ChicAfO, I1L, urada, 8. avgusta (Auguat 8), 1923.
. i i ■' 1, . ......
M C« te MitiN nas, Am 0*t. S. 191T. MtUrM m J«m 1
STEV.—NUMBER 188.
•OP? ta. UviltU »v«, i, j r j, ti oso t Ltvidtlt
LEGENDE II»TE- 1 BESU DENARNE
MOStME se Sirijo.
I TAKIMI LBOBNDAMI 8RA NOTUO DELAVCI IN 8S IZ NJIH NORČUJEJO.
k	a 'afisiiifr r "1
gtvadni ljudje, ki ae ne brigajo, kij ae godi okoli njih, jih apre-jemojo 10 čisto reenioo.
Kcw Tork, N. Y. — Zidarji v Vorku zaslužijo po šestnejst dolarjev na 4pn. Taka legenda ac liri po mestu in ponavljajo jo^u-dezni elankar ji v dnevnem čeao-jkju in Ij&dje, kl žive od rente, rknjižencga dolge, obvezuie in ruoke stanarine, katero diktirajo tiromsanim slojem. V kartunih slikajo zidarja kot plutokrate, ob loženega z dragulji.
Tako se zdaj blatijo delavci in k dela propaganda za znižanje delavske mezde. Propaganda je nizkotna, da nizkotneja biti ne nore. Prav malo zidarjev je i Xeir Yorku, ki zaslužijo po šest nsjst dolarjev na dan. Tako redki io, da se prav lakko seštejejo in v eni koloni objavijo njih imena Ampak resnica je, da zidarji de lajo komaj po tri dni v tednu, kar sniia mezdo takoj na oaem dolarjev dnevno. In ker v resnici ai darji delajo manj kot tri dni v tednu, znaša njih dnevna mezda od pet do žeet dolarjev na dan.
Poleg te legende kroži o zidar jih ie druga pravljica. O njih pri povedujejo, da polože komaj po levico toliko opeke, kot ao jo na vsdno položili v onih dobrih Saših, kl a zdaj za nami. Faktično p« položi v New Yorku vaak si dar na dan od 1,200 do 1,400 o-pek. Seveda v tiatih dobrih e katerih govore razni gru bo zidarji položili 1,500 dan. Ali kakol T voljeno deliti a ,, „, v , ti hiše, ki ao ae zešodle pri naj manjši nezgodi.
Delo ae je vršilo takole: Stena je imela biti debela 13 ali 16 pel cev. Zunaj ao zidarji na štiri pal te zastavili opeko, v sredo ao pa nametali vsakovrstne smeti, kl so ležale na odru in jih malo parna-tali z malto. Takih atavb, katerih ■lene so zgrajene na ta način* in votle je na stotine v New Yorku. j Take atavbe ao tiste atavbe, katerih stene rade razpadejo, ako prične v njih goreti. In kdo miali te prebiva v teh hišah! Dela vel (ajti te atavbe ao atanovanjake kasarne.
Zdaj ni dovoljeno več gradit takih hiš in zato vaa zajedavaka
drhal stoka, da zidarji polože kosaj polovico toliko opeke, kot v nih dobrih časih, ko so atavbin-podjetniki lahko gradili hiše ha tak način, da je opeka vpila ■ptki: "Drži, če ne, bom epuati-
11"	^^^mhh^M^MJ
Vae točo gladko po dogovoru n
Berlin, Nemčija. — Tako kot je bilo dogovorjeno in ukasano v imu. tako se je izvršilo. Katoliški kleriki v Poruhrju in Pere-nju so ee a prošnjo obrnili na papeža. da prepreči odcepljanje Za p%£ne Prusije od Nemčije. Obenem obeojajo sabotaže, ampak tudi temu dodajajo, da je v ta-cem trpljenju raaumljiva, v kakršnem živi ljudatvo. Ustanovitev samoatojnc države pod franoooko vojaško, gospodarsko in kulturno kontrolo imenujejo nesrečo za narod in cerkev.
Kako fino in lepo snajo nastopiti goepodje v avoje m laatnem interesu!
alttrlcali jb priplaval ANGLEŠKI kak al.
'otrsboval je 27 ur ia 26 minut
Callais, Francija. — Heniy Sul v«n iz Ivowrella, Msas., je prepla Angleški kanal, potreboval je ar ln 25 minut. Pred ajim ata a val a Angleški kaaal kapi Webb in T. W. Burgeaa. Prv Potreboval 21 ur in 46 minnt, pa 22 ur in 35 minut. Sni je napravil aedem poizku preden je prčpleval Anglešk 1. .
za pftnrsra k zoo-
DOVINIKKMU 8pi8u po TlOl kmalu.
v«. ki so obljubili, de priepe-r»jo z gradivom k agodovinakemu Nsu. nsj pošljejo gradivo v treh "inih. Od sedaj je čeaa še tri te* »*'■ Vseeno pe prosimo vae, da [|P°«ljejo gradivo teko kKro, kot * i« mogoče in noj niker ne ča-k>° udnjega tedna ali cele zed •Jih dni
C00LV0GE NE 00 M0-I KL ZEDINIT1REPUB-LIKANSKE STRANKE.
Ooohdge neprestano konforira «
POSLEDICI KAPITALISTIČNE POLITIKE I Wtt JE »EPOKOJ.
--__,____ »BOJI II, DA 81 NBPOKOJ
vladnimi uradniki ia političnimi vremeni pozimi V mimike
voditelji v narodni prestolicl,
bi našel pravo politično
TAJNIK HUOH18 Al NE KAKiNO 8TALXA6l ZAVZEMA COOLIDGE V MEDNARODNIH ■ VPRAŠANJIH.
Taki so sadovi rekouatrukoije, ki
ClKAZAHJE IZKAZALI ZADNJO ČAST lil-
Hardingov vlek ss je počeši pre-mikal miam stotisočglavih ljudskih množic na obok šelesaiške proge po čt-mestu. » t
PODŽUPAN MABTIN J. O'-BRDEN IZRAZIL 80ŠAUB ; PREDSEDNIKOVI VDOVI
l>"ne« bo ▼ splošnem lepo vte-▼ lllinoiou in pihali bodo lek-
Hseverni vetrovi Hemintje ee pojavijo lokalne deievne * aevemem (Uln drševe. I^Ni vzhod ob 6:46 »*H 'shod p .»
a m-,
Chicago, 111. — Tri dolge ure se je v pondeljok popoldne ppčaai premikal vUk, ki pelje predeednl-eovo truplo, po čikaškem meetu ob špalirjU ljudskih množic aa o-beh atreneh železniške proge. Nič preveč ni rečeno, če> trdimo, de je rilo akoro pol milijona Moških, žensk ks otrok V kakih 80 milj dolgem ipalirju, ki 00 w tonu či-
^^ri^TVSSd^^ZdrL
n (h drŽav.
Kič ni moglo odvrniti Akaže-nov, de bi ae ne poklonili pokoj-nikovemp truplu, niti pekoče po-poldanako aolnce, niti dolgo čakanje na zakeeneli vlak, niti ne strašanska gneče.
Ne de ee reči, de je Čikažane gnala radovednoet. Saj ni bilo videti drugega kakor lokomotivo, prevlečeno o črnim platnom/ dve ameriški zeetevi in petnajst Puli-manovih voz, dva molčeča vojaka, čaatno stražo ostankom moža, ki je bil še do četrtke zvečer vrhov ni poveljnik emeriške armade in mornarice.
Kakor je vse izgledelo, niao šli Cifkeženje prodejat zijal, pač pe so hoteli pokazati epoštovanje do alulbe, kamero je imel mož, čigar mrtvo truplo je ležalo na počaei ae premikajočem vlaku.
Službeno je podžupan Martin J. O 'Bricn izrazil v imenu či luškega meata aoželje pokojnikovi vdovi po trgovskem tejniku Her bertu Hooverju.
Dve uri je deiegeeija, aestoječa _ podžupana 0'Briene, korpore-cijskege svetovalca Buaeha, komisarja ze jevne dele, policijskege načelnike in mnogih meetnih <»če-tov, čakala na vlek ne pekočem solncu, zakaj, nobene sence ni bile ne razpolago.
In U delegeeije ni bile seme. Niti enege kotičke ni bilo prazne-ga. Vee povsod je ker mrgolelo ljudi. Videti jih je bilo na strehah, ne tovornih vozeb, na nasipih
in na uliceb.
VUk je bil kaaen. Pričakoveli «0 ga ob polpetih, pa je prijel šele pet minut pred aedmimi. Ze-keeneloet pa ni zmanjšala ček* jočih množic. Se povečele jih je. Nebroj delegacij je bilo na poeta, ■ mnoge a žalnimi venci. Meeto Ijioklonilo ogromen venec iz 2,500 belih rož. Vmes je bilo vi-deti lilije. Naaredl je bil velik žalen trak s nepiaom: "CHICA* OO* SYMPATHY".
Venec ao vzeli na vlak. ki lo maatni delegeelji je bilo dovoljene .topiti ne vtak. Vse druge vence no deli v sprednji vos se prtljego, ki je bil že akoro popolnoma ze-lošon a evetjem. Kavno Uko > M ro< odsadaj. Zeped ni bil mUčen v izkazovanju sadnj* 'e-•ti mrtvemu predeedaiku.
In k® * »«"<»' M sedel
Ji.
Waehington, D. 0. — Državni tajnik Hughea je ikl objaviti le-javo, de ne bo odslej naprej nekej čeaa nobenih konfereao med uradniki državnega depart-menta in časnikarskimi aaatopni ki.
Za tem naznenilom ae akrive dejetvp, da ni mogel drževni tej-nik Ilughea doelej še* izvedeti od novega predaednike Coolidga, kakšno stališče zavzema v mednarodnih aadoveh, a katerimi se je početi eedej ameriški vledl.
Najožji Coolidgevi prijatelji fo svetovalci aatrjujejo, de btf nori predaednik šele tedaj podal laja vo o svoji vaanjl politiki, ko se prepriča, da mu njegove politične amerniee ne bodo delale ovir v prihodnji nerodni kempenji, kateri bo šlo sa predaedniško nominacijo.
Ti prijatelji pravijo, d* se .bo J«* tudi novi predsednik potegov« za vetop Združenih držav v med narodno oodišČe. Po aMovooi mnenju pe je Celvin Coolldge jako oprezen politik. Zato ae nikakor ne bo ogrgvel ze nekaj, kar bi povzročilo repohllkenakemu kandidatu v prihodnjih predeed-uiških volitvah poraz.
Politiftni potres, Id je bU lo kaj tednov pred Hord smrtjo, katera je poetavila ltfge v Belo hišo la ge aa tituleraege voditelja ropubtt-teke atranke, je povečel. obetajoči raedor med reekeijosierei ih progreeivci v toUicšnl meri, da nI nobenega več upenje se zedinje-nje in aprevo.
Coolidge je keadidat ze pred aedniško nominacijo, in se njim bo stala akupine tiatih etarih gar diatov, ki se niso zmenili sa popularno iebero Ur poetevtti Hardin ga za predeednitloege kandidata.
Ta element je odgovoren ze a-maknkev Kaeb Cumminsove pre-voene predloge, aa Fordney-Ma-Cumberjevo Urifo in se ssdsnjo zvezno davčno postavo. Proti vsem tem postavodajam kar aaj-odločneje naeprotujejo progrealv-el. In vee te poeUve ao ravno wrok politični revolti ne sspedn.
Ts položej, Id ge oteiujo še Coolidge v koneervetizem ia na-zednještvo, zepire vae vrete političnemu zedinjenju repnl.likaj. ake atranke. Te razmere dejo sai-sliti na mošnoet tretje etrenke, če ne bo republlkanaka stranka stavila progreeivca za škege kendidete.
Senator Hiram Johnoon Iz Ca llfomije je prav zmošen kandidat za predaedniško aomineeijo kot predeUvnik progreeivnlh elementov. Tjo Follette. Brookkert, Fra-rirg, Shipatead, Magnue Johnson Ladd in Norria na oaredajem za pedu. Hirem Johnson s daljnege upada in Boreh, vel ti se ns o greva jo sa ietovetne politične smernice. a« vaeeno pe ae kej lahko aadinijo proti »kupnemu ne sprotalku. proti reakeljonarm-mu predaed niAk^mu lundideta, kl bo najbrž sedanji predeedaik Coo
K' .• ■' ■
"S .......
Berlin, Nemčije. — Kepitali etični krogi in vee drugo, ker jo njimi v aveai, so vanemirjeni, ker ae širijo govorlee in poroči ls, da ae predaednik Coolidgo ne bo umeševel v evropejake aade ve, poaebno bo pa puatil na etra ni godlo, kl ji pravijo pološaj v Poruhrju., To vznemirjenost pe povečava dejstvo, ds se nepokoj širi hitro po Nemčiji, kajti adaj je še dve miljono merk u en dolar.
Nemčijo eo rekonatruirali fren-ooaki, nemški, belgijaki brHokl in itelljanaki kapiteliati po načelih kapitalističnega goepoderskegs si etema..
Posledica Ss kapitalietične rekonstrukcije ae vidi v padanju nemške marke, v revščini in atre-danju nemških ljudakih mea.
Nemiri, ki ao ae pojavili do-aftej, 00 prišli nepriČekevano, ta korekoč Čea noč. Nemške meee aa nahajajo v takem pološeju, kekor ftovek, ki ni še pet dni ničesar in ae ve, kdaj mu priaeeo Jesti, Koder ae ljudje nekejajo v takem poloŠeju, poetojl nevarnoet, da aa dvignejo hi aehtevajo kruha tako ne glaa, de apreletavt ao-ae Uate, ki jhn ga odtegujejo.
Tek je sdsj pološaj v Nemčiji ia kapiteliati ae boje, de neetsne
tpoeimi to vol te eeetredenege šatva, ki bodo imele delekoeeš-
italija bo p1bjbmala pbbmoo ii nbmoljb
TO je aora poteaa franooakih in neeaških kapitalistov
Pariš, Freneijs. — Vedno bolj vidno je, de freneoakl in nemški kapiteliati Igrajo pod enim klobukom. Nemški kepiUliati v Poruhrju so aa dogovorili a belgijskimi ki francoskimi oblastmi, da bodo Italiji pošiljali premog kot odškodaino po uveznišklh Šeles-nicah. V franooekem ministrstvu si zunanje zadeve al manejo roke veselja in pravijo, ds je to do-kaz, ds je pričel paalvui odpor ponehavetl proti sevezniški akciji v Poruhrju.
Svet jg še zdavnej apoanal, da je ruMtaka afera dogovorjene stvar med franeoeko in nemško denarno mošnjo.
I I	■!■	I............■ .
KMETJE ZAHTEVAJO VLADNO JAMSTVO ZA PSEIIH GENB.
Nevolje je sod kmeti vsllka, la pričakovati jo veliko kmečko ■vstajo, ki ss bo rupelile preko prerij od Kanade pa do
V MINNB80TI IN 8BV1BNI DAKOTI JB VlClNA OOTOV NA BOBU fAANONEOA POLOMA.
trenke po prrdsedni
▼ o bednem vozu. je izvedel, zakaj je Ml vlak zekeanel. Mu. »srd ing ja izrazile vlekovodji Wjo, naj toži vlak zelo previdno in po Čaai med tleočl ie ti«oči ljudi, kl ae ae nabrali ob železniški progi t vsakem meetu. trgu ia ne vsaki posujl. Bolje par ur zamuda, ke-i or p# kaka trieaa* poškodbe
troj
nejdeš
Francija ae akaša na ta način arovati proti te|s posledicam, " Perenjeko republiko, iušl kot odbiječ, de ae ne prekucuAke ideje eeotv»> nemškega ljudatvo peek francoske meje. Freneoakl kapiteliati so peč v et rahu in menije, koder ae resprostro pismen revolte v sooednl deželi, ne ve nlkče, kake daleč bo ta plamen asgol ia u-ničevel, kar js na njegovem potu.
V	Berlinu so se pojevlli nemiri v nedeljo. Ljudstvo ima polno še* pe denerje, kajti ss miljon merk ss komsj Človek pošteno in do ai-tege naje. Ti nemiri ae prevaa* pre vzpone vi je jo akoraj vaško ne* daljo, kejti prasni šslodoi ss ns dajo potoleŽiti s papirnimi mer-koal, katerih js dve miljons ss en dolsr, Še menj pa s presnimi niiljubaml o boljših čaaih. Seatra-dane ljudeke množice hočejo jesti, kajti počoene amrt od lakote je huda reč. In koder se sberejo sestrsdsne ljudske množice M heriinskib ulicah ia eeeUh, je po zvene pod orošje tudi milice, ker sa bolj raskeči ljudske mnoiiee, ker bsjoneti in strojnies tudi ns morejo neeitiU sestradanih ljudi.
V	Breoievi je polofoj tek kot v Berlinu. Meatna obleetl eo pe 0-norgično proti profiterjem s šivi li, de potolešijo sestradane meščane. Aretirali so ne stotšne pro fiterjev in jik v sprevodu vodili po meetnih ulicah. Poleg njih ao vodili tudi bogate poatopeče, kl so pokejell v restavracije prvega razrede in keberete, kjer so H maetili pri lukuleklh pojedinah, ko ljudetvo umire lekote. Te jev ne ooroesošenje profiUrjev in bogatih ss jede vee v je sečoouo pote-laiilo ljudeke mnoiiee. Ali kej prtneee prihodnoatf 2elodel ljud skik mea niao nasitili ti aprevodi, s m pa k želodec aa je ia glemieje pričel ogtešetl po končeni pred stati
Ljudstvo ae more dobiti ie uur geriaa, to je nmetoege meale, ae trm Za zri«-nje ve ee pretepeje aa trga. Bogatejši kmetje drše od trge poljske pridelke io mimo Še* aeje, da eeae zopet peekešije, medtem ke ejtk Mtfnjiki atrode jo. Kolikor neeranMsejši ae oder« ki. toliko bolj gieaee krlče. de ae kriatjenje, Id šive pe božjih ia ecrkvenlk peste veh.
Reekrienerae čoaaplsje, ki pire trou in elter, te oe nraOkege kejaerje. jaukerje neadMre mlHtariat*. kapltelkte la eerkev, IsroMje to poleže j pe evo* melle ne 2 elranl t
Aleaendrle, Minu. — Jamatvo sa pšenični dobiček odatrani vlade je glavna sabteva kmetov v )|inueaoti in Severni Dskotl, koder le opešetl veliko folitišno vstajo med njimi.
Poleg isdstkov sshtevsjo ie pri-msren dobiček Šitnl poljedelci, kl utegnejo s plemenleo nezedovolj ivoeti zanetiti i>ožar preko prerij od Ksnade do Tezaaa. ' * poslej je to požer Šs krajevnega pomene. Ali kmelu se utegne telo rssŠIrlti, ds bo nsrodnege pomene.
V Minneaoti in Severni Dakoti se velika večina tamojšnjih kme-tov s VSO odločnoatjo poteguje sa vledno določitev pšcnlšnih oen. V Minneaoti je le malo pšeničnih špocijaliatov, ali to jih nikakor ne odvrača, da bi ae ne vdelešill splošne kampanje. Vsepovsod js vzrok veliki krnski nevoljl ne-rnansko nizks cena poljaklh pridelkov, ki jih pMjedelcl prodaje-jo in pe vtfbke eene vsakdanjih potrebščin, ki Jih morajo kupovati.
Zapedno stran mloneaoUšie države je najhuje udel padec pšeniine eene. V dolini Rdeče reke, ki ae kaj rade poueše, de je ^msihen žitni peher ameriške dešele", je pri veČini temešnjlh kmetov pšenice edini poljaki pridelek
Poleg nlsklh žitnih cen pa more kipet zelo drago plačeveti poljske deleveo.
Vsepovsod je nevolja selo velike. Po drugih drževeh pe tege doslej še nI opaeiti. M u nf' volja oe utegne raspaatl kmalu po vaeh poljedelskih krajih širom Združenih držov.
Mnogih kmetov ni sicer padec pieaiin* eene ssdel prsvnič, sli tudi ti ao potegnili s tovariši. Vsi so f politični revolti; Plenice ee< me je le slučaj, ali tvori pe noj boljše sredstvo se kmečko polltli-atf fgtojo.
Kmetje zahtevajo aedaj, naj vlada savaruj« poljedelce proti anlšenju žitnih cen, proti vre-auBeklm neegodam, kobilicam In dragim poljedelskim nesrečam, V tej pmptgandi je poudarjeno, da nej vla/is flnanrira erio pšenlčno Žetev. Kmeta mora nadalje ze-Jamčiti, da bo dol»il poleg prodni eijekih izdatkov ie primeren de-
POGODBI MED ZOR, DRŽAVAMI IN TUR-CIJO PODPISANI.
ENA 81 NANAAA NA TEOOtl-NO, D1UOA NA HBOČANJB.
Dolgotrajna pogajanja so torej končana ia Turčije je aopet v stroji gloriji
Losans, Artoa. — Booporeki bolnik, kateremu ao evropejokl diplomat j«- že etokret napovedali smrt, je živ in ae tako krepko giblje, da nI ne njem opaaitl aaj-manjše bolssni, Kollkokrst so še iadelali evropejakt diplomat jo no-poln načrt ss rsekossnjr Turčije f IVeerjkrat! Ali načrt je ostal le načrt ln niš drugega. Načrt sa raekoaenje Turčije ao imeli doge-tovljen pred Isbruhom svetovne vojne, ob čeau vojne ao ga malo popllili, po aklenjenom premirju ao ga popravili tako, ds so rekli, ds TuriUJs moro ns operseijsks mieo,"de ae restelosl po dovilsni . dlplomstlčnl umetnoeti. Kljub temu je oetala Turčija le Turčfjst Hlcer je mslo oAk robi jena po stilih bslksnekih držsviesh. eli sdi se, de JI to teko dobro dene. ke*1 kor še Človeku odteče ssatruplje* ns kri, zdrava pa ostaae v nje-govem telesu.
Vprsv adaj sta biU podpisani pogodbi med Združenimi državami in Turčijo. Pogodbi sto podpisala Joacph 0. Qrew, ameriški poslanik sa fivieo, ln lamet pele. naMnik turška delegeeije. 8 podpisom pogodbe ao aopet vpo-stavljeni prijateljski stiki med Turčijo in Zdruienlml državami, kl so bili prekinjeni, ko Je emo* riški poalanlk Ilretrj Morgenthsu zapne 111 Carigrad. <f
Po pogodbi imajo smrrilki državljani enaka novice kot poda* lUki ali .MM^MvmmlikUi dr-lev. ' %	\:i„ Jf:;'
' H tem Je razbija vi Jen tudi do-kumeat le lete 1880. po katerem ao imeli emeriškl dršavljanl In državljani ali podaniki drugih dr* Žav poaebne privilegije v Turčiji.
Ameriški komeuljatoi intereal, bodo ttMvsli iste prsvlee kot tar-ški komereljolnl interesi. Ksr bo dobro ss turške komereijalno la-toreee, bo dobro tudi ss smsrlike. Privilegijev ne bo.
Vpoetarijeni ao torej diploma tlčni stiki med Zdrušenhal drše-verni in Turčijo. '
Ko je bila Tnrilje ugusas v kot In ui mogla nikamor gsaHi, je polossals, ds \uoks sila sege do gotovo »eja. Zbrala jo oetoa-ke avoje arma<ls in s pomošjo so* vjetake Rusije js pogutle gfike čete is Msls Azije, kl so torte nelogo, da jo pemegajo roslsetl* ti. To Je očinkovtlo aa sovesal* ke kot mrael eurek vode na ros-bnrjenegs iloveke. »Esvesalki se' hitro sposasll, ds se rssteleseajs ne bo vriilo tako. kot so gu oal omislili, smpek ds to restslaae-njs lahke preide nanje, ske ss raeteleeenje Turčije nadaljuje po 4iplomatišnU< uključklh.
Hklieane Je bile koaferaaee t !*seno. v začetku ao ss sevasnl-škl diplomat je eekoUko kujall. ko ae Turki povedali, de ne bodo privolili v nobeno raateleeenje pe diplometlšnem okueu. Ali kmelu je erešele evrepejoke dlplemelo pomet, ko a* zaetopnlfci Turčije ,»vedeli odločno, de ae ne boja grošeaj sovesnlrtlh diplomatov In ds bo Turčije breeile ovoje pravice s orožjem Evropokl dinlo* matje a oie nekaj čeae tubtali In Ugibali, e ko ao videli v eeadju sliko sovjeteke Kualje, kl el Js znala pridobiti aimpeUJe Turčije, se ea prileti poč sai umikati. Tur-člja Je trlumflrala nad evrepako šablonOko diplomacijo
Ali produkrijskl izdatki niao poveed enaki. V Kanaeea stene kmete mernik pieuiee M centov. Prodati pe je mora po 72 centov mernik V tej drlev* je pieeiee po M do fA eetitov mernik, e kmet ide ss pridelan je blizu 11.70 Ik, če je perpre/en pridelek deeat s^miker ne enem okru.
Ust Je sile, s kolero
D1MOKBATJB 8B NI
I VAJO NlO ZA LIOO NAEODOV.
Pari«, Francija. - Senator OU-bert M. IIKeheoek, anee vodja demokratične atranke, isjerije, |de demokratična stranka ae ke imele lige narodov v ovoje* bo-d očem velUnem programu.. On meni, de ae Zdmlene drševe prej-e tlele J prid rušijo ligi neredov ae glede aa te, ketero strenks bo ▼


»AVI GLASNI Vlctor la (Mm-MS Gramofona aa vog ali bm roga. C«na 122.50 do 1430.00, kakor tudi Slovenske Vlctor ploiie dobite edino 1« pri
IVAN PAJK,
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi iUnov S. N. P. bi iitataljev ProevaU.
J.
zadnji
nika, ki j« takoj preg gs ia našel vaa narobe
• Oaaansburg, Pa. — Kratko je le moje bivanje ta, a vzbuja ae
ni ssveet, da bi piaal od tu ▼ jav-nost za blagor delavstva, kot pile Ust "Proeveta". Noviee apiok nerad odbojem, ker večinoma ao sa delavstvo la žsloatae. Zaenkrat ao iadisNri jski mafnatje A-aer pognali • pomočjo delavstva vsa koleaje po okolici Canonabur-Ca v polni tir, od šsssr pa aam nit ae preoeteje. Naj ve«, kar imamo od tega, so neeilstve, »rti in pokvarjeni udi.
Badi vseh krivfc, ki ee nem go-de, nas opominja veat, da prote-etiramo in izrečemo Srno kritiko proti današnjemu zlemu družabnemu redu. Kam naj se obrnemo, sa vprašujemo. Ali naj trpimo mt-cerijo pod avtokratišno gospoako. Nekateri si predstavljajo, da je to dovolj, če imamo unije ia podporne organkeci je t Poglobiti se niorsmo bolje v umstveao organi-saeijo, izobraziti sebe, naučiti nafta možgane misliti. Nsla misel mora biti bistrs, spoznavati mora slo b nJega povzročitelje, in svet bo drugačen.
Uvidevsmo, ds nsle delavske u-nI je niso popolne, toda ta toležba nam ne zadostuje, čel, da je valed tega tako, ker je zakon tek, da vlada nad njimi zadušljive moč V tem avtokratičnem »istemu vidimo, da nam je nemogoče biti bm podpornih orgenlzaijjn. ker ta družabni red nss iačrpavs, nc nudi pa ugodaeati, ko aas iaftrpa torej ss moramo varovati sami.
Vss nepopolnosti današnjega družabnega reda, ki ga pa vi niči ai, temveč je aamo nered, le bodo dale popraviti Organkirati ae motamo etrokovno v duhu eo-ciallame. Nsl smoter aaj bo: pravica ia enakopravnost sa jOovsfttvo. V zakonodaje moramo postaviti pravične mole, ki bode delovali sa interese delavstvs. Obžalovanja je vredno, ker so po večini ie danes delavske maae tako bceebrišne, da ss ne sanimajo sa najnujnejše delo, da bl ae or-gaaisirals v socialistični ortanfes-ciji. Saj vemo, da s politično ak-aijo dosežemo vlado, ia vlada, to js aad vsem drugim.
Pojdimo torej na delo za politično oifsnizeeijo, da nas ne bo pekla vest, da zznem»rjamo ia se zanimamo za bodočnost nsle mladine, kakor so bili nafti roditelji za nas in preobrat družabnega reda. Organizlrajmo vse nevsdne in breabrlžae elemente, ae imejmo nlksktti zadržkov, kajti zadržki proti pravici so neveljavni. Vstopimo v vrste nalih bojevnikov, ki neomajno ia a zaupanjem pričakujejo nais moči. Geslo na pred nega elementa naj bo po voeh važnih proetorih, pri unijakih in podpornih organizacijah sa agitacijo, , da ae ustanavlja)* klubi sa reor-gankiranje eocialistlfoie atrenke. Pridobimo in režimo tisto maso » ki toži, da ji peeddelavei ob slu čaju volitev naročajo, sa koga nsj voli. Naj imamo ie Uko be-\' do, na ta način ae bo odpravljene.
Po naselbinah ae že pokezujejo t uspehi naetopanja klubov. Po vaod pričenjajo s aktivnim de-
*	lom, kar Ja znsfc, da so se opo \ mogli od vojnega nspore.
Fantje n* noge, de revno Canonaburgu ne bomo zadnji. O živimo klub k aodelovanju, kot Je bil pred čaaom. Bodimo vzi sglta-: torji sa nam potrebne liate, ,da | nam noben nensročnlk ne tsoeta-! ne. Sami bodimo naročniki ln prl-; znajmo veliko potrebo dobrege < čttva, ki naj nam bo moralna hra-i na sa potreben rsavoj duhs. —
*	Marko Tekava.
CaminfU
semmtje.

a. a*
kje je denar, ki bi iazel l a f?a j n i, a naletel na vsakpvMfr ns izgovore. Joe Dup, novi gajiiik, jim je tedaj odkrito pove-dal da so sleparji, eli tedaj Je bilo jo j. Pričeli so ga s tako sila e-> hirati, da jo bil na! eobrat Joe Obp v kritičnem položaju, kar se ; s postavil na stran delavcev; mr. Peten is S. diatrikta pa Je moral plačati $1.50 za avoje igrače.
Omeniti moram tudi, bližini na Iibrarjju pričelo živahno gibanje sa greditev katoliške cerkve. Slovenk seveda niao prvi in cd njimi. Zbralo ss je nekaj Slovakov Poljakov ia tudi Angležev ter že so ai kupili zemljo ali prostor, da bo mogoče ie Slovencem priti kje "v štih". Obračamo se torej aa našega človeka kot jO Kazimir s Dvaindvajsete, da pride ob priliki sem. Slovenci to ao že v skrbeh, če ip pride sem, kajti tu bo lahko »pravil par eopa-ko v da bo lahko imel za prihodnje leto, če se bo z<a>et žel "aira-kit" v Florido. 1
Preeident Harding se j« na ovojem potovanju preobjedef rakov ia sledile so komplikecije* tar cončno amrt. Sedaj pa bi bilo našemu Lojzetu bevriep dobro evo-tovati, da bi ae jedel takih r%či, katerimi se človek lahko zastrupi. Za njim M bilo ztrsšsaako mnoga joka in stoka. K lepemu vremenu ie "rihta", torej upajmo, da se Lojzetu pri prihodaji »tevlrf ne bo več treba ukvarjati z stotisočsfci.
_ JUvno danss aem prejel brezžični brzojav od nslege i njega predsednika pečlarskega
kluba It. 000.000, a sporočilom, da so tam v Clintonu, Ind., ustanovili novi klub ln mu dali ime "Pečlarska avoboda", It. 1.08%. Le tako naprej, ustsnovljajte pečlarske klube in niš ae ne bojte, da bi prišlo do rasporoke. —-Fraak Pernišek. m- :
se JesiT — Pater pflm kot rnpen gad na Dva in dvajeeti, - rdeč je jeze kat kuhan rak, v bla- svoji onemoglosti pa ni saogel izvršiti, kot da ja nekaj etarik peovk, kaj zumaičeaj po pristal morali sv. Ligvorije in nato ss js v prst ugriznil, ds znosi nad nJim svojo jaso, ker ne more doseči sociali slav.
OABTJSVA NBtODNA TAKTIKA POiPliUJZ OIBANJB ) J1KLABSKIKI DB-
LAVOL ' T
Ckicago, 111. — (Feder. Preee.) "Obljuba eodnika Garyja sa u-vedbo oeemmruega delavnika v jeklarski industriji bo podvojila
Pater ee "gifU" zaradi "čude
lav". Kaj naj pa pater in njego
vi sobratje počno, ako ne bo nih
če verjel v čudeže f
na bo dala več prodajati,
iz voeka bo treba preliti v
ali kateri drugi produkt, da se
prodajajo po dvakrat, ali trikrat.
"Pildkl" in druga krama, ki je v
zvezi e čudeži, ne pojde v denar, o o o
Pa ie nekaj dela patrn preglavico in mu odganja zpanee od o-H. Kaj t Ej, no proteati. Pri mia-jonu ao ihu tereijalke tako lepo obljubile, da bodo proteetlrale. Pa ni bilo nič! Saj tudi niso mo-gle, ker niso bile člsniee. Tereijalke so ae zavedale tega dejstva, pater, veleučeni padre, je pa aa to pohabil.	- < r '
Pater le "giftaj" se, ako se boi preveč rssardil, pa sedi na mrzel kamen, da te ne zadene '"božji Žlak". Ježeft, kaj bodo pa ti pre-anetl aocialiati počeli, ako bo pater prokraalo odroma! k nebeškim trumam f Socialistom bo počilo od žalosti srce, ako se ksj takega sgodi. Brez zsbsve bodo, poetali bodo čmsrni in kisli t Peteri Že zaradi tsga se nikar preval ae jezi in jezo pričal hladiti takoj, ko opaziš, da ti kri sili preveč v gle-vo.
OOO	,; V
že sdaj je pater hud. Kako bo le hud, ako ameriški Slovenci, ki ia na sbiraje okoU klerikalnega ia kutarsksffa korita, ustanovijo savetišče ia svojo tiekarno. Ako ie kaj takega sgodi, bo pater skočil is kole ia ss poslovil od tega nehvaležnega sveta, glovenei, ki |e ne sblrate pod klerikalnim praporom, nikar ae storite kaj takega. Ali vam ae bo Iti, ako vss pater sapustif Kdo bo pa barantal sa klerikalne jednote in jih ponuial židovskim ss nim družbam na prodaj, ako pater poelovi od vae f
orgaaiMcljeko gibanje med jek-1" imsjte usmiljenje e patrom! larskiml delavci", je rekli Wm. ljudje, aaj etTljurfje, nikeua ae
■ —
BBU TBBOB10T LJAJO POOROM SA
Nev Terk, T. -(iružtvo sa napredek ljudstva je isdalo »varilo,
Nek1 bankir je izjavil, da je Ju I goalavija po avoji moči za Ceho-| »lovskijo .prva država v arednji Evropi.
v ka-Uedanjih
HHi^HIHHfilMorf *
dohodke. Po til —^^^^^^ » kmetje ve-
tereni opozarja, da se belopolta! činoms prosti plačevanja davkov, teroristi v Tuskcgonu, Ala., pri- dočim mora meatni element v gla-pravljajo, da vprisore napad naivnem noeiti davčno breme. Teža-/amoree s namenom, da diakredi- re glede na ureditev toga vpra-t i rajo zamorake bolnike r vladni i žanja tiče v politični moči kmeč-bolnišniei v Tmfcegonu. Poleg- go- koga sloja, čigar glaaovi odločuje tudi upanje, da e takim činom | Jejo pri volitvah." oblaSijo tadi vodstvo bolnišnice.
Ifruštvo pravi v ovoii Ujavi, da j POSLEDICA KAPITALISTIČNE SS telopoltae alrovini ugrožale j POLITIKE V N1M0IJI JE NE
voditelje Tuakegonškega učilišča in ao odpodile iz meeta osebe, ke-tere je imenoval Veteranaki biro Zdmlenih držav, i da nsatopijo
POKOJ. (Nadaljevanje s prve strani.)
alužbo v vladni bolnišnici v Tus- ^ To	hu*ka na prav
neeremen način proti tujcem, cež,
da eo tujei, posebno Američani
kegonu.
Ker ae belopollnim teroristom ni posrečilo oatrašiti vlado Zdru
zakrivili ta neznosni polofaj v
ženih držav, ae adaj pripravljajo	"J ^ 8tu
za plemenski pretep v Tuskego- P^f JC« obraia proti tujcem in
nu V splošnem ss pričakuje, ako Uih intuitira ** uhcah- »esovorm-ulična drhal napade zamorce vLW ^»rja in trona ai pa zmejej^o Tuskegonu, da ae bodo »smorci v P^^^emu p<Hietju, ker ao od-branili. Ampak pod nobenim po-	^ Kbe;
gojem ne bod\zamorci pričeli ne-	Pa *&njej0'
mirov in pretepov ae ne bodo u-	<*redotočuWo ogrom-
deležlli, iko ne bo njih življenje M premdfenja. Delavce plačujejo r nevarnosti od etraai ljudi, ki K P»Plrn^ »erkah. ki nimajo no-zzivajo vlado Združenih drfav.	vredno^, aami pa prodajajo
Izjava končuje, da naj vlada po- *** znn*>	J fmerlMce
množi poeadko na vladni poaUji,	ST0J4 fogjf* **
da ne bodo belopoltnlki imeli pri- ki~tJ0 \ tujoteiM&ih *nkf®Jin
1 od te>ga denarja ne pojde nikdar
en ficek za odplačilo vojne odškodnine.
Na Bavarskem je msparhistič-no gibanje v polnem tiru. Tukaj gospodarijo največji reSkcijonar-ji, kajti delela je rlmsko-katoli-Hca in župniki ln razni r: rodovi skrbe, ds kmet in delavee oata-
t? vUda * n
udelefiti ^^
mHM^tueobl^
proglašen ja republike
«4><>i<. alsvo
sedanje Nemčije Jt" ;f ^ kapitalistična pdkika ^ r0d,U
" Jimmia Higgia,- u duis ameriškega prpieti! riata ob časa velike vojne, DobTu pri Književni maUci 8. K p t
like ee poelužiti plemenskega boja kot izgovor sa morjenje nedolžnega zamorskega ljudatva.
SENATOftvOUmmfS P&BD-
mutata.
Hannon, tajnik odbora A. D. F, ko je komentlrel Garjrjevo izjavo glede odprave 12 urnega delav nika.
"Gary je Mčae opazil nepokoj med delavztvom ln hotel e svojo obljubo prehiteti delavske organizatorje, toda s to obljubo je po vsročll ravno drugačen učineflc, kot je mUlil. Delavci v njegovi Industriji sdaj prejemajo revno plačleo po $4.80 zsdvsnsjat ur dels, zs osem ur dela pa bodo v bodoče prejemsli po $4. Ksko naj žive ob tej plačici. Z(Lgj šsle spozna vs J o, da se morejo organ i r. i rstl, da doaeiejo žlvljenjako me-sdo."
Orgsalsatorji so pričeli s svojim propegandaim delom v treh jeklarskih dlstriktih. V člkslkem okrožju so priredili že več ohodov s velikim uspehom in vrtudlli med (ielsvetvoBi ' navdušenje sa pristop k uniji. Ne samo osemurni delavnik, doseči morajo tudi znatno povišane meade, taka je zahteva organizatorjev. Po naae llščih, kjer žive jelilaiaki delav el, je treba uveeti ameriške razmero.
jezite, da se mu žolč ae razlije, kajU če ee mu od jese žolč rasU-je, bo po njeih in aapuatU vaa ba.1 — Nekdo, U ima uzmUjenje t pa. trom in mu želi, da bi najmanj ie sto let živel na tisi grelnem svetu v sabavo ljudem sdrave pameti.
OhlMfa, Al. — Senator Albirt ntU v temi in misUU, da je Nem-Baird Oummina is drfavs Iovre, iijo .adeU zaradi tega Ukt>ta, ki je postal po Hardiftgovi smrti ktr »o spodiU zajedavake, lenu-novi predsednik zveznega senata, I kronane vladarje. Sad te du-ee jo nekaj čssa mudil v Chicagu hovniške propagande ss vidi v v nedeljo, ko je bU na poti v	^
Washinfton, da pomaga pripraviti pogreb ss predsednika Har-! dkga.
Senator ee je isrekel sa eno samo predsedniško službeno dobo.
"Predsednik se mora posvetiti! svoji službi preko Sove&e omejitve. Njegove skrbi so velike in ga docela bmučijo," je dejal sena-tor'Oummina.
. Napovedal je tudi zelo vročo tekmo na rejmbHkaaeki konvenciji ki ee vrši prihodnje leto v|
/ \ / . f 1 ^MOTf^fLUKLUKflOlt
f
000LED01 BI JI KOMAJ IZOGNIL AVTOMOBILSKI NI-ORECl.
Waakinfton, D. 0. — io ate
ee predaedahk ln njegova lena vo sila v avtomobilu v pondeljek zvečer na avtomobilu po leetnaj-stl eeatl, ae je voallo komaj ka. maj Izognilo trčenju z drugim a v tomobilom.
Družba je bila dve uri na oble-ku pri drju. Riehardaonu, nakar
ee je
KAEDoroovb ptaMotniJB OBNIJO K A $800,000.
v »?x' mm—mmtm*	j
Marion, 0. — Intimni prijete^ lji* pokojnega predaednika Har-. dinga ao preračunali, da je njegovo premoženje vredno o>d $700,-000 do $800,000. n
Preden je prevmel Harding predsedniško službo, so ga smatrali sa bogatega človeka, * ki si je pridobil precej denarja t listom Marion Star. Ta čaeopie je bil njefova last od 1. 1884. sem. Prodsl ga je še pred nedavnim.
8vojčaa je bil Harding delni čar skoro v vseh Industrijskik podjetjih v mestecu Marion. Ob svoji smrti je bil ravnatelj okraj« ne banke v Marionu ln atavbin-skegaln poaojilnrga društva.
Oporoke, ki jo je naredil Harding, preden je Odpotoval ls Wa-Hhingtona proti Alatiri, še niso odprU.
MM	^ Mestni
svet je sprejel odredbo, ki prepoveduje kukluksom nastopati v maski In halji na ulicah ia ee-stsk. Za kuVdukse je to hud uda-ree.
Atlanta, Oa. - V nižji zborniei Georgije r spravljajo o postavi, k! prepoveduje noilti maske ni ulicak ia eeetab. Postave js naperjena proti kuklukaom. Nekateri poslanci pobijejo ' predlogo, ker eo člani Kuklukaklana.
Is okolioe Plulepvllle, , Pa. —
Kvo li pečlarja, apet je tu. Novic ravno nL V aadnjem dopiau aem piaal. da je obrat a polno paro, a ravno danes so pa gospod od.
PKtaburlke premogovne drulbo I se j« odpeljala proti doma. odalovili približno deeet moL Zal. Avtomobil, na katerem de je med njimi tadi pečla«*ki p,!^ prsdeednik e evojo leno in predsednik, to js ne Libraryju, \mMm rreak W. Steanm, bi bl Montour ftt. 10. A to le ni vse.|,koro sedel v avtomobil, aa kate-Več drugih malih jam po tej oko- rem es js peljalo šest detektivov Uei eo že aaprU. Poglejmo, kako Predaednik je obiakal drje. Ki hitro eo pričeli premogerski pod- chardaona is Halo zasebnih nsgi jetniki odatavljatl delavee TakoUov, kakor je bilo releM eo naredile tudi druge družbe. Ni «ta si žs stara prijatelja, čudno, aaj to nI naša krivda, tem veš ae krivi aail voditelji. Vpre jj Um vaa, kaj hočesM storiti s ta taka klmi delavskimi vaditelji. Niči ln
Pri aaa ss kakor drugod as .Odgavar^M"la maajla naaatlajekov. Za edborai-jv
ke anljekega lokala od Eellpa Um gi_______
Co.1 to. v Vraetjr, Pa, so imeli IfcMft prt KajlAeval tVR
DELAVSKI TAJNIK DAVIŠ 1 PKAOL
Praga, Oehoelovakija. — Koa eem sadajega meeeea ae js mudil Član kabineU Združenih dr-lev delavski tajnik Jamee C. Da-vis v tem meeta. Kakor znano, je prišel omenjeni ameriški miaizte? v Evropo, da preuči izseljevanja ls srednje Evrope v severno Ame-riko.
PORTUGALSKA JB DOBILA ČASNIKARJA SA PRBD
Lieboae, Portagalaka. — Za predaedhlka Portugalake republi-ke je bU isvoljea TaUeira Gomes, časnikar ia pisatelj. Napisal voč knjig la bival je tudi aa Aa-gleškem kot portagalski podanik. Pri flaoovaaja je prejel ate edsa ia dvajest glasov.
Kot izvrstno zdravilo za prabtvo ln ffrsnfiac — jemljite
Severa'*
Balzol
MasmkailivineSa
Osae SO In SS eeatov.
POZOR ROJAKU PARMA ik PRODAJI "3
Proda ae 183 skrov obsegajoč, farma v državi JIcw York, Co-lumbia Co. Zemlja je vsa obdtiz. na za aadjerejo, imam 1200 nih dreves, 18001vinskih trt ,u farmi ata dve hiši in aieer ciuk. zobna in 4-aobna hiaa, v kuhinji je voda. Furnace, peč,, telefon J vao^drugo. Ter vae potrebno »«. hištvo. Veliki hlevi ža krav« J konje, proator za seno in za orofl.] je. 12 krav, 1 bik, 4 konji, 4 prd šiči.400 pišČapcev, 40 rac, Pora trnek, 1922 Chervolet ToUr. ing avtomobil in vse moderno | rodje in atroji Poljaki pridelki nad 100 ton ecAa. Čistega dobiC prinaša letno ta farma nad taooo. I Tukaj je dober trg za vse pridelke, ker je le 4 milje do večjega me»u I in eno miljo do malega mesti,' kjer
so šole, prodajalne, cerkvi klavnice (Paking Houae), "Fe«4 Store", kjer lahko prodate sene^ in vse teke stvari. Krsj se nihaja' ravnini brez kamenja in brez močvirja. Eno miljo do glavne drŽaV-ne ceate, ki bode v kratkem pre-vrejena in bo vodila preko moj« j zemlje. To poseetvo lahko kupita dva skupno in si potem razdelita, ker je dovolj ss dve družini. Prodam sa nizko ceno za $20,000 ^ (dvajset tieoČ), takoj je plačati $10,500, ostalo pa na pet odatotai obresti. Pišite za pojasnila na Jaatnika ali pe pridite osebno po. i gledati na naslov: Anton Koren, box 93, Clavenrack, N. Y. |
(Air.)
RAEMBRB SI V JUGOSLAVIJI
ZNATNO POPRAVLJAJO.
Waehlngtoa, D. C. (Ju«oslov, presbiro.) — Veliki ameriški list •'The New Tork Times", ki je v svojem plaanju o jugoslovanski državi vedno kasal popolno ne-prlstraaeet, je v svoji štsvilkl s dne 29. julija gnvoreč o rasmerah jugoslovanski državi navedel med drugim tudi tole t
"Po povpraševanju v bančnih krogih je dognano, da ee razmere v Jugoslaviji saatno poprlvljejo.
EMIL KISS, BANKIR
133 Socond Ava., Naw York City
EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA. DO JUNUA MESECA 1924
6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO,
Ako nameravate vašo lene, otroke ali aorodnike dobiti mm. pišite takoj men ta jas vam vredim vse potrebno. '
PaiUjaai fmr v šoaovlool Hraalaa vlog«! ' <
POTNIŠKI ODDELEK 1 v __-
EMIL KISS, BANKIR
133 Sacond Ave., Naw York City
iih vsTM
Ca h
ŽENSKA OljURANJENA
pazn operacijo
FltfH
k«5uw>e»*da »rt-
mW •««#• tmm h Mm al hMMna-,
, 4'^a X J«Sa. C It (Mrie	a»i.
ijlS^^lSSl	i
VARČUIVI NAROD
wn| m»UM« It« ni • H
VLAGA REDOVITO
INVESTIRA RAZUMNO V
0	.V	M
KASPAR STATE BANI
NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI SANMI V ZJEDINJENIH DRŽAVAH
1S00 Bhas laland Ava., vogal 1«. ulko CHICAOO	ILLINOIS
KAPITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00
v jttgoelavijo te (affldavlta) sa
» stars m
aajcasoja la najkitraje.

PROSVBTA
Čehoslovaki v
Dalmaciji.
vitjavi dveh dalmatinskih parlamentarcev.)
Čefcoslovaki kaiejo dokaj fiva-knega zanimanja aa jadranako o-bal, in poaabao pa morske kopa-lilia obiskujejo kar v celili grudah podaniki ielkoalovalke republike. Ker pa ao ti pojavi iz-ivii rasne komentarje j jugoslovanskem čssopkju, ia katerih ao pogodi češki licti razne neljube
oklj»flM. M i«obrnil neki {atRi-karaki poročevsleo do dvek zna-m,.Mitih dalmatinskih politikov, in sicer do poslanca demokratske atranka g Grisogona, ki saatopa staro ponoano trgovsko republiko Dubrovnik, in pa do drja. Stam-buchs, ki je poslanec radikalne atranke z otoka Breča pri Splitu ia zastopa kmečko prebivaletvo dalmatinskih otokov.
Dr. Stambuch je povedal avoje Bisli na sledeči način:
"Zelo me veaeli, da ate me tvojim vprašanjem spomnili na listo Prago. Po mojih rodbin fckih ustnih sporočilih isvirs nate družina od prednika, ki zc je preselil is Prage v Dalmacije ter M naselil na otoku Braču pri Splita v kraju Selca. Fo tem pre dniku iz češke jc nastal velik rod, ki šteje sedaj T—600 oSeb in tvori tretjino prebivalatva v tistem kraju. Moj rod ae peča večidel s kemnolomstvom. KAmnje otoka 3raČa r^svažajo na vse atrsni sveta. Z braflkim kamnjem je ie stari rimski ce*a/ Diokleci jan sezidal svojo velikansko palačo v Splitu. Iz najnovejših ča-aov je omeniti, da je .poslopje ber. linskega parlamenta, meetna hi is in gledišče v Buenoa Airesu mnogo poslopij v Carigradu in Alkssndriji sezidanih iz braškega kamna. Sedaj ima ta industrija prav dobrega odjemalca v Bel grada, čeprav sa mora "boriti raznimi težkočemi. Tako ao n. pr uvrstili, ne vem,dz kakšnega vzroka, naše kamnje v rubrike razkošnih predmetov, in tako moramo plačati na železnicah prqce, višje tarife kakor pa n. pr. za les iz Bosne. •< ' Scve je čisto samoposebi umev no, da me omenjeni družinski spomini veže jas simpatijo s češkim narodom* flftoidSr napolnujs vsak korak, ki vodi k zbližanju ia medsebojnemu Izpoznsvsnju o-beh naših narodov z velikim veseljem. V čim večjem številu obi skujejo tujci to ali ono deželo tem bogatejša jc tista dežela. Za-strantega ae jaz kot Dalmatinec veselim vaakega obiska odstran tujcev v Dalmaciji. Seve mi je med tujci najljubši tiati, ki je nam v političnih ln narodnih ,ozi Irih najbližji. To ja siu&j s češ-kim nm^dom, ki nam stoji kot slovansko ljudstvo in naš najave stejši zaveznik najbliže. Zato tu di ne morem na noben način odo-| bravatl kampanje, ki ac js poja-[J vila v zadnjem času proti Češkim letoviš&arjem.
Češki narod je napreden in kulturen. Od njega se lahko nau cimo marsičesa. Cehi ao vrhtega tf jako bogai narod ln~del svoje-ra kapitala' bi lahko vložUi v tej deželi. To ae pa more zgoditi le tedaj, Če ac medeebojno dobro poznamo, pri Čemer bi morali gledati na to, da bi bila izpopolnjena našu prometna sredatva. Ni ae nam treba bati, da bi nam odvzeli Cehi morje in krasoto našega ob-"£js. Dalmacija je v tem ozira tako bogata, da ima tAkih naravnih krasot in sak4adov aa Čcbe in za naa v izobilju. Ob sedanjih razmerah, ko stezajo tujci prste ]•(• našem morju, da ae ga polaste, nam jeAreba nekoga, kl nam ae-ca roko v zavezništvo in Id bo po izrr%a "Zvestobo sa zvestobo" postal naš zaveznik In braniteli. 1'° mojem mnenju bi veliko pripomoglo k obrambi našega Jedrna, Še bi bili Cehi ne aamo politično, nego tudi ekonomično zainteresirani na našem Jadranu. Zato bi aa morali veseliti, če so «;•■»ki bratje priprafljenl po avo-jik močeh prispevati k razvoju J«* indnatrije in kupčije po na-» m primorju. S tem morejo koristi povzdigi naša dežele, obenem 1» tudi svoje bogastvo dobro naduti Ali ne aamo to. Kar je glasno. bi bilo /o, da bi bila oba na-r*la zvezana čedalje tesneje in P^tajala čedalje močnejša. Ide-1 ie le, da prihajajo Cehi k nam k't pravi bratje. N'e smejo se dr--•'i proč- od naša dražbe, da ae n> >remo potem m«deebojne na 'ančnsjs ispoznavati in naposled •'remiti.po Utl poti za i«tim ciljem." .	: n«n demokratskega kluba g.
Grisogonoi iz Dubrovnika je de-
jaliT^T-
4'Predvsem menim, da ne sme o bjti nobena vprašanja »ed Ce h oslovski in Jugoslovani raamo Irivena v obliki ostre polemike <3ehi ao tako imenitno organizira na drušba, da se da vsak aeepo-razum med nami in njia4 pdpra viti na prijateljski način, ki ne ama metati nobene sence na od-nošeje nezlomljivega prijatelj-atva med obema bratskima narodoma. Že aem styro tri mesece izven Dalmacije in ne morem sa-strantega odgovoriti: a podatki in dokazi. Povedati morem svoje nazore le v splošnih potezah. Po mojem prepričenju ne obstoja v Dal naciji in sploh povsod drugod po noši" obali nobena odtujenost in hladnoat napram Čekom in zoper njihno dohajanje semkaj. Vezi prijateljstva in zveatobe do češkega naroda ao tod atare in trdne. Tiste veci koyreninijo v skupni borbi proti avetrijskim in ponem Sevalnim stremljenjem.
"Pri tem pa se ne da tajiti, da gledajo po nekaterih hotelih in goetilnah češke goste nekam po strani, ker premalo zapravijo.
"Ali ljudske mase pa ne goje takega razoploženja do Čehov. Prebivalstvo se namreč poleg sta rih simpatij zaveda, da prinašajo Čehi kljub svoji štedljivostl in ver&nosti radi svojega dolgotraj nega bivanja in rednega obiskovanja mnogo dobička naši dele li."
Iz delavskega sveta.
.v r	4
Zahteva sa prisnanjs Busije.
Chieago, 111. — Ameriška* uči teljsks federacija je aprejela re solucijo, v kateri priporoča, da se odpravijo vse potežkoče, ki o-virajo trgovino s Rusijo ln njeno priznanje.	M
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Delavci odklanjajo deanjslu darilo. a
Chieago, BI. — Induatrijalna
unija kovinskih ln strojnih delsv. cev, podružnica centrale I. W. W zahteva, da ae v jeklaraki indu atriji prizna pet dolarjev mini malne memde pri oacmurnem delavniku. To je odgovor na Gary jevo izjavo, v kateri pravi, da bodo jeklaraki delavci prejemali po Štiri ^dolarje dnevno se ocem urno delo, kl.sšaj prejemajo dolarje osemdeset ce»toy za nej&turno delo. Thokpson, ta, lndustrijalne unije strojnih in kovinskih delavcev izjavlja, da ima propaganda za minimalno mezd* uspeh. -i
Rudniški posestniki so prelomili pogodbo.
Ballaira, Ohio. — Sest a^p tukajšnjih rudarjev, članov lokalno organizacije štev. 1840 TJ. M. V, of A., ki so deleft v Welaaovem rudniku, ao zastavkali, ker se laat-nikl rova nočejo ravnati po pogodbi.
% Rudnik jo eden največjih v 4r-zsvi Ohio. Laetpje ga Cambria Colliers kompanija, ki lastuje še okoli petnajst rudnikov v <Hs-triiktu Hocking Velleyja. Tudi v tem dietriktu je priilo do enakih sprfrot.
Brezposelnost pojemo v Cehoslo-vekijl.
Waahington, D. 0. — Po brzo-jevneto poročilu trgo\>k(^ra atašeje Groveree pojema brezposelnost v Čeh oslovski ji. Po ofici^l-nl statistiki je bilo prvega apri-la 370,000 delave^r brez dela. Prvega maja je bilo brez dela »20,-000 oseb, prvega junija pa 300,-000 oaeb.
Kampanja sa organiairanje ple-skarsUh deUvcev je Imela uspeh.
'Kew Orleans, U. — fl«*srji in dekoraterski delavci ao se organizirali , in podjetniki so podžgali pogodbo. Mezda od ure znaša p«t in osemdeset centov. Delali bodo 44 ur v tednu. Delavnica o-stane zaprta.	,
stavba.
Sen Praaeiaeo, OaL i- Organi-
siranl kotlsrski in drugi la^ljedel-niški delavci ao zestsvksli, ker lastniki ladjedelnic nbo hoteli r prejeti zsstopnikov d^lsvskik strokovnih organizacij, da sc s njimi razgovre glede minisrnlne mezde. V ladjedelnicak pUčajejo najmanj pet dolarjev dva hi se-demdeaet centov na das Za rav-ne isto delo zunaj ledjedelsise ae plača šest dolarjev pet b sedem-Jeset centov
Napad na oaemurai
ljubljanski kleparji so vloiUi dne 9. junija spomenico sa povišanje plač v toliko, v kolikor H jc zvišala draginja od 1. avgusta lanskega leta, ko je b{la sklenjena ssdnja kolekhvna pogodb
Pri meadni razpravi, ka1 mojstri zavlačevali do dne pred potekom pogodbe, eo ponudili povišek aamo 1 do 1.95 Din na uro. Da ne morejo poviše-tl% ▼ večji meri, so utemeljevali a tem, ker se v Ljubljani gradi 00-mo sedem stavb, ter imajo zaradi pomanjkanja dela močno medeebojno konkurenco.
Ker se navzoči aaupniki a tem povišanjem niso zadovoljili, so eo pogajanja po dveurnl debati prekinila.
Pri razhodu pa so mojstri sms-je sahttfvali deaeturnl 'delavnik, katerega so aaupniki gladko odklonili ter izjavili, da o podaljšanju ne more biti niti govora.
Dne 2. julija ae je vHUl nek kleparskih pomočnikov, na katerem ao sprejeli sgorsj omenjeno povišanje, podaljšenja <fc-lavnega časa pe so koglasno in s velikim ogorčenjem odklonil!.
Prrnadaljni razpravi so se pogajanja rasbila zato, ker ae nuf-stri isjavili, da povišajo mesde Is pod tem pogojem, če pomočniki sprejmejo devetumi delavnik. Stvar je v bistvu aledeča: Kleparski mojetri v Ljubljani so včlanjeni v "Zadrugi klepa rje v". Večina mojatrov dela a va jenei ln nimajo nik^kih pomočni kov. Ti gospodje s svojo večiao v zadrugi ne dovolijo oetallmmoj fctrom povišati mepd sato, ker b jim eventuelna stavka samo kori stila. Ako bi pomočniki atavkali bi mojatri, ki delajo s pomočniki, izgubili naročila, prevrnil bi jih pa (in sicer bres konkurence) ni mojetri, kl deluje ssmo s vajenci.
Da ae tega ssvedsjo vsi mojstri, nam je dokaa to, da so tresno misleči mojstri mesde povišali pri^oeemurnem delavniku brse po godbe, In da mojstri, kinlmajb pomočnikov,' osebno agiUrejo, naj nlnče ne pedpiše pogodbe.
pajo tako naatopatl, ker vede, di
mo^tekrat v organizacijo, kOO pripravljajo aa mezdno Po kou^snem mesdnem giba
vico kurjave e tem, de ne gresta ogenj in toplota naravnoet v dim nik in se teko sosedna soba aa doatno segreje. Tudi ee "Toplo dar" lahko naitfeatl v vsaki aobr tem, da ae ga priklopi k peči sosedne sobe, tako, da ena !>• potom tega aparata popolnoms' resgreje obe sobi. Veliki saloni, ioleke sobe ali dvorane, kavarne, reetavraeije, pisarne, čakalnico, katerih a eno pečjo ni mogoCi razgreti, priklopijo k peči še 'To ptodar" ter dosešejo s manjšo u-porabo dvojno toploto. Aparat nc aa vsema velikega, prostora, ker ee montira na steno, je higlfenič-na naprava, ki ae s lahkoto anaxi n je sa simaks mesece prava dobrote, ker prištedi ogromno de narja. V pok t m h meaeoih ae epe rat enostavno upre in jc v okras vsaki aobL Zanimivo je, da je v Mariboru, kjer je X Nipič aparst demonstriral in raaatavil, naroče nih In poetavljeuih še nad 90 'fo-ploilsrjcv', ko jih Ustniki se ae-lo pohvalno larašajo o vrednosti te inajdbe, ki ae bo valed prak ličnosti gotovo razširila po vsej državi.
Koliko visokošolosv ima Jugoslavija? Na beograjski univerzi je 2585 jurUtov, 1635 fUoao-fev, 303 mediolnel, 1091 tekni kov, 162 agronomov in 177 pra-voalavnih bogoalovaev. V Zagrebu je 892 juriatov, 404 filosofov, 680 mediolncev, 124 farmacevtov. 436 tehnikov, 68 veterinarjev, 177 agronomov, 150 ^šumerjev, 1170 ekaportnih akademikov, 69 slušateljev upodabljajočih umet nosti, 38 kat. bogoslovoev in 49 pra voalavnih. V Ljubljeni je S81 juristov, 290 filosofov, 96 medi-eincev, 400 tehnikov in 111 bogo-slovcev. V Subotiei je 445 juristov, p Skoplju pa 78 filozofov. Vaeh vlsokošoleev je torej sa na jugoslovenakih univerzah 11,-949. Kam ž njimi f ^
Kratke gospodarske vesti, Gls som uradnih podatkov je bilo ^ naši državi Okoli 62,500(000 dre-ves sliv, kl bodo dala 10,000,000 centov aliv. Skupna škoda od to Če ae ce^ letos na 812 milijonov »' i n s rje v" Pomoč država je nujna Žetev dnhana bo letoa selo dobra. Zlaati v Južni Srbiji kaže le tina ugodno. — Lan. Lansko leto
Skfttskt Nartdu
UiUMtljM. 0. asrtU
Podporii Jeduti
I »kar* IT. jMftJa 1007 v dršavl ttkasls. 1
glavni stani SOST-SS ta LAWNDALB AVI., CNICAOO. ILLINOIS.
\	izvrševalni odbori
a	UPPaAVNI OOIIKi
Pfsšssdaik Vlaaaat Calahar. aa^eadsadalb Aadra« VMriak. a. F. O. T. Omm 01. iabaslaw^ Pa., al. laiaA MaHka« Tark. Ujalk MaUka«» »SSalka UU« N.uk, ti. Magajala Jaka VaCri«li. aradalk flastU Jaša ZavaHalk, uprarlulj c!a«lla FU% Oadlaa.
POHOTNI OOSEKi Jaka Uae«r«»a4. pradsadalk, 40T W. Naa II.. »pHafflaU. IU.. Martla /•laaaikar, ki S7cTa*r^rf^ Okla, Fr^ A. Vliar, O.« OTJ. Kly. Miaa.. Jaka TatlaU. Baa SS. Naa<r«r^«aU. Pa.. Jaka Oaeiak. 414 W. Hajr ti« SprtafflaM, lil.
BOLNIŠKI ODSEK. OSaiDNJK oaaoaist IU. Nava^^vadMdalk, SOST-SS ter Uvmdale Av,
VZHODNO OKROEJEi jŽiSTailirUM, Baa B00, M—. Baa. Pa. ' 0	iaksi GrU.lj, 140SI Pm»sr A»»., CUvalaad, O.
IIAPADNO OKROŽJI. Aatoa šalar, S.. 104, Otrn*. Haas., sa ju,o.»Mf
tos« aa savaraaapaA It., Marear, UtaU

Mik« tiM MSI S Wl
Nadzorni odbori
Prask Zalla, pradsadalk, MN W. Mik •«., Cklaaaa, S«»rak, aaOO Prassar Ava.. ClavaUad. O.. WUIIaas llttar, 0404 j Clavalaad, Okla.
ZdrutUronl odbori
Psedsadalki Praak AM, HM »• Crasrfard Ara.. Cklaaaa, IU. T	Jalka Oraa, MM W. SŠlk l|„ Cklaaaa. IU.
jas. S kak. MM Ortaa Cl.. Ctavalaad, Okla.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. i. Kara. 0SU H.CUlr Av., Clavalaad. O. POZOR! - KrrrtpaadUaaa a ft. adkaralU, kl OsUja V fUraa« arada,
VSA PUMA, ki sa aMMlaia na pasla al. pr^adalka sa aaslavai PradsadaMiva I. N. P. J.. sVlT-M la. Usradaka Ava.. Cklaafa, lil.
VIB ZADEVE BOLNIŠKE PODPORZ IS NAILOVZ. BalaUka laj> ■litra S. N. P. J., MIT-M Sa. Lawa4ala Ara, Cklaa«e, IU.
DZNARNZ POI1LJATVZ IN itVARI. kl se'Mlaja el. Iavt4avalaa«a o4kara la JaSaata rakča s« aaslavai Tajalitra I. N. P. J., IMT-IS la. Lavo«
Vta ZADEVE V ZVZZl S BLAGAJNIŠKIMI POIL1 Sa^falUJaJa,aa m aiacajaUtra I. N. P. J., MS7-M la. Uvradala Ara., Cklaafa. III.
, Vsa arltaika >1.4. aaslaraaja r s> Isrrlaralaem adkara sa aaj paiUiaja Fraak Zaltaa, prslsašalka aaiaamass adkara, «l«ar aaslar ja aearsj.
Vsl^rlalrl aa (l. parala! adsak ta aaj pellljaje »a aaslar i Jaka Uadar-
Hay II, IfrlalfisM. N. Vsi OapUi la draal spisi. aaaaaaUa, a«las|. aaralalaa ks splak vsa 'kar v^avaal^s^ clasllaa^jašaala.^ aa j sa p^llja aa aaslar i "Pra.rala", tSST-IS
BmmmmM
Kleparski mojstri si le MtoV"i« bil° P®«j»no lsnu ne 15.428
he. Letos sc je površins pose j«-
pristopijo njihovi pomočniki ss?' l*0« svišala sa 2280 ha. L|*
nI ao prldalall lanu sa 92,820 cen-' tov, dočim cenijo letošnja žetov na 120,000 centov. — Konoplje
pa poeabljo in opuste vsa etike'« J* b»l° P<>«Osne na 35,480 ha ln
organizacijo, ter se družijo l mojstri po rasnih pivnicah.
Toda pri napadu, ne oaemurni delavnik ao «a temeljito vraČnne-li. Kleparski pomočniki kakor tu di oatalo delavstvo ve, s kskšnimi težavami si je priborilo OMmurni delavnik in se ne ustrašilo nika-kih žrtev, da ga tndi obdrži.
Napredek sdravstva v Slovani ji. — Tekom enegatlota je dobilti Slovenije od država aledeče aata-nove t bakteriološko postajo v Ljubljani, bakteriološko poetajo v Celju, bolnišnico za ženlke bo leznitv Ljubljani, ambuletosij ss spolns bolezni v Celju, dispsnzer /a deco v Ljubljani, higij< ni<». zavod v Ljubljeni, nabavljene je avtokolona za pobijanje neleslji-vlb bolezni in v najkrajšem čaeu bo otvorjen dispanzer M pobijs nje tnberkuloae v Celju. Sedej ps sta bila otvorjena dva nova zdravstvena zavode m deco, ki sta oba vsorno opremljen* • 1
7 Smukaču pri Žirovnici fe ku pil posestvo bivši koroški poslanec Grafenauer in m tem ataloo naselil.
Velika vokunska afera v Zagreba. — Naša kontrašpionaša ns Dunaju je odkrMa eelo špijeneko družbo v Zagrebu, ki so je tvorili po večini bivši svstrijeki oficirji. Bili so v službi I teli je. Zaprtih je okoli 20 sločineev. ^
Orožnikom bedo draginjeke do-klade znatno svišsne. Orožniki v Sloveniji bodo imeli 00 1100 dl< nsrjev mesečnih dragifljskih do-
mf, '	fx
Proteetanje Jngoslevije m bo
doenotno organizirsH ln sieer se združijo v evangelijsko cerkveno okrožje avhurške veroizpovedi.
Hova Iznajdba velike gospodsr ako vrsdnoeti Ilstenlni urad v Beogradu je izdal Slovencu it Rado Nipiču patent na njegov i*im "Toploder", kfc^e velike go epodsrake vašnoeti ie ga je almti sedej ob velikem posMnjkenju In draginji kurjeve posebne po rdrsriti. .'j Aperal ims to pred nost. ds se gs nspeli« Studil..i ks skozi zid v sosedno sobo, kl j<> spe rat aam popotnsem eegr^j«'.
Ke stavki je dre tkmč deUv-	na ds W porabil pri tem sploh kaj cev Ktavk" r odredilo Društvo	Inriva. Topli plini grsdo iz šte kelifornljaklb rokodelcev, kl je	dilaika pe cevi v aparat, ki podlo poklice no v življenj' ob čeau	M oddaja ohlajen dim v dim \elikastavkc v letu^flf.	nik. HtedUnlk sam prištedi pole
bo letoSnje žetev dala okoli 250,-000 ccntov.
/Razno.
Pse, ld šita miali. - že nekaj let aem občudujo svet Živali, kl m odlikujejo s zmožnostmi, prihranjenimi navidez aamo človeku. Naiprej ao nai presenetili z raču-najočlmi konji, na to je prišel pea "Don", ki zna govoriti seVs-de le v nemščini ~ In naposled je predstavil gospod Demetrlj An-elllottl v San Kofttoru otrokom laške kraljevske dvojiec kušks, kl ngiblje mirti. Predstava m je vršila ne tenišču, kjer nevedno igrajo kreljeveki otroci t rasen njih somih jI je prlaoetovala še kralji-ee Jelena, njena aeetra krsljlM-aa Nstalljs f'moRorska ln dvojs vzgojiteljic. Umni sueek, kl je H-beval viaoko goepodo, sa imenuje Ras ter js sin lo dediš drugegs brihtnegs pss s Imenom Pilu, kl gs je nedavno povosil tovorni vos. Ko je Anotllotti pojasnil kra-Ijici, kako dreslra pae, M je začela pradatave. Bas je pokazal najprej avoje mojatrstvo v vseh štirih vrstah rašunsnjsi nato ge je vprašale prioeeM Jolanda, koliko let je njej In njenemu bratcu Ilumbertn in res je pokasal štl-
rinogl prerok na aparatu a desetimi številkami s čudovito natančnostjo stsrost otrok v letih, me-seoih in dneh. Seluo enkrat se jo zmotil umni Rast moral bi bil po-uedeti številko neke hiše, pa je "rekel" štirideset mesto trideset. Ko pa so ga opozorili na njegovo zmoto, jo je naglo popravil ter Izjavil a odkritosrčnim obšslo-vanjem, da je povedal sa deset pre veš.
SOCIALISTI PROTI NOVMU PREDSEDNIKU.
Vek Tork, N. T. - MesUis
konvencija newjrorike aoelallatlč-ne stranke bi >e bila skoro Upre* menila v velik Izgred, ko je čitel član r evolucijskega adaeka resoluciji), v kateri obsojajo aoelallatl predsednika Calvlna Coolidge ter 'ge označujejo kot reakoijonerse ln delavskega eovražnika.
Po celi kon venčni drorani ja bilo opaziti delogatc, kako ao vstajali ter se protlvili duhu preMta-ne resolucije.
"Uničite jo, uničite 1" je bilo čuti vpitje is svditorljs, ln mir jc bil šele vzpostsvljen, ko js gkofaičnr predsednik vrnil reso-
»o rezolueljekemu odseku v svek. Doslej šs ni bils iznovs
j*edlo'<"4
POZOR IGRALCI HARMONIKI
Imam Lubaaova harmonike štl-rivrstne in Štirikrat uglašens ln ker bom v kratkem odpotoval v stari kraj/jllkprodem po smerni ni. Kdor hoče imeti res dobro hermonlko nej sc obrne ns moj nsslov zs eeno. Ifsrmonlks j« še novs in mslo Igrana, Frank Krall, 222 Conolnt eye.( Monroe, Hlch. (Adv.)
RAD BX IZVEDEL
m mojo aeatrično aemsks ee je piMie žirije Konetenjevic, kako ae piše aedaj omožana, ne vem. Dome Iz občine Polšaill pyd Ku asom, pošta Litija, Kranjako in se nahaja nekje v Združenih državah. Nadalje bi red Izvedel ze moje sosedo v starem kraju, aamske po imenu Teresija MiveeAeko aedaj piše emožene, mi ni znane, dome je is vssl Plsins, pošte ft), Juri ns Kranjakem, kje ee nehajo v 'Združenih državah, ml tudi ni znano. Priporočam ae eenjetiim l f letel jem "Pr ocvrte", ako kdo poana njiju in ve sa naslov ja, pTo-Sen, da ml te naznani, ssksr bom zalo kvsležen, oko bodeti pe sami čMoli U ogiaa, ju prosim, de -ss c glasit I bo spodnji moj naalov. Iščem jo redi tege, ker M ja rad oblekel, pe sem nsslove izgubil, valed tega želim, da se čim hitreje prijavijo. Prask Drobne. P. O. Boz SI, U Selie, IU. (Adr.)
hha na prodaj.
Proda ae Is opeke dve asdstrop-ns hlžs, elektrike, plin, vods ln vse ugfdnostl ln od ssdej ne stav* bižču js sopet druge lesene dy> nadstropna kiša. V sprednji hiši je gostilna (Mloon). PoaeStvo sa nahaja Vflirvitiko-alovaMki kolm nijl v Chicsgu. Ugodna prilika. Proda m po amsrnl esnl. Za pojasnila obrnite se do' lastnika na naslov: p. Staral, 9T8S S. Went-vvorth Ava., Chissgo, IU.
ZA KUHAWR PIVA ,
i^lS^piikSsff?:
i§v pwsswaaeesse» i usausits sse
II js tudi sVlrkosečev, iS rasnih loncev, Ud. Ml vam dostavimo naročile M M* IU, talno v vse
SSPSiii
" ""frank oglar, \
.401 S.M'l,r A'»«l
•3
•S
t
NAPRODAJ JB
Atlri solmo hiše, 4 (lote) štev-MSČe, klev se kravo iti prašiče, Za ceno se oglasite pri lastnici i Marije flušter, 74th evetjue, Hum ruitt, III.	(Advertisemsnt)
NAPRODAJ HISA
prod s ss sedem sobne is opeke sesldsns hiša, cementna klet, zakrit porč, Oorkota na vročo so paro. Za eeno oglasite m na: 273S s., llemlln ave., Chieago, III. — (Adv.)
VSAK TOM aH PLUJE PO ZDZN TEH VELIKIH PAZNIKOV
AOUITANIA........4S40T «••
MAURZTANIA......1S.TM aeo
aZRENCARIA.......
prijazna kablaa ss t
cir&Uii - ^
na	PsmHs proairaaa« aaj
krov)«. Isvrslss kriu srosssasd sadkror)«. Nakaalk rtr«.
OrCr»'» M	f
Joeeele*)|' Mtra, • š'** ŠS®"*"em.
Toinfl in hitrft [k
postrežba, zmerne cene,
te je gesle pssloveajs, radi ka-Uraga je naš saved vsastras-sko pesnss is prtpessaa msd
v Ameriki.
Msšs dfipsktss avess s Jadranske Seske le vsim sjastm psdralnlesm, kakor u»dl «slstss sksftnjs emsgsisjs ievHHtev vsak psslsv v pepalsa sadovoljstro naših vojOkov.
Rssss radalk pašUjslev lsw-
MWeejavaafa pUm»H Is sicer v taks esane tadss, ss ksr rsls-, aama fl.M.
ss v
FRANK SAKSCR STATE BANK
M CaHla^t SI. Nesr Vsvk.N.V.
JAOBANSKZ SANKE
GLASILO SU>V LN SKE MAftgggB P00****
_i AmgjjTgi!^
'	b— ogl—ov po	lokoptat — ao v
4/asekjoe: Mta jene iržaie (laven CWw) mI UulTlLM «» Ui »t*«: Chicagu IS.80 m Uto, TjSSm trt m—c«. »n «» toseomatvo >8.00.

KT? "

Ruske

ca,

■bt ■
NmU* a«
"PROSVETA
^^^
kago >6.50 as leto, »3.ZD » ar imm u
J V E T A"
Av—, CM——. II*—to.
"THE EBIIsIGHTEIfMEllT,,
Orjm #1 UM SU—la	I
Adv
on
io<itf.

ftdeago) end Canade M per yees.
PKES8'
D»tw v •bl^Mj« «. rt; I 4m n« >• • Ism <
i* M VMM M Mti«
(Julij* Sl-SS) F*»*S
poteki* mru(Diii*.
BRATJE IN SESTRE SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE!
Kampanje zs pridobivanje norih članov in naročnikov n* Prosveto ie ni konec!
M
Moskva. - (Anisc ts Federated Press.) — Kskor se je prlče-lo vračati r Bosijl normalno Živ-en je, Uko so tudi kmetje prfče-nakupovati potrebščine sa evo-ja gospodarstvo. Za pet miljonov dolarjev vrednoeti so pokupili v prvih trsk mesecih te g* leto hišnih ia foepodsrskik potrebščin od Centrosojuse, vse ruske generalne unije konsumnih ssdrug
84 odstotkov tegs blaga je bilo nakupi je nega od državnih tovarn ali organizacij, 10.5 odatotkov od
Ifeskva. (Aniac zs Federated Preee.) — "Veliko spremembo o-pašam v Rusiji celo zadnjih sedem mesecev, odkar sem zadnji* poselil Rusijo," jt rekel Simon Sntta smerjški trgovec a kožuhovino, ki je prišel sem po trgovskih poslih. "Od tedaj je opii/ati veliko manj MimiiiČenja, več zaupanja in izboljšanje v organizacijah. Vse po-.taja boljše.mM
"Ko sem prviš prišel sem, mi nikdsr ni bilo mogoče govoriti e pozameznikom v departmentu za trgovino z Inozemstvom. Vsako-
zodruJbih organizacij in samo AA ^ bm ^ „ u i0 odstotke od zasebnikov Skorsj poaML 0o\orili so na glas, ta-
vss kupčije so sklenile krajevne isdruge ns drobno in samo 2.5 od-stotks kupšij je bilo sklenjenih po privotnUi trgovcih. Zo 12.4 odstotke tek kupčij js Izvršil dr-žsvni department so trgoiftno.
V splošnem se je v zočetku tegs leto silno razširila zsdružfca trgovina po vocj državi, vslie temu-da je v zadnjem decembru in pri-odpoveda-
četkom januarja bila uu^™.-,^	n da	u.
la pri zadrugah za 50 ddstotkov.	m naBtavijeni pri
Centralni gospodarski organi so videli, ds je nazadovanju v glav-nem krivo gmotno pomanjkanje ia tako so izposlovsli pri eentrol-ni vlodi krsdit zs 5,000.000 slstih rabljev, s katerim so ee opomogle zodrušne prodajalne, izdelovelni-ee, tovarne itd. Zadružnih proda-jalnie je bilo treba skoro v slednji vssl, s aaselilšs ao oddaljena od tovarniških srs<|išč in tsko^je bilo nemogoče razviti močno sa« družnistvo po rsej deželi, dokler nI pristopilo na pomoč vlado. : Metoda zsdrušniške distribuei-js v Busiji js v splošnem toko-let Centralna zadružnise k 8 blagom na debelo kupuje blago od različnih državnih ia mtmicipijalnih tovora ter go rsspečsvs med svoje krsjcvne podružnice, kmečke ia delavske kooperative. Centralna zadružnlea aklepa mlljoftake kupčije največ s državnimi podjetji, kot ja ssma država last ia jih pečsvo blago daljs v de Js;
Kampanja za pridobivanje novih članov in naročnikov na Prosveto še nI končala. Kampanja bo zaključena ie le konečm novembra 11
Resnica je, da je do zaključka kampanje le nekaj mesecev in da konča iele v pozni jeseni Res je tudi, dm so bratje in sestre, ki so se priglasili za tekmo, izvrfili ie precej dela in da jih je to delo tudi stalo precej truda, da
Je bilo uspeino.
Ampak rsvntftako je resnica, da mora biti uspeh v prihodnjih mesecih do zaključka kampanje le večji, kot /je bil dozdaj, da lahko rečemo, da gremo vedno naprej,
da napredujemo!
Agitatorično delo je najbolj utrudljivo v poletnih mesecih. Dobiti je ljudi težko doma, kajti po trudapoi-nem delu koncem tedna si vsak delavec želi izleta v prosto naravo, da se oddahne od mukotrpnega in možgane ubijajočega dela. Tudi ob večerih si želi utrujen jlelavec več počitka kot pozimi. Vročina že samanasebf ubija duh in telo. Poleg je treba pa ie delati po dnevu. Torej je razumljivo, da so zvečer tekmovalci zelo utrujeni, ravno tako pa oni jugoslovanski delavci, ki le niso člani Slovenske narodne podporne jednote ali pa x\aročniki Proevete, katere tekmovalci obilčejo ob večerih v delavnikih ali pa po dnevu ob nedeljah.
Za tem mesecem sledi september* dan postane krajši iif večeri dalj&i. Za agitacijo, v tem mesec« je trebi že zdaj pripraviti ifačrt. Tekmovalci lahko do tega časa dobro preudarijo, kje prično najprvo s propagando. Prlre-de si lahko načrt, kako bodo obiskovali jugoslovanske delavce, ki ie niso člani Slovenske narodne podporne jednote ali le niso naročeni na Prosveto. Ako bodo izdelali tak ftačrt, bodo lahko izvršili agitatorično delo sistematično in uspehi dd največjih nagrad jim je osiguran.
Samo Slovencev je okoli' dve sto tisoč v Združenih državah. Poleg 81ovencev je pa tisoče Hrvatov in Srbov. | 'tXat toaSCu Ako pomislimo, da j« v obeh oddelkih Slovenske narodne podporne jednote nekaj nad lest in itirideset tisoč čla-1 PoTtit •• jfaBBit
ko d*-je vsakdo lahko slišal v bližini, kakor da bi se bili bali, da jih kdo sumniči rsdi kakega zasebnega početja s mano po4 roko.
"Tak« nI več. Vsedem se doli s kakim posameznikom de-psrtments, s komur imam opraviti, kakor bi bil v Ameriki, in se pogovarjam o trgovini. Pri tem
le.
V normalnih časih jo bilo sedaj tek'dneh vieoko poletja s vsemi svojimi pojavit Temperature bila visoka 40 etopinj, politični tcplomsrVps je kasal ničlo. La-ios pa je to povsem drugače. Vreme je vedno hladno ln dežev-no, in politični toplomer se odr-žnje še vedno na dokoj visoki ftopinjL n
Neravno ekrbe politikarji tudi topot za to, da ne zamro nade na akorajšno iapremembo v vladi. Ljodaka stranka se ima za določeno dedinjo liberalcerv T*a stranka je bila med raapravami.
ustavi pasivna. Sedaj miali njen' voditelj bivši ministrski predeednik general Averescu, da e prišel čas, ko ae je treba stranki sglasiti sa dedščino. V to svr-bo je organkiral po raznih mestih, shode, no katerik naj bl bila pojasnjena in rsslošens nevzdrž-nost» sedanje vlsde. Organizacij^ se giblje tndi v TransUvaniji, aLi tO
I
i
fi-
ne veletrgovine po meetih ks sadružne prodajalnice
rtment-
ia hit
Cšntro*
aojuss.
V Moskvi vodijo zadružne zve- > ze 11 veletrgovin ao drobno, 40 ži-vilnih trgovin, 19 pokanj, 17 oke-dovalalo in čojoie. Po vsej Buciji ss jo rszprostrlo silno zadružno giboajo, ki jo norsslo nsjveč v tem leto ln ie aorsščs. Tsko je v Rusiji 24.500 sodrušnih zvez, ko-tere lsztujejo 35.000 rszličolh zs družnih prodojoln. Z oslrom na veliko uboitvo roških kmetov, ki so bili prlsdetl vsled lskote, so zadruge prodajale blsgo po »mnogih krsjlh po lostnlh nabavnih cenah, ponekod po celo pod egno. Toko tudi kupčijo vseh zadrug v lan tkem leto ni presegala več kakor' za 50,000.000 dolarjev, a v tem1 letu pričaknjejo, da bo najmSnj
Higgina" js proleta
nov, tedaj je dokazano, da imajo tekmovalci pred sabo ve- sroole dušo liko agitatorično polje in da tekmovalci v velikih nasel-;^took to velika vojne. »oW s^ binah lahko dobe prvo nagrado, ki je razpisana za prldo-)*1	mtld * * F'
bivanje novih članov in naročnikov na Prosveto.
Ampak tudi tisti, ki se dozdaj Če niso prijavili za tekmo, se lahko zglasijo. Ako se niso priglasili takoj prve dni, ko je bila razpisana tekma, lahko to zdaj store in nadomestijo, kar ao zamudili v prvih dneh tekme. Zamujenega ni le nič tudi za one sestre in brate, ki se zdaj prijavijo za tekmo. Ravnotako priliko imajo, da so med prvimi tekmovalci, kot bratje in sestre, ki so se že prijavili.
Kaj je na& cilj? Kako moramo delati, da pokažemo, da delamo za napredek in za svitlo bodočnost vse človečke družbe? Naft cilj ni »aino, da se podpiramo med sabo v bolezni in nesreči, skrbimo za vdove, sirote in onemogle člane, ampak naš cilj je, da se razvije sedanja človeška družba tako visoko, da bo v Človeški družbi samo-posebica, da Človeška družba .sama skrbi za vse svoj« člane v vseh življenskih položajih.
Zato izobražujemo svoje Člane, da se bojujejo za Zboljšanje življenskih razmer v Človeški družbi. Ampak dokler je le majhen del izseljenih jugoslovanskih delav cev ali potomcev jugonlovanskih kmetov in delavcev organiziranih v Slovenski narodni podporni jednoti, dosežemo tudi majhen krožek sodržavljanov in jih napeljujemo s podučno in mirno besedo, da delajo za vi^Je in plemenite cilje človeštva, za razmere, ko poeUneJo vsi Člani človeške družbe bratje in sestre. In da razširimo svoj delokrog, je naša dolžnost, da pritegnemo v Slovensko narodno podporno jednoto vsakega jugoslovanskega isee-Ijenika, a obenem ga tudi pridobimo za naročnika na Prooveto.
Cilji Slovenske narodne podporne jednote ao plemeniti in visoki, ravnotako so njeni ideali. Za to lahko stopijo naši agitatorji pred vsakega jugoslovanskega izseljeni ka in mu razloie le cilje ln ideale s mirno besedo in ga tako pridobe sa podamo organizacijo, ki ni samo podporna po beeedah, ampak to pokazuje dejansko.
trgovinskem departmentu za ino zemstvo, odstavljeni. Ko* sem vpraŠsl, zaksj se je to zgodUo, so mi pojasnili, ds so bili grsftsrji. In ljudje, katerim ni bilo mogoče zaupati, zato so jih odstavili. Dobili so na njih napake, kl sicer niso bile tolike, da bl jih kaznovali, vendar zadoetne, da so morali biti odstsvljeni.	V;
"Izglede, kskor da so v zad njih mesecih spoznsli ljudi, katerim lshko ssupajo in ksteti niso vrediii zaupanja, Zdaj je torej mnogo loljs sklepati kupčije in uživeli so se v poslovsnje s inozemstvom t prilično kratkem čs-su, sko upoštevsmo, ds so bUl pri začetku ie vsi novinci v tem »oelu in nevajeni trgovinstvs nozemstvom/^	,
SStU je tudi pronašel, ds ni Več onegs grafta s oddajanjem prenočevslišč po hotelih in javnih prostorih. "Ko sem prišel prvič sem, so m^ dali košček papirja od tujezemskega urada s nakaza no sobo v hotelu Savoy, <loda so b^jiisem mogel najti. "Ker si neumen," mi je rekel isar hotela. "Daj poetipščku nel dlarjev; na to čaka." Nisem trto tega, ker sem itncl uradnj na o ss sobo in tako sem moral ti neksj dni, pred no sebi do-b!l sobo. Drugi so dobivali sobo tfekoj, Itako r se prišli, le skrivaj jim bilo trebs neksj ponuditi po-streščku in imeli so vše udobno-
"Ko* sem pa sdsj prišel v tuje samski ursd, tpi je uradnik da seznam hotelov in javnih prens-čcvališč, da sem lahko izbral. Da ml je papir z aakazano sobo ia kskor sem šel v hotel, sem dobi takoj sobo in postrežbo. To so si oir malenkostni dogodi ja ji", je rekel mr. Sutta, toda napovedujejo isboljšano organizacijo javne ga življenja ln boljšo kontrolo na razmerami,kar jc vsekakor važno za Američane, ki prihajajo
NOVA KNJIGA! NOVA KNJIGA!
"Pater Malaventura MV kabareta
99
.99
Spisal Zvonko A. Novak. Uuatracije nariaal Stanko 2ele. > ^
ladalo in aaloftUa Književna malica S.N.P.J.
Povrni ia življenja aMsriških frančiškanov. To Je prva slovenska knjiga v Ameriki, Id ima iavinso olike. Fina trda vesba. Stane $1 JO s poštnino vred. Rojaki, oeaHe po tej kmjifi, ne bo vam žal!
Naročbe sprajomo
Književna Matica S. N. P. J.
2657-50 So. Lavmdale Ave^ Chcago, IIL
pa brco posebnega uspeha, tz eele akcije bi bilo predvsem^ omeniti vroč* boj, kl ao ga bili »tran-tini pristaši is Trsnsilvsnjje pro ti. narodni stranki.
Proti narodni stranki se je koncentriral v zadnjem čazu ves ogenj . naaprotne organizacije : ded narodno ia kmečko stranke je prišlo do biztvenih ovir. Komaj sta si izmenjale obe stranki naznanilo o ločitvi, ae je ie pri šolo napadanje odstrani kmečke straake. -
Kmečki voditelj js napovedal javno razredni boj, in med prejšnjimi zavezniki ae js vnel v časopisju silen dvoboj, katerega se vdeležujejo tudi drugi listi. Načelnik narodne stranke dr. Msnin je podal izjavo, da ne more nikakor priti do spojitve« ker se kmečko strsnks poleg rasrednega boja poteguje še ss razkropitev armade in varnostnih sil. V ;
O akciji kmečke straake piše list "UniveNol", ki se ne obeša nobeni stranki na vrat, takole: Prizadevanja, ki gredo sa tem, da bi b}le upravičene razredna stranke, ne v smislu običajnih rppjevanj, nego v amialu držav-novodilnih činiteljev, se nam ne zde primerna, ker ne pomenijo vodstvs, nego neslogo. Ona ne drle, ker Je jih da k p odbit i s izkušnjami.' So nepravična, ker žalijo druge razrede, ki se ne stri-s njimi So napoalod tudi protisooijalna, ker ne pospešujejo splošnega Sodelovanja, brez česar ni mogoč hiti mir, niti nc oapredek."
Javno izpovedanje za razredni boj je zbudilo nevoljo v vratsh krpečke strsnke same in«raznih it ran i je bilo čuti glaaove, ki zo /ngrozili z imtopom iz stranke.
Narodne stranka pa dobiva br-cc še z drugih strani. Vedno Še v veri, da je edina stranka, ki jI ere vlada, si Išče zaveznika,-s ka terim misli prevzeti vladne va-joti. zakaj, ie vselej je poudarjala, da jc možna v bodočnosti edi-nole koalicijaka vlada. Od strani stsre države je ootala samo še stranka profesorja Jorge, h katero se Manin še ni pogajal slede sodelovanja ali spojitve. Kakor se zdi, so poizkusili sedaj takšno sblilsnje, zakaj, prof. N
Jorga piše v svojem glasilu ''Ne amul romaneee" namigovajc na narodno stranko, da nc mara biti njegova stranka podloga obleki, v katero bi «c rada obldria neka stranks, ds bi mogls potem pre vzeti vlsdo.
Ns dragi strani ps ve poročsti list "Adeverul", da bi bil mii}l strski predse<lnik pri volji povabiti narodno stranko k sodelovanju.'V vladnih krogih se smejejo teklm govoricam, zakaj, malokdaj je ta ali ona opozicija storilo i vladi boljše usluge, kakor ao jih ji ravno oposicijoaalci drjs. Msniua in Mlhslaehe. ki vodita pozimi in poleti vedno "vieoko-| noletoo politiko."
Krslj je mrtev. Živijo kralj! Novi "kralj'.' ae piše Coolid^ (Izgovori KuliČ in mi* d, dai. iz Dalmacije.)	! \
•	o e Ttoie ljudi je bilo smven, ks
je Demokracija zmagala. Prvi i, tunrl, drugi je odšel v puščavo ia tretji je v norišnici. ,
Kje so zdaj pričeti
•	•
Car vsega jekla Gary vsekakor oareči delavce na U način, da b*. do eakrst delali osem ur, plačani pa bodo aamo za šest ur.
Gary je dober kriatjan. De^. vse, ne vprašaj nič, pač pa zadeni križ na rame in ga neei!
•	• e
Anglija toži, da Francija no^
reparacijake krize. Nagajiva Pran-eijal Ali modra f Poincare najbrž čaka, ds bo msrka vredna miljos dolarjev — in potem bo vse piti* no. Francija pojde v nebesa.
lo tri mcseoO se rodi gr«ka republika pa še ni nič. Kje je dr. Radič T
e • •
! ■
Naša jeklarska dinastija je ni. redila v treh mesecih okrog 40 miljonov dobička. To so malenkosti, o katerih ni več vredno povo. riti. Odkar je Lenin umrl ia WUson osvobodil Črno goro, o menimo samo še o mfljsrdah.
o o •	'I
Če bo avtomobilski baron Ford prihodnje leto Izvoljen zl predsednika Združenih držav, bo ma:»i. kateri fordofil lahko rekel: Nai
prozident naa vozi k vragu 1--- .
•	• •
Zadnjič eo lizti poročali, da je neki P. W. Suydam umrl v noriš, niči in sapustU miljon dolarjev. , Predno so gs ssprli v norišnico, je imel 60,000. V norišnici je bil 50 j et; v tem času se je njegov denar pomnožU na miljon.
Zdajpazdaj nam kdo zabrusi, da je treba imeti precej soli — celo solnico I — v glavi, če kdo ho*e naredit! miljon dolarjev. Le pojdite se solit, ds boste bolj bogati! Omenjeni Suyham je bil noree, i prazno solnico v glavi, pa jc le naredil miljon | .T ; f v ' J
Kapitaliatični zlatem jc tak. ds najbolj zmešani možgani delajo ^ denar. Bog ohrani, Bog obvarl
nam tak ziztem t \ •
Čudak Bdwsrd W. Bole je h prejel 2000 načrtov za dosego trajnega miru. Bok je namreč riz* pisal nagrado atotisoč dolarjev ca najboljl rfa^rt ' *-
Več ko polovica načrtov se gla* i si — -kot poročajo — da je trebs ] odpraviti Wall Strtet, ker denar je glavni v^rok vojne. Veliko it o-vilo tekmovalcev pa priporoča u-' j kon, na podlagi katerega bi moral j sleherni človek hoditi v cerker, češ če bt vsi ljudje imeli vero, li ne bilo vojne.
Daj jim nagrado. Bok, tekmovalcem, ki priporočajo zadnje! Ti i so pravi! Če bi vai ljudje hodili r j cerkev, bl nc bilo vojne! Kij«* j 1n Vir nista bila nikdar v cerkvi! j V srednjem veku, ko je svete oer- j kev vladala vso Evropo, ni bik I nobene vojne, oh, niti ene! Sek i danes, ko je generalissimo Foch, 1 največji brezverec, na čelu naj- | večje armade na svetu, je priiU j vojne. In pa tista brezverska du- I hovščina, ki jo blagoalavljaia k«- 1 none ln zastave ter molila za zma- | go katoliškijr Avstrijcev nad kato- 1
liškimi Belgijci!--
0 0«
KOLIKO Ul DKLA AMIRISKI
DELAVKO VA TEDEN?
Povprečni ameriški delavec dela po 50.3 ure na teden, kakor poroča narodni ekonomski biro. Ts urad je dognel, da je to sa povprečne 3S minut manj dela na teden za vsakega delavca Unije, kakor je bilo lanako leto. Nej-ialjšl delavnik Imajo oni, ki so Oftlužbenl pri kakem hiinem delo, "oaebni" službi ali poatreftčki, ki delajo po 56 ur na teden. De-lave! na farmah ia oni po trgo vinah delajo po 53 «r na teden.
Pro
List is Montone poroČs o domačinu, ki misli, ds je Wilion k predeednik.
To ni nič novega Kitojeks jc«« 12 let republiko, ps je še ns ate-tisoče Kitajcev, ki ne vedo tegi; še vedno verjamejo, da v P-ktngs vlada cesar, "nebeški sin". vim neksj, da ee še dobi v ki Slovenec ali Hrvat, ki še ver-jame, da je *fa*e Joše« še žir » noče verjeti, da je Avstro-Ognk« razpadla. Takiljudje nevedno verujejo tudi v čudeio svetnikov »■ de "Črnošolcl" deUjo toče. TaW ljudje bi lehko bili miljonsrp -
ps nalašč nočejo biti.
s o e
Starš rcsafcs je, ds eene ved^
gslopirsjo ns konjn.
mezde pa lezejo po berglj«* **
leč za cenami.	M _
K T. o.
Ponovit?
•»
IV, to
AU vol, kaj trpi tolike^
aloveaakih delavoev v An*n» vsled spohdb boksal, ki to P0', dlea' občevanje
MU pri Znj^ V. J.
fcriv« •
■h tiskarni.
* UL -r Samo par vrstic BOu,.i tkkarni. Dosedanja jc namreč pokasala, da ki razpravljajo, bolj sa-u zsvetišče kakor sa lastno. To j« razumljive. O je lolje govoriti, ker to j« i« dobrih deset let meo rečeta, dočim je potrebne msnj občutna po« peaiu Slano, kateremu na-; aunjka rasnih podatkov udevi. Sem sa zavetišče s tirem, toda razprave o tem drugim, uj vidim, da tišče dovolj dobrih zego-
Mniti se hočem a br. T/. A-ki je tak pesimist gleda t. On ne vidi dobičkov, ki prinsšsb lutaa tlakama ti ia boji se, da jednota nc gk "konkurirati s cenami" i itarcjiih tiskarn. tga je razvidno, da br. A-i ni as jasnam, kaj prsvza-jednota hoče z laatno tiskar-Konkurirati a cenami" po-business, jednota pa ne bo tiskarna za business, mar-l ivoje potrebe. Po zakonu ie smemo delati busbesea a mo. izvzemši ako se ustaao-to ločena tiskarska družba, ima jednota le aaložcn iL To je aeveda druga reč. i, podrobnega načrta le ni. pred seboj; dokler ni nsčr-naslanjamo na predpostav-hoče jednota imeti tiskar-Dt ivojo ustanovo sa avoje be.
t potreb je pa dosti. Jedno -Izda okrog $60.000 na
a tisk svojega glasila, urad-iskovin, stenskega koledarja
kjiflr književna matice, mez ves ts densr dobi Narod-
skarna, o kateri se lahko reje v resnlei najcenejša tis-v Chieagu, čp ne v vsej A-i. Ali to je zs nae alaba to-kakor je drugo tolažba, da e v drugih tiskarnah veliko Pojdimo kamor hočemo, po-nam bodo tiskali s dobič-zs tiskarno; nikjer nam ne tiskali za "božji Ion". Ako ja na£a tiskarna tiaka le »totnim dobičkom — kakor |wavijo — tedaj to pome-a poklonimo tiskarni vaako >6000 za privilegij, da nam kar rabimo. Vsako loto*to-ipla&amo družbi tiskarne iajvi«ji posntrtnini brez Icenta asesmenta. V deaetih ie to žc $60.000. — S. N. P. vmdar ne smeln biti tako arna, .'oprav ima ččs miljon jev premoženja. Noben po-I miljoifar ne dela tega. Eeo ima jednota z upravo šc ravno tako velike in večje e. ampak tem stroikom sc nrr izogniti, če hoče pravil-»podariti. Ns primer jedno-ra imeti pisarno in uradni-vodljo in izvršujejo vse pp-r do danes «o ni nihče izua-■iine. da bi to delo oprav-
^rez kakih stroškov. |pak tlim, kjer si jednota ■pomaga. ni t^eba stroškov. Biček. ki ga jemlje tiskarna, f trmi stroški. Teh šest ti-ov nn 1« to — najbrž pa je - jednota lahko prihrani, Mi svojo tiskarno. — Jed-, 1 t Skarna je potrebna, če p napredovati. Jednota ra-■aevmn, obenem reatejo nje-IMjo po tiskovinah. Na po-»lasila ne smemo misliti, U »o "Prosvete0 tiska v tu-»rni. Knjige Književne ma-prajo i/hajfati bolj poredko-»r veliki stroški s tiskom.
■i ne smemo ststi ns mest* lki fd>*tafte na gotovi točki a. » kameni in potem gre I Zato moramo napnrj, če r B»*aj; naprej pa ne no-HokW nas drže preveliki P " vrat. Zato al pomagaj-
možje, tiskajmo aami! Botil ra"te in 'z njo vred bi ■rs»ti tudi njena sredstva To sta neše dva gle-našo knjige. Al! bi ne »Miti, da se "Prosvete" imo na sodem kolon. <»ve aH žtiri strani! Mar M > pametno, de ae glasilo, na-not- erikret iznebl nadlež »"-eislnlh oglasov, ki nem »lasti ob sredah sebsleje M Številke, drugo vežao h P« mora čakati! Ali ne r» jednota enkret iedejati P vse svoje Člene kskor **»js tednik! To. bi H bilo r ** jedm.tn. ki ime v svo •vilih točko, da "Isebrelu p« 5 " H bi eakrst pri-" književna msties » I***»o vsakega pol
knjige, ki bi ae enostavno razposlale vsem članom T
Na vsa ta vprašanja bi mogli odgovoriti s "da" šele potem, ko dobimo lastno tiskarno. Ustanovitev tiskarne ni tako strašna reč kot si morile slikajo nskateri bratje. Nobenega izrednega prispevanja ne bi treba. Jednota ima denar nalošea t bondik raznih ka* pitalističnih občin in naprav , e kkterih stabilnosti ni nobenih še-lesnih garancij. Zakaj ne bi jednota naložila denarja v svojem lastnem podjetju! Edino jamstvo, ki je potrebno, je, da podjetje plačuje obresti od aalošenega kapitala. Zato je treba &rbeti, da bo tiskarna v dobrih, izkušenih rokah. Zanssimo ee tudi na gl. odbor, ds bdela dober načrt. Bratje, katerim je bila poverjena toaa devna naloga, se gotovo potrudi jo in izdelajo na temelju informacij, ki jih dobe od strokovnjakov* najboljši načrt, Id je mogoč, sa jedaotino tiskarno. Bres vseh skrbi torej glasujmo sa tiskarno, ko pride na člansko glasovanje. —. Ivan Molek,
Ohioago, BI — Račun vprašanja lastnega aavetišča in sirotiini-ee ima člsnstvo «. N. P. J. sedaj na razpravi tudi vprašanje laatna tiskarne. Kakor zavetišče, tako sc tudi vprašanje tiskarne ni pojavilo šsls sedaj v krogih z jednote. Na konvencijah so bili v tem osiru narejeni sakljuški, naj se stvar preiakuje, študira, iadela načrte in potem, ako mogoče izvede. Enake aklepe ao delale seje gl. odbora. Morda ja boljšal da aa atvar "vleče tako $očasi", kar ae na ta način aa moramo "prenagliti". Ca bi kupili tiakar-no kmalo potem ko ja pričela izhajati Proeveta, bi bHi danes sko* ro gotovo na dobičku. S popolno gotovostjo pa ae tudi to na mora Jpditi. Pred leti ao bili tiskarski stroji kakor' vsaka idruga reč ve-Uko cenejši *ot so danes. Toda če bi imeli svojo tisksrno še pred leti, bi mogoče tisto, kar bi v cenah profitirali, izgubili med vojno- To so le ugibsnja, ker ne moremo točno reči: teko in tako je bilo. Ker nimamo tiakarue, tudi nimamo svojih Izkušenj, v
Ali potfcbujemo laatno tiakar no!
, JColikor je meni znano, je "Pro. sveta" edini dnevnik v Zed. dr-žavah. ki ae ne tiaka v lestni ti-Jrsrni. Najbrž jih je več, toda meni niao znani. r *T 'v
V preteklem letu smo plačali za tiakovine ln tlak drugim tiakar nam okroglo vsoto #61,900.00; od te odpade nad $50.000 za tlak dnevnika in tednika (bbligatna i/daja Prosvete), ostalo je izplačano iz upravnega aklada za jed-notino tiakovine, stenski koledar in Mladinaki lišt.
Mali dnevniki, ki imajo avoje tiskarna (ali pa če se tiskajo v 4rugih). imajo težek boj za ob-»tanek. Češki dnevnik "Sprevedi-nost" n. pr„ ima svojo tiskapio. dela Vsako leto Veliko izgubo. Iz-haja vsaki dan na osmih in tudi več straneh in ima eno kolono več kakor Prosvete. Tudi nekateri nemški dnevniki so v zagatah, nekaj pa jih jc propadlo. Tiskar-na "Spravedlnostf" je unijaka, tiskarne ostalih treh čeških dnevnikov v Chieagi ao neunijske. Tiskarna "Spravedlnosti" je zs-družno podjetje, ki so gs ustsno-vtil pred leti češki socialisti, leta 1920 pa je Iht prišel v roke ko-muniatom in napol komunistom, karkoli že to pomeni. Ker je tia-kam Sprsvedlnostl unijsks, tis-karne drugih čeških čikaških dnevnikov pa neunijske, jim ne mope konkurirati. Ds pokriva Iz-gubo z dnevnikom, prireja uprsv-ni odbor Bprsvedlnosti bszsrje In razne kolekte v podporo liatu. Brez te podpore bi šel dnevnik s tisksrno vred Že davno v bankrot.
"Prosvete" kot dnevnik, od-visca samo od naročnine in ogla« »ov, bi ac ne mogel vzdržati, kot nc more, razun per redkih
aa
izjem, noben delavski dnevnik. Zsslombo Ime v tem. de je glesilo za naše razmere velike podporne enote, ksteri služi kot dobro ogls-ševalno sredstvo ln je kot tsko zs orgsnici rs jo dobra InvssUei js. Ko. Uko let gs bomo še potrebovali, jc težko prerokovetl. Bezmere v naši javnosti se sadnjs leto hitro menjsjo in ksr je ze nas in neše institucija najvažnejše —'dotok novih naseljence*; je skoro astsv,
karne in m ga da članstvu v razpravo in potem ns sj^ošno glasovanje. Kako si jaz zsmišljsm to načrt T
Računajmo, da imamo dnevpik, Mladinski list, da bomo izdali sempstsm kako knjigo, ds rabimo precej tiskovin ia da isdamo sa vse to okoli $65.000 ns leto. Za toliko bi imela naia tiaUraa sigurnega dala.
Ker nisem tiakar in Še manj veščak v tiskarski stroki, mi je nemogoče podeti kak osnutek načrta. Za tako delo je treba vešča-ka, ki ga ta atroka sahteva. Toda toliko vendar vemo, da bomo morali ladatl nrecej tisočakov za stroje ia fo hočemo tlskirno, ki bo odgovarjala potrebni naša jednote, amo lahko gotovi, da nas bo stala a stavbo vred 60 do $80.000. Lahko po vzamemo tudi kaj eenejšega, kar pa bo treba leto zapletom "fliksti". Potrebovan bi dva stavca na stroj, dva na roke, mpošiljalea, operstorje etrojev, vsega skupaj kakih sedem do deset oscfc ln ravnatelja. Morda bi ae ishajalo s manj moč-mi, morda bi jih toliko ne bilo niti dovolj. Delo t unijakih tiakar-aah je razdeljeno po etrokah; tudi ako tiakar ene gotove atroke nima dovolj dala aa vaa daa, mi ga bomo morali plačati
j^ll, kar na vemo mi, bi nam lehko povedali veščaki, če jih najamemo. Dobimo enega ali dva, pa jim pojaaniSao: Dnevnik imamo, mesečnik, toliko in toliko tiskovin rabimo vaako lata, toliko pla-čujsmo tlakami u vse skupaj sedaj. Sedaj pa nam vi iiračanajts, kolikšno tiskarno potrebujemo ss izvrževanje tega dela, koliko bo treba v nji dalavoav in koliko naa bo atala zgraditev ln oprema tiskarne in koliko obrat, rsčuna no po aedanjlh cenah tiakarakth potrebščin.in plifcš tiskerjev.
Do eenta natančno nam ne bi nihče mogel nspraviti proračuna. Toda dobili bi na ta način lahko toliko natančno slikq, da bi videli, Se se nam hI tlekarna ca nsše Isstne potrebe lipls&la ali ne.
Ako bi rekli veščslki, da nas bo stsl tisk Še več kskor sedaj, recimo nekaj ^nalaga več, tedaj bi to raaHko izpopolnili s sprejemanjem tiskarskih del od trgovin b raznih drugih tvrdk.
Priporočam, da ae dobi vae take informaeijc j-adltega, ker je boljše, da iakoriatimo izkušnje, ki jih imajo v, tisklrški stroki <Trugi, namesto, da bi na slepo pričelj in'se šele Vtem učili iz lastnih izkušenj popravljati na-
P«kc. • [ffl '
Po rasnih krajih je precej ma-lih tiakar^n, ki delajo večji ali manjši dobiček. Ampak razlika med njimi in našo tlakarno bi bila v tem, de so one privatns posest, v ksterih dels jo laatnikl in solastniki tsko, kot ne bi delali, če bi bih nsjeti v drugih tiskarnah na dnevno ali todensko irtašo. NaŠa tiskarna, ako jo ustanovimo, bo unijsks. To pomeni, da bomo plačevali tisksrjs po unijski lestvici in da bodo delali po predpisih unije. Da bomo mogli konkurirat a grugimi tiskarnami, bomo morali imeti apošobno vodstvo ,kajti če ac obratni sistem zanemsri v začetku, ge je t aa-druŠnVi podjetjih silno težko popravljati. Pri nsstavljsnju rsv-natelja bi ne smelo odločati nobeno prijsteljstvo. s m pa k vpo. slevstf bi se morsla ssmo sposob nost. kstere smeriški Slovenci v splošnem nismo nsvsjeni dovolj ceniti. V začetku bi merel biti na-stavljen poleg ravnetelje ie*'ef ficleney ezpert", ki bi pomagal i*rediti sistem, potom ksterege bi bil v stenju veek delevec nepre-viti gotovo količino dels in pa da k* ne hI tratilo s časom vsled ttc-prektlčae razpodelbe strojev ia podobnih stvsri v tiskarni.
Nekateri priporočajo, naj bi bila tiskarna na istem prostoru kakor zavetišče, ako ee ustanovi. Vsi rsčunsmo, da bo zavetišče kje na dešeli. Tisksrna, Se nočemo dc-leti nevernih eksperimentov, store biti v mestu, kajti dnevnika ne bomo šli Isdajsti kam v kako vas.
Tiskarne, ako bomo postopeli po trgovskih pravilih, se nem bo s časoma Izplačela. Ako jo košs-mo seaso zato. de bomo imeli evo-jo tiskenm, bomo delali s ajoM gebo. — Praak lajec.
m. — Po deeedenjih ia-
|jen. «ačunsti morsmo torej le z košajak ia štadijak glede zaveti-ro^fc ki so še tekaš Ampak o||fe ter sploh nsmersvenih
tem m ae bom spuščal v rezprs
vn. ......——- —-—------
Kskor s ssvetišČem. aeetone ta-di tukaj vprešenje. keke boen. začeli, u si oče j, de se edlo*»o gstenoviti tiskerao. Ne ednaUtve nI keoveneijl sme sprejeli
aaj ae izdela aečrt glede tis-
nov, be po mojem mnenja sleker nege člene H N P. J. privedlo 4e raki jaška, da Imata bfete Sejce in Leagerkole prev v svojem »ne nja e lesenovsnih napravah. Koli ke čleaev se je še prijsvilo. de bi 41 i v zevetiiče! Res imamo na vsa ki seji dosti prošenj In aaa koti,
sko ne moVemo vsem pomagsti; vpfcalanj<• pa nastane, koliko teh prpailcev bi šlo v zavetišče. Naj-1« nobeden, ker ne more pustiti fvojih krvnih eorodnikov, prijateljev in anancev ter, kar jc glavno, avo^h n#vad. Brez tega bi mu bilo Svljenj« pusto in mrtvo, aeto ae vsakdo boji od svojegs bivali-šča.
Imam pa načrt, po katerem bi ao nekoliko omilila beda med o-nemogilm članatvom, starim ali pa onim. ki so po nmreči prišli do stanja, da se morajo obračati do članstva na pomoč. To js naš sklad izrednih podpor. Na pri-hodnji konvenciji ali pa še pred konvencijo naj bi s splošuim glasovanjem določili po nekaj eea-tov vsakega člana da bi moral prispevati v sklad sa isredas podpore. Potem bi se morali pri raa-polaganju s tem sklsdom strgo ravnati in nepristransko. Bolniški nadzorniki po okrošjih naj bi i-meli nalogo preiakatl, kdo je de-lešen laridne podpore aU ne. Tako^ bi imel bolniški zastopnik tudi laoč pooblastiti aaupasga člana, ds tsjno preišče stanje pre-silea. Posebno bi bile to upoštevano, ako je prosilec oddaljea od okrožnega glavnega odbornika zaradi atrotkov.
Pri prošnji aa iaredno podporo naj bi bilo kolikor mogoča po« drobno opisano o stanju proail-ca. To naj bi bilo poalano na glavni urad, kateri naj bi ukrepal o podpori.
Na ta način naj bi stari b onemogli dobivali nekoliko redne podpore, drugi pa od alučaja do slučaja. Odbornik ali pooblašča-nae, kateremu bi bilo' dokasano, da nI poročal resnica na gls^H urad a namenom, da bi kdo neupravičeno dobival podporo, bi moral biti kaznpvan s globo sa toll ko vsoto ket je oškodoval jedno-to, naj bi btt aa več meaeoev suspendiran tli pa oboje.
Ako smo rUMBiel sa omlljenja beda med oniipi, ki si aami ne morejo pomagati, bomo najlošjo pomagali na ta načto. Tudi penidj skl drdtbi bi bilo ztdoštcno pri-blišno na ta način, 'i Kar ae tiče laatna tiakarne, aem mnenja, da bi aa^jotovo izplačala pod dobrim vodatvom. To n*j bi uatanovili s densrjem ia upravne ga sklads iS. N. P. J., ksr ako bi bil primanjkljaj v tom akladu, se la^ko raapiše par centov na klado Ke Člane, kar bi Se kako pogrešil. Seveda bi oboja moreto iti na aplošno glasovanje ali pa čakati prihodnje konvencije, ka-tera U|K da bo gotovo defial-tivno rešila omenjeni vprašanji. — Anton JerŠIn.
Irwi4 pa. — Nerazumljivo mi je, zakaj *c članstvo S. N. P. J. tako malo žgnlma sa razprava o
zavetišču in laatni tiskarni, katera rczoluoija je bila sprejete ue zdrnževalui konvenciji v Cleve-landu. Ohio, ter jo je aedaj flav-ai odbor poda! članstvu v ras-motrivenjc in rsspravo. Razpravljanje je, na kak način bi priili do potrebnega denarja aa prepo-trebno ustanovo, kakor je aava-tišči*, katerega Slovenci ravnota-ko potrebujemo kot ohromeli ale-pee pogleda. Da pa pridemo do tega, ja potrebne, da pričnemo bolj resno deleti, ter dajati neave-te, kako zavetišče'v re^nci potro-bujemo.
Hazjaanjeno more biti. koliko ŠVeta js potrebno kupiti, ds bo zadostovalo zs vse goste v zavetišču, pa naj presegajo po številu tudi M0 gostov. Gotovo je, ds bo presegflo 16 število, ksjti vsakdo bo rsjše šel v zuetišče. kot ps bi bil v nepotje drugim, ksteri Ima-jc vs« polno predsodkov o onemo« glem rojaku.
Zadnji leta, ko me je bolezen čedalje hujše napadale ter napravila končno sa tešja dela aezmoš nega sem ee o Um sam preprlčel. Vedno torej premišljujem, ssksj ao n< kateri rojski proti tak« o-staaovi kot je zevetišče/Nsmeet«), da bi podpirali koriotno Idejo, o enontat4o odgovarjajo b jo predstavljajo za nelavedljive. Vsako, vrstil«- sirotke neštevajo, ki hi jih imtdi s tskim podjetjem, de lm tr.be* plečevaU uslužbence, strežnike in sdrevaike pri aave« tišču itd. Gotovo je. da so s takim podjetjem navezani otrofti, a tako j« tadi gotove, da M se ti step-iki r>"krfvsil, delom s Iz bolniško podpore, do kolere bi bil goet v •svetišču upravičen, ako bi Ml od sanaj Veliko bi pa prišlo ed po-Skodn ieskege in odpravaiaskege •kis i« ker potem nsj bi nihče Kfr»j«m4~ti'likr/'linn'- f« irgu ke obeh udov, ae prejemal bi " I Škedniae ia odpravnine, kakor se dogaja eedej. merveš bi bil ti-ti deoar{porabijea m aedaljno živ-Ijanje
Doaedaj ja snsno, če je šlaa is gubll obe nogi ali obe roki, je prejel odškodamo sa sgubljene udo, a to je hitro porabil ln potem je o stol siromsk, prunoran proaiti mi loššins pri usmiljsaih srcih, ker njegove bolniška podpora ni do-segls njegovik stroškov. Pri onemoglih in nezmožnih bratih ao namreč uavsssnl ravnoteko viao-ki atroiki kot pri sdravih, a v do ati slučajih še višji. In to jo rev-^ po pri članih, ki imajo neoadrev-Ijivo bolcsen ter še njihova bolezen isprcmbja, ai trajna, a nevarna ter ja valad tega doetikrat treba Iti k zdravniku, ds da sdra-vile, ketera olajšajo bolečine in podaljšajo šivljenje.
Veliko rojakov je mnenja, da ae u v ssvetišše na bo oglaeilo ssdostno število goetov, vsled tega, ker imajo tukaj avojee ia bodo rajše oatali pri njih.vNa trdim toge, da nima noben Član kakega svojega lo^ka, M sa zanj žrtvuje, kolikor ja v njegovi moči in ss saveds, da ja a njim v sorodstvu ter js njegova dolžnost mu pomagsti v nesreči. Toda tek rojakov je m4b. Več jih je, da ta uvidijo in Zaničujejo, kadar so ti pošls sredstva ln nlsllsam smo-šen poravnati avojik etroškov. Zato pa tudi vidimo toliko airoma-kov, iakajošlk ai aavetja pri tujih ljudeh, a katerimi niao aič v sorodstvu, a ss jim pri njih vendar nudi boljša bratstvo b ljubezen kot ravno pri evojeih. Ravno vsled tsga ja naš gospodsrskl b socialni družabni rad tako alab, ker ns posnamo aikakega sorod-stva in usmiljenja do onsmogiih.
gaaisacijtf na Žujejo svoje oni >jo pot uho ks pit slu b vis.n, s« v tem osiru prav niš u» briga u onsmogle sirote. Zakaj! Cato, ke- imamo taka može v poslanskih sbornlesh ter ne drugih odgovornih mestih, ki doaedaj niao šc nlčeeer storili aa take ubošce. Vjjudatvo jih je iavolilo brca programa aa socialno aa ver o vaa je, <ter je politično brša malega popolnoma nezrelo in v vseh oairih popolnoma pod kontrolo kapitalističnih strank. \
Torej viemimo v pravem aml-slu raaprsvo glade aavetišča med Šlanstvom & N. P. J, Kupljena bi moralo biti najmanj 160 akrov scmljs, ki bi morala biti dobra, da bi teh 160 skrtt 'plačali po 60 aksr, kar nikakor ni pretirana vsota, toraj bi dali sa semlje $9.000. Zs sgraditav boslopja aa priblfšno 600 onemoglih Šlanov a vso opremo, to is atavbo, hišnim orodjem, kopelišlssi b drugim, na bo dovolj $900.000. To je, kolikor bi po mojam mnenju atalo tako t>oslopJe. Koliko pa bi bilo dnevnih stroškov! Recimo, da je 300 onemoglih Članov in mk po-trebujo v smernoati 75« as dan. Takoj bi prišlp od 800 članov na daa 225 ali na leto $18UT5. Po-taaš ja treba obdtov, recimo ca psr aa člaaa, po štiri dolarje psr, ksr meee $1200, treba ja obleke, po skromnem računanju aa $80 na lato aa člaaa; kar aaaea $6000, Skupsj bi anašall atroški po na* pretirani ceni $188.176. Treba Je tudi adravik rok, nsjaibo moških ali ženskik, ki bodo tošna b di-etlptlnirano vodila aavetišče. Naj-manj deset oaab bi moralo biti aa-poslanih v takem aavodu. Vsaki oaabl ja treba plačsti oaam da da* aat dolarjev ns teden, kar bi aneslo skupsj na lato aa alušaišad $4.160 do $6.800. Treba ja adrav-nika, Id ga pa aa malo plačo v da-fašnjlh r seme r ah toško dobiš, ia tudi so aopet stroški.
■ Brage b sestre, prad nami ja velika in tsška naloga, katero ja
•treba dobro preudariti b prsmi-uliti, prodno ae odločita aa tako ogromno dalo. Prodno aa odločita za to atvar, morata pramlaiitt, kje as bodo dobivala finance u tako sgroinna, vaote. Pa mojam mna* nju naj bi aa U atvar odloSUa vaaj aa nekaj lat, kajti večina naših člsnov so. bduatrijabl deUvsi in finan.-n.i popolnoma izčrpani,. ki tarnaj uhajajo S sedanjim aaaluš. kom. Oe H pa podjetje t reasial »/.pelje b uatanovi, kot je eedej ua rsspravi, ja treba, da vask ko-rak dobro premielimo in preuds-rimo načrt, prodno pričneme s de-lom, ds ne bomo sopet v bllšnjl bodočnosti doftivalt' mHH^ kakoršnih ao Slnvenel doživeli ša mnogo v preteklosti. Nsdajam m, da ne došlvimo nobenega veš. Skušnje imamo sa sabo b akuš-nje so nam MlbolJSl učitelji zs prihodnji.
- ft«, neksj bi dodsl k temu. K<lor pszno assleduje dsaašSjo afatov-ns rasmera, vidi v Slllnjl bodoč, noati prevrat v tsj sil oni državi, da delavsl pridobe vlado v svoja roke. Kakorkltro se to sgodl, ba delsvsks vlada skrbela aa avaja onemogla šlans tako kot mali skr. bi sa svoje otrošlče.
Zs ustanovltov tiskarna aa ps popolnoma strta jem. Orgsnlssel-ja kot je I. N. P. J. bi morala žs davno Imeti tasti* tiskšrno. TUtl, ki imajo te atvar v rokah, nsj predlošc načrt ln vsoto .kolike hi telo tsko >ostopje a vao oprsaso skupaj. S predloženim načrtom la vsoto naj bi prišli pred članstvo in uverjen sem, ds bo šlsnstve o-dobrilo aketjo. Naše Sleastve šte-j« okoli $i>.000, pa ša ai nikjsf •tr.igega deaarja, ki bi ga porabi-II ze to stvsr, je ps šlanatvo. Raa-pisen m bi bil izredni ssesment eu dolar na šlans ali 85e aa ms-sec b v štirih mesecih Imamo vee-to $ap 000 la tiskarna js ta. Imamo tudi IzdruSevsInl odbor, kote-regs nsloga je, propagirstl eud - ^■^^^■loetsllml slovenskimi j^notabl b Weat Prankfort, 01. — Ker i* M sdružltev vsak v eno je v sadnjem čseu raavila prscaj nff tnUaeija. Tode od sadajs kos-llvsbna vasprsva glede savetišAe v#ne|u B| M tiuhs ne duha o tem b laetae tUksrne, hočem tadi Jst(<|dboru j^rf w h[\6t da bi ped-pevedeti avoje mnenje. ( M v>4jo akcije v to aamea ter V Ka čitaš naevete poeameznlbL^j^ji ( adrmšlfv vseh jedaot rojskovs prldrš kmalu do zstlju*- fVM , |f, p, ka, k je še je traU astevltl In vso % bratskim peedi stvar dobro premisliti. Nekaj jg[_
jik je nsmreč9 za to stvsr, draj	'	--
pa aiao. (Bede savetlšče nsj bi 6»	mamam aniAn
Mk>UJio počakali.	I	POZOR ROJAKI
Kt rta jam ee s br. Krenkom Zej ; v Roal/nn la tte Klumu, Ws%-
eem is Oklesgs ia brstom l.snger lngti>a drtavl, tam imsm ae pro-
holeem v št. 17» "Proevete". 7 daj atavMSŠe (lots) 60 čevljev
neceti naj bi se belj brlgfll to široko b 100 šev. dolgo ftt lots
Zato ja nam Sloveneem potreb-ao aavetišče, a da pridemo do tega, ja treba poguma in pokasatl je ttaba pravo bratatvo. V«skdo uaj as žrtvuje aa to prekorUtno idejo. Ne sme si nihče misliti i Jas aa bom icl v uvetišče, ml na bo treba IU itd. Vaakdo v današnjem družabnem* redu lahko aai-da na b*ralcat pot, kot aam ju. Kolo Sau aa vrti b lahko ss sgodl, da tisti, ki ja dan« proti aa-vetišču, prida prvi aa msnoj. Zato pa je treba začeti. In kako u-črti! Nekateri priporočajo delnice, a Čemur u pa ju ne atrinjam, pač pa bi bilo priporočljive, da u določi naklada u eno leto b to po 60a na člaaa. Nabrana bi bib na ta način tolika vsoto, ki bi u-tigurala prlčstek, kajti skozi sno leto bi bilo spnavljsnega skupaj nad $186.000. S toliko vsoto bi lshko pričeli delstl.
Marsikdo si bo mislil i ssj so Se sedaj sad ost i' visoki aeeemcntl. tleti, ki tako meni, aaj aamo po-mlall, kolikokrat je vrgel tjs kar eollh 10 in 20 dolujev po napo-trebnem, kar nikomur ni koristilo. Ta mali prispevsk ps bo ko-ristil vsem tistim,.ksteri so prioi-ljeni trkati na usmiljenja sroa, cs. bo v korist vsem Sloveneet* v ZtlruSenih držsvsb.
Hipu l^omo pokszali, ds smo u otlpravo bede in prosječsnjs'. Vsakdo bo rad po usteaovljenju s veseljem gledal na ustanovo ln z zsdovofjstvom mislil, da je preskrbljen u dni, ko bo nezmožen za dalo, da ko lshko šal domov, kejtl to, bo dom onemoglih alov vnukih delavcev, ki so sj ga umi zgradili. Zato kličem mm sobra-tom % N. P. J., da s« oglsšste s nssveti In pQd|iirsts idejo u U-vetlšče. /Priporošsjte zemlje, kjer j« sveži zrak b se tla redovttna. Pustimo strah e strošklk, saj dsnes t tem sistemu Itak , nI nič brca stroškov. Zevstiščs nam Js nujno potrebno, tsko vsem onemoglim članom R. N. P. J.
Kadar bodo nspočill dbevi, ds se be dalo živeti b nsprsvltl ksko korietno podjetje brca stroškov. potem bodo šele nepSčili rlatl Časi. Zaveti« ho dosti u šsl onemogle. To bo tedej. ks*bo vse soeblizJVano. Slovenci imsmo rsV-ne tu priložnost pokauti, ds smo vsi u ttvšUšče vsem onemoglim Hsiiom 8. K. P J.
Pozdravi — Jarnej Kokelj.
Z bratskim paadrsvemt frank
sesalno savsrevsejr. ('.t M ii
li delavci vlada v svojih bi imeli tudi svoja uvet:ššs le druge taka pribežališča mogle b lačrpene bdeetnjshe daiavfa, S tom, da posemasu ^
4 la blok 10 v Roatk tle Blaara, Week. Kdor šoli kupiti, dobi lahko ra nizko ceno .Za pojeenila pišite aa naslov t tovren« K repa, 310 f, .IMrrk Htroet, Chisliolm Mlnn.
(Adv.)
♦ MM..............
: PROLET AREC
J je otovenoke fUsilo aoeialk , n« stranke v Ameriki. v,
Jb rojak« ki m ; m mcUIsmb, bl n moral r I ae Citati, kar na kale
pravo sliko socializmi ' Narohisa taaia $3.001 | loto, $1.78 m pol leta
: Naslov: PROLETARE< aaaa w. sm st„ CHICAGO. ILLINOIS.
Pilite pa odi eealk luji.
Dr.KoUr Jaa* atarejšl ikrM dtavall OMJII V PI»t.borth«, I

JAVNI NOTAR,
a®o® 2co s*h«w«ii Bia«.
PITTSBURGH. PA. t
(Nasproti eodnije)
S« priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Pišite ali pridite osebno. Gena nizke, dalo točno ta pravilno^,

:srson I .a
i! «2 m ViomS
Na vašo ualuffo in vam na razpolago je nai slovanski oddelek vedno pripravljen post reči vam z na&imi izkuienimi slovenskimi prodajalci

SEJE In shodi.
Dtlroll, Uteh. — «anon it v a Z. D. S., it. 121 KNPJ., I ^ajam da m-m m* preselil in naj m v vseh slučaji it obračajo aa spodnji naslov. — lato poživljam vse. da s« v polnem Merilu udeležite seje dne'19. avgusta dopoldne. Ns dnevnem reda so vslne stvari, po-sebao glasovanje it. 1. — Andrem Semrov. tajnik, 130 Beresford A ve.. H. P. Detroit, Muh.
Borbe r Ion. Ohio. — Naznanjam Članom tukajinjega socialističnega , ibu ta koniiUjrnikom socializma, da se prihodu m seja tukajšnjega t Soc ialista in kluba kt. 232 vrS dne 12. av#u»tu ob deaetih dopoldne ta sicer v mali dvorani tukaj-, mpfa samostojnega draltva "Do-^mqvTaaN oa Mull*rry Str. Sodrugf. udeleilte se te seja polnoitevtlno; ns dnevnem redu je več pomembnih točk «a reiili. fta tej seji bo n-stuiiovljcii |M-v»ki rfdsek tuk. tocla-, Jlstlfssia kluba, sa kar bo nsvsoč ' TlSMfSlk VpiSk Ivsa Bolka is Bjaje asselblne Akjpss.
Torej val Slovenci Ts (tarbertons la bllloje okolice, kateri ImsU ve-selie ln zmotnosti sa petje, ate vab-Jlenl na klubovo sejo dne 12. sv-au»ts. ds »krenemo vss potrebno.
Ako ae bo na te| seji priglasilo zadostno itavilo članov ss pevski odsek, bomo uričell s vajami tako'. Da torej ne bo nlksklh prs*-nlli Izgovorov, val os sejo dne 13. stffeista. Nsprej,/SodrugJ, ca kulturne in izobraževalne ustanove v Rsrbertonu. — Anion Pečnik, tajnik soc. kluba ftt. 232.
! Imeli do»ti vsiaik točk j Imeli bomo plsčevstl se poravna dolg, ki je ' lanski ga leta. Dobro va ds srno imeli pogreb Čl
S Starte, ki se je ss ■ od aas Asa M drug* ssdeve
Torej vsi BS Sdrjo.
.....i. C
doe 80. iulija. ve. ki jih je ti ns S4-|o. Mor
leleilte
. Hiuine, Ohio. — drsltvs "Združitev . m. 999 &fe M prihodnje seje, ki vrilla/dae 12. avgusta, ud brss lijeme vil. Ta aeja bo vslns ker imamo Splolno glasovanje < taicijalivnlh i>M-.prffcJh, Člane po-zivljam. ds se malo boJJ zanimajo "S™"*«* Mi kot so se sedsj.
Na ssdajl druitvenl seji dne os-MfJsJs bilo sklenjeno, da v sel bolniiki obiskovalec mora .prlift asm na sejo. kjer naj poroča o stanju bolnika. oS^JTiTS
i£htUl\<U f! mor9 »Olnilkl ob skovslee, ki ne bo prlftel sporo-«11 6 stenju bolnlks, bo suspendl-ran «s trideset dni. Torej upolte-vejic, da se potem ae bo kdo isao-\ikbn " ' Ss bo d o le Ur
Prosini ds prideta v polnem »le-. vllu oa sejo dne 12. avgusta. Z brat-1
taJnSk.^ "' ~ Pm1
som druItvs "Nal dom". It. SS, — se bo pribodnjs seje vrftils v soboto dne 25. avgusta. Ctase^drui^va
SSmUSmo'1 ve? vatndl toM/ki bodo aa dnevnem redu. —/ Jot. 'Tik»iar, tajnik.	^
Vem Cat/le, Pa. — Nazna
ttvstviar
rf "i* nadalje/ doktor druitvo ne spr, meni Sli obrne dru' ssce, vsako drugo nedeUo v mu.
iSS^MB.^
" m 3LSSi' S.T" """
ttčdH
mora W prj
kaznovan ss Wc. likati drui-m Članek da
fvo je na zadnji lor Ismed členov
ma»kakvr-5- ^ <a lJ>
kslers bo
Kml Ptarli
ps
avir
Posivljam čls-armarCjt 484
" Trii"4*'
dne. Seje vaanem prostoru. Na
O KtE S m*
.se vrli dae
je ločno ob . >rU v ns-dnevnem ta*
- Frank VI rani.
nasnai
seji. kibo
\Emmm
(Ts travi
r " •••oilif (Ju
vujejo prihodnji »sns dne 19. *y. K..4.VV)* slvsrl.
' «-boj svedo. coe nI. kakor bolMen bratom, ki
so
dr„[?,,? i0ln1- '	Ml«
aame v zadavi
»m.,, saravv,
nrjo presto
Obrnejo nsj UMa tal-so Oddaljeni.
ne bo udelali^l ISc v druitveno blagajno vors, rastta sko je bolan.

ie
moral
Toliko ns znanje vse Torej aa sejo dae k IV. Martin lakitk, tajnik.
Juhntluivn, Pa. — Po* ae drufttvs "TrtataV, J P. I, ds as udeležijo p le, kstars se vrH dae r L I. Na dnevnem redu bo gegs tudi sploloo glasov elstisne predloge. Ns smo odložili iz razlogu, premajhna udeležba na nem posivljam člsne da se boli red"o u'b-tvenib sej. k^ti takoj Druitvo Itajc 170 člsnov, udeleli koinafc*j20 do
»o 11 red "o sej. ksjti
t Itaje 170 . „,,u rtmm mm komsj 20 do 30 članov, ta brezbriinost članstva, katere kLjmelo bili. Torej ns svidenje prihodnji seji. — Tafntk.
Anaconda, Ho»t. —Pozor, člani druttva "Postojna". «. 3SS v Ana condi. Mont. Požurite se s.plačevs-n|em asesments do 26. v udeležite se seje v več kot Ksdoiič. — Jouph al k in blsiaJnlk.
t«i
čls-ds
IČREf KONCERTI IN PLESNE ZABAVE*
Jugoslovanom v bližnjih druitvo piknik
gprlnofield
O "Illinois, It. 47 S.N.PJ., ; v nedeljo dne 12. av-pri Talr Clroundu" nA Osmi Rojakom, ki jim prostor al priporočam, as vsema!©
proti
•Ha«,, priporočal North deveto ksro ter1 Groui qke no.
t;r:r;j
vseb Člsnov, da i I Jo. Obenem vabimo vss Ji vsne Is Springfielda kot
blilnjih naselbin. Zs obilo .--------
'kot tudi sa dobro postrežbo bo skrbel odbor. — toult V t kol.
vratih *Wr hodliot tri bl an blok severni
Ker bo prlr^lMblik v prid
o VS« Jungoslo tudi iz
ZJlbave
SllcMUt, Pa. — Druitvo '*Syo-boda-„lt S70 SNPJ., ko priredilo ikuikjlne, 18._avgusta t^l.^v hiii
Štirih po-
Elkulk dne IS. ifMi t. rata Franka Repovža. I Mickvillu. Pričetek Je ob poldne. Ulludno vabimo vsa član. sivo MlamnfrellavT^t kij
u-
delellli v'polnem Itevilu. Ns isti način bomo tudi mfv bo i/vr*tna
par drugih grize k se bomo Vstopnina bo sa moike 75 ska prosto. Člani, kl.ae p tale piknlks natega druic plačate po en dtflsr v drultveao blagsjno. Torej ns svidenje dne 18. svgusta. Vss vsbt — o4bor.
Igrata
vrsč
ter ie
"Tri-
\milhfietd. Pa. — Druitvo 1 vVlt. »1 priiladl veselico dne , svgusta ns fsrml sobrnta Johna rrrka in ne Knesks. kskor |e bl-poročeno zadnjič. — Posdravl
' New Duluth. Minn, — Ndsnsnllo članom dhaltva "Uo Tolstoj", It. 2(15 S. N. P. J. v New ■■ Na sad
le bilo
N. P. J. v New PuluthUft — nil redni ae]l nsleg.i društva sklenjeno, da priredimo pi-
nlk v korist druitvenl dvaraat 00 .■dopoldne, na kar skupn akamo ob deaetih a sosts<
o od
i ■	»o bs
oločeal prostor. Id Je ns 100 Ave. W. Grsnl Ave. in Hurl SL ali ss Slove Sehool. Po veeeltfn« m odbo-M imenovani prostor )e r.rant Ave. Park. DoMnost vsakega Slsits Js, ds mi— |knlka „„ žej-ves(<lični kakor ne ds mora
kora
llOlOl TUl |HV.WI| JW H*
slor Je Gt skegs člsi se gotovo udeleli trge pikniki prostem. Zs gorak prigrizek in ns grla bo le preskrbel -vesc odbor. Torej kns noge členi k tudi nečlsni dne 12. ssrgusiu. bl bili as vroč I sama H.U, ki rno delsti.
Vabi — ve»elltnl odbor.
Efl
2Ac.|
dne 12. razprsvljsll, osr obrnemo.
O "Ji as| oni . de-
Brataki pozdravi — Mihael Ce-
Ilooj.	, r
Franklin, Karu, — Za natega nesrečnega biviegs člana Jabn.< /•« garju «o darovala ^druitva sledeče vsote:
252 - SL It. Š4 05. It 491 -i $ll5. It. 123 — 15, it. 431 — $6, it. 109
»10, It 54 — S2, It. 285 <1, It
475 — 17.23, It 1SS — IS — 13, It. 350 ~ " 04.40. It 147 12, It
25 * S 4.30,
It 282 — 04, It 215 — 03, it 320
—	03. It. li>0 - 85. It 388 - «3. it. 454 — 83. It 4SS 84.50. it. 444 Z 85. ft. 132 — 04-45, tržiš — 85, It iil — 88. M. 2si — 03^0, it. 7 -r- 82, It 140 — SI, It. 143 $'2.40, It 174 — 812.36, It 177 fc- 12.50. It 181 — S2.02, II. 9 — %2.50, It. 06 - 82, It. 88 — 83, H. 882 -»JM, It. 200 — 82.50. It. 321 — if^t 40$ $2, it. 2o6 $3. it, 204 It, 124 — 82, II. 400 — 86, It.
-	82, it 404 — 01, It 180 — it. 223 86.70, 8t 411 — 82.
300 — 023, U. W0 80, II. 17 ~ 015.05, It. 87 — 86, it. 3S2 —
21
it.
H. ss.
* vsesa draltvom la darovali sforaj omea. v obrambni »klad, ae It 92 nalskreneOb , poslana darove. Za na dolins", it 92. — vlit, blagsialk.
. ki so rojsku iStvo
Letko-
MEJO «B zanesljivi sastopni-ki sa vsaki okraj lokalni ali potovalni. Delo. je stalno, zaslužek z lahko $60.00 in več na .teden Mi preskrbimo vss potrebne stvari. Izkustvo in posebna učenost ni potrebna. Zastopnik mora imeti po-roitvo sa no manj od $50.00. Vse osebe, Id se tesno zanimajo in jih veseli Uko delo, naj pridejo osebno sli na j piW5o na: • * IHTERHATIOKAL BALSt 00., 1407 Market «t., Baam Ud
w. vdtv^
naznanje bof asom
v Sklruienh drlavah, da se pazijo pred nekim Uust W. Grbovr-i. em, kateri tu pa Um ustanovi Tam-boraiki klub, poučuje par^Uiaae-eev, potem se pa kar naenkrat zmim is naaelblne. Pri nas je tak ' klub ustanovil, napravil prccdj stroškov,-potem pa odlel. Pbseb no Mr. Uekmonič, bi lahko povedal kako se je poslovil brez, da bi poravnal ea hrano in. aUnpfanje. Tako j* naredil v Wypmingu in sedaj se »lHft. da uatanovlja zopet tamburalki klub v Sena, Utah. torej boljie ja, da ao bratj0(,B!o-venei previdni in se varujejo, ker se jim sns dogoditi to kar amo doživeli t d v Sunnjmlde, Utah.— Niok Rundich, Box 77, Hiuuiy-aMe> ttat. (A4v.)
JABOLKA, JABOLKA { l *
'/^"Žalostnega srca da js nemila smrt ugrabila ga ljubegs sina
MABKO TBKAVCA,
dne 23. julija 1923. v starosti 16 let. Bolehal je sa boleznijo v o blstih, aa katero je tudi posUl žr tev po večtedeask| mučni bolet ni.	v i
Bil je prijasan mladenič ia sa-vednegs mišljenja, dasi mlad, pa Is boriiali delavskega rtizreda Bil je dolgoletni, član mladinskega oddelka BtfPJ. dsnitvs "Postojnska jama", kstero ga je spremilo z razvito zastavo k zadnjemu počitku.
Pogreb se je vriil civilno dne 25. julija na Narodnem Pokopališču Oaks Spring, gsnoaaburg, Pa.
Iskreno se zahvalim vsem prijs-teljsm in družinam iz Aleksandra, East Canonsburga ia vaem, k ste izkazali sočutje oh uri ia-'osti. Lepa hvala vsem za darovane vence, pololene okoli krste, s katerimi'ste okinčali mrtvsški o-dar pokojnika in ste ga ter. se ndeleiili zadnje poti k slednjemu počitka.
Žalujoči ostali Jlarko in Fran-eis Tekavc, sftaHša, Mary, Ema in Elizabeth, aestri, Edursrd Ta-kavc, brat; vsi v East Canons-burgu, Ps.
1ZVBUBTI ŽKT.IM, kje se nShaja moja hši Mary Su
hsdolnik (omolena Zaje). Dne 30. junija/11., je Ila svojega mola iz Kpton-SftQwden, Pa., v bližnjo naaelbino Finleyvilic, pO opravkih, a aa do danes še ni vrnila. Za njen nagjov jčelv izvedeti njena mati, ter jo ob enim prosi, da naj se nemn-domariiM, domov. Ako slučajno nima denarnih sredstev, naj m) piše, da ji Ukoi pošljem za potovanje. Mary Suhadolnik, P. Box 154, Bruceton, Pa.
KOPAIJU JB BILA BBKOČ
Kopalna v hiši ai stara ustanova. Prva kopalna v Ed m Ionih državah je bil« postavljena v Cin-cinnatiju leta 1842. >'jeno odkrit-jg aa je * vršilo s svečanostmi na božični dan. Takoj drugi dan isto napadli časopisi kot ničemuf nost, nekaj nedemokratičnega in neameriškega, kakor sa je nekoč amatralo plin, alsktrično rsssvet-Ijavo in telafon sa "lukmm". Vir-ginia je kasače skušala omejiti rabo kopalne s tam, da je obdavčila vsakega lastnika letno a $80.00. Danes morajo imeti kopalna tudi najceneja stanovanja, ker smo se naučili koliko je vredna dnevna kopelj za naše sdravje. Ampak naše telo se lnora oprati tudi od znotraj, in frinerjevo zdravilno grenko vino je za to najboljše. Isto !s-, isti želodec in črpvs, jih difi čiste, pomaga prebavi, dela dober tak in v vroftih poletnih dneh znatno poveča udobnost. Mr. Goorge Kossa, Virginia ,Minn., sa js kratka in jedrnato izrazil, 6. julija: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je gotovo vredno denarja, ker je dobr? za zdravje." Vaš lekarnar ali trgovec Ozdravili ga ima sa vaa v zalogi. Poskusita tudi Tri-nerjev DenUl Cream, Trinerjeve Haadache Powders in Trinerjevo Corn Bemedj, prepričali sc boste, a so jako uspešne! 'f " (Adv.)
i frtiJi ' t \ V # 't^&mtlkiMtl S ii-	> ■<
'l	, M. ......... II I
avgusta
aaj nikar
na
aaj
bo salo
ls
POSOR ROJAKI -NA PRODAJ.
t i || "^ ■' ^jP; T'-'- »'
Prodajo se dve farmi, ena meri 80 akrov in druga 160 akrov. Na 80 akrov farmi 4c 40 akrov oranega in 40 akrov ]e hoaU in pa*< ni k, poleg j4vse potrebno polih, deisko orodje biroji zs kosh travo in leti pšedleo, plugi,' brane, sploh vse kar ss na farmi potrebuje. Štiri sobna hiša in pod^reš-je, klet, cemctiran vodnjak pred hišo 99 čevljev globok z sesalnim atrojem. Dva konja, 3 krave, 3 teleta, 9 svinj, 7 koz in aam ne vem Miko kokoši, raznovratno orodje, pohištva in jedilne oprave huam dovolj za tri družine. Na drugi 160 akrov farmi 30 akrov oranega ,drugo je hoata poraščena s velikim debelim hrastovi drevjem. Obe fsrml sts skupaj in sedaj bodo delali državno ceatp ravno med in poleg, mojih farm. Prodam vae skupsj, sato ker sem zelo stsr in sam, ter ne moreguvef-o)Mlclovsti. Rojski, katerega včacll kupiti to kmetijo, naj piše ali pa
\ '„ *
p« »I ne vss m«'
Ifaaspore, •»e druilva ' *e udeleli jo a>
f^r-.OPotarjam čta-II. 140, da PS"! mesečne sok

-

RAZNA NAZNANILA.
TrladštpIHa. W. Va, — Kskor Je zssao ao asmel tukaJInj« naselbine kupllj venec pokojnemu bratu Ms-
ksu Cbesnlku Tsuchar In <lel Vsllfr. Hobnas, lene, Msatiask.
so po S2: 1 Wolkas, luna. l>o-anc. Instrle,
'**** liHtStt**KOY v ifosD liOŠMAiBfALSK AKCIJE J S. *.
kakor ItaiTr11 10	la socTsllstlčal klubi v mesecu juliju
i/. In druil. k ml
it i! tim	i'"*
12 74 tKp|, Virdrn lii^^ ............................... 8-S0
1 32S	V'::::::::::...................... JS
Ji.»—gxv \M*i( |	p_ ............................».... i «0
» HM» SMPI, Henloa W............*.................... Mf
J- J8 SNPJ. ||oo„ Hun, Pa...............................
1» HO JMflNL KenllworUL Utah..................V.........
iNPJ Muddv, III.	............................
as— is
........'......«..♦.i.
gjPi girte;.::;;
mi JvSi i^*««. i«.......;
l \\!»j OualM .M S5k'* JUrareore, Pa. TT,, 178 SM'j Cleveland, Ohio f »J SNPJ. Ktaeaid lil ......
71 SNPJ Ihinl.i h. ..................... ............
9 HM*J, Vab Kan* ................................
1 SNPJ Melnt)reTPa! " *.......................
I SNPJ %rm«. Kass. .............................

*	* * *'-« -'.ii • • * sMJt «j y»«*
1.1, Meadoortaad«. IV ** S '
» »»crmlala, A _	; ■
III. Modeli, p* .	^ .......!•{•
i. chirsao. iu...!.... :
naj pride sem osebno, ds se pre-prifs. Moj nsslov je: John Rozman, P. O. Doniphan, Mor
(Adv.)
Trgovci, ku^U jabolka narav-noat od nas aadjercjcev. Tu amo trije 8lovensl, ki bomo pridelali za oaem železničnih vos (vagonov) najboljših vrst jabolk in, sicer
"Jonsthsn. Rome, Besuty* Winc- nHssBBMaaHi
p in Dslicious". Leps prilika. ROLE ZA PIANO da sc ognete oderuških cen tn si SLOV. IN HRVATSKE naročite od naa. Za nadaljša po-■H^obrnite ns^ naslov: Anton BusUrsiČr R. ], 1'roaser, 831 Waah.	* (Adv.)
NA ZALOGI PRAVE
HARMONIKE
tri in SMrl-vvstae, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nem* Iks ali kranjske ln paftudl eb**~ matične s 12 basi Ur kovček* sa harmonike. *.> • -f" ' .
ALOIS SKULJ, .
828 Epslloa PL, Broeldfa, N. V.
NAPREDEK.
"Prosvcta*' piše ca blagoataaje ljudatva. Ako ae atrinjaš s njeni mi idejami, podpiraj trgovce, ki og)aiajo, t Proavetl. ^ V zalogi Imam vse blago ss vsakdanje potrebščine po zmerni eani. , ANTON ZORNIK,
Herminie, Pa. i ■ ■ i.
PIVO—PIVO
Zakai plačevati visoko cene sa pivo, ko pri meni lahko dobita najboljše vmls slad Jn HMELJ vedno avti, iz katerega al samV 'loma napravite dobre p(Ja-Čo. Jas vsm pošljem ss 87.00 12 škstelj alkds In 12 *m>jev hmelja. Z naročilom je pozlati 82.00, orUIo sveto plsča|e kp prejmete blago.
anton sam8a,
1001 Blaaell Straet, CMaae«, It.
^ 1 1
I dobita edino pri:
Na&hek-PotoCT
I Greeve 8».. Cwwa»s|i, Ps.
PAROBRODNE
(Stf kart«) ss najhitrejše, najvsrnejie i„ večje parnike vseh preko-morških drulb. I
v SUH
kurznih" jem naj varne ssvodov. Zarsrsj«a pr*U^eg*ju ta 4r«|
lodctaieas oooUaaliU ia druga Mtsrili« ln edvataiikalH Pojasnila to nasveti ^»rezpUš Naslov: WILUAM B. LAURICH, ISOO W. 22.d Plač«, Ckicag«, TA Caaal 577L
D*n«r
nah s
ssoooooooooosoooosssss
NOVI NASLOV |
Uradu« an mi daavaa ad Il~i ara pop. vltavM aaditja.
Pond., indo la ivbutg mia , v 4a i JO.
J; DR. JOS. V. GRAHEI
Pbfsictaa aad Saeffaoa 803 Aaseirlcaa Stat« Baak SNk 000 Graat S«, al Sistb Av^
pittsbOrgh, PA. m ootsoooooo»»o»oooaoass«
i .t M.
——
Dr. Kolei
638 Pcnn Ave., PitUburgk, Pa.
Skupaj v Juliju
augustova
po zelo znižani ceni.
Veliko—veliko naših slovanskih odjemalcev se je opomoglo] v svojem.piošlem nakupovanju pri naši augustovi razprodaji pohištva, ker so cene zelo znižane—izbira velika—ter popolna.
Se vam priporočamo, da si pridete ogledat našo zalogo pohištva izdelanega od najboljiih izdelovateljev v ti deželi. Poljubna mesečna odplačila na vašo želje.
Kupujte veJno od naleg* slovenskega tolmača v naiem slovanskem oddelka, ki te nahaja v pritljiCju na vhoda 5th avenue ulice.

'THE BI6 Otore1
wmnu»iiM«M ara.
PITTSSURCH, PA.
AVGUSTA,
>ei6«h roman.
-- v m
prokop CbocholouŠek.
/ Poslovenil H. V.
(Dalje). 2 katilu je bruhnile le dol-. podpihovene 4>ojaželj-C površine, in ikoro vri-I * klicale ljudatvo:
med nami in Turkom l 'nad bisurmana! — Sdrav ' * hrabri kralj Štefan To-jj — Poglej Turčinl" ao na beya, "kako bodo na-ri tekali vašo glavo 1 Po-io bodo naši težki buzdo-bijali vaše buče!" «li handžarl ao zableeteU, ■ bozdov^ni ao ae vrteli
ega koraka je jahal Sa-M čelu evoje druline tolpe ljudstva; hladno, n0, kakor bi niti ne eli-ečih besed in ne videl eov-
i kretenj
*
Solnce, ki je še ajutraj tak* pe koče atopilo na obzorje. se je ae 'daj bližalo sredini nebeškega svoda. Njegovi žarki ao žgali kakor *arcše oglje; toda tam na vaho-du in na jugu ao priplavali eivi oblaki nad vrhove gora; naen-krat je satulil vihar, podeč pred seboj vrtinec prahu; oni eivi o-blaki ao ac žc pojavili pred aoln-oem; ia njimi ao ae podila temne, težke eence, de jc viher vadikal pod njihovo težo in ee jc šaman trudil, da bi prebil njih gruče; aa mo prst in prah je odnašal i remije v višino, da je bilo možno videti komaj korak pred-ee. Navdušeno ljudatvo ni opešalo teh predhodnikov "bližajočo se nevihte; a sedaj, ko je naglome za-divjala nad njihovimi glavami, so naenkrat umolknili v jivojem kričanju, boječe sroč proti nebu, a potem drug aa drugega.
"Slabo znamenje!" ao šepetali bojaz^jivejši, ozirajoč ee sa be-yom, ki se je, ko je prišel za mesto, v diru ppdil in je e evojo družino izginil v Oblakih peakn jzpred oči Bošnjakov.
Nebo, pokrito s oblaki, ea je
PHOSVBTA
kot uekdsj, povzdiguil "Nehaj. "nekaj t*1 je vzkliknil
TomsieviČ proseče, sekrivši si o
razvnelo v plamenih, strele eo zopet, raztrgale sence, grom je bačal glavo.
— nevihta je zdivjale s vso svo-1 "Ropct čujem govoriti vojvo- brsz s obeata rokami
"Meri ne moreš prenašati več uiti pripombe o " minolosti!" je rekel nevsaiiljenl vojvoda s aa-smehom. "Ia vender sem tu jas, sodrug tvojoge sločina; toda bil sem osamljen a tem gladujočim Črvom v srcu, e to zavestjo o iz-unllljeni poavetai in morda tu-
iiHHHIMBMi^H
i° «Ao.	do Uadica," ae jc razjasnilo Uce
Radič, ki ni odvrnil avojih oči Vojakoiji, "in aopet začenjam u-od vrat, daU je Saraf-bey že pred
precej čaaa odjahal. ee je obrnil, Stopala ja navzgor ob boku
k Vojakciji še le tedaj,* ko ao o-j Rediča, čegar nepričakovano po-blaki nepričakovano zatemnili 'jevljonjo je Obudilo med dvor-
solnee, ki je še e par žarki, pro-dršimi skozi temne sence, za tre-noV?k pozlatflo kraljevsko pah-čo.
Zroč na Vojakeijo je Radič molče pokesal proti nebu.
Ona pa je, kakor burazumela ta nemi odgovor, odgovorila za-mo s pritrjevanjem glave.
"Tu no pomagajo več beeede," je rekel vojvoda, "nastala je doba dejanj
"Sam ai mi ppkazal usodo te drže ve, kakor eo zrcali na nebu", je odgovorila Vojakeije temno, "in ti vendar upaš, vojvoda?" r, "Ne mnogo," je rekel ta, "to. da kdo ve, k^ke priprave so že izvršene za bojf In poleg tega, če moremo že poginiti, vsaj da ne poginemo kakor psi brez o<» hrembel" In pri teh besedah je
ELIKA TEKMA!!
lani in prijatelji S. N. P. J., tukaj je
■ nekaj izrednega za vas!!!
-
i se vam ugodnost in lepa prilika, kakoršne ie ni bilo
v zgodovini jednote!
- * i
Sedaj imate priliko de lastnega avtomobila! Dobite Uhko grafofon a alovenakimi ko* Pošljemo vam piaadni str<\j a alovenakimi črkami! Dobite Uhko aUte uro isa verižico jtinim monogramom, aamopojnik aU fountain peni Dobite resne podučne h dragoce-
'ujigel — PA VSR TO BREZPLAČNO!! t Vse, kar ja treba storiti, j«> da se malo poje za pomnožitev našega čtanstva. In to ni težko. S. N« P- J. j« dobro poznana 1 Slovi i kot najboljša in popolnoma ter veeetranako zanesljiva organizacija, zato ja lahko pri-I bodisi rojakinjo ali rojaka, da postane njen član. Vaak aa rad pridruži naši -mogočni roki zadrugi, samo če ga pravilno hagovorite ter mu malo obrazložita, kako lahko pri-pi in koliko prednoeti in ugodnoeti ter zaščita bo deležen -pri nas.
Te kampanje nismp uvedli za to, ker nam drugače ni mogoče dobiti novih Članovi Naša lizacijs baš sedaj najlep&e napreduje in raate. SNP£ pridobi več na novem članatvu v mesecu, kakor pa druge slične organizacije celo leto J Ampak vemo, da ja ša veliko ro-|, ki še niso v društvu. Vemo, da ao vel ti delavci in kot Uki morajo imeti dobro pod-no društvo. Je jih še precej, ki ae na zanimajo za organizacijo, dokler ao mladi in zdra-
0	pa zbole ali če jih zadene neereča in ko postanejo stari, pa le iščejo miloati pri nas in inejo naše breme. Vse te j a treba poiskati, vae te podučiti in spraviti v naša vrsta. Naj
1	deležni naših dobrot in naših dolžnosti.	(
Naši člani so biii zmeraj agilni in delavni, za to smo pa Uko aijajno vspeli in zgradili i veliko, tako mogočno organizacijo. Poznali in epoštovali ao nje velike načela in pleme-ideje, pa so zanje delali neumorno in se žrtvovali — vse brezplačno. In prepričani smo, bodo delali in agitirali z isto idejalnostjo, pa z večjo navdušenoetjo tokrat, kajti čaka jih osebna nagrada v Obliki raznih predmetov, kjjo navedeni spodaj,. Tokrat ne boste delali roj in se samo žrtvovali, kot je bilo^rej, koje bila naša organizacije še šibka in finanč-mejaka ter Ho je bilo treba postaviti nalpuej na trdne iysjr«» — SNPJ bo kmalu dvamiljon-I organizacija in je v stanu, da vam izKaže hvaležnost za vaš trud in požrtvovalnoet s pri-hio nagrado. Toda, ker se Vam U prilika nudi samo med prvim junijem in Zadnjim no-abrom t. 1., zato ne odlašajte, — zavihajte rokave ln pojdiU na delo takoj 1 Požurita sa poskušajte dobiti ta.ktoni avtomobil!	^	'
clm
K v
, In v slučaju, da je pri vaa premalo rojakov in nimate prilike dobiti toliko članov, da bi [obili avtomobil, sc potrudite za pisalni stroj ali kaj drugega. Vaak ima priliko do dobitka rte nagrade, pa naj bo naeelbina še tako majhna. Glavni odbor ja odločil za naše konU-
inte sledeče nagrade:
U pridobitev 200 novih članov-—Avtomobil (Ford Touring Car, model 1923, factory priča).
Fonograf z doeetimi alovenakimi ploščami. Veliki piaalni etroj a etovenekim črkoml. ' % Corona piaalni etroj (ročni) a elovenekimi črkami in pet
knjig K. M.	, ti
» Corona ročni piaalni etroj a elovenekimi črkami, ali pa zla-
• to ure s verižico. *' #	.
Zlato uro z jednotinim vreakom ali pa kaka druge tukaj omenjana predmeta iaU vrednoeti.	. ,
Pet knjig K*M.» aamopojnik (FounUln Pen), dveletna naročnina na*dnevnik ProaveU in priveeek za uro. Pet knjig K. M., aamopojnik ln dveletna naročnina na
' dnevnik Proeveta.	'	,
Pet knjig K. M., celoletna naročnina na dnevnik ProevcU
ln aamopojnik.
' Pat knjig K. M. ali pa celoletna naročnina na dnevnik Proeveta |R 2 knjigi K. M.	. __	■ * Celoletna naročnina na dnevnik Prosveta ali pa tri knjige
K. M.
4 Polletna naročnina na dnevnik ProaveU ali pa dva knjige
■PTIB" • *	%
Slo vensko-Angleška Slovnica ali pa katerakoli jinjiga K. M.
Tel je je tudi aa Mtadfasokl oddelek, sesoe je treSa dvojne število ga čUna, da ee 4M iaU nagrada VpeštevajU Io! PT- ^—J, je v veljavi ed 1. junija pe de 30. nevesasbre Uga leta. Nagrada se bo do-J* zs vae tiate nove ČUne in otroke, ki bodo epoznanl epoeobnim za aprejem v teku tega M tdeleže ae Uhko keoteaU posamezni člani in društva kot eeloU. Drnštvo ja opravi-® nagrade la, čd dobi v Uku tega konteaU najmanj 26 norih članov, posamezniki ao opravtetoš do kaUreaibodi gori navedene nagrade, če dobe zahtevano število novih čla-" »pridobljeni čUnt in otrokfree štejejo aamo enkrat, to ja, za ene priatople, katw J1" in zahteva za njih nagrado sam. ne more dobiti nafrade za ravnotete člane še dni*.
Po*«bne egndsiaat ae aera društva ks ergassisatorje! — Glavni odbor je nadalje akUnil,
•	v«e nove društva, kl ee ustanove tekom te kampanje, dobe vop poelovne knjige taosplad-
*	»n ilan, kl organizim novo 4flffev», ja opravilen do gorinavedene nagrade, če dobi potreb-
•«<vil0 novih čUnov.	'
I Bratje in g^tra — IlAJDI NA DELO!!! P02URIM0 SE ZA NAGRADO!!!
janstvom veliko aačudenje.
NAncncč ae niti za Šepet niti sa vzklike začudenja, se je. obrnil Kadič naravnost proti ecbem kralja ; čim bolj se jim je bliUl, tem bolj je postajalo gubaeto njegovo Uce, tem globlje ee je poUn-ljel v svojo mieli; parkrat ee je oelo ustavil, predno je sginil v predsobi kreljevih soben ispred radovednih pogledov dvorjan-stva.
Vojakeije se je ločUa od ajega, čim eta prišla na poslednjo etop-nico.
"AU ste videli Radičaf" je go. vorilo dvorjanatvo medaeboj, sprehajajoč ee po hodniku, aU pa eUječ tu in tem v skupinah; "njemu najbrže vsa.ta stvar ne ugaja preveč."
"In Vojskciji tudi ne", je menU drugi, "in verujU, U gospa Ime toliko ressodnosti, da bi mogU z oetankl evoje pemetl obo-gatetl marsikaterega mofc."
"Samo da je Kediče pri vele zopet nezej k dvoru," ee je pri trjevalo, "s tem jo že dokazala več, nego el je domneval .marei-kdo."
"leenice, on je Uko etraŠno peoval kralja - ah 1 Kaj ee je
vender pripetilo med njima t"
"Kdo more to vedeti, daei ee šepeta mersikaj," je prippmaU nekdo.	v iT < 1
"Ali veš kaj!" so se vsi obrnili proti njemu.
"Keka strašna nevihta je to!" je vakliknil oni, de se isogne vsakemu odgovoru, bUgoslavljaje so ob močnem blisku s sname njem, evetega krile; po blisku je zabobnel grom, da ee je oelo kraljeva palača etresla pri tem bob nenju-
"In turški odpoolanee potuje v tej nevihti, gospoda 1" je eprego voriLedcn njih; "no, nevihU mu bo tudi ze petomi sledile." jWTo je sUbo znamenje!" se zmajevali drugi razeodno z gla
Vtf)
"Ri kako dostojno se je ta Turek mede) pred kreljeml"
"Reci predrsno," je savrnll so-sod K'" toda to je bilo sadnjlkret.'
"šimI" so mrmrali nekateri, in eo> zamisli vil se, sprehajali po dolgem hodniku eli posamezno, ali i»o dva ekupej. /.Med tem je bil Radič pri kre. Iju ne tejnem, važnem poavetova-nju.
Kralj j^ zrl za tronotek boječe
na vojvodo, ki je, daei je njegovo oko pod nagrbenčenim čelom temno plamtelo, pasljivo poelušal kreljevo pripovedovanje,
"In ti si torej," je zečel vojvoda, ko je kralj dovršil evoj govor, "odpravil turškega odpo-alanea, ko el vrgel aultanu največje zesramovenje v obraz, sa-sramovanje, ki ti ga ne odpusti nikdar, dokler no bo njegova ali pa tvoja država razbita. In nje. gova država! Ta je v cvetu svoje moči jp elave, toda tvoja
"In vendar si tudi ti prej varoval v možnost našo smage," mu je pretrgel krelj govor.
"Vidiš, Tomaševiš", se je aa-smejsl vojvoda, toda mu kamin jo šinU mVer. skozi ude pri tem smehu, "to je že usode zločina, da kali človeku razum, in vsi njegovi poskus j, da bi izbrieal spomin nanj, se vedno obračajo njemu v pogubo^ Da, jss sem verovel in še eedsj verujem v /majro' Bosne; toda niti ti, niti jaz ne ameve e svojima krvaviam rokama'Voditi usode boje. Roeaa bi mogla aaugatl, toda njeno sa-eUvo, zastavo kriU bi morale aoeiti v boj čiete roke; v tvojih rokah stU. kakor trst ee zlomi pri prvem dotikljeju; kraljevska krons bi esorsls jssne, ns oneča-ščctis s krvjo, Uret! s čiste glave ; ne tvoji glavi pe ea rubUi krone podobni kspliam krvi."
d »šah je edini na avetul" — so m oglasili vezirji, peše U drugi dostojanstveniki, uš hitro poklicani k posvetovanju v sultanov šotor — rtkdo se more upreO tvoji vzvišeni voljif"
"Moje prizsnešanje je isčrpe-no do dne," je govoril sulUn Mahomed dalje, "kdor je kaurin, te je lešnik in goljuf, ki ne se-složujo nikakega uamlljenja. večni blaženoeti v stisnjenih 'Maščevanje pravovernih so za-|>rsih ves tg Čas, ko ste ee pogaja- j padla kauraka plemena — Meh-
li in poavetovall, dali nej Rrt-1 —J1---- " A ^
v ujete usodo Roene svoji čaatU hlepnoati U avojlm goljufivim doatnevanjem." y
ČsNtihlepaoat je imele pri mo-
Gori____
*rok. ali dve
ji odločitvi najmanjši delež, V ja aa vrnil kralj, ki je pri sednjth beeedah vojvode sopet pogledal
kvišku.
"Morde," je rekel vojvoda hladno, "tvoj sločla je vsega kriv;/da ga sbrišeš is ljudskega ipomina, el klepel po laetni slavi; proalevHi ai kotel evoj narod zmago nad turško preeilo, kakor ni nihče izmed tvojih prednikov proalavil niti aebe niti svojega naroda; toda ravne to kre-penenje, U naloga, ki U je a na-odklonljivo močjo, podšigana od zaveeti zločine, gnala naprej, ti je odvzeU ramodnost v najvažnejšem trenotku; meeto de bi bil zadovoljil turškega odpoelanea par meraaU slaU, kl jlk je sakte-val od tebe, da ee čim prej,AUm bolje vidi, kaj ee kuha, U da more tem eigurneje podetl vest o nedoatatnoati vaeh doeedanjih priprev ze boj, puetll el ge čokati do eltega, da tem bolje vidi, kaj as knke, ln da more tem si gurneje podati veet o nedoetat-nostl vseh doeedsfejih priprev. — Radi prištedaaja par mer sUU si vrgel, kakor pravi lakomnež, vse svoje sakUAe v sUvo pri nevarni igri, potegnil el tudi evoj na rod v gotovo pogubo. /"Da nisem ubogal svoje materi" n je udaril kraj po šol "toda kaj sašeti eedaj! Kaj mo-remo storiti!".
"Umreti kakor možjel" je od-govorU vojvoda e trdnim glasom.
"Če žo moramo umreti," je vsklUnil kralj, "Udsj moremo t evojo sairtjo odkupiti tadi sms go našemu narodu; kajti še nI-smo mi pripravIjsni ss boj, pa ravno Uko tndl Turek al."
"Tako ja", je rekel Radič "tvoj rasum je ekaljen, meri ne posnif bledrmanat On ti ne veruje, in komur ne veruje, nad tega ee ša pripravlja s voljo. Ms rl misliš, ds Raraf-be/ ni našel prilike,, da pošlje v Drinopolj vsšj ene vest o tvojem reeniš-nem mišljenju! Predno pričaku ješ, bodo bosanski hribi sveneU s krikom turških četi "AlUkl"
Kako dobro je posnel vojvode Rediš eevrešnike krščanstva l 2e nekaj časa eem je bleeUl pola meeee ta nad šoUrom ealUna Um nad Petorom vezlrjevlm, sredini bojevnik šet, sbranik v U-boru ne daleč od beeanske meje bunčnki ao pUpolaU nad poea-mesnimi šotori; U še eo dan aa daa aa novo sseajeai bunčuki na-znanjali prihajanja novih šot, da se je sdelo, kakor da je ped skliaal vso sile evojo ressežne 4r-Uve v boj proti Boeni. In Umka, v Boboveu eo eanjarili o vernost vsled nepriprevljenostl Turka za ta kruti boj. ^ ,
Toda glej t že napovedana uro po prihodu Heref-bejr-a v Ubor je stal eel turški voj v vrstah la v reda, pripravljen, da ee peamk ae proti bosanskim mejam, delje sa meje v aeerešno dašelo
Strašno je divjel enltan ab pripovedovanju be/-a.
"Naj ae ml sapro vraU raja, obljubijeaege od preroka AUa-hovim ljubljencem t" — ee je re-tli — če bom počival pod drugim krovom, nego mi ga nudi moj šotor, predno pokorim upornoet Ua psov v njih laetai krvi! Srastete, prizadeto mojema imenu in meji maši, pokrijem s razvalinami gradov U meet keareklk! Pri kredi prerokov! prisegam te!"
"Allab Je ediai aa neb«, ia pa-
mode!" je namignil evojemu ve-ikemu vezirju, "ti boš e polovi-eo vojščakov rušil boeanake malta in gradove, v razvaline raabl-eš sedeš bossnskih kreljev, v pu-čavo eremenil naselbine te drU-ve, s kaursko krvjo jo pognojiŠ, da bo stotero rodlU evojlm bodočim pravovernim neaelnikom. Jas pa s drugo polovico evojlh vojščakov svrnem v prah zssUve krlvoveroev a utrdb mest in gradov vse Hercegovine, da ob obeh Ittkik Balkana ne oetane drUva, d bi ee mogla ponašati, da kljubuje moči prorokatih vojščakov. V najoddaljeaejla kraje, obljudene s ksurini, nsj se sanese gro-aa našega imena, kl mu niti junaški Koaari, kl edUl ne plačuje niti herača, niti ne priznsve naše nadvlade,' nI zemogel kljubovati avojimi gorami. Bog je Jlog, U Mahomed njegov prorokr' je eaključil a beeedaml korane.
"In ta glava pravovernih, neft veliki padišah!" ee je oglaall njegovi k dlvanu sbrsnl dostojanstveniki. Zaropotali so želeni bobni š
»Vi
OZDRAVIJO DOMA a tem, da vši» veM laiporttraal - " - / f
HOLV^HlKlirTlA
(Svtu fsaa laj.)
aUrTLBBThffl
5Sw^

Dr.Lorenz
eai Peee Av«., PUtaherah, Pa.
itiittiMtM#Hiifttttiiiitt<MMiiiHifiifeieiii<iiiiišiišliiiiii>nMweefeHiHen>efieiiieN<itiei#
VABILO NA VCUK1 KONCERT IN PIKNIK
SLOVENSKA ALEXAND£R GODBA r Cancnsburg, Pa., v nedeljo imo 12. aufueU, lt23. Pričolok točno ob 2 url popoldne.
Piknik la kMseeft ae vrši aa pHJasnem •ealseUm pr<*»r* aa f.Uakerah Ceal Co., farmi.
Uljašne vaMase rojake ia rejakteje Š4Hna4e la vaeh MlšaJIh ^eeUin, U nas v .WH.em Mevtla po~U>o ta aam	teto
Ai, bolje*ga iieHia. Gošba he vea faa Igrala tmrrHae keAsU i»aj-
ZZZZmLr. U	debre e^i^ ^^Z
4riU bede prftrrbUmm. TereJ m vesele evtdeeje pri aabevt Sae 1 tt, augaeta. VaM gedbeol ODBOR.
♦WIIMIini#IIMIIHMIMIIIIIMIMMIIIMIHIIMMIMIIMIIM*ttllWII||MnMlltnMIMtintlliHII
IMPERIAL
STATE BANK,
IMPZSIAL, PA.
VaIIA« ^ -—S .. AiUneala mm
Tf
eUOVMBJIMMANILItg
f a. Sitter Ca.
Ml* Cbi^ ^^Beg
ubaMMeeei
evofim grabim zvokoaa, prodiriji ve ee sasvenel« piMtlka, bmmta-ki 90 MpUpoUii aad gUrami »aeelmanov. med njihovimi rr atomi oo jahali tourjj ia pote ki ■jiJi MUli pogiaverji. oMjubujol ia maago m ples, motmo svinje M delo is kreeae rubkinje sa a* bevo; »pretoo eo podBgsli boje-Seijeoet krvilaiaib trop e poadar-jeajoa1 srsmou, ki de je sedel« v Boboveu odpoalaaaa padilsks, pedŽshs ssssege b prek« njega w pravoverne ljubljenec AUa-ks, ksko de so iasassfcrrali Bo-borski njih boalaaae, grase* bii, dd bode kosili glere pravovernih, rssbijeli aj* lobeaje; neglašali veroloeaaat k*ur»ko, kako de eo keeri kotali s obljnbassi zvestoba ia udaaoati preveriti padiiahs, da bi se saogli zakaditi aa aje-goto pravoverno Ijadstvo, nepri-pravilno sa boj; tod« Allak čaje aad enojimi Ijobljeael, fa pogubo, ki so jo ka urini pripravljali ajam ebrae r pogubo kaariaej aamih, aaao te bo vask izmed vojičakov imel aa mislih prorokoro oblju bo, da sjsrt aa bojitte odpira vrata t sedma nebesa
Nad nje, nad kavk*!" je sa-gnaelo is grl vojtfakov od tete
eialnc "binr, fMcittj iq roma
Ceniki ae raspelaro saatonj.
JERRT ALESH, KKjsgctvzec
«22» CU.. An, O—Umi, <
NAJVEČJA SLOVANSKA ZLATARSKA TRGOVINA
Frank Černe,
6033 ST. CLA1R AVE., CLEVELAND, O.
Zvez, broške, zapestnica, diamantne prstane in Isnlirh verižice Ltd.
POPRAVLJAMO: ure iu drugo zlatnino po nizki ceni. PODRUŽNICA' \
% Columbla Gramofonov
In grsmofonakib plot«. Slovenskih ln dragik. Prodajamo aa lahka maaeiae odplavila. PUita po cenik, kateri se Vam poilja bresplsčoo, sil pe osebno vpraiajte za cona prodno drugod kupite.
Najboljše blago.	Najnižje cene.
m*wiawmjmMUMiMammaamm*mmuKmamBBmmmmmmmm
Največja slovenska tiikarna ▼ Ameriki je
2146-48-50 Blue laland Ave.f Chieago, Illinois.
ODVETNIŠKA IN JAVNO-NOTARSKA PISARNA
Fa A. BOGADEK,
... __________WALSM BUILOINC,
DENAR V STARO DOMOVINO
Za JugotUvljo: j	Za Italija:
100 diaar..........g 1.40	I OS Ur	.............S
1000 dlaac.......... 12.00	S00 lir	............. 28 00
i 10000 dlaar ..........118.00	1000 lir	.............49.00
isdalujomo notarska dela ss tukaj in stori kraj. Pesajujo«. < ; la vsamano nosojila na prva vknlftbc (Mortgage). Prodajamo lot< Z , farmo in hita.
MLADIC & POLACEK,
| ISS4 Waot lStk Siroot '	CHICAGO. IU
Vlctor Navinšek
EMIL BACH MAN, Ine*
CHICAGO. ILL.
F. KERŽE
1142 N. E. Delita Rd. CLEVELAND, O.
s slabega sdravia la pri slabi m o*. ie ee telo mra«, da sta ae ie s
IJiJ.-K /n**«« r rZ0*4- m<S«lLHMaS
g*"— ff n^v.t^oliSthritJotela M
H«mMm MoD, Rterokol. M
JsMiit aaiiata ootravt te
•f* rr*1^- fJMagMMilo »Irahaottt. mt^i
feSS^* —1"
HOME SUPPLV CO„ D**. P Ul Dmm St, N.w Y«rfc. H. Y.