STAJERSKI GOSPODAR ERSCHEINT JEDEN SAMSTIG Schtlltleitung a. Verlan: Martam ». d. Dm. Badnasse 6 • Bezugspreis; jährlich RM 4.80. halkiührllcb RH 2.40, vierteljährlich RM 1.20 il. lahrgang_Marburg a. d. Drau, Samstag, 31. Jänner 1842 Nr. 5 Nemške podmornice potapljajo ameriške ladje V dveh zaporednih sunkih so nemške podmornice potopile v ameriških in kanadskih vodah SO sovražnih ladij • skupno nad 200.000 ton Sijajni podvigi podmomiškega brodovja Dne 24. Januarja je objavilo vrhovno poveljstvo nemške vojske poročilo, ki je izzvalo ne samo po vsej Nemčiji, nego tudi po vsem pr.jaznem in sovražnem svetu ogromno pozornost Kakor je bilo razvidno iz omenjenega posebnega poročila, so se nemške podmornice prvikrat pojavile v severa-ameriških vodah ter so prizadejale Sovražnemu oskrbovalnemu ladjevju strahovite izgube. Tik pred sovražno obalo so nemške podmornice potopile pri prvem sunku 18 trgovskih ladij s skupno tonažo 125.000 ton. Istočasno je bila torpedirana še neka druga ladja m nek stražni čoln. Pri teh napadih se je odl kovala zlasti podmornica pod poveljstvom Kapitanleutnant-a H a r-d e g e n a, saj je sama potopila osem ladij s skupno 53-000 tonami, med njimi tri petrolejske ladje pred nosom New Ydrka. Tri dni pozneje, dne 27. .___ je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dodatno novo posebno poročilo o podvigih nemških podmornic ob ameriški in kanadski obali. Po tem poročilu so nemške podmornice v nadaljevanju svojih udarcev proti sovražnemu trgov-» skemu brodovju potopile v omenjenih' vodah nadaljnjih 12 ladij s skupno 103.000 tonami, med njimi šest velikih petrolejskih ladij. Zelo uspešna je bila pri tem drugem sunku podmornica pod poveljstvom Korvettenkapit&n-a Z a p p-a. V času od 24. t. m. so nemške pod mornice potemtakem na zapadnem robu Atlantika potopile 30 sovražnih trgovskih ladij s skupno 228.000 bruto-_ registerskimi tonami. i Nemški narod je ponosen na svoje junake, ki potapljajo sovražne ladje takorekoč pred nosom g. Roosevelta. Sedaj Imajo Amerlkand, kar J« hote« Roosevelt! Kdor pozna nemško žila. vost, ve, da «o U krasni uspeha šel« začetek. Churchill se pere pred parlamentom Slabi izgledi za angleški narod nima poka tati niti enega uspeha Churchill Churchill si je pretekli torek naročil Spodnjo zbornico za tridnevno debato o vojnem položaju. Pri tej priliki je imel Churchill daljši govor, v katerem je obravnaval razna bojišča, pri tem pa ni mogel dokazati niti enega vojnega uspeha. »Veliko stvari je v teku«, tako je dejal Churchill med drugim, ko je podajal izglede za bodočnost. Niti besedice pa ni črhnil o tem, da je bda velika bojna ladja »Barham« pri Sol-Sumu potopljena s torpedi neke nemške podmornice. To vest je dal razširiti s strani admiralitete po agenciji Reuter. Pa tudi tokrat ni več govoril o angleški premoči na morju. Nobenega dvoma ni, da je Churchill aaročil to komedijo pred parlamentom pod pritiskom javne kritike, ki že vedno bolj in bolj uvideva njegovo slabo vojno politiko, ki vodi od poraza do poraza. Churchill je poslance svaril pred vladno krizo, češ da se treba raz iti po debati »brez vsakega cepljenja«. « Churchill si je tako zavaroval že v na- ^ prej itak pričakovano glasovanje, ki^ __ ga je hotel uporabiti tudi kot politično*/ jL demonstracijo. Pri presoji bojišč jejAnfawZt*i«m moral Churchill priznati, da je Anglija g—<_r.T-skupno z Ameriko zamogla dosleill'MlAWa^ma» oskrbovati samo eno bojišče. Churchillitergt-HBhen mildem je izjavil, da je Stalinu dobavil vse, * 100 aootm kar si je želel, samo da je radi »slabega vremena« nastal »mali zastoj«. Churchill je tudi zavijal, ko je dejal, da so čete generala Rommel-a v Severni Afriki bile v dvojni premoči. Churchill je pozabil, da je še pred kratkim govoril o ogromni premoči svojih čet 1na tem bojišču. Ako je imel Churchill lansko jesen še izbiro med vzhodno fronto in Libijo, se je položaj po 7. decembru bistveno spremenil. Sedaj jc prišla še fronta na Weltbild-Qlies« Der japanische Slegesmarsch aui der Malaiischen Halbinsel In ungestümem Vormarsch haben die japanischen Streitkräfte in wenigen Wochen die Malaiische Halbinsel besetzt und den Bereich von Johur vor der Insel Singapur erreicht. Auch in Burma sind die Japaner in erfolgreichem Vordringen 5 die Hafenstadt Tavoy in Niederburma wurde von ihnen besetzt und der dortig* Flugplatz als Stützpunkt ausgebaut. Weltbild. Kriegsschauplatz Ostasien. Japanisches Feldlager auf feindlichem Gebie. vzhodu zraven. Izbira -se glasi sedaj: Pacifik ali Evropa? Da bi se izognil predbacivanju, je dejal: »če bi hili razmetali naša sredstva po vsej Vzhodni Aziji, bi si bili nakopali polom«. Churchill je torej priznal, da Amerika ni mogla izravnati vstopa Japonske v vojno. Sedaj mora Anglija po priznanju Churchilla samega lavirati med iosameznimi frontami. Za fronto v zhodni Aziji pa je Churchill, ki nima angleškemu narodu nuditi ničesar, moral klaverno priznati: »Napad na Peari Harboui je ohromil ameriško brodovje v Tihem oceanu. Pomorska nadmoč v Pacifiku in Malajskem otočju je prešla od Zedinjenih držav in Anglije na Japonsko. Ta japonska premoč bo dolgo trajala in omogočala Japoncem, da bodo vsem zavezniškim narodom prizadejali še težke in bolestne izgube.« Pozdrav vseh zavednih SpodnfeSta'ercev je Mi Met!" Roosevelt zanje, kar je sejal Znano je, da ameriški prezident Roosevelt kar ni mogel dočakati največjega trenutka v svoji politični kari-jeri: izbruha vojne med Zedinjenimi državami na eni in med silami Trojnega pakta na drugi strani. Kar je Roosevelt tako dosledno sejal, žanjejo sedaj z njim vred vsi Amerikanci. Poraz za porazom na Filipinih je doživel Roosevelt kar prve "dni po izbruhu sovražnosti. Bolj debelo so začeli gledati Amerikanci, ko so se japonske podmornice pojavile ob zapadni obali Severne Amerike, potapljajoč številne trgovske ladje. Zijati pa so začeli Amerikanci, ko so se pojavile pred par dnevi nemške podmornice na zapad-nem robu Atlantika ter v času od 24. t. m. do danes potopile 30 sovražnih trgovskih ladij s skupno tonažo 228.000 brutoregisterskih ton. Pod takimi okoliščinami se ni čuditi, da je dal Roosevelt takoj po teh poraznih neuspehih svoje vojne politike poostriti cenzuro. Najprej je torej izzval vojno, sedaj pa bi rad narodu Zedinjenih držav prikril svojo nesposobnost in vojaške" neuspehe, ki ae | gomilajo Se kar v prvih tednih. Vojni hujskač Roosevelt mora doživljati isto črto svojega vojnega neuspeha kakor Churchill, s katerim je zdaj povezan na življenje in smrt. Razlika med ftooseveltom ln Churchillom je v toliko, da je Churchill že v opoziciji !»roti Chamberlainu hujskal na vojno n da pravzaprav ni nikdar opustit svoje najljubše zamisli o preventivni vojni proti Nemčiji. Roosevelt je tem večji slepar, ker je prišel na predsed-niški stolček s samimi mirovnimi obljubami. Svojemu narodu se je hlinil kot pred njim noben kandidat na najvišje mesto v Zedinjenih državah. Kmalu po izvolitvi pa je Roosevelt po--kazal svojo pravo politično naravo* S cinizom, kakor ga ne najdemo blizu v zgodovini modernega človeštva, j« Roosevelt očitno pripravljal vojno in t tem porogljivo zavrgel vse tisto, kar Je obetal kot predsedniški kandidat. V ameriškem poluradnem tednika »Army and Navy Register« so nedavno objavili pregled delovanje šeste-rih nemških podmornic, ki so 1. 1918 s torpedi, minami in topovskimi atreli uničile ob severoameriški obali 102 ladij. Med žrtvami so se nahajale tudi bojne ladje. Na neko mino, ki Jo j« spustila nemška podmornica »U 156«, e naletela 14.000-tonska križarka »Sa« )iego« ter se potopila. Ob izlivu rek« Delaware pa je 18.000-tonska bojna adja »Minnesotta« trčila ob neko mino nemške podmornice »U 117«. Imenovana bojna ladja je bila tako težko poškodovana, da so jo le z velikimi težavama spravili na varno. Ce je bil že 1. 1918 položaj za Zedl-njene države malo mikaven, kako naj bi se označil ta položaj sedaj, ko j« tudi tehnika podmorniške vojne zado-bila popolnoma novih izgledov. Prvi pojav nemških podmornic v amerikan-skih vodah je bil velik živčni, udarec za Zedinjene države. Učinek tega udarca so občutili tudi v Angliji. Sedaj so pokazale nemške podmornice, da so se spremenile iz nekdanjega obal« no-obrambnega orožja v ostra napadalna sredstva oceanskega vojskovanja. Nemške podmornice so tudi Angliji prizadejale v Atlantiku celo vrsto težkih udarcev. To dejstvo se je občutilo tudi v Pacifiku, kjer so Japonci Drict en-i Verla«: Marburger Verlas«- and D-nckerel-Qes. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner: Hauptashrlftlelter Friedrich Oolob: alle tn Marburg a. d. Drau. Badgasse 6. Zur Zelt fflr Amelsen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1641 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung de« Bezugs, geldes. Vojak čuva domovino na fronti! Mi v domovini pa hočemo biti njegovi pomočniki! V soboto in nedeljo po vsem ReiclMi cestna zbirka! Dejstva govore zoper vojnega hujskača Churchilla Edina obljuba, ki jo je Churchill držal napram svojemu narodu - Vojna „umetnost" angleškega ministrskega predsednika - Hszardna igra za Britanski imperij Deutsches Nachrichtenbüro (Nemški poročevalski urad) je objavil sledečo zanimivo konfrontacijo med Churchil-iovknl obljubami in izpolnitvami: Churchill kot »umetnik« vojskovanja. Dne 8. septembra 1914 je izjavil Churchill županu mesta Antwerpen: »Vse je v redu, ni se Vam treba skrbeti, ker bomo mesto rešili.« Dva dni pozneje, 10. septembra, je b!l Antwerpen v nemških rokah. 21. septembra 1914 je izjavi! Churchill: »Ako nemška mornarica ne bo prišla iz syojih pristanišč, jo bom izkopal tako, kakor se izvabi podgane iz lukenj.« Dan pozneje, 22. septembra 1914, je torpedirala Weddigenova podmornica »U 9« britanske križarke »Abukir«, »Hogeu« in »Cressy«. Marca 1915 je hotel Churchill odločiti svetovno vojno v Galipoliju. Dile-tantsko podjetje je veljalo Anglijo Vojni dogodki preteklega tedna Angleška ofenziva v Libiji izjalovljena • Vel k plen na afriški fronti - Sovražna skupina ob krimski obali uničena - Japonski uspehi v Vzhodni Aziji Najvažnejši vojni dogodek preteklega tedna je bil iznenadni nemško-ita-Tijanski sunek, ki so ga izvedle oklop-ne edinice proti angleškim četam, po-strojenim pred italijansko-nemškimi položaji. Nemško-italijanski sunek je bil tako ogromen, da je bil sovražnik mahoma poražen in da se je začel v paničnem begu umikati proti Ageda>-biji. Nemški in italijanski letalski odredi so uspešno posegali v bojno dogajanje na zemlji ter so bombardirali neprestano zbiranje čet in tankov. Rezultat je bil, da so Nemci in Italijani vrgli Angleže iz Agedabije proti severovzhodu. V teh bojih od 21. do 25. januarja so Nemci in Italijani zaplenili 283 tankov, 127 topov in 563 motoriziranih vozil. Obenem je bilo 40 sovražnih letal v zraku in na tleh uničenih. Pri Sollumu je neka nemška podmornica pod poveljstvom Kapitan-leutnanta v. Tiesenhausetia s tremi torpedi potopila angleško bojno ladjo »Barham«. Na vzhodni fronti so se razvijali ves pretekli teden pri hudem mrazu ostri obrambni boji, v katere je nemško letalstvo uspešno posegalo. V Krimu so se izjalovili napadi sovražnika na ob-koljevalno fronto, prav tako pri Leningradu. Na srednjem odseku so zaplenile nemške čete po hudih bojih nekega dne 35 topov. Nemška artilerija je tudi v preteklem tednu uspešno obstreljevala važne cilje obkoljenega Leningrada. Na južnem Krimu se je izkrcala ne- takoj izkoristili pospešitev podmorni-škega vojskovanja. Sedaj v6 ves svet, da zamorejo nemške podmornice potapljati sovražne ladje tudi več tisoč milj onstran svojih oporišč. Nemški narod je res lahko ponosen na te storitve, Amerikanci pa bodo še občutil; vso prekletstvo politike, ki jo je za račun mednarodnega židovstva zapo-čel mojster ljudskih sleparjev, Franklin Delano Roosevelt. ka sovražna skupina, ki je bila v večdnevnih bojih premagana in do malih ostankov uničena. Nemške čete so na raznih mestih vzhodne fronte izvršile več uspešnih lokalnih napadov. Pri tem so zaplenile oz. uničile lepo število tankov, topov in drugega materijala. Pred Leningradom so odredi Waffen ff pri nekem podvigu uničili 58 sovražnih bunkarjev. V; preteklem tednu so si Japonci poiskali nov cilj svojih operacij: cesto, ki vodi iz angleške Burme v čangkaj-škovo Kitajsko. Hitre japonske čete so pri tem prodrle do 2000 metrov visokega gorovja, ki razmejuje Siam in Burmo. Medtem so se Amerikanci tudi na Filipinih umikali, dočim so se istočasno vršile v severovzhodnem delu sultanata Johore hude bitke med Japonci in Angleži. Japonci so nadaljevali bombardiranje Singapurja, ki je vedno bolj ogrožen, in sicer s treh strani. Japonci so javili medtem tudi zasedbo Rabaula v bližini Nove Gvineje. Japonske operacije se nadaljujejo v smeri na Novo Zelandijo, v Burmi pa proti mestu Mulein. Veliko pozornost so Japonci fzzvali z bombardiranjem Porta Darwina. To je bil prvi japonski napad na Avstralijo. Avstralce je to tako poparilo, da že izpraznjujcjo razne kraje na Novi Gvineji. Medtem so Japonci izkrcali tudi že nove čete na otokih Borneo in Celebes. Na Malajskem polotoku se je v tem času izjalovila angleška protiofenziva. Angleži so se pod pritiskom Japoncev morali znova umakniti v paničnem begu. Veliko vznemirjenje je nastalo tudi vsled dejstva, da so se japonske podmornice pojavile že pred Bengalom. Angleži so izgubili od 11. do 20. januarja 36 letal, od teh 16 na Sredozemskem morju in nad Severno Afriko. Nemško letalstvo je izgubilo v istem času 16 letal. Razne važne točke v južni in jugovzhodni Angliji so biie. cilj nemških bomb. Malto so bombardirali v preteklem času skoro vsak dan in vsako noč. 34.000 mrtvih in je bila popolna polomija. Kot »prvi lord nesposobnosti« jt moral Churchill takrat hitro iz vlade. In kako je z njegovo sedanjo vojno? Churchill kot prorok. Aprila 1. 1940 je dal Churchill pov»-lje za norveško pustolovščino pod geslom: »Ob norveški obali bomo zasedli, kar se nam bo zdelo potrebno«. Trda resničnost je bila tudi v tem slučaju hitrejša kot Churchillove laži. Stroške za to Churchillovo pustolovščino je plačal seveda angleški narod. Marca I. 1941 je Churchill iznenadll angleško ljudstvo z vestjo o državnem udaru vojnih hujskačev v Belgradu, ko je izjavil v središnjem svetu konservativne stranke sledeče: »Imam dobr» vesti za vas«, štiri tedne pozneje j* bila Jugoslavija vojaško opravljena, dočim je Anglija izgubila vsako moč in vpliv na kontinentu. Preden je pričel boj za Kreto, je izjavil Churchill dne 6. maja 1941 ponosno: »Odločili smo se za obrambo Krete do smrti, ne da bi kakorkoli pomišljali na umik«. 2. junija 1941 je bil paničen umik Angležev • Krete končan. 22. junija 1941, ko j« nastopila Evropa pod vodstvom Adolf Hitlerja proti boljševiškemu ogrožanju, se je Churchill razveselil novega zaveznika ter mu ie obljubil pomoč celokupnega Britanskega imperija. Izjavil je med drugim: »Nemčijo bomo bombardirali po dnevu in po noči v vedno večji meri, mesec za mesecem odmetavali težke bombne tovore, da bi izsilili kapitulacijo Nemčije«. Danes j« skoraj polovica evropskega dela Sovjetske Unije z njenimi surovinami v nemških rokah in Churchillova prerokovanja so se zopet izkazala kot navadno blebetanje. Že lord Fisher je imenoval slabega vojnega stratega Churchilla porogljivo »slabega izgubljevalca«. Svoj naslov iz svetovne vojne »prvi lord nesposobnosti« si je Churchill torej po vsej pravici zaslužil. Kaj je storila Evropa? Churchill je bil s svojo zločinsko igr» priganjač te vojne, ki jo je izzval, da bi zavaroval hegemonijo Anglije nad narodi Evrope. Kaj se je iz tega izcl-milo? Anglija je izgubila vse svoje zaveznike na kontinentu. Po krvavih žrtvah za Anglijo so se ti narodi odvrnili od Anglije. Poljska, Norveška, Holan-dija, Belgija, Francija, Jugoslavija i* Grčija so bile nekdaj stebri angleškt hegemonije v Evropi. Churchill jih j« izgubil. Anglija nima ničesar več iskat na kontinentu. Istega Churchilla, ki s je zastavil hegemonijo Anglije na< Evropo kot svoj vojni cilj, imajo seda v rokah sovjeti, katerim je izročil svo lastni vojni cilj. Churchill je prerokoval: ^Blokada {• smrtno orožje v rokah Anglije Nemčija se iz davljenja britanske blokade ne more rešiti. Nemčija se je danes osvobodila tega davljenja, medtem pa je Churchill svoj lastni narod izpustavil blokadi surovin. Danes mora Anglija svoje železne plotove, stare avtomobilske gume, kosti in kuhinjske odpadke zbirati. Angleško prebivalstvo dobi za 10% manj sladkorja kot nemško in samo dve tretjini tiste masti, ki se jo razdeli v Nemčiji. Nemčija se je utrdila proti blokadi Nemčiji so za vojno vodstvo in zvišanje svojega gospodarskega potencijala na razpolago vse surovine, medtem ko je Anglija vsled naraščajočega pomanjkanja ladij glede lastne oskrbe v vedno večji stiski. Sedaj čuti Anglija dvojno blokado vsled Izgube svojih vzhodnoazijskih oporišč za surovine. Churchill je že v tretjič prorokoval: »Anglija' je dosegla letalsko pariteto z Nemčijo, kmalu pa bo dosegla premoč nad Nemčijo«. Dejansko pa je bila non-stop-ofenziva angleškega letalstva, ki so jo napovedovali s tolikim optimizmom, po priznanju angleških vojaških strokovnjakov totalna polomija. Pod udarci nemškega letalstva so se spremenila številna angleška mesta v razvaline, obenem pa so bile številne angleške industrije in pristaniške naprave upostošene. Nemška produkcija pa medtem deluje brez prestanka. Churchill je izjavil 20. januarja 1940: »Nemška podmorniška kampanja se je popolnoma izjalovila«. 20. avgusta 1940 pa je drzno iagal: »Morja so prosta, podmornice se ne morejo ganiti I« V resnici pa se nemške podmornice vedno bolj izkazujejo v bitki za Atlantik. Skupno z letalstvom so nemške podmornice počenši od tiste prve Churchil-löve zmagoslavne vesti potopile nič mani kot 13.207.922 ton. Anglija je od početka vojne do sedaj izgubila okrog 15 milijonov brutoregisterskih ton lastnega in pod njeno zastavo se nahaja-Jočega ladjevja. Churchill In svoboda. Churchill je objavil: »Anglija se bori za svobodo narodov«. Burom pa je sporočil 1. 1902: »Odpor Burov je možno zlomiti le z enim samim sredstvom: z najhujšim tlačenjem ali z drugimi besedami: starše moramo poklati, da bodo imeli otroci več strahu pred nami«. Za Irce je izdal 1. 1917 sledeč »recept«: Irce je treba pobiti kakor pse!« 20. januarja 1940 je Churchill izjavil k osvobodilni vojni Finske: »Luč svobode, ki sveti na ledenem severu tako svetlo, nam daje upanje, da bo prišel znanilec, ki bo pokazal napredku člo-večanstva pot«. Ko je Finska priborila svojo svobodo, ji je Churchill napovedal vojno, da bi jo znova izročil bolj-ševiškim tlačilcem. Prodajalec imperija. Churchill je izjavil nedavno v Otta-wi: »Anglija vojne ni hotela«. Toda že 1. 1936 je izjavil ameriškemu generalu Woodu: »Nemčija je postala premočna, Nemčijo moramo uničiti«. Churchill je pisal 21. junija 1939 v pariškem listu »Pariš Sori«: »Nekaj resnice je že v predbacivanjih glede obkroževalne politike zapadnih velesil, danes ni več mogoče prikrivati resnice«. Churchill je obljubil: »There will always be an England« (Anglij'a ne bo propadla). V resnici pa je odstopil Zedinjenim državam: Novo Fundlandijo, Bermuda-otoke, Bahamske otoke, Jamajko. Santa Lucijo, Trinidad, Britansko Guiano in Antiguo. S svojim vojskovanjem je izgubil ugled Anglije v Evropi in v Aziji. Teritorijalno je izgubil stoletno angleško kronsko kolonijo Hongkong, Malajo, angleški Borneo, vir olja za vzhodnoazijsko mornarico. Ob pričetku vojne je imela Anglija v Zedinjenih državah 4.5 milijo rtobroimetja. Danes ima v Ameriki že nad eno miliiardo dolgov. K temu ie treba prišteti še okrog tri milijarde izgub na kapitalu, ki so se pojavile po eno- in polmeseč-nem vojskovanju v Vzhodni Aziji. Te teritorijalne, kapitalistične In prestižna izgube mora prenašati Anglija sama zato, ker Churchill ni hotel imeti miru, Churchill je izjavil: »Naša naloga je, ohraniti Imperij in angleško zastavo nat svetu«. V drugem letu Churchillovegi predsedstva je sklenila Kanada z Ze-dinjenimi državami valutno, gospodar« sko in obrambno pogodbo ter je opu-stila carinsko mejo napram USA. Avstralija se je istočasno brez vednosti Churchilla pogajala z Ameriko za sklenitev vojaškega pakta in avstralski ministrski predsednik je izjavil: »Ml delamo za Zedinjene države«. Medtem je debatiral južnoafriški parlament oi predlogu za proglasitev samostojna južnoafriške republike, za katero sc ja izrekla več kot ena tretjina poslancev, Churchill drži angleško zastavo v rokah, obenem si pa hodi v Washingtort po povelja ter podreja britanske admirale amerikanskemu poveljniku. Churchill je Anglijo izročil Zedinjenim državam. Ameriški vojni minister Stimsort je izjavil nedavno: »Churchill je milje-nec Zedinjenih držav. Toda on je ša več, on je ves naš!« Po nalogu angleškega informacijskega ministrstva angleški tisk tega mesta Stimsonove izjave ni smel objaviti. Roosevelt ni prodrl v Ibero-Amerikl Iz Rio de Janeira poročajo: V pon-deljek se je končala panameriška konferenca, ki je pričela svoje zasedanje dne 15. januarja t. 1. Konferenco so sklicali, da bi se pojasnilo stališče ibero-ameriških držav napram vojnem stanju med Ameriko na eni in Japonsko ter Nemčijo in Italijo na drugI strani. Gonilna sila te konference je bil prezident Roosevelt, ki je poslal državnega podtajnika Sumner Welles-a v Rio, da bi vojno, ki so jo izzvale Zedinjene države, razširil na vso zapadno svetovno oblo. Severoamerikancem je šlo v glavnem za to, da bi velike južnoameriške države pregovorile k sodelovanju v tej vojni, istočasno pa naj bi stopile v neke vrste odvisnost Zedinjenih držav, kakor je že nastala pri nekih malih ibero-ameriških republikah. Washington je radi tega od prvega dne konference neprestano pritiskal na ibero-ameriško države. Pritiskali so vojaško in gospodarsko, obenem pa so poskušali svojo srečo tudi s podkupovanjem. Vloge so bile tako razdeljene, da je Sumner Welles postavil samo en del severo-ameriških zahtev, dočim so drugi del prednašali podkupljenci iz tabora južnoameriških držav. Kljub vsem prizadevanjem pa Zedinjene države niso dosegle svojega cilja. Tako je bila odbita tudi zahteva, da morajo južno-ameriške države brezpogojno prekiniti diplomatske in gospodarske odnošaje z državami Trojnega pakta in osovine Rim—Berlin. Pd desetdnevnih pogajanjih so se končno zedinili na kompromisno formulo. Vsaki državi so prepustiil odločitev o tem, PK -Aufnahme- Kriegsberichter Grunwald (Wb.) Kampf im D'onezgebiet Im heißerkämpften Gelände geht es sofort an die Sicherung der neuen Stellung. Mühsam ist die erste Arbeit an der festgefrorenen Erde. Trümmer, nichts als Trümmer im Schnee Von Kriegsberichter Dr. Otto Stadler. In Erdbunkern, Holzhütten und strohgedeckten armseligen sowjetischen Bauernkaten haben unsere Soldaten im Osten Quartier genommen. Hier finden sie etwas Ruhe und Wärme in den Pausen dieses harten winterlichen Kampfes mit seinen anstürmenden Sowjettruppen, die jetzt eine Wende des Kriegsglückes zu erreichen hoffen. Der deutsche Sol dat aber hält stand gegen den Feind, gegen die Witterung und egen die Trostlosigkeit diese» andes, dessen verbrecherisches System er auf dem Vormarsch kennen lernte, jetzt aber — vom Sowjetleben umschlossen — tiefer studieren kann PK. Jede Flocke, die vom Himmel taumelt, ist ein winzig kleine Masche der schweren Schneedecke, die sich silbrig und tausendfältig über ein Städtchen breitet, durch das wir stapfen, um einen Unterschlupf für die Nacht zu suchen. Schon bei der Einfahrt sehen wir durch die vereisten Scheiben unseres Wagens, daß es hier schwer sein wird, vier Wände mit heilen Fensterscheiben und einen ganzen Ofen zu finden. Die eingeschneiten Holzhäuschen, die' an den weißen Straßen stehen, sind alle zerzaust und zerrupft. Wo nicht die Wände durch eine Granate aufgerissen wurden, hat bestimmt eine Fliegerbombe das Dach eingedrückt, und überall dort, wo einmal Fenster waren, blitzen Scherben in gähnend klaffenden Höhlen. Gartenzäune, ineinandergequetscht, hängen an knorrigen Bäumen, Türen baumeln nur noch an einem schmalen Eisenband, und ein Wirrwarr von Leitungsdrähten, verknotet mit abgeknickten Tele- da-li bo prekinila svoje odnošaje z državami, ki se nahajajo v vojnem Stanju z Zedinjenimi državami. Bodočnost bo sedaj pokazala, v kolikor so si mogle te države priboriti svobodo odločanja. Nobenega dvoma ni, da bodo tiste države, ki se ne čutijo dovolj močne za upiranje proti Rooseveltovim zahtevam, uvrstile v vojno fronto Zedinjenih držav. Tako je Surnner Welles že izjavil, da bo država Peru sledila zahtevam ameriške vlade. Tudi v Uruguayu In v Boliviji se pripravlja nekaj stičnega. Toda največje ibero-ameriške države so pokazale, da se ne pustijo ustrahovati s strani Zedinjenih držav. Njih državniki bodo sedaj morali dokazati, da je njih lasten nacionalni interes kljub vssm ameriškim grožnjam prva zadeva. V Nemčiji, Italiji in na Japonskem se bo nadaljnji potek političnega razvoja v ibero-Ameriki zasledovalo tudi t vidika odnošajev političnega in gospodarskega značaja po vojni. Bilo kakor bilo: na velikem porazu Zedinjenih držav to prav nič ne bo spreminjalo. graphenmasten, spinnt sich über den Schnee. Die Wesen aus einer dunklen Welt... Wie Wesen aus einer dunklen Welt huschen in Lumpen gehüllte Weiber aus einem Haus in das andere und schleifen dann auf niederen Schlitten Matratzen und Stühle, Blechnäpfe und Kissen hinter sich her. Die Gier, endlich einmal mehr zu besitzen als in den langen traurigen Jahren vorher, trieb sie aus ihren Erdhöhlen, in die sie sich gekauert hatten, als das Feuer des Kampfes rund um sie einschlug und nun suchen sie sich, hastig wie Diebe, das zusammen, was die Geflüchteten an ärmlichem Hausrat zurückließen. Aus einem aufgerissenen Sack, den ein halbwüchsiges Mädel keuchend trägt, fließt ein hellbraunes Mehl, das in den Schnee eine Spur zum Erdloch zeichnet, in dem man aus Schweinekleie Brot backen wird. Schwarze Haarsträhnen sind unter des Mädchens Kopftuch hervor in das biaße Gesicht gefallen, das die beißende Kälte rot tupfte, so rot, wie es durch das magere Brot niemals werden kann. Kinder spielen neben Leichen. Von einer kleinen Anhöhe, auf der sich der gewaltige Bau einer bizarren' Kirche hochreckt, fahren auf Schiern einige Jungen zu der quer über die Straße gebauten meterdicken, jetzt auseinandergesprengten Holzsperre herunter. Die Spur der Kinderschi führt dicht an dem Kopf eines toten Bolschewiken vorbei, der eingeschneit im Graben liegt und dessen Hände nur wächsern aus dem Schnee greifen. So tot, wie dieser seelenlose Mann im Graben müssen die Gefühle der Kinder sein. Sie spielen neben Leichen, neben Mauerresten und Sprengtrichtern, spielen in einer Not, die tausendfach größer ist als der höchste Turm der Kirche, die mi tabgewandtem Blick oben thront. Sowjetkommissare ließen den Hunger zurück. Wir stapfen wieder durch den knirschenden Schnee, an buntbeschilderten Straßenkreuzungen vorbei, zur Stadtmitte. Die Steinhäuser auf dem Marktplatz sind alle eingestürzt und ausgebrannt. Nicht eines hat mehr ein Dach, nur kahle, aufgerissene, rauchgeschwärzte Wände stehen hoch und strömen einen strengen, beißenden Geruch aus. Wir erfahren von dem eisverkrusteten Verkehrsposten, der die ununterbrochen rollenden Fahrzeugkolonnen einweist, daß hier schon vier Wochen vorher die Kommissare Feuer in die Magazine, Fabriken, Lagerräume und Werkstätten geworfen hätten, damit nichts den Deutschen in die Hände falle. Alles haben die blindwütenden Kommissare den zurückgebliebenen Frauen und Kindern genommen. Den Hunger ließen sie bei ihrer Flucht in ihrem Rücken, und wenn uns jetzt Schwangere und Kinder vor den Ruinen um Brot anbetteln, so ist das eine so ungeheure Anklage, daß sie von Menschen nicht mehr gerecht werden kann. Auf dem kahlen Schädel von Lenins Gipsstandbild, das unbeschädigt am Markt steht, liegt eine hohe, in der Sonne gleißende Schneekappe. Der Anblick könnte belustigen, wenn er nicht so scheußlich wäre: ein heiler Popanz über Trümmern. Man hat ihn sicher auf dem' mausgrauen Sockel stehen lassen, daß sich die zugekniffenen Augen an dem ganzen Elend weiden können, von dem das kranke Hirn immer träumte, einmal der ganzen Welt solche abscheulichen Mal» einbrennen zu können. Endlich ein Quartier In einer Seitengasse, nahe am Markt, finden wir dann ein Quartier. Wie durch ein Wunder blieb das Häuschen ganz, hat Fenster, ein Dach und einen Ofen, hat sogar saubere Betten und zu allöm Überfluß einen Waschtisch. Nur einem Wüstenwanderer in der Oas« kann so zumute sein wie uns. Daß ihr Häuschen noch steht, dafür kann dia alte Frau, die uns an der Tür halb freundlich, halb ängstlich empfängt, nichts, daß es aber reinlich ist, dafür bürgt schon ihr Name. Sie heißt Pauline Bienemann Konstantinovna. Ihr Mann war ein deutscher Ingenieur, starb aber früh, nachdem es ihm, troti wiederholter Versuche, die Bolschewi-sten verweigert hatten, nach Deutschland zurückzukehren, und seither lebt« sie mit ihrer Tochter von den spärlichen Sommereinnahmen der Gäste, die aus Moskau zu ihr in Pension kamen. Das alles erfahren wir in den ersten fünf Minuten unseres Eintreffens, und dann sitzen wir seit langer, langer Zeit einmal wieder um einen mit einem Tuch bedeckten Tisch und atmen eine von Sauberkeit geschwängerte Luft. Das alte Frauchen, dem der Mann viel von deutscher Lebensart hinterlassen haben muß, bringt uns, um seine Gastfreundschaft zu dokumentieren, einen dampfenden Teekessel und — welche Überraschung — einen Stoß vergilbter illustrierter deutscher Zeitschriften aus dem Jahre 1901, das einzige, was sie aus unserem Land in ihrem Haushalt hatte. Wir müssen den Dank ihr zunicken, da sie keines unserer Wort« versteht. Zeitschriften aus dem Jahre 1901 Dann blättern wir beim Tee in den reichbebilderten Heften, um zu sehtn, was sich an Neuem um die Jahrhundertwende zugetragen hat und schmunzeln über die alten Photographien. Von diesen wenigen Bildern — so kommt uns in den Sinn — lebte die Vorstellungswelt des alten Frauchens — und es sah mit der im bolschewistischen Elend gefangenen Phantasie e'n Deutschland, in dem zu wohnen schön sein muß. Und dabei ist es nur ein Zerrbild. Wir hätten ihm gegönnt, ein- PK-Aufnahme: Kriegsberichter Henisch (Wb.) Ohrenbetäubende Detonation, aufblitzendes Mündungsfeuer — und wieder hat eine Granate das Rohr verlassen. nal die heutige Wirklichkeit zu sehen, das alte Frauchen wäre durch ein Märchen geschritten, wenn es aus dem »Paradies« heraus in der »rauhen Welt der Faschisten« hätte wandeln können. In einem Heft lesen wir: »Am Montag, den 29. April beginnt in Kiel ein Prozeß »wischen der Stadt Kiel und dem Reich. Die Kieler Stadtverwaltung will In der Wiker Buch einen neuen Handelshafen anlegen, die Marinebehörden •ber sträuben sich dagegen mit Rücksicht auf die Weiterentwicklung der Flotte«. Vor erst vierzig Jahren war es also, daß sich das Reich zur Bildung von Voraussetzungen seiner Sicherheit mit einer Stadt herumstreiten mußte. Erst vierzig Jahre I Uns fallen die Debatten im Reichstag um die Heeres-yorlagen ein, und wir denken an die »echs Millionen unausgebildeter Reserven, die wir zu Beginn des Weltkrieges hatten, und während wir in einem niederen, warmen Stübchen vor Moskau tltzen, empfinden wir als Soldaten des neuen, gewaltigen Heeres wieder einmal, welche Zeitenwende sich doch seit unserer Vätertage vollzogen hat. Jenseits der Schneefelder aber grollt die Front. Damals — es will ans immer noch «nglaublich erscheinen, daß erst vieriig Jahre vergangen- sind — sah das Reich, wie das Ungewitter der Entente eordiale schwarz, drohend an seinen Orenzen hochstieg, und doch zankte man sich selbstvergessen und ohne Weitblick um Ankerplätze für Kriegsschiffe. Was ist doch seither aus uns geworden I Jetzt sind wir angetreten, «m das Reich, die Mitte des neuerwachten Abendlandes, aus der Enge der Jahrhunderte zu tragen, in denen kleinliche Debatten um die Wehrkraft tot und die Arbeit für einen sicheren Frieden lebendig ist, in denen die das Sein zerstörende Ichsucht für immer atisgemerzt wurde und der Glaube an die fortzeugende Kraft Europas alle beseelt. In unserer Väter Tage erregte es noch die Gemüter, was mit der Wiker Bucht geschieht, die durch Umbauten Deutschlands Flottenentwicklung hemmen konnte, und man errichtete Gerichtsschranken, vor denen sich der Streitfall klären sollte. Wie selbstbewußt sind wir durch Blut und Not über diese Schranken hinweggeschritten, wir Millionen Feldgraue und unser ganzes Volk, und wie weit haben wir sie hinter uns zurückgelassen, nicht nur vierzig Jahre, — es dünkt uns eine Ewigkeit. Noch lange sitzen wir im Stübchen in der Ruinenstadt und sinnen, während in der sternklaren Nacht j'enseits der Schneefelder die Front grollt. „Dreimal alle!11 - und mittendurch! Von Kriegsberichter Karl Judmaier In dem kühnen Unternehmen der italienischen Sturmboote, die Jetzt ihre »Tradition« von Malta und Gibraltar fortsetzend, in den Hafen von Alexandria eindrangen und dort zwei vor Anker He« gende englische Schlachtschiffe angriffen, offenbart sich der gleiche Geist, wie er in der Schnell« bootwaffe der Kriegsmarine der Achsenkameraden lebt. Ein junger Schnellbootkommandant, 23 Jahre alt, erzählt, wie er sich die höchste italienische Tapferkeitsauszeichnung, die goldene Medaille, erwarb — es sind die schlichten Worte einer Waffe, die wie die Sturmboote den Engländern im Mittelmeer manchen schweren Schlag versetzte. PK. »Wir lagen mit unserem Schnellboot auf Position und warteten auf den Geleitzug, der von Gibraltar ostwärts marschierte und bereits vorher von unseren Torpedoflugzeugen schwer mitgenommen worden war. Die See hatte sich gegen Abend beruhigt. Pechschwarz, mond- und sternlos lag die Nacht über uns. Unerträglich langsam rückten die Zeiger vor. In den frühen Morgenstunden ergaben unsere. Horchpeilungen endlich rasch näherkommende Schraubengeräusche. Bevor wir noch darauf andrehen konnten, sehen wir in der Richtung des Geleitzuges zwei hohe glutrote Brände aufzucken. Dazu ein Höllenfeuer aller Kaliber. Unsere. Kameraden sind am Werk. Ein Zerstörer, ein, zwei, drei Dampfer »Mit den Hilfsmotoren laufen wir auf den Kampfplatz zu. Das Donnern der Hauptmotore würde uns vor der Zeit verraten. »Schatten backbord voraus!« Ein Zerstörer, ein, zwei, drei große Dampfer schälen sich aus der Dunstwand über der Kimm. Wir setzen unseren Angriff auf den größten Transporter an. 17—18.000 Tonnen! Vorsichtig arbeiten wir uns heran. Knapp vor der Schußposition aber werden wir entdeckt. Ein greller Scheinwerferstrahl flammt auf dem Zerstörer auf, fingert unsicher auf dem schwarzen Wasser herum, kommt immer näher... Da werden wir auch schon von einem rasenden Feuer eingedeckt. MG-Garben durchbohren unser braves Boot. Die Granateinschläge liegen immer dichter um uns herum. »Mündungsfeuer an Steuerbord!« und schon orgelt und heult es auch schon von dort drüben herüber, ohne daß wir den neuen Gegner zu Gesicht bekommen. Alles Abdrehen kann den Feind nicht retten. Es ist aussichtslos geworden, mit voll einsatzfähigem Boot in sichere Schußposition zu dem Transporter zu kommen. Ich drehe nach Backbord auf den Zerstörer zu und laufe, dauernd im deckenden Feuer liegend, auf Parallelkurs zum Angriff an. Wie ich aber zum Schuß drehe, zackt er nach Steuerbord ab. »Torpedo eins los!« »Torpedo zwei los!« Wir brauchen nicht lange zu warten. Wir sind so dicht dran, daß alles Abdrehen den Zerstörer nicht retten kann. Eine hohe Rauch- und Feuersäule steigt inmitten einer riesigen Detonation zwischen Brücke und Buggeschützen auf. Und dann, als wir bereits mit dem Fehlschuß des zweiten Torpedos rechnen, eine neuerliche Detonation in Richtung eines anderen Transporters. Wir haben keine Zeit, uns vom weiteren Erfolg unseres Angriffs zu überzeugen. — Später erfuhren wir, daß sowohl der Zerstörer als auch der Transporter als versenkt gelten können. Die Motoren auf »äußerste Kraft« und ab! Doch ringsum, wo wir auch durchbrechen wollen, zuckt uns Mündungsfeuer entgegen. Wir schlagen einige Kreise und versuchen, durch eine Lücke zu entkommen. Doch »Schatte» steuerbord voraus« und »Schatten backbord voraus!« ertönt es fast gleichzeitig, Dicke Scheinwerferstrahlen flammen auf. Von beiden Seiten PK-Aufnahme: Kriegsberichter Etzold (Wb.) Auf der Rollbahn Richtung Leningrad. schlägt uns wildes Feuer entgegen: Zwei Zerstörer laufen mit hoher Fahrt "aus entgegengesetzter Richtung auf uns zu. Immer größer wachsen die dunklen Umrisse aus der Nacht heraus. Wegen der hohen Geschwindigkeit unseres Bootes ist es nicht mehr möglich, abzudrehen. Wir würden unweigerlich auf einem der beiden Zerstörer landen. Also »dreimal alle!« und mitten durch! Zum Glück geraten auch die beiden Zerstörer in Rammposition zueinander und müssen selbst abdrehen. Die Scheinwerfer verlöschen, das Feuer verstummt. Die wären wir losl Weit ab suchen andere Scheinwerfer nach uns. Der Donner unserer Motoren allein durchbricht die nächtliche Stille. Wilde Jagd — Wasserbomben retten. Wir haben nur MG-Treffer erhalten. Das Boot ist im Großen und Ganzen heil geblieben. Ein Unteroffizier wurde knapp vor dem Angriff auf den Zerstörer verwundet. Er hielt sich — wie ich erst nachher erfuhr — mit letzter Anstrengung aufrecht. Dann brach er zusammen. Die Verletzungen sind aber nicht besorgniserregend. Jetzt bloß »heim in den Stall«! Da stoßen wir auf eine andere Gruppe feindlicher Einheiten. Im Nu schlägt uns wieder von allen Seiten rasendes Feuer entgegen. Wieder keine Granattreffer, obwohl die Einschläge verdammt nahe liegen. Und plötzlich, wie, weiß ich heute noch nicht, befinden wir uns außerhalb dieser Gruppe. »Schatten achteraus!« Ein Scheinwerfer strahlt uns von hoch oben herab an, dicke Brocken heulen über uns hinweg und schlagen vor dem Boot hohe Säulen aus dem Wasser. Dazu das unablässige Hämmern der MG. Eine der feindlichen Einheiten ist uns a-f den! Fersen geblieben. Ob Kreuzer oder Zerstörer, ist nicht festzustellen, da wir nur den hohen Bug sehen können. Entfernung ungefähr 5 Hektometer. Wir: tun zunächst alles, um diesen Abstand beizubehalten und so weiter im toten Winkel der Buggeschütze zu bleiben. Dann legen wir eine Nebelwand und drehen in ihrem Schutze nach Süden ab. Der Gegner aber bleibt weiter in unserem Kielwasser. Es bleibt uns nur mehr eine Waffe: Klar bei Wasserbomben! . . . Los! Die Bomben detonieren vor dem Bug der feind"chen Einheit. Bereits nach der dritten Detonation erlischt der Scheinwerfer. Das Feuer wird eingestellt. Unsere Maschinen geben das Letzte her. Wir laufen mit Höchstfahrt ab. ~ 1 Kannst Du schon gut deutsch? Die „Marburger Zeitung" Amtliches Organ des Steirischen Heimatbundes vermittelt Dir in deutscher Sprache alle Nachrichten aus dem Reich und Deiner Heimat. Jedes Postamt und ieder Briefträger nehmen Bestellungen für die »Marburger Zei-tuugc entgegen. Churchill je razkrinkan Iz Rima poročajo: Deset točk, ki jih je objavil Deutsches Nachrichtenbüro z dejstvi, ki govore pruti Churchillu, je zagrabil rimski tisk na široko ter jih opremil z velikimi naslovi Tako piše »M e s s a g g e r o«: »Lahkomiselnost, baharija in nesposobnost angleškega ministrskega predsednika je dokumen-tarično dokazana.« Severoitalijanski tisk je prav tako obelodanil »Dejstva« z naslovi, kakor ».Prvi lord nesposobnosti« ter »Mož, ki se, je vedno zmotil«. Tudi ta tisk je razkrinkal Churchilla» lažnjivega proroka in sleparja svojega ljudstva, čegar neuspehi so sedaj dokumentaričnb, dokazani, Vojaštvo Zed.držav Severne Amerike V Zedinjenih državah Severne Amerike doslej niso poznali vojaštva po pojmih militarističnih držav. Vojaško obvezo šele sedaj uvajajo, da bi si ustvarili armado in letalstvo ter spo-polniii vojno mornarico, v kateri so doslej služili samo prostovoljci. . Izbruh vojne, v. kateri >se danes nahajajo USA, jih je zelo presenetil. V vojaškem pogledu nepripravljene jih je na njenih oddaljenih posestvih v Pacifiku, kjer niso imeli dovofj posadk, zagrabila vojaško najmočnejša azijska država Japonska. Izidi dosedanjih japonsko-ameriških bojev človeka z vojaškim pogledom niso presenetili. Nikakšno čudo ne bo, če Amerikanci na strani svojih zaveznikov doživijo še več »občutnih vojnih udarcöv. Vodstvo ameriške vojne-"-'šile sedaj v polni pari' mobilizira, oborožuje in 'vežba, da bi doseglo višjpo, oborožitve, kiji je. za obrambo pred. .nasprotnikom, ki ga je do -neke meje podcenjevalo, potrebno. Računajoč na veliko . gospodarsko moč, ki jo USA sčasoma lahko vpreže v oboroževanje, misli, da bo, ko pride čas vse začetne vojaške uspehe, svojega nasprotnika lahko izbrisalo in ga končno z njegovimi zavezniki vred tudi porazilo. Amerikanske gospodarske številke so na papirju res lepe. Priznati st mora, da so Amerikanci v svojih gospodarskih računih strokovnjaki. Ampak tukaj ne gre za navadno gospodarsko matematiko,- temveč za vojno oboroževanje, organiziranje, vežbanje in pripravljanje oborožene sile in to v času, ko je nasprotnik že v njegovih zemljah in vodah, torej v času, ko 'bi se morale obojestranske sile že meriti. V takih poslih so Amerikanci začetniki in lajiki ter je izvedbo istih prav težko optimistično presojati. Na vsak način bo ta šola za nje prav trda in draga. Nobenega dvoma pa ni, da bodo USA v enčm do dveh letih s svojo prostrano industrijo na polju oborožitve lahko precej storili in iz svojih 140 milijonov prebivalcev sestavili lepo število divizij. To pa ni vse. V par letih jim nasprotniki, ki so v tem oziru dobro pri" pravljenj in že uspešno delujejo, lahko prekrižajo in onemogočijo izvedbo marsikaterega načrta. Tudi č& USA uspe, da odločitev vojne-, zavlečejo, do svoje... oborožitve, bo nastalo vprašanje, kakšna bo ta nova amerikanska oborožena sila. Iškušnje učijo,, da ne zadostuje, č« se, uniformira nekoliko milijonov delavcev in-kmetov, jim da orožje, jih iz-vežba po vojaških predpisih ter postavi na bojišče. Znano je, da so samo armade, ki imajo veliko vojno tradicijo, poleg dobre sodobne izvežbanoštl in modernega orožja res dobre. Najboljši frontni vojaki se rodijo v deželah, katerih narodi so v krvavih bojih ustanavljali, kovali in branili svoje domovine. Kakor se dobri specialni strokovni industrijski delavci rodijo, vzgajajo in izvežbajo .samo v industrijskih zemljah, kjer se že njih očetje hj dedje delovali v. sličnih poklicih,- tako so tudi le pravnuki, vnuki in sinovi v vojskah izkazanih , hrabrih bojevnikov . hrabri, zmožni, in zmagoviti frontni vojaki. ,Divizije, ki jih ustanavljajo ..in priprav? ljajo Amerikanci, bodo lepo uniformirane, moderno oborožene in vešče vojaških predpisov, ki jih določajo ;n zahtevajo pravila. Da bi. se pa lahko uspešno merile z odredi, ki jih Ijajo rojeni vojaki in junaki ¡ap^as.^- GOSPODARSTVO keicnsnährstand pojasnjuje potrošnikom Piše Reichsstabsieiter ür. Jürgen Stock im Reichsnährstand. Ko se je v nedeljo, dne 28. avgusta 1939 kakor blisk uvedlo že za sledeči ponedeljek veljaven sistem nakaznic za vsa bisvena živila nä celem področju Velike Nemčije, je bn s tem dan preupogoj, da bomo izdržali, tudi če bi vojna trajala več let. Anglija in njeni trabantje so se pri tem veselili ter si domišljali, da jim je to samo potrdilo izgled, da se bo Nemčijo izstradalo. Za-6edba Maginot-ove črte in blokada da bo Nemčijo prisililo na kolena. Tako £0 računali Ang'eži. Kako so se v tem motili in kako jih danes davi nemško letalstvo in nemška mornarica, ker niso pravočasno pod-vzeli prehranjevalno - gospodarskih ukrepov, so se zavedli še-le v teku sedanje vojne in presenetljivih uspehov edinstvene nemške oborožene sile. Sedaj bi seveda radi pravočasno pod-vzeli, čemur so se nam Nemcem svoje-časno posmehovali. Kopirali bi radi dalekovidnost nemškega ministra prehrane in Reichsbauernführerja R. Walter Darrč-ja. Res je, da so živilske nakaznice v Nemčiji marsikateremu spremenile način prehrane. V glavnem je pa nemško ljudstvo bilo le pripravljeno na to. Velika razjasnitev in propaganda pridelovalne bitke in tržnega reda, vodstvo konzuma in stalni opomini, da se ničesar ne sme pokvariti — kar je bilo delo Reichsnährstande — je v tem pogledu predstavljalo storitev velikih priprav in preddel. Službena mesta države in stranke ter njene organizacije in odredi so se prav radi stavili v službo pojasnitve prehranjevalnega ppložaja ter to delo širili v nadalnje širne kroge ljudstva. Vojna sama je pozneje zahtevala, da se je ta dela pozneje še intenziviralo, izdajala so se pojasnila o velikosti porcij in najboljši uporabi na podlagi receptov. Medtem ko se je do izbruha vojne natiskalo in razdelilo 24 milijonov komadov receptov, se je število v vojnih letih 1939/40 dvignilo na 75 milijonov in 1940/41 na 100 milijonov komadov in to vse po zaslugi vele-potezne podpore državnega prehranjevalnega in kmetijskega ministra. Re-. ceptna služba je razdeljena na sledeče teme. Obloženi kruhi in večerje, topla večerna jedila, glavna jedila brez mesa, pečti brez masti, boj kvarjenju, neizrabljeni zakladi narave, vse uporabiti, znači bolje prehranjevati (letak o vitaminih), vlaganje in vkuhavanje, vlaganje brez sladkorja in brez sušenja, nemški domači čaj. V teh temah je izražen celoten problem. Na mnogoštevilnih sestankih in zborovanjih se ga je na dolgo in Široko razširjalo. Sporazumno in v najožjem sodelovanju z organizacijami Deutsches Frau-enwerk, Deutsche Arbeitsfront, državnim vodstvom zdravja, državmm odborom za ljudsko gospodarsko izobrazbo, trgovino, gostilniško obrtjo itd. se je v najširše kroge potrošnikov vse to razširilo In poglobilo. Večina uradov Landesbauernschaft so k vsemu temu vsakomesečno izdali še poseben pouk o prehranjevalnem položaju s tržnimi in vodnogospodarskimi ukrepi. To so dobili konzumenti, organizacije, tisk itd. Temu je dodati še poročila in tekoči pouk policije. X Uvedba nadzorne karte za kadilce. Po odredbi ministrstva za gospodarstvo se bo v celi državi uvedlo nadzorne karte za nakup tobaka in cigaret. Take nakaz, niče dobijo moški, ki so prekoračili 18. ženske preko, 25 let ter vojaki, ki služijo v domovini. Izkaznice bodo izdajali prodajalci tobaka in sicer na odrezek F od obla. cilne nakaznice. Prednost tobačnih nakaznic bo v tem. da potrošniki ne bodo vezani na nakup v gotovih trafikah in da si bodo — če in kadar bo zaloga — proti oddaji odrezkov tudi lahko za naprej nega cesarstva in njegovih zaveznikov, je pa težko misliti. Kakor vsaka zadeva, tako potrebujejo tudi organiziranje in priprava oborožene sile svoj ias, ki ga USA nimajo. Svetovna in sedanja vojna sta nam razen povedanega nudili tudi dokaze, da najboljše vojaške formacije šele na bojišču v praktičnih bojih — največkrat v skupnih akcijah z že izkušenimi -odredi — in to po daljšem času frontnega življenja, postanejo sposobne in zmožne bojevniške čete. Vseh teh podlag pa ravnokar se porajajoči armadi v Zedi-njenih državah Severne Amerike primanjkuje. kaj nakupili. Pri tem si je treba zapom-niti, da nimajo imejitelji nakaznic za ta bak nikakšnih pravic, da bi se jim moralo prodajati cigarete ali tobak. Ta času primerna, enakomerna in pravična razdelitev tobačnih izdelkov se bo uvedla med 26. januarjem in 15 februarjem 1942 in sicer iz tehniških razlogov na področju poedi-nih gospodarskih uradov v časovnem pogledu različno X O pridobivanju ovčje volne na Madžarskem. Predstavniki madžarske ovčje-reje stojijo ravnokar pred svojo glavno sezono. Institut za kontrolo cen proučuje cene volne, ki jo bo treba za letos določiti. Lanska cena 4 penge 30 za kg ovčje volne se bo po mnenju strokovnjakov letos zvišala na 6 do 6.50. Sedanjo stanje ovac dosega 3 milijone komadov in daje letno vsaka 3 in pol do 5 kg volne. Zelja tekstilne industrije in zadruge Futnra, ki uživa privilegije za odkup volne, gre za tem, da bi se sedanjo stanje ovčjereje zvišalo od treh na pet milijonov repov. Pri tem bi se pa seveda naj upoštevalo izboljšanje plemena z nakupom dobrih plemenskih ovnov in ovac. Za tekoče leto imajo v načrtu, da se malim kmetovalcem razdeli 5000 glav za plemenske svrhe, obstoječe vzorne plemenske zavode pa primerno razširi. Ako želite, da Vam Vaš pismonoša ,1'Ofetske?a fesftedoeja' vsak teden prinese na dom, Vas prt> simo, da ta tednik tako] naročit« pri Bismonoši ali pa ua pošti. Pismonoša prevzame od Vas naročnino — četrtletno RM 1.20 polletno RM 2.40, letno RM 4.80 —' ter Vam bo prinašal časopis. S tem sl prl-štedite naročevanje pri upravi ia nakazovanje naročnine. Vsak pismonoša sprejema naročila in naročnino za »Štajerskega Gospodarja«. X Preprečite zmrzovanje krompirja. Stedljivo gospodarjenje s krompirjem, id le zelo važno prehranjevalno sredstvo ljudstva, je letos še prav posebne važnosti. Shrambe in kleti se morajo držati t redu in vestno kontrolirati. V krompirjevi kleti ne sme temperatura na noben način pasti, pod +2 stopinje celzija. Ce bi se pa le pripetilo, da imamo nekoliko namrznjea krompir — saj se takega tudi lahko dobi pri nakupu — je isti pri pravilnem pošto, panju popolnoma užiten. Namrznjea krompir na noben način ne sme ostati v toplem prostoru, ker bi se preveč hitro stalil. Talitev takega krompirja je treba z vršiti s hladno vodo. Pri tem je vzeti količino krompirja, ki se jo misli kuhati in ja dati 24 ur v hladno vodo, kateri je dodatf nekoliko kisa ali pa soli Na ta način raz. taljen namrznjen krompir je potem kot jedilni krompir užiten. Priporoča se pa, da se iz takega krompirja pripravljajo kolikor je mogoče začinjena jedila aH ostra omake, da se prikrije sladek okus, ki s« ga ne more vedno preprečiti X Vinske cene pridelovalcev so določiU v Romuniji Za liter vina pridelka 1941 je določenih 8 lej, za starejše letnike pa 11 lej Vina posebno dobrei kvalitete lahko komisije ocenijo nekoliko višje. X Nove hladilne naprave ta tovarna konzerv bodo uredili v Bački, ki tvori da. nes južni del Madžarske. X 90% enotnega in samo 10% luksuznega blaga bo v tekočem letu izdelala madžarska tekstilna industrija. Tako glasi odredba oskrbovalnega ministra, ki urejuje gospodarjenje s tekstilijami. X Slovaška produkcija skiadkorja v sezoni 1941/42. Na Slovaškem so v letu 1941/42 pridelali 3,98 milijonov dvojnih centov sladkorne pese. Iz tega so tovarne sladkorja izdelale 584.000 dvojnih centov belega, 11.600 dvojnih centov surovega sladkorja in 121.000 dvojnih centov mela-se ali ostankov. X Pridelovanje oliv ter izdelovanj« olivnega olja so v Grčiji stavili pod dr-žavno kontrolo. Vse zaloge olivnega olja se je pa popisalo in vzelo v evidenco. X Hrvatska bo modernizirala tovarno tobaka v Mostarju. Vse strojne naprav«, ki tečejo že nad 60 let, se bo zamenjalo z novimi. Kredit je na razpolago. X Mlekarsko centralo so ustanovili t Budimpešti. Dve veliki madžarski mlekarni sta se združili ter s sodelovanjem države ustanovili tvrdko Madžarska mlekarska centrala d. d., v katero je vloženo dva milijona pengev. To je sedaj največje podjetje te vrste na Madžarskem, X Romunija je omejila izvoz lesa. Romunsko ministrstvo za gospodarstvo jo ustavilo izvoz dvanajstih vrst lesa. Prizadete so v glavnem smrekove in jese-nove vrste. Izprememba znamke! mmmmmmmmmmm^mmmmmmmmm^ma^m^mmmmmKmm^mmmmammmmmmmm^mmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmKm Skoro 20 let smo za svoječasna jugosl. področja izdelovali in prodajali pasto za čevlje, mast za usnje in parketpasto pod znamko »Schmoli«. Odkar pa je Spodnja Štajerska, Koroška in Kranjska priključena k Reichu, je bila licenčna pogodba od tvrdke Schmoli razveljavljena. Radi tega 2e veC mesecev ne izdelujemo več SCHMOLLPASTE, dobavljamo jo samo še, dokler traja zaloga, temveč izdelujemo pasto ia čevlje Jn mast za usnje sedaj samo pod svojo lastno znamko ,,U N I O - P A S T A" «U N I O - mas« za usnja" po naših, že 20 let preizkušenih receptih, kakor dosedaj SchtnoHpasto. Naša znamka »U NI O« se je radi svoje odlične kakovosti v najkrajšem času najbolj« uvedla, kajti ona je iste kakovosti, v kateri smo S« od nekdaj Izdelovali Schmoli« pasto, Izpramanlll smo samo znamko. Kdor torej 2eli uporabljati prvovrstno kremo za čevlje, pravo sredstvo za nego in obenem za konzerviranje usnja, naj v trgovinah zahteva Izrecno „u N I O — P A S T O", ki se dobi v vseh barvah. | Priznanje veletrgovca s usnjem iz Hamburga: Z veseljem Vam morem sporočati, da le UNIO pasta kljub dražil ceni postala celo priljubljena in vsi — kakor tudi nI bilo drugače pričakovati — hvalijo njeno od-1 lično kakovost. tu Chem. techn. Fabrik UNIO Gesellschaft m. b. H. Marburg a. d. D. UMNI KMETOVALEC Kako se kmet škode vsled zimskega mraza varuje in kako ie napravljeno škodo popravlja? V letošnji zimi smo doživeli tako oster mraz, kot 2e dolgo vrsto let ne. KveSjemn zimo 1028/29 — ki Jo imajo vsi naši kmetovalci še vedno v slabem spominu — bi mogli primerjati s sedanjo. Že dozdaj je napravil za naše razmere in pripravljenost preoster zimski mraz ogromno škodo v vseh panogah kmetijstva, mogoče pa Je — ker je še ves februar pred nami, — da se bo mraz še ponovno zaostril in dotedanjo škodo še povečal. Prepozno Je, da bi dajali našim gospodarjem navodila za obrambo pred mrazom, ki je zadnje dni bil tako hud. Ta Je «aenkrat ie mimo. Kar je zmrznilo, i* «mrznjeno. Napačno pa bi bilo, če bi kmečki gospodar, ki Je, ali ki še bo opazil v tej »U oni panogi sledove letošnjega zimskega mraza, samo zavzdihnil ali pa z glavo zmajal — pa se prekrižanih rok vdal v osodo. Narobe: Prevdaren kmečki gospodar bo' skušal posledice mraza zadnjih dni odpraviti brez škode, ali že nastalo škodo vsaj omejiti, nadalje se ]?o potrudil, da • smotrnim postopanjem že nastalo škodo čimprej popravi, in končno ga bodo izkušnje letošnje ostre zime tudi mar- sičesa naučile. Kajti i« star kmečki pregovor veli, da vprav »škoda izmodrl človeka«. V naslednjih odstavkih bomo po vrsti obdelali omiljevanje in popravljanje škod. nastalih vsled zimskega mraza v poedinih kmetijskih panogah, obenem pa bomo opozorili na zaključke, ki Jih razumen gospodar mora izvajati ■ ozlrom na varstvo pred zimskim mrazom. 1. Zmrznjena flvlia. Kaj nam od tivil lahko zmrzne, os. kaka živila otrpe škodo >11 celo propadejo, ako zmrznejo? Meso, mast sirovo maslo, moka in izdelki iz teh snovi prenesejo zmrznjenje brez škode. Jajca od hudega mraza popokajo, pa tudi če ne. niso več sposobne za valjenje. Pač pa mraz kaj kmalu poškoduje ali docela upropasti krompir, zelenjavo in zelje, sadje in sadne ter zelenjadne konserve. Krompir postane vsled mraza sladek, ali pa docela zmrzne. In sicer dobi krompir sladek okus, če toplota v shrambi za krompir počasi pada. Ce se na ta način toplota izpod +2* C, se začne škrob, ki predstavlja glavno sestavino krompirja IB razen vode seveda!), spreminjat! v sladkor. Krompir dobi zato sladek okus in postane v notranjosti nekako prosojen. Vendar pa sladek krompir še m zmrznjen, kakor navadno mislima Zmrzne krompir šele. če pade njegova toplina Izpod —2* C. Zmrznjen krompir Je trd kot kamen in če ga presekamo, se na prerezu svetlikajo kristali zledenele vode. Ce Je toplina naglo padla od n. pr. +4 na —3* C. krompir zmrzne, ne da bi pri tem postal sladek, kajti škrob v njem ni Imel časa, da bi se spremenil v sladkor. Poškodbe na krompirja vsled mraza so lahko torej trojne vrste: ali postane krompir sladek, a ne zmrznjen; ali zmrzne. ne da bi postal sladek, ali pa postane sladek in nato še ztnrsie. Tjmn primerno Je tudi naše postopanj« sa omiljeni* nastale škode. Predvsem moramo krompir, ki Je morda samo ob zidu ali na površini kupa zmrznil ali postal sladek, takoj *o se toplota sraka dvigne na približno -M* C, skrbno prebrati in ločiti zdrav krompir od namrznjenega, ki postane, ko se otaja, mehak. Zmrznjen in namrznjen krompir začne namreč ob toplejšem vremena tako) In naglo eni ti, od njega pa prehaja gniloba tudi na zdrav krompir. Ce pa odberemo zmrznjen krompir, ki ni sladek, dokler je še trd, ga lahko uporabimo brez škode kot živila ako ga hranimo še nadalje zmrznjenega in ga samo sproti odtajujemo počasi v mrzli vodi. Ce je postal krompir samo sladek, a nI zmrznil; zgubi navadno sam od sebe sla- 2301234848484853485353534823534823235353485348234848534853484853485353535353234848235323010253232353235348535323534823535323485353534848534823534848484823480100 dek okus, ko nastopi toplejše vreme. Za sprotno porabo mu odstranjujemo sladek okus s tem, da ga pustimo vsaj en dan ležati v topli kuhinji, ali pa ga olupimo in pustimo takega en dan v mrzli vodi, ki izluži iz njega sladkor.,Na ta način dobi i krompir spet navaden okus. Povdarjamo pa ponovno, da se niti sladek, še posebno pa zmrznjen in spet otajan krompir ne drži dolgo, ter ga je treba zato čimprej porabiti, bodisi za ljudsko, bodisi živalsko prehrano. Za zeme namrznjen krompir ni? Kakšne nauke bo kmečki gospodar, ki mu je krompir letos zmrznil ali namrznil, izvajal? Predvsem, da za zimsko shranjevanje krompirja ni vsak prostor primeren, marveč, da mora biti stoodstotno zavarovan pred mrazom. To se pravi: Najbolje je, da je izkopan v zemljo, če pa ni, da je zoper mraz dovolj osamljen (izoliran), tako, da so stene dovolj debele in po možnosti znotraj obložene s heraklitnimi ploščami. Okna morajo biti dvojna, ob hudem mrazu pa jih je treba založiti s slamnatimi blazinami. Tudi vhod v klet naj ne bo naravnost od zunaj, ali pa moramo napraviti vsaj dvojna vrata. Krompir ne sme biti nasut kar na tla, niti se ne sme dotikati sten, marveč mora biti napravljen nekaj od tal pograd iz desk aH letev, med katerimi pustimo nekaj špranj; enako morajo biti z deskami obložene tudi stene; pa ne tik ob zidu, marveč nekaj centimetrov proč. V kleti za krompir, in zelenjavo naj visi toplomer. Krompir se' sme vkletiti v zimsko klet šele, ko se je »spotila, nikdar vladen ali svež z njive. Ako pade toplina v kleti izpod +3°, je treba krompir na kupu pokriti s plastjo slame ali z vrečami, ki pa jih je treba takoj ob nastopu toplejšega vremena odstraniti, kajti sicer začne krompir gniti vsled pomanjkanja dostopa ■raka. Vse, kar smo povedali o krompirjevi »hrambi in brambi pred mrazom, velja tudi za shrambo, oziroma klet, kjer shranjujemo drugo zelenjavo,; posebno pa sadje tef sadne in zelenjadne koriserve. Kar se tiče sveže zelenjave tn solate, ki je občutljiva za mraz, so okusi različni: nekateri ljubijo okus zmrzle zelenjave in solate. Vendar pa vsaka zmrzla In spet otajana zelenjava v prav kratkem času segnije, zato jo je treba čimprej uporabiti, dotlej pa hranitr na mrzlem. Tudi zmrzlo sadie hranimo na mrzlem, dokler ga ne porabimo, kar naj se zgodi čimprej. Ce So nam zmrznile večje količine,, ki jih ne moremo takoj uporabiti za hrano, bomo sadje posušili, sprešali za sadjevec, ali. v najskrajnejšem primeru (t. j. če že gnije) namočili za žganje. Ne jejmo sadja (niti ne kruha!) v namrznje-nem stanju I Sadne in zelenjadne konser-ve se ob mrazu prav rade pokvarijo. Torej jih je treba hraniti v pred mrazom enako varnem prostoru kot krompir in sadje. Ce pa so nam že zmrznile, pri čemer navadno steklenice popokajo, jih bomo seveda previdno spravili v drugo posodo, dokler se ne otajajo. Način, kako in v koliko nam bo mogoče zmrzla konzervirana živila uporabiti, je seveda odvisen od vrste živila in načina konzerviranja. Ce je v hiši iznajdljiva gospodinja, bo znala še marsikaj s pridom uporabiti, kar: se zdi prvi hip izgubljeno. Vsekakor pa uporabimo vsa taka živila čimprej, pa raje ta čas štedimo z drugimi I 2. Škoda v živinoreji. Tu nastopi vsled mraza škoda bodisi na krmilih (pesa, ensilirana krma itd.), ali pa pri živalih samih. Glede zmrznjenih krmil velja: hraniti jih je treba na pred mrazom varnem mestu, že namrz-njerte pokrmiti čimprej, vendar nikdar v namrznjenem stanju, ker so namrznjeria krmila izredno škodljiva za prebavila živali! V premrzlih hlevih žiVali, ' posebno svinje, kaj lahko ozebejo. Poznamo jih po tem, da težko hodijo, da jim noge zatečejo, prav hude ozebline povzročajo tudi gnojne rane. Najmanjša škoda, ki jo trpi živina vsled premrzlih hlevov, pa je, da ostane pri dobri hrani, tnršava In dolgodlaka/ Zato iiaj bodo ttidi htevi zidani; dovolj močno, zato se po možnosti ogi- PK-Aufnähme: Kriegsberichter Müller (Wb.) Pferdetränke am eisigen Bach, Natis koledarja „Uuiets&iMtket tiaUMkt mi" le razprodan. Založništvo prosi, da bi se mu ne dostavljalo nobenih naročil več, ker lih ne more izvršiti Vse že naročene in plačane koledarje se vsakodnevno, v kolikor se izgotovijo, sproti odpošlje naročnikom po pošti ter se povpraševanj» v tej zadevi mirno lahko opn^tijoi bajmo betonskih zidov, stropov in nebb-loženega betonskega poda v hlevih, zato oblagajmo »koče« v svinjakih ob stenah z leseno oblogo, zato naj bodo okna n» hlevih dvojna in vrata naj ne vodijo v hlev naravnost od zunaj, ali pa naj bode vsa! dvojna itd. Tudi previsoki hlevi so mrzli, in če so preveliki, jih je treba s vmesno steno predelitl v več manjših prostorov. Živali, ki so ozeble, moramo zdraviti po navodilu živinozdravnika, manjše, posebno svinje, pa je najbolje čimpreje zaklatk 9. škoda vsled mraza v poljedelstvu. Tu mraz sam na sebi ne bo škodoval toliko, pač pa se je bati, da se bodo predvsem ozimne setve v legah, kjer vse od jeseni sneg ni skopnel, zadušile. Kjer se je bati 'tega, se to ne bo zgodilo prvič, i« vsak gospodar že ve, ali in na katerih njivah se ima tega bati. Dotične opozarjamo, naj si zato pravočasno oskrbijo seme larega žita ali kake druge -jare rastline, da bodo lahko dotične njive spomladi ponovno obdelali in tako vsaj delno omejili škodo. Preprečiti se v poljedelstvu škoda vsled zimskega mraza skoraj ne da, kvečjemu naj, kdor mbre, orje namesto pozebi izpostavljenih osojnih leg na prisojnem ležeča zemljišča, ali pa seje namesto ozimnih jara žita. 4. Škoda po mrazu v gozdu. Tu se je bati letos — po izkušnjah ii leta 1928/29 sodeč — izredno velike škode. Saj označujemo oster mraz vprav a besedami: »Je tako hud mraz, da drevje poka! V resnici se sliši, posebno ponoči ob hudem mrazu pokanje drevja daleč Od gozda. Pomagati ali preprečiti se tu ne da nit Pač pa bo skrben gospodar čimprej sam. ali po zanesljivem človeku, pregledal svoje gozdove,' ugotovil in zaznamoval po mrazu poškodovano drevje, dal vsega ta koj podreti ter ga vnovčil, bodisi okroglega ali predelanega. Na ta način bodo si-cer zazijale v gozdu praznine, toda vsaj les bo šel navadno za polno vrednost » denar. - ' Les pa, ki je od mraza trpel, a se zdi lodreti, ker še ni oglje!1 5.' Skoda po zimskem mrazu v sadjarstvo, V sadjarstvu ne napravlja škode samo zimski-mraz, temveč še mnogo bolj pogosto spomladanski jutranji mrazovi Ob sončnem vremenu. Vendar je mraz v zimi 1928/29 napravil vprav v sadjarstvu največ škode, ker je n. pr. v Nemčiji uničil 00% vsega sadnega drevja, pa tudi pri nas se še niso zarasle praznine, ki jih Je napravila ta zima v sadovnjakih. Škoda vsled letošnjega mraza se bo dala v vsem obsegu ocenit šele spomladi ali celo šele po več letih. Vsekakor pa moramo biti pripravljeni, da jo kolikor mogoče omilimo in nadomestimo. Predvsem bomo pripravili za letošnjo »pomlad kar največ mogoče cepičev dobrih sadnih sort, da bomo precepili mlado sadno drevje, ki je pozeblo v vratu mlade krone (tu pozebe najraje), še enkrat na nižjem mestu. Enako bomo v drevesnici vsa namrzla drevesca obrezali tako nizko, da bomo mogli vzgojiti iz odgnanih mladik nova debelca, ali pa kar takoj spodaj Itrcelj debla ponovno požlahtnimo in iz cepiča vzgojimo novo deblo. Vendar pa je to priporočljivo le pri odpornih moštnih »ortah, kajti dejstvo, da drevesca, kjer so ilahtne sorte že pri tleh vcepljene (okuli-rane) najraje pozebejo, priporoča požlaht-»jevanje drevesc šele v krono. Tudi cepiči lahko namrznejo in so seveda potem neuporabni. Ker je za precepljanje potrebno tudi ?inogo cepilne smole, si moramo pravo-asno in dovolj tudi te preskrbeti; enako tudi veziva za povezanje cepilnih mest. Kar pa se odraslega zmrznjenega drevja tiče, ne moremo zaenkrat nič storiti. Pač pa priporočamo, da vsak sadjar spomladi točno ugotovi in zapiše, katerih vrst in aort drevje mu je pozeblo. to pa zato, da takih vrst ne bo več gojil, ker je škoda sa brezkoristno delo. Ce pa jih že mora gojiti v manjšem obsegu, naj poišče zanje vsaj bolj zavetno lego. 6. Skoda v vinarstvu in kletarstvu. Tudi v vinogradih se je bati, da bo letošnji mraz napravil ogromno škodo. Trta sicer prenese sorazmerno oster mraz. ven- iar le za krajši čas, ne par kar cel teden, ot je bil letos slučaj. Zato se je bati, da bodo nekatere sorte v marsikaterih okoliših in legah pozeble v vsem lesu, kar ga gleda iznad snega. Zato bo treba pri re-tanju postopati previdno in po možnosti •kušati izhajati samo s popolnoma zdravim lesom. Nauk pa, ki iz tega sledi, se glasi, da v naših krajih zimi ne smemo saupati in moramo zato gojiti trto kolikor mogoče nizko pri tleh. V kletarstvu bo škoda vsled zimskega mraza nastala le tu in tam, ako je klet premrzla ali pa je vlekel skozi njo prepih. V takem primeru se zna zgoditi, da vino, le raje pa sadjevec, zmrzne in razžene sod. če to pravočasno opazimo, lahko še kaj rešimo, če ne, nas bo škoda izučila, da mora biti tudi klet za vino pred mra-jorn varna in pozimi okna in vrata zatle-fana, ako nastopa hud mraz 7. Skoda v čebelarstvu. Vsled zimskega mraza bodo čebele lmrznile samo zanikrnemu čebelarju, ki ni jeseni dovolj preskrbel zanje. Edini nasvet: tak čebelar naj. satovje stopi in vosek proda, čebelarjenje pa prepusti onim, ki imajo za to več časa afi pa več skrb. nosti. 8. Skoda na gospodarskih stavbah. Tudi tu je letošnji mraz napravil mnogo ikode. Predvsem vodovodne napeljave so zamrznile in popokale povsod, kjer se je gospodar ali pa zidar pri napeljavi tola-fil: »Saj bo dobrot« in ni upošteval vsega, kar je. potrebno napraviti, da se izognemo poškodb vsled mraza: Napeljave izpeljati dovolj globoko pod zemljo, nadzemne ce. vi pa dovolj zavarovati pred mrazom, opremiti jih s sifoni na ¡¿pustne pipice in ' h hudem mrazu vsak večer oitprrati. Marburg je počastil svoje žrtve Nemško niesto Marburg je v torek prvič v osvobojeni domovini počastilo žrtve krvavega 27. januarja 1919. Pred-poldne je Kreisfuhrer Klingberg v imenu organizacije Steir. Heimatbund položil vence na grob padlih. Zvečer so pa na Adolf-Hitler-Platz-u, kjer je pred 23 leti padlo dvanajst Spodnještajercev za svoje ljudstvo, priredili veliko proslavo, na kateri je Bundesfiihrer Franz Steindl po nalogu službeno zadržanega Gauleiter-ja pred tisoči poslušalcev držal spominski govor. Bundesfiihrer Steindl je pozdravil v svojem govoru žrtve tega črnega dne v zopet osvobojenem nemškem mestu. Spomnil se je pa tudi žrtev, ki so dale svoja žviljenja za domovino tudi izven domovinskih mej. Zastave s kljukastim križem, ki danes plapolajo na tem zgodovinskem trgu v Marburg-u, bodo tukaj vedno razobešene. Marburg se je po 23 letih tujega gospodstva vrnil v svojo nemško domovino in ostal bo vedno nemški. Celih 23 let se ni smelo javno govoriti o tem krvavem dnevu. Samo ¡male skupine so ob vsaki obletnici pri zaklenjenih vratah mislili na sinove1 in hčerke, ki so takrat izgubile svoja življenja. šele sedaj se je prebivalstvo tem žrtvam lahko zahvalilo. Prireditev je napravila najgloblji vtis. Njen odmev bo v srcih Spodnještajercev obnovil zaobljubo zvestobe in vdanosti Fiihrer-ju in nemškemu ljudstvu. MALE VESTI * O nakaznicah za živila v 33. dode-lllni perijodi. V času 33. dodelilne perijo-de, ki traja med 9. februarjem in 8. marcem 1942, ostanejo količine, ki so označene na nakaznicah za kruh, meso, mast, sladkor in živila, nespremenjene. Izdaja 25 g krompirjevih škrobnih izdelkov sledi v 33. dodelilni perijodi na odrezke N 26 in N 27. — Imejitelji živilskih nakaznic ter samooskrbovanci, ki so skupaj se držeče odrezke N 28 in N 29 rožnate in modre nakaznice za živila 31, za oskrbovanje upravičene nad 18 let, pri svojih trgovcih oddali, lahko pri istih v 33. perijodi namesto 125 g kavnega nadomestka ali dodatka kupijo 60 g zrnate kave. Kavo bodo dobili na s črko »K« zvezana odrezka N 24 in N 25 od rožnatih in mo-drih živilskih nakaznic 33, za vse na oskrbo opravičene nad 18 let. Če se pa ne izrabi možnost, da bi se namesto kavi-nega nadomestka in dodatka kupilo zrnato kavo, se sme na odrezek N 24 prodati samo kavin nadomestek in dodatek za kavo. V tem slučaju mora odrezek N 25 ostati na nakaznici. ■» Takšni Junaki so Spodnještajercl. Spodnještajerski nemški pesnik Rudolf Bernreiter, ki se je rodil v Brunndorf-u pri Marburg-u an der Drau, se je kot vojni prostovoljec in Leutnant v spodnješta-jerskem 47. pešpolku na južnozapadnem bojišču leta 1915—1917 večkrat izredno odlikoval. Tako je nekega dne s 30 vojaki, katerim je poveljeval, rekoč: »Na- Kakor je iz današnjega oglasa Unio-tovar-ne razvidno, je na Spodnjem štajerskem že 20 let znana tovarna unio-družba radi priključitve Spodnje štajerske k Reich-u opustila izdelovanje Schmollpaste, katero je vodila skoraj 18 let in izdeluje sedaj namesto iste svojo lastno znamko Unio-pasto. 114 ali pa pustiti vodo neprenehoma polagoma iztekati na vseh pipah. Nadalje so marsikje zmrznili zidovi in ometi, ki so bili delani prepozno v jesen, vlažni ometi i» zidovi, ki niso osamljeni .(izolirani} ...pred-vlago, opeka slabe Kako .vostj na strehi, slabo zglaziran in zato vodo propuščajoč beton itd. Nasvet: spomladi bo treba popraviti — topot pa tako. kot }e tr12.30 ter med 14. in 18 uro. V soboto pa med 7.30 in 13.30 uro. — Dosedanji pomožni urad v Gonobitz-u ostane in uraduje vsak četrtek med 10. in 17. uro. V njegovoko-liš spadajo občine Gonobitz, Hagau.iHoh-lenstein, Plankenstein in Weitenstein t vsemi svojimi kraji. * Otvoritev državne obrtne šole t* pt* tarstvo v Pettau-u. Meseca februarja 5941 se bo zopet otvorila bivša pletarska šola ▼ Pettau-u, in sicer kot državna obrtna šola za pletarstvo. Otvoritev te strokovne šol« je posebno važna, ker ima Nemčija d» sedaj samo eno strokovno šolo te vrst«. Podrobnosti o vpisovanju in začetku iola se bo razglasilo v dnevnem časopisju. -Po-jasnila se dobijo v šolski pisarni, to 4« v bivši pktarski šoli. * Turčija je izdala zakon, po katerem se dosedanja dveletna vojaška obveza1 podaljša na triletno 9. Skoda po mrazu na orodju in »trojih Tu je predvsem omeniti vodne črpalke (puthpe), ki jih nismo ali ne dovolj-avili in jih je mraz razgnal. Nadalje je mnft razgnal hladilnik pri kakem bencinskem motorju, "ki mu je lastnik pozabi' izpustiti vodo. Tudi se lahko zgodi kaka škod» vsled mfaia pri kakem stroju, ki ni pravil1 nti pritrjen (montiran). * Nemško planinsko društvo je prevzelo nekdanjo Aljaževo kočo na vznožju Triglava lz koče bodo napravili nemško planinsko kočo. * Poštni promet med Hrvatsko in Srbijo bo delno zopet uveden in obnovljen. Odvijal se bo preko poštnega urada v Ze-munu * Odredbo, ki urejuje razpečavame knjig, brošur, slik, narounih simbolov itd- potom zastopnikov in trgovskih potnikov na Spodnjem Štajerskem, je izdal šet civilne uprave. Vsako razpečavanje naštetih predmetov je vezano na dovoljenje po cblaščenca za ljudsko izobrazbo m propagando pri šefu civilne uprave (Beauf-tragter fiir Volksaufklarung und Propaganda). Vsak zastopnik se mora pred začetkom delovanja pri imenovanem pooblaščencu javiti, kjer dobi potrdilo; da ni pomislekov proti njemu. Vsi uradi, oblasti, podjetniki ter zasebniki so pa hkrati dolžni, da vsakega zastopnika, ki ponuja knjige itd. legitimirajo, in če se ne more izkazati s predpisanim potrdilom, prijavijo. * Enotno led so uvedli na Norveškem. Gostilne bodo to jed servirale dnevno med 13. in 16. uro. Teža in cena sta enotno določeni in se ravnata po vrsti mesa, ki je tudi ribje. * Ženske so Imenovali za mestne svetnike v Parizu. Gre za prvi.primer, da se je pri tem upoštevalo ženske. Določili jim bodo delo za socialno skrb. * Varšava napreduje. Po časopisnih poročilih so v Varšavi tekom decemora m. 1. ustanovili 900 različnih novih podjetij, med katerimi je 808 trgovskih obr-tov. 59 rokodelskih in 14 obrtnih delavnic. * Preskrbovala! prispevki za Francijo iz francoskih afriških kolonij. Po pisanju lista »Jouraal« je dobila Francija iz svojih kolonij v Afriki v času med 1. novembrom 1940 in 15. oktobrom 1941 iz francoske severne Afrike 20.000 konj, 13 000 mul. 30.000 živih ovac, 80.000 zaklanih koštrunov, 1,723.000 centov žita. 1,048.000 centov sočivja, 100.000 centov jajc, 230.000 sušenega sovčivja in 7,600.800 hektolitrov vina. V istem času je francoska zahodna Afrika izredno dobavila Franciji in sicer: 32.000 trn kave, 45.000 ton kakava. 7300 t«n olivnega olja in 128.000 ton orehovega olja. * Francija za svojo kmetijstvo. Francoski kmetijski minister Caziot je pred preiKravn ki tiska orisal načrt, ki ga ima za Izboljšanje kmetijstva. Načrt se baje deloma že izvaja in obsega v prvem redu ustanovitev kmetijske korporacije. ki je že z zakonom določena. Druga važna točka je načrt za pospeševanje in dvig kmetijskega študija v skupnem s »delovanju z prosvetnim ministrstvem. Končno bo tudi treba obnoviti izkoriščanje celotne rodne zemlje, jo povečati ter Iz iste izsiliti čim več. * Prva »¡vizi»a črncev V Zedinjenih dr-žavah Severne Amerike so po izjavah državnega sekretarja za vojno sestavili prvo armadno divizijo samih črncev. Hkrati Imajo že tudi letalski odred, v katerem služijo sami črnci. * ChurchMovo d«mobranstvo al več prostovoljstvo. temveč obveza Po poročilih Reuter-ja je angleško vojno mini-fitrstvo razglasilo, 4a po 16 februarju t. I. člani takozvanega domobranstva nimajo več pravice, svojo službo 14dnevno odpovedati S tem je ta služba postala obvezna in prisilna * 200 angleških oficirjev In 5000 vojakov so po japonskih poročilih ujeli Japonci na Malajskem polotoku. Weltbild Japanische Rot-Kreuz-Schwestern werden ausgebildet Auch die Frau in 'a -an stellt sich bereitwilligst in den Dienst ihres Vaterlandes. Besonders stark Ist der Andrang zu den Meldestellen des Roten Kreuzes. Unser Bild: Schwestern des Roten Kreuzes lernen das Anlegen von Verbänden. * Zbirko Mazzinl-jevlh pisem so Izročili Duce-ju. Največjo zbirko pisem našega stoletja, vse politične in zasebne spise italijanskega politika Mazzini-ja, ki vsebujejo okrog 10.000 pisem, — urejevali in zbirali so jih nad 40 let — je 'talijanski senator Gentite izročil sedaj Mussoitniju. Mazzini-jevi pogledi v svet ter njegove misli, ki so večinoma Izneiene v pismih in spisih, stojijo zelo blizu sodobnosti ter vsebujejo precej preroškega o današnjih dogodkih in ideah. * Zanimiv običaj v Srbiji. Belgrajsko »Novo Vreme« poroča, da je v Zaječarju navada, da se žene v času velikih postov uslužbijo, da se postijo za druge ljudi. * M jih je letel«. 1 se je vrnilo. Japonska poročila trdijo, da je minuli ponedeljek ha polotoku Malaja 40 sovražnih letal dvakrat poskušalo napasti japonske ladje, ki so prevažale čete za izkrcaaje. Od teh letal so Japonci sestrelili 39, medtem ko Je eno srečno pobegnilo. * Romunija za zdravje ljudstva. Romunska vlada je določila 62 in pol milijona lejev, ki jih ko uporabilo ministrstvo za narodno zdravje. Postavili bodo za šolanje sanitetnega pomožnega osobla 5 Sol za bolniške sestre, 18 za pomožne sestre, 14 za babice. 3 za sanitetske agente In 5 za labcrante. V krajih, kjer primanjkuje zdravnikv. se bo uredilo nove okrožne sanitetne postaje, 18 sanitetnih central se bo pa spremenilo v sanitet-V- institute. * Romunija proti žldom. Vsi židje, ki so podvrženi delovni obvezi, morajo v Romuniji najmanj petkrat tedensko kidati sneg iz mestnih uhc. Kdor od Židov ne doprinese potrdila, da Je zaposlen pri takih cestnih delih, se ga bo dodelilo židovskim delavskim bataljonom v provinco Trans-nistrijo. * Državni finančni minister grof Schwe-rin von Krosigk je v ponedeljek zapustil Milan ter se po svojem obisku Italije pro« ko Verone vrnil zopet v Nemčijo. * Tonfilmski vozovi za naše vojake na vzhodni fronti. Reichspropagandaleitung . NSDAP je nabavila za vojake na vzhodni fronti celo vrsto tonfilmskih vozil Te ton* filmske kolone naj po zamislih omenjene« ga vodstva prinesejo vojakom po hudih bojih duševnega okrepčila. * Naraven živalski vrt pred vrati velo* mesta Wien. Takozvani Lainzer Tiergar« ten pri mestu Wien je ustanovil oče Marije Terezije, cesar Karl VI 25 kvadratnih kilometrov gozdov in travnikov je ogr». jeno z. visokim zidom, kjer se živali sv» bodno gibljejo in živijo popolnoma narav« no žvljenje, ne da bi jih kdo lovil ali pro« ganjal. Gre za jelene, divje svinje srn« itd. * 328 717 Reichsmark le prispevala Spodnje Štajerska v zbirko za Gau SteJ. ermark, to je 86.000 Reichsmark več kakor pri zadnji vsedržavni cestni zbirki, ko je šlo za enkratno priznanje in zahvalo za osvoboditev. To lepo vsoto je Spodnja Štajerska zmogla, ker je vsak Spodnja, šatjerc brez ozira na socialen in gospodar« ski položaj z veseljem v veliki meri d aro« val. Vse to dokazuje, da je vsak Spodnj» štajerc pripravljen in voljen, z vsemi svo. jimi močmi sodelovati in obnavljati svoja ožjo domovino ter doprinesti svoj del h končni veliki zmagi. * Nova notranja ureditev Romuni]«* Romunski notranji minister je izdal odlok, ki je romunsko državo razdelil na 11 upravnih področij, ki jim načeljnjeo upravni nadzorniki. Taka upravna pocfc ročja so Karlsburg, Kronstadt, Bacau, Bukarešta, Konstanca, Crajova, Galae, i asi, Pitesti, Hermannstadt in Temesch. urg * Prijava bivših srednješolcev hi vlso« košoicev na Spodnjem Štajerskem. Sel civilne uprave, pooblaščenec za šolstva^ razglaša v dnevniku »Marburger Zel« tung«, da bi se v svrho ureditve nadaljnji izobrazbe med 22 januarjem m 2. febru« arjem 1S42 pismeno ali ustmeno javil vodji gimnazije v Marburg-u (Drau), Ta. getthoffplatz. 1. nadstropje, vsi učenci bm ših jugoslovanskih srednjih šol, učiteljišč tehniških strokovnih šel ter slušatelji vU šokih š«l, ki svoje študije doslej na kalb šnem nemškem učnem zavodu še ne nadaljujejo * Plesanje prepovedano. Reichsführer M in šet nemške policije je z »žirom na tra« obrambne boje na vzhodni fronti in mno< goštevilne želje fronlaih bojevnikov ob> stoječo prepoved plesanja raeširil na pleai ne veselice po plesnih krožkih, društvih in društvom podobnih združenjih tudi t slučajih, če plesi niso javni. Prepovedan« so nadalje vse plesne prireditve plesnih šol. Dovoljen je samo plesni pouk. S ta policijsko odredbo bo preprečen vsak p» skus. izogniti se prepovedi plesanja * V Turčiji sledijo plemenite kovina, Turški rudarski preiskovalni institut je pa temeljitem rudosledenju ugotovil, da sa nahajališča zlate in srebrne rude v gorov. ju Folgar v Taurusu izdatna. Nadaljnja rudosledne pravice in pravfco eksploata» cije je dobila Eti-banka. Strokovnjaki ra-čunajo na letno produkcijo 900 kg čistega zlata in okrog 12.500 kg čistega srebra. * Spremembe v armadnem vodstvu it» lijanske vojske. Armadni general Vittorio Ambrosio. ki je bil doslej poveljnik drug« armade, je postal vodja urada štabnega šefa celotne armade. Dosedanji štabni šel armadni general Mario Roatto je prevzel poveljstvo druge armade. • Zloglasna b°ljševiška GPU se Izživlja V Iranu. V glavnem mestu Irana, v Teheranu, so v zadnjih tednih našli mnogo umorjenih iranskih državljanov, ki so pred več kakor 20 leti iz Rusije pribežali v Iran ter se tam naturalizirali Vse te zločine počenjajo agenti boljševiške tajne policije ki sedaj pod zaščito angleško-sovjetske gasedbe v Iranu terorizirajo in ubijajo nedolžne ljudi. • Za odstranitev Eifflovega stolpa v Parizu, član francoske akademije Henri Bordeaux je v časopisu »Le jour« napisal članek v katerem se zavzema za odstranitev 300 metrov visokega Eiffl-ovega stolpa, ki je sestavljen iz samega železja. Po njegovem mnenju je ta stolp železne konstrukcije v času, ko ga je zgradil Eiffl, gotovo bil znamenit in sodoben, danes, v času, ko se podirajo umetnost predstavljajoči spomeniki ga je pa treba z czirom na zbiranje kovin podreti. Eifflov stolp — tako pravi Bordeaux — je danes narav, nost razžaljenje za lepe arhitektonske linije Pariza, ker pači sorazmerje poslopij In nasadov. • O odpustu vojnih ujetnikov, ki so "o. na iz Sp°dnje Štajerske. Odpust vojnih ■jetnikov se vrši samo na predlog šefa Civilne uprave. Edino pravilna pot za do-sego odpusta je, če se potom pristojnega uradnega župana predloži prošnjo, v kateri je navesti ime in priimek vojnega ujetnika, za katerega odpust se prosi, nadalje njegov rojstni dan in kraj, njegovo Stalno bivališče pred vpoklicom v vojsko ter njegovo sedanje bivališče kot vojni «jetnik, številko, ki jo nosi kot vojni ujetnik ter v katerem vojnem ujetništvo ali na kakšnem delovnem mestu se nahaja. Vsi drugi koraki, pa naj se podvzamejo kjer koli, so brezuspešni. • V Ameriki so poostrili cenzuro. Spričo velikih uspehov nemških podmornic na gapadnem robu Atlantika je ameriška vlada pretekli ponedeljek zaukazala poostri-lev cenzure za ameriški tisk in vse časnikarske agencije. • Vojna stane težke dolarje. Ameriški kongres je pretekli ponedeljek votiral za ©jačenje mornarice in letalstva 17 milijard dolarjev. • Japonci so že prišli do petroleja. Neki petrolej ski strokovnjak japonske vlade je cenil na torkovi seji japonskega parlamenta produkcijo vrelcev, ki so doslej padli v Japonske roke. na letno 10 milijonov ton. • Švedska kazen za vohunstvo. Švedska vlada pripravlja zakonski predlog, po katerem bodo kazni za vohunstvo in sabotažo bistveno zvišali. Najvišja kazen je doživljenjsko prisilno delo. Za pospeševanje kmetijskih pridelkov Leta 1491 od Landesbauernschaft Südmark in njenih Kreisbauernschaft gauov Steiermark in Kärnten prirejene ieiclis-nährstand-potovalne razstave ter mlekarske razstave so bile vedno uspešne. Doslej jih je obiskalo 75.000 kmečkih oseb. Obiskovalcem se Je s tem nudilo mnogo poučnega. Tudi na Spodnjem Štajerskem prirejeni dve razstavi sta popolnoma uspeli. Razstavo Reichsnähr-stand-a v Pettau-u in Cilli-ju je obiskalo rekordno število ljudi. V Cilli-ju jo je obiskalo 20.000 oseb. V Marburg-u bodo isto razstavo priredili med 1. in 8. februarjem 1942 v dvorani Götz. Tegetthoffstraße, in je 2e se- daj opažati veliko zanimanje podeželskega ljudstva v okrožju Marour^. Za dvig proizvodnje mleka prireja Latidesbauernschaft Südtnark po navodilih Reichsbauernführer-'a zanimive poučne razstave. Doslej se jih je pokazalo v Gau-u Kärnten v Lienz-u, Spittal-u, Villach-u, Klagenfurt-u, Feldkirchen -u, M, Veit u an der Glan ter rrih»'lnii5 ■» A'61-kermarkt-u in Wo!fsberg-u. Nato pride ta razstava tudi na Spodnje Štajersko. S temi potujočimi razstavišči ki si jih navadno lahko ogleda vso prebivalstvo v razkazujočem Landkreis-u, se Landes» bauernschaft Südmark trudi, dajati praK-tične spodbude za povečanje mlečne produkcije. ŽENSKI KOTIČEK Podeželski poklic za naša dekleta Kakšen poklic si naj izberem? To je za mlada, 14 do 16 letna dekleta problem, ki si v teh letih še niso popolnoma na jasnem, kako in kaj in še ne poznajo popol-noma svoja nagnjenja. Pred odpustom iz šole leta 1940 je 128 000 deklet na vprašanje, za kakšen poklic se bodo odločile, odgovorilo: »Za nikakšen določen poklic.« To število je skoraj štirikrat tako veliko kakor pri fantih. Razen tega imajo dekleta mnogokrat nepravilne pojme in predstave o poklicnem življenju, ali pa imajo samo eno željo, ki so jo slišale od staršev doma in sicer »prav hitro priti do denarja in za. služka«. Le tako si je razlagati želje deklet, »ki bi večinoma vse rade prišle v pisarne« Leta 1940 se je za trgovske in pisarniške poklice izjavilo 296.000 deklet, medtem ko je ta poklic iskal samo 100.000 takih učnih moči. Reče se lahko, da je pisarniška služba nekakšen poklic časa ali mode, ker bi drugače glasom ugotovitve pri izdajanju delavskih knjižic leta 1940 ne bilo 232 000 14 do 18 letnih deklet v pisarniških službah. V enem samem letu je 300.000 deklet izjavilo željo, da bi rade stopile v pisarniške službe Temu nasprotno je pa za poklice, ki jim primanjkuje moči, vse premalo zanimanja. Med te je šteti v prvi vrsti kmetijske gospo-dinjske, negovalske in vzgojiteljske. Za kmetijske poklice se je na primer izjavilo samo 53.000 deklet. Zanemarjenje kmetijskih poklicev ima svoj izvor v tem, ker je vse premalo zna- nega o poklicnih možnostih v kmetijstvu in ker so tudi starši večkrat proti temu, da bi jim hčerka šla na kmete. Starši pač hočejo biti toliko mestni prebivalci in meščani, da si sploh ne morejo predstavljati, oa današnja mladina, naj si bo fant ali dekle sili na podeželje. Se pač vidi, da podeželskega življenja niso spoznavali niti v delovni službi, kmečkem delu in tudi na potovanju ne. Ni jim vedno jasno, da imajo tudi njihove hčerke in sinovi danes na deželi izpolniti in izvršiti velike naloge in da bo poklicna izbira njihovih otrok odločala o usodi bodočih generacij. Naj. bolj nujna naloga bodočih let je, produkcijo kmetijstva povečati, da se preskrbi in osigura prehranjevalno podlago domovine, Podeželje potrebuje radi tega mlade ljudi. Dekletom in fantom pa nudi zato tudi celo vrsto poklicev z dobrimi izgledi za napredovanje, sigurne eksistence tudi v slučajih, da se ne poročijo te popolno zadovoljstvo v poklicu. Pri tem je upo. števati, da dekleta že med ukom in iz< obrazbo uživajo svež in zdrav podeželski zrak, da imajo zdravo hrano, brezplačno stanovanje in povrh že takoj nekaj plače. Tudi stroški uka niso visoki. Pozabiti ss tudi ne sme. da se leto. ki se je prebilo kot obvezno leto na deželi vračuna v učno dobo in se na ta način prištedi leto dni. Podani so torej vsi materijatni in idealni predpogoji. Dekleta lahko zbirajo po sposobnosti in nagnjenju različne poklice. Tista, ki ljubi prostranost kmečkega gospodinjstva, lahko postane kmečka hišno gospodinjska pomočnica ali pa izkušena gospodinja. Ta dva poklica sta najbolje orodje, če postane dekle pozneje enkrat samostojna kmečka gospodinja na svojem lastnem krneč-kem gospodarstvu. Ako se dekle ogreva '.v..v... msu&mim aMHBiÜä¡¡¿¿¿¿i* m s .v.«*< ...vi: t:..'« s» za rastlinstvo, lahko postane vrtnarica, je bolj vneto za domače živali, si lahko izbere poklic perutninarke, čebelarke ali ¿rejalke kožuhovinastih živali. Dekle, ki •ado neguje otroke ali bolnike, najde te socialne poklice tudi na podeželju. NS-sestre negovalke dojenčkov ali otročje vrtnarice potrebujemo tudi na kmetijah. Dekleta se rada odločajo tudi za poklic učiteljic za kmetijsko hišno gospodinjstvo in"! hišno gospodinjsko vrtnarstvo ter za voditeljice za delovno službo. So pa še drugi kmetijski poklici, ki si jih dekleta lahko izberejo čisto po svoji volji. Vsak ;W6amezen poklic pa omogoča dober razmah in napredovanje Kmetijstvo nudi mestnim dekletom vse prednosti, ki jih od svojih poklicev pričakujejo. Pomenki o hudih zimah «Ko na potu škriplje mraz, po gozdovih loka drevje, zverjad išče zavetja tudi Mizu vasi in se še zgodaj na večer dru-žfhe zbirajo okrog gorke peči, tedaj varani modrujejo o hudih zimah. Tedaj navadno še ni bilo nobene tako hude zime, kakor je baš samo tista, ki jo ravno doživljamo in tudi o letošnji zimi — čeprav smo šele na njeni prvi polovici — že splošno sodijo, da je najhujša. Tedaj se \t zapečka oglasi stari očanec s pripombo, da je že on doživel še veliko hujše /kne, pa da mu je njegov ded pravil o naravnost strašnih zimah v( starih časih. Kar jih ni sam doživel, pa je o njih bral v- silno starih bukvah, ki so bile še bolj ■ičene kot je stoletna pratika. Ker sedaj tudi že vaška mladež toliko sliši ali bere o. strašni ruski ali sibirski zimi, je seveda vse radovedno, kako je bilo v tistih starih časih z hudimi zimami. Torej posluša jmo I Najprej moramo (tudi mi drugi) upoštevati, da je komaj 160 let, odkar se vodi' točen seznam ali pregled sploh o vremenu in da se mora za to tudi ostali svet zahvaliti Kurfiirst-u Karl-u Theo-dor-u von der nfalz, ki je leta 1780 v Mannhelm-u ustanovil prvi meteorološki zavod. Vsa statistika iz prejšnje dobe je le slučajna in se nanaša le na prav posebne zgodovinske dogodke, ki so v kakšni ožji zvezi z izredno zimo. Najstarejši taki zgodovinski podatki sesajo tja do leta 51 našega štetja. Ze bolj natančni podatki se pričenjajo z letom 401 in 558, ko je zmrznili? tudi Črno morje. Slič-no je bilo I. 820. Tedaj se je zima pričela *e meseca sentenibra in je trajala še Preko velike noči. Leta 859 je zamrznilo Jadransko morje. Po njem so vozili s satimi, vpreženimi s konji. Ostre zime so bile v letih 874, 875, 974 in 984. 2e novembra Je zapadel velik sneg in zima je trajala do maja. Zelo huda zima je bila tudi v zgodovinsko znamenitem letu 1076. Leta 1323 je zamrznilo Jadransko in Baltsko morje. Leta 1407 je zima pritisnila že za vse svete in je trajala nepretrgoma skozi 18 tednov ob takem mr uu, da je pokalo kamenje in so tudi večje reke pod ledom skoro usahnile. Leta 1658 je Baltsko morje tako zamrznilo, da ¡e švedski kralj Karol X. s svojo 20.000 mož močno armado koraka! kar od Malega Belta proti Danski. Naši zimi leta 1929 zelo podobna je bila zima 1. 1709 Pričela je v decembru in je trajala do aprila. Tedaj je zopet zamrznilo Jadransko morje in trda zima je objela celo Evropo. V tem stoletju slične zime so bile tudi 1775 in 1788. Potem imamo še danes znamenito Napoleonovo (rusko) zimo, a tudi za Evropo ostro zimo 1. 1829 — torej točno sto let pred rekordno zimo leta 1929, ki smo jo tudi mi doživeli. Ta zima (leta 1829) je bila v svojih posledicah naravnost katastrofalna. F. P. DOPISI □ Prakopp bel Franz. Daleč okrog znani bivši posestnik Franz Poznitsch nas j« sedaj, star 73 let, za vedno zapustil. Dolga leta je bil v bivši monarhiji župan in občinski odbornik. Za časa njegovega iu-panovanja je bila takratna občina Pri-kopp ugledna, najbolje so pa bili preskrbljeni občinski reveži. Pokojnik je bil zadnjih 23 let vedno za združenje Spodnje štajerske z Veliko Nemčijo. Tudi njegova kmetija je bila za časa njegovega gospodarstva daleč na okrog znana kot dobra. Ker je bil radi bolezni zadnji dve leti navezan na bolniško posteljo, ga je osvoboditev in priključitev Spodnje Štajerske aprila lanskega leta vzradostiia nad vse. Zavednemu nemško mislečemu Spodnje-Štajercu postavimo v naših spominih najlepši spomenik. F. R. iščem mesto oferice, upravi lista. Naslov v 143 Per Chef der Zivil ver waitung in der Untersteiermark (Schulabteilung) Vpisovanje v Državno obrtno šolo za pletarstvo v Pettau-u se vrši v pondeljek dn« 2. februarja 1942 od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Kraj vpisovanja: Državna obrtna šola za pletarstvo v Pettau-u, Heber-gasse Nr 3 (prej Pletarska ulica). Cilj hi ustroj šole: Državna obrtna šola za pletarstvo v Pettau-u izuči v 6 semestrih po 5 mesecev obrt pletarstva. Namen izobrazbe: Učenci se po načrtnem teoretičnem pouku in sistematskem delu v delavnicah izobrazijo za pletarske pomočnike, samostojne obrtnike, preddelavc« v tovarnah ter tovarniške mojstre. Pravice absolventov: Odpustno izpričevalo nadomešča dokazilo o pravilnem dovršenju učne dobe za pletarstvo in upravičuje po enoletnem pomočniškem delu, oziroma delu v tovarni, pristop k mojstrskem izpitu. Pogoji za sprejem: Izpolnjena ljudskošolska izobrazba, dovršeno 14. leto starosti, telesna sposobnost in sprejemni izpit. Število sprejetih učencev je odvisno od razpoložljivih mest v delavnicah in je zato omejeno. šolnina: Skupna šolnina znaša za semester RM 31.30 (šolnina RM 16.—, učila RM 15 30). Za znižano šolnino se lahko zaprosi. 142 Pettau, 17. Jänner 1942. I A Urragg. Landes-Hvpothekenanstalt für Steiermark i GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15 Občinska posojila Hipoteke na posestva po mestih in na deželi CULI, Postfach Naselitvena posojila Reichsgau .jamči za vse obveze zavoda Razstava Reichsnährstand-a f v Marburg" ! Zanimiv pregled nove ureditve podeželskega zadružništva nudi POSEBNA RAZSTAVA, 1 ki jo je priredil Verband der siidmärkischen landwirtschaftlichen Genossenschaften I 180 RAIFFEISEN in GRAZ I Butf-JüdUmeie Marburg, üurgplatx 1 s . ' Kulturfilm - Sondervorstellungen: Sonntag Hll Uhr, Montag, Dienstag und Mittwoch 13.45 Uhr; Der Degeto-Film: Sehnsucht nach Afrika Die schönsten Tieraufnahmen aus dem schwarzen Erdteil. Für Jugendliche zugelassen I — Neueste deutsche Wochenschaul " Ab Freitag: Der ernst-heitere Terra-Film: Quax der Bruchpilot ML Für Jugendliche zugelassen! Tridelna harmonika A. D. G., peč za žagovino s cevi ter «troj ta rezanje špeha, upotrebljiv tudi za izdelavo klobas, se proda pri: Julius WruB-Big. Cilli, Sachsenfelder-StraBe 4/1. 140 Krojaški pomočnik, v stalni službi, ieli poročiti dobrosrčno gospodično, čedne zunanjosti, •taro do 25 let. Prednost imajo šivilje. Slika zaželjena. Naslov v upravi lista. 133 Gospodin a (kuharica), zdrava, stara 24 do 34 let, se sprejme k samostojnemu gospodu na malo podeželsko domačijo. Ponudbe na upravo »sta pod »Nemški pouk«. 139 Talim 9 mesecev staro, prodam. I «HbU Tschrntschitsch, Koschak 88. 120 P. Marburg (Drau). mesecev brejo, prodam. leit^O Amalia Legat, Wochau 25, P. Kötsch. 124 DER POLITISCHE KOMMISSAR DES LANDKREISES PETTAU (Veterinäramt) Zahl VII-Mkl. 9. 1. 1942. Pettau, 25. 1. 1942. ladevat slinavka in parkljevka. Ukinitev zapornih ukrepov. Razglas -2/3- Žlvlnska kužna policijska odredba od. 28. U. 1941 Zl. VII-Mld. ¡Ml o zapornih ukrepih radi slinavke in p&rkljevke se ukine. Namesto te odredbe se za nadaljnjih 14 dni odreja kakor sledi. Po poteku tega. roka, to je do 8. 2. 1942 stopijo vse v tej zadevi izdane prepovedi brez vsakega razglasa iz veljave. I. Za opazovalno področje se proglaša: V občini: Pettau, kraji Pettau-Stadt, Budina, Kitzerberg, Unterrann, Oberrann, Haidin, Drasendorf; Dornau, vas Unter-Welowlak; Treun, kraji Ober-Pristowa, Popendorf, Jurowetz, Lanzendorf; Amtmannsfeld, kraj Amtmannsdorf; Golldorf, kraj Altendorf. Za ta opazovalna področja veljajo v moji živinsko kužni policijski odredbi, z dne 28. 11. 1941 za opazovalna področja izdane prepovedi še naprej, z olajšavo, da je uradno živinozdravniško dovoljenje potrebno samo sa izvoz parkljarjev za rejo. Klavno živino se iz opazovalnega področja lahko brez dovoljenja odstrani, seveda samo v svrho takojšnjega zakola ▼ oblastno dovoljenih klavnicah. Tako klavno živino se mora v klavnice prevažati na vozovih. V tem opazovalnem področju se sme parkljarje samo v območju zapornega kraja uporabljati kot vprežno,živino za vozove. II. V celem okrožju Pettau ostanejo v zgoraj omenjeni živinskokužni policijski odredbi izdane prepovedi v veljavi, z olajšavo, da se lahko vršijo tedenski sejmi, če se na istih ne trguje s parkljarji. V Pettau-u bo prihodnji živinski sejem dne 17. II. 1942. Pozivam vse posestnike živine, da pri vhodih v hiše in hleve namestijo razkuževalne trate. Tozadevna navodila lahko dobijo pri pristojnih Ortsbauernfiihrer-jih ali pa pri ogledovalcih mesa. 118 Der Politische Kommissar: gez. Fritz Bauer. ■-»h • m II ' ŠTAJERSKI GOSPODAR • posrednik med mestom hi deželo }»ko o in jabolčnik drav in okusen, s 3—4 odst. alkoholne .topnje si napravite za domačo uporabo irez pravega jabolčnika. Jabolčnik in ikolo si tudi lahko pomnožite za 100 do 50 odstotkov. Tudi izboljšate si lahko .ikolo, ako naročite naš »Jabolčni sok«, i je pripravljen iz samih domačih prepa-atov in stane za 160 litrov KM 3.50, po jošti RM 1.40 več. Tudi sredstvo za raz-iisanje in izboljšanje okusa vin in drugih >ijač še je vedno na zalogi. ?a 300 litrov lM 1.75, po pošti KM I.— več. Veliko ahvalnih pisem na razpolago. Zastopnik: j. P u t s c h k o, Marburg/Drau, Triester-itralie 57- 129 rednje veliko gospodarstvo (njive, travniki in zraven spadajoče orodje) a Bachern-u se odda v najem. Wilhelm hrlich, Holzhandlung Marburg-Brunndorf 118 Kovačijo ipravi lista. na prometnem kraju oddam v najem. Naslov v 127 Hrastove doge n vse vrste hrastov les kupuje Faßbinderei Sulzer, Marburg (Drau), Kaserngasse 7. 121 Umetno gnoiilo rezervirajte pri tvrdki: Anton Birgmayer, Vlarburg (Drau), Tegetthoffstraße 74, Telefon 24-97 117 /klrlro pisemskih znamk, oziroma ¿DIlKc poedine znamke ter stara lisma kupujem. Ponudbe pod »Sammler« na upravo lista. 131 Hrastove hlode za izdelavo smučk kupujem. Ponudbe pod ¡•Hrast« na upravo lista. 132 Posestvo v biižini Pettau-a vzamem v najem. Ponudbe je oddati pri »Delta«, Pettau, Ana-tfasius-Griin-StraBe 20. 135 \upim star klavir nanino ali harmonij (tudi pokvarjenega), i urin, Cilli, Grafeigasse 13. 138 .(mečko posestvo vinogradom v rodovitnem kraju, ne pre-laleč od postaje na Spodnjem štajerskem, cupim ali vzamem v najem. Ponudbe na j -iv» lista pod »P0o. j«. 137 Posestvo 38 oralov se da v najem za polovični pridelek, ali pa se sprejme majer s 5—6 de ovnimi močmi. Dr. Kapralov, Post Maria Schnee. 98 Dva urarska pomočnika sprejmem takoj. Jakob Muljawetz. Marburg-Drau, F. L. Jahn-Platz 1. 92 Celokupno prebivalstvo okrožij Stadt- in Landkreis-a Marburg ^pčofinabo obiskalo VELIKO RAZSTAVO UekksMkesfaitd-a •Dlut uni) UoOen Od 1.do 8. februarja 1942 v Marburg-u, v dvo.ani „GÖTZ", Tegetthoffstrasse Odprta od 8. do 18. ure. — Začetek v nedeljo 1. februarja 1942 ob 10. urt Na razstavi se bo videlo zanimivosti iz sledečih področij: Krvna vprašanja in dedno zdravje »Zmaga orožja — zmaga otroka« Kmeti'Ska pridelovalna bitka Olajšanje dela v hišnem gospodinjstvu Varstvo rastlin in zaščita ptic Spodnještajersko čebelarstvo Red na tržišču in vodstvo potrošnje Naučni ogled obflnih strojev Kmetijska strokovna knjižnica Vinske poskušnje Brezplačno ugotavljanje kislin v vinu Brezplačna preiskava zemlje z ozirom na vsebino apna Celodnevno oaprt vaški kino bo pri prosti vstopnini Igral zanimiv« zvočne filme o kmetijstvu ter kulturne film« o oboroženi sili, tehniki in športu. Vsak si mora to veliko r a z s t a v o o a I e da ti I Prispevek za stroške: odrasli 30 Rpt, vojaki, policija In mladina 10 Rpf. Predprodaja vstopnic pri Ortsgruppenfiihrer-jib in pri Ernährungs. amt-u, Marburg, Obere Herrengasse 2. H. nadstropje. 79 C u nje KrujaSke odrezKe, stan ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino AI o i ^ AtbeH er. Marburg, Oraugasse 5 750 Prepisati? Prerisati? Ne! Naročiti foto - kopije je bolje in ceneje. Foto-razmnoževalnica: " Konlrokri urad za gospodarska podjelja (Konlrollbur® fur Wirt-schaftsbetriebe), Graz, GrieskaiOO, tel. 67-95. 673 Kupujem vrbove šibe olupljene in neolupljene, v vsaki množini Peter Kotschisch, Korbflechtermeister, Marburg/Drau, Copettigasse I. t>2 Par volov dve leti starih, prodam. Johann Sorez, Partin 103, Post Mallenberg (St. Georgen W. B.) 88 3 osebe, sprejme Posch. vintcarja »schutzhof«, - - ■ P. Marburg (Drau). Roßbach, 116 ff • • w V inicar z 4 delovnimi močmi se sprejme takoj. Ko-schak 39, P. Marburg (Drau). 119 s 3—4 delovnimi močmi se »»»d ji?r takoj sprejme. Vprašati pri Anton Vrabl, Tragutsch 19, P. Wachsen-berg (St Margarethen a. d. Pößnitz) 120 V_ I _ _ _ _ z znanjem nemščina djcllcv se sprejme. Vsa oskr. ba v hiši. Martin Kotzbek, Gemischtwarenhandlung, Anna I d W. B. 129 Mesarskega va:enca z nekaj znanjem sprejmem takoj. Stampfl P. Pragerhof. 122 Mizarski vajenec se sprejme takoj Tischlerei, Marburg (Drau), Brunngassé 7. 128 Petnajstletni fant se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imel vso oskrbo v hiši. Naslov v upravi lista. ~ 134 Vaionira poštena, do 16 let se ■ oJcllRd, sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Hrana in stano. vanje v hiši. Naslov v upravi lista 136 Hišna pomočnica se takoj sprejme. Dr. Kristan, Marburg (Drau). Nagystraße 7. 123 Ferdinand Rosenstein, doma iz Sanntal-a, ali pa kdor pozna nje-govo bivališče, se naproša, da se javi, oziroma da sporoči njegov naslov na: August Grifitsch, Drauweiler-Marburg a. d. Drau, Boelkegasse 15._115 OGLAŠUJTE! Organizacija Steirischer Heimatbund Vam olajšuje uk nemščine!