Št. 42.
Ishaja dvakrat a« teden, In tioer t gredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z trrednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob novem leto vred po poiti   prejemima   ali v Gorioi   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta...... .  .   6 , 60 ,  .,    ,   3*30
četrt leta.......3 , 10 .   ,     , • 1-70
Posamične Storilke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici m. 7. v aorioi v »Goriški Tiskarni* A. Gabršoek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah pa od 9. do It. ure. Na naroftila brei deposlaie BiroiidBe te ae oslrame.                                           ,   ^
Oglasi !¦ pa«l«Mia« 10 raSnnljo po petit-vratan 5e tiskano 1-krat 8 kr.,S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
V Gorici, v sredo dne 25. maja 1904.
Tacaj XXXIV,
Vse za omiko, svobodo In napredek !¦    Dr. K. L .vrič
Uredništvo se nahaja t Gosposki nlioi St 7 t Gorioi t I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na ^ levo v tiskarni.
Naročnino la oglitso Je plača« looo Oorlca.
Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniStvn.
»PRIMOREC"
leto 3 K SO h ali gld. 1*60.
«Sooa» In «Primoreo» se prodajata v Gorioi v tovarn, Schwarz v Šolski ulioi »n Jellersit« v Nunski uhoi; - T Trstu v tobakarni Lavren5i5 na trga della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— TeUfon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabr&Čok (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Cg. abiturijentom pa tudi drugim.
V kratkem Vam bode zapustiti srednjo Šolo, kraj teoretične naobrazbe, na kar pridete, v kolikor Vam dopuščajo vnanje razmere, na visoke Šole, kjer se Vam obenem s strokovno izobrazbo nudi prilika, stopiti v šolo življenja.
Naše politične razmere, kakor tudi od-nošaji med slovenskimi visokoSolci sigurno niso ostali brez vpliva na Vaše vrste, in dasi se zavedamo, da je večina Vas vsled osebnih konkluzij in morda tudi vsled napačnih informacij in deloma tudi vsled ne prav poštene agitacije tuja našemu društvu, obračamo se v«ndar s tem pozivom do Vas, ker Vam ne smejo ostati tuji naši ideali in naši smotri, in ker upamo, da še ni ugasnila zadnja iskrica ljubezni do svobode, ki je neobhodno potrebna za razvitek posameznim in je edina realna podlaga razvitim kulture vsakega naroda.
Svobodni duševni razvitek posameznika je predpogoj napredku družbe, dovolj na občna izobrazba predpogoj samozavesti, ki se pri velikih skupinah, sorodnih si po jeziku, čuv-stvovanju in intelektu, pojavlja tudi v narodni zavednosti. Slovenskemu narodu je torej neobhodno potreba neodvisne izobrazbe, ako se naj taisti narod čuti kot enoto, in predvsem širšemu ljudstvu, ako se naj isto zaveda svojega pokoljenja in naj zna cenili tako svojo osebnost, kakor vrednost slovenskega jezika. Glavna ovira svobodnega individualnega razvitka, samozavesti in dalje narodne zavednosti pa je zistem, ki ima edini namen, zasužnjiti si človeški duh v svoj raa-terijelni prid, ki perhorescira narodni čut kot sebi škodljiv, zistem, ki ga pri nas izvaja katoliška cerkev po svojih maziljenih in ne-maziljenih služabnikih, zistem, ki je gnusen vsled svojih egoističnih ciljev. — Na drugi strani pa je edinole pravilno razumevanje Življenja in njega bitstva in smotra terubla-ženje človeku prirojenih nagonov po izobrazbi zmotno vzbuditi mejsebojno spošlo-inje in ljubezen, iz kojih vzklije požrtvovalnost in nesebično socialno delo. — Omenjeni zistem pa donaša nestrpnost in sovraštvo ter vzbuja
umetno strasti, ki se najbolj pojavljajo v verski intoleranci, ter trosi najneverjetnejše razlage o bitstvu in smotru življenja, da si ohrani svojo nepravično in kruto vlado. — Vredno se nam zdi vedno in vedno povdar-jati, da je le oni narod, ki se zaveda svoje narodnosti vsled zadostne občne izobrazbe, sposoben varovati svoj specifični značaj in edino pristopen napredku kulture in znanosti. Kulturen narod se zaveda svoje eksistence in svoje vrednosti in je zmožen ubraniti se potujce-vanja, nar od pa, ki pričakuje od misticizma svoje rešitve, nima ne moči, ne volje prisvojiti si vspehov občnega napredka, naj vspešnejšega orožja proti poskusom po tujce vanj a.
Slovensko ljudstvo, kakoršno je dandanes, po večini zapeljano na napačna pota, tičoče še v globoki nevednosti, o najvažnejših problemih in živijenskih vprašanjih brez-primerno zlobno-neumno »poučeno*, privajeno hlapčevstvu in odvisnosti od svojih verskih učiteljev, dejansko nima moči, ubraniti se navala tujcev. Vse te nevednosti, te duševne inferijoritete pa je kriv zgoraj omenjeni zistem, ki ga izvaja katoliška cerkev že od začetka svoje posvetne vlade. Resnično je, da je v prvi vrsti poklicana inteligenca braniti narodne svetinje, voditi narod po potih, ki peljejo do blagostanja, ter posvetiti svoje zmožnosti in izkušnje blagru ljudstva, ravno tako pa je resnično, da tega ne more izvajati, ako ji ono ne zaupa, ker je ne razume. Harmonično in uspešno delovanje je le mogoče, ako je taisto duševno neodvisno in izobraženo toliko, da loči škodljivo od koristnega. Vsak pošten Slovenec želi, da se nas narod vsestransko razvija, ojači in pripravi za bodočnost, ko bodejo navali tujih narodov zahtevali najresnejšega odpora. Ojačiti se pa more le kulturnim potom. — Vse naše stremljenje naj gre na to, da se odstranijo iz javnega življenja predvsem oni, ki zavirajo kuUuro, oziroma pokončujejo, kar je donesla blagra. — Vsestranski napredek našega naroda je naš cilj in v dosego cilja uničevanje klerikalnega zistema naše glavno, neizogibno sredstvo.  Načini, kako združiti to
starodavno, a v bitstvu puhlo organizacijo, so lahko različni, ne smejo si pa nasprotovati in drug drugega pobijati.
Vpraša se pa sedaj, kako vlogo naj igra vobče dijaštvo pri tem delu, ki je za slovenski narod brezdvomno življenskega pomena. Že v naravi dijaka, še bolj pa v njega duševnem razvitku leži odgovor, da dijaštvo absolutno ne more igrati ulogo politikov. Njegova glavna in prva naloga je, da se posveti z vso resnostjo stroki, ki si jo je izbral za poklic in da pri tem ne pozabi pazljivo zasledovati napredka znanosti m vede vobče. — Pri tem pa si bodi vsak dijak svest še druge dolžnosti, namreč, ki jo tirja od njega narod, čigar delavec mora sleherni postati, kadar se vrne po dokončanih študijah v njega sredo. Skratka, ne sme nikdar pozabiti, da je v domovini velika množica ljudij, nevednih in zapeljanih, ki bi smoli zahtevati, da tudi nad njimi zažari blagodejna luč prosvete, in da je narodna dolžnost njegova in človeška, posredovati med vseuči-iiškimi stolicami in nepoučenim ljudstvom, Ob vrelcu vede in znanosti se naj navduši tudi za duševno svobodo posameznika in ob njem bode tudi spoznal, da je nevednost ljudstva posledica zistema, ki ga izvaja cerkev že od nekdaj. Sprevideli mora, da je letu zagrešila nezaslišano krivico, ker je skrivala svetu rezultate človeškega razuma, preiskovanja in sklepanja. — Vedeti mora, da je klerikalni zistem kriv vsega gorja, kar ga je kdaj prišlo na svet, in v svesli si mora biti, da bi z obnovljenjem cerkvene strahovlade prišli zopet časi prelivanja nedolžne krvi in sežiganja živih. Brezdvomno so naši duhovniki s svojim življenjem in pehanjem za denarjem oškodovali slovenski narod na njegovem poštenem življenju in imetju v toliki meri, da bi jim bilo težko storiti dovoljno pokoro. Prepriča se vsakdo, da so taki duhovniki eksistirali vsekdar in da so bili oni največji škodljivci človeštva in posebej še narodnega organizma. S tega stališča presojamo dijaki, ki smo '.brani v dunajski »Savi*, tudi naše politične razmere in vsekdar se bodemo oklepati one slovenske stranke, kisi bode stavila v svoj program namen, odganjati duhovnike od slovenske sklede  in iz
javnega življenja, dokler bodo oni hlapci rimskega papeža iti ne narodni delavci. S tega stališča že sledi, da je naloga vsakega izmed nas, proučevati najpazljivejSe razvitek in delovanje tega največjega socijal-riega zla, v pristopnih mu krogih vzbujati pravo razumevanje in glavno pripravljati se na boj, v katerega mora vsak aktivne poseči, v blagor svojega naroda, kadar dozori v to njegov duh in značaj. — Vsakdo je dolžan žrtvovati svoje moči, svoje zmožnosti in svoj vpliv temu boju, vsak tam, kjer ga najbolj veseli, kjer je najbolj zmožen, kjer se mu nudi najlepša prilika, vsi pod geslom: za narod proti njegovemu največjemu nasprotniku ~ klerikalizmu. S tega stališča tudi mi obsojamo najnovejši pojav med slovenskim dijaštvom, ki hoče pod imenom narodnega radikalizma utihotapiti n ed akademično mladež mlečnost in indife-rentnost proti pogubonosnemu delovanju cerkvene organizacije. Njihovi narodni radi-kalizem je le plašč črez njih antipatijo do strank, ki se na Slovenskem bore proti premoči duhovniškega vpliva. Ako bi jim bilo kaj do resničnega napredka, posodili bi svoje moči njim, ne pa imeli namena odganjati jim naraščaj. Po njihovem zatrjevanju jim je isti cilj, in cilj je velik, potov do njega ne-Stevilno, ki pa se ne križajo, ampak konver-girajo proti cilju. Kogar pot one križa, gre mimo cilja. In dijaki iz .Slovenije" hodijo po taki poti.
Agitacija njihova med Vami je imela dosti uspeha, način te agitacije pa prepuščamo drage volje njim, zavarovati se hočemo edinole proti njihovi trditvi, da mi določamo posameznim Slovencem vrednost po kronovini, iz katere so doma. Resnično je le, da se ne moremo sprijazniti z mislijo, da bode štajerska politika vzgled kranjski in edino prava, vse drugo pa je izmišljotina, ker vse diference slonč le na diferencah političnega naziranja.
Predno se odločite za to ali ono društvo, premislite, kar smo Vam podali v tem oziru, ne pozabite pa nikdar, kadar se odločite za to ali ono, da je ena glavnih nalog skupnega dijaštva držati kvišku prapor svobode,
Trije mušketirji.
Napisal Alexaiidre Dumas.
DrugI del.                      C ali°
»Pogosto,« pravi milady, ki je spoznala, da je krenila na pravo pot in ima njena laž uspeh, ter je hotela iti po tem potu do konca.
»V njegovi hiši ste morala spoznati tudi nekaj njegovih mušketirjev ?*
»Vse one, katere navadno sprejema,« odvrne mi-lady, ki jo je pričel ta pogovor resnično zanimati.
»Imenujte mi nekatere onih, katere poznate, in prepričate se, da so moji prijatelji.«
»O,« pravi railady v zadregi, »poznani so mi gospod de Souvigny, gospod de Courtivron, gospod de Fe>ussac«
Novica jo pusti, da konča. Ko opazi, da je pre-rnehala, pravi:
»Ali ne poznate nekega plemiča, ki se imenuje Athos ?«
Milady prebledi, da postane njena barvajednaka barvi platna, na katerem je ležala, in dasi se je znala premagovati tako Izborno, vendar ne more zadržati glasnega vsklika, pri čemur zgrabi za roko njo, ter buli v njo z žarečimi očmi.
»O moj Bog, kaj pa vam je?« vpraša uboga žena. »Ali sem rekla kaj takega, kar vas žali?«
»Ne, ampak to ime me je tako presenetilo, ker poznam tega plemiča tudi jaz in so mi je zdelo Čudno, da dobim človeka, ki se mi zdi, da ga dobro pozna.«
»Da, dobro, zelo dobro, no samo njega, ampak tudi njegova prijatelja, gospoda Porthosa in Aramisa.« j
»Res, tudi jaz ju poznam!«vsklikne milady, čutč, j kako jej prihaja uraz v srce.                                     '
»Če jih torej poznate, morate tudi vedeti, da so dobri in hrabri tovariši. Zakaj se torej ne obrnete na nje, če potrebujeta pomoči?«
»To se pravi,« zajeclja miladv, »v resnici nimam z nobenim izmed njih trdne zveze; poznam jih samo iz pripovedovanja jednoga njihovih prijateljev, gospoda d'Artagnana.«
»Vi poznate gospoda d'Artagnana!« vsklikne zdaj novica, zgrabi miladyno roko ter buli v njo z Žarečimi očmi.
Ko opazi Čuden izraz v miladynih pogledih, nadaljuje:
»Oprostite, madame, na kak način ga poznate?«
»Kot prijatelja,« odvrne milady v zadregi.
»Vi me varate, madame,« pravi novica, »vi ste njegova ljubica.«
»To se pravi, vi ste bila, madame, t vsklikne zdaj milady.
»Jaz!« pravi novica.
»Da, vi; zdaj vas poznam: vi ste gospa Bo-nacieux.
Mlada žena se umakne, polna začudenja in strahu.
»O, ne lazite! Odgovorite!« nadaljuje milady.
»Dobro torej; da, madame,« pravi novica; »ali sva tekmici?«
Miladyn obraz razjasni tak žareč ogenj, da bi bila gospa Bonacieux v vsakem drugem slučaju bežala vsled strahu; toda zdaj jo je obvladala samo ljubosumnost.
»Govorite, madame,« prične gospa Bonacieux vnovič z močjo, katere bi jej človek ne bil pripisoval, »ali ste bila ali ste njegova ljubica?«
»O ne,« reče milady z naglasom, ki ni dopuščal nikakega dvoma, »nikdar, nikdar!«
»Verujem vam,« pravi gospa Bonacieux, »toda zakaj ste prej tako kriknila?«
»Kako, ali vam ni razumljivo?« vpraša milady, ki je že nadvladala svojo zadrego in se jej je zopet vrnila njena hladnokvrnost.
»Kako naj mi bode razumljivo? Jaz ne vem ničesar.«
»Ali se vam ne zdi razumljivo, da meje napravil d'Artagnan, ki je bil moj prijatelj, za svojo zaupnico ?«
»Resnično?«
»Torej vedite, da vem, da so vas odpeljali iz male hiše v Saint-Germainu, da vem za obup njegov in njegovih prijateljev, za njihovo brezuspešno poizvedovanje izza onega časa! In kako naj torej ne strmim, če obstojim nepričakovano pred žensko, o kateri sva govorila tako mnogokrat, katero ljubi on z vso močjo svoje duše in katero sem pričela ljubiti pod uplivom njegovega pripovedovanja Še prej nego sem vas videla! Ah, ljuba Constance, torej sem vas končno, našla, torej vas končno vidim!«
da   je   svobodomiselno   naziranje   edino vredno akademične mladine.
Odbor akad. društva »Sava«.
Danite in rane nvice.
Vrtni koncerti ,prf stotem Jelenu*.
— Dopoldanska koncerta oba binkoštna praznika na vrtu hotela ,pri zlatem jelenu" sta bila prav sijajna. Udeležba prav velika iz vseh slojev brez razlike narodnosti. Vojaška godba je svirala same izbrane komade, med temi tudi slovanske. Parmovo koračnico ,M 1 a d i v o j a ki*pozdravlja občinstvo vselej prav viharno. — Ako bo lepo vreme, bo prihodnjo nedeljo tudi koncert. Rojake z de-žole, ki pridejo ta dan v Gorico, opozarjamo na to prijetno zabavo v domaČem krogu.
Iarednl obe al ibor .Goriškega Sokola" se je vršil sinod. Brat starosta dr. Treo ¦ konštatuje sklepčnost ob 8Vf urit f>u*iravi navzoče — okoli 40, imenuje br. Sad *«a za zapisnikarja, za overovatelja pa bi Gikv^rta in Šoriija. Na dnevnem redu je bila *«••¦¦ i-ba pravil <§ 1.) Brat starosta pojasni vzrok premem. -5, sklicujoč se na to, da imajo vsa so-kolska društva iz zadnjih let jednake društvene prapore in da sploh ni vec običajno določati v pravilih barvo in obliko zastav, in predlaga naj se izpusti tozadevni odstavek: .Društvena zastava je helo-modro-rudeča s crno-rume-nira trakom in s sokolom vrhu droga*. Sprejeto soglasno. Istotako se sprejme predlog, da ostane zastava taka, kakoršna se je predložila visokemu c. kr. namestništvu v Trstu v odcbrenje. Ob 9. uri zaključi br. starosta obCni zbor*
ŽelemlSkJ predor med Podbrdcn In Bohinjem. — Predor so prevrtali dne 20. t. m. ob 1*10 popoludne. Slavnost, katero smo že omenili, se bo vršila dne 31. t. m. Delavcem, zbranim t Boh. Bistrici, razdelijo zjutraj spominski denar. Ob 81/« bo maša pred vhodom v predor, ob 9 V» gredo gostje v predor, okoli 10. ure dospejo k tanki steni, pušceni v ta namen, jo prederejo ter so pozdravijo, v Podbrdo pridejo ob 11*/*» opo-ludne se vrnejo v Boh. Bistrico. Ob 2. uri bo slavnosten obed.
PoroCa se nam, da zadnjo mino prižge dne 30. t. m. železniški minister Wittek.
Slavnosti bo prisostvoval že imenovani železniški minister, zastopniki raznih oblastnij in občin ter odposlanci deželnega odbora kranjskega in goriškega.
Občinstvo opozarjamo na izborne kovaške mehe in ognjišča, ki jih izdeluje slo-vansko-češka tvrdka Vinc. Patučka v Libici n. B.na Češkem. Tvrdka je bila že opetovano odlikovana.
Uradna slovenščina. — V rokah imamo odlok e. kr. urada za odmero pristojbin v Trstu, pisan v .slovenskem* jeziku. Ta odlok pravi,  da...  .prošnji  za odpust  poviškov
itd.... se ne da prostor." — Se ne da prostor, to je laško: Non si da luogo! — Po tistem naCinu, kakor pravijo c. kr. nemški uradniki na Štajerskem: Naredite trgi (Machen Sie Platzl), prevajajo .non si da Iugo" v »se ne da prostor". — Bodisi, da je to storjeno iz nagajivosti ali iz nevednosti — zahtevati moramo rabo pravilne slovenščine povsodi. Ta mora imeti svoj prostor povsodi !
Razstavo del učencev raznih strok v tukajnji trg. in obrtni zbornici so zaključili v ponedeljek. Obiskalo jo je tekom 8 dnij, kar je bila odprta, 3900 oseb, povprečno na dan 466. To je pač veliko!
____ 13 let Je8e.— Cetovodja  Berubardt-
tuk, 47. pešpolka, katerega žrtev je bila Ida Meotti, je bil obsojen te dni od vojaške sod-nije v Trstu na 12 let ječe. Pride v vojaške jeCe pri Dunaju. Pred kratkim ae je vršilo v Gorici ogledovanje na licu mesta in zasliša vanje ter se je že takrat govorilo o obsodbi, ali obsodba je bila izrečena še le potem v Trstu.
Porotno zasedanje. — K že naznanjenim razpravam pridodajemo, da se bo vršila v prihodnjem zasedanju, ki prične 6. jun. t. I., tudi razprava proti Fr. Pregelju radi napada z roparskim namenom.
Laško petje v Št. Petra. — Pred kratkim časom se je grajalo v ,Sočie laško petje v Št. Andrežu in v Podgori. Sedaj moramo grajati laško petje v Št. Petru. Na binkoštno nedeljo okoli 10. ure zvečer so prepevali mladiči, kakih 17—20 let stari, na trgu blizu cerkve laške pesmi, da je bilo kaj. Ljudje, ki so Culi, so bili razsrjeni, tudi domačini so rekali, da je laško klanfarsko petje sramota za Št. Peter. — Kmalu na to pa se je Culo lepo slovensko petje iz ust drugih, kar je pa prav lepo odmevalo po vasi.
Seveda moramo najodločneje grajati laško rujovenje ter prizadeto mladino posvariti, naj ne dela nečasti goriški okolici! Ali ni v Št. Petru samem nikoga, ki bi zabra-njeval take narodne škandale?
le mestnega sveta. — Sinoči so sklenili najeti posojilo 456.000 K za dobo 39 let. Plačevalo se bo na leto na amortizaciji in obrestih 25.300 K. To posojilo bi služilo v poravnanje visečih občinskih dolgov.
Nesreča na Izletu. — Z izleta na Kras so se vračali v Gorico v ponedeljek zvečer Jos. Ongaro, čuvaj na tuk. pokopališču, njegov sin pa Iv. Culot. Vodil je voz stari Ongaro. Z Opatjegasela na klancu je hotel O. z zavoro pritrditi voz, ali zavora se je zlomila, konj pa začel teči, kar je mogel. Udržati ga ni bilo mogoče. Skoro pod klancem je konj padel, vsi trije izletniki pa so zleteli iz voza. Stari Ongaro je .poškodovan na glavi, rokah ter po celem telesu in leži radi tega v bolnišnici, Culot si je iz vil roko, mladi Ongaro pa se je le malo opraskal.
Ogenj. — V ponedeljek pop. okoli 41/* je gorelo na Placuti. Zgorel je hlev in senik,
spadajoč h hiši št. 10. Ko je zaCelo goreti, so priskočili na pomoč vojaki iz bližnje bolnišnice in dva domobranca, potem so prišli ognjegasci, ki so odstranili nevarnost za bližnja poslopja; od hleva in senika je ostalo le zidovje. V poslopju je bilo le malo sena, ki je zgorelo, pa štiri maCice so poginile.
, Vltrijol In žveplo*. — Poročajo nam, da je bil naročil v »Centrifugi« neki župan z Vipavskega precej vitrijola in žvepla. Ko je počasi in počasi vendar le prišlo blago, je šel iskat to robo v .Centrifugo". Ali ko jo je videl, je pa sprevidel hitro, da ne more biti dosti vredno. Blago mu ni ugajalo, in ker so »organizatorji" v .Centrifugi* se upirali temu, je nastalo razprtje, katerega posledica je bila ta, da je župan pustil vse skup .Centrifugarjem" ter šel drugam kupit dobro blago — .žlindra" naj ostane v ulici Vetturini!
¦¦"•si smo že dostikrat svarili pred .katoliškim gospodarstvom !• - Nič žegna ni iz tiste klerikalne gospodarske organizacije, vse drugo, le žegna ni!
Krdmarska aadrnga. — Na kratko smo že omenili občni zbor te zadruge. Vršil se je v občinski dvorani na Tekališču Jos. Verdija. Prišlo je okoli 40 udele*nikov. Predsednik je omenjal pogodbe z založniki piva in izdelovatelji soda-vode, da se ne sme ne pivo ne soda-voda prodajati trgovcem in privatnikom. Potrdili so soglasno račune za preteklo leto, istotako tudi predlog, da sprejmejo užitnino v svojo režijo; predlog so odstopili odboru v proučavanje. Določilo se je plačilo udnine za hotelirje K 8, za krčmarje, ki imajo odprto do polunoči, K 6, in za druge K 4. Na novo sta izvoljena v odbor gg. Peter Birsa (Corte Chraveggia) in pa Ivan Gleščič (.pri Petelinčku').
Vojaško veteransko draStvo za Goriško In Gradlščansko vabi k občnemu j rednemu zboru v nedeljo 29. maja 1904. ob II. uri predpoludne v prostorih Hotel Post v Gorici. Dnevni red: I. Otvoritev zborovanja. 2, Č<tanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o društvenemu napredku in poslovanju. 4. Poročilo društvenega blagajnika. 5- Dopolnitev društvenega predstojništva. 6. Drugi nasveti in predlogi.
Onega dečka, Armida Cerneta, ki je z nožem ranil učenca A. Vogriča na PJacuti, kakor smo poročali, je prijel redar Jerkič v
Občinske volitve v Gorici. — Danes so začele občinske volitve v Gorici. Voli tretji razred. Priprav za te volitve ni bilo posebnih, kajti na sploh vlada vedno večja antipatija do magistrata in do vsega, kar je ž njim v zvezi, po drugi strani pa so se nekam poskrili , par ti ti popolari", ki so gospodujoči .liberalni* stranki delali preglavice sedaj že dve leti. To stoji brez dvoma tudi v zvezi z dogodki v soc. demokratični stranki, ki niso baš lepi, o katerih pa bomo še govorili. »Mnogo je gnjilega v državi Dane-marski*. Kkntalci so tihi — tako ima .liberalna* stranka, ki je zavozila mestno gospodarstvo na kraj propada, lahko delo, zato pa je tudi postavila svoje kandidate sama, protikandidatov ni. Ti kandidatje so: Orzao, Seppenhofer in dr. Venier.
.Gazzettino* roti, ne udeležiti se volitev. Tako utegne biti udeležba prav mala.
Shod fa občinske volitve. — Pretekli leden se je vršil shod za občinske volitve v Gorici, na katerem je nastopil tudi laski deželni uradnik M., ter govoril marsikaj in kritiziral. Mi seveda nimamo nič proti temu nastopu omenjenega g. M., aH vprašamo, kaj bi storili s slovenskim deželnim uradnikom, ako bi se le predrznil udeležiti se kakega slov. volilnega shoda kot tih poslušalec?
—   Denuncirali bi ga, grdili in črnili, izpostavljali, snedli vse remuneracije, ako bi le šlo, pa bi ga kar spodili in posadili na cesto!
—  Tak duh .jednakopravnosti* preveva deželno hišo!
Slovenska Čitalnica v Dolenji Vrtojbi je odnesla svojo veselica s petjem io godbo, ki se je imela vršiti pretekli binkoštni ponedeljek, radi slabega vremena na dan 29. t. m. z istim vsporedom, kakor objavljeno po plakatih, toda ob 41/*- uri in ne ob 3l/8.
Vipavska želesntea. — Popoludanski vlak je bil na oba binkoštna praznika, zlasti na prvi, docela poln. To pač kaže, kako je bil potreben. Odprl je meščanom prijeten izlet v lepo Vipavsko dolino — le nazaj gre malo prezgodaj. Tudi v tem pogledu se mora kako opomoči.
Pretep i laškimi delavci. — V gostilni Martina Zimica v Plaveh sta se v "javila dva voznika s Tolminskega. Tam so bil« tudi železniški delavci. Nastalo je navskrižje, ker so baje laški delavci razgalili voznika. Dva laška delavca sta pograbila, eden nož, drugi železo, in ranila voznika M. Rutarja na glavi
nekem kotu na dvorišču hiše štev. 1 na trgu
.del Cristo«. Deček je spal mirno, kar ga je ! težko, Iv. Kovačiča pa ne tako nevarno. Med
zbudil redar ter odvedel na policijo«
Padla Iz dragega nadstropja. — V soboto je padla v Žido- sk» ulici iz drugega nadstropja 4-Ietna Marija Pajsova, ko se je igrala s svojimi bratci. Malo preveč se je nagnila na oknu pa je padla črez. Hitro so jo prinesli v bolnišnico, kjer so kunštatirali, da ima zlomljeno levo roko, da je težko poškodovana na kolenih ter da sploh težko okreva.
pretepom so razbijali s stolicimi, krožniki in kozarci. Žena in hčerka krčmarjeva sta tudi ranjeni. Ona dva laška d slavci so zaprli. Sin rešil očeta, — G. I. Vulč iz Cez-soče je hotel pripeljati se z vozom z vinsko posodo čez Sočo, da si tako prikrajša pot. Ali naletel je slabo, kajti prišel je s konji in vozom pod vodo. K sreči je pritekel sin, ki je še! v skrbi za očetom, ter ga rešil iz vode. Rešil je tudi jednega konja, drugi pa
In milady iztegne svoje roke za gospo Bonacieux, ki so jo pravkar izgovorjene besede prepričale tako, da je videla v tej ženski, ki jo je smatrala trenotek preje za svojo tekmico, samo še za odkritosrčno in udano prijateljico.
»Ah, oprostite mi, oprostite mi!« vsklikne in se skloni k njej. »Ljubim vas tako zelo !«
Ti dve ženski sta se trenotek objemali. Resnično, če bi bile miladvne moči tako velike kakor njena jeza, bi bila prišla gospa Bonacieux iz tega objema kot mrtvo truplo.
»O, moja ljuba lepa, ljuba dobra malička,« pravi miladv, »kako sem »rečna, da vas vidim. Dajte, da si vas ogledam.« In*govore te besede, jo takorekoč požira s svojimi očmi. »Da, da, vi ste. Zdaj vas spoznavam iz njegovih opisov, zdaj vas spoznavam popolnoma.«
Uboga mlada žena ni mogla slutiti, kako grozno strašne misli so se skrivale za tem čistim Čelom, za temi lesketajočimi se očmi, ki niso kazale drugega nego sočutje.
»Torej tudi veste, kaj sem ime'a pretrpeti, - pravi gospa Bonacieux, ker vam je poveual, kaj je trpel on. Toda zanj trpeti je sreča.«
Miladv odvrne mehanično:
»Da, to je sreča.«
Mislila je na nekaj drugega.
»In poleg tega,« nadaljuje gospa Bonacieux, »se bliža.konec mojih bolestij: jutri ali morda drevi ga imam zopet videti, in potem je preteklost za me izginila.«
»Drevi? Jutri?« reče miladv, ki jo vzdramijo te besede iz njenih sanj. »Kaj hočete s tem reči ? Ali pričakujete od njega kakega poročila ?«
»Pričakujem ga samega.«
»Njega samega. D'Artagnana tukaj!«
»Njega samega.«
»Toda to je nemogoče! Saj je s kardinalom pri obleganju La Rochellea; vrniti se more šele po osvojitvi mesta.
»To si pač mislite, toda kako more biti nemogoča kaka stvar  tako resničnemu in  tako lojalnemu plemiču, kakor je moj d'Artagnan!« Tega ne morem verjeti!«
Torej čitajte!« pravi v svojem prekipevajočem ponosu in svojem veselju nesrečna mlada žena ter poda miladv neko pismo.
Pisava madame de Chevreuse,« pravi miladv sama sebi.
»Ah, vedno sem bila prepričana, da so sporazuro-ljeni ž njo.«
In hlastno prečita sledeče vrste*.
»Moje ljubo dete, bodite pripravljena ; naš prijatelj Vas kmalu obišče, in obišče Vas samo, da Vas odvede iz ječe, v kateri ste ostala do zdaj skrita zaradi svoje varnosti. Pripravite torej vse za svoj odhod in ne obupajte nad nami.
»Naš ljubeznivi Gaskonec se je izkazal hrabrega in zvestega kakor vedno; povejte mu, da se mu je za dano svarilo zelo hvaležnim.«
»Da, da,« pravi miladv, »pismo je jasno. Ali veste, kakšno svarilo je to?«
»Ne; slutim samo, daje obvestil kraljico o kakem novem kardinalovem zasledovanju.«
»Da, o tem ni nikakega dvoma,« pravi miladv, vrne gospej Bonacieux pismo in pobesi svojo glavo zamišljeno na prsi.
V tem hipu se začuje dir konja.
»Ah,« reče gospa Bonacieux in plane k oknu, »ali naj bi bil to že on?«
Cisto otrpnela vsled presenečenja, ostane miladv svoji postelji; naenkrat je stala pred tako mnogimi nepričakovanimi stvarmi, da jej je prvič odpovedala glava.
»On, on!« zamrmra. »Ali naj je to on?*
In z nepremičnimi očmi ostane v svoji po.«Mji.
»Ah, ne,« reče gospa Bonacieux, »to je mož, katerega ne poznam, ki pa prihaja skoro gotovo semkaj; da, zdaj jezdi počasneje; res, obstal je pred vrati in pozvonil.«
Miladv skoči iz svoje postelje.
»Ali ste si čisto svesta?« vpraša.
»O da, čisto svesta!«
»Morebili niste prav videla.«
»Ah, videla bi pero njegovega klobuka; spoznala bi samo ogel njegovega plašča!«
Miladv se je ves Čas oblačila.
»Pravite, da prihaja ta mož semkaj ?«
»Da, vstopil je.«
»Ali zaradi vas ali pa zaradi mene.*
»O moj Bog, kako razburjena ste videti!«
»Da, priznavam, jaz nimam onega zaupanja kakor vi, jaz smatram kardinala zmožnim vsega.«
»Tiho,- pravi gospa Bonacieux, »nekdo prihaja.«
Res se odpro vrata, in prednica vstopi.
»Ali prihajate vi iz Boulogne-a ?« vpraša miladv.
»Da,« odvrne ta in poskusi navzeti zopet svojo hladnokrvnost. »Kdo je vprašal po meni ?
»Mož, ki noče imenovati svojega imena, ki pa prihaja v kardinalovem imenu.«
»In ki želi z menoj govoriti ?« vpraša miladv.
»Ki želi govorit* z damo, katera je prišla iz Boulogne-a.«
(Dalje prido)
j e utonil. Vinska posoda je splavala po Soči. — 6. VulC je bil namenjen v Gorico po vino. —
Peysko In bralno društvo Jpava* r Mirna bo imelo svojo veselico dne 3. julija t. I. Vspored se priobči pravočasno.
Isgubljeno. — V nedeljo je neka gospa izgubila od Št. Petra do Dol. Vrtojbe zlato«; zaponko r tremi kamni v vrednosti 25 kron. Posten najditelj je naprošen prinesti v naše upravništvo, kjer vdobi primerno nagrado.
Listnica. — G. dop. iz K. — Prihodnjič.
Odprto pismo
Slavno uredništvo §Soče* v Gorici. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na .Odprlo pismo župniku Valentinu Krageljnu Podbrdoro*, objavljeno po Andreju Munihu v številki 38. Vašega lista z dne 11. maja 190*, da sprejmete v zakonitem roku na ist .« mestu in z istimi Črkami nastopni stvarni popravek; Ni res, da bi bil jaz že par dsiij poprej naznanil, da pride v .Primorskem listu« kak napad na osebo Andreja Muniha; pač pa je res, da mi o kakšnem napadu na imenovano osebo ni bilo nič znanega in da poprej omenjene trditve nisem proti nikomur kedaj iz-rekel. Ni res, da sera jaz provzročitetj nesramnega napada na Čast in poštenje Andreja Muniha v .Primorskem listu*; res pa je namreč, da jaz omenjene notice v .Primorskem iis»u* nisem niti pisal niti je drugače provzročil. Podbrdo ob Baei, dne 21. maja 1904. Valentin Kragelj, župnik v Pod-brdu ob Baci.
Dostavek uredništva.— Ta »popravek* župnika Kraglja priobčujerao, dasi se v obče nič več ne verjame popravkom iz posvečenih rok. Dokazali smo že neovrzno, da posvečeni po^ravkarji brijejo norce s § 19. ter lažejo, da se kar kadi za njimi. Tisto .Obrambno društvo* v Ljubljani, ki je skovalo tudi gorenji popravek, smo pa že pred časom razkrinkali za skrajno lažnjivo.... Kaj vse si dovoljujejo duhovniki s g 19., je nam dokazat pred kratkim časom gorifki dr, Pavlica, ki je rekel: ni res, da se je to zgodilo, ampak res je, da se je to zgodilo. Če se to ne pravi m najnesraranejii način norčevati se z javnostjo in z zakonom, potem ne vemo, kaj naj bi unenovali norčevanje. — Zato p. je jasno in z nova pribijamo, da duhovniškim popravkom ni nič verjeti. Ako je kdo res po krivici prijet, se oglasi sam s primerno besedo — kdor se zateka k lažnjivcem, temu ne gre nobena vera. Ali pa se boji Kragelj tožbe radi žaljenja časti!?
Sicer pa prepuščamo odgovor na Krag-Ijev .popravek* g. Andr. Munihu, ako se mu zdi sploh vredno, kaj odgovoriti.
Razgled po svetu.
li delegacij. — Vojalki odsek ogrske j delegacije je dovrlil glavno debato o vojnem j proračunu. Tekom debate je dokazal finančni ' minister Lukacs, da ne bo najem 400 milijonskega kredita za potrebščine vojske in mornarice povišal bremen z ozirom na določene refundacijske postanke od 27 milijonov, ki imajo slutiti za amortizacijo in obresti. Državni vojni minister FZM, Pitreich je odgovoril na stavljena vprašanja in je pri tem naglaSal potrebo povišanja rekrutnega kontingenta; hvcM te pozrtovalnost in udanost vojakov tudi v mirnih časih ter je uterae* ijeval zahtevo novih topov. Minister je priobčil, da je materijal za nove granatnice Že skoraj gotov in tekom meseca junija bodo tozadevna dela dovršena. Minister je sklenil s prošnjo, naj se da armadi, kar je potrebno, da bo pripravna za boj. Odsek je pričel na ta podrobno debato, ki se nadaljuje danes. Okupacijski kredit. — Poročilo o okupacijskem kreditu, za katert se je bil letos boj v delegacijah med Nemci in Slovani, je prišel v roke dr. ŠusteršičaU — Del. dr. Kraraaf je pripomnil, da se ni ugodilo željam in zahtevam delegacije, ker je obračune izdelal le bosanski računski oddelek, za parlamentarno kontrolo pa velja le obračun, ki preskusa najvišji računski dvor. — Del, grof Lažanskj je grajal nizke cene lesa v Bosni, ki tlačijo avstrijski les za 20% » ceni. Izrazil je željo, naj bi se na bosanskih železnicah ne ne dopuščale za les tarifne olajšave, — Del. vitez. Abrahamovicz jevpraSal, ali se res v bosanskih gozdih oddaja les za sramotne cene. — Del. Dobernigg je opozarjal na pomanjkljivo železniško zvezo med
Dunajem in Bosno ter izrekel željo, da bi se I že skoraj zgradila železnica Banjaluka-Jajce | ali direktna proga v Boroš. — Skupni finančni minister baron Burian je odgovarjal na vse interpelacije in vprašanja. Glede pravoslavne cerkvene avtonomije je rekel, daje vse v najlepšem tiru, dočim je glede moha-medanske avtonomije velik zadržek, ker bo-Hnski nYGti&rn«daR<*i- nknaje-.i)ravin-^a$top-nikov. Glede učiteljskih plač se je za sedaj storilo toliko, da so se desetletnice spremenile v petletnice, več pa zaradi obremenjenega proračuna ni mog je stari ti. Glede politične, avtonomije je izjavil, da vlada sama opozarja večje mestne občine na to ter se sploh izdelujejo načrti za organizacijo kmečkih občin, kar bo kmečkemu prebivalstvu posebno vSeč, ker želi, kakor je to pri Jugoslovanih sploh, upravljati samo svoje občinske zadeve. O davčni reformi je rekel, da se deluje pred vsem na pavSaliranje desetine. Tudi železniški tarifi se bodo revidirali, ne toliko zaradi lesnih interesentov, kakor zato, ker potrebuje dežela večjih dohodkov od železnic.
Prvi doktor J ur Is !¦ Črnegore. — V četrtek je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava DuSan Matano-vič, prvi Črnogorec, ki si je pridobil ta naslov.
If Štajerske. — V torek dne 17. maja so sklicali stajarski deželni poslanci zaupnike iz vsega slov. Štajerja na posvetovanje, kako bi se doseglo za prihodnje deželnozborske volitve iz splošne volilne skupine enotno in zložno postopanje. Pogovarjali so se tudi o načinu agitacije. Dosegla se je popolna edinost v vsem.
Ljudje, ki prežvekujejo. — Polkovni zdravnik dr. Preszlich poroča v zadnji številki lista ,Wiener Med. Wochenschrift*, da je našel dva človeka, ki prežvekujeta. Hrana se vrne po kratkem času iz želodca v usta, kjer jo dobro prežvečeta, nakar jo prebavita. Jeden izmed teh je kmečki sin, ki prežvekuje že devet M. Pravi, da pri tem nič ne trpi. Kaj je vzrok prežvekovanju, o tem so misli zdravnikov različne.
Drsnitvo avtonomnih uradnikov. —
Pred letom dnij se je ustanovilo društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele. Dne t. julij« 1903. se je vrSil prvi občni zbor, drugi pa na binkoštni ponedeljek 23. t. m. v dvorani .Narodnega doma* v Celju.
»IJak utonil. — 21. t. m. ob 11. uri predpoludne je utonil dijak IV. razreda državnega nižega gimnazija v Pazinu Anton Korelič. On in še trojica dijakov so se kopali v Foibi. Ker ni znal plavati, je hotel na plitvo. O tem pa se mu je slučajno spolznilo po gladkem kamenju, da je pal v globočino in utonil. Tovariši mu niso mogli pomoči, ker sami niso znali plavati. Ker ga niso mogli takoj najti, je trajalo kake tri četrt ure predno so ga izvlekli na breg mrtvega.
Uboj. —- V nedeljo zvečer je bil izvršen na Trsteniku pri Trstu od nepoznane roke grozen zločin. Ustrelit je iz revolverja nekdo 31-letnega Aniona Lipana, ki je stanoval v lastnej hiši št. 265 na Greti, to je prav na Trsteniku. Pokojni Anton Lapan je delal, kakor kamnosek namestnem tlaku. Bil je oženjen in zapuSča ženo Terezo, kateri je 29 let, in 4 otroke.
Koliko Je t prometu velikih ladij? — Angležka ima 7530 ladij v domovini, 1023   pa v  svojih  kolonijah. Nemčija  ima
države Rusija, Srbija, Bolgarija, potem Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Španska, Angležka, Severno amerikanske zedinjene države, Švedska, Danska, Portugalska, Švica, Romunska, TurSka, Meksiko, Čile, Venezuela, Japonska in še razne druge manjše države.
Vojna med Rusi in Japonci.
O potopljenih ladljah pred'Pori" ". * Artnrjem.
Iz poročila kontreadmirala With6fta posnemamo to-le: Dne  15. t. m. zjutraj so prišle pred Port Artur od vztočne strani 3 oklopaic in 3 križarke. Opažalo   se je njih gibanje z Zlate gore in z LiaoteSana. Ko je prišla ta  eskadra   pred Pori Artur, se je obrnila proti vzhodu ter se postavila v bojni red, kar naenkrat se je opazilo pod eno treh oklopnic eksplozijo. Oklopnica se je ustavila, se nagnila na desno stran in s sprednjim delom prišla pod vodo. Takoj ste se približali dve križarki in z Zlate gore je bilo videli, kako ste spuščali čolne v morje, ko je oklopnica zadobita malo po malo ravnotežje in zdelo se je, da se je zopet vzdignila. V tem hipu se je približala mestu, kjer se je izvršila eksplozija druga oklopnica s 3 dimniki oklopnice  .Šikišima*, ko je iznenada pod njo razletela mina, nato je sledila druga eksplozija enaka oni, ki je avoj čas pogubila oklopnico  .Petropavlosk*. V treh minutah se je ladija pogreznila. Tretja oklopnica je odplula na visoko morje, med ten ko  so ostale  križarke na mestu nesreče. Jaz  sem odposlal 16 torpedovk z ukazom, da nadlegujejo sovražnika in da napadejo posamezne ladije, ako  bo  za to prilike. Križarka .Novi k" je odplula iz luke, da brani v slučaju torpedovke. V tem se je približalo 5 japonskih križark, katere so pričele iz  največih topov streljati na  torpedovke, ki so se pa umaknile, ne da bi bile kaj poškodovane. Poškodovana japonska   oklopnica je   nato zginila s križarkami, katere so se med to operacijo  pridružile eskadri. Po noči je bil silen veter in morje je bilo zelo vzburkano. Naslednjega dne zjutraj  16. t. m. so se približale mestu katastrofe tri  torpedovke, katere so se pa oddaljile, ko sem proti njim poslal .Novika*. Ladija, ki se je razletela v kerskem zalivu, je bila, kolikor se je moglo razločiti po  dimniku, križarka. Ta je hotela baje izvršiti  izkrcanje v zalivu. Glasom poročila obrežnih čuvajev, so bile poškodovane po našem  lahkem topništvu tri torpedovke, katere so varovale izkrcanje. Koliko Je padlo Japoncev na reki Jalu? V ruskem »Invalidu* je izračunal voj-niški veščak Parensov, da so Japonci v bit-kak ob reki  Jalu  izgubili do  9—12 tisoč mrtvih, oziroma  ranjenih. Svoje račune je sestavil Parensov  na podlagi poročil Kuro-patkina. Na mostovih preko reke E<ho, na notranji strani tirenčenske pozicije in navi-sočini, kjer sta bila dva batalijona H. polka, je ležalo 3 do 4 tisoč mrtvih Japoncev. Posebno treba uvažiti, de oni, ki na val ju je na neprijateljsko   pozicijo, ima  vsikdar   veliko veče izgube, nego oni, ki je v defenzivi. Rusi so bili nameščeni po vrhuncih, mej  tem pa so morali Japonci preko rek Jalu in Eiho in raznih pritokov. A vsakdo ve, kako težko je preko  rek, tudi če so  plitve. Tu vojak ne more bežati, niti hoditi korakoma; mora le tapljati, a ne more streljati in boriti se. Ko je japonska vojska prešla preko reke, trebalo se je vspenjati na strmo brdo. Angležki dopisniki govore, da   so  Japonci v gostih ko-j Ionah plezali  kakor  mravljinci na vrhunce.
1425 pamikov, amerikanska mornarica šteje i y iem pa 80 rU9{  streljali nanje ne, samo
862 ladij. Francozka 717, Norvežka 962, Španska 459, Italija 365, Nizozemska 360, Rusija 573, Avstro ogrska 267, Švedska 750, Danska 385. NaSa država je torej glede pomorskega prometa na zadnjem me3tu.
Velik« naročila torpedov. — Z Reke poročajo, da so tam vlade naročile najrao-dernije 6 in več metrov dolge torpede. Av-stro-Ogrska je naročila 120, Rusija 100, Italija 50 in Francija 130 komadov.
Spor med Vatikanom In Francijo. — Francoski poslanik pri Vatikanu Nisard je odpoklican iz Rima ter je že dospel v Pariz. ?ovod temu je protestna nota papeževa proti potovanju predsednika Loubeta v Rim, Yendar niso diplomatične zveze Se pretrgane, nego opravlja posle poslaništva v Rimu tajnik istega, Ballero. Papežki nuncij Lorenzelli se nahaja pa se v Parizu.
Budefa barva in zastave. — Dokazano dejstvo je, da je rudeča barva kakor narodna barva zelo priljubljena. Tako imajo rudečo barvo  v svojih zastavah slovanske
iz strojevnih, ampak tudi iz navadnih pušek in topov. Ako ?;>s to jemljemo v poštev in ako izgube ob reki Jalu primerjamo z izgubami v drugih bitkah novih časov, moremo računati na vsakega ubitega pet ranjenih, kar pomenja, da so Jiponci ob Jalu izgubili 15—20 tisoč mož: deloma ubitih, deloma ranjenih, deloma potopljenih. Nu, ako računamo skromneje, in ako jemljemo na vsakega ubitega samo tri ranjene, znaSajo izgube Japoncev v bitkah ob Jalu še vedno 9—12 tisoč mož.
Udarec Japoncev pred Port Artnrjem. Kakor trdijo novejša poročila, Japonci niso imeli škode le na dveh ladijah, ampak so prišli ob tri. I: Londona poročajo tako, da so poškodovane tri japonske ladije. Eia se je potopila, drugi dve pa so vlekli Japonci naprej, seveda ni izključeno, da sta se tudi tisti dve potopili. Tako se glasijo poročila tudi od drugod, in ako je to res, potem je udarec za Japonce neznansko velik, ker s tem so Japonci ob desetino svoje vojne sile.
Tretja poškodovana japonska križarka je baje v takem stanju, da ni več sposobna za boj.
Slučaj je nanesel, da je vest o katastrofi, ki je zadela japonsko mornarico, došla v Petrograd na carjev 36. rojstni dan. Kose je zvedelo, kaj se je zgodilo, je bilo vse mesto pokonci in je na tisoče ljudi prirejalo carju ovacije. Časopisje uvažuje v polni meri ta dogodek. ,Rus* pravi, da je vsled te katastrofe postala prevlada Japoncev na morju dvomljiva. Čim bodo ladje »Cesarevič", »Ret-visan* in .Pobida" popravljene, bo rusko brodovje močnejše od japonskega in admiral Togo se bo moral umakniti. Nesreča, ki je zadela .Petropavlovska^, je sedarmaiče-vana. Ko so Japonci mislilitriumfirati, koso njihovi zavezniki proslavljali vojni ženij Japoncev, prav v tem času jih je zadela ta silna katastrofa. Prvič, odkar traja vojna, vlada v Tokio žalost, Rusija pa se lahko veseli obrata, ki se je zgodil na bojišču. Bazna poročila. Čuje se, da je bila japonska armada, ki jo vodi general Kuroki, poražena in se je po velikih izgubah morala umakniti. — Japonske kolone so prišle že blizu do Muk-dena. Dve japonski diviziji sta zaprli Kuro-patkinu pot, da se ne more umakniti na MukdenP — General Kuropatkin je sklenil, da posije 70.000 mož na polotok Ljaotong, da osvobode Port Artur. Ker je dollo mnogo topničarjev in kozakov na bojišče, začne Kuropatkin ofenzivo. Japonci so tudi velevažni Hajcen zapustili; sodi se, da pride blizu Hajcena do bilke. — ,Daf!y Telegraph" poroča iz Njučvanga, da so Rusi s spretnimi manevri obšli Japonce in njih vzhodno stran stravili v tako neugoden položaj, da so se morali v naglici umakniti na Fenhvančeng. Po zadnjih vesteh so Rusi Japonce južno od Ljaojanga porazili. — Japorei so gospodarji precej velike proge mandžurske železnice. Brzojav je pretrgan. Vojaška brzojavna zveza s Port Arturora funkcijonira Se, a Japonci čitajo s pomočjo indukcijskih aparatov vse brzojavke.
8krydIov v Vladlvostoku. Admiral Skrvdlov je dospel v Vladivo-slik. Sodijo, da se nahaja med Vladivosto-komin Gensanom japonska eskadra, obstoječa iz križark.
900 mrtvih. „Daily Chronicle* je prejel iz Toki, poročilo, da je utonulo s križarko »Joakimo in oklopnjačo .Hatsuse* 900 mornarjev, med njimi mnogo častnikov.
Basi t Kslnjanga. .Reuterjev birS" je prejel 21. t. m. iz Busana poročilo: Kitajci poročajo, da je 2000 Rusov zopet zasedlo Ksiujang. Is Ninčvanga (Reuterjev biro.) Rusi so zopet zasedli mesto z znatnim oddelkom topništva in pehoto na konjih. — Poročilo o potonuhh japonskih ladijah .Joshino*  in  .Hatsuse"  je bilo na paradi prečitano ruskim četam, kar so te vzele na znanje z velikim veseljem.
Od radnjega ruskega posojila v znesku 800 milij. frankov, katero so Vzeli na Francoskem, je bilo v par dneh že oddano 650 milijonov po 99%. Iz tega se vidi, kako velik kredit vživa Rusija vsemu kričanju Japonofilov. Ob enem židovski bankirski listi že ponujajo novo posojilo.
Zadnje vesti.                   _ Pariški .Matin* poroča, da so Rusi silno potolkli Japonce, katerih je padlo 15.000, Rusov pa 3000. - Rusi so sploh prešli v ofenzivo. — »Lsnterne* poroča, da vladivostoško brodovje je zaplenilo tri japonske križarke, kupljene v Čili. — Med japonskimi vojaki je nastala kolera.______
iDJižBvnost
.Borneo In Julija«. — Dotiskana je ta sloveča Šekspirjeva žaloigra. Prevod je oskrbel pisatelj g. Ivan Cankar, ki nam je presadil na slovanska tla tudi .Hamleta*. — Cena K 1-20.
Kdo ne pozna te ginljive ljubavne ža-loigre? Evo jo zdaj v popolnem slovenskem prevodu. Rojaki, sezite po njej 1
Kerševani & Čuk
v Gorici v ulici Riva Castello štev. 4 (konec  Raštetfa.
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in  z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokoles Iz tovarna „Pocfi" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ah dvokolo jamčiva.
Z ozirora na najino dolgoletno  skušnjo,
zagotavljava, da so izdelki najine zaloge naj-
_ iolje vrste in trpežni, ter izvršujeva   vsako
popravo bodisi šivalnih strojev  ali dvokoles
tofino in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
Anion Pečenko
Vrtna uitca 8 -
- Via Giardino 8
briških, dal-¦»finskih in Istorsklb vinogradov.
GORICA priporoča pristna bela In Črna vina izvlpavaklh, furlanskih,
Dostavna na dom in razpošilja po železni« na vsa kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
C«ne> xm»mm  P>o»tra*ha paifaaa.
Fran Obrdank
(prei Jos. Hrovatln)
• sodovičar ^^^
s» 10
Išče se mladeniča
17_18 let starega za štacuno, veščega slovenskega če mogoče tudi italijanskega ali nemškega jezika. Obrniti se je na Elizo Tance — Prosek pri Trstu.
l^arol praša^,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Komu Št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
I       v Gorici  ullcu Torretite h
priporočam svoje sifone in pokalice, ka • tere imam vedno v zalogi po zmerni j                           „. coni. —
Vsakovrstna zanesljiva semena
kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske bele rudeče in rnmene pese;  repno seme;  raznih  trav in vseli vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri
zz Josipu Kordinu v Ljubljani, ss
pred tokofljo št 3.
Javno priznanje
„Crf>ati$i"f zavarovalni  zadrugi   v  Zagrebu,   ki je vestno precenila  mojo  požarno   škodo in pripadajočo   mi   odškodnino
kron 2848-94
ktilantno izplačala.
Uljanik,  dne  17. aprila  1904.
LIII1EHT. CHPSIGI GBMFSa.
Ii RMta^M* MarM v Pragi pripoznano kot fan-stno bel nblažajoče ¦uMo; zaceno80h,kroD 140 in ž kroni se u^.«i po vseh lekarnah. Naj se zahteva to »p;c5no pridobljeno tomača sdra-vllao »redstro vedno le v oriff. stoLle-Micah z naSo zažčitno znamko s »SIDROM" namreč, iz HICKTEKJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je providena s to zaščitno zn?T»ko.
Richterjeva lekarna , jri zlatem fem"
r PRAGI. Elizabethg-afase St.6.jfjD^
DoW ae t lekarni               (liTjI
.M IttBarH' li»rt tolar, Tilsli.     g^j
Karol Peška.
Gorica # Gorica
Hčtel
ji zMei jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj> -pivo.
Trgovsko - obrtna regi5tro\/aqa zadruga   |
z neomejenim Jamstvom v Ooriol.                                             2jj
Hranilna vlogo obrestuje po t',%, večje stalne, naložene najmanj na jedno <L leto, po 5%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube ^ obresti.      Rentnt davek plačuje zadruga saina.                                                     %
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na   fi-letno   odplačevanje v  tedenski)- ali mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-lctnn odpla* .»vanj
ZarfruJtnlkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono nn  teden, t. j. 'JHO kron v petih letih. Po zaključku petletja znaga vrednost deleža :<00 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Dalail: a) podpisani.........K  1.210.300-
b> vplačani..........     405.18Sa~
Oaaa »ojoJIU...........   1,031.164'--
VU|«...............»  1.203.4S8'—
Rimske toplice
u Tržiču  (monfalcone) na   Primorskem
se odprejo slavnemu občinstvu s  prvim junijem 1904.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvorila z dnem 1. maja t. 1. svojo zalogo piva za vso Goriško in GradiŠčansko v Gorici ter isto poverila gosp. Anionu Ivanovemu Pecenko-tu, Verdijevo tekališče št. 8 v Gorici, kamor naj se vsa naročila na priznano dobro pivo odpošiljajo.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laiki trg v LJubljani.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo -
Siiigkalovimi---------¦
= brizgalnica li
nove sestave, koje od de .ie in leve strani vodo vlečejt in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje bnzgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I i 129 odlikovanj 11
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje fn Bmrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragrl.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Uplačaae odikadalsa lo kiplUllje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vaaakazl alavnaaka-narotfao uprav«.
V«* pojunllt dtj«!
Generalni ?aatop v Ljubljeni, itgtr pisarni so ? Iistoej tundnij hiši
Gospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine' proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje; Uživa najboljši alovoa, koder posluje.
Dovoljuje iz čiBtega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoriatne
namene.
po 4°|o
Amnrti7Qpiieirn nnoniiln ponujamo na 15 do 651etno odplačevanje potom fflllUI UiatilpRII |IU5UJIIII prVih kredJtnih zavodov iz Budimpešte in inozemstva do 3/4 cenilne vrednosti proti vknjižbi na I. in II. mesto.
ffopflfli krpHiif Duhovnikom, častnikom, državnim in zasebnim uradnikom
UdCIlllI nI GUI l. trgovcem,  obrtnikom s porokom ali brez poroka na 1 do
15-letno odplačevanje. Izvršuj« so hitro fculantno In diskretno.
|       Konverzija bančnih in privatnih dolgov
I — ITleller bajos fc> Itirsal =
bančni zavod
Budimpešta, Dl. Dduid-ulcza 15.
(Protokolirana tvrdka.)
(Prosi se marko za odgovor,)