kopitni-ka, Kala in Mrzlice. Maja, ko se razcvete v skalah Kopitnika, Vel. Kozja in Ostreža avrikel in kraljeva roža, po košeninah Lovrenca pa veliki encijan, srečamo cele procesije izletnikov na lovu za temi majvečjkni odličji naših gora. Niso redki izleti učencev s prosvetnimi delavci, ki nosijo cele šopke encijana in blagajana. Ni jim zameriti! Gotovo tudi prosvetni delavci ne vedo, da trgajo učenci zaščitnice. Mislim, da bi pro- Cirila, Perpar Erna, Poboljšaj Marija, Pušnik Ana, Rajbar Ivana, Rezec Ljudmila, Rogelj Zofija, Romih Ljudmila, Salmič Matilda, Smode Rezi, Sodec Marija, Stradar Ivanka, Strgaršek Milena, Škof Marija, Škofič Angela, Šmid Marija, Šoba Sonja, Tovornik Marija, Vrana Cecilija, Urlep Marjeta, Valjak Kata, Vrabič Marija, Zagorc Romana, Zebič Marija, Boltin Ida, Miler Valerija, Oberauner Terezija, Povše Ana, Gerhard Jože, Laznik Srečko, Logar Boris, Tramte Franc, Abram Jože, Brajer Zdenko, Brečko Friderik, Brečko Ludvik, Brečko Slavko Čadež Milan, čavlovič Štefan, Šoh Mirko, Doberšek Milan, Flisek Milan, Germadnik Edvard, Gnus Anton, Grašič Dušan, Grum Mirko, Homšek Henrik, Hribšek Venčeslav, Jakopič Jože, Jarc Milan, Kajič Franc, Kapelari Stanislav, Kauzar Peter, Klančar Borut, Klemen Ignac, Knap Dominik, Koritnik Mihael, Kovač Janez Kranjc Franc, Krašovec Karl, Kukec Ivan, Kumlanc Ludvik, Levačič Anton, Majdič Branko, Novak Franc, Oberčkal Ivan, Pepelnjak Alojz, Perc Adolf, Pla-tinovšek Karl, Plazar Jernej, Pla-zar Martin, Pungerčič Janez, Renko Mihael, Sotlar Stanko II., Šar-lah Mihael, Šantej Franc, Šergan Jože, Špacapan Roman, Špan Ludvik, Štrbucelj Miroslav, Tavčar Ladislav, Tovornik Anton, To- svetnii delavci tudi v tem pogledu izpopolnili svoje znanje ter postali zopet učitelji naši mladini. V samoobrambi :se je rodila-Gor-ska straža s plemenitim namenom, paziti na zaščiteno evetano in poučiti nerazsodne in nevedne izletnike. Dober namen in nesebično požrtvovalnost naših mladincev kaže vsestransko podpreti. Vendar pa mislim, da ne 'bo popolnega uspeha poprej, dokler se ta problem neznanja ne bo začel temeljito reševati v osnovnih šolah z učiteljstvom, iki ima posluh za lepoto narave, za krasoto naših gora. vornik Karl, Vengust Zvonimir, Vidmar Jože, Vintar Alojz, Volaj Oton, Volfand Viktor L, Zalaznik Jernej L, Zupanc Avgust, Železnik Ladislav, Žibret Robert, Pavlič Ivan, Podmenik Milan, Šent-jurc Bruno. Iskreno čestitamo! Odšli iz podjetja: Brečko Friderik, Frankovič Jože, Tovornik Milan, Drstvenšek Milena, Pfajfar Dragica, Prah Erika, Kumlanc Bogomir in Peklar Ciril — vajenec. Prišli v podjetje: Zajec Marjan, Peklar Ciril, Vran Mijo, Vučko Jože, Teršek Ivan, Cvelbar Venčeslav in Knez Ciril. Poročili so se: Grešak Aleksandra, brizgalka stekla — Bienelli; Napret Jožefa, skladiščna delavka — Bratec; Va-lenčak Ljudmila, brusilka — Bele; Strniša Viljem, strugar; Knez Jože L, transportni delavec; Žekar Jožica, izpihalka — Hole-šek; Sivec Marija, odnašalka — Firšt; Pikelj Andrej, menj. modelov in Rupnik Ana, delavka v bru-silnici; Hendija Valentina, odnašalka — Ošlak. Prirastek v družini so dobili: Kavšek Nikolaj — hčerko, Ocepek Franc — hčerko, Kumelj Marii a — hčerko, Zorenč Marija — sina, Klanšek Ana —• hčerko, Crnkovič Franc — hčerko, Maurer Viljem II. — sina. • STEKLARJA Ni i {—'ÌSi {—'tSi i=-\Ni ^CNi /—•CNi /—\'Ni /—■ON/ /—\ •Al/ >/-/' I/-«///U / '/•/' I ! //.ni / //.Ml/ //.Ml/ //.Ml/ //.Ml/ ifsIWlitjWllljWI //.M I///.M I///.Ml/ //.M I / // .«I / //.Ml / //.Ml / //.M1/ //JV I / //.Ml / //.Ml / !/ FLORA V NAŠEM OKOLJU-ČUVAJMO JO! IZ ARHIVA MUZEJSKE ZRIRKE nadaljevanje z 10 strani Poseben krajevni odbor je zajel Brezno in Sv. Jedert; tu so bili posebno delavni rudar Ivan Primon, krojač Franc Diaci, kmet Štokovnik (Štrumbelj). Podporo so partizani že leta 1941 imeli pri Podbelskem Cucku in pri Blažu Kurniku v Govcah in pri Kozoletovih na Spodnjem Breznem. Več oporišč so imeli partizani že tedaj na Kalu. Posebno jim je šla na roko Marija Pavlič (Veli-govškova mamica). Domači so bili tudi pri Zalseniku, kjer je bila pri turškem znamenju kurirska zveza. Znano oporišče je bilo pri Borovšaku, sedlu pod Gozdnikom, kjer je bila zveza (javka) s Savinjčani. Nemci so morali tudi v centru samih revirjev opaziti, da kljub odhodu vodilnih komunistov njim sovražna miselnost in dejavnost ni prenehala. V Hrastniku so zato komunistično gardo izselili, še preden je izvršila kako izrazitejšo odporno dejanje. To so storili 17. julija 1941. Novo skladišče bo kmalu pod streho Stran 12 NAGRADNA KRIŽANKA 0 A TRlSTOSEST DESETI DEL KROGA KROŽNA POT SATE LITA V VESOLJU IME INDIJSKEGA PREMIERA SASTRIJA JEZERO V AFRIKI MRČES, ŽUŽELKA TER A KOS POSESTVA SKUPIMA ŽUŽELK RIMSKA BOGINJA JEZE ODPRTJE SVETLOBNI I2SIRELEK A VARNOSTNI SVET OLJKIN SADEŽ ZVEZA ŽIVALSKI IZTREBKI REKA V ŠVICI IZDELEK STEKLARNE HRASTNIK SAMOSTANSKI PREDSTOJNIK 1 PRITOK KASPIJSKEGA MORJA or im a VRSTA PRIČESKE GLAVNA TELESNA ŽH.A UTRIPAL N 1C A ITLOĆEK USTNE ŽLE7E ATENSKI DRŽAVNIK SESTAVIL: KARLI DREMEL A IZDELOVALEC OPEKE JAPONSKO OBLAČILO MOČ VLADANJA RJAVA KRAVA IME VIOLINISTA OZIMA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČA MESTO V NIZOZEMSKI VRSTA ŽIRAFE K KONJ SIVE BARVE OTOK V IRSKEM MORJU DANSKI DROBIŽ R ČASOPIS -VAJEVCEV' MESTO V SRBIJI ŽELEZOV KRSEC GRŠKI JUNAK PO KATEREM SE IMENUJE VRSTA VISO KE ŠOLE A VELIK GORSKI VRH ODDELEK RIMSKE KONJENICE MORSKA PTICA VRTNA CVETICA RIMSKA LJUBLJANA A KLADE ZA SEKANJE DRV GLAVNO MESTO MOLDAVIJE OSEBA IZ GOTOVČEVE Of ERE S TURŠKI DOSTOJAN- STVENIK A VPREŽNA ŽIVAL ŠOLSKE POTREB- ŠČINE RIMSKI ZALOŽNIK SRBSKO MOŠKO IME VEZNIK FRANCOSKI SLIKAR /EDOUARD/ M N TEHNIČNA ŠOLA OSEBNI ZAIMEK IZRASTEK NA GLAVI OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU D A ŽENSKO IME GUMI A NEODLOČEN IZID ŠAHOV SKE IGRE ŽENSKO IME ■ LJUBEZENSKO PES-NIŽTVO ŽENSKI PEvJ SK» GLAS GORA V JULIJCIH KUBANSKI POLITIK /RAUL/ PREBIVALEC ATEN PREDIKAT KEM.7NAK ZA ERBIJ ELA PEROCI POKRAJINA V AZIJI MIKAVNOST ČAR A OSEBNI PREJEMKI ALPINISTIČNI REKVIZIT PRAVICA POSAMEZNIKA, DA PREGLASUJE SKLEP VEČINE A A JOKAVKA PLES POPOTNIK IZDELOVALEC MILA POLETNA VROČINA RIMSKI URADNIK RIMSKI BOG LJUBEZNI D DLAKA NA KLASU MOČNATA JED GEOMETRIJSKI LIK ŽENSKO IME ŽIVALSKA MAŠČOBA TOVARNA AVTOMOBILOV V MARIBORU AVSTRALSKA PTICA OPERA B. SMETANE D MITOS ■ T GLAS VRANE JAPONSKI DROBIŽ ČEBELJA TVORBA NEPROFE- SIONALEC ANTIČNO MESTO V GRČIJI GRŠKA POKRAJINA /ELIDA / OSEBNI 2AIMCH DALMATINSKA VPRAŠALNICA ZNAMKA AVTOMOBILOV STARO GRŠKI KIPAR KRAJ PRI KRŠKEM MLADINSKA KNJIGA dt. ČRKA ABECEDE PIANO CINCAR U ROALD AMUNDSEN A A PRI STROJ, NAPRAVA BERTA AMBROŽ Avgustovska nagradna križanka ima za pomoč pri reševanju precej črk že vpisanih, da bo ugankarjem reševanje olajšano. Za pravilno rešitev slikovne kri-žake razpisujemo tri nagrade v vrednosti 45 N-din. Rešitve križanke pošljite do četrtka 18. 8. na naslov: Kadrovski oddelek Steklarnne Hrastnik, Hrastnik. Za julijsko nagradno križanko smo do razpisanega roka prejeli le 47 rešitev. Srečni izžrebanci prejmejo: 1. Ostojič Vera 20 N-din 2. Boltin Ida 15 N-din 3. Kotar Ana 10 N-din Pravilna rešitev julijske križanke: Humor Vse v znamenju IIL športnih iger steklarjev v Skopju B, Dan borca, Mežaklja, kipar, Usta, liano, os, go, radar, praznik, Kt, ud, krsta, rudarjev, r, Keats, ime, Atena, mir, trtar, plan, č, atol, atom, ovce, r, srp, ete, Nika, Poe, Sirk, Ana, raž, nocoj, Trubar, koza, vede, Eli, Doboj, milica, E ris, Alser, koreninar, Žale, Ibert, Badel, Akra, Erin, kanti-ner, N j asa, d. D. K. Miro Cerar Hrastniku. nastop v Pridružimo se tudi mi v akciji za zbiranje finančnih sredstev za šo reprezentanco v ni telovadbi. Akcija je bila objavljena v NT.