aiJ—Naročnina ......g
za državo SHSi
do preklica:
•) po pottt mesečno Din 11 b, dostavljan j na dom
mesečnj....... 12
za inozemstvo i ■eeečao	Din 23
B Sobotna izdaja:»
r Jugoslaviji.....Din 20
r inosunstm ..... „ <0
m n«o« taseratomi ai
Enostolpas petltaa vrsta mali ootasi po Oln 1*50 la Ota *'—, veliki oglasi nad 45 aro fl« iina po Din. 2 SO, poalaaa iti. po Oia. 4 —.
Pri večjem naročila peput
Izhaja vsak dan IzrtmmŠ ponedeljka In dneva po pran nikn ob 5. ari zjutraj.
Poštnina plačana? loto®
Posamezna Številka stane 25 »In.
V LMtt v nedeljo m 28. ovislo 1923.
DOT Orodnlfitvo ja v Kopitarjevi altoi »ter. G/UL BoKOplsl a« ne vračajo; notraniiranii pisma sa ao sprejemajo, tfrsdn. loleL štv. 50, uprava. Str. 328.		P	ollfičen list za slovenski naro	i	m	Oprava jo t Kopitarjevi al. 6. — Račaa poitna kras. Ijabllanahe it. 350 za naročnino In št. 349 za oglasa, zanreb39.au, sarajev. 7563, praške ln dana). 24.797.
Poidravijen, naš Rralj!
Z Bleda je prišlo poročilo, da se pripelje danes zjutraj v Ljubljano Njega Veličanstvo kralj Aleksander, da pokaže svojo naklonjenost V. katoliškemu shodu tn slovenskemu narodu, ki je danes zastopan v Ljubljani po ogromnih množicah iz vseh delov Slovenije. Ob 6. uri se odpelje kralj z Bleda tn ob 7. uri bo sprejel v justični palači predsedstvo pripravljalnega odbora, katero bo pozdravilo Nj. Veličanstvo kralja in se mu poklonilo. Nato se poda kralj na balkon ju-gtične palače, kjer bo z zastopnikom celokupne vlade ministrom dr. Jankovieem gledal veličastni slavnostni sprevod in adeležnike V. katoliškega shoda počastil i svojo navzočnostjo.
.Vest, da se udeleži V. katoliškega
ŽIVIO NAŠ
shoda naš kralj, bo vse udeležence katoliškega shoda napolnila z veliko radostjo in ponosom. Kraljeva navzočnost bo katoliškemu shodu dala poseben, izreden sijaj in bo njegovo slovesnost dvignila in jo ponesla daleč preko državnih mej. Naše verno katoliško ljudstvo, ki spoštuje po naukih svoje Cerkve vsako avtoriteto, cerkveno in državno, bo svojemu vladarju za to pozornost in za ta dokaz naklonjenosti do slovenskih katolikov in spoštovanja do svetih idealov, ki jih nosi v svojih srcih verni slovenski narod, iz srca hvaležno. To svojo hvaležnost in udanost bodo pokazali danes slovenski katoliki, ko bodo navdušeno pozdravljali svojega vladarja in mu oduševljeno vzklikali: KRALJ!
Pozdravni večer v »Unionu«.
Sobota, dne
V	soboto zvečer ob 8. uri je priredila katoliška akademska mladina udeležnikom katoliškega shoda pozdravni večer v veliki, priprosto, toda zelo okusno okrašeni dvorani hotela »Union«.
V	dvorani vlada prijeten polmrak in sveta tišina. Na stene, osvetljene od ^ne same luči, mečejo mogočne pahne svoje dolgo sence, dvorano pa polnijo dolge vrste sedežev. Vse mirno in tiho, nikjer glasu, nikjer šuma. Tako do 7. ure zvečer.
Počati pa se prične obsežna dvorana polniti. Spočetka prihajajo posamezniki, tudi male skupine, ki kar zginejo v »morju« stolov. A vedno in vedno jih je več, napolni se ena vrsta, napolni druga, vedno več ha več, dokler sprva pohlevni curek obiskovalcev ne naraste v mogočno reko, ki se neprestano zliva v dvorano. Napolnijo se galerije, napolnijo se stranski prostori, nastane naravnost neprodirna gneča. Ob 8. uri, za katero je bil napovedan začetek pozdravnega večera, je dvorana natlačeno polna in mogočni vtis velikanske udeležbe dobi svoj pravi kolorit šele v polno razsvetljeni dvorani.
Prvi obiskovalci.
Prvi obiskovalci so bili večinoma naši priprosti ljudje. Videl si v dvorani krepke, stasite može, zagorelih obrazov in težke hoje. Ženske trdih lic stopajo počasi, nekam boječe v velike nevajene jim prostore, In okretna mestna mladina, krepki kmečki fantje in osiveli meščani — vse se meša v bratski slogi in ljubezni, pravi vzoi katolicizma, ki naj obsega vse: vse stanove, vse družabne sloje in vse narode brez razlike.
Točno ob 8. uri so pričeli prihajati terkveni in posvetni dostojanstveniki, ki lo tvorili številno skupino na lepo okrašeni estradL
Ko je godba dravske divizije odsvirala svoj pozdrav, je izpregovoril predsednik dij. priprav, odbora iur. Tratnik:
Dovolite, da v imenu katol. mladine otvarjam pozdravni večer V. katoliškega shoda. Pripravljalnemu odboru, ki je naložil katol. dijaštvu častno nalogo, da priredi ta večer oosetnikom V. katoliškega shoda, se prisrčno zahvaljujem in prosim g. predsednika pripravljalnega odbora, da prevzame svoje mesto.
Predsednik pripravljalnega odbora, g. dr. Slavič, viharno pozdravljen, prevzame predsedstveno mesto in pozdravi zbrano občinstvo, mnogokrat viharno prekinjen, s sledečim govorom:
GOVOR PR. SLA VIČA
Prevzvišena in presvitla gospoda, mili narod I
Izvoljeno ljudstvo božje je zgubilo svo-lo z^to svobodo in svojo drago rodno grudo; sovražni babilonski tujci so razdejali »jih siavni Jeruzaiem in upepeiiii njih sveti tempelj. Tam ob rekah babilonskih so sedeli in jokali spominjajoč se Siona. Bivanje na Babilonskem ie bilo zanie združeno.
25. avgusta.
z mnogimi nevarnostmi: Živeli so sredi med pogani, videli njih templje, omamljivo malikovanje, nenravno življenje. Njihov duh je otopel za čistost izraelske prave religije, njihova verska organizacija se je zrahljala,, v nravnem oziru so nastavljali svoje korake na pot propada, njihova lastna kultura in narodnost je izginjala ob premoči babilonskega sijaja. Bili so na tem, da ne bi bili samo odpeljani v suž-nost, ampak da bi postali tudi duševni sužnji tujega duha. Tu pa pride zanje rešitev. Po 70 letih sužnosti se vrnejo zopet v svojo domovino, po kateri so hrepeneli z vso silo svoje duše, kakor izraža psalmist to hrepenenje:
Ako pozabim tebe, Jeruzalem, naj bo pozabljena moja desnica. Moj jezik naj mi obtiči na nebu, ako se ne spominjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema za največje svoje veselje.
Po vrnitvi v domovino pa je bilo treba zopet vse znova ustvariti in urediti. Treba je bilo pozidati Jeruzalem in ga obdati z močnim obzidjem; treba je bilo misliti na versko reorganizacijo in upostavi-tev novega kulturnega in državljanskega življenja. V sužnosti je zamrla beseda božja na njihovih ustih. Sv. pisma, božje postave niso več poznali. Zato je bilo potrebno, da se najprej seznanijo zopet z verskimi in nravnimi resnicami svoje religije, da na podlagi teh načel začnejo novo življenje v domovini.
V ta namen je sklical njihov veliki re-organizator Ezdra ljudski zbor v Jeruzalem na široki ulici pred mestnimi vrati, da bi jim čital in razlagal besedo božjo. V II. Ezdr. 8, 1 čitamo o tem takole: »Tedaj se je zbralo vse ljudstvo kakor en mož na prostoru, ki je pred vodnimi vrati; in rekli so Ezdru pismouku, naj prinese knjigo zakona Mojzesovega, ki ga je Gospod zapo-vedal Izraelu. In Ezdra duhovnik je prinesel postavo pred zbor, pred može in žene in vse, ki so jo mogli slišati in razumeti ... In čital jo je na široki ulici, ki je pred vodnimi vrati, od jutranjega svita do poldne... in vsega ljudstva ušesa so bila obrnjena h knjigi postave...«
Ko pa je prebral Ezdra knjigo postave in so jo tudi leviti ljudstvu razložili, je vse ljudstvo plakalo. Ginjeni so bili dobrote božje, ki so jo spoznali zopet v sv. pismu, in žalostni so bili, da so se oddaljili s svojim življenjem od postave božje.
Ezdra pa jim je rekel: >Ta dan je svet Gospodu našemu; zato se ne žalosti te, kajti veselje v Gospodu je naša moč.«
Cestiti zborovalci 1 Slovenski narod se je zbral po nevarnih časih vojne in povojne dobe danes s svojimi brati Hrvati in Srbi in ljubimi gosti iz drugia držav v velik ljudski zbor, da sliši zopet knjigo boije nostave, da si na podlaei večnih resnic
uredi udobno bivanje v svoji novi svobodni domovini, v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Če je v dobi od zadnjega katoliškega shoda zatemnela nekoliko luč vorske zavesti in življenja po veri, hočemo zopet z večjo skrbjo paziti na to luč. Mi imamo to luč, a gledati hočemo, da nam ne ugasne in da razširja svoj blagodejen vpliv na vse naše zasebno in javno življenje. Mi si hočemo globoko v srce vtisniti besede Kristusove: Dum lucem habetis, credite in lucem, ut filii lucis sitis (Dokler imate luč, verujte v luč, da boste otroci luči).
In če jo v nravnem oziru v tej vojni in povojni dobi nekoliko trpela čistost ver-sko-nravnih idealov, se hočemo na tem katoliškem shodu zopet ozreti po večno veljavnih etičnih vrednotah naše vere.
Mi hočemo, da se naš narod versko-nravno obnovi; mi hočemo, da se immate-rialno- in materialno-kulturno dvigne; mi hočemo, da si državo, katero je svobodno pomagal ustvariti, uredi trdno na znotraj m na zunaj, srečno in blagoslovljeno v vsakem oziru.
V	ta namen se je naš narod zbral. In jutrišnji dan hoče poslušati »na široki ulici« Kongresnega trga knjigo božje postave: hoče slišati smernice za svoje delo z vidika krščanskega svetovnega naziranja. In naš ljudski zbor ne bo poslušal samo od jutranjega svita do poldne, ampak jutri in v ponedeljek in v torek ves dan v malih in velikih dvoranah.
Če bo pri teh razpravah moral naš narod slišati o nekaterih ranah, ki jih je treba ^ lceliti, o napakah, ki jih treba odpraviti, potem kličem svojemu milemu narodu tudi z besedami velikega reorganiza-torja Ezdra: Ne bodite žalostni in ne pla-kajte; zakaj veselje v Gospodu je naša moč.
Ponosni smemo in moremo biti na svoj narod, da se je zbral v takem številu, ker je s tem pokazal, da ima zmisel za naše verske, kulturne, politične in narodne ideale, je pokazal, da ima pogum in voljo, se dvigniti in izpopolniti.
V	tej volji, v tem pogumu, v tem veselju, v Gospodu — je naša moč.
Zato pa pozdravljen, z veseljem v Gospodu pozdravljen dan V. katoliškega shoda. Kakor Ezdrov dan, je tudi ta dan »svet Gospodu našemu«.
Današnji dan pa nimamo samo veselja nad svojim narodom, ki stremi za versko-kulturnimi ideali ob V. katoliškem shodu, ampak tudi nad tem, da so naš narod ob njegovem prazniku počastili tako veleod-lični gostje od blizu in daleč.
Govornik potem slovesno omenja najvišji oblasti na zemlji sv. Očeta Pija XI, ki je s posebnim pismom (breve) odlikoval V. kat. shod, ter N j. Veličanstvo kralja Aleksandra, ki osebno počasti V. kat. shod s svojo navzočnostjo, na kar je godba zasvirala državno himno. Dalje omenja, da bo tudi vlada zastopana po namestniku ministrskega predsednika dr. Velizarju Jankoviču, in da še pride tudi predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič.
Govornik je nato pozdravil gosto in sicer predvsem apostolskega nuncija Her-menegilda P e 1 e g r i n e 11 i j a , ki mu je občinstvo priredilo viharne ovacije, nadškofa dr. Ant B a u e r j a, nadškofa dr. J. Š a r 1 č a, Sarajevo, škofe dr. Andreia K a r 1 i n a, Maribor, fra. Alojzija Miši-č a, Mostar, dr. Jeronima Mileta, Šibenik, fra. Jose G a r i 6 a, Banjaluka, Antona Akšamoviča, Djakovo, dr. Jos. Ma-r u 8 i 6 a, Senj, dr. Dionizija Njaradi-ja, Križevac, dr. Nikolaja Dobrečiča, nadškof v Baru, dr. Josipa Marčeliča, Dubrovnik, Buncija, Lješ, dalje apostol jske administratorje Ferdinanda Hr-dyja, Niš, Ljudevit Budanoviča, Su-botica, Aleksija B a z j u k a , Banjaluka, in vojnega vikarja msgr. Rožiča.
Nato je govornik pozdravil ljubljanski diplomatski zbor, ki je bil polnoštevilno na pozdravnem večeru navzoč in sicer gen. konzul dr. Beneš, gen. konzui K o h I -r u s s , konzul de F 1 a c h , konzul T r o 11, konzul de C o r m e 11 i in honorarni konzul D u 1 a r.	v
Govornik je nato pozdravil velikega župana dr. L u k a n a, delegata dr. Karla Š a v n i k a ; rektorja ljubljanske univerze i dr. Aleša Ušeničnika, dvornega svetnika Š k r 1 j a , predsednika višjega deželnega sodišča Babnika in dvor/lega svet* nika dr. V i d i c a.
Govornik je pozdravil dalje Anglezitf M a r t i n d a i e S. J. in dr. Avg. C1 e t m e n t iz Lilleja .in 14 provincialov fram čiškanov.
Nato je govornik pozdravil poslanca ministra n. r. dr. Korošca, kateremu so se priredile navdušene ovacije, in vsei ostale popiro-ne.
Z ves-sl^/n je pozdravil govornik pod* župana dr. d t a n o v n i k a in magistrat-nega ravnatelja dr. Z a r n i k a ter vse občinske svetovalce ljubljanske.
Zbrano občinstvo je dostojanstvenike^ katerih imena je govornik navajal, burno pozdravljalo in jim prirejalo prisrčne ovacije.
Posebej pa, je dejal govornik, moramo pozdraviti naše brate Hrvate in Srbe. Kakor smo bili mi Slovenci zastopani y Zagrebu na evharističnem kongresu, tako so zastopani med nami tudi Hrvatje. (Burno odobravanje.) Odlično so zastopani tudi westfalski Slovenci. Primorskim Slovencem pa, ki so sodelovali na vseh prejšnjih katoliških shodih, zakliče govornik: Narod naše tuge in naših bolečin, bodi prisrčno pozdravljen! (Viharno odobravanje.)'
BRZOJAVNI POZDRAVI.
Predsednik pripravljalnega odbora je nato prebral došle brzojavne pozdrave. Minister za vere dr. Vojislav J a n i č je poslal škofu dr. Jegliču naslednjo brzojavko:
Žalim veoma što neodložnim važnimi državnim poslom sprečen, neču moči da prisustvujem petom katoličkom kongresu ta Ljubljani. Nadam se pouzdano, da če on vo-djen odanošču prema crkvi 1 ljubavlju pre-i ma otačbini, ispasti jednako dostojanstveno! kao i netom minuli euharistijski kongres u Zagrebu, pa vas molim, da mu u to ime isporučite moje iskrene želje i srdačno pozdravijo.
V. katoliški shod so nadalje pozdravil!; načelnik ministrstva za vere Lanovič, Slovenci iz Clevelanda, škof Luka Pappafava, Hvar, kapitularni vikar dr. Goskovič, otok Krk, nadškof Kordač, Praga, minister Šra-mek, Praga, minister dr. Dolanski, Praga, poslanec Myslivec, Snemovna, Sigmund Le-dohowski, prelat kaptola olomuškega, uredniki dnevnika »Lid«, Praga, veliki mojster križarskega reda Jos. Vlasak, Praga, Beloruska sekcija Ciril-Metodijske Lige v Pragi, minister Glabinski, Varšava, poslanec Adamski, Poznanj.
Nato so pozdravili V. katoliški shod:
ZAGREBŠKI NADŠKOF DR. A. BAUER;
Mi Hrvati došli smo iz belega Zagreba pod vtisom sijajnega uspeha, ki smo ga dosegli s pomočjo Slovencev na evharističnem kongresu v Zagrebu. Došli smo sedaj sem, da se sedaj z vami radujemo na vašem uspehu. Bil sem že na več katoliških shodih v Ljubljani, a tako svobodno kot danes še nikdar ne. Danes smo slišali mnogo pozdravov iz velikega sveta, in današnji shod ima mnogo večji pomen kot prejšnji. Nobena sila nas ne bi mogla združiti tako, kakor nas je združila ideja krščanstva. Naši nasprotniki so že mnogokrat na-glasili, da je Bog mrtev, da je katolicizem pokopan — a ideje se ne pokoplje I Vaše število je dokaz, da naša ideja ni mrtva in ta organizirana sila bo vedno močnejša in jačja. V imenu hrvatskega episkopata pozdravljam vaš katoliški shod s srčno željo, da donese bogate plodove ne le vam Slovencem, ampak vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom.
SARAJEVSKI NADŠKOF DR. ŠARIČ:
Prinašam vam srčen bratski pozdrav iz Bosne. Moj pozdrav je ta: Sv. Bernard je gledal betlehemsko dete, pa rekel: Imamo enega, komur naj sledimo. Naš Betlehem je Slovenija. Tu se je rodilo katoliško gibanje. Vi Slovenci ste prvi naši organizatorji, prvi naši dobrotniki. Slovenski narod: Bo« Te živil
VELIKI ZUPAN DR. LURANt :
Visoki zuorovalcli iz tujih držav in la naše Slovenije ste se zbrali, da uokumeiiti- ! rate svojo versko življenje, da okrepite svo- ; j« organizacije. Okrepitev verske organi- j zacije j« ravno tako potrebna, kot je po- i treben zrak, Kot je potrebna vo&a. Zapad-na kultura so je razvila le v znamenju Sv. Križa. Prišli tAi s^ kc se je začela verska misel nabijati iu poirebna je bila »ve- i tovna vojska, dat ism jj pokazala, kaj znači i propad morale. Zaio je verstvo ne le potreba družbe, ampak tudi državna j)o-treba. Le globoko veren narod je jamstvo za državo in za blagostanje prebivalstva. Zato vam želim mnogo uspeha.
DR, ANTON KOROŠEC:
Gospod predsednik pokrajinske uprave dr. Lukan je izrekel mišljenje, da se na- i hajamo pred polomom evropske kulture. Evropski organizem je bolan. Vsak išče samega sebe, nihče ne gleda n.\ drugega. Zato je človeška družba razkrojena v atome. Zato vzdihujejo narodi in si žele velikih idej, ki bi preobrazili ljudstva. SLS, katero imam čast daneu tukaj zastopati, nima na tem shodu nobenega privilegiranega stališča. Povem vam iahko, da SLS niti vabljena ni bila na katoliški shod! To je popolnoma korektno, ker vsak je dobrodošel ua katoliškem shodu, kdor če piti iz neusahljivega vira katoliške vere. Zato je tukaj tudi SLS. Mi ne iščemo velikih idej nikjer drugod kakor v katoliški Cerkvi. Zato se zahvaljujemo za inicijativo pripravljalnemu odboru in mi pozdravljamo V. katoliški shod v Ljubljani.
V imenu Rusov, bivajočih v Jugoslaviji je pozdravil zborovanje
PROFESOR JEZERSKI.
»Bratje — Slovenci! Zahvaljujem se Vam, da ste tudi nas Ruse povabili na Vaše slovesno zborovanje.
Mi ruski begunci brez ozira na razliko veroizpovedi s toplimi simpatijami pozdravljamo delovanje katoliškega kongresa za versko in moralno obnuvc v duhu tam vsem skupcih in dragih, krščanskih idealov. Iskreno želimo, da si Slovani združeni v složnem delu za k:rčauske ideje »gradimo nov srečnejši svet na temelju Kristusove vere, morale in idealizma.
Mi preživljamo čas, ko materializem vednobolj zavladujo nad svetom. V Rusiji je zavladal nad krščanskim narodom z grobo silo, v zapadni Evropi pa deluje na drug način, izpodjedajoč idealizem, uvajajoč v življenje kapitalističnega duha. dvigajoč na ščit grobo ali pofinjeno čuvstveno uživanje. Proti tej nevarnosti se morajo zediaili vsi, ki so Se ohranili r src« besedo Eristusovo. (Navdušeno odobravanje.) Jaz od srca želim, da bi slovenski katoliški shod pripomogel k uresničenju te visoke misli. S tem bo dokazal svojo zvestobo veko vitim tradicijam slovanstva. ki je volno predpostavljalo nravstvene ideale ':rš?anstva zunanji sili, bogastvu in gospodstrn nad drugimi narodi. Vsi zgodovinski in filozofski spori med nami Btopajo v ozadje pred oleo nevarnostjo, ki ogroža temelje krščanske kulture! (Viharno odobravanje.)
GENERALNI KONZUL DR. BENES.
Za profesorjem Jezerskim je pozdravil udeležence 5. katol. shoda doyen zastopnikov tujih držav v Ljubjani g. dr. Otokar R e n e š:
»Presvetla gospoda! Dovolite, da se Vam tudi jaz kot doyen tukaj zastopanega diplomatskega zbora, Avstrije, Belgije, Ita-
Ifle. Francije ln kot zastopnik Cehoslovašlce zahvalim za povabilo. Radi smo »e povabilu od^-ali, ker vemo, da Vašo zborovanje ne bo samo Vam na korist ampr.k tudi Vaši kraTsvini, ki Jc mi zastopniki tujih držav, vsi ljubimo, želim Vam najlepiih uspehov v korist Vašo in Vaš® države.«
SIBBNISKI 3K0F MILJ5TA: >V imenu pokrajine Dalmacije Vas f-izdravljam kot svoje brate. Malo nas je
prišlo semkaj, a kar nas je prišlo, smo prišli, da pokažemo, da hočemo kraljestvo božje. Previdnost božja nas je združila v eni državi, da se medsebojno podpiramo. Mnogo jih je, ki nočejo Boga, a mi hočemo Bogat Za razširjenje tega kraljestva je treba delati z vso močjo, z združenimi silami. Bog naj blagoslovi Vaše in naše delo! Bog blagoslovi 5. katol. shod! Jezus včeraj, Jezu/; danes, Jezus vekomaj!
Po kratkem presledku, ki ga je prijetno izpolnila godba dravske divizijske oblasti, je spregovoril par prisrčnih besed z njemu lastno prirodno ljubeznivostjo, burno pozdravljen,
LJUBLJANSKI ŠKOF DR. JEGLIČ:
»Zahvalim se za Vaš pozdrav. Vesel sem, da Vas je toliko in da ste tako veselo razpoloženi. Če mislite, da Vam bom kaj novega povedal, se motite. (Veselost.) Ampak na nekaj smo pozabili, namreč na one gospode, ki so ta shod pripravili. Priča sem bil njihovega dela. O, koliko ur dela, težkega dela! Zahvaljujem se vsem, zlasti prof. dr. Slavieu.«
V imenu katoliških mladinskih organizacij je pozdravil shod dr. M are k iz Strassburga, v imenu oloinuškega nadškofa dr. Stojana in ministra 8 rani ek a pa g. Ladislav Zamykala. Dr. Marck se je s toplimi besedami spominjal lanskega izleta Orlov in Orlic v Alzacrjo, p. Ladislav Zamykala pa je govoril o velikem pomenu verske unije vseh Slovanov. Oba govornika sta želela kat. shodu najlepši uspeh.
Burno pozdravljen je povzel nato besedo
APOSTOLSKI NUNCIJ PELLEGRINETTI,
ki je govoril vslovenskem jeziku:
»Veseli me, da sem mogel priti k Vam v belo Ljubljano, ker vi:iimr v kako velikem številu ste se zbrali. V Vaših dušah gori sveti ogenj Vaše katoliške vere. Veselim se, da bom mogel povedati sv. očetu, da sem našel v Ljubljani staro ljubezen do njegovega očetovskega srca. Za Vaš pozdrav Vas tudi jaz prisrčno pozdravljam in v imenu sv. očeta Vam podelim sveti papeški blagoslov.«-
Množica je pokleknila in sprejela blagoslov Sv. Očeta z vidno ginjenostjo. Nato je stopil na govorniško mesto
LJUBLJANSKI PODŽUPAN DR. STANOVNIK,
ki je pozdravil shod v imenu mestne občine ljubljanske:
>V posebno dolžnost si štejem, da morem pozdraviti V. katoliški shod v iinenu občine ljubljanske. Ljubljana je historično mesto kongresov in zato je občina vedno vse kongrese pozdravljala. Pri prvih štirih katoliških shodih vas ni mestni župan pozdravil, a delo štirih katoliških shodov j©, da vas danes pozdravlja zastopnik mestne občine ljubljanske. Želim vam v imenu občinskega zastopa ljubljanskega obilo bož-
»Assumptlo B. M. V.«
(Vnebovzetje B. M. D.)
»Assnmptio« je pivi slovenski orato-rij. Vglasbil ga je p. Hugolin Saltner v času od septembra 1910 do 24. aprila 1911. Besedilo je sestavil dr. A. Ušeničnik iz sv. pisma in oficija Marijinega Vnebo-vzelja. Temu gradivu je dal dr. M. Opeka lepo, vzneseno pesniško obliko, ki je nudila skladatelju dovolj nežne lirike. Skladatelj jo je odel v lako mehko, neizmerno gladko melodijo, da bi jej v slovenski glasbeni literaturi ne našli para.
Misel, podati Slovencem Marijin ora-torij, je bila posebno srečna. Kdo na svetu Marijo bolj časti kakor Slovenec? Zato lahko razumemo, da se jo srce slovenskemu umetniku, ki ga poznamo vsi v p. Hu-golinu, za to snov posebno ogrelo in ustvarilo melodije, ki sežejo tako globoko v srce kot nobene druge, n. pr. samospevi za sopran kar po vrsti: >Kakor jelen po studencu hrepeni«, ali »Preljubi je moje, ki je bržkone najlepša v vsem oratoriju. Skladatelj Lajovic je vzkliknil, ko jo je čital: Blagrovano srce, iz katerega je iz-rasla ta pesem — roža! Dalje dvospev »Zdrava« ali iskreno pobožni: >Moja duša stvarnika veliča« in slednjič: »Večno je nsmiljenje Gospoda«. Nič manj krasni so baritonski samospevi. Sveta, nepopisna iskrenost leži v uvodnem^ »Vstani, lepa moja! Moja golobica, pokaži mi svoje obličje! Ker tvoj glas je sladak itd.< Eno lepše kot driuro. Koua ne trane tenorski
jega blagoslova, da bi pri nas v Jugoslaviji prišli vsi do prepričanja, da nismo samo verni katoliki, ampak tudi zvesti državljani.*
Za ljubljanskim podžupanom se oglasi k besedi v imenu wmtfal°Mh Slovencev
G. TEBTONDFRN,
ki ee je prisrčno zahvalil vsem Slovencem v domovini, ki niso pozabili na svoje brate
na Westfalskem. Želi katoliškemu shodu najlepših uspehov.
Ko sta govorila fe v Imenu hrvatskih žena g. Danica Bedekovi6eva iu y imenu slovaških katoliških dijakov gospod G a j d o š, je predsednik zaključil krasno uspeli pozdravni večer. Množica se j« mir, rve in v najlepšem redu razšla v nadi, da b« v. sme v nedeljo omogočilo kar najsijajuej. ši nastop naših organiziranih sil.
Zborooan
samospev: »Kdo je ta?« ki so ga takoj pograbili in ga že ne3tetokrat samostojno podali pri koncertih in službah božjih.
Te ljubke samospeve vežejo prav tako nežni, mehki, do triumfalnega vzleta stopnjevani mešani zbori, med katerimi pretresa mozeg moški zbor II. dela »O smrt!« in veselo poskakuje ženski zbor: »Zima je proč«.
Zastonj bi se trudili, ko bi hoteli popisati vso iskrenost tega dela: umetnosti sploh ni mogoče priti blizu s peresom. To preiskreno, globoko pobožnost je moglo v tako preprosti, lahko umi j ivi obliki vdahniti delu samo čisto srce svečenika.
»Glasbena Matica« v Ljubljani jo proizvajala oratorij v letu 1912 štirikrat, in sicer: 13., 14., 17. In 21. marca; vsakokrat je bila velika dvorana hotela »Uniona« »nabita«.
Po teh izvajanjih je v letu 1914. skladatelj svoje delo predelal in ga 22. in 23. novembra 1921 proizvajal s svojim (pomnoženim) cerkvenim Zborom v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, v letu 1922 pa ga je pel zbor učiteljiščnikov v Mariboru.
Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« se je kljub izrednim težavam — med počitnicami so pevci in pevke razkropljeni — lotilo dela zato, ker je vredno tuda, ker v okvir katoliškega shoda naravnost sili in ker ni za širše mase našega ljudstva boljše in primernejše hrane kot je ta umetnina, na katero smemo Slovenci s ponosom zreti-Ta oratorij je slovenski in Še posebej naš, katoliški.
Ob neprestanem nalivu, ki je sledil nevihti v noči od petka na soboto, so se začela v soboto dopoldne zborovanja V katoliškega shoda. Sobota je bila predvsem posvečena katoliškemu dijaštvu, ki je posvetilo ta svoj dan s skupnim svetim obhajilom v stolnici. Ta dan smo videli sklenjene vrste ~>ašn srednješolske in akademske mladine. Iz male čete, ki jo je duševno vodil pokojni naš veliki vladika dr. Mahnič, družil jo je in ji dajal iniciativo pa nepozabni dr. ,<an. Ev. Krek, je narasla velika armada, ki bo dajala v bodočnosti Joven-skemu rarumništvu znak žive versk" -ave-sti. Navdušeno je V naše idealno dijaštvo, vendar pa v njem ni opaziti običajne mladinske vihravosti, ampak v svoji mladeni-ški navdušenosti vendar s prevdamostjo in treznostjo išče svojih poti, ki naj odgovarjajo večnim idealom krščanstva in potrebam sedanje dobe, in z veliko resnostjo si ustvarja svoj veliki skupni življenski program za čas, ko po dokončanji študijah zavzame v človeški družbi odlično mesto.
Ob 9. uri se je vršilo
v Akademskem domu. Zborovanje sta počastila apostolski nuncij msgr Hermene-gild Pellegrinetti in ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Nadalje sta se udeležila zborovanja rektor ljubljanske univerze dr. Aleš Ušeničnik in narodni poslanec Joža Gostinčar. Mestno občino je zastopal obč. svetovalec Mihael Moškerc.
Zborovanje je otvoril predsednik »Danice« Levstik, ki je pozdravil navzočega apostolskega nuncija Pellegrinertija, škofa dr. Jegliča in vse navzoče. Nato je prevzel predsedstvo tov. Š m a j d (»Borba«). Kot prva točka dnevnega reda je bilo na vrsti poročilo predsedstva Akademskega sveta, Poročal je tovariš Janez U m e k , nakar. je. sledil referat tov- Josipa Val. M a.j cela (>Krek<, Praga) o »Ciril-Meto-dijski ideji: Slovenski katoliški akademiki so bili vedno skupno s svojimi slovanskimi brati v prvi vrsti pospeševateljev Ciril-Metodijske ideje. Katoliško dijaštvo se zaveda velikih nalog, ki jih je prevzelo od svojih tovarišev v preteklosti. Zaveaa-mo se, da smo vsi sinovi enega velikega naroda, maike Slave in gremo po poti, kako odstraniti vsa bratska nesoglasja, kako umiriti razburkane strasti narodnega šovinizma in nestrpnosti. Hočemo videti v bodočnosti. složno celo družino slovanskih narodov, v kateri bosta vladala — ljubezen in sloga. Edina prava pot v dosego tega cilja je Kristova blagovest, je luč kraljestva božjega, prinesena k nam od blagovestni-kov slovanštva, od pionirjev slovanske kulture, sv. Cirila in Metoda. Pred očmi nam blesti simbol edinosti vere in ljubezni — Kristova blagovest in križ. Ideja Ciril-Metodijska je dovolj močna, da premaga vse verske razkole, vse narodne spore, vse politične in socialne strasti, da privede vse slovanske brate do pravega pojmovanja »ut omnes unum sint«. Je to ideja krščanske ljubezni, ideja verske sprave in bratske sloge. V tej ideji tiči temelj slovanske enote in vir slovanske sile. Zavedamo se svojega poslanstva in zato hočemo korakati s svojimi slovanskimi brati še nadalje po poti ideje Ciril-Metodijske in tako pomagati še dalje zidati kulturo in s tem zemeljski in evangelijski dobrobit. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Predavanje je zelo pozorno zasledoval apostolski nuncij Pellegrinetti in ponovno vzkliknil: »Tako je k
V razpravi, ki je sledila, so govorili S e cl i v y (Belgrad), ki je želel, naj bi več katol. akademikov študiralo v Belgradu, Abs.ec (Praga — Društvo Krek), predsednik Društva sv. Cirila in Metoda v Belgradu fra T o m a ž i č in belgrajski župnik W a g n e r. Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura J e g 1 i č je nato imel nagovor, v katerem je povdarjal, da škofje pozdravljajo stremljenja katoliškega narodnega dijaštva za zbližanje s pravoslavnimi brati in želijo, naj bi ta misel napredovala. V Zagrebu, je dejal presvetli, je neki univerzitetni profesor izjavil v moje veliko radost: >Slovenski dijak res dela.« V delu boste dosegli svoje v katoličanstvu črpane resnice! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Univerzitetni profesor dr. G r i v e c je govoril med velikim pritrjevanjem o lailturnih stikih z ruskimi akademiki. V ' imenu krščansko-socialneaa delavstva ie
pozdravil zboroval ce nato poslanec G o. a t in čar, župnik Nikolaj Žugelj b Sp. Bernika je pozdravil v imenu katolt ških slovenskih kmetov. Univerzitetni pro fesor dr. S r e b r n i č je pozdravil zbor i imenu teološke fakultete. Zbor je nut« sprejel uledeče resolucije, predlagane <x J. k. a. d. .Krek« v Pragi.
Slov 'tatol. akademiki, zbrani na zbo rovanju «1iie 25. avgusta ob priliki katoll škega jneda:
1.	naročajo vsem katol. akad. dn> štvom, da upoštevajo in goje kar najtesuej še stike s pravoslavnimi akad. brati;
2.	proglašajo m vse akademike obvej no članstvo v aposvoistvu sv. Cirila in Me toda;
3.	naročajo akvd. svetu, da v Ljubljani takoj osnuje Ciril-Metodijski akad. krožek ki naj služi kot podružnica /.a Ciril-Meto dijevo ligo v Pragi.
Zbor je nato razpravljal o organizato -ičnih vprašanjih katol. narodnega dija štva in je bilo sprejetih več tozadevnih re solucij. Zborovanja so se udeležile sledeh katoliške akademične organizacije: »Da niča« (Ljubljana), »Zarja« (Ljubljana) »Borba« ("Ljubljana), »Cirilsko društvo* (Ljubljana;, »Krek« (Praga), »Danica« (Zagreb), »Društvo Sv. Cirila in Metodijai (Belgrad), »Slomšek« (Maribor).
aiijc
V soboto so zborovale dijakinje v čitalnici Jugoslov. tiskarne v obilnem števi iu. Referirale so dijakinje same in sicei sledeče:
1.	Kaltura duše ln žena -
Težišče notranje vrednosti žene ne leži i njeni intelektualni izobrazbi, temveč v njfr ni etičnosti. Vrednost žene je istovetna njeno etično vrednostjo. V tem smislu na žena sodeluje pri tvoritvi kulture, da b< ono veliko tiho ozadje, kjer se nevidna ste ka vsa sila človečanskega dela. Etično sili pa ji da religijo.	\
2.	iuteligentka in ljudski izobrazba. — Inteligentka naj bo it rišče ljudske izobrazbe, katero posreduje]) izobraževalna društva. Vse njeno delo j< osredotočeno v dekliških krožkih, kjer naj goji intelektualno, gospodinjsko, posebni pa srčno izobrazbo. Z zvestim poklicnim d» lom naj vzbudi zaupanje v ljudstvu.
3.	Vzgoja h karitati vnemi delu. — Ker organizacija ne more poseč v realno udejstvovanje na karitati vnem po lju, ua postavi v dekletovem značaju jak te melj ljubezni do bližnjega.
4.	O organizaciji samL -Naš princip naj bo: »Ne organizacije rad organizacije, temveč organizacija radi po edink!« To se pravi: delo od duše do du še. Prenesimo organizacijo v naš zasebni in teres, katero mora vsaka z osebno skrbji negovati.
Nato je sledil občni zbor.
kat, dijašfv;
Iz vseh slovenskih krajev so že » p< tek zvečer privreli v Ljubljano najmlaji graditelji katoliške Slovenije, naši srw nješolci. V pestri družbi se med seboj »< znanjajo Prekmurci, Štajerci, Korošci i Kranjci, razgovarjajo o katoliškem diji škem pokretu v posameznih pokrajinah, vse preveva prijateljska zavest, da so Sl< venci, verni sinovi krščanskih družin. Z< vedajo se pomembnosti kat. shoda za ni rod, zalo so prispeli tudi oni, da skupn s svojim ljudstvom manifestirajo za velik in resnična Kristusova načela, da se okrt pe za borbo skozi življenje in si naberej svetega navdušenja, ki jih bo hrabrilo delu in podžigalo k vztrajnosti.
Včeraj dopoldne se je zbralo nad 2(1 srednješolcev v dvorani Ljudskega don k zborovanju, ki so ga počastili s svoji obiskom premnogi voditelji slovenske hrvatske mladine. Tov. G u b o n š e I iur., je četrt na deset otvoril zborovanj pozdravil došle goste, p. Alfiroviča S. iz Zagreba ter zastopnike hrvatskih kat liških srednješolcev, in tovariše, ki so > glede na premnoge težave prišli v tako pem številu, in radostno ugotovil, da je po štirih letih, odkar smo so ra/ili Mariboru, vendarle posrečil skupen « stanek.
Nato je bil na predlog tov. Gubensl izvoljen za predsednka zborovanju >£ Remec, abit. iz Ljubljane, ki je preči dnevni red in Dodal besedo e. žuuui'
Finžgar ju. Predavatelj je referlral o
versko-nravnih smernicah: Racionalizem je izkrivil pravilno pojmovanje vere. Vera ni bogoslovna veda, ni eksaktna veda kot fizika, matematika: vera je notranje doživetje večnih resnic, je dar božji, ki ga je mogoče doumeti le z božjo besedo in milostjo: >Kdor je iz Boga, posluša besedo božjo.« To božjo doto ste prejeli v naročju krščanskih staršev, ta živa lučka vere je tista, ki jo Zveličar zahteva: Bodite kot otroci, kadar verujete. Bodite učenjaki, da bi svet s tečajev vrgli, kadar verujete, verujte preproste: Oče, zahvalim te. da si to razodel majhnim.« Vsi, ki nosite to lučko v sebi, ste že mistično organizirani krog večnega plamena — krog Boga. Naši naravi pa ta organizacija ne zadošča. Treba je vidne združbe, formelne organizacije. To pa razen drugih smotrov tudi zato, da ste močni. Vae soli! Vsaka organizacija katoliških ljudi, pa naj je strokovna, športna, literarna ali pa zgolj verska, mora zasledovati te smotre: da je vsak član čez-dalje bolj katoliški, da globlje umeva ve-solčnost božje ljubezni; da je vsak član čezdalje boljši v svojem srcu (gojitev srčne kulture), da j'e vsak član čezdalje in-timnejši učenec Kristusov v spoznanju in dejanju in zaradi teh lastnosti trden ln čist značaj, nikoli in za nobeno ceno na prodaj: ivest Bogu, zvest narodu, zvest državi sd večer.
Po daljši debati, ki je sledils krepko pozdravljenemu predavanju gosp. župnika Finžgarja, je poročal tov. Gubenšek o položaju Slov. kat. srednješolskega dijaštva in o odnosih med posameznimi skupinami.
G. prof. dr. J. K o t n i k je govoril o tocialnem delu srednješolskega dijaštva na motraj: opozarjal je na žalostno statistično dejstvo, kako slabe uspehe kaže srednja šola. Res je sicer, da je vojna in povojna doba fizično in duševno potenco mladine oslabila — toda ravno katoliški mladi inte-Iigent mora biti med prvimi, ki z resnim izpolnjevanjem stanovskih dolžnosti položi dar vse svoje energije na žrtvenik Cerkve in domovine. Toliko današnji mladi svet deklamira o socialnih ranah našega naroda, pri tem pa pozabl ja, da bo bolezni odpomo-gel predvsem s tem, če se usposobi vsestransko za zdravnika teh ran. Absolutni predpogoj za to pa je kolikor mogoča vestna izpopolnitev umske in srčne kulture. Če šola tega ne nudi, mora seči po samovzgoji, kajti novi čas nujno zahteva novo-orienti-ranih delavcev. Da pa prave orientacije spričo nacionalističnega stremljenja današnjih dni ne izgubi, naj svojo izobrazbo prepoji, v teoriji in praksi s Kristusovim du-|V\om in idejami katoliške Cerkve.
Živahno odobravanemu govoru je sledila dolgotrajna debata, v katero so posegali i tovariši i gosti.
0 socialnem delu srednješolskega dijaštva na zunaj pa je predaval g. prof. dr. Capuder: v čem obstoja javno delovanje srednješolca, kje bode njegovo delo najuspešnejše in kje je najbolj zaželjeno?
1.	>V šoli je prva socialna naloga srednješolca« — vestno naj študira i se pripravlja za univerzo, spoštuje profesorje, pazi na čast zavoda, ljubi in pomaga sošolcem. —
2.	Najboljši delokrog socialnega delovanja srednješolca pa je v družini. »Tu naj govori srce polno ljubezni do matere, očeta, bratov, sester in sorodnikov. Družina je tista blagoslovljena palica, ob kateri edino more korakati človeška družba skozi življenje.« Družini je treba pomagati pri delu. Dijak — sin kmetskih starišev — se mora zavedati, da je kmetsko delo najlepše, naj-prvotnejše delo, povsod češčeno. Pa tudi uradniški sin lahko pomaga svojim stari-šem na katerikoli način si že bodi. 0 nas ne smejo ljudje nikdar misliti, da smo šli študirat zato, ker smo preleni ali preslabi za drugo delo. 3. Naše narodne organizacije rabijo predvsem mladih, inteligentnih moči; čimprje se lotiš tega dela, tem lažje je in hitreje pozabiš razočaranja. Ljubi svoj slovenski jezik in ga povsod uveljavljaj. Srednješolec mora popularizirati idejo treznosti in rešiti narod sramotnega davka treh miljard. 4. Že kot srednješolec se zanimaj za svoje slovanske brate, predvsem najbližje, goji z njimi stike in jih ljubi! Kot daljni cilj pa ti mora lebdeti pred očmi krščanska omika narodov, prosta vsakega egoistične^a nacionalizma.
Referat g. dr. Capudra je bil burno Bklamiran.
Na predlog dijaškega pripravljalnega odbora je zbor slov. kat. srednješolskega dijaštva sklenil več resolucij, katerih vsebina bi bila v glavnem sledeča:
1.	Slovensko katoliško dijaštvo izjavlja, da hoče biti radikalno katoliško v mišljenju in življenju.
2.	V ta namen se hoče temeljito seznaniti z verskimi in nravnimi vprašanji.
3.	Hoče vestno izpolnjevati svoje verske dolžnosti. Ker pa imajo Marijine kon-?regacije vrlo dober vpliv na razvoj mladine, zato se priporoča vsem katoliško mislečim dijakom, da se jih oklenejo.
4.	Srednješolsko katoliško dijaštvo si |e v svesti zgodovinsko važnih vprašanj, Id pretresajo človeštvo v socialnem oziru. Zato hoče gojiti socialni študij in vršiti vest-
no svoje socialne naloge z izpolnjevanjem stanovskih dolžnosti.
Nato je tov. Remec nakratko poročal o trenotnih praktičnih potrebah ulov. kat. srednješolskega dijaStva.
Tov. R e m e c je zaključil krasno uspelo zborovanje s pozivom: Tovariši srednješolci! Nabrali ste si novih sil — zatorej na delo, Bogu v proslavo, domovini v blagor, &ebi v veselje. Na delo krščansko!
Zborovanje katoliškega učiteljstva.
Po sv. maši ob 9. pri frančiškanih, katere se je udeležilo in pri kateri je pelo tudi učiteljstvo, je isto napolnilo ob 10. prostorno ln lepo okrašeno dvorano v Mestnem domu.
Zborovanje je otvoril predsed. Slom. zveze g. Štrukelj. Povdarjal je zvestobo krščanskega učiteljstva verskim idealom in narodu. Kjer je ljudstvo, tam mora 6tati tudi učiteljstvo. Pozdravlja navzoče zastopnike hrvatskega učiteljstva in kor-poracij, posebno: g. Schmodinga, zastopnika vvestfalskih Slovencev, svet. Čadeža, posl. Sušnika, akad. star. dr. Božiča, rekt. Kopatina, zastopnika Krščan. ženske zveze go. Dolenčevo in še več drugih zastopnikov, ki so počastili učiteljstvo s svojo navzočnostjo. Nato se je spominjal v toplih besedah Nj. Vel. kralja Aleksandra. Z živahnim odobravanjem se je sklenilo, da se pošlje Nj. Vel. udanostna brzojavka.
Pozdravili so zborovalce g. poslanec Sušnik za Jugosl. klub, ga. prof. Dolenčeva v imenu kršč. soc. žena, č. g. Čadež v imenu katehetskega društva, g. ravnatelj Vu-nič v imenu hrvatskega učiteljstva. Med tem je vstopil v dvorano burno aklamiran presvitli škof dr. A. B. Jeglič in načelnik SLS dr. A. Korošec. Na pozdravne besede g. predsednika je prevzvišeni vzpodbujal krščansko učiteljstvo, naj še nadalje vztraja kot je zvesto vztrajalo doslej v najtežjih razmerah na braniku za krščansko vero. Č. g. dr. A. Korošec je pozdravil učiteljstvo kot ljudski voditelj in zagotavlja, da bo stalo ljudstvo vedno in trdno za svoje kršč. učiteljstvo.
Prvi govornik g. okr. šol. nadzornik J. Grad je razpravljal o važni in odgovornosti polni nalogi učiteljstva, kateremu izroča ljudstvo svoje najdražje. Krščansko učiteljstvo tega zaupanja ne bo varalo, ampak bo vzgajalo otroke v krščanskem duhu, kakor to zahtevajo starši, s katerimi hočemo vzdržavati tesne stike. Poleg požrtvovalnega dela v šoli, naj posveti učiteljstvo vse svoje moči šoli odrastli mladini, naj deluje v raznih izobraževalnih in gospodarskih društvih. Držimo kvišku svoja načela, oklenimo se svoje organizacije in delajmo za njen procvit
F.	S. Finžgar je imel referat o narodnosti in državni zavesti. Izvajal je: Kdor sodi, da sedaj, ko imamo nacionalno državo, ni več treba govoriti o narodnosti in o državni zavesti, se kruto moti. Zlasti Slovencem je tega treba: Hrvati in Srbi imajo svojo preteklost — državno. Slovenci smo bili vedno — Samo je predaleč, Ilirija je bil utrink, »moška punta« goreč zubelj — ki je bil v krvi udušen — podaniki tujih narodov in tujih vladarjev: nikoli nismo bili državljanu Državljani pa imajo svoboščine in pravice, in da kdo zna biti državljan, mu je treba vzgoje za to. Učiteljstvo vzgajaj mladi naraščaj za dobre državljane: Razodevatje naše trpljenje v preteklosti, pa tudi našo čudovito moč Slovenstva, da sploh še bivamo. Pripovedujte o lepoti državljanstva, pa tudi o dolžnostih in žrtvah. Če smo znali biti izvrstni podaniki, naučimo ljudi biti izvrstni državljani. Vzemimo od bratskih narodov, kar je velikega v njih, dajmo jim, kar je dobrega v nas: To je plemenito ujedinjenje. Čas Herrenvolka je minul, naj sine zarja bra-tovske tekme med ujedinjenimi narodi na polju krščanske prosvete. — Pa ne samo državljane — tudi narodno zavedne državljane je treba vzgajati. Narodna zavest ne pride sama po sebi. In ta zavest nam bo pokazala še bratov in še zemlje, ki je naša — pa še ni naša! 50 let so Italijani o ne-odrešenih bratih poročali neresnica Vi govorite resnico in gojite ogenj hrepenenja v srcih otrok — po neodrešenih bratih. Če te dve dolžnosti poleg strogo poklicnih vršite, ste celi možje in če se kdo spotika ob Vaš svetovni nazor, ob Vase katoličanstvo, bodite prepričani, da so krivični udarci katerekoli stranke le sunki z nožem v lastno telo, Vaše bolečine pa bo stokrat odtehtala hvaležna ljubezen poštenega slovenskega naroda.
G.	ravnatelj Vunic je izvajal, da je katolicizem preporodna moč. Ker je naš narod krščanski, bodi tudi šola krščanska.
Ob viharnem navdušenju je zaključil g. predsednik Štrukelj po 12. uri krasno uspelo zborovanje.
Manifestadjslco iSerovanfe dijaštva.
V nabito polni dvorani Mestnega doma se ie vršilo v soboto Dopoldne ob pol I
treh manifestacijsko zborovanje katoliškega dijaštva. Zborovanje je otvoril akademik V a t o v e c, ki je v prisrčnih besedah pozdravil apostolskega nuncija mons. Pel-legrinettija s prošnjo, da naj sporoči sv. očetu, da hoče dijaštvo ohraniti zvestobo in udanost sv. očetu. (Navdušeno pritrjevanje.) Nato je pozdravil ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča s prošnjo, naj moli za naš pokret. (Živahno pritrjevanje.) Nato je pozdravil njega, ki je kot najzvestejši drug dr. Kreku vedro stal neustrašeno na braniku za pravice naroda, dr. Korošca. (Navdušeni klici: Živio dr. Korošec! Ploskanje.) Nato je pozdravil predsed. Orlov, podzveze dr. Basaja. Za predsednika shoda je bil izvoljen akademik Tomšič.
NAGOVOR POSL. DR. KOROŠCA.
Poslanec dr. Korošec, burno pozdravljen, je izvajal med drugim: Drago dijaštvo! Dolžnost mi je, da odgovorim na vaš pozdrav. Mladina vsakega naroda in časa hoče delovati za narod. Proučuje različna gesla z namenom, ker hoče delo/ali za narod. Mladina se pripravlja za življenje in za delo med narodom in študira socialna in druga vprašanja. Toda kljub temu lahko čitate, da mladina, ko stopi v življenje, naleti tudi na razočaranje. Na drugi strani vidimo ,da ljudje slede nekaterim, ki razširjajo blodne misli. O socializmu se različno govori, toda prepričan sem, da niti 99% socialistov in komunistov nj pozna Marxo-vih, Engelsovih Bebiovih, Ljeninovih, Ba-kuninovih in po-io'mih spia >v. Toda narod jim sledi. Zakaj? Možjo so razumeli, da se tu razglaša bratska ljubezen. Narod no želi drugega, kakor ljubita Ako ljudje vidijo, da jih ljubite, pojdfijo za vami. (Viharno pritrjevanje.) Dobro je, da študirate, toda enega ne pozabite. Ljubezen je več kakor znanje. (Pritrjevanje.) Velika ljubezen do naroda se mora povsod kazati. Mi vsi pa ne smemo pozabiti, da smo vsi otroci tistega očeta, ki nas je ustvaril. Zato tudi mi gremo z velikim zaupanjem na delo za narod. (Navdušeno pritrjevanje in ploskanje. Klici: Živio dr. Korošec!)
Rektor univerze dr. A. Ušeničnik pozdravlja zbrane katoliške dijake in jim želi najlepših uspehov.
Dr. Srebrnič izroča kot dekan teološke fakultete vsekupnemu dijaštvu naj-iskrenejše pozdrave in opozarja pri tem, kako je g. predsednik upravičeno imenoval današnje zborovanje zgodovinskega pomena in sicer, kakor on misli, prvič raditega, ker se je uresničil up dr. Mahniča, da bosta ob univerzi slovenskega ljudstva delovala duhovniški in laiški akademik skupno za svoj narod in čast sv. cerkve, drugič pa radi tega, ker imamo prvič v svoji sredi zastopnika glavarja katoliške cerkve, od katere izhajajo neštete smernice za znan-stvo, socialno, splošno-versko delo itd. Pri vsem delu in stiku s pravoslavnimi in drugimi slovanskimi brati bodi geslo: Zvestoba svetemu očetu! (Burno odobravanje.)
Dr. Basaj pozdravlja katoliško dijaštvo v imenu Orlovske zveze in izvaja: Okrasili ste tukaj svojo dvorano z dvema možema, ki danes nista več moža, ampak sta dve ideji, dve poti, po kateri mora hoditi zlasti naše katoliško dijaštvo. Dr. Mahnič naj vam bo vzgled praktičnega katolicizma, dela za inteligenco. Saj je on začel organizirati duhovnike in laike na skupnem temelju — praktičnega katolicizma. Dr. Krek pa je začel ustanavljati organizacije za pri-prosto ljudstvo po geslu: Začeti je treba <— v tem leži skrivnost uspeha. In jutri — ako ne bo deževalo — se bo pokazal velik uspeh njegovega začetnega dela. Želim, da bi tudi tega posnemali po geslu: Z Bogom za narod! Ni dijaška organizacija sama sebi namen, ne, da se sama izpopolnjuje, ampak, da dela tudi za druge — za ljudstvo. To pa najlaže delate pri Orlu, zato vas jx>-zivljam na to delo in vam v tem smislu tudi želim veliko uspeha pri vašem zborovanju. Bog živi! (Odobravanje.)
Škof dr. A. B. Jeglič izraža veselje zaradi navdušenja katoliškega dijaštva, opozarja na velike razlike med njegovimi dijaškimi leti in sedanjo dobo, ko se vsi zbirajo in delajo na temelju katoliškem. H koncu navdušuje še vse dijaštvo k zvestobi do Rima. »Le pogumno naprej, moji prijatelji, Bog naj vam da stanovitnost do konca!« (Viharno odobravanje in ovacije.)
Papežev nuncij nadškof Pellegrinetti se zahvaljuje slovensko za udanost in zvestobo katoliški cerkvi, nadaljujoč: »Vaš jezik ni moj materin jezik — ali vaša vera je moja vera, vaše materino srce je tudi moje katoliško srce. Jaz vem, da imam pred očmi mladino, ki ima sijajno bodočnost za narod in cerkev.« H koncu želi zborovanju mnogo uspehov in podeli papežev blagoslov. Dijaštvo je priredilo papeževemu nunciju prisrčne ovacije.
REFERATI.
Versko nravni referat:
Temelji našega verskega Si vi jen ja.
(Poročal stud. theol. Strupi.)
Kot člani katoliške cerkve se zbiramo na katoliške shode, da slovesno spoznavamo svojo krščansko vero. Boj za cerkev in boj proti cerkvi je boj za pravo krščanstvo
in proti njemu. Cerkev nam je nadnaravna božja družba in kot taka nam daje božje življenje in posreduje Kristusovo milost Najbolj nas druži z Bogom po liturgiji, posebno po sv. maši. Zato je novodobno li-turgično gibanje pravi izraz verskega življenja, v katerem želi duša prav osebnega stika z Bogom. To zvezo med Bogom in človeštvom vzdržuje cerkev, zato je življenje s cerkvijo življenje s Kristusom Bogom. Po cerkvi nadaljuje Kristus svoje učlovečenje in bivanje tu na svetu, zato hočemo spoštovati in poslušati cerkev kot samega Kristusa.
V katoliški cerkvi imamo zakladnico božjega življenja, ki poteka v naše duše najbolj po zakramentih. Kakor sedem rek raja se pretakajo po vrtu katoliške cerkve. Najbolj se preraja človeštvo z božjim življenjem po sv. Evliaristiji. Ta zakrament srce mističnega telesa katoliške cerkve, je največja zakladnica skrivnostnega božjega življenja, zato pa tudi največja skrivnost naše vere. Zato jo spoznamo in razumemo le iz evangelija: »Ego sum panis vitae. Qui manducat meam carnem, in me manet et ego in eo.: To je beseda božja in božji zakon o nadnaravnem življenju. Zakoni življenja pa so večni, nespremenljivi in absolutni.
»Sentire cum Ecclesia« m evharisfičnf kruh sta nam temelj našega verskega življenja. Brez tega krščanskega življenja ni. V okviru teh principov pa katoliško dijaštvo še na razne načine goji vorsko življenje. Za pravo versko življenje je prav zelo potreben verski, teološki študij, ki ga dijaštvo goji v versko-znanstvenih odsekih in seminarjih. Skupna nedeljska služba božja je dijaštvu v veliko korist, zato hočemo zanjo nastopati. To je naše prepričanje, ki ga izpričuje naša prostovoljna akademska skupna služba božja v Ljubljani. Naša dijaška organizacija je ponosna na svojo ver-skonravno organizirano elito, na Marijan-sko kongregacijo. Vsa zgodovina kongre-gacij priča, da je najprimernejša mladinska verska organizacija, zato ie kljub ve5-stoletnemu obstoju še danes moderna. Kongregacija nam v češčenju Device Marije nudi zelo uspešen pripomoček za versko življenje. Kongregacija nam sicer ni nujna dolžnost in zapoved, a mladina sploh ne vprašuje kaj mora. Mladina hoče delati več kot tirja dolžnost, zato se oklepa kongre-gacije, da pokaže navdušenje za verske vzore.
Naš sedanji poklic je šola. Učimo In vzgajajmo se pa za življenje. V življenju nam je treba strokovnega znanjr v posebnem poklicu in še bolj nam je treba, ds si pridobimo vzgojo značaja in jx>stanemo tako značajna, katoliška zavedna mladina. Za samovzgajanje imamo mi mladi dovolj energije, saj mladina ne pozna mirovanja. Imeti moramo pred sabo cilj, ki naj ga s samovzgojo dosežemo. Ta najvišji cilj krščanske vzgoje je Kristusova osebnost. Za posnemanje Kristusove osebnosti porabimo vso energijo.
Delo samovzgoje je težko in včasih ne-sigurno in negotovo. Zato je potrebna tudi pomoč izkušenega vzgojitelja. Zato naj si izvoli dijaštvo posebne duhovne voditelje, da mu pomagajo pri samo vzgojnem delu. Pravi cilj verskonravne vzgoje moramo spoznavati v premišljevanju verskih resnic, da si tako pridobimo trden verskonravni življenjski temelj. To spoznanje nudijo najbolj duhovne vaje, kajti njih namen je: vpoznati Kristusa in po njem živeti, izbrati si ga za vzor. Pojdimo za tem sredstvom, pojdimo za tem ciljem!
Cilj je eden in ta je Kristus: upodobiti na sebi njegov značaj. Sredstva pa so mnoga, nekatera nujna, druga prosta, neobvezna. Kristus nam pravi: »Serva manda-tum meum.« In spet: »Si vis perfectus esse, serva et consilia!« Mi mladina pa pravimo: »Storiti hočemo več kot le svojo dolžnost, mandatum. Mi gremo naprej, mi gremo za sveti, mi hočemo biti katoliška olita!«
1.	Katoliško dijaštvo izreka neomajno udanost katoliški cerkvi, ker veruje, da je ustanovljena od Kristusa Boga kot nadnaravna verska družba in da vse čase v njej živi in deluje Kristus Bog.
2.	Katoliško dijaštvo stremi za Izpopolnitvijo verskega življenja, ki mora biti nadnaravno božji. Nadnaravno, božje življenje pa doteka v nas po zakramentih, posebno po zakramentu sv. Evharistije, ki je naša nadnaravna dušna hrana, zato jo pogosto prejemajmo.
3.	Zavedamo se dolžnosti, da se za pro učavanje verskih vprašanj in za gojitev temeljitega verskega življenja organ iziramoi. Najprimernejša verska organizacija pa nam je Marijina družba, ki naj druži v sebi ne le elito, marveč naj bo verska organizacija vsemu dijaštvu, ki naj ga po načelih vere in organizacije prerodi v katoliško elito.
4.	Sleherni katoliški dijak naj ima priliko za individualno versko vzgojo in vodstvo v duhovnih zadevah, zato naj s« v ta namen izberejo posebni dijaški duhovni voditelji. Tudi po svojih močeh naj se vsak oosamezni dijak v verskem življenju po-
Stran

RVf. TU
glablja in utrjuje x vsakoletnimi duhovnimi vajami.
Narodnostni referat.
(PorocaJ stud. iur. Tratnik.)
Slovenski narod »odi stoletja svoja križeva pota Kljub t«nu, da je majhen, ima vse predpogoje, ki zaznamujejo svoj-stva samostojnega naroda. Skupna celota, jezik, lastna kultura, to so znaki, ki dajejo vsakemu narodu značaj samostojnosti.
Z malimi presledki samo smo živeli neprestano pod robstvom tujih narodov, ki so nas hoteli potujčiti in nas na ta način uničiti. S strahom smo gledali, kako so naši narodni nasprotniki hoteli izpodko-pati temelje našemu narodu s tem, da so nam odtujevali v šolah in raznih organizacijah mladino ter nas vedno huje prikraj-ševali v narodnostnem in kulturnem oziru. Zavedali so se predvsem, da z uničenjem naraščaja uničijo tudi narod. Toda njihov namen se ni posrečil. Sovražni pritisk je naš odpor pojačeval ter stopnjeval hrepenenje po osvoboditvi. Preko mnogobrojnih žrtev, ki so postajale ob svetovni vojni številnejše, je prihajalo osvobojenje vedno bližje. Podpisujoč majsko deklaracijo smo znali, da se bije topot ljut in odločilen boj za našo usodo. Silen razmah narodnih sil je odločil; sovražna fronta se je razbila potem, ko nismo hoteli kompromisa, ker smo vedeli, da ga ponujajo samo vsled sile. Naš narod je vstal iz stoletnega robstva in prosto pripel na svoja prsa narodno kokardo. Kdo je bil bolj navdušen, kot mladina. Vse tisto, kar smo imeli poprej v srečnih sanjah, je stopilo na mah pred nas. Ujedi-njenje nas je napravilo močne, jugoslovanska država nas je privedla v krog ostalih svetovnih držav.
Toda to je bilo samo v prvih početkih ustanovitve narodne države. Preko navdn sevalnih manifestacij smo polagoma prešli k njeni razmejitvi in ureditvi. Tu pa smo zašli za tmjevo pot, na kateri je zopet najbolj trpel slovenski narod. Ne samo to, da je izšel iz svetovne vojne decimiran vsled velikih izgub, izgubili smo tudi žive brate. Ponesrečen plebiscit na Koroškem ntua jo odvzel zibelko našega narodnega telesa-Korotan, nesrečni Rapallo pa je sankcioniral ločitev naših najzavednejših bratov in sester ob divni Soči. Naše izgube so bili novi triurufi tistih, ki so s srdom pozdravili ustanovitev Jugoslavije. Za nas dijaštvo se je odprlo novo polje dela — ki naj nudi pomoč zasužnjenim bratom onstran krivičnih državnih meja.
In danes! Zato ker priznavamo ideje velikih mož, ki so med prvimi in glavnimi soustanovitelji države, nas imajo za proti-državne! Zato ker stojimo v vrstah, ki se borijo za kulturno in gospodarsko osamosvojitev našega naroda, in mu pomagajo k napredku, kmo konservativni in nazadnjaški. Jaz pa mislim, da tisti, ki hoče biti naroden in tudi napreden, ne bo delal tako, kar narod noče in ne odobrava.
Bili smo tudi vedno za ožje stike s pravoslavnimi brali. Na naši strani ni zaprek Do sporazuma mora priti, tako da se bomo borili v skupnih vrstah za procvit naše lepe Jugoslavije.
Navezati pa moramo čim ožje stike tudi z drugimi slovanskimi brati, s pomočjo katerih se bo polagoma ustvarila velika slovanska družina, ki bo prinesla slovenstvu boljšo bodočjiost.
Tovariši, tovarišice! Prišli smo na katoliški shod, da manifestiramo za naše verske in narodnostne ideale. Hodimo v bodoče tudi nadalje po potih, ki smo si jih začrtali, kajti dosedanje naše delo nam kaže uspehe. Živimo z našim ljudstvom ter mu stojmo na strani v težkih dneh. Narod nam bo hvaležen!
Ifesolticije:
1.	Slov. kat dijaštvo se zaveda velikih nalog do svojega naroda in bo posvetilo njemu in državi vse svoje sile, da jima zagotovi najlepšo bodočnost.
2.	Izražamo željo, da pride čimprej do ožjega stika s pravoslavnim delom jugoslovanskega dijaštva, zavedajoč se velikega pomena, ki ga bo imelo zbližanje za kulturni razmah Jugoslavije.
3.	Želimo čimprejšnjega kulturnega zbližanja z vsemi drugimi slovanskimi narodi.
Pozdravi Čehov in Slovakov.
G. Z a m y k a 1, glavni urednik »Na-šinca«, prinaša kot senior Č. L. A. srčne pozdrave kat. dijaštvu iz Češke in Morave. Naglaša popolno soglasje in umevanje če-ftko-slov. dijaštva z zborujočim jugosl. kat. dijaštvom v verskem, nravnem in narodnem pravcu. Naglaša važnost ideje ciril-metodijske kot najboljši temelj za realizacijo vseslovenske vzajemnosti. Veliko važnost polaga na versko poglobitev naše omladine in z veseljem ugotavlja, da se je letos na Velehradu udeležilo duhov, vaj preko 500 dijakov iz Č. S. R. Dokazal je, da njihova republika ni narod samih ateistov in neznabožcev, ampak da se zdravo, katoliško gibanje širi in pre-kvasuje celi čeako-slov. narod. (Viharne ovaclie^
JuristGajdoS pozdravlja v imenu slovaškega kat. dijaštva. Poudarja dva principa, prvič da ni v masah naš končni cilj, ampak v poglobitvi notranjega življenja in drugič: Misel Cirila in Metoda nas druži .Nismo gostje, ampak domačini. Vse za ideje Cirila in Metoda. Delovati imamo za tem, da dosežemo versko in kulturno unija Končno je želel zborovanju obilo uspeha.
Sledil Je referat tov. Bednarika, ki je podal razvoj poedinih slov. katoliških dij. organizacij in povdarjal zlasti tri osrednje ideje, ki so svetile kat. narodnemu dijaštvu na poti k delu za narod. Narodnost, ki jo smatra kat dijaštvo za vsoti vseh stremljenj, ki hočejo ohraniti narodu njegov sa-mobiten značaj, s tem, da ojačijo njegove bi kršili pravice tujih narodov; ideja etične, kulturne in gospodarske sile, ne da bi kršili pravice narodov; ideja krščanskega socializma v duhu delovanja sv. Cirila in Metoda.
Nato je referiral tov. Vatovec. o naši bodoči organizaciji »Slovenski dijaški svet«, o kateri se je razvila daljša izčrpna debata.
Povdarila se je Ideja zmernosti pri protialkoholnem gibanju in spiejel predlog, da se kat dijaštvo pokloni na grobu dr. Kreku.
Po 3 ure trajajočem plodonosnem razr pravijanju ie predsednik tov. Tomšič s spodbujalnimi besedami kazoč na ideje nepozabnih dr. Kreka in dr. Mahniča zaključil krasno uspelo manifestacijsko zborovanje slov. kat dijaštva.
kršč. soc. delavstva
d	.t
Včeraj okoli 4. ure pop. so se zgrinja- i le množice krščansko socialnega delavstva okoli Ljudskega doma, kjer je bila napovedana manifestacija katoliške socialne misli v veliki dvorani, ki se je kmalu napolnila z zavednimi našimi pristaši. Dasi so se istočasno vršila manifestacijska zborovanja drugih naših organizacij, so le-te, na čelu jim vodstvo SLS, ki v javnem življenju nastopa in ščiti načela kršč. socializma, odposlala na shod našega delavstva številna -zastopstva: tako slov. kat akad. starešinstvo, ki v duhu dr. Kreka izvršuje njegov socialni testament med našo inteligenco, delegacija kat. akad. dijaštva, naši vrli j krščanski učitelji, ki kot duševni delavci j najbolj čutijo na sebi vso težo socijalnega vprašanja, zastopniki orlovske zveze, te eminentne kmetsko-delavske. organizacije naše mladine, Krekova delav, mladina; s . posebnim navdušenjem pa so bili pozdrav-' ljeni zastopniki vestlalskih Slovencev in zastopniki slovenskega delavstva iz Amerike, iz dveh velekapitalističnih držav, kjer se borba za obstanek vrši v najostrejši obliki.
Zborovanje je otvoril najstarejši med nami živeči borec za krščansko socialno idejo, ki v tej borbi ni nikoli omagal in ki je med nami najlepši vzgled zvestobe in značajnosti v boju za pravice delovnih stanov — naš Josip Gostinčar, poslanec SLS, ki je zborovalce prisrčno pozdravil.
Nato je član kat akad. starešinstva g. Alojzij V r t o v e c pozdravil navzoče slovenske rudarje iz -AVestfalije, na čelu jim nemškega duhovnika, g. Tensundern-a, kateri se je iz ljubezni do socialnega in duševnega blagra naših izseljencev v Nemčiji že davno izvrstno naučil slovenskega jezika ter se tako vživel v našega duha, da ga moremo šteti za svojega. G. Vrtovec je povdarjal veliko požrtvovalnost naših rojakov, ki so kljub velikanskim denarnim in moralnim težavam, ki danes stiskajo Nemčijo in seveda tudi nje, prišli v svojo domovino, da se udeleže veličastne katoliške manifestacije slovenskega ljudstva. Odgovoril mu je zastopnik vestfalskih Slovencev.
Poslanec Gostinčar je po teh pozdravih povzel v kratkih besedah idealno . borbo slov. krščansko socialnega delavstva za katoliško misel. Kakor je bilo prvo, ki je pod vodstvom dr. Kreka dvignilo zastavo katoličanstva, da s svojimi načeli prekva-si celokupno našo družbo, v prvi vrsti pa v smislu pravičnosti uredi odnošaje Člove* ka do družbe in družbe do posameznika, tako tudi danes tvori jedro armade, katera se bori, da naše socialne odnošaje pokrist-jani, da človek človeku ne bo volk, ampak brat. Poslanec Gostinčar je bil burno akla-miran.
Za kat. akad. društvo »Borba« je pozdravil shod tovariš Albin Š m a j d , kateri je naglasil, kako je delo našega katoliškega dijaštva bilo vedno prešinjeno socialnega duha. Nove, tvorne, plodonosne ideje se najprej oblikujejo v trpečih masah, tisti pa, ki jih iz te zibelke vzdigne, jim da jasno formo ter pravilno usmeri, je in-teligent. V tem smislu bo slov. katoliška inteligenca tudi v naprej vršila svojo nalogo, da delovno ljudstvo vodi k vzvišenim ciljem krščanske družbe.
Živahno je bil aklamiran član salezi-janskega reda, te najlepše socialne cvetke katoliške cerkve, g. dr. Z a m j e n, ki je prinesel pozdrave slovenskih delavskih tr-
pinov iz Amerike, kjer ravno te dni zborujejo v Clevelaud-u slov. ameriški delavci, za njim je krščansko socialno delavstvo pozdravil v imenu celokupnega slovenskega akad. dijaštva tov. Franc Guben še k.
Nato je nastopil dr. Andrej G os ar. Viharne ovacije, s katerimi je bil od zbo-rovalcev sprejet, so bile dokaz, kako visoko ceni slovensko krščansko socialno delavstvo nesebična prizadevanja tega najboljšega zastopnika katoliške socialne misli za njega gmotni in nravstveni blagor. Dr. Gosarjev govor, ki ga enako, kakor govor naslednjega govornika Franca Terse-glava vsled pomanjkanja prostora ne moremo v celoti objaviti, se je sukal okoli iz zdrave naturne nravstvene zavesti človeka sledeče resnice, da je delo absolutno brez-izjemna dolžnost vsakega človeka, da le delo in edino-le delo ustvarja nove vrednote, da kapitalizem kot sistem človeških dejanj, izvirajoč iz pohlepnosti in neomejene dobičkaželjnosti in ne imajoč nobenega nravstvenega cilja, ni moralno indiferentni, ampak globoko breznravstveni pojav in da je naloga katoliškega človeštva priznati poštenemu socialno koristnemu ročnemu m duševnemu delu prvenstvo, ki mu v produkcijskemu procesu gre. Le takrat, ko se zopet utrdi in oživi zavest, da se more tudi gospodarsko pridobitno življenje družbe ravnati po krščanskih nravstvenih zakonih in ne po zakonih egoizma posameznikov, bomo mogli trditi, da zares živimo tako krščansko, kakor to v besedah izpovedujemo. Viharno odobravanj, ki je spremljalo vsak stavek dr. Gošarja, ne pripušča nobenega dvoma o tem, da ti nazori žive kot neizkorenljivo in nepremagljivo nravstveno prepričanje v našem delovnem ljudstvu in da niso drugega kot njega točni izraz.
Popolnoma v istem smislu je govoril urednik Socialne misli Franc T e r s e -glav, ki je na podlagi zgodovine srednjega veka, v katerem je katolištvo vladalo nad celim javnim življenjem, dokazal, da zahteve modernega krščanskega socializma nikakor niso posnete po socialističnem gibanju, marveč da so pristni in ne-potvorjeni izraz socialnih nazorov kanoni-stov, moralistov in krščanskih modroslov-cev srednjega veka, ter socialnega dela in zakonodaje, ki jo je bila katoliška cerkev uveljavila v svoji najlepši in najbujnejši dobi.
Po pozdravu zastopnika Krekove mladine je dr. Basaj kot zastopnik orlovske zveze v znesenih besedah povdarjal, kako Orel vrši in bo vršil svoja socialna poslanstva med našim narodom, čemur so navzoči z navdušenjem ploskali. Pozdrave je zaključil g. Franc Vider, ki je povdarjal, kako 'esno je združen slov. učiteljski proletarijat z ročnim delavstvom in kako bodo iz te tesne zveze pognali bogati sadovi za osvoboditev vseh trpinov v smislu krščanstva, katero je evangelij vseh zasužnjenih in zatiranih.
Včerašnja manifestacija krščanskega socialnega delavstva je pokazala, kako je duša celokupnega našega katoliškega gibanja prizadevanje za socialno-nravstveno povzdigo slovenskega delovnega ljudstva, kako je v idealizmu naših delovnih stanov najtrdnejše jamstvo za njega napredek in kako so sile celokupne slovenske katoliške inteligence usmerjene v to, <'a vrše delo nravstvenega in socialnega preporoda našega kmetsko-delavskega naroda.
Kršč. ženske zveze.
Dne 25. avgusta 1923 ob pol 4. uri popoldne je napolnilo slovensko katoliško ženstvo veliko dvorano Uniona, obe galeriji in balkon do zadnjega kotička. Kongres je otvorila g. dr. Angela Pi-skernik, ki je pozdravila zborovalke in apostolskega nuncija Pellegrinettija, ki je prišel z ljubljanskim škofom dr. A. B. Jeglieem na kongres krščanskih slovenskih žensk. Navdušeno so kongresistinje pozdravljale apostolskega nuncija in preljubljenega ljubljanskega višjega pastirja. Na to so sledili referati. Gospa S a d a r pl. K 1 e i n m a y r je referirala o temi: Krščanska vzgoja otrok in ne-razdružitev zakona; o ženski organizaciji je poročala gdč. Cilka Krekova; o predmetu: Žena in socialno delo gdč. Antonija L u z o v i č iz Tchar.jev; o »Modi« gdč. Nežika Pere iz Celja, o predmetu »Žena in treznost« gdč. Min-ka G r i č a r iz Št. Buperta, o »Krščanski ženi«, gdč, Marija Eesnik iz Koprivnice, o predmetu »Žena gospodinja« je referirala gdč. Micika Mogel iz Braslovč in o »Dobrodelnosti« gdč. Min-ka Z i d a r iz Št. Ruperta.
Ko je gospa Sadar pl. Kleinmayr v svojem govoru zahtevala žensko volivno pravico, je zaoril v dvorani urno-besni klic: »Dajte nam volivno pravico!«
Na pozdrav predsednice ge. dr. P i -skernikove je odgovoril ljubljanski višji pastir dr. A. B. J e g 1 i 5 : »Ko pozdravljam Vaš kongres, želim, naj Bog Oče blagoslovi Vaše delovanje.«
Nagovor apostolskega nuncija.
rAp. nuncij msgr. Pellegrinetti je tudi blagovolil pozdraviti kongres Krščanske ženske sveže. Izvajal je v slovenskem jeziku: Slovenske matere! Težka je Vaša naloga vzgajati Vaše otroke v vernem, katoliškem duhu. Toda izpolnjujejete jo. Slovenska žena in slovenska deklica je znana, da je bila od Bvojih mladih let sem udana katoliški Cerk vi in svetemu Očetu. Pobožnost, zvestoba in vdanost sv. katoliški Cerkvi slovenske žene je znana. Prosim Vas is upam, da boste ostale zveste in vdane sv, katoliški Cerkvi in sv. očetu.« (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Odposlane«! sv. očeta msgr. Pellegrinetti je na to podelil kogresistinjam apostolski blagoslov. Med velikim pritrjevanjem j< kongres na predlog gospe Leopoldim Dolenčeve sprejel sledeče
RESOLUCIJE.
Na ženskem zborovanju dne 25. avgusta 1923 zbrane Slovenke krščanskega mišljenja podajajo kot predstaviteljice ogromne večine žen in deklet na Slovenskem narodnim poslancem Jugoslov. kluba oziroma cerkvenim dostojanstvenikom sledeče resolucije s prošnjo, da jih na merodajnih mestih predlože in jih zagovarjajo v skorajšnje uresničenje.
1.
Slovenko ženstvo zahteva, da se slovenska deca v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah krščansko vzgaja, da mora zato vse debatiranje o vprašanju, če se naj verski pouk ohrani ali odstrani, prenehati, in da morajo merodajni činitelji pozvati kakor v krajevni, tako tudi v okrajni in višji šolski svet zastopnice krščansko mislečega ženstva.
2.
Slovenska žena stoji glede zakona na strogo krščankem stališču in zato zahteva:
a)	da se svetost zakona varuje in uvažuje;
b)	da kakor cerkev, tako tudi civilna oblast naj ne priznava veljavnosti novega zakona ločenih oseb, dokler je prvi zakonski drug živ; c) da se iz naših novih zakonikov, katerih paragrafi se objavljajo v uradnih listih, iztrebi pojem in beseda »nezakonita žena«. Slovenska žena prizna možu samo eno družico, in ta je njegova zakonita zakonska žena; d) da nam pošilja vlada na vodilna mesta osebe, ki so nravstveno neoporečne.	d .
3.	m
Slovenska žena zahteva, da smatrata civilna in cerkvena oblast pri nezakonskemu očetu nezakonskega otroka za zakonski zadržek in varujeta s tem ženo pred izkoriščanjem od strani brezvestnih zapeljivcev in obljubi tel jev zakona.
4.
Slovenska žena zahteva, da naj nosi zakonski kakor tudi nezakonski otrok očetovo ime, da je pristojen v očetovo občino, in da skrbi oče za njega v ravno isti meri, kakor mora skrbeti zakonski oče za zakonskega otroka.
5.
Slovenska žena zahteva, da prejmejo uradniki in delavci kakor v zasebni, tako tudi v državni službi človeka vredno plačo, da bo enkrat konec brezvestnemu izkoriščanju najboljših delavnih moči, konec izmozgavanju žen, ki se morajo, mesto, da bi izpolnjevale svoje družinske dolžnosti, pehati za zaslužkom, da z možem vred obvarujejo otroke pred poginom, konec nagote in lakote naših otrok, ki bi morali biti radost in ponos naroda, a so v teh razmerah dostikrat slučajno zlo.
6.
Slovenska žena opazuje z gnevom i srcu hibe našega družinskega in socialnega življa, ki pa jih ne more odstraniti, ker nima političnih pravic. Radi procvita družinskega in javnega življenja zahteva, da se ji prizna enakovrednost z možem v drugim in javnosti in se ji da aktivna in pasivna volivna pravica.
Predsednica dr. Piskernik je na to ta-
zaključila kongres.
»Pridi Sv. Duh« v stolnici.
Zvečer ob pol sedmih se je v krasno okrašeni in čarobno razsvetljeni stolnici sv. Nikolaja zbralo verno občinstvo in napolnilo cerkev do zadnjega kotička, da izprosi božjega blagoslova za V. katoliški shod. Slovesno so zadonele orgije, ko so vstopili v katedralo apostolski nuncij msgr. Pellegrinetti, nadškofje in škofje, ki so prišli na V. katoliški shod.
Episkopat je zasedel sedeže stolnega kapitlja za velikim oltarjem; apostolski nuncij je klečal na klečalniku pred velikim oltarjem. Ljubljanski višji pastir dr. Anton B. Jeglič je nato zapel »Veni sanete Spiritus!« »Pridi sveti Duh!« Ko je prevzvišeni škof podelil še blagoslov t Naisveteišim. ie bila pobožnost končana.
Prihod ministra dr. Jankoviča.
Včeraj ob 10. uri 42 minut dopoldne te je pripeljal z brzovlakom na V. katoliški shod namestnik ministrskega predsednika minister za promet dr. Velizar J a n k o v i č kot zastopnik celokupne vlade. Ob prihodu je igrala vojaška godba. Ko je minister izstopil, ga je najprej pozdravil veliki župan dr. Lukan, nato ljubljanski škof dr. Jeglič in predsednik Jugoslovanskega kluba, minister n. r. dr. Anton Korošec, ki je ministru dr. Jankoviču predstavil podžupana dr. Sta-novnika, predsednika pripravljalnega odbora dr. S 1 a v i č a , predsednika sprejemne komisije dr. Adlešiča in občinske svetnike Pirca, Albina Zajca in O r e h k a.
Ljubljanski podžupan dr. Stanovnik je nato ministra pozdravil:
Gospod minister! V prijetno dolžnost ri Štejem pozdraviti Vas, gospod minister, v zastopstvu mestne občine pri Vašem dohodu v Ljubljano k izrednemu slavlju našega naroda, ko ste dospeli na V. katoliški shod. Sporočam Vam, gospod minister, najudanejše pozdrave ljubljanskega meščanstva, Vašega prihoda se raduje vse katoliško slovensko ljudstvo, ki je prihitelo v ogromnih množicah na svoj izredni praznik. Dobrodošli, gospod minister, v prestolici Slovenije!
Namestnik ministrskega predsednika Jr. J a n k o v i č se je občinskemu zastopstvu na pozdravu zahvalil:
Hvala Vam za Vaše prijazne pozdrave. Prinašam Vam tudi pozdrav gospoda ministrskega predsednika, ki je žal odsoten in se V. katoliškega shoda osebno ne more udeležiti Organizacija slovenskega katoliškega ljudstva mi je že poznana. Želim Vašim zborovanjem obilo uspeha in sem prepričan, da se bodo vezi med Slovenijo in Belgradom potom medsebojnega spoznavanja še bolj ojačile in bodo postali odnošaji še tiolj prijateljski.
Nato je ministra dr. Jankoviča v imenu sprejemne komisije pozdravil dr. A d -1 e š i č , ki je v svojem nagovoru povdarjal versko-kulturni namen V. katoliškega shoda. V svojem odgovoru je g. minister naglašal, da je vlada vedno obračala svojo pozornost na katoliški živelj v državi.
Po pozdravih se je minister dr. Jan-fcovič podal pred kolodvor, kjer je vstopil v avtomobil in se v spremstvu velikega župana dr. Lukana odpeljal v vladno palačo na Bleivveisovi cesti. Sprevod je moral radi skrajno slabega vremena izostati. G. minister bo danes prisostvoval slavnostnemu sprevodu ob strani Nj. Veličanstva kralja Aleksandra na balkonu justične palače.
Jugoslovanski škofje v Ljubljani.
Včeraj popoldne ob petih so se pripeljali z brzovlakom jugoslovanski škofje. Na kolodvoru se je zbrala ogromna množica ljudstva. Na peronu so pričakovali vi-Boke goste ljubljanski škof dr. Jeglič, pri-pravljavni odbor za katoliški shod in za-Btopniki katol. organizacij z zastavami. Ko je vlak privozil na kolodvor, je zaigrala godba Mladinskega doma na Kodeljevesi. Pripeljali so se: sarajevski nadškof dr. Š a r i č , mariborski škof dr. Karlin, ekof Mišic iz Mostara, dr. M i 1 e t a , škof iz Šibenika, G a r i č, škof iz Banjaluke, A kš a m o v i č, škof iz Djakova, dr. M a -rušič, škof iz Senja, dr. Njaradi, škof iz Križevca, dr. M a r č e 1 i č, škof iz Dubrovnika, msgr. Dunci, škof iz Lješa, Rodič, apost. administrator iz Vel. Beč-kereka, in Budanovič, apost. administrator iz Subotice.
Visoke goste je v imenu mesta Ljubljane pozdravil podžupan dr. Stanov-n i k. Zahvalil se je v imenu škofov nadškof dr. Š a r i č.
Nato so se visoki gostje podali pred kolodvor, kjer jih je tisočera množica burno pozdravljala. Škofje so nato sedli v avtomobile in se odpeljali v škofijsko palačo.
Politične vesti.
-f Posredovanje dr. Korošca za železničarje. Predsednik Jugoslovanskega klu-ta je včeraj govoril z železniškim mini-'trom dr. Velizarjem Jankovičem radi mi-"tarizacije železničarjev in ga ponovno Prosil, da gospod minister dvigne milita-fjzacijo železničarjev. Minister mu je obljubil, da bo to v par dneh storil.
-f- Zunanji gosti V. slovenskega kato-Kkega shoda iz Češko-Slovaške, Rusije, 'rnncije, Belgije, in Anglije, zastopnik ka-(jjiških Mažarov, zastopniki Avstrije, Nem-Amerike ln Italijo, vsi imajo priložit prepričati se o duševni plitvostl in Mkulturni stopnji slovenskega napred-'jaštva iz člankov v včerajšnjem in današnjem — »Slovenskem Narodu«.
+ Uradna izjava. »Samouprava« z Je 24. t. m. objavlja: »Pooblaščeni smo Rjaviti, da dr. Velizar Jankovič, zaupnik ministrskega predsednika. ni
dal nobenemu listu nikakega interviewa in nikake izjave za liste o vprašanju glede Radiča. — Iz kabineta ministrskega predsednika.
+ Ruski emigrantje in Slovan s tvo. Ruski emigrantje v evoph glasilih v najnovejšem ''asu ,"*olo napadajo neodvisne in svobodne slovanske države, ker se nočejo združiti, da z mogočnimi armadami preženo iz Rusije boljševiško vlado in vzpostavijo zopet stari režim. Tako iše »Novo;je Vremja«: »Tretja Rusija o Evropi m Slovanstvu »izkazane zasluge« primerno vrnila. Evropa noče iztrgati Rusije iz boljševiških krempljev, ampak je popolnoma pozabila, da so svoj čas car^i Pavel I., Aleksander I. in Nikolaj I. hiteli Evropi na pomoč. Take napake Rusija ne bo nikdar več zagrešila. Rusija bo vodila v bodočnosti zgolj rusko politiko in bo skrbela edinole za blagor svojih narodov. Rusija je lahko močna tudi brez Evrope. Na slovanske narode pa bomo gledali s stališča, kako so se oni obnašali napram nam v času največje nesreče in našega ponižanja.
-f Slovaški Radič. Kakor je odšel iz Hrvatske Radie v tujino v propagan-distične svrhe, tako je odšel na tuje tudi bivši madžarski profesor Tuka iz Čeho-slovaške. O aferi Tukovi piše »Sloven-sky Dennik«: »Slučaj prof. Tuke je treba presojati tudi s stališča, ki nastane, če odpotuje predstavnik kake politične stranke v prijateljsko ali neprijateljsko inozemstvo, da tam očrni čehoslovaško državo. Dokler ni bilo ugotovljeno, da stoji za prof. Tuko celokupna slovaška Ljudska stranka, so ljudje lahko mislili, da je Tuka odpotoval na svojo pest, ker njemu osebno nova država ne prija. Naknadno pa je ljudska stranka izjavila, da odobrava odhod prof. Tuke, in da mu je celo dala polnomoč za njegovo akcijo. S tem je Ljudska stranka vzela vso sramoto na sebe. Tuka torej ni odpotoval kot zasebnik, ampak kot predstavnik politične stranke. K temu dejstvu pa je treba zavzeti posebno stališče in sicer: Dejstvo, da je stranka njegov odbod odobrila, nič ne zmanjša sramote njegovega čina. V tem soglašajo vsi nacionalno misleči ljudje, tudi oni, ki so poklicani o talcih zablodah soditi pred sodiščem. Sedaj gre le še za število onih, proti katerim bi tudi bilo potrebno sod-nijsko postopati. Tu nastane vprašanje, če naj se uvede sodnijsko postopanje proti vsem, ki naknadno odobravajo Tu-lcov odhod? Bilo bi vendar krivično, če bi se moral Tuka sam pokoriti za grehe vseh. Zato je potrebna obsodba vse h.«
-f Značilna dogodbica. Neki pariški list, ki se običajno ne bavi s politiko, je objavil te dni uvodnik, v katerem trdi na podlagi govorov dr. Stresemanna, da je zbližanje med Francijo in Nemčijo mogoče. Ta članek je napisal znani francoski časnikar Kerbette. Ta trditev je tako vplivala na občinstvo, da je pokupilo v najkrajšem času 600 tisoč izvodov tega lista, dočim se ga drugače razpeča približno po 200 tisoč. To je očividen dokaz, kako zelo si žele Francozi ':ončnega in trajnega miru.
-f- Vprašanje in odgovor. Kedaj vstane genijalni mož, ki bo katolištvu zaklical, da naj se umakne nazaj v cerkev in prepusti javno življenje drugim, se povprašuje včerajšnje »Jutro«. Ta mož je že vstal in se nahaja že par desetletji med nami. Piše se Gregor Žerjav.
Pisarne katoliškega shoda.
PREDSEDSTVO PRIPRAVLJALNEGA ODBORA:
Dunajska cesta št. 38. — Telelon št. 21.
CENTRALNA INFORMACIJSKA PISARNA Miklošičeva cesta št. 5. — Telelon št. 156.
KOLODVORSKA INFORMACIJSKA
PISARNA: Jnžni kolodvor. — Telefon št. 725.
STANOVANJSKA KOMISIJA: Gospodarska zveza, Dunajska cesta št. 29.
Telefon št. 137.
REDITELJSKA KOMISIJA: Jugoslovanska tiskarna. — Telefon št. 549. V nedeljo dopoldne je rediteljska pisarna: Operno gledališče. — Telefon št. 231.
PREHRANJEVALNA KOMISIJA: Gospodarska zveza, Dunajska cesta št. 29.
Telelon št. 137.
OKRAŠEVALNA KOMISIJA: Gospodarska zveza, Dunajska cesta št. 29.
Telelon št. 137.
GLAVNA SANITETNA POSTAJA: Hotel »Union«. — Telefon št. 26.
Opomba. Ta seznam je definitiven. Predsedstvo naj se obiskuje le v važnih zadevah, drugače daje informacije Centralna informacijska pisama. Tam se prodajajo tudi sporedi in vozni redi ter se bo vršilo žigosanje izkaznic. — Vsakemu udeležencu katoliškega shoda so pisarne za vse informacije na razpolago.
Prireditve
nfi oriliki katol. sfiofla.
Pevska vaja za sv. mašo bo točno ob 7. na dvorišču realk«. Tudi ob slabem vremenu bo tam važen sestanek vseh pevcev, ker se bomo porazdelili na več zborov. Pridite točno vsi! Oni pevci, ki bodo šli v sprevodu, naj pridejo k pevskemu zboru pri oltarju takoj, ko dospo na slavnostni prodor!
»Assumptio.« Za koncert »Ljubljane« je še nekaj vstopnic na razpolago. Dobe se v trafiki »Union«, ali zvečer pri blagajni. Ravnotam se dobi tudi popolno besedilo oratorija s kratkim uvodom. Klavirskih partitur ni več, ker so že zdavnaj pošle.
One, ki so vstopnice rezervirali, naj jih vzamejo že dopoldne v trafiki, ker s tem delo na večer pred koncertom zelo olajšajo.
Generalna vaja za nedeljski koncert »Assumptio« je bila v petek prav lepa. Dvorana je bila polna, izvajanje — zbor in orkester — dobro pripravljeno. Upati smemo, da bosta koncerta vredna truda — lepega Sattnerjevega dela.
LJUDSKI ODER.
»Pasijon« ali »Kristusovo trpljenje in smrt« se bo uprizoril ob priliki Katoliškega shoda v večjem obsegu, kakor se je o Veliki noči. Nastopilo bo nad 120 oseb. Za one, ki odhajajo že zvečer v nedeljo, je namenjena nedeljska popoldanska predstava, ki se začne ob 4. uri popoldne in se konča ob 7. uri zvečer. Druge predstave so v soboto, nedeljo in pondeljek ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure dopoldan in cd 4. do 7. ure popoldan, v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom).
JAVNA TELOVADBA ORLOV.
V nedeljo ob 4. popoldne se vrši na Stadionu ob Dunajski cesti javna telovadba Orlov in Orlic.
Slov. kat. dijaštvu!
V ponedeljek ob 1. uri popoldne se zberemo na Martinovi cesti pri železniškem mostu, da posetimo grob našega voditelja dr. Janeza Ev. Kreka. Pridite vsi brez izjeme točno.
Referentom v odsekih V, katol. shoda.
Gg. referenti v posameznih odsekih se naprošajo, da sestavijo kratke izvlečke svojih poročil v svrho objave v časopisju.
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 25. avgusta. (Izv.) Danes od 5.—8. se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Ninčiča. Razpravljali so o zunanjepolitičnem položaju, posebno o reškem vprašanju. Dr. Ninčič je poročal o sestanku z dr. Rybarem v Avians les Bains in o in-strukcijah, ki jih je dal Ryba?u. Kar se tiče reškega vprašanja, so vesti o Musso-linijevem ultimatu netočne. Tudi vesti o demisiji dr. Rybara niso resnične.
Nova obrtna banka.
Belgrad, 25. avgusta. (Izv.) Minister za trgovino dr. Kojič je izjavil, da se bo 1. septembra udeležil otvoritve ljubljanskega velesejma. Dalje je izjavil, da se bo v Belgradu vršil sestanek trgovskih in obrtnih zbornic, na katerem se bo ustanovila obrtna banka s kapitalom 20 milijonov dinarjev. Od tega bodo dale obrtno zbornice 10 milijonov, velike banke 5 milijonov, država 5 milijonov.
BALDWIN V PAPTZU.
London, 25. avg. (Izv.) Ministrski predsednik Baldvvha^e danes odpotoval v London.	^
CILJI ANGLEŠKE POLITIKE.
London, 25. avgusta. (Izv.) Predsednik trgovske zbornice Lloyd Creawe je v nekem svojem govoru izjavil, da sta cilja angleške politike, da se prvič od Nerifčijo doseže čimhitrejši in kar najvišji znesek na račun reparacij in drugič, da se ustvarijo v Evropi urejene in stalne razmere.
VSTAJA NA MALAGI.
Madrid, 25. avgusta. (Izv.) V zvezi z vstajo na Malagi so areiirali 16 vojakov in dve civilni osebi.
ARETIRAN ŠTRAJK0VNI ODBOR.
Bilbas, 25. avgusta. (Izv.) štrajkovni odbor so zarpil. Delo se že vrši normalno.
ZAVEZNIKI ZAPUŠČAJO TURŠKO OZEMLJE.
London, 25. avgusta. (Izvirno.) Listi poročajo , da se po ratifikaciji lozanske ' mirovne pogodbe po angorski narodni ! skupščini pripravlja hitra izpraznitev zase-! denega turškega ozemlja. Danes so zapustile Carigrad tri čete. Težke topove so vkrcali na ladje«
Dnevne novice.
—	Umrl je v Zagrebu znani hrvatski pisatelj in dramatik Milan Ogrizovid, star 46 let. Pokojni je bil eden najboljšik hrvatskih dramatikov. Pogreb bo v pondeljek popoldne ob štirih.
—	Izredni občni zbor »Slomškove
ze* se bo vršil v pondeljek, 27. t. m. ob pol 2. popoldne v dvorani šentpeterskega prosvetnega društva poleg cerkve sv. Petra, na kar vse tovariše in tovarišice ponovno opozarjamo. Udeležba je za vse člane obvezna. — Odbor.
—	Krasna, izvirna slovenska slika sv. Očeta Pija XI. je udeležencem katol. shoda na ponudbo. Naroča se v Jugoslov. knjigarni in pri Ničmanu. Na ogled bo tudi pred vhodom v Unionovo dvorano. Cena 50 Din. — Najlepši spomin na katoliški shod!
—	Kvišku zdaj, dežela vsaJ Prisert
stari veri staro zvestobo I Tako kliče ob koncu ravnokar izišla knjižica z naslovom «Nova vera«. Z žarko lučjo nam pokaže, v kaki smeri se giblje moderni svet v verskem oziru. Opozarja nas na marsikak pojav v modernem življenju, ki si ga nismo znali razlagati. Knjižica želi opozoriti vse verno slovensko ljudstvo na nevarnost, ki preti njegovi veri v naših dneh. Pisana je poljudno in živahno ter popolnoma v smislu in po namenih katoliškega shoda, in namenjena za to, da se razširi med maso ljudstva in ga utrdi v stari veri. Stane 4 dinarje in se dobi te dni na stojnicah, sicer pa pri Ničmanu in v Jugoslovanski knjigarni.
—	Volitev v zdravniško zbornico. "—» Iz zdravniških krogov smo prejeli: Dne 1. septembra se vrši volitev v zdravniško zbornico. Slovensko in mariborsko zdravniško društvo kandidirata v zbornični odbor med drugimi tudi dva Nemca. Slovenski zdravniki ugovarjajo z vso odločnostjo proti tej nameri in bodo volili mesto dr, Ipavitza in dr. Drascha dr. Benjamina I p a-v i c a in dr. Viktorja Kaca, oba iz Maribora. Prav res smo radovedni, bodo-le imeli slovenski zdravniki poguma dovolj, da se uprejo ponemčevanju zbornice.
—	Vpisovanje učencev v I. razred na I. deški meščanski šoli v Ljubljani na Pru-lah in onih, ki so že prejšnje leto obiskovali to šolo, se bo vršilo dne 11. septembra od 8 .—12. ure dopoldne in od 14.—18* ure popoldne. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so s splošno povoljnim uspehom — z redi prav dobro in dobro — dovršili peto šolsko leto na kaki javni ali zasebni šoli s pravico javnosti. Učenci iz šestega razreda osnovne šole se sprejemajo izrecno le v prvi razred meščanske šole. Pismeni ponavljalni izpiti iz srbohrvaščine, slovenščine, matematike in opisne geometrije se bodo vršili dne 3. septembra točno ob 8. uri zjutraj. Ta dan se morajo zglasiti tudi vsi drugi učenci, ki imajo ponavljalne izpite, da izvedo, kdaj se ti vrše. Učenci, ki žele delati izpit za kak višji razred meščanske šole, naj se zglase tudi ta dan pri ravnateljstvu. Dne 12. septembra je ob 8. uri služba božja v cerkvi sv. Florijana. 13. septembra se prične ob 8. uri zjutraj redni šolski pouk.
—	Na I. drž. gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje učencev za I. razred v omejenem številu v nedeljo, 9. sept., od 10.—11. ure. Med 11.—12. se je zglasiti tudi repe-tentoni I. razreda. V ponedeljek, 10. septembra, točno ob 8. se bodo sprejemali v ravn. pisarni dijaki drugih zavodov v razrede II.—VIII., toda le po navedbi tehtnih razlogov. Učenci II.—VIII. razr., ki morajo pred sprejemom na tuk. zavod polagati sprejemne izpite, naj se zglase v rav. pisarni v ponedeljek, 3. sept., od 10.—11. V torek, 11. sept., vpisovanje dosedanjih učencev v pripadajočih razredih od 9.—10. ure. — V sreilo, 12. sept., ob 8. bo slovesna sv. maša v domači kapeli, nato se dijakom v razredih razglase disciplinarni predpisi in urnik. V četrtek, 13. sept., pa se prične ob 8. redni pouk. Podrobnosti so objavljene na uradni deski. — Ravnateljstvo.
—	Prijatelje športa opozarjamo na nogometno tekmo med Ilirijo in zagrebške Concordijo, ki se vrši danes ob 17. uri na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom.
—	Eno klaltro drv za dva dinarja dobi tisti, ki si kupi tombolsko karto in ima potem srečo, da zadene glavni dobitek na tomboli, ki jo priredi podružnica Jugoslovanske Matice v Kamniku dne 8. septembra. Ker bo na tomboli poleg tega še vse polno drugih lepih in praktičnih dobitkov in ker je Kamnik ena naših najlepših izletnih točk, Jugoslovanska Matica pa denarja nad vse potrebuje in vredna, ne dvomimo, da se bo rodoljubno občinstvo v velikem številu udeležilo tombole. Dne 8. septembra v Kamnik na tombolo!
—	Mehanična delavnica L. Baraga v Šelenburgovi ulici 6 (poleg glavne pošte) izvršuje točno in po zmernih cenah vsa naročila na pisalne stroje ter vse potrebščine za pisalne in računske stroje in druge razmnoževalne aparate. Več najde Čitatelj zadaj med oglasi.
_ Vojne vdove in sirote, ki so bile
včlanjene ori »Zvezi vdov« se tem ootQm
obveščajo, da sc na podlagi uradne ob-lave njihove razpustitve lahko včlanijo pri podružnici udruženja vojnih invalidov y Ljubljani. Prinesti ima vsaka pokojninsko polo. Brez iste se ne sprejme.
—	Izdelovanje vojaških oblek. V najkrajšem času bo začela obratovati v Zagrebu «Vojto-odečna radionica«, ki je bila prenesena v Zagreb iz Vevč. Delo se bo izvrševalo na drž. strojih in se bo plačevalo po kosih. V delo se bodo sprejemale tudi civilne osebe. Reflektanti naj se zgla-sijo osebno ali pismeno v Jelačičevi vojašnici, Ilica št. 207 v Zagrebu pri upravi omenjenega zavoda.
—	Amerikanci rabijo Wrigioy žvečilni gumi (Cherwing gum) samo ki to ke; pospeši prebavo, odstrani žejo, varuje zob«) pred gnilobo, odstrani neprijetni duh in suhoto v ustih. Znano je, da športniki in turisti ne smejo uživati alkohola in tobaka, vsled tega je Wri-gley žvečilni gumi za tč> najboljši nadomestek, vrhu tega pa se z istim prihrani tudi mnogo denarja. Posebno priporočljiv je za dclavce, ker pri delu ne smejo kaditi in si % njim preženejo zaspanost in utrujenost. Wrigley žvečilni gumi se dobi pri generalnem zastopstvu drogerija »Adrijac, Ljubljana, Šelenburgova ulica, kakor tudi po vseh drugih droger ^h.
4976
'Ji - U ISoff
5 Kogaika Slatina. Prosimo Vas, da blagovolite objaviti, da so vso vesti o visokih svotah, katere je tu baje zgubil v igri g. Tiča Popovič že zaradi tega ncosno-vane, ker imenovani gospod v letošnji sezoni še sploh ni bil v Rogaški Slatini. — Ravnateljstvo držav, zdravilišča Rogaška Slatina.
Jubilejni škofov arnat,
Najkrasnejše umetniško delo v stroki veziljstva — škofa Jegliča jubilejni ornat, je izvTŠen in bo v soboto, nedeljo, pondeljek in torek razstavljen v A1 o j z i j e v i -šču in sicer: vse dneve od 8—12 in od 14—18; v nedeljo pa od 13—18. Vstopnine ni. Prostovoljni darovi se sprejemajo, ker vsa vsota za stroške še :i zbrana. Nihče naj ne zamudi ogledati si to krasno delo.
Presneta.
Prof. Ivan Doleuec: Dr. J. E. KREKA IZB v^ij.	i. zvezek: .Ulutia letu U8t>5
do 1892). S 6 sliKami. — V Ljubljani 1923. Izdalo društvo Dr. J. E. Krek V komisiji Nove Založbe v Ljubljani, Kongresni trg št. 19. Cena oroš. 45 L)ui, vez. ob Din.
Kaj bi uaii vsi nešteviini udeleženci letošnjega Katoliškega slioda, da bi med govorniki nastopil tudi mož, ki je leta 1692. (ob 1. katoliškem shodu) kot mlad kapelan prvič nastopil pri socialnem odseku in takoj vzbudil občudovanje, in Ki je bil pri naslednjih naših katoliških shodih idejno središče 1 Kaj bi daia vsa naša izobraževalna društva, da bi še enkrat mogla poslušati svojega nepozabnega ustanovitelja! Kaj bi dali nasi akademski starešine za eno samo živo besedo iz ust moža, ki jim je bil v dobi akademičnih študij najboljši prijatelj in varih! Pa zastonj 1 Dr. Janez Evangelist Krek počiva v grobu. A ne ves — spojin nanj živi med nami. Iu to je čudovito: Kakor je senca zvonika tem daljša, čim bolj se solnce bliža zatonu, tako vstaja dr. Jan. Ev. Krek tem večji pred nami, čim bolj ga grob oddaljuje našim očem. Dokler je živel med nami, nismo vedeli o njegovi mladosti skoro nič; zdaj imamo kar celo k n j i g o o njej. Dokler je živel med nami, nismo nič prav vedeli, česa vsega se je učil v svojih mladih letih, da je mogel potem tako radodarno, tako bogato deliti iz svoje neizmerne duševne zakladnice; zdaj vemo precej dobro tudi to, kako je v tišini zorel njegov veliki duh.
V življenjepisih velikih mož radi gledamo njih slike, zlasti iz deške in mladeni-ske dobe, da jih primerjamo s slikami poznejših let in vidimo, kako se je obraz spremenil. Pri Kreku, žal, tega ne moremo; do leta 1892., ko je dovršil vse svoje študije, se namreč ni dal nobenkrat fotografirati. No, pa vseeno smo zdaj dobili tudi iz tistih prvih njegovih let štiri slike: kakšen je bil kot otrok v ljudski šoli, kakšen kot študent v gimnaziji (v latinskih šolah), kakšen kot bogoslovec v ljubljanskem bogoslovnem semenišču in kakšen slednjič kot duhovnik, ko se je štiri leta učil za doktorske izpite n a D u n a j u. Pa še več! Dasi nimamo tudi nobene fotografije Krekovih roditeljev, očeta in matere, vindar vidimo tudi njiju oba dobro naslikaua, zlasti Krekovo mater, v tej knjigi. Vse te slike nam je s svojim veščim peresom dovršil profesor Ivan Doleneo in sicer z vsemi le možnimi pripomočki, ki so mu bili dosegljivi: iz ustnih sporočil vrstnikov teh treh rajnikov, iz uradnih listin (šolskih spričeval itd.) iz pisem, kolikor se jih je po sreči še ohranilo, tor iz mladostnih spisov Krekovih, kterih nektere (a zelo važne) je g. profesor takorekoč izkopal iz pozabljenosti, ker so bili ali nanodnisani ali podpisani z znakL
sedanji generaciji neumljiviml ln ki jih je ugotovil g. profesor bodisi po notranjih kriterijih (slog, vsebina ..'.) bodisi na podlagi izjav še živih prič. Še nekaj let naj bi minilo, pa teh prič ne bi bilo več in važni spomeniki iz Krekovih mladih let bi bili pozabljeni. Ze iz tega ozira smo za ta prvi zvezek pisatelju hvalo dolžni.
Mati in sin! Srečna je bila misel pisateljeva, da nam je Krekovo mater tako živo j opisal. Skoro bi lahko rekli: vs-» poglavitne lastnosti sinove vidimo že na materi: dovtip, zgovornost, pobožnost, zlasti pa \ brezmejno ljubezen do siromakov. Tiste j strani, ki govore o Krekovi materi, <?o mor- | da najlepše med vsemi (str. 11.—14., pa i tudi str. 119—133, kjer je v povesti »Stara i mati« sin vpletel precej potez svoje matere.
Sliko o Kreku v ljudski šoli je pisatelj ; zelo skrčil (najbrž iz bojazni, da knjiga ne ' bi preveč narastla), dasi bi jo bil lahko iz-popolnil z nekterimi važnimi epizodami, ; posebno s tisto, ki jo na str. 183 omenja (Krekove mladostne sanje o Jugoslaviji). \ — Kreku kot gimnazijca v Ljubljani (1876 j do 1884) nam opisujejo naslednje strani (16—24). Zdi se mi, da je bila to za pisa- ' telja najtežja naloga, širšim krogom bo ta oddelek morda težje prebavljiv; za vse pa, ' ki so sami šli skozi osem let gimnazije, bo- j do te strani velezanimive in le — prekrat- j ke. Pa kako naj bi bil g. pisatelj več pisal; ; ko je vprav ta — sama na sebi najdaljša in : najvažnejša — doba tako malo znana! Iz- • večine govore tudi samo šolski katalogi ter slučajno ohranjene slovenske naloge (iz 1 osmo šole). Iz gimnazijskih let imamo to- j rej bore malo zunanje zgodovine nje- ; gove: bil je — po katalogih — nekako sre- | dnjedober dijak, odličnjak samo enkrat. , Vobče smo mlajši, ki smo bili par let za j njim, malo vedeli o njem; samo to je bilo | znano, da se preživlja z inštrukcijami, da dela slovenske in retnške domače naloge vsem, ki se k n jemu zatekajo, t<°r da v svoji nalogi rad zagovarja misel, vprav nasprotno profesorjevi. (Zdaj to vidim potrjeno v nalogi, tiskani na strani 139!) Poprečno so bili njegovi redi v spričevalih »povoljno« in »zadostno«, v slovenščini pa vedno sodlično«. (Nehote se tu človek spomni drugih sličnih mož, ki so v ! srednji šoli bili poprečniki, potem pa/voditelji naroda; tako n. pr. Bismarck, ki je dobil v zrelostnem spričevalu menda same »zadostne«, tudi dr. V. Oblak, najboljši učenec Jagičev, je bil na gimnaziji le srpd-njedober učenec.) Bogata pa je morala biti njegova notranja zgodovina v gimnazijski dobi: saj je takrat položil temelj vsemu svojemu čudovitemu .spoznavanju tujih -jezikov in slovstev. Tn pisati je takrat začel: kot tretješolec v »Domače vaje« (v Aloizijevišču), kot petošolec v »Vrtcu«-; spisal jo dve povestici, ki ju čitamo natisnjeni v naši knjigi. Poslal ie torei in Je bilo — sprejeto. Vse to se je godilo neopaženo. Krek se je razvijal res, kakor pravi pregovor: Kar rar.te, ne dela šuma.
Kreka v ljubljanskem bogoslovnem semenišču (1884—1888) bi si seveda žeieli še obširniše predstavljenega. Vendar pa ga razločno vidimo, kako se je ves pognal v svojo rast: namah prvi med prvimi v vseh bogoslovnih strokah, obenem duša govorniških vaj, najmarljivejši sotrudnik pisateljskega krožka, ustanovljenega od dr. Fr. Lampeta, in obenem — središče družabnosti med vsemi štirimi letniki. V semenišču je našel čas i za leposlovje (»Stara mati«, natisnjena v Večernicah 1887, »Z božjo pomočjo«, v Vrtcu 1888, obe ponatisnjeni v naši knjigi) i za znanstvene razprave: n. pr. o dvoboju (»Slovenec«, 1887, ponatis v naši knjigi) ter nebroj kritik (prim. str. 48—54, kjer so našteti vsi spisi semeniške dobe). Zanimivo je tudi to iz te dobe, da je. Krek v semenišču branil izgovorjavo 1-a kot v sam proti vsem drugim. Tam str. 52.
Pač najsrečniša leta je pa Krek preživel kot duhovnik v »Avguštineju« na Dunaju (1888—1892). Tu je bil res kakor riba v vodi. Tu se je izpopolnil v znanju vseh slovanskih jezikov, kar mu je pozneje tako koristilo; tu se je poglobil v študij sv. pisma, kar je pozneje uporabil pri nadaljevanju in dovrševanju Lampetovih »Zgodb«; tu se je zakopal v filozofijo sv. Tomaža Akvinskega, ki mu je odslej, bil t ezda vodnica v vseh vprašanjih bogoslovja in mo-droslovja; tu se je seznanil z mladim kr-ščansko-socialnim pokretom (dr. Lueger!), ki ga je potem tako srečno in blagonosno započel in dalje razvijal doma na slovenskih tleh; tu, na Dunaju, je spisal tiste znamenite članke za »Slovenca«: »Nekaj idej« ter »Mozaik« — ponatis str. 146—179 — v kterih je že ves poznejši Krek: neizprosen nasprotnik slovenskega liberalizma, kakor se je javljal v Brusu, Slov. Narodu ter Zvonu, navdušeni borec za svobodo Cerkve, sočutni prijatelj delavskega in kmetskega stanu.
Tako pripelje pisatelj čitatelja do maja 1892, ko je Krek postal doktor bogoslovja. S tem dejstvom se završuje ta I. zvezek.
V našem slovstvu najbolj pogrešamo dobrih življenjepisov. Profesor Dolenec je pričel s tem I. zvezkom opisovati Krekovo živlienie na edini način, ki je se-
danjemu rodu možen: da na dan spravlja vse spise Krekove, ki se nahajajo — največkrat nepodpisani — v raznih listih, ter
da išče živih virov, sovrstnikov, ter beleži njih spomine. Odtod tudi dispozicija knjige. Tudi najstrožji kritik bo moral priznati, da je knjiga pisana z znanstveno natančnostjo, ki zasleduje življenje Krekovo leto za letom, brez skokov, v vseh ozjrih z natančnim navajanjem vseh njegovih spisov (ta natančnost gre celo predaleč n. pr. ko pušča v tekstu slovnične napake nepopravljene, prim. str. 106 obliko »kričaje^); z veliko bistroumnostjo (dala jo je pisatelju stroga filološka Šola!), s katero določa med obilico nepodpisanega gradiva, kaj je Krekovo, kaj ne, in ktera bo za leta od 1892 dalje še posebne važnosti; z mirno objektivnostjo, ki ne zamolči nobene napake (slabi redi v pridnosti, nravnosti v gimnazijski dobi!). Zaradi objavljenih pisem pa ima knjiga šo nekakšen poseben dramatski značaj, kakor bi človek čital monologe v drami.
Knjiga nudi najlepše duševno razvedrilo pred vsem slovenski duhovščini, saj odseva iz Krekovih bogoslovskih let mogočen zubeli ljubezni do duhovskega poklica; dijaki lahko študirajo, po kakšnih skrivnostnih potih se razvija veleum; prijate-'iem, ki so rajnika v življenju ljubili in spoštovali, bo knjiga dragocen spomin m najznamenitejšega moža, kar so jih v življenju srečali.
Ta zvezek vsebuje prvo dejanje drame Krekovega življenja, to je nekakšno okspozicijo. V resnici želimo, da bi kmalu izšel drugi, ki nam bo kazal njega rast v ustanavljanju izobraževalnih društev in organiziranju delavstva.
Omogočimo pisatelju — in društvu — nadaljevanje! Vsak ve, s čim.
»DruStvo dr. Jan. Ev. Krek.«
Znanstvena knjižnica.
6. zvezek »SLOVENCI«. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Napisal ^ran Erjavec. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovan, knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna.
Gradivo je razdeljeno v predgovor in 12 poglavij:
1.	SI;v»*sko oze-nlje.
2.	Slovenci v preteklih stoletjih.
3.	Slovenski preporod.
4.	Slovenci m?'1 sveto-, ao • ojno.
5.	Slovenci po osvoboJ„nju.
6.	Slevenske pol "'t i-r se stranke.
7.	Slovenski ' -'k.
• 8. Slovenska
9. Upodabljajoča, glasbena in dramatična umetnost.
10.	LjnJ;ka prosveta in kv.?'urne organizacije.
11.	Slovenske gospodarska in eocialne razmere.
12.	Slovenci in Jugoslavija.
Bibliografija.
Gnotl' sa'ton (spoznavaj samega sebe) se je glasil napis na pročelju svetišča v Dejfih. poznavaj pa tu" svoj slovenski narod, eegar useda nas v marsičem spominja vzorov in bojev starih Grkov; predo-čuj mu jasno sliko njegovega ';enja in trpljenja, dejanja in udejstvovanja.
Nikdo ne postavlja svetilnika pod mernik. Iznesimo v svet svoje dobrine in vrline, svoje težnje in težkoče, da nas bodo prav cenili sosednji narodi in da nas ne bodo omalovaževali oni, ki odločujejo o naši bodočnosti.
Bis dat, qui cito dat (dvakrat cla, ki brzo da). Brez pridržka izrekamo Erjavcu pohvalo, da nam je s pomočjo strokovnjakov opisal javno in zasebno življenje našega naroda, ker take enotno ustanovljene knjige smo že dolgo pogrešali.
Delo je namenjeno pred vsem inozemstvu ter bratom Hrvatom in Srbom; hvaležni smo pisatelju, da tudi našemu občinstvu ni prikril, kar namerava pisati o Slovencih širnemu svetu.
Ker je pisatelju na tem, da gre knjiga čim popolnejša v svet, želi si kritike, poprav in dopolnitev.
Knjiga je res aktualna ; vsaj »Srbska književna zadruga« obeta Ilešičev spis enake vsebine.
»Slovenski Narod« priznava, da nam Erjavčeva knjiga podaja dokaj popolne preglede naših domačih slovenskih zemljepisnih, zgodovinskih, kulturnih,'gospodarskih, socialnih in političnih razmer.«
I. A. G. v »Ljubljanskem Zvonu« piše: Priznajmo, da je tukaj n. pr. tvarina, ki se obravnava v pogl. 9. do 11. sploh prvič v celotnem pregledu sestavljena in marsikje črpana iz prvotnih, tiskn sploh še ne. priobčenih virov.
V knjigi je zakopan nj^omcn trud; v gradivu (razstresenem in večkrat težavno pristopnem), ki se je na ta način v njej nabralo, tiči te knjige trajna vrednost konkretne podatke je z izredno iznajdljivostjo znal poiskati in jih je znal tudi spretno in pregledno podati.
Sedem strani obsegajoča bibliografija bo čitatelje opozorila na marsikatero delo, s pomočjo katerega se bo lahko o tem podrobne ie informirat
Mislečemu izobražencu daje knjiga a svojim gradivom mnogo pouka in pobud«
za razmišljanje. Posebno v onih poglavji^ ki so v tej knjigi sploh prvič na podlagi da-našnjih podatkov v celoti obdelana; zaradi njih je bo vedno s pridom jemal v rok« vsak, sploh, kdor se pri nas na ta ali on) način udeležuje javnega življenja.
Dr. L. v »Ljubljanskem Zvonu« piše, da je bibliografija Glonarjevo delo, dasi n hotel biti imenovan, da je Erjavec knjigo sestavil s sodelovanjem strokovnjakov, ako so drugi sotrudniki izdatno sodelovali. Spis se mu zdi ponekod preveč bombastičen in žurnalističen. Omenjam nekaj nedostatkov ki posameznika prav nič ne motijo, stro kovnjak pa jih bo lahko pretehtal.
»Slovenskemu Narodu« knjiga ne uga ja, ker temelji na popolnoma zgrešenen nauku o slovenskem narodu <f bi bili knjiga spisana s strokovno točnostjo bre klerikalne federalistične osnove in če b se pri tem držala nekih iinših prednikov ki so politiko pojmovali pra jčp" in reall stično, tedaj bi imeli pred seboj monogra fijo, na kabro bi bili lahko .d ponosni
Odveč bi bilo Er;r čev posebe priporočati; zato samo kličem: tolle, lege <Vz«iri in ......
glasbeno društvo »LJUBLJANA«
OB PRILIKI V. KATOLIŠKEGA SHODA v NEDELJO 26. «n PONEDELJEK 27. avgusta obakrat ob 8. uri zvečer * veliki dvorani hotela »UNION«
PRVI SLOVENSKI ORATOR!] V 3 DELU
»ASSUMPTID B. M. V.«
{VNEBOVZETJE B. M. D.)
Za samospeve, zbor m orkester zložil p. Roj SAITNER. - Besede dr. M. OPEKOVE.
S o d e 1 u i c j o : p. K. KOLB iz Zagreba, bos člana zbora: gospa AM. BAJUK, »opran ■ in ER. SMODE), tenor. - Društveni pevsl zbor in popolni orkesier Drav. diviz. obltul
KONCERT VODI DRUŠTVENI PEVOVODJA PROF. M. BAJUK.
CENE SEDE2EM: 25, 20, 15 in 10 Din; STO J1SČEM: 5 Din, vojaki in dijaki 3 Din.
P r'e d p r o d a j a vstopnic in besedila v trafl »UNION«.
iospoflai
g Mariborska razstva. Govoril sem s pri mi našimi gosp. krogi o Mariborski razsW in mi vsi priznali, da je razstava napravil nanje globok vtis. Napredek mariborske indi slrije in obrti je v resnici naravnost presene ljiv in mora navdati vsakega pravega rodi ljuba z največjim ponosom. Kar nudi mar borska prireditev, to nadkriljuje daleko vsi kar bi človek pričakoval od krajevne razstavi Izloženi predmeti so od prvega do zadnjej samo prvovrstni in nudijo tudi razvajenem očesu veščaka izreden užitek. Dokler bo naš industrija in obrt tako napredovala se nai pač ni treba bati za gospodarsko bodočno našega naroda. Obisk razstave je trajno dole vendar bi bilo želeti, da jo posetijo v mnog brojnejšein številu tudi gospodarski krogi bivše Kranjske, osobito iz Ljubljane. Naša do nost je, da pokažemo smisel za celokupen n predek slovenskega gospodarstva. Časi uajte je preizkušnje za domačo industrijo ln ob eš niso minuli, in zmagali borno le, 6e bom kot en mož stali na braniku svojih pozicij i vzajemno podpirali vsa stremljenja, ki mer j jo na to, kako naj bi se te pozicije utrdile. V j bim torej vse gospodarske kroge, specijel' ! gg. trgovce, industrijce in obrtnike iz Ljublj ne, da se v čim največjem številu udele vsaj v zadnjih dveh dneh zanimive ter nad v podučne razstave v Mariboru in tako oddo! vrlim bratom cele Štajerske za njih števili posete naših gospodarskih in kulturnih pi reditev. Legitimacije se tudi v nedeljo dol" dne prodajajo v sejmski pisarni Gosposvf ska cesta. — Fran Bonač, predsednik lj. v lesejma.
g Izkaz o stanju hranilnih vlog in ddg< pri hranilnicah v Sloveniji. Finančna dek'H cija objavlja uradno, da izide »lzkai o »t'"1 hranilnih vlog in dvigov pri regidativnih I" nilnicah v Sloveniji za I. četrtletje 1923.« v e prihodnjih številk Uradnega lista.
g Stanje papirnatega denarja v Avstn V drugem tednu meseca avgusta se je zrna' šalo stanje papirnatega denarja v Avstriji 86.2 miljard n. a. K in znaša sedaj 5.537.2 t ljard n. a. kron.
g V 3 do 5 dneh pridete v Prago in 1 zaj ter si med tem časom lahko ogledate ti svetovnoznani Praški vzorčni velesejem (2-9. sautambraL 83 odstotkov milana voli

ta vse vlake, znižana pristojbina za vizum. — Podrobna pojasnila daje Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Cowpany, d. t o. z., LJubljana, Kongresni trg 8.	4869
Cerkvpnl vestnik.
c Bosensld odbor je izdal ob V. katol. shodu lično brošurico: »Za našega Evha-rističnega Kralja«. Kdor jo bo domačim prinesel v spomin, jim gotovo pripravi veselje. Stane le 2 Din.
Dijaški vestnik.
d Duhovne raje za srednješolce Ljubljančane bodo od 29. avgusta (ne od 28., kakor je bilo pomotoma navedeno) do 2. septembra pri oo. jezuitih. Začetek v sredo, dDe 29. avgusta ob šestih zvečer. Spored se bo objavil
pri uvondem govoru. Opozarjamo vse ljubljanske srednješolce in njih starfie, da ne zamude prelepe prilike urediti In poglobiti versko življenje. Za dijake-kongregani ste pri oo. Jezuitih je udeležba obvezna. — Pripravljalni odbor.
Turistlka in spori
Goneordia, Zagreb : Ilirija. — Z današnjo tekmo med HSK. Concordijo iz Zagreba, ki velja za eno najsilnejSih moštev v Jugoslaviji, in SK Ilirijo, prvakom Slovenije, se pričenja jesenska nogom. sezona v Ljubljani Pri-četek tekme je določen na 17. uro, igTa Be ob vsalcem vremnu. Napovedana predigra Ilirija jun. :Slavija odpade. Concordia ima v moštvu celo vrsto reprezentativnih igralcev Jugoslavije oz. Zagreba. Omeniti treba zlasti
krilsko vrsto Paškovan, Dubravčič, Pažur IL levega branilca Pažurja I ln desno krilo Sol-ca. Ilirija nastopi kompletna, le v krilsid vr sti nastopi v »redi zopet Lado in na levi Zupančič IV.
^ Plavalna tekma za prvenstvo Slovenijo Je bila radi neugodnega vremen« ndgodona.
M« ♦ «-♦-(■♦ ♦♦♦«».«!
Poravnajte naročnino!
MeSeorotogl&to porocMo.
<.>ienii«i«r. -0C m u. m r«h.
Kdor hoEe poznati paš
krftanskosociafni pokra
naj kupi dr. Gosar-jevo brošuro
Za krščanski socializem
Cena 14 din.
Dobi se v knjigarnah.
»PUD vama	H.; v)-m.lei T mm	i «.*r«<'>. * v	f .rnroi.-iiiterenoa v C	rtror	» nm
24. 8. M h	/30-ft	21-1	0-7	rt bi.	
26.,8 7 h	72B-7	15-6	H)	obl	44
26.,8. 14 b	780-4	18-6	IS	d*& (IV-	
Vozni red posebnih vlakov za V.
Ljubljenec strojepiscev ndinole »8t««v wer«. Zastop Ljubljana, Selenb. ul. 6-1.
(KONČNOVELJAVNO JE TO, KAR JE V TEM SEZNAMU.)
Vlak št. 1. (Ljutomer—Radgona,) Odhod 23 avgusta iz Ljutomera ob 19. uri, lemlje potnike do Radgone (19.46), gre skozi Ljubljano 24. avgusta zj. 4.30 (stoji 65 minut), v Otočah od 8. ure do 16.20, v Ljubljani 18.29. — Iz Ljubljane odide 27. avg. ob 8.30 zj.
St. 2. (St. Ilj-Maribor.) Odhod 23. avg. iz St. Uja ob 22.10, jemlje do Maribora (22.31), v Ljubljani bo 24. avg. 3.40 (stoji 67 minut), v Otočah od 6.10 do 13.30, v Ljubljani 15.34. — Iz Ljubljane domov gre 27. avg. ob 9. uri zjutraj.
St. 3. (Prevalje—Limbuš.) Odhod iz Prevalj 23. avg. ob 20.40, jemlje do Limbuša (22.14); od Maribora dalje vozi kot en vlak skupaj s št. 2 (glej št. 2).
St. 4. (Hoče—Poljčane.) Odhod 23. avg. iz Hoč ob 21.35, jemlje do Poljč»n (22.16), bo v Ljubljani 24. avgusta ob 1.30 (stoji 10 minut), v Otočah od 3.44 do 11.30, v Ljubljani ob 13. — Iz Ljubljane domov 27. avg. ob 10. — V ta vlak vstopijo potniki od Konjic, ki se pripeljejo s posebnim vlakom ob 22.30.
St. 5. (Moškanjci—Pragersko.)
Odhod 23. avg. iz Moškanjcev ob 20.—, Pragersko ob 20.59, v Ljubljani ob 0.40 (st ji lii minut), v Otočah rd 3.14 do 9.33, v Ljubljani (24. avg.) ob 13.—.
Ta' vlak vzame seboj tudi petnike iz Sreč in Loč v Poljčanah, ki pridejo z rednim vlakom ob 19.20. — Iz Ljubljane domov 27. avgusta ob 10.30.
St. 6. (Središče—Pragersko.) Odhod iz Središča 23. avg. ob 21.20, Pragersko 22.59, v Ljubljani 24. avg. ob 2.40 (stoji 10 minut), v Otočah od 4.52 do 12.30, v Ljubljani 15.15. — Nazaj v Središče 27. avg. ob 11.—.
8t. 7. (Ponikva—Št. Jurij.) Odhod iz Ponikve 24. avg. ob 23.40, Št. Jurij 23.53, v Ljubljani 25. avg. 2.40 (stoji 20 minut), v Otočah od 5.30 do 13.30, v Ljubljani 15.34. — Nazaj v Ponikvo 26. avgusta ob 23.—.
Ta vlak sprejme tudi potnike od Rog. Slatine, katere pripelje 24. avg. izredni vlak od Rogatca ob 19.— in od Šmarja ob 22.—.
St. 8. (Štore—Rimske toplice.)
Odhod 24. avg. iz Štor ob 23.—, Rimskih toplic 2? n5, v Ljubljani 25. cvg. ob 1. 0 (stoji 33 minut), v Otočah od 4.52 do 12.30, v Ljibljani 15.15. — Nazaj iz Ljubljane 26. avg. ob 22.30.
St. 9. (Videm—Zidani most.) Odhod Videm 24. avg. 20.30, Zid. most 21.40, v Ljubljani ob 23.50 (stoji 40 m.), v Otočah od 3.14 do 9.33 dne 25. avg., v Ljubljani 12.26. — Domov iz Ljubljane 26. avg. ob 22.—.
St. 10. (Dobova—Zid. most.)
Odhod Dobova 24. avg. ob 21.—, Zid. most 22.41, Ljubljana 25. avg. ob 0.40
(stoji 20 min.>, Otoče od 3.44 do 11.30, v Ljubljani ob 13.—. — Nazaj domov 26. avg. ob 21.
Št. 11. (Zid. most—Sava.) Odhod Zid. most 25. avg. ob 3. zjutraj, Sava 3.38, Ljubljana 4.30 (stoji 65 min.), Otoče od 8.— do 16.20, v Ljubljani 18.29.
—	Nazaj domov 26. avg. ob 20.—.
Št. 12. (Litija—Kresnice.) Odhod 26. avg. iz Litije ob 4.15, v Ljubljani 5.—. — Vrne se 26. avg. 19.30. (Št. 12, 13., 14., 15., 16., 21. in 23.-27. ne gredo na Brezje.)
Št. 13. (Laze.) Odhod 26. avg. 5.30 v Ljubljano, vrne se 26. avgusta 19.30 (skupaj s št 12).
XXX
Vlaki št. 1.—13. ter 17 a in 17 b ostanejo na južnem kolodvoru. Tu izstopajo in vstopajo potniki vlakov teh številk.
XXX Št. 14. (Rakek—Logatec.) Odhod Rakek 26. avg. ob 4.20, v Ljubljani 5.30. — Vrne se iz Ljubljane dne 26. avg. 20.30 (oni, ki žele na Brezje, naj gredo z vlaki št 18, 19, 20 ali 22).
Št. 15. (Borovnica—Brezovica.) Odhod iz Borovnice 26. avg. 5.30, Ljubljana ob 6.—; vrne se 26. avg. ob 21.30.
Št. 16. (Vrhnika—Drenov grič.) Odhod Vrhnika 26. avg. 6.03, v Ljubljani 6.40; vrne se zvečer 22.30.
XXX
Vlaki št. 14.—16. ostanejo na Viču, kjer izstopite za sprevod. Vstopate vanje na južnem kolodvoru.
XXX Št. 17 a. (Otiški vrh-šoštanj) Št. 17 b. (Rečica—Celje.) Odhod 24. avg. ob 19.05 iz Otiškega vrha (a), ob 22.33 iz Rečice (b), v Ljubljani 25. avg. ob 3.40 (stoji 67 min.), Otoče od 6.10 do 15.40, v Ljubljani 17.30.
—	Nazaj domov 27. avg. (nedelja opolnoči) u80.
Št. 18. (Metlika—Črnomelj.) Odhod Metlika 25. avg. 17.50, v Ljubljani 26. avg. ob 1.—; v Otoče iz Ljubljane v noči 26. 27. avg. ob 1.32 (iz Šiške); iz Otoč nazaj domov ob 9..33 (v Ljubljani stoji od 12.26 do 13.06).
Št. 19. (Semič—Novo Mesto.) Odhod Semič 25. avg. 22.50, v Ljubljani 26. avg. 5.45. Na Brezje iz Šiške 27. avg. 4.47 zj.; iz Otoč domov 15.40 (v Ljubljani stoji od 17.30 do 19.35).
Št. 20 a (Straža.) Odhod 25. avg. ob 22.-^.
Št. 20 b (Št. Janž—Mirna.) Odhod 25. avg. ob 21.50.
Št. 20 c (Mirna peč—Radohova vas.)
Odhod 25. avgusta ob 23.40. Skupaj pridejo 20 a, 20 b, 20 c v Ljubljano 26. avg. 3.34 zj. Iz Šiške gredo 27. avg.
Dva dijaka (dijakinji)
sprejmeta v dobrj oskrbo, zračna šota, elektr. luč. Naslov v upravi 11.5165.
ISCEMO za takoj SPRETNEGA
strojnega falcerja
(MASCHINENFALZER)
'a KROM - usnje proti dobremu plačilu. — Ponudbe na tovarno Usnja v Radečah pri Zidanem bostu.	5222
Sprejmem DVA DIJAKA
stara do 14 let, na hranj in stanovanje. Nalovi STUPAN. Maribor. Gosooska 36
Sprejmem hlapca
poštenega, zanesljivega, pridnega, ki |e vajen pri konjih in zna vsako kmečko delo na večjem posestvu blizu Ljubljane. Plača 1500 K mesečno. Pum. ponudbe na upravo pod »Pošten in priden 5325«.
Tri DIJAKE sprejmem
na stanovanje s hrano ali brez nje. _
Naslov ▼ upravi lista pod Številko 5245.
ISCEM DVA mlada, vojaščin« prosta, inteligentna
MIZARJA.
Nastop enega, ki bi ime! veseljo do piti-tiranja, takoj. Sprejmem tudi 2 nčenca. Tovarna klavirjev R. WARBINEK, Ljub-liana. Hilšerieva ulica 5.	5244
IŠČEM
kovaškega pomočnika in vajenca
ra. izdelovanje SEKIR in poljedelskega ORODJA. — IVAN POKORN, ŠKOFJA LOKA-	5122
zj. 2.03 v Otoče (4.52), iz Otoč domov ob 12.30 (v Ljubljani stoje 15.15 do 16.—.).
Št. 11. (Radohova vas—Žalna.) Odhod 26. avg. iz Radohove vasi 3.53, v Ljubljani 6.05. Domov iz Dolenjskega kolodvora 26. avg. 20.13.
Ta vlak vozi do Novega mesta potnike, ki ne gredo na Brezje, ker se jim mudi domov. V Novem mestu imajo zvezo Belokranjci.
Št. 22. (Kočevje—Ortnek.) Odhod 25. avg. 21.28, v Ljubljani 26. avg. 2.31, iz Šiške v Otoče 27. avg. 0.33 (opolnoči), iz Otoč nazaj domov 11.30 (v Ljubljani stoji od 13.— do 14.34).
Št 23. (Vel. Lašče—Grosuplje—Škofljica.) Odhod 26. avgusta iz Vel. Lašč 2.08, Grosuplje 3.30, Ljubljana 4.20. — Iz Ljubljane domov iz Dolenjskega kolodvora dne 26. avgusta ob 20.47.
Ta vlak vozi do Kočevja potnike št. 22., 23., ki bi se radi vrnili še ta dan domov.
Št. 24. (Jesenice—Sv. Jošt.) Odhod Jesenice 26. avgusta 3.15, Otoče 4.08, Sv. Jošt 4.33, Ljubljana (Šiška) 6.34. — Domov iz Šiške 26. avgusta ob 21.19.
Št. 25 a. (Kranj.) Odhod Kranj 26. avgusta 3.35, Šiška 4.45. — Domov 26. avgusta 21.29 iz Šiške.
Št. 25 b. (Tržič—Naklo.) Odhod iz Tržiča 26. avgusta ob 2.—, v Kranju se priklopi vlaku št. 25 a. — Domov 26. avgusta ob 21.— iz Šiške (pred št 25 a).
Št 26. (Školja Loka—Medvode.) Odhod 26. avgusta Škofja Loka 1.30, Šiška 2.23. — Povratek iz Šiške 26. avgusta 20.16.
Št 27. (Jarše—Trzin.) Odhod 26. avgusta 3.38, v Šiški 4.38. Povratek iz Šiške 26. avgusta 22.47.
Udeleženci iz Bohinja in gor. doline do Jesenic
se vozijo z rednim vlakom od Boh. Bistrice 26. avgusta 4.08, od Planice 4.24, Šiška 7.17. — Povratek 26. avgusta 18.47 ali 27. avgusta z rednimi vlaki.
Iz Kamnika in Homca
potegne vse vlak 26. avgusta 5.32 do Šiške 6.45. — Povratek 22.10.
Vlaki pri prevozu skozi Ljubljano na Brezje stoje na južnem kolodvoru.
Vzemite s seboj ogrinjalo, okrepčila, hrano, denar, izkaznico itd. Pazite na svoje stvari I
Če stopiš v drugo številko vlaka, se lahko zgodi, da ne ostane na vaši postaji, plačaš kazen, se ponesrečiš itd.
Za povratek domov se 1 uro pred odhodom zberite na prej dogovorjenem mestu, pol ure pred odhodom vam odpro vrata v postajo (poseben vhod), da v urejenem štiristopu brez gnječe zasedete vlak.
MHBHnBHMnMBIirMSU^ni 1
SAMOSTOJNA
pisarniška moč
vešča vseh pisarniških del, slovenščine, nemščine, francoščine, strojepisja, IŠČE MESTA. — Cenj. ponudbe na upravo .Slovenca« pod Sifrj »TAKOJ«. 5248
Vpokojeneč^ŠŽ
ko, samostojno gospjdično ali vdovo. -Pisms na upravo pod -OBRTNIK«. 5254
Fini MEHANIK
ali IZUČEN URAR d.->bi mesto takoj ali v J4 dneh. Plača po dogovoru. Ponudbe r. navedbo pogojev in zadnjega službovanja i« poslati pod »FINI MEHANIK 5229- na upravo »Slovenca«.
Iz Otoč na Brezje tja hodite na desni strani ceste in pri mostu po stezi gori; nazaj iz Brezij idite po cesti na desni.
Karto do Ljubljano shranite, ker velja za nazaj. Vratarju pokažite le izkaznico.
Stranišč na tovornih vozovih ni! Pojdite na stran pred odhodom in na večjih postajah, kjer stoji vlak. Pazite, da ne za-ostanete.
Vstopajte in izstopajte hitro, proč od vlaka, ven iz postaje I
Dolenjci za Brezje vstopate v Šiški. Zberite po 10.50 Din in eden za vse plača transportno odpravo.
Če bi kjo bilo več potnikov kakor zmorejo naročeni vlaki, bo železnica i>o možnosti takoj še poslala en vlak ponje.
Vsi se vozite Ie z vašo številko posebnega vlaka! Zapišite si to številko s črnilom čez celo drugo stran izkaznice!
Pripravljalni odbor in žeieznično osobje je storilo vse, da omogoči urejen dovoz in odvoz vseh desettisočev priglašenih. V čemer ni bilo mogoče ustreči, potrpite in si pomagajte sami v smislu izdanih obvestil.
Red, disciplina, točnost, poslušnost napram rediteljem in železničarjem omogoči urejen nastop množic na V. katoliškem shodu in vas obvaruje nesreč.
V naši pisarni na jnfi;<ra kolodvoru dobite pojasnila v vseh zadevah. Poslovala bo od četrtka do pondeljka večer.
Na odhočnih postajah se takoj organizirajte, napolnjujte po vrsti vagone od lokomof/e dalje, pustite prazne vse druge vozove za potnike, ki vstopa?o na sledečih postajah. Vsak vagon naj si takoj izvoli za čes vožnje reditelja!
Na končni postaji hitro in v redu pojdite iz postaje ven na primeren prostor, kjer se uredite v sprevod (za Brezje zberite prej po 1 K od osebe za mostnino zs tja in nazaj), v Ljubljani urejeni korakajte na zbirališče za sprevod.
Rediteljev ima odbor v Ljubljani premalo, zato sami skrbite sanje.
ISupis^o table in vse zastave (3 zastavonoše za vsako!) vzemite r seboj.
Vsi se ravnajte po rbjaTlVtVj, navodilih, le tako omogočite tak red in gladek potek ogromne slavnosti, ki L napravil dober utis. — Podredite se odgovornemu glavnemu vodstvu, premagajte svojo trmo, ne kričite in se ne prerivajte!
Potniki vlakov št. 18., 20., 22. in 2<y„ ki dosežete še pred dnem Ljubljano, a ne greste prenočevat, pojdite v Tivoli, za župnišče sv. Petra ali drugo prikladno mesto počivat do 5. ure (ali v cerkve, kjer bodo po 2. uri sv. maše), ko bo treba iti na zbirališča. Ako bi deževalo, greste lahko v cerkve vsi.
Vreme naj vas ne moti! Tudi če M prej deževalo, se lahko zjasni do sprevoda-
Storimo vse, da be manifestacija slovenskega ljudstva veličastna, v čast božjo in v korist narodu.
Načelstvo odseka zun. priprav.
Ključavničarski vajenec
želi stopiti h kakemu klučavnifarskemn mojstru kot vajenec, x prostim stanova njem in hrano. Naslov v upravi št. 5257.
2 dijaka ali dijakinji
nižjih razredov, sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove upravi št 5255.
iščemo podobarja
(LESOREZBARJA) za fino delo. - JAVOR D. D., Prej I. mizarska zadruga. ZAGREB. Strossmaycricva ul. 10. 3256
Inserira jtc »SLOVENCU«!
Enodružinska HIŠA
nova, NAPRODAJ v ljubljanskem predmestju, 3 lepe sobe s pritiklinami, elektr. razsvetljava, vodovod, lep vrl — takojšnja vselitev, kakor tudi MALA KMETIJA v okolici Ljubljane: velika hiša » hlevom, skednicm. večjim kozolcem, tso v dobrem stanu, krito z opeko, velik sad. vrt in nekaj .iralov zemlje. — Več pove:
ŽUPANSTVO MOSTE.	»-"»

surnsroc, &m jb.
1ML
Strojepisko
popolnoma veščo sloven-
ženitev.
_ _	_________ _ .30 letni MLADENIČ 6 premoženjem 800
oke "ta nem^ke^ "stenografije kakor tudi «so« kro^ se želi seznaniti z gospodlč-,	, .... . .	no, ki bi nnela kako bol|še posestvo ali
perfektno r obeh jezikih ter izurjeno trxovino a|i ^stilno. Tajnost u jam (ena. pisalko TAKOJ SPREJMEMO. — Plača ~ dobra. — Ponudbe je naslovili z naredbo pogojev in dosedanjega službovanja pod tilro »STROJEPISKA 5228« na upravo »Slovenca«
Od 27. t. 358. dalje zopet redno ordlniiraiii
Med. univ.
dr. Eieonora Jenko Groyer
zdravnica Unbljairm. Mihiosifeva c. 6

Pisma djposlati na upravo « pod Siiro .MLADENIČ« 5
Slovenca.« 5250.
Kiii?% aparat
naprodaj za 5.500 Din. Naslov pri Aloma Company, anončna družba, | Ljubljana, Kongresni trg 3. 5235
Poštene DEKLE
Snažno in zanesljivo, staro do 30 let, SPREJMEM takoj k mali boljši družini. Znati mora kuhati in druga lahka hišna dela. — Naslov v upravi pod Stev. 5252
O sprejmem za dobička-Ul IMLaMlIllld ausno industr. pod-jetje. Potrebni kapital 180.000 Din. Ponudbe pod «Sreča« na opravo lista. 5200
Dva mlajša dijaka
»prejmem na stanovanje in hrano. — Naslov pri opravi lista pod štev. 5220.
Stanovanje v ffeiooru
obstoječe iz 2 sob in pritiklin, ZAMENJAM za slično t Ljubljani. Ponudbe pod •Slišno stanovanje« na upravo Slovenca.
Dijakinjo ali uradnico
SPREJMEM na stanovanje in hrano. Kje, pore uprava lista pod štev. 5243.
Učenko
poštenih staršev z dežele sprejmem v manufakturno trgovino. — Ponudbe pod «L Š. 5108« na upravo »Slovenca«.
SPREJMEM TAKOJ dobro izurjeno
šteparsoo
*a zgornje dele čevljev. — J. DOLENC, Ulica na grad 5, L nadstr., Ljubljana.
Sobarico
pridno tn pošteno, SPREJMEM TAKOJ. IVAN N. ADAMIČ, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra ccata.	5204
SPREJMEMO reč dobrih, samostojnih
krojaških pomočnikov
ta male in veiike komade — konlekcij-tko delo. — L« zmožni in trezni naj se avijo v pisarni Emonska cesta št. 8. — SAMOSTOJNI MOJSTRI pa dobe delo proti garanciji aK kavciji NA DOM.
2 čevljarska pomočnika
dobro izvežbana, sprejmem; enega za tedenski plačo s hrano in stanovanjem ali brez, in enega od kosa za boljše delo. ANTON BRECELJ, čevljarski mojster, Ljubljana, Gajev« nlica Stev. 2. 5134
Siostanjev, taninshi LES
KUPUJE na postajah dolenjske železnice, po najvišjih dnevnih cenah, franko vagon oddajna postaja, Franio GROBO VŠEK, les. trgorec, Novo mesto 89.
VINOTOC pri Frldrihu
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 13
se priporoča z« obilni obisk.
CVIČEK iz Krških goric liter , 9 Din LJUTOMERČAN 1921 liter . . 14 Din HALOŽAN 1908 liter .... 16 Din Za najboljša mrzla JEDILA preskrbljeno.
NAPRODAJ JE krasno, dobičkonosno
^ POSESTVO ^
z gospodar, poslopjem, v sredini dobre-poljske lare, oddaljeno 5 min od farne cerkve in 15 min. od postaje. Celj posestvo meri 30 oralov. Natančna pojasnila daje Jože LENARČIČ, Podgorica štev. 7, Videm - Dobrepolje	5215
V5AK0= VRSTNI KROGfi.?l€f4A:
ležišča
čPEcmuTEn MOVO^Tl
I^REC
A1VB19ANA
PALAČA U'KRED*BK»
Barborič - Završan
modistarija in preoblikovaluica, LJUB-LJANA, MESTNI TRG 7. — Velika zaloga klobnkov, nakita, in mod. potrebščin.
Sprejemajo se že klobuki v preoblikovanje po najnovejših modelih.	5149
ItioaV^i

(gradbeno podjetje
ArhitcM
5
i
M
liiHUiiiiiiiii::iit(uiiiiiiiiiiiir'iiiiiuiiiiiHiiiiiinimii
Jesenice, (Goresiisho).
Stavbna vodstva:
LJablfana. Ponižale. Zagreb.
Kupim takoj 2ago
dobro ohranieno (venicijaner »ti polno-jarmenik), v gozdnem kraja blizu železnice. — Ponudb« pod «£AGAR 3191« na
upravništvo «Slovenca«.	5191
o-

Prvovrstno brivsko ta
toaletno milo
parimi«, kotlnrto rado, krmo ri kab, men*«, tnlnke, puder, vod« tn prah ia amlvanja slan, lasna masti, Danila u last, prati in pasta za rab«, ustno »odo, ter prvovrstne cobne krtaika, priporoča
Parfumerija „StrmoliM
Ljubljana, Pod Tranio 1
Stanovanje na deželi
kuhinja, 1—2 sobi, IŠČEM event. vzamem v najem hišo ali kupim. — Ponudbe pod naslovom «KREM£NČ1Č« na upravo.
| eziki I
PT. oUbilvi) slasti tf|owMi b obrt nikom, najvljudneje nasaanjam, da m otvoril oblastveno odobreno pisarno u
PRESTAVLJEN JE SPISOV CZ TUJIH JEZIKOV t slovenščino la obratno. Jamčim sa pravilnost prestava. HO NO-RAR ZMEREN. Vljudno se priporočan sa cenj. naročila. . Hinko PRtVftEK, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta It 18, L nadstr, poleg sodišča. 501^
Prodam vetrino
(STEKLENO OMARO), pripravno za klobučarje ali drogiste, nahajajoči se na Ljubljanskem velesejmu. — Ponudbe pod šifro .VETR1NA 5181« do 31. L m. na upravništvo »Slovenca«.
| Lasne mrežice
i enostavne In dvojne, nadalje svilene „iportne" v railTf-■ih modnih barvati, ter vse
potrebnim za masklranje, priperofa
Parfumerija „StrmoliM
Ljubljana. Pod Tranio 1
'. OTVOCOOOOOOOOOOO "wyyywvooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOo
KRASNE VILE S prostimi stanovanji, od Din 300.000 naprej.
STANOVANJSKE HIŠE * predmestju in v Ljubljani, Din 60.000 — in višje.
TRGOVSKE in OBRTNE HIŠE v
mestu in na deželi, v raznih cenah, 85.000 do 1,000.000 Din. VEČ HIŠ z gostilno in mesarijo, tovarno lesnih izdelkov in elektrarno z žago na Štajerskem. MLINE T bližini železn. postaj. KMEČKA POSESTVA: 3 5 8, 13 ^^jfe
22, 35, 40 oralov m večja. Din 35 | n& dvorišžu pjleg 7.ajutrkovalnicc tisoč naprej.
Izvršuje privatne m Indn-sfrlfshe stavbe, proračune.
f : natrte, cenitve, posebni : I : oddeleh za ariilteSituro. :
Hv-Vfc*
LED se oddaja
Vsakovrstne PILE in RAŠPE
izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah IVAN FIGAR, pilarski mojster, Ljubljana, Hrenova ulica 19.
Telovadni kroj In tricot
naprodaj v tobačni trafiki pri vhodu ▼ tivolski drevored. — Interesentom na vpogled.	5159
REPREZENTANČNI
PAVILJON
na ljubljanskem sejmišču, vporaben sa vsako strok j, v imenitnem stanja, ODDAMO V NAJEM — Naslov ▼ opravi •Slovenca« pod i" iko 4993.
--------4
Naprodaj:
30 kom. MOTORJEV za Trtllnl tok (Drek.
strom): 3, 4, 5, 7, Yt KS, 220/380 voltov, 1400 t, dalje 4000 kom. SKLEPAL b porcelana, vse prvovrsten izdelek, globoko p.>d dnevno ceno s skladišča «BaL kan«, Ljubljana. - G. STOFF, špedicija »Balkan«, Ljubljana.	9197
VELIKA
ZALOGA PORCELANA!
EMAJLIRANA
in luksuzna posoda!
Priporoča .Be ANA KUS, Ljubljana, Re» ljeva c. 4 (prej trgov, barv g. Hauptmana)

GOZDNA IN VINOGRADNA POSESTVA. STAVBNE* PARCELE ▼ Ljubljani in okolici, od Din 15.— za 1 m* naprej.
Več se izve v Realitetni pisarni, Ljnbljana, Poljanska cesta št 12.
Boljšo deklico
KI zna kuhati ta opravljati druga hišna dela, išče mala rodbina proti dobri plači. Gjorgje MUAČEVIČ, Osijek, Gajev trg 1.
domseo
dobro
ca dve osebL - Ponudbe na upravništvo •Slovenca« pod «HRANA 18«.
5121
IŠČEM
močno DEKLO
* starosti 16—50 let, ki je vajena kmetijske';« dela. Prednost imajo one z dežele, Nastop, hrana in stanovanje po dogovora. Kaslov pove oprava lista pod št. 5040.
Krojaškega pomočnika
Hišnim posestnikom!
PLAČAM MESEČNO 5000 K za STANOVANJE 6 sob s pritiklinami v stari hiši v Ljubljani. — DR. ARNEJC, Gradišče št. 4, Ljubljana.	5214
Večja mnoana dobro ohranjenih
sodov oci masti
je NAPRODAJ. — Vprašati pri tvrdki Mlakar in Kranjc, Zaloška cesta 27.
- t prav dobrem stanu, ob glav-rildUl nem trgu, obstoječa iz treh sob, kuhinje in kleti, 7. vrtičkom, je takoj NAPRODAJ. — Križatijska ul. št 138, NOVO MESTO.	5251
BiAnvIi
najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
Zvonania in livarna
Št. Vid nad Ljubljano.
Naprodaj je AUTO
znamke «FORD« z električno lučjo in pogonom in rezervno pneumatiko v zelo dobrem stanju. — Naslov pove uprava •Slovenca« pod številko 5236.
1 dolgi 6—8 m, debelost na tanjšem kraju 35 cm, se KUPIJO po najvišjih cenah. — Cenj. ponudbe je poslati no upravo lista pod številko «1100«.
2 moški dobri KOLESI
Kuhinjsko kredenco
NAPRODAJ karska cesta.
PRODAM radi selitve. — Povprašati je: NA MIVKI št. 7, Ope- IŽANSKA CESTA 22. 5192 5219 -——-——-
Ha^stanovanje in hrano 50.000 dinarjev posodim
* ,	, proti zemljeknižni intabuiaci)! na pose-
sprejmem DIJAKA nižjih razredov	sred- s{vu ^ dobav; najmanje trinobnega stano-
nje šole. — Naslov pove uprava	«Slo- yanja g pritjklinami in vrtom, kjersibodi
venca« pod številko 5241.	! Sbvenije, blizu železnice. Kupim H1SO
a Slovenijo
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Zaloga prvovrstne manufakture
Centralno skladSčc od 1. septembra 1923 ▼ palači »Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti poleg Uniona«. — Prodajalna na drobno v Stritarjevi oUd štev. 5 in na Dunajski cesti Stev. 29 (Gospodarska zveza). — Podružnica v Sombora (Bačka).	5133
Telefon štev. 550.
Račun ček. ur. štev. 10222.
Zadružno podjetje!
Korespondenta
popolnoma zmožnega angleškega in francoskega jezika, sprejmeniO za takoj. Prosilci morajo biti v stanju, da lahko v gornjih jezikih samostojno korespondirajo. Znanje stenografije in pisanje na stroju pogoj in imajo reflektanti z znanjem v papirni stroki prednost. — Ponudbe naj se pošljejo na Združene papirnice v Vevčah. 51T|
za veliko delo išče
MEDVODE it- 2.
FRANC SEŠEK, 5209
Gospodična brez očeta, z 8 razr.
mest. ljud. šole, išče primerne službe, tudi na deželL - Cenj. ponudbe na upravo •Slovenca« pod .POTREBNA 1903«.
ftJSaCS*'!!! mlajšega, intelig. s premo-mCdal jd ženjem, sprejmejo v večje podjetje kot družabnika. Dopise z naved. kapit. pod .Prekajevalec 5120« na upravo.
»Union«,
Osijek,
paromlinsko akc. društvo IšČE	izurjenega, posebno
dobro vpeljanega, strokovno izurjenega, kavcije zmožnega
ZASTOPNIKA
ca Ljubljano in okolico. — Rcflcktiramo samo na prvovrstno moč, ki je že pred voiskj delovala v tej stroki. Izčrpne po-Sbe na RAVNATELJSTVO NAVEDENEGA PODJETJA________________5150
igranju na glaso-vir in francoščini
iiiiiiiMHHMSMBMBBBBMB enakega obsega. - Pisma na upravništvo
m	«Slovenca« pod štev. 5147,
Vreče za oglje.
Večja množina VREČ po 100 kg za oglje je NAPRODAJ. - Vprašati je pri tvrdki MLAKAR in KRANJC, Zabška cesta 27 ngaaaaaHBaaBBaBBBaNHHaaa
Stanovanje
s tremi event. štirimi sobami IŠČEM v mestu. Plačam tudi par let naprej. — Ponudbe pod «Mirna stranka 5242« na upravo »Slovenca«.	5242
POZORI
Več otroških vozičkov
DVOKOLES, MOTORJEV novih in malo rabljenih, v zalogi po nizki cenL — F BATJEL, Ljubljana,
Karlovska cesta 4.
ruun
Hiša v Rožni dolini
NAPRODAJ radi preselitve v Ameriko. Kupec dobi takoj STANOVANJE, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin. Ima 4 stanovanja in velik vrt. — Poizve se pri gospej KONČAN v Rožni dolini štev. 161, gostilna.	5247
Dva Dijaka sprejmem
• i o-in+iu ______ T pciju
daje absolventinja bruselj. konservatorija.	cTAMr.VANJE.
MiUloSifeva cesta št. 8/11. — Sprejem: I na HRANO m STANOVANJE« £uk	ure. it«. 20. IIL nadatroni«.
Breg
5233
Večja množina ličnih
smrekovih stolov
je dospela. Posebno pripravni za uradne prostore. Po ugodni ceni so na razpolago pri PETER KOBALU, Kranj. 5223
Na Bledu
SE SPREJME za zimske mesece, L s. s 1. oktobrom L L STANOVANJE, obstoječ« iz kuhinje in dveh do treh sob ter s pritiklinami, nemeblovano ali me-blovano. Ponudbe z navedbo cen naj se vpošlje na: Arhitekt V. Kralner, Jesenice
Zakaj?
se uporablja WRIGLEY-JEV
ŽVEČILNI GUMI
POJASNI današnja notlcal
posestvo
obstoječe iz PROSTORNE ENONADSTROPNE HIŠE, GOSPODARSKEGA POSLOPJA, obširnega VRTA in KEGLJIŠČA z dobroidočo
TRGOVINO
se radi preselitve takoj proda.
V	hiši je tudi GOSTILNA. — Stanovanje kupcu na razpolago, —
V	kraju na Dolenjskem, nasproti župni cerkvi, v bližini postaje južne železnice. Vse v najboljšem stanju. — Vprašanja pod »TRGOVINA« na AN0NČN1 ZAVOD H. SAX, MARIBOR-	5089
jpE^sBaBBBnflBEBBaanaBiBOBBBjf
4976
Na drobno!	Na debelo I
Oglejte si specllolno detajlno trgovino, mer se prodalajo lastni
vrvarski Izdelki
Lepo posestvo
oddaljeno 3 minute od kolodvora, z vsemi gospodar, poslopji, lepo zidano hišo, z
-I--I---!_ LI----- J___I	• fravrtiUnrn
uuunauuil 1J1CV.JIU,	- ---------
in 1 njivo ugodno PRODAM. Stanovanje takoj prosto. TEREZ. SLUGA ZALOG ši- 22. n. D*v. Mar. Poli«-
kakor vrvi sa svonove ln transmisije vseh debelosti, vrvi ta seno, Stri ki ia perilo, štrange, uade, fipaga, dreta, gurte za transmisije in navadne, rnre .e ta »eno, ognjegasne cevi, ribje mreže, viseče mrcM (H&nRematten) bombaževe mrežice za otr <ke postelje, tržne torbe, kakor tud! pravi tržaSkt bičevniki, konjake krtače, žima, morska trava Itd. po najnižji ceni.	Se pr,p0roca
lfon N. Adamič U«wiono, Sf. Peira c SI. Teieion 44i
"J
%
I I I 1 I
a i i i
B 1
Vseh vrst vino \
i i i
gorljivi |
- ;r	1
tovarne g
j rannlranl 96.7»/,, najfinejši, brez vonja, 1 " -vedno v skladišču po najnižjih cenah. |
—M—■ ■■ !■■ — ■» II ■■ ■■■!■■■ !■!■■ ■HIHW n« iITlTir
VIN
d. 25 CD. 53.
sirovi
iz ARKOVE
s
1 I
a
I
fl i
Generalno z^stopsfiiro
tovarne Arlco
Telefon 548.
Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka ln etra.
Co&nac medicina!.
lriple Sec Liguers:
lovna vzgojna zavoda v Ptufn.
Za deChc
Dllašhl dom
Prešernova ulica 29 Prostora za 100 aojencev
Za dehllce
Hladlha
z lastno lžosi OiHtiJsho §o!o In izobraževalnim iclnlhoni
Prostora za 60 tfofcnK
Ooicnci ln ftolenhe obeli zavoaov Imajo v zavoaib stanovanje, popolno oshrbo In vzgojo in laiiito obiskujejo realno aim nalilo. neSho ali aehilžho mcStansho Soio ter Soio Glasb. malice.
Prospehti so brezplačno na razpolago pri toilsivlli zavodov.
OdOIl KOUtfilJ, orodjem inTclm potrebščinami, Ljubljana, Kolodvorska ul. 28, prodaja vsled predstoječe preselitve
v lastne, novourejene prostore na Aleksandrovo c. 7
razno orodje in tehnične predmete
£ s posebnim popustom. ^
iz ene najboljših vinskih goric v Belo-krajini, bodoči letošnji pridelek, liter 16 do 20 kron, izbrano blagj; za pristnost jamčim. . Cenj. vprašanja pod; »VINSKI MOŠT 5085« na upravo »Slovenca«.
Stavbenik
v Trbovljah
i
: zvršu.je vsa stavbena dela — lastn : teaališče — izdelovanje stopnic i	Tcraco-tlaii
Brezkonkurenone ceno I
Vt:i IKA Z Al OC.A
klobukov in slamnikov
se dobi pri
Franc Če
tovarnar v Sfobu, pošla Domžale
Vzorci se vidijo no velesejmu paviljon L, oddelek 497, pri vhodu prvi na desno
Prevzemajo se tudi stan klobuki in slamniki v popravilo pn KOVAfhVIČ i rRŠAN v L|llhI |ANI, Prešernova ulica štev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju. Gosposka ulica 4.
preden kupite uro, ilustro-vani katalog tvrJke
(imelui^ Henri Mnire)
v LJUBLJANI štev. 2.
Ta Vas obvaruje škode in jeze, katere povzročajo slabe, bazarske ure in Vam kaže, kako se za-more dobro in zraven ceno kupiti.
Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure špecijalne znamke iz lastne tvornice v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, za- **""• |
pestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmslca darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa .udi po-rabne predmete, kakor n. p. škai(c, nože, britve, lase strižne in brivske stroje, iteklo-rezce, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H- SUTTNER
(Imetnik IIENEtl MAIBEJ
v LJublfani štev. 2.
The Rex Co.
Telelon 268.
Draž
Ljubljana
stalno v zalogi pri H. PETRIČ, Lj«b-jana, Dunajska cesta 33. — Telelon 366. Skladišče .Balkan«.	5028
o si h ra ks m r m m m m ga m
Gradišče 10.
Dne 6. septembra 1923 se bo vršila ob 10. uri dopoldne v Ponikvah št. 10 vsled sklepa okrajnega sodišča v Vel. Laščah z dne 3, *vgusta 1923 A 71/23/7
prostovoljna javna dražba
T zapuščino po pokojni Mariji Znidaršič iz Ponikev št. 10 spada-jočega posestva vložka 191, k. o. Cesta, z vsemi pritiklinami in premičninami. Prodaja posestva se bo vršila najprvo po kosih, potem pa celo posestvo skupaj.
Vzklicna cena za vse nepremičnine skupaj znaša 1,499.270 K. Vsak zdražitelj celega posestva mora položiti pred pričetkoni dražbe v roke sodnega komisarja kot vadij 10% vzklicne cene, to je 149.927 K, v gotovini, hranilnih knjižicah ali vrednostnih papirjih.
Vzklicna cena posameznih kosov posestva in premičnin se bo naznanila ustno pri dražbi.
Dražbeni pogoji se zamorejo upogledati med uradnimi urami v pisarni podpisanega notarja v Velikih Laščah.
STEVO ŠINK, notar kot sodni komisar.
—mnwm«^r'----------miiTirunmm------- - m a----masam« «Mmt HaKvarejr <
obrezane in neobrezane, popolnoma suhe, nekaj svežih, 30, 34, 40, 45, 50. 55, 60 mm debele, od 2 m dolžine, K 4000.— Iranco vagon Dolenjsko. Vprašanja pod: «BLAGO 5081« na upravo «Slovcnca«.
Smrekove deske
MADIERS- 23 cm širine, 8 cm debeline, 4, 5 in 6 m dolžine, morale 6X8,
8X8, lepo blago, K 3200__franco vagon
Dolenjsko. - Vprašanja pod šifro: »BLAGO 5082« na upravo »Slovenca«,
s hišo NAPRODAJ, Moste 14 pri Ljubljani. Cena 950.000 K. — Pojasnila daje FRANC VODNIK, Slomškova ulica 21.
AND
tovarna kol »n CboPbo d. d., pr® iskalna Ljisfrjaisa. POLJANSKA CESTA ŠT. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega
boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO!	3480	NIZKE CENE!
I WK
h
E.
n ssoss taea jbsse s
1
B 83DDEEB KSM5 S2EL33
i Pri ___
I nizki csnlS f"""!

1
M
j
ki
h E|
^a iiasa mws Ecass ssssi ranao i
[ Ign. Zargi, Ljubljana §
L_	r* r% _A_____O	HUI
PRODAM PRVOVRSTNO
ietie
dino v Jugoslaviji. Potreben kapital 00.000 Din. — Ponudbe pod .UGODNA /RILIKA« na upravo lista.	5199
i Telefon št. 588.
cS.® cl-. ®
h
P
i
Sv. Petra cesta 3.
ma
Nudi cen|. ademacem veliko Izbiro pofrebS/n za	JJ
hro|a~e m Sloil.c. krmo ub ro ooi. p .or nl-i Jopic	na
lumper e», ooijaCk rokavic, naraiic i;d. - illoSfco,	m
damsko ln otroCjc psrilo, sojene plcinis	^
oanlce po pr.znano naj|nil>li csuah.	a
Na dsiielo! Ma fiSs oSEoS	h
------^gj
CENTRALA: RIMSKA CESTA 2	HILŠERJEVA UL. 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20	MESTNI TRG 25
Maribor Zagreb
Tovarniška zaloga polnogumijnstlh obročev,
pnevmatike in vsake vrste teliniškiti gumijevih cevi, auto-delov in vsakovratnega auto-materijala.
Na razpolago
Stiskalnica za montirauje polnogumljastlh obroCev.
Velika zaloga elektra-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. SuiiUiiS iii iGviiu pOSir^ZSu*
STrait H
RT/rmTEC, <tne rvgnsTB WZS.
Bfm. 192,

FOjl 3a obdelovanje lesa ^Smtm StfOjM tOVGtM
armature in liUGfM d. d. sesalke
svonovt
M—P
■ ■
Ravnokar je dospela velika količina
tooics^ ševro, IolIcol
pni vratov, ohraiinc. podplatov
. RaCifa sili d. d.
Duga ul. S
5plošna knjižnica
« založbi
Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani.
Izšli $o zvezki:
J. Ivan fllbreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš, Din. 12, vez. Din. 17.
„ 2. Rado Murnik Ma Bledu, izvirna povest, 181 str,, broJ. Din. 16, vez. Din. 22.
„ 5, Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str., broš.
Din. 12, vez. Din. 17. „ 4. Cvetko Golan Poletno klajje, obrane pesmi, 184 str., broš. Din. 20, vez. Din. 26.
„ 5, Fran Milčinski: Gospod Fridolln Žolna in njegova družina, vese-lomodre humoreske, 72 str., broš, Din. 8, vez. Din. 13.
|	Cene se razumejo D rez poštnine. Cenjene naroČilo naj se	(o)
J,	pošiljajo na: Zvezno tisharno in hiiH&arno — oddeieh hnjt-	Z
I	garna Ljubljana. Harljln «rg st. 8. lelei. št. 44.	^
Š	@

GRICAR & MEJAC
LJUBLJANA
sedaj samo Šelenburgova 3.
Zaloga vseh vrst oblek za gospode, dame in otroke
UMiiHiiii.iiuu;iH&HUt!!!>:Hiitiiiiwmui<«»a^	iiiiiimiiiiimimii:
HOLLAND - AMERIKA
Rotterdam-New~York	|
Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev |
Hrvatska banka za promet s nekretninama d. d.	y Zagreb, Zrinjski trg 8.
Odprava potnikov I., II. III. raz-	f
reda za Severno Ameriko In	1
Kanado z ogromnimi, najmo-	|
dernejlml brzovoznlml paro-	|
brodi. Potovanje po odprtem	|
mofiu 6 do 7 dni. Naiugodneja,	i
Sentjanški
e dobi po ugodnih cenah vsako množino. — Prodajni urad Sent-janškepa premogokopa, Mubljana. Krekov trg IO
e s s=a 11=i b i=111=s 11=11 a=
Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov za
visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst
Stegu in drugi,
VIČ-GLINCE 5.
Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske I kreditne banke, Dunajska cesta lbilll.
S1I=S 81=111=1H=III=IH—lil
Poravnajte naročnifto!
sigurna In brza vožnja. Izvrstna kuhinja. Usak teden § jeden parobrod. Potniki tret- I jega razreda Imajo posebne | kabine z uzorno čistostjo.
a debelo!	Ha drobno!
sezflSca KTD u Lini!!
a <m
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih poslovnih knjig. Črtanje in vezava po posebnih naročilih se izvrSi v najkraj-----— šem času. -
Zcrcrne csie!
Pr&orsfnl Izdelki!
v.	»i
| Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno: |
I Holland-Amerika Linija
| Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 21. |
fiiiiniiiiiiiUiitmiiisniniitiimiiiiuiisiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiutiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT;
MgarrarnaoiauBj
as
Prva Hiislifiiili
iip a. z o. z.
Brzojavt: „£ltnalnd. Celje".
Cclfc (Slovenca).
Ietelon Stev. 116 In 117.

Strojno izdelovanje vsakovrstnih žičnih pletenin in tkanin, kakor mrež za vrtove, ribnike, gozde, travn:ke, žičnih sit za mline in čistilne aparate, bodečo žico vseh vrst, vzmeti, vzmeti za pohištvo, nagobčnikov za pse in živino, čistila (otrači) za noge, žičnih posteljnih vložkov, podzemskih mrež za strelovode, varnostne mreže za elektr. vode in vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov-toršuli solidno Hi po zmernih cenah vsakovrstne železne konstrukcije, kompletne železne ograje za vrte, balkone, grobnice, kompletna železna stopništa, polžaste železne stopnice Itd.
*m*	*m*
• • • •
'm'	'm'
• • % •
Skice, načrti proračuni, cenila, katalogi itd. vedno na razpolago.
m
r&i
FripopoCamo
Kolinsho cihorijo
Jabolka in slive
Več)« množin«, otresenega ali obranega sadja, u ckspjrt ali žganjekuho, tako) naprodaj. 1 k j sliv 4 Din, jabolk 3 Din franco vagon Dolenjsko. - Vprašanja pod •BLAGO 5083« na upravo »Slovenca«
♦>PROBUDA<*
UUBUANA
GRADBENI ODSEK szmmmzmi
POD1KDI
l PISARHA
ffiŽALOJZ HROW
IKmLBIH oerme*
OBIASTVEHO AVItlRIZUHAHJV CKIUA mŽODERU
_ n _
mama stavbenik _
lOSIP MUDROVač
MMMMOt *UB fr tO ♦ t«VU>SL
Zidane m opremljajte v modernem smislu svoje domove to Javno poslopja le z uporabo narodnih domaČih moiivovi S lem boste »ovzdlgniil noro d no gospodarstvo ln samozavest v ljudstvu, t tujcu pa ugled ln ob-■ Cudovanje ■
Oddam stanovanje
V krmsnna kraja na Dolenjskem, bitni postaj«, i električno razsvetljavo, miren kraj. aoba 1000 K mesečno. — Stanovanj« oddam tudi za daljio dobo ali v«C let. — VprnSanja na uprav j lista pod lllro STANOVANJE 3084..
Poleg «maflirane posod« nudimo t~i od danes dalje tudi t-t
la banaško moko, zdrob, koruzo, oves
in druge deželne PRIDELKE na drobno in na debelo po konku-—	renčnih cenah.	—
»FORTUNA«, Ljubljana,
Krekov trg (poleg Mesta. doma).
OTVORITEV
Specialne zaloge tapet izdelkov
ZIMA vseh vrat — morska trava — vai * stroko spadajoči predmeti. — Točno ta solidne d«io po naroČila ia popravila. S« prt porofia
Rud. Sever
(prej BRATA SEVER), tapetnih ia deko-rat«T, Ljubljana, Gosposvatska ««sta 6.
Priporoča •« stara, znana trgovina
Modni salon
Ernst Stockl
Ljubljana, Kongresni trg itev. 2 (polog Konsumnega druitva).	5164
LoKomoblle
Iz skloaiSt Z«arcb in UBbltonA
woii-Lam
HP
1917	10/80 11)18	15/25
1918	17/32 1917	20/32 1921	2:,/42 1917	2H,48 1912	30/49 11(1»	30/45 1916	38/57 1921	40/85
1919	4.V/70 1921	54/75
HP 1918 55/82
1921	«5/95 1914 70/100 1913 85/120
1913	90/125
1914	100/150 1912	150/175 1914	135/175 1914	145/195 1981	200/300 1914	3^0/400
1922	3'10/460
Delujoči lokomobili, enoletno tovarniško jamstvo! Prvovrstno generalno popravljeni. Vestno preizkušeni. Kurjen]« t vsakim gorivom.
Vse mlinske stroje
▼ prvo vrsta. l*del»»t uh prava
modernih mlinov
rekonstrukcij« m pridelave C« obstoječih mlinov po modernem sistemu,
silosi In tavanske
2llnlce. naprave za transport lita
dobavlja tvrdka
Brata
Plachan d Vavren^
tovarna strojev ln gradbznn podjetje ml<nov Pardublce. Cehos.o-vnSka. VeliKO skladišče v Zagreba. Posetinženerja, projekti, prospekti in katalog brezplačno. Promptna dobava. Zmerne cene.
Olovno zastopstvo za SIK
I (
DraCd Fischcr d. a. Zagreb. Paaiov(ak 5.

Kamnoseška industrija
Alojzij Vodnik
i • o
I • •
• • • e • •

Ljubljana
pri glavnem kolodvoru
Nagrobni spomeniki
vseh vrst, grobnice, mavzoleji,
pohištvene piošCe
iz rrarmoria v vseh barvah,
cerkvena dela.
notranje dekoracije kipi in portreti v marmorju itd.
Kdor potrebuje I
mj-lllillJMIlIllHHHB!!^
Slamoreznlco, preSo za sadje ln grozdje, lite ali bakrene kotle, brzo-parllnlke, Štedilnike, lito in pločevinasto posodo, okove za stavbe in pohiStvo, vsakovrstno pločevino, orodje za obrt in kmetijstvo, sploh vso Železnlno, naj se obrne zaupno na tvrdk o
Šošterfč.Petan & Erker
LJUBLJANA, Resljeva cesta 20
katero Vam zelo priporočamo.
V NEW-YORK Iz Southamptona - Cherbourga Leviathan
28. avgusta, 18. septembra, 9. in 30. oktobra, 20. novembra Iz Bremena čez Southaropton <n Cherbouig v New-York
George WashInglon
19. septembra, 24. oktobra, 28. novembra
Pleatd«at Rooacralt M »Tg. i. okt. Pre«. Fillmor« 90. avg. 4. ok*. . Huul&| (. ispt 10. . , Artbor	11. »ept. 17. .
America M. sept SI. okt.
Odbod iz Southamptona ln Cherbourga 1 dan pozneje. Vse podrobnosti pri naslednjih naslovih:
UNITED STATES LIIMES
2™.™«!?''' BELGRAD. Pilall Bi!* ZiM.
Podružnica: LJUBLJANA, Zadružna Zveza.
Zadrugam, gostilničarjem, Kupnim uradom in vsemu občinstvu se priporoča najtoplej«
HLETMO DRUŠTVO V ORMOŽU
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Ima stalna v zalogi najboljia, zajamčeno pristna ljutomerska vina po najugodnejših cenah. Posreduje pri nakupu vin pri zadružnikih, posreduje samo ca neoporečno blago.
Nadalje priporoča svojo gostilno, zjer s« toči naboljfla kapljica ia dobi dobra hrana po nizki cenL
Društvena pisarna s« nahaja v pisarni OrmoBke posojilnic« v Ormožu.
Končno se opozarja, da bivSt posojllničm tajnik (g. Ivan Rojs) nI več poslovodja Kletarskega druStva in nI z njim v uuoeni zvezi.
NaCelstvo.
varna perila
LJubljana, Kolodvorska 8
(nasproti hotela Štrukelj)
Ljubljanski velesejem, paviljon J. 381.
Cerkvene zvonove sassst^j—
========= si oglejte od 1. do 9. septembra 1923 =========
Srilm mM veleselmu itJ)
jeklarna Kampfenberk, last Gebr. BtSHler SL Co. delniška družba
WIen I., EUsabethstrafie 12.
StM TŽ
4LUVKNKI!. mm zn. AVVVMfR ihziv
Štor, 191
Iran Motnih
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Dunajska cesta Št 46.
Telefon St. 379
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostreSJa za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice paviljoni, verande, lesene ograje, itd,
Gj-adba lesenih mostov, jezov,
Parna žaga. mlinov. Tovarna furnirja.
i
troovlna s kleparskimi izdelki.
Meno kleparstvo. Sv. Petro cesla 29.
| se prlporofia za vsa v te stroko | f :: spadalofa dela. :: I
OininuiimmnniiinmnuiiniiiiiMimnminniniiiimnff D
Jelllca!
DR. PEČNIK ordinira za pljučne bolezni vsak petek, tudi t četrtek, ▼ Sv- Jnrjn ob južni žel. — ČITAJTE NJEGOVE 3 KNJIGE O JETIKII	3378
Naznanilo.
Podpisani konzorcij vljudno naznanja vsem vlč. iupnim nradom, slav. cerkvenfts preastojništvom in občinam, kakor tudi vsem p. n. interesentom, da je ustanovil
v Maribora, Tomanova ulica, novo kovinsko ZVONOLIVARNO
pod imenom
MARIBORSKA ZVONOLIVARNA.
Na čelu tega podjetja je g. Rudolf Greussing, izkušen mojster in Specialist t zvonolivarski stroki, kar omogočuje tvrdki izvršiti vsak nalog v najboljšem na. činu. — Tvrdka prevzame izdelovanje zvonov v vsaki velikosti, kakor tudi prelivanje starih zvonov ter jamči za čist in lepo doneč glas in harmonično, melodične akorde. — Istodobno se bo gledalo na umetno in vrednostno ozalj. Sanje zvonov, pri varovanju najnižjih cenah. — — Naročila se že sedaj spre. jemajo v točno izvršitev. — Za cenjena naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
MARIBORSKA ZVONOLIVARNA, pisarna Strossmajerjeva ulica stev. 3, MARIBOR.
Ustanovljeno leta 1887. Veletrgovina usnja
Brata Moskovič
Ljubljana
Ponuja svbjo veliko zalogo spodnjega in vrhnjega nsnja, tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih dnevnih cenah.
Strojarji pozor! Stalno skladišče degrasa in ribje masti (fištrana) le zanesljive kakovosti.
Iismed najlepših in najcenejših MOLITVENI KO V je DR. ZDESARJEVO
NAVODILO
ZA PRAVO POBOŽNOST DO MATERE BOŽJE
V knjižici sta 2 sv. maši. Cna vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din ve? Dobi se pri <N18raami<, v <Novi Založbi«, <Slogi< na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah. — Kdor naroči V6aj 10 izvodov, dobi 15 odstotkov popusta! ♦»♦»»♦♦»»♦»»♦»»o
i !
Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega velesejma prekriti s krovno lepenko
Najcenejša, ker vsled velike trpežnosti najboljša!
Založniki:
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA z o. z. - - Ljubljena
Bleiureisova cesta 18. • Telefon št. 408.
Gradbene potrebščine. - Asfai-tavaaja.- Ksilolitna tlakovanja.
KARI® 1ETZDMIIER D. D.
¥laSha BI. 25. ZAGREB Tfleton 4-90.
Nekaj časa sem zastopamo najbolje znano tovarno
Aatomdfisclte Gnss-StaMhugcl rabim vorm. fr. fiscfeer
ter dobavljamo vse vrste in velikosti
KR06LJICNA IEZISCA
postavljeno v skladišče Zagreb po brezkonkurenčnih cenah. Zahtevajte ponudbe! Kataloge pošiljamo interesentom zastonj I
m

toaletna mila /e cb&aa l/z u&cfacr enaker ofačrBo: -
m

antagarsge ©prem ^Mfniinge
• •
• e
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.).	Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za železnice, Žeblji za ladje, črni «11 pocinkani, Žeblji za zgradbe, ZebIJ! za c*Vlje, Spojke za odre in prage, Spojke za ladje in splave, Železne brane, Zoblje za brane, Kljnke za podobe, zid itd., Vijaki z maticami,
Zakovice za tenderje, kotle in mostove, Vijačni čepi, Verige.

Podružnic : |
Maribor Novo mesto Rakek
Slo ven "gradeč Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica štev. 1
(prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
(Kapital ln rezerve Din 17,500.000--)
izvršuje vse bančne posle najmočneje in najkulantaeje.
Urzofavke: Trgovska.
TelefOnI: 139, 149, 458.
ana
Ekspoziture; | Konjice
Meia-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
®
v
i &
jjjfl milo toaletno, sprehajalne palice. Galanterija. y t-ln	-	= t Ž
Priporočamo Ivrdko
Josip Pctcll
LJUBLJANA,S v. Petra nasip T
Najboljši šivalni stroji »GR1TZNER« za rodbinsko in obrtno rabo. Potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje in sedlarje. Pletenine, modno blago, milo toaletno, sprehajalne palice. Galanterija.
Z O)
M rt
a
rt
.	« .
_	Ul N o
• J3	(U « g
rr ri q	Q I—<	^o T3
N i X	S O (j (3
A
č, ® 5 S o g
X ** «2 a! —" H
> > -r-t; «
0) u t- "
s c -° 5
« " S - o jj g
n ♦ ♦ £ ♦
2 ~ t S-Ž73
t 2 1 43
♦ in ♦ !5cLO«d -"fl
n e= ♦ £ S*-S 5) af« ® t fcS-ŠS.Si*

» ♦ ,8 5 o 0	228 h--a	a * *
AZMHOŽCUALHE BAP.UE,	.....
OSUEll PAPIR I. NSCBU PftPlE
in vse druge potrebščine pri
t. BARAGA
LJUBLJANA, Selenburgova ul. 6.
Prvovrstne
BARVNE TRAKOVE
za vse pisalne in računske stroje
L. BARAGA
LJUBLJANA, Selenburgova 6.
f
T*
M
............................
»	Trgovina z železnlno	•	^
Breznik & Frifscfi
t : VMm, Stritarleva ulica i:ei. 7 i ♦
*	:....................a...........:	«-
se priporoča za dobavo različnega železninskega blaga, kakor: orodje, okovje, želez, pohištvo, kuhinjska posoda, gospodinjske potrebščine itd., po najnižjih cenah.


issuas&£asacaBBeisi&a& v
Specijalna
MEHANIČNA
DELAVNICA
za popravo pisalnih in računskih strojev.
L. BARAGA
LJUBLJANA,
Selenburgova u. štev. 6.
3
jS i.
■a o

s	fl'
s	®
a	'S
3	fl.
te	H
I«	r*
te	'i1?
S	J **
'i	o
M	K
U>	<
a	o)
.rs	^
i	®
>v>	t3
O
-	Erf
d>	™ H
a	(8
o	S
B	-
>	« v"
«	I« 3
a*
ST P
, S.®
= a? A ®
« C o i-*) N Q-*r« ^ s:

j,
-	S o e i? JS
-	.m 5 t ® ">
o S
o
iS-^-o 2, ® a!
■a
>M h-
«"o
•c a
^ U - B
® 3 S ® idi-fl
(fi ™ O •
0) Mi
•

v
° fi ^ Jd H ®
0	= -
1	t« V. » 5
o«
o>*
De S -
C « 3
a -
►5 o
g X OS
2 p * * cx3
■J) .»JI.
3 oŠ "	O C «J
skjl
o 5	»
© r M a > ~
l/t G G ^ <" CS "
.3 " tU) ° O u o C- ® T) >-
r«« ^fl s „
® i a
Ci. «) t, l- 3 »J o
" J)
O; a>
(D

- »j a
v
. 4) ® ®
ii S . fi « > a
'■pm^mm^Mfmmm-'
^»BB^Ii^afiB^MiBBIHHi
11
m
i
m
m m
s;
LJUBLJANA, stavbeno podjetje
Linhartova ul. 9, Sv. Petra cesta 23
Prospekti na razpolago.
Izvršuje vsa v to stroko spada-joča dela najceneje in najsolid-neje. — Izgotavlja načrte, od naj-pripostejše do najbogatejše izvršbe.
■ ■
^■■■■■■■■■■■■»■■^■■■■Ba^aMaa^aaMHaaa
■■■■■■■■■■■■I ■	I

Železo, Portlandcement, štedilnike, peči, vodovodne cevi, sesalke za vodo in vino, stiskalnice, mline za grozdje, brzoparilnike, tehtnice, različno orodje za obrtnike in poljedelce, potrebščine za stavbe in pohištvo, kuh njsko posodo in vso železnino nudi po znižanih cenah.
Sw «t ffl
USniK, žskznfna LJIft&LiHfiH9	cesto.

u.'.. K.
Nikar ne zamudite posetiti
oddelek št. 154 na Ljubljanskem velesejmu.

TVORNICA ČEVLJEV
Zai£itnl znak
na veliKo
na
m«2lo
PETER KOZINA & lio., Tržič
Glavna zal.: LJlifiUNA, M 20. — na malo: OlBhSaitarOVa CiiSla 1.
Ri
a
B B
H B
n m B B B
B9
Su
BBBBBBBBBBBBBBBSBBnBBBBBBBISiaBSSaaBi
SPODNJESTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNI
r. z. x n. 35.
V MARIBORU, STOLNA ULICA 6.
obrestuje od 1. julija 1923. naprej navadne vloge po
6°|0
Vioge na odpoved po dogovoru.

—' m WMHU jenmuavMMuvtiMMui«...



WT CAMINSICO-I^OSMEOIVlSlCI IM Sf»KOSCI|SKI BUREAU.
Raaiov bri»)nvHnm: .OBOM". Centrala: LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.	Tp,<""n !n,er ,,cv
PodruZnSce: Jesenice, Karlooac, Koprinnlca, Hlarlbor, Os^eh, RalizS«, Zagreb, SuSaii. Ekspoziture: Ljubljana, drZaonl Iiolodoor, Bell Rlanastir.
Carinsko posredništvo državnih železnic kraljevine SHS v Karlovcu, Koprivnici, Osijeku z ekspozituro v Belem Manastiru. Zastopstva na vseh mestih tu- in inozemstva. — Zastopnik mednarodne družbe spalnih vozov S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk.
Oskrbi najhitreje in pod kulantnimi pogoji ocarinjenja, ekspedicije, reekspcdicije in vskladiščenja. — Zveze v vseh mestih tu- in inozemstva. — Redni zbirni promet iz Italije v Ljubljano, kakor tudi iz Ljubljane v Zagreb. — Lastni informacijski in tarifni biro. — Informacije in proračuni hitri in brezplačni.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
II
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis k vi« hotela „Unlon").
Telefon St. 67 ln 470.
ltaCun postno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.946, v Zagrebu Stev. 39.080. PodraZnlc«: DJAK0V0, MARI30R, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED.
Istarasna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In rezerv« skupno nad Din 15,000.000-—.
Daje trgovske kredite, eskomptlra menice, lom h ar dira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Priporoča se
veletrgovina z železnino
Jn poljedelskimi st r O i i ^ v Ljubljani, Gošmništo testo 1 ^
zalogi Je vedno: smodnik (barut) ln vsa druga razstreljiva, traverze, železniške šine, cement, palično železo vseh vrst, vse orodje za obrtnike, železne peči in štedilniki, kuhinjska posoda, kotli za žganje in krmo, pumpe za vodo, vino in gnojnico, cevi (rori) vseh vrst i. t. d., i. t. d,

Erman &
t Št. Vid-u nad Ljubljano št. 4.
Sprejemava vsa stavbena in pohištvena dela. Pohištvo lastnega izdelka stalno na zalogi. Cene konkurenčne. Postrežba točna. Načrti in proračuni brezplačno.
priložnost.
POEOB1
Tvrdka
POZOR I
Ložar & Bizjak
Sv. Petra cesta 20 — Ljubljana
priporoča najmodernejše obleke za gospode in dečke, dežne plašče in pelerine, raznovrstne klobuke in slamnike, čepice, naramnice, kravate, raznovrstno perilo in celuloid — ovratnike, tudi za gg. duhovnike. Vedno v zalogi najfinejše Angleško in češko sukno. Obleke po meri se izdelujejo po najnovejšem kroju v lastnem modernem salonu.
issi^mt^
Ob prliiki V. katoliškega shoda
obiskujte tudLl staro znano
Produktivno zadrugo
p, initalateqev itd.
V celi Jugoslaviji priljubljene bakrene kotle. Izdeluje se vse vrste bakrenih kotlov za žganjekuho, premice, štedi ni*e itd. Na razpolago so še drugi oddelki, kakor: splošno klcparstvo, ključavničarstvo, vodovodne inštalacije itd. — Prevzema se tudi vsakovrstne prelmete iz različnih kovin za moderno autogenično varanje.
Vsa naroČila točna in solidna, garantirano blago. LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 1®.

»m
**
is»
Prva Jugoslov. tovarna
tehtnic ln ključavničarskih del.
Se priporoča
Ivan Šteto elc
CeSje.
ISsSrf!

odo« kouinr
KOLODVORSKA util
ORODJI
Najcenejše
Centralna vnovčevalnico
dobite pri
izbira
LJUBLlilNfl, Šsisniiiirgoiio ul. štea. 5.

priporoma svoje prvovrstne mesne <zdelke vsem cemenim odjemalcem, vsaki dandvakrat sveže hrenovke, Vlačen-e jetrne paštcie, druge klobase ;n najizbranejse špecljalitete. Nadalje razpolaga z vsemi vrstami p ekajenega mesa. — PeCa se z š vo in zaklana živino, ter razprodaja na nvojih stojnicah na Vodnikovem trgu goveje meso po ko ikureričnih cenah.
družba L o. Z., LJUBLJANA.
mtmmmsmmRrmm
Eiport
Mesni izdelki
meso tad
Popolnoma varno naložite svoj dena? v
Vzajemni posojilnici v
r. z. se o. as.
v lastni novi palači na lVItl<Llošic<Bvl <c. gjol-sg liotc^Sa Union.
W Hranilne vloge se obrestujejo po TRKE
Q
J^*^?"1*® ren,nc0n «" Invalidskega davka ter se obresti zaračunavalo s i., 11. In 21. vsakega meseca. _ Vloge v tekočem računu obrestujemo po 5 /2. vloge, vezane na dobo pol leta, p« 6 Vj. Vccje vezane zneske obrestujemo
po dogovoru z ravnateljstvom precej višje.

M
°PO!neis
Mame T'*'
mip'at<tn/mi | P0W 60bt ~
%
tvrdke

6ta"Sče ,0
Co.
nnrmnrrmTTjmmmTTrn!^ ^irnmmniiK
MENJRLNICR
v PRESERUOVI ULICI ŠT. 44, kupuje in prodaja vse vrste VALUT po najugodnejših cenah. Tudi popoldan odprto I
Reichcr & Turk.
Stavimo podjetje
J van Ogrii
fijubllana, Gruberjevo nabr, 8
u priporoča za stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah
opeko
ntA rrst (strešno, zarezano in navadno opeko (bobrovec) Uebnikt, opeko za, tlak) in cementne: cevi. Lastna opekama na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
Jadranska banka d. d.
Beograd
lila glavnica:
Fodruiii&ce:
Jesenice, Mula, Rotor, Hran|f Ljubljana, Maribor,
Amerlkanski odio
Naslov za brzojavke: JADRANSKA.
V	j,.....v
Afiliranl zavodi:
JAIMS&NSKA SANKA: Trst, Opatija, WIer», Zailar. FRANK SARSfcR STATE BANK, Coriland Street 82, New-York Clty.
B9HCD VUG0SL9VD DE CHILE. Valparaiso, flntofogasta, Punta arenas, Puerto Katales, Pornnir.

Eavtat, Celje,
Dubrovnik, Ercegnovi, leisa,
Methovit, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Lastni izdelek!
Vsakovrstne obleke za gospode in dečke, povrSnike, pelerine, zimske suknje, dežne plašče, usnjene suknjiiče itd. dobite v največji izbiri in najceneje v
manufakturni, modni in konfekcijski trgovini

ftjuhlj&na, Dvorni trg 3.
iedia!na zaloga angleškega in češkega sukna.
■momrnumam mmemmsaam
iiinmniiiii
Mi

Ustanovljena leta mo.
Ustanovljena leta 1846.
9rva
Podružnica: £jubliana.

3l 1 -
& B &


ISF* Centrala: Zagreb.
{Podružnice:
Beograd, Bielovar, Brod n. S., Celje, Cirkvenlca, Čokovec, Darnvar, Delnice, Djakovo, G/argfevac, Ilok, Karlovrrc, Kral!evica, Križevci, Ljubljana, Maribor, Mitro-vica, Novagradiška, Novi Sad, Ojuiin, Osijek g. gr., Potega, Rt eka, Sem, Sisak, Skoplje, Su<>otica, Sušah, Sv. Iv. Zelina, Vurazdin, Vel. Gorica, Vinkovci, Viro-
vitica, Vukovar, Zagreb, Uica lil a, Zemun.
ekspoziture: Osijek domi grad, 'Vinica. Menjalnica; 2ag el>, J lica 5,	Vr^mm našo?. „9rašhdma". telefon štev. 11, 577 m 596.
ssr V Lstm t alači na fl eksanCrovi mU v £wbijani. 'M

STfan IB
SCOVBTOC, dOT 20. tVpKTa WZ8.
flTev. TO2.
A.. & 15.
Mestni trgr lo
z manufakturnim In tnodnim blagom
IjJ Ubij O flO	Mestni trg to
priporoča svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šiione, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje razKčne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
Imeriralfe o „S1oiimcii"! (raTnoTago
omšchc
od f. IX.
Zbira mi
UL
omsche
LJSDLIANSlu - . VELESEJEM
Bd t «818. IL
NajugodnejSa prilika za nakup vsakovrstnega blaga. Prvovrstni poljedelski In gospodarski stro]l svetovnih znamk po tovarniških cenah.
Velesejmska legitimacija, katera se dobi za ceno Din. 50.— v trgovskih žbornicah in bankah v vseh mestih naše države, opravičuje na
SO% popust na železnicah
za osebne vlake In brzovlake it 13 in 1«. - Znižana voznina na parnkih jugoslov. paroplovnih družb.
Vstopnice za enkratni obisk velesejma se bodo prodajale po Din 15— v blagajnah ob vhodih na sejmišče. — Stanovanja preskrbljena.
Ustanovljena 1900.
(BAiNDSAGE), premer 70 cm, na elektr. pogpn^Jiežka 650 kg, po zelo ugodni ceni.
~ KOBAL, Kranj, Slovenija.
iz svojih moderno urejenih apnenic v Novem Marofu in OČuri.
Mesečni proizvod cca 120 vagonov.
m<iiitiiiiiNiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini!iiiiiiim!H[ifliiiii]t!inHn!ttiiiiiiiiiiin]iiini!iii!i!iniiiiiiiiiiii
| Blagovni vzorčni sejm
in
Poljedelski se;m 1
Več ugodnih parcel
|, PRODAM po nizki ceni v Ljubljani. Na-j'prodaj tudi par manj«h POSESTEV izven Ljubljane. — Naslove pove HINKO PRIVŠEK, Ljubljen«. Miklošičeva ceite I«. 18, L padstr., poleg sodišče 5158
f razstava gasilskih in rešilnih potrebščin
od 1. do 10. septembra
| mmRiiiiiiiHiiiiiiHiumiiniiiiiuHiiiiniiiniiiiiisiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiMiiiinnminiinninnnnnn 1
Pojasnila daje Grazer Mcsse - flmt Gradec, Industrlehsllepark -Telefon št 41-27 In Aloma Company, anonž. reklam, d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3
| ■niuiiniiniiitiiiiiiiiiniiininiiiniiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiniiiiiiiiniiiinniimnini £
Proti izkazu lastnoročno podpisane SEJMSKE LEGITIMACIJE, ki se dobi za Din 40— pri ČASTNEM ZASTOPNIKU »Graške-ga velesejma«: ALOMA 'COMPANY, LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 3 — dobijo posetniki 50 % znižano pristojbino pri vizumu, razen tega pa se lahko tja in nazaj peljejo v brzo- in D- vlakib z navadnj vozovnico osebnega vlaka. — To velja od 31. avgusta za Celo dobo sejma do 10. septembra. Z legitimacijo je dovoljen poljuben vstop v sejraske prostore za cel čas velesejma.
i
l '■•■•%'?»■Vi•'.'«*
Ma»attMmMaaBM«BgaiHmii
Ustanovljena 1900.
Dunajska cesta
Ljubljana
v lastni palači.
Dunajska
Delniška
In rezervni zakladi ca.
Din 45,000.000.
Sprejema vloge na tekoči račun in na vložne knjižice ter jih obrestuje najugodneje. Podeljuje vsakovrstne kredite, eskontuje menice in devize ter da je oredujme. Izvršuje nakup in prodajo vrednostnih papirjev, valut in deviz. Otvarja akreditive in izdaja
kreditna pisma na tu- in inozemstvo. Oddaja Safes — De-posits in shranjuje vrednote ter izvršuje sploh vse v bančno
stroko spadajoče posle.
Čekovni račun: Št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon St. 261, 413, 502, SOS ln 504.
PodiruSnl
Brežice Celje
Črnomelj
Gorica
Kranj
Maribor
Metkovlč Novi Sad Ptuj
Sarajevo
Split
Trst