o Leto X - Štev. 6 (223) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 31. marca 1982 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Velik uspeh 10. Benečanskih kulturnih dnevov v Spetru Comelli in Zemljarič govorila o naših problemih študijski center Nediža, in Slovenski raziskovalni inštitut, prireditelja 10. Benečanskih kulturnih dnevov (šest okroglih miz z nekaj desetinami predavanj o gospodarskih temah) si nista mogla želeti uspešnejšega zaključka svoje jubilejne kulturne prireditve, kot je bil zaključek vsejni dvorani tukajšnje ga občinskega sveta, saj sta se ga udeležila Antonio Comelli in Janez Zemljarič, predsednika izvršnih odborov dveh sosednih regij in republik, dežele Purlanije-Julijske krajine in Slovenije. Njuna navzočnost kakor tudi navzočnost številnih družbeno - političnih delavcev dveh sosednih dežel in republik, je povsem potrdila ugotovitev Novega Matajurja, časnika Beneških Slovencev, da vodi pot k sodelovanju med našo deželo in Slovenijo tudi preko Beneške Slovenije, kar pomeni, da hoče dati ta regija obmejnim stikom nove dimenzije in novih spodbud. V tem okviru velja najprej omeniti pogovor, ki sta ga Comelli in Zemljarič imela o bilateralnih odnosih. Nada- lje velja omeniti obisk predsednika Janeza Zemljariča v štirih mešanih podjetjih, Mi-pot v Krminu in Beneco, Hobles in Veplas v špetru Slovenov. Udeležba pomembnih osebnostih Predsednik Zemljarič je na obisk v Beneško Slovenijo prišel v družbi predsednika komiteja za ekonomske odnose s tujino Jerneja Jana in generalnega konzula SFRJ v Trstu Dra-gota Mirošiča. Poleg njih so se Benečanskih kulturnih dnevov udeležili predsednik deželnega sveta Mario Colli, župan špetra Firmino Marinič, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik gorske skupnosti Nediških dolin Giuseppe Chiuch, sekretar ZK Tolmin Vlado Uršič, predsednik trgovinske zbornice iz Vidma Gianni Bravo, člani teritorialnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze na čelu s predsednikom Viljemom Cernom, predsednik turistične ustanove iz Čedada Giuseppe Paussa, deželni svetoval- ci Franceschino Barazzutti, (PDUP) Giampietro Sbuelz (PSI), Ivan Bratina (KPI), podžupan iz Grmeka Cana-laz, predsednik industrjiske cone iz špetra Giuseppe Ia-colutti, predsednik kulturnega društva L’Arengo Giancarlo Venturini, pokrajinski in občinski svetovalci z Vidma in iz Nediških dolin, pred sedniki kulturnih društev v Benečiji in tako dalje. Predsednika Comelli in Zemljarič sta se pred pričetkom sklepnega dela Benečanskih kulturnih dnevov se stala v prostorih županstva in se pogovarjala o sodelovanju na obmejnem področju. Tako sta preučila pismo, ki sta ga prejela od SKGZ. V tem pismu je naša manjšinska organizacija izpostavila naslednje zahteve: razviti tesnejše gospodarsko sodelovanje med naše deželo in Slovenijo; ustanoviti posebno komisijo, da se doseže ta cilj; poiskati sredstva, ki bi stimulirala skupna vlaganja na jugoslovanskem obmejnem prostoru; poiskati možnosti kreditiranja cestnih povezav v Sloveniji; urediti položaj de- lovne sile na obeh straneh meje; vključiti slovensko manjšino v uresničevanje teh predlogov. Predsednika Comelli in Zemljarič sta ugotovila, da se omenjeni predlogi vključujejo v širše interese SRS in FJK na gospodarskem področju. Skrb za realizacijo teh predlogov sta zaupala Jerneju Janu in Sergiu Colo-niju z njunimi sodelavci. Nadalje sta pobudila obmejno sodelovanje na področju e-nergetike in zdravstva. V drugem delu pogovora po okrogli mizi pa sta se pogovarjala o vprašanjih slovenske manjšine. Comelli o manjšinskem vprašanju Sicer pa je v odgovor na uvodne besede predsednika Nediže, Pavla Petričiča, pred sednik Comelli o našem narodnem vprašanju govoril že ob sami okrogli mizi. Po njegovih besedah je dežela naklonjena sprejemu zaščitnega zakona. Doseči pa je ta zakon mogoče le, je dejal Comelli, če na eni in na dru- Dva Beneška Slovenca izvoljena na visoka položaja Romano Specogna CDC) deželni odbornik Pavel Petričič član plenuma CC PCI Romano Specogna je bil izvoljen za deželnega odbornika za javna dela. To mesto je zasedel po deželnem kongresu krščanske demokracije. Prevzel je mesto Biasuttija, ki je postal deželni tajnik KD. Specogna že kansnih 30 let dela v krščanski demokraciji. Človek naših dolin, doma je iz Podbonesca, ima sedaj 54 let. Bil je občinski svetovalec v Špetru, pokrajinski svetovalec, predsednik gorske skupnosti in dve mandatni dobi deželni svetovalec. Ko smo ga prejšnji dan obiskali na njegoven novem delovnem mestu v deželni palači na Carduccijevi cesti v Trstu, nam je povedal, da se letos ni nameraval več predstaviti kot kandidat na bližnjih deželnih volitvah. Sedaj pa, ko je spoznal, da je «nella sala dei bottoni» mogoče več dobrega narediti za naše kraje kot v deželnem svetu, bo ponovno kandidiral. «Moja poglavitna skrb je pripeljati obnovo po potresu do kraja. Ta obveznost ima prednost. Na drugem mestu je zakon 828. Kar se mene tiče, se bom potrudil, da ga realiziramo v Gorskih skupnostih in v Nediških dolinah,» je odgovoril. Sicer pa bo v tem kratkem času do konca mandata uresničeval že sprejete načrte, več možnosti pa ima pri individualni in zadružni stanovanjski gradnji, je dejal Speco- (Nadaljevan)e na 3 strani) .J1E . •j- Profesor Pavel Petričič, pokrajinski svetovalec PCI, je bil na zadnjem kongresu italijanskih komunistov izvoljen za člana centralne kontrolne komisije. S tem je postal član centralnega komiteja. Kmalu po izvolitvi smo se srečali z njim na Benečanskih kulturnih dnevih v Špetru. Čestitali gi strani ne bo preveč togosti. Comelli se je opredelil za diferencirani manjšinski zakon. Predsednik IS SR Slovenije Janez Zemljarič je u-vodoma dejal, da Benečan-ski kulturni dnevi bogatijo dejavnost in vlogo slovenske narodne manjšine v tem delu dežele F-JK. Za zdravo gospodarsko sodelovanje Predsednik Zemljarič je v zvezi z gospodarskim sodelovanjem dejal, da je Slovenija zainteresirana za razvejan, zdrav in na možnostih in na potrebah temelječ razvoj obmejnega gospodarske- ga sodelovanja. «Slovensko gospodarstvo je že v več primerih vložilo svoja sredstva v mešana podjetja na italijanskem obmejnem področju. Zainteresirani smo, da bi tudi podjetja F-JK in Italije vlagala svoja sredstva skupno z jugoslovanskimi podjetji na našem obmejnem območju» je dejal Zemljarič. Okoliščina, da je obmejni prostor naravna vez med slovensko in italijansko manjšino in med matičnima narodoma, je prednost, ki bi jo morali ovrednotiti v povezovalnih procesih, je dejal Zemljarič in izrazil pričakovanje, da bodo demo-(Nadaljevanje na 2 strani) POMLAD Pomlad oznanja, parnaša novuost. Vsak človek jo želi, posebno pa starac, ki mu oživlja žile. In vsak starac, ko se pozimi za akajenim ognjiščem ogreva, uzdihajoč smo mu k njegovi izvolitvi in ga vprašali, naj bi nam lahko povedal. «Kaj naj vam povem», je odgovoril. «Še naprej bom delal kot sem delal doslej». Pa še tole je rekel: «Mene bi zanimalo, da vi kaj poveste o moji izvolitvi». Dragi Paolo, poskušali bomo izpolniti tvojo željo čeprav se zavedamo, da to ne bo ne lahko in se enostavno. Najprej tole: ker je partija tebe izbrala kot edinega Slovenca za člana centralnega komiteja, je hotela s tem povedati, da je tudi Beneški Slovenec prav tako dober, da zastopa slovensko manjšino v vodstvu partije, kot kakšen Slovenec iz Trsta ali iz Gorice. Doslej so bili v centralnem komitetu samo Slovenci iz Trsta, sedaj pa je v njem prvič Beneški Slovenec. Mi vidimo v takšni izbiri veliko občutljivost italijanskih komunistov za naše probleme. Lahko rečemo še več. Če so na kongresu tebe izbrali za centralni komitet, potem so hoteli s tem poudariti, da je slovenska manjšina enotna in (Nadaljevanje na 3 strani) pravi sinovam in navuodam: «Oh, Buoh mi daj, da bi učaku še dno pomlad». In pomlad ozdravi boljez-ni, pomladi starce... uzdigne življenje. Pomlad prebudi naravo, naturo iz dugega zimskega spanja. Hosti in senožeta pozelenijo, m travnikih in vartih zadišijo piskulince, trobentice, Ulice, violice in druge žlahtne rožice. Vsak tičjac puoje veselo svojo vižo. Lastuce se od deleč spet varnejo pod našo streho. In ko jih vidim gradit, znašat gnezda, mi gre vsakikrat mi-seu na naše emigrante, na vse moje brate, in s to mislijo se automatično vprašujem: «Vi, emigranti, vi naši bratje, kada se varnete pod svojo streho?». Oh, pomlad, ki spreminjaš kri v ljudeh, ki oživljaš stare in nove žile, oh, pomlad, spremeni še naše dušice, da bomo uredni življenja, življenja tistih naših, ki so nas rodili. Pomlad je ustajenje. Naj ustanejo spet naše dolina in vasi, da bi videli iz puno zamašenih kaminov spet kadiž, dim, kot bomo videli, zelene, hosti, senožeta in lepe, dišeče rožice. Vsem našim ljudem, mamam, čečac, nonam, očetam, puobam in otrokam voščim srečno in veselo pomlad, da bi bla rjes pomlad vsega našega prebujenja in ustaje- nja! Petar Matajurac (^12eàele velik anacne platnih e ite hi oAfavi oÀhp.aiajul Cominciamo a parlare di Dronchia Politično življenje - Vita politica Per chi ci è nato e ci vive ancora, è difficile parlare di Drenchia e, soprattutto, è difficile farlo con il necessario distacco. Non si tratta di fare della retorica, comunque è un fatto che sono sempre più numerose le persone che si domandano quanti anni di vita abbia ancora questo comune. Guardiamo per un attimo i dati. Nel 1951 a Drenchia erano registrate 1392 persone; a trent’anni di distanza, secondo il censimento del 1981, vi sono rimasti solo 359 abitanti: il 75% in meno. Sono dati che fanno impressione e che pongono tutta una serie di interrogativi. Come mai si è giunti a questa situazione? Quali forze pólitiche ne portano la responsabilità? Quali forze politiche hanno permesso e addirittura accelerato questo processo di decomposizione della nostra comunità? Ormai nessuno, soprattutto a livello di studiosi e di ricercatori, parla di spopolamento della montagna e di emigrazione in tutto il nostro paese, ed in particolare nella nostra zona, come di processi naturali. Al contrario, l’emigrazione in Italia è stata programmata e incanalata, è stata una risposta delle forze di governo dal dopoguerra ad oggi a tutta una serie di conflitti e tensioni sociali Comelli in Zemljarič (Nadaljevanje s 1. strani) kratične politične sile pospešile prizadevanja, da Italija v skladu z obveznostjo iz osimskega sporazuma čimprej sprejme zakon o globalni zaščiti za vso slovensko skupnost v Italiji, torej tudi za Beneške Slovence. Benečija je most do Furlanov «Benečija, ki je bila vedno stičišče v medsebojnem sodelovanju med furlansko nižino in slovenskim ozemljem, bo brez dvoma tudi v prihodnje vse bolj razvijala svoje lastne gospodarske in druge možnosti, s katerimi se bo lahko še bolj kot doslej vključevala v razvejano sodelovanje na obmejnem prostoru, vključno s Slovenci, ki tu žive», je dejal v sklepnem delu svojega govora Janez Zemljarič. ed ha sostituito una politica dell’occupazione che è stata sempre assente dai programmi dei nostri governi. Che queste non siano supposizioni o interpretazioni faziose 10 dimostrano, fra l’altro, tutti i trattati bilaterali che 11 nostro paese ha sottoscritto con altri paesi europei ed extraeuropei. Ricordiamo solo quello firmato con il Belgio, in base al quale l’Italia si impegnava a fornire a quel paese 2000 operai al mese in cambio di facilitazioni e sconti nell’acquisto del carbone. Sono cose queste che si commentano da se. E quelli che a Drenchia sono rimasti o ci sono ritornati dopo alcuni anni di lavoro all'estero, in che condizioni hanno vissuto e continuato a vivere? Quanti po sti di lavoro sono stati creati qui o nelle immediate vicinanze? Quale sostegno è stato dato all’agricoltura perchè possa svilupparsi e garantire condizioni di vita decorose a quelli che vi ci sono dedicati? Come è intervenuto lo Stato per risolvere il problema della parcellizzazione dei terreni e quello della proprietà ancora oggi irrisolto? Come funzionano o meglio, in che misura sono presenti i vari servizi sociali? Sono risposte che tutti conoscono e comunque ci piacerebbe che anche gli abitanti di S tem je bil s tako uglednega mesta podan eden izmed odgovorov na vprašanja, ki jih je v uvodnem delu okrogle mize zastavil predsednik študijskega centra Nediža prof. Pavel Pe-tričič, ko je podajal bežen pregled razprav letošnjih Benečanskih kulturnih dne-vov. Hočemo sodelovati pri razvoju Benečije Pri tem velja omeniti, da je Petričič zahteval sodelovanje domačega prebivalstva pri oblikovanju novega obraza Benečije, da je potrebno pri razvijanju moderne družbe pritegniti k delu vse gospodarske, politične in druge družbene sile, da se pri tem izkoristijo prednosti, ki jih daje obmejna lega in da se sprejme zaščitni zakon za vse Slovence, v katerem bodo Beneški Slovenci obravnavani enakopravno s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Drenchia ima volta tanto prendessero in mano la penna e ci scrivessero, che dimostrassero di non essere passivi, ma di essere disponibili a discutere di tutti questi problemi e tutti insieme cercare delle soluzioni. Del resto, a parte il fatto che tra breve ci saranno le elezioni comunali, bisogna tenere presente che il Parlamento ha stanziato per il completamento della ricostruzione e lo sviluppo economico che dovrebbe tendere al riequilibrio economico nella nostra regione con particolare riferimento alle zone di montagna, tremila miliardi da utilizzare nel periodo 1982/85. Si tratta della famosa legge 828 di cui abbiamo parlato più volte anche sul nostro giornale. E’ vero che le scelte di investimenti si faranno a livello regionale e soprattutto a livello di Comunità montane, ma è anche vero che se i cittadini di Drenchia non cominceranno a discutere, a fare delle proposte, a premere sul comune e sugli altri organi competenti, ancora una volta rimarranno senza finanziamenti, ancora una volta rimarranno tagliati fuori non utilizzando questa (la legge 828) che è sicuramente l'ultima possibilità per la nostra comunità di una rinascita. Predsednika in občinstvo sta pozdravila tudi špetrski župan Firmino Marinič in predsednik Gorske skupnosti Giuseppe Chiuch. Skupaj z njima je za predsedniško mizo sedela tudi koordinatorka Laura Bergnach, predstavnica SLORI, ki se je v samem zaključku srečanj zahvalila Živi Gruden za delež pri organizaciji Benečanskih kulturnih dnevov. župan Marinig je poudaril potrebo po skupnih naporih, ki naj imajo za cilj, da bodo ljudje ostali na domači zemlji. Ugotovil je pomembnost odkritega pogovora o gospodarskih družbenih in narodnih vprašanjih v teh dolinah. Predsednik Gorske skupnosti Chiuch pa je poudaril potrebo po utrjevanju prijateljstva ob meji. Poudaril je, da je bila v tem okviru pomembna pomoč ki jo je po potresu nudila Slovenija. O-vrednotil je tudi majhno industrijsko cono v Špetru, ki jo je označil za spodbuden primer, ki potrebuje še večjega razumevanja, da bi v njej povečali število delovnih mest. Samo na takšen način bo mogoče preprečiti, da bi bila škoda, ki se je za te kraje pričela s izseljevanjem, še večja. RIASSUNTO Accogliendo l'invito del Centro studi Nediža il presidente della giunta regionale Comelli ed il presidente dell'esecutivo della Repubblica di Slovenia, Zemljarič, hanno partecipato a S. Pietro al Natisone ad una tavola rotonda sul tema «Problemi e prospettive delle regioni di frontiera». All’ importante iniziativa hanno presenziato numerose personalità politiche. S. PIETRO AL NATISONE CONSIGLIO COMUNALE Sotto la presidenza del Sindaco prof. Giuseppe Marinig si è riunito il Consiglio Comunale di S. Pietro al Natisone per trattare una nutrita serie di problemi. Il Sindaco ha informato l’assemblea civica della richiesta di istituzione di un centro internazionale di arte grafica nel capoluogo delle Valli e 'la 'disponibilità dell’Amministrazione a questa proposta, intendendo così dare un valido e sostanziale contributo al potenziamento ed all’incentivazione delle strutture scolastiche del centro studi che l’Ente locale vuole rivitalizzare e proporre a futuri programmi di crescita e sviluppo. Successivamente il Consiglio ha approvato la classificazione di nuove strade comunali aggiornando lo elenco delle stesse. Sono state infatti incluse nel detto elenco le strade di Mezzana e di Altovizza ed alcuni tratti stradali di fondo valle. L’Assemblea ha poi nominato la commissione per lo studio e la predisposizione del regolamento comunale di polizia urbana e rurale. Tale commissione, che affiancherà il lavoro della giunta nel settore della tutela ambientale ed ecologica del territorio, è formata dai signori: Iussig Piero, Qualizza Renato, Chicchio Luigino, Gigante Sereno, Moreale Manlio. Dopo i saluti del responsabile del Centro studi Nediža, Petricig, del sindaco di S. Pietro al Natisone, Marinig, del presidente della Comunità montana Chiuch, della coordinatrice del X ciclo delle conferenze «Benečanski kulturni dnevi - Incontri culturali» Laura Bergnach, hanno preso la parola i due presidenti. Comelli ha puntualizzato le direttrici su cui si muove la Regione, sottolineando gli a-spetti internazionali di alcune questioni e nello stesso tempo l'impegno della giunta regionale sul problema dell’ integrazione economica delle zone di confine. Sulle questioni della legge di tutela della minoranza slovena ha auspicato il superamento di posizioni rigide, suggerendo una certa flessibilità nell’impostazione delle soluzioni per le quali tuttavia la Regione è sollecita. Zemljarič ha affermato che è necessario comprendere la situazione di necessità che ha determinato i provvedimenti di confine del governo federale jugoslavo. Ha anche detto però che la collaborazione economica sulle a-ree di confine deve svolgersi ad un livello elevato. Ha mostrato sollecitudine per i problemi della minoranza italiana in Jugoslavia e per quella slovena in Italia. Prima della tavola rotonda i presidenti della Slovenia e della Regione Friuli -Venezia Giulia si sono incontrati nella sala della giunta del comune di S. Pietro al Natisone, dove hanno avuto un ampio scambio di idee. A conclusione della giornata la Comunità montana delle Valli del Natisone ha offerto un rinfresco presso la Casa dello Studente. Drenchia: li PCI per lo sviluppo della montagna La montagna non deve rimanere eternamente emarginata dagli interventi regionali per lo sviluppo e la Regione non può continuare a lungo a lasciare pressoché inoperanti le leggi che essa stessa ha fatto: questo il senso dell’assemblea tenuta domenica 13 marzo dal PCI a Cras di Drenchia. C’è anche da attivare — ha detto il consigliere regionale Eligio Simsig — la legge nazionale 828, per la quale sta per iniziare il dibattito in Regione e questo con lo scopo di utilizzare le risorse naturali forestali ed agricole, di cui è ricca la zona. La ragione è anche quella di impiegare in attività, anche artigianali, la gente del posto che ha un prezioso patrimonio di competenze. E’ possibile partire fin d’ora, perché gli operatori possono accedere a sostanziosi finanziamenti, contributi e prestiti, per le proprie aziende che intendono operare nel settore forestale, sia per le attrezzature che per il riordino fondiario. I numerosi intervenuti all’assemblea hanno denunciato una situazione di abbandono da parte delle autorità regionali: mancanza di programmi, errori nella costruzione delle strade interpoderali, in-terfrazionali e delle piste, mancanza d’acqua, telefono e servizi. Da questa consultazione con la gente di Drenchia, il PCI trarrà elementi per intervenire nelle sedi istituzionali: Regione, Provincia e Comunità Montane. Ka smo uprašal za stran Na zadnji seji teritorialnega odbora Slovenske kultur-no-gospodarske zveze za videmsko pokrajino, ki je bla v sredo, 16. marca je predsednik prof. Viljem Černo guoril o iniciativi (ki je bla že sklenjena na seji teritorialnega odbora) da bi se srecali z deželnim odbornikom Colonijem in da mu predstavili (prežental) naše proposte za realizacion leča 828, ki je zbudila puno zanimanja po vsi naši dežel ( regioni. Ku deželni odbornik nje mu sprejet delegaciona jo je sprejel predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin. Seja je šla napri z drugimi problemi. Guoril so pre-dusem od društva Arengo in Naše vasi. Društvo Arengo (takua se je klicu kamunski konsej pod Beneško Republiko), ki so ga ustanovil tole zadnjo Moviment Friul In merito alla destinazione dei fondi della 828, la segreteria regionale del Movimento Friuli ribadisce la preoccupazione che tale legge, comprendendo il settore dello sviluppo economico dell’intera regione, finisca per far travisare lo scopo reale dell’intento che ha condotto lo Stato a concedere i 3000 miliardi. Stando infatti alle richieste — e a non disinteressate promesse — il denaro pubblico destinato alla ricostruzione ed alla rinascita economica dei territori terremotati sembra possa diventare oggetto di indirizzi politici che poco hanno a che fare con le zone disastrate, come ad esempio il salvataggio dell’Ente Porto di Trieste, le sovvenzioni alle imprese a partecipazione statale ove non, addirittura, la costruzione di un autodromo nella fascia collinare del Friuli. Dirigenti deila LCS in visita alla SNIA La chimica del Friuli del gruppo della SNIA - Viscosa di Torviscosa è stata la meta principale di una delegazione della Lega dei Comunisti della Slovenia di Tolmino. Oltre al segretario, Vlado Uršič, facevano parte della delegazione responsabili di settori economici: l’ing. Lucijan Rejec (della ISKRA, autoelettrica di Tolmino) e l’ing. Marjan Mi-klarič (della Melios, chimica di Srpenica). Erano accompagnati dal segretario provinciale del PCI, Travanut, dal capogruppo comunista della Provincia Contin e dal consigliere provinciale Petricig. Gorsko skupnost leča 828 zimo, ima u programu puno iniciativ. Zlo interesant je tale zadnja, ki jo je društvo začel, za de bi postrjil zapuščeno cierku Sv. Silvestra, ki je narbuj stara u Benečiji. U občini Tipani djela društvo Naše vasi, u njem se ušafavajo usi tisti ljudje, ki so impenjani na kulturni in politični stani. Tole društvo je puno pomagalo za sučeš, ki ga je miela Lista civica, ki je zmagala u zadnjih volitvah (elezionah). Guorilo se je še od volitvah, ki bojo ljetos u Dreki in Tavorjani. Na sej so zlo lepua sprejel novice, da Romano Specogna je ratu deželni asesor od javnih del (lavori pubblici) in Pavel Petricig član kontrolne komisije centralnega komitata KPI. O njih pišemo na prvi strani. Zemljarič, Comelli in Petričič. (jn) 8 MARZO a testimonianza d’impegno ...smo začele gu Šietre, kjer je paršu «Canzoniere delle Lame» taz Bologne za nam zapiet piesmi go na žensko problematiko... ...po puno aplavzu so paršli gor na palku vsi tisti, ki so igral v komediji «Učera, donas an jutre»... ...an potlè smo jo vse kupe do pozno zapiele an zaplesale, an takuo iepuo zaključile lietošnji 8. marec. Žene - za nas so tele besiade, za nas, ki smo nimar te zadnje nimar zapuščene, tu hiš, ku tu štij. Za nas, ki na mormo iti cieu nuoc brez de z parstam kažejo za nam. Za nas, ki dialamo brez iti uon an nič, za tuoi dialo, zahvaljene niasmo. Za nas, ki hude krivice prenašamo an oni pravijo «same sta krive»! Za nas sladke mile matera, ki z ljubeznjo var jemo naše otroke! Za nas, ki se ejemo preluašt na buojš, ki ejemo bit klicane judje, ki ejemo bit človek, ku oni. Človek pride reč bit gaspodar sam sebe Človek pride reč bit gaspodar svojiga živlienja Človek pride reč bit gaspodar svoje hiše Človek pride reč bit gaspodar svoje besiade Samuo takuo se via zaki se živi. (Loredana Drecogna - 2-3-83) L’Arengo per il ripristino della chiesetta votiva di S. Silvestro «Le chiesette votive delle Valli del Natisone», questo il tema della terza conferen za organizzata dal Centro studi l’Arengo e di cui renderemo conto ai lettori sul prossimo numero. Spunto di questa conferenza è l’azione promossa dallo stesso Centro per il ripristino della chiesetta di S. Silvestro, presso Picon (parrocchia di S. Leonardo), già menzionata da Ivan Trinko nella «Guida delle Prealpi Giulie» di 0. Marinelli: «... è l’antica chiesetta gotica di S. Silvestro, analoga alle già mentovate di S. Quirino, di Brischis e di altre della medesima epoca, alla quale probabilmente appartengono an che quelle abbandonate sulle cime più alte. Passa per chiesa di Merso di sotto e meriterebbe di essere conservata meglio per la sua antichità». L’Arengo raccoglie così un augurio del Trinko auspicando, con questo esempio, di suscitare altre iniziative di questo tipo. In effetti, se il declino delle società prevalentemente agricole comporta il disuso di molte tradizioni religiose e non, ciò non preclude il desiderio più o meno esplicito in tutti noi di conservare i segni più tangibili di una storia che, volente o nolente, accomuna le genti delle Valli. La rivalorizzazione delle chiesette votive, in quanto testimonianza architettonica, è quindi un elemento che può contribuire a riportare a galla quella coscienza collettiva che dovrebbe fare da supporto per uno sviluppo anche socioeconomico delle Valli. V.N. Dolenja Miersa - Cerkev Sv. Silvestra Tu skritin prestore ljubezan naj uživa kar listje in neumnost zapušča in zakriva. '4n eh° CENTRO STUDI ECONOMICI, CULTURALI E POLITICI Se troštamo, da ljudje za-stopejo, da je že pozno in de se na da ČAKAT vič. Je potriebno ušafat denar an pametne dieluce za po-strojit, če ne druzega samo strieho de daž, snieg an slana na uničejo, še kar človek nje znu ohranit. <<•*.< v-vtu. Ob obisku predsednice SZDL Hrvaške (od leve proti desni) prof. Čemi predsednik teritorialnega odbora SKGZ-Videm, Darinka Puškarič, prei sednica SZDL Hrvaške in generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Miroši Mentre i mass media ogni anno di più insistono sulla «Festa della donna», trasformando pian piano la Giornata internazionale della donna nel giorno in cui si perdona benevolmente qualche follia al sesso femminile e si offre loro mimose comprate a L. 3000 al rametto, fa piacere trovare ancora un gruppo di donne che celebra tradizionalmente questa giornata. La Zveza beneških žen, infatti, anche quest’anno ha proposto alle donne delle Valli di ritrovarsi per un breve bilancio dell'attività svolta durante l’anno, per analizzare piacevolmente (con una rappresentazione teatrale) uno squarcio di vita in Benecia ed anche per un confronto con problematiche portate a-vanti da donne di diverse regioni, con diverse realtà (Canzoniere delle Lame di ...go na Liesah pa je parila Mateja Koležnik taz Lubjane... Bologna). La tematica proposta dalla commedia era completata da una interessante mostra fotografica, « Dikle », allestita dal gruppo fotografico del circolo culturale Rečan, che testimoniava con vecchie foto la dura vita della donna delle Valli del Natisone. Giornata piacevole con bilancio positivo dunque, non solo grazie alla bravura e all'entusiasmo di tutti coloro che non poco hanno lavorato per realizzarla, ma anche per il grande afflusso di gente che, con simpatia, segue il lavoro della Zveza beneških žen apprezzandone i fini. Importante ci pare sottolineare che, oltre al bilancio positivo, buoni sono gli auspici per l'attività futura, vitalizzata da un gruppo di giovani ragazze che si impegnano con noi dandoci nuovo sprint ed energia ed anche per la concreta partecipazione Romano Specogna (Nadaljevanje s 1. strani) gna v zvezi z njegovimi obveznostmi. Izvolitev na položaj odbornika predstavlja bolj priznanje volivcem kot pa njemu samemu, je rekel. Odslej dalje bo imel več priložnosti, da njihove probleme od blizu spremlja, da bi čimbolj zmanjšal gospodarske in kulturne razlike med velikimi urbanimi središči in obmejnimi kraji. Ko smo mu rekli, da mi vidimo v njem Beneškega Slovenca in da nas zanima, kako nanj gleda krščanska demokracija, je Specogna odgovoril, da gleda KD na to vprašanje na svoj način, danes na bolj odprt način kot v preteklosti. Povedal je, da je KD predložila svoj zakonski osnutek, s katerim namerava rešiti etnično vprašanje. Zavzel se je tudi za obmej- della gente alle nostre iniziative. Infatti l’offerta da devolvere a «Lotta contro i tumori» raccolta in quella giornata è di ben L. 380.000 che saranno devolute in concomitanza con la conferenza «Prevenzione e cura del tumore» che si terrà a S. Pietro al Natisone prossimamente. LOREDANA DRECOGNA Loredana Drecogna - Mohor jova goz Gorenjega Tar-bja (Sriednje) ima 17 liet. Ankrat je dielala v nieki fabriki, ma ku puno druzih naših čeč an puobu, an ona je zgubila dielo. Nie pa zgubila dobre volje an dobre ideje. Piše poezije, piesmi, sodeluje z Beneškim gledadi-ščem, pru za pru s skupino «Veselo rapotanje». Kajšan od vas jo je ču, no malo caj-ta od tega, na Radio Trst A, kar je sodelovala na tisto čudno tražmišion, ki se je klicala «Misle, ki štiejejo». Tek je šu gor na Liesa, na Senjam beneške piesmi 19. dičemberja lanskega lieta jo je mu videt, kar je piela nje piesam «Zima». An lietos, 8. marca, na dan žen, sta jo mogli pa čut, kar je prebie-rala, le gor na Liesah, nieke misle, ki ona je napisala za telo parložnost. Mormo pru reč de Loredana nie «samuo na majha-na čeča», takuo ki ona piše tu adni poeziji, ma kieki vič. no gospodarsko sodelovanje in rekel, da ga je potrebno razvijati ob vsej ital i jansko-jugoslovanski meji. Romanu Specogni, ki med vsemi beneškimi Slovenci zavzema najvišji položaj v oblastveni strukturi, želimo uspešno delo v korist Nedi-ških dolin. RIASSUNTO Il consigliere regionale Romano Specogna di Tarcet-ta (Pilifero) è stato eletto membro della giunta regionale con la carica di assessore ai Lavori Pubblici. Il suo mandato finirà con le e-lezioni regionali che si terranno alla fine di questa primavera. Al nostro giornale ha detto che non aveva l'intenzione di ripresentarsi alle prossime elezioni (come si sa, è alla fine della sua seconda legislatura). Considerando il fatto che stando nella sala dei bottoni si può fare di più per la nostra gente, che non nel consiglio regionale, ha deciso di ripresentare la sua candidatura. Specogna è stato eletto nella lista della Democrazia Cristiana, partito nel quale milita già da vent'anni. Pavel Petričič (Nadaljevanje s 1. strani) da ne priznavajo njene delitve na tri kategorije. To pa pomeni, da se angažirajo za priznanje statusa manjšine Beneških Slovencev. Pavel Petričič ima sedaj 54 let, je profesor umetnostne vzgoje na srednji šoli v Čedadu. To je njegova poklicna zaposlitev. Našel jo je zaradi svoje ljubezni do slikanja. Njej se posveča, kadar mu dopušča čas. Sicer pa je vnet aktivist za svojo stranko in za narodno življenje Benečanov. Je duša delovanja Študijske- ga centra Nediža, ki je letos že desetič priredilo Benečan-ske kulturne dneve, pa otroških kolonij, Mlade brieze in Moje vasi Ustanovil je društvo beneških likovnih umetnikov in glasbeno šolo v Petjagu Prav gotovo je eden izmed o-blikovalcev zmage enotne demokratične liste v Špetru, njegovem kraju bivanja. Zelo uspešno se uveljavlja v pokrajinskem svetu v Vidmu, kjer mu sedaj teče druga mandatna doba. V zgodovini tega telesa bo ostal zapisan kot prvi Slovenec, ki je govoril v slovenščini. Pa še kdaj pa kdaj govori v svojem jeziku, zagotovo ob začetku mandatne dobe. Prof. Petričič posega tudi na druga področja. Veliko piše za Novi Matajur Primorski dnevnik in za Informacijski center, ki pošilja svoje prispevke o Benečiji italijanskim časopisom. Zbira veliko gradiva z raznih sektorjev. Za- veda se, da je narodno in strankarsko delo potrebno, če se hoče doseči napredek ljudi pod Matajurjem. Nekoč je dejal: «Tu, v Nediških dolinah smo zbrali ves naš intelektualni in organizacijski potencial. Tu se odloča usoda Beneške Slovenije, kakršna že bo. Ni smo zanjo odgovorni». Jedrnate besede vsestransko angažiranega družbenopolitičnega aktivista. Skromen kot je morda ne bo zadovoljen, da smo vse to zapisali. Pa vendar, zapisali smo, ker smo tako čutili. Za konec pa še tole Paolo: obilo uspehov pri tvojem delu. RIASSUNTO II prof. Paolo Petricig, di S. Pietro al Natisone, consigliere provinciale del PCI, è stato eletto nell'ultimo congresso nazionale dei comunisti italiani alla commissione centrale di controllo; in altre parole, è membro del comitato centrale. L’importanza di tale elezione sta nel fatto che uno sloveno della provincia di U-dine, e precisamente delle Valli del Natisone, rappresenta tutti i comunisti sloveni in Italia, cioè anche quelli delle province di Gorizia e Trieste. Il PCI vuole dimostrare così il suo punto di vista unitario sulla questione nazionale slovena in Italia, in particolar modo vuol dimostrare l’attenzione con la quale segue la lotta degli sloveni della provincia di Udine per il riconoscimento del loro stato di appartenenza ad una minoranza non ancora riconosciuta. Petricig ha alle spalle una lunga carriera politica, è un attivista appassionato che mette tutte le sue forze a disposizione del partito, nel quale milita da oltre trent’anni, e dei circoli culturali sloveni. GOSTILNA - OSTERIA KOCAJNAR NA LJESAH LIESSA di GRIMACCO Il miglior vino nelle Valli del Natisone Najboljše vino v Nediških dolinah ssr STRINGHER ČEDAD - CIVIDALE DEL FRIULI - Corso Mazzini 34 - Tel. 731168 IMPORT- EXPORT-RAPPRESENTANZE s.r.l. VIDEM - TRST Sedež: 33100 VIDEM - Ul. Adige 27/7 - Tel. (0432) 52967 Filiala : 34135 TRST - Scala Belvedere 1-Tel. (040) 43713-4 Telex 460319 FRIEX Voščijo velikonočne Augurano Buona Pasqua CIVIDALE - ČEDAD - Piazza della Resistenza - Tel. 732446 Bruno Totolo augura Buona Pasqua a tutti i suoi clienti Bruno Totolo vošči vesele velikonočne praznike KMEČKA BANKA BANCA AGRICOLA GORIZIA - GORICA - Korzo Verdi 51 Tel. (0481) 84206 - 84207 - 85383 - Telex 46041 AGRBAN Vse bančne usluge - Menjalnica Razpolagamo z varnostnimi skrinjicami Špeter - San Pietro al PONTE SAN QUIRINO Tel. 727127 PIZZERIA JE ODPRTA TUDI OPOLDNE LA PIZZERIA È APERTA ANCHE A MEZZOGIORNO Natisone ČEDAD-CIVIDALE - Via Udine, 1 - Loc. Al Gallo-Tel. 733273-72328 Riscaldamento con progettazione - Idraulica - Sanitaria - Ceramiche Moquettes - Carta da parati - Accessori per bagno - Caminetti Ogrevanje po načrtu - Hidravlika - Sanitarije - Keramika - Moquettes Tapetni papir - Potrebščine za kopalnico - Kaminčki Ai NOSTRI PREZZI - NASE CENE Bagutta DURIH ^golfcA allegri SF^IF^IT'O ^Giorgio Armami deni cler CVD va valentino K&r^' i Louis Féraud ttonoiigcll (uniQue lotiche corpm kamanta tiziana beghi Koncert v Petjagu - Skupni ansambel zakliučuje nastope petjaških in tolminskih mladih, ki obiskujejo glasbeno šolo Foto Paolo Petricig Beneški harmonikarji zagodli v Matajurju vsej Beiečiji furlanske delegacije pri italijansko - jugoslovanski trgovinski zbornici Gianni Bravo. Danes, je poudaril, je treba uresničiti 9. in 10. člen osimskih sporazumov tudi v luči pogodbe med EGS in Jugoslavijo. za kar videmska trgovinska zbornica predlaga, da se opredeli širša cona, ki naj bi zajela široko območje F-JK, Slovenije in Hrvaške. O-benem bi morala mešana gospodarska komisija pripraviti seznam proizvodov, ki bi lahko brez carinskih omejitev prešli iz Italije v Jugoslavijo in nasprotno. Seveda, je zaključil Bravo, vsako odlašanje je nevarno, torej je treba čimprej ustrezno in soglasno rešiti vprašanje sodelovanja. Predsednik deželnega združenja zadrug, Roberto Moros je predvsem poudaril vprašanje gospodarskega uravnove-šenja in načrtovanja, ki morata sloneti na popolnem izkoriščanju naravnega bogastva in človeških zmogljivostih, na osnovi sredstev, ki jih zagotavljajo deželni zakoni. Sklenil je srečanje Aljoša Mrak, odgovorni pri gospodarski zbornici SR Slovenije za obmejno sodelovanje. Pozitivno je ocenil sodelovanje med državama, kljub pomanjkanju skupnega vlaganja na jugoslovanski strani. Predlagal je u-stanovitev mešane komisije, kjer naj bi proučili možnosti za višje oblike gospodarskega sodelovanja. Težiti je treba, je dejal, ne le k trgovinski izmenjavi, temveč tudi k proizvodnemu sodelovanju. Izrednega pomena pa je pri tem vloga, ki jo morajo imeti gospodarski subjekti slovenske narodnosti pri razvijanju višjih oblik sodelovanja. V soboto, 9 aprila ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici 1. družabni večer s plesom bivših gojencev Dijaškega doma v Gorici Vabljeni so tudi vsi bivši gojenci videmske pokrajine. Vabila lahko rezervirajo v uradu Dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 0481 -83495. V četrtek 10. t.m. je bila v gostišču Cividale v Matajurju majhna slovesnost. Namreč v tem času za teden dni se nahajajo tipkaj šolarji iz osnovne šole iz Nabrežine (okoli 40). Da bi se boljše počutili na beneških tleh, jih je ob 18. uri tega dne obiskala šestčlanska skupina najmlajših beneških harmonikarjev - učencev Antona Birtiča. To so bili Sabina Trinco, Natale Blasutig, Andrea Sturam, Antonella Domeniš, Alessandro Sigura, Eddi Mauro. Po kratki otvoritveni besedi so mladi instrumentalisti pričeli spored z beneško narodno Štierje Najmlajši Benečani nastopili na Telefriuli V nedeljo 6. marca 1983, pred kamerami televizijske postaje TELEFRIULI v Vidmu, je v živi oddaji in z odličnim uspehom nastopil orkester 20 najmlajših harmonikarjev (od 7-14 let) iz Benečije in Furlanije, gojencev glasbenika in pedagoga Antona Birtiča iz Mečane. Dirigiral jim je z velikim moj-sterskim zanosom in prepojen z bogato toplino bene-Čanskega umetnika. Bili so tile: Rosa Romanin, Lidia Siega, Eddy Mauro, Ste fania Battoia, Natale Blasutig, Marilena Siega, Alessandra Ruffini, Margherita Mi-cottis, Massimo Cher, Paola Poiana, Alessandro Sigura, Antonella Domeniš, Cristian Moro, Ivan Del Medico, Arianna Battoia, Rafaella Paludgnach, Federico Sosterò, Margherita Romanin, Romano Paludgnach in Sabina Trinco. Enaindvajseti, Andrea Sturam iz Ruonca pa je manjkal zaradi akutne gripe in je v trenutku nastopa svojih kolegov prejel pozdrave po televiziji. Spored je obsegal beneško narodno «Preuozke so stazi-ce» v Birtičevi priredbi, furlansko narodno «Cividat no je ’ne vile» v priredbi Bruna Degana in pa Birtičevo znano skladbo «Pomlad». Učencem Birtičeve glasbene šole na Beneškem že tudi nekaj let prisluhnemo občasno na valovih Radia Koper, Radia Trst ter na mnogih javnih prireditvah beneških Slovencev. Nedeljski gledalci postaje TELEFRIULI so bili ob sprejemnikih izredno zadovoljni, ko so prvikrat v zgodovini videli in slišali tako lepo igrati na televiziji to zelo veliko skupino mlečno mladih harmonikarjev iz njihovih domačih krajev. Temu naj mlajšemu rodu bodočih glasbenikov v Beneški Sloveniji in prijateljski Furlaniji želimo tudi v prihodnosti obilo bogatih uspehov na tej čudovito lepi poti glasbene umetnosti. (A-B-M) fant jo špilajo. Tej skladbi je sledila druga beneška narodna v orkestralni izvedbi pod vodstvom Birtiča. Na to se je zvrstilo vseh šest mladih «umetnikov», ki so izvajali vsakdo po dve solistični skladbi, pretežno v narodnem zabavnem slogu. Razposajeni šolarji iz Nabrežine in njihovi učitelji so mladim Benečanom ob vsaki izvedbi podarili vroče ploskanje. Najbolj pa so bili zadovoljni, ko so ti simpatični beneški godci igrali vsi skupaj. Spored so zaključili z znano Birtičevo skladbo Pomlad, ki jo je za vse čase posvetil najmlajšim učencem glasbe v Benečiji. Razpoloženje je doseglo visoko raven in manjkalo ni niti fotografov, ki so fotografirali ves čas prireditve. Mladi in silno prijazni učenci iz Nabrežine so nastopajočim mladim Benečanom za spomin podarili svoje risarske izdelke z naslovi na katere bodo harmonikarji lahko pisali in pošiljali svoje pozdrave. Prireditev so obiskali tudi številni domačini Matajurja in bližnjih vasi. Med njimi so bili matajurski župnik Gujon Pasquale, trčmunski župnik Božo Zuanella, nekateri politični predstavniki. Taka mladostniška kulturna srečanja med šolarji Tržaškega in Benečije so zelo lepa in zmeraj zapustijo med njimi očutek, da se bo to novo sklenjeno prijateljstvo utrdilo in nadaljevalo tudi v prihodnosti. ŠPETER Nedelja, 24 aprila - ob 10. uri Sestanek o socialnih problemih PATRONATO INAC ZVEZA IZSELIENCEV IZ BENEŠKE SLOVENIJE MLADA BRIEZA, OKI Presso la Croce Rossa della Slovenia si è tenuta a Lubiana una riunione per concordare i turni di soggiorno nei vari padiglioni di Debeli rtič (Capodistria). Alla riunione ha partecipato, per il Beneški študijski center Nediža - Centro studi Nediža, la prof. Živa Gruden Crisetig, direttrice dell’Istituto per l'istruzione slovena di Cividale. Nella riunione si è ottenuto di poter usufruire del padiglione nuovo (il «nostro») dalla data del 20 agosto a quella del 3 settembre. Pertanto Mlada brieza potrà essere avviata in diverse località della Benecia, fin dall'11 agosto. La gestione dei soggiorni «Mlada brieza» sarà assicurata dal Centro studi Nediža mentre l’assunzione del personale assistente e docente spetterà all'Istituto. Sono aperte fin d’ora le prenotazioni per i ragazzi. Per definire i programmi è prevista una serie di riunioni a partire dal prossimo aprile. PONTEACCO Saggi di marzo alla scuola di musica Gli allievi della Scuola di Musica di Ponteacco hanno tenuto il 5 marzo un saggio aperto a tutti i frequentanti i corsi di pianoforte, chitarra e fisarmonica. Si tratta di ventiquattro ragazzi e ragazze che si dedicano con buoni risultati allo studio degli strumenti nel corso di tutto l’anno scolastico, da ottobre a maggio, sotto la guida del maestro prof. Nino Specogna, del maestro Antonio Qualizza, della prof. Neva Kažič e della prof. Nicla Baschino. Il corso è abbastanza intensivo ed è individualizzato, svolgendosi per cinque giorni la settimana. Perciò ci sono risultati buoni e in qualche caso veramente lusinghieri. La scuola di musica di Ponteacco, di cui si auspica il trasferimento ad una sede più adatta e più centrale, è collegata al Conserva-torio Musicale di Trieste e svolge anche attività in collaborazione con le istituzio ni musicali di Tolmino. Al saggio hanno suonato ben 24 allievi. (Piano: Monica Adami, Anna Bernich, Samantha Bonitti, Enrica Car-rer, Diana Costaperaria, Te resa Costaperaria, Crisi ina Crast, Federica Crast, Elena Domeniš, Monica Dorbolò, Danila Loszach, Federica Manzini, Valentina Raccaro, Claudia Strazzolini, Marzia Zanutto, Serena Zanutto, Tomasetig Lara, Tomosetig Oriana; fisarmonica: Sonia Birtig, Claudio Ciprianì, Katja Palajavec; chitarra: Fedele Leila, Dell'Anna Eugenio, Cencig Catia). Sabato 12 marzo la Scuola di Musica di Ponteacco ha quindi invitato nella sua sede una rappresentanza della Scuola di Musica d: Tolmino, per dare vita ad un vero e proprio concerto che è poi risultato anche un confronto di stili, di impegno e di continuità didattica. Prima con musiche a due o quattro mani al pianofor te, poi alla chitarra, hanno proposto i propri brani (Bach, Beethoven, Schubert, Mozart) i ragazzi di Ponteacco; quindi è toccato (pianoforte, chitarra e violino) ai tolminesi. Tutti hanno rivelato disinvoltura e delicatezza del tocco, oltre ad una buona conoscenza dei brani. Per concludere il maestro Nino Specogna, direttore della scuola, ha fatto eseguire alcuni brani di gruppo con pianoforte e strumenti. A questo programma la scuola infatti dedica una lezione settimanale, oltre a quella di solfeggio. Dopo il concerto c'è stato un piccolo rinfresco offerto agli ospiti di Tolmino ed ai genitori intervenuti. In programma un nuovo incontro a Tolmino, il prossimo aprile, presso la Scuola di Musica di quella cittadina. Razviti gospodarstvo tuli v Petjag - Mala Katja Cencig ob svojem nastopu na klavirju 10. ciklus Benečanskih kulturnih dnevov, ki je bil letos posvečen obravnavanju gospodarskih vprašanj in proučevanju možnosti izhoda nerazvitih področij in v tem okviru Benečije iz obrobnosti, se približuje h koncu. Prejšnji petek so prireditelji BKD povabili v Špeter Slo-venov deželne politike, da bi razpravljali o deželnih razvojnih načrtih s posebnim poudarkom na hribovitih področjih in seveda Beneški Sloveniji. Izhodišče taki izbiri je bila ugotovitev, da vsak razvoj zahteva določene upravne in politične izbire. Na okrogli mizi so sodelovali predsednik Gorske skupnosti Terskih dolin S. Sinicco za KD, deželni svetovalec DP G. Cavallo, podtajnik Furlanskega gibanja R. lacovissi, od-govorem za gospodarstvo pri deželnem tajništvu KPI R. Toschi, deželni tajnik PDUP F. Barazutti, deželni tajnik PSDI L. Zucalli ter podtajnik Slovenske skupnosti G. Gradnik. Povabljen je bil tudi predstav- nik socialistične stranke, toda razprave se ni udeležil, kar je med udeleženci vzbudilo nekaj polemičnih pripomb. Na zadnjem srečanju BKD na temo «Meje in možnosti delovanja podjetnikov in zadrug» so govorili predstavniki organizmov, ki zastopajo male industrije, zadružnike ter zunanjetrgovinske operaterje. Zasedanje je odprl predsednik deželnega združenja malih industrij Mario Burba, ki je v svojem posegu poudaril pomembnost zaščite in razvoja gorskih predelov naše dežele, torej tudi Benečije, kjer gospodarski razvoj pomeni tudi ohranjevanje zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih značilnosti. Dotaknil se je tudi vprašanja osimskih sporazumov, še zlasti v tistem delu, kjer govorijo o prosti coni na Krasu, ki bi jo po njegovem mnenju morali razširiti na ves obmejni pas. Z njim pa se ni strinjal predsednik videmske trgovinske zbornice in predsednik 3. lekcija Benečanskih kulturnih dnevov. Od leve: dr. Tamaro, direktor Finanziaria Industriale Pordenone; Pino Blasetig, moderator in prof. Paolo Leon, profesor pri Istituto Univ. di Architettura v Benetkah in predavatelj na Visoki šoli za javno upravo v Rimu. Koncert v Petjagu LA VERA GUBANA e STRUCCHI PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE mJ di CATTANEO & CHIABAI s.d.f. di CATTANEO & CHIABAI s.d.f. PRODUZIONE ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA D'ORO DAL E.P.T. SCRUTTO S. LEONARDO (UDÌ Tel. 723005 PRAVA DOMAČA GUBANCA in ... ŠTRUKLJI Voščijo vesele velikonočne praznike Augurano Buona Pasqua Macchine per scrivere - Macchine calcolatrici - Registratori di cassa - Fotocopiatrici - Mobili per ufficio CIVIDALE- ČEDAD g* MN • Stretta B. de Rubeis 15/17 3“ . fNmiN, Telef. 732432 LŠJgmJ Pisalni stroji - Računalniki - Blagajniški registratorji Fotokopirni stroji - Pohištvo za urade spa/rr C A. SPORTdi CLAUDIO ADAMI & C Špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 Abbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: Športna oprema in športni predmeti za : CALCIO NOGOMET BASKET KOŠARKO VOLLEY BALL ODBOJKO SCI SMUČANJE TENNIS TENIS JOGGING JOGGING TEMPO LIBERO PROSTI ČAS Elettro Emporio Cividalese CIVIDALE-ČEDAD - B.go S. Domenico 52 - Tel. 732502 Vendita materiale elettrico e impianti TV Componenti elettronici - centraline per luci psiche-rotanti-strobo Prodaja električnega materiala za TV naprave Elektronski deli - Centralne naprave za psihodelične luči OROLOGERIA - OREFICERIA - OTTICA URARNA - ZLATARNA - OPTIKA URBANCIGH CIVIDALE-ČEDAD - Via C. Alberto, 10-Tel. 732230 Coppe - Targhe sportive Pokali - Športne plakete Laboratorio di precisione Laboratorij Agente comp. Singer Zastopstvo Singer PO f. Ili PÌCCOLI Ferramenta Casalinghi Utensileria Legnami Elettrodomestici Materiale elettrico Colori Železnina Gospodinjski artikli Orodje Les Električni gospodinjski aparati Električni material Barve CIVIDALE-ČEDAD Via Mazzini, 17 Tel. (0432) 731018 Dal produttore al consumatore Il più vasto assortimento di carni fresche e congelate Salumi - Surgelati - Selvaggina Alimentari — Od proizvajalca do potrošnika — Največja izbira svežega in zmrznjenega mesa — Delikatese-Zmrznjena živila-Divjačina — Jestvine IL MEGLIO AL MIGLIOR PREZZO NAJBOLJŠE PO NAJBOLJŠIH CENAH CIVIDALE-CED AD - P.zza al Gallo 2 - Tel. 0432-733224 SCRUTTO - S. LEONARDO - SV. LENART - 723012 OFFERTE SPECIALI DESPAR dal al aprile 1983 Gr. 567 Ananas Despar Lire 1.290 Asparagi Despar 2.790 Gr. 425 Albicocche sciroppate Despar 990 CI. 70 Brandy vecchia Badia 4.050 Gr. 200 Caffè oro Despar bis «conf. Auguri» 4.150 CI. 75 Whisky Victoria club 5.690 Gr. 400 Macedonia sciroppata Despar 850 Burro Fontebianca 580 Gr. 250 Ravioli e Tortellini semifreschi 1.090 Dessert Fontebianca 240 Gr. 190 Panna cucina Fontebianca 690 Gr. 190 Panna da montare Fontebianca 850 Gr. 250 Nidi d'oro Buitoni n. 0, 4, 6, 8 670 Colomba Drole 3.390 Colomba Motta e Alemagna Prezzo Despar Uova di Pasqua Din Don Dan Prezzo Desp. Bresaola Valtellinese 2.100 Speck Tirolese 1.750 CI. 75 Asti spumante Despar 3.880 1/2 Olio Sasso 1.950 Lt. 1 Olio Sasso 3.720 Gr. 450 Miele Fiordicampo Pandea 2.500 Formaggio Latteria Fresco l'etto 490 Prosciutto cotto Benson l’etto 830 Vini piemontesi Barbera 1.230 Dolcetto 1.250 Grignolino e Spanna 1.290 MARKET - DESPAR di TERLICHER AMEDEO Paolo Miano, premia il ciclista dell'u.c. Cividalesi Walter Petterosso carri- dell'Unione Ciclisti Cividalesi, cav. Bruno Beuzer, LE CLASSIFICHE (al 13 marzo) PROMOZIONE Pro Cervignano 36; Luci-nico, Orcenico 34; Fontanafredda, Pasianese 26; Cormonese 25; Cordeno-nese24; Spai Cordovado 23; Tarcentina 21; Edile Adriatica, Azzanese 20;' Valnatisone 19; Centro del Mobile 18; Ponziana 17; Isonzo Turriaco 13; Pro Tol-mezzo 12. 2 CATEGORIA Cussignacco 34; Villanova 33; Olimpia 30; Audace 27; Medeuzza 26; Dolegna-no 24; Gaglianese 23; Sa-vognese, Reai Udine 22; Faedese, Buttrio 21; Tor-reanese 20; Fulgor, Natiso-ne 19; Donatello 15; Azzurra 12. 3 CATEGORIA Linea Zeta 31; Stella Azzurra, Brazzanese 28; Lau-zacco 25; Aurora 23; Camino Caminetto 21; Manzano 18; Pulfero 17; Savorgna-nese, Paviese 13; Serenissima 11; Togliano 10; S. Gottardo 7. Nell’occasione della Pasqua a dirigenti, atleti, tecnici e sportivi i migliori auguri da parte della redazione sportiva con l’augurio di sempre maggiori successi per tutti. Športna redakcija vošči vsiem športnikom vesele velikonočne praznike in še puno šučešu u športu. Gara tli sci sul Matajur Recentemente due grandi avvenimenti sportivi si sono svolti sulle piste di sci del monte Matajur. Il primo, che ha visto come protagonisti i bambini delle scuole elementari di Grimacco, ha avuto luogo sabato 5 marzo, con inizio alle ore 11; il giorno successivo, domenica 6 marzo, con inizio alle ore 9, si è svolta invece la gara riservata a persone di età superiore ai 18 anni, iscritte alla FISI. Per i bambini si è trattato di una vera e propria verifica, perchè? vi chiederete. Perchè era una gara preparata una intera settimana: infatti, su iniziativa del comune di Grimacco e di Dren-chia, e grazie anche al comune di Savogna, i frequentanti la scuola elementare di Grimacco e di Drenchia hanno potuto usufruire della ben attrezzata ex scuola di Cepletischis. Così, vicino a cas\a, con la possibilità di svolgere regolarmente le lezioni, cop vitto e alloggio ottimi, maestri di sci, si è riusciti ad organizzare la prima settimana bianca per bambini in Benecia. I bambini erano veramente entusiasti, e anche i più diffidenti sono riusciti a montare sugli sci e imparare a sciare. Così si è arrivati alla grande gara. Non ci sono stati nè vinti nè vincitori, bensì una grande voglia di ritornare il prossimo anno a ripetere la stessa esperienza. Domenica 6 marzo, invece, con inizio alle ore 9, si è svolta la gara degli adulti, organizzata dallo sci club Matajur. I concorrenti iscritti erano oltre 130, provenienti da tutto il Friuli. Gara avvincente e veloce, che ha visto come vincitore il veterano Tach, al secondo posto Taddei e al terzo Bono-ra. Purtroppo i nostri be-neciani, partiti con numeri alti, non hanno potuto dare il meglio di sè, anche perchè la neve, dopo circa mezzora di gara, ha cominciato a «mollare», rendendo così difficoltoso il tracciato. Aspettiamo la prossima stagione invernale, sperando che sia meno avara di neve, di quella appena trascorsa. Germano Cendou INVITO ALLA CORSA DI MUSI (LU DOMENICA IO APRILE L’Amministrazione Comunale di Lusevera, nella convinzione che lo sport, con i valori spirituali che suscita, contribuisce al potenziamento delle qualità dell'uomo e alla formazione del carattere etico-sociale della persona, ha voluto anche quest'anno promuovere i giochi della gioventù, organizzando la corsa campestre di Musi. E’ un avvenimento particolarmente atteso, soprattutto dal più giovani e dalla comunità tutta, ma è anche un messaggio di pace e di amicizia per gli sportivi ed i gruppi che saranno nostri ospiti. Unitamente alla Società Sportiva Alta Val Torre ed agli insegnanti della Scuola Elementare di Vedron-za, entrambi preziosi ed insostituibili per l'impegno profuso in questo settore così delicato e per la riuscita della festa sportiva, Salutiamo i nostri graditissimi ospiti; ricordando che MUSI... E' BELLO. Regolamento 1. - La Commissione Comunale dei giochi della gioventù del Comune di Lusevera, indice la CORSA CAMPESTRE DI MUSI. 2. - L'Organizzazione della manifestazione, vede partecipi anche la società sportiva Alta Val Torre, la scuola del Comune, il Consiglio Provinciale e Regionale C.S.I. con sede in Via Cairoli, 7 Udine. 3. - Possono partecipare alla corsa campestre, gli atleti di società sportive regolarmente affiliate al C.S.I. per la stagione 1982/83. Ovvero i ragazzi muniti di carta di partecipazione ai giochi della Gioventù; vedere C.O.N.I. di Udine. Altri tesseramenti sono possibili; purché sia vagliata e garantita la preparazione del giovane, l’assicurazione contro incidenti legati all'effettuazione delle gare. 4. - La gara sarà di tipo INDIVIDUALE: partenza in gruppo categoria per categoria. 5. - Le categorie e distanze, sono così composte. RAGAZZI C nati 1974/'75 fino a mt. 800 RAGAZZE C nate 1975/’76 fino a mt. 800 RAGAZZI B nati 1972/'73 mt. 1000 - 1600 RAGAZZE B nate 1973/’74 mt. 600 - 1200 RAGAZZI A nati 1970/'71 mt. 1000 - 2000 RAGAZZE A nate 1971/'72 mt. 1000 - 1600 CADETTI nati 1968/’69 mt. 2000 - 3000 CADETTE nate 1969/'70 mt. 1000 - 1800 ALLIEVI nati 1966/’67 mt. 2500 - 3500 ALLIEVE nate 1967/’68 mt. 1200 - 2000 LIBERI nati 1965 e prec. mt. 3000 - 5000 LIBERE nate 1966 e prec. mt. 1500 - 3000 6. - La data di svolgimento è DOMENICA 10 APRILE 1983. Località di MUSI, Comune di Lusevera, si prenda la strada Udine -Tarcento - Lusevera - Pradielis -Musi . . . segue Uccea confine di Stato. In prossimità dì Musi, i convenuti troveranno le indicazioni per arrivare al punto di gara. 7. - Programma: ore 9.15 Ritrovo ore 10.15 Inizio gare ore 12.30 Pranzo a base di pastasciutta, offerta agli atleti ed accompagnatori ore 13.30 Consegna di ricordi alle società presenti ed atleti Segue chiusura e saluti a tutti. 8. - Si concede un dilazionamen-to di tempo di attesa a società ed atleti che ritardassero a seguito di preavviso, tale tempo massimo è di 15’. 9. - Le iscrizioni vengono fatte sul posto ad Iniziare dalle ore 9.00. Si pregano le società di presentare già pronta la lista degli atleti da iscrivere, seguirà consegna del numero di gara. 10. - La manifestazione sarà diretta dal gruppo giudici di gara e cronometristi del C.S.I. Udine. Quale giudice unico di tutta la manifestazione, è designato il Sig. Giuseppe Giavedoni di Camino al Taglia-mento. 11. - Eventuali reclami dovranno essere presentati al Giudice Unico, entro e non oltre 30' dal termine della gara a cui si riferiscono, firmati da chi rappresenta la società. Non si accettano reclami di ordine tecnico. 12. - Per quanto non contemplato nel presente Regolamento, vigono le norme statutarie, il Regolamento Organici del C.S.I., ed i regolamenti tecnici della F.I.D.A.L. 13. - In caso di mal tempo, la manifestazione verrà rinviata, per cui si è pregati di chiedere conferma domenica mattina 10 aprile telefonando al n. 0432/787006 Bar da Caterina (Pradielis). 14. - L'invito viene spedito alle società C.S.I. di Udine, Gorizia, Trieste e Pordenone, a società della F.I.D.A.L., a scuole slovene nei pressi del confine, ad altre società. 15. - E' necessario preavvisare il numero dei partecipanti ed accompagnatori alla CORSA CAMPESTRE DI MUSI telefonando a; Segreteria Comm. Giochi della Gioventù Lusevera 0432/787032 -787014 orario uff. Segr. C.S.I. 0432/208085 (Riserva) - Entro il 31-3-1983. 16. - La Commissione Comunale dei Giochi della Gioventù di Lusevera, declina ogni e qualsiasi responsabilità per eventuali danni o Incidenti causati prima, durante e dopo la manifestazione ad atleti o a terzi, salvo quanto previsto dalla parte assicurativa della tessera-atleta. LO SPORT La Valnadsone è risorta ! ! di Paolo Caffi La formazione della Savognese che ha affrontato a S. Giovanni, il Natisone Il presidente Miano, un dirigente ed un atleta che onorano S. Pietro e Natisone con Paolo Valli del Su e giù per le Valli RISULTATI (al 13 marzo) PROMOZIONE Edile A. - Valnatisone 0 - 1 Valnatisone - Pro Tolm. 2 - 2 Centro del Mob. - Valnat. 1 -2 2a CATEGORIA Savognese - Cussignacco 0 - 2 Savognese - Medeuzza 0 - 1 Savognese - Fulgor 1 - 2 Audace - Donatello 0 - 1 Audace - Azzurra 1 - 0 3a CATEGORIA Paviese - Pulfero 2 - 2 Pulfero - Lauzacco 2 - 1 UNDER 19 Valnatisone - Tarcentina 2 - 2 Torreanese - Valnatisone 1 - 2 ALLIEVI Audace - Lauzacco 0 - 3 Rizzi - Audace 4 - 1 GIOVANISSIMI Manzanese - Valnatisone 1 - 0 Valnatisone - Cividalese 2 - 2 ESORDIENTI Valnatisone - Percoto 1 - 2 MARCATORI; 20 reti: Gubana Paolo. 14 reti: Jussig Ezio, Rot Žarko. 7 reti: Carlig Stefano, Ipnotico Antonio. 6 reti: Rudi Ermanno, Chia-cig Walter. 5 reti: Dugaro Antonio, Cer-noia Paolo, Scaunich Bruno. 4 reti: Dugaro Stefano, Bir-tig Roberto, Dugaro Terry, Miano Massimo, Pinatto Cesare, Caucig Roby, Fiorentini Massimo, Dorbolò Michele. Michele Dorbolò capocannoniere dei «giovanissimi» Valnatisone 3 reti: Carbonaro Franco, Chiabai Stefano, Trusgnach Gianni, Scuderin Andrea, Pa-favan Alberto, Cencig Paolo. 2 reti: Scaravetto Claudio, Boccolini Luigino, Barbiani Cristiano, Manzini Gabriele, Cosson Gianni, Specogna Daniele, Petricig Walter, Vogrig Tre vittorie in una settimana, di cui due fuori casa a Trieste e l’altra a Prata di Pordenone, intervallate dal recupero infrasettimanale con la Pro Tolmezzo sono imprese che meritano di essere citate. A Trieste non ci sono andato, con la Pro Tolmezzo ho visto l’incontro da una video-casetta di un appassionato, mentre a Prata ero presente". Ho finalmente rivisto dal vivo la «vera Valnatisone» che tutti gli sportivi delle Valli hanno ammirato in un recentissimo passato, una squadra che ha ritrovato la sua identità, ben disposta in campo e pronta a sfruttare la sua «micidiale» arma a disposizione, il gioco di rimessa! Nel girone di ritorno la squadra di Angelo Specogna è imbattuta; forse anche il mio articolo «Quo Vadis.... Valnatisone?» è servito a qualche cosa, in quanto nella sua parte finale esortava dirigenti e giocatori a lasciare da parte la «ruggine» ed a rimboccarsi le maniche per ottenere la salvezza. Ho notato che i giocatori in campo da Beuzer a Sedi, hanno ritrovato l’armonia e la serenità, ed è questo un buon auspicio per i restanti CONSEGNATO DA IfIRBIS A MIANO IL ”MORET D’ÀUR" Sabato dodici marzo, Paolo Miano si trovava in ritiro con i compagni di squadra, così non ha potuto essere presente al ristorante «Là di Moret» per ritirare il premio assegnatoli. A ritirare il premio è stato delegato Pietro Paolo Vir-dis, che ha ricevuto il premio assieme all' attrice Chiappino e a Centazzo; mentre per impegni era assente anche Bidinost. Il «Moret d’àur» è stato consegnato prima dell’alle-namento di lunedì 14 marzo da Virdis a Miano con viva soddisfazione per Paolo che così ha avuto il primo premio da quando gioca a calcio, un premio molto importante. Paolo lo ha «conquistato» mettendo in risalto in ogni occasione le Valli del Natisone in campo nazionale; e distinguendosi fra i giocatori più interessanti del Campionato italiano di Serie A. Simone, Busolini Vanni, Zuiz Andrea, Balus Valentino, Sedi Roberto, Urli Luca, Comu-gnero, Mauri Moreno. 1 rete: Petricig Diego, Chiabai Bruno, Moreale Renato e Giovanni, Marinig Roberto, Specogna Roberto, Floreancig Antonio, Clodig Luca, lannis Elio, Pelizzari Guerrino, Chiabai Luigi, Vogrig Bruno, To-masetig Pio, Buonasera Corrado, Cernoia Claudio, Jussa Bruno, Drecogna Gianni, Mia-ni Mario, Tafuro Giacomo, Stulin Adriano. Stefano Chiabai, dell'Audace centrocampista incontri che rimangono da disputare, anche se al termine della gara l’allenatore Giorgio Mesaglio ha voluto buttare acqua sul fuoco, ricordando che la strada per la salvezza è ancora lunga. Assieme agli auguri di Buona Pasqua, l’augurio di rimanere in promozione, forza Valnatisone! Jussa Bruno, Valnatisone pione triveneto junior edilvalli di DORGNACH RINO & C. t.a.s. ČEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Fogolar Caminetti Termocaminetti Spoler Manufatti in cemento Solai Laterizi Piastrelle Sanitari Rubinetteria - Ognjišča - Kaminčki - Termokaminčki - Štedilniki - Cementni izdelki - Traverze - Opeke, strešniki in drugo - Ploščice - Sanitarije - Pipe IUGOSLAVIA-PULFERO SAVOGNA S. PIETRO CLODIG POHTE ff ČEMUR CIVIDALE CARROZZERIA MATAJUR Sv. Lenart - San Leonardo - ČEMUR Tel. 0432/723019 Voščijo vesele velikonočne praznike Augurano Buona Pasqua ČEDAD-CIVIDALE - Stretta B. De Rubeis NUOVI ARRIVI Dl PRIMAVERA NOVE POMLADNE POŠILJKE ČEDAD - CIVIDALE - Via Europa f-*"” FOTO OTTICA DANIELA ČEDAD - CIVIDALE - Via Manzoni, 17 - Telef. 730123 MATERIALE FOTOGRAFICO PER IL TUO HOBBY FOTOGRAFSKI MATERIAL ZA TVOJ " KONJIČEK" OCCHIALI DA VISTA E DA SOLE OC ALA ZA VID, SONČNA OC ALA BAR - PIZZERIA ”AL CAVALLINO,, dl CRUCIL GRAZIANO ČEDAD - CIVIDALE - Borgo S. Domenico, 28 - Tel. 730742 Najboljša "PIZZA,, v Čedadu MOTORVALLI SCRUTTO-Via S. Leonardo Tel. 723183 Grondaie nere e zincate v Crne in pocinkane drče za les Vendita motoseghe - Cicli e motocicli - Assistenza Prodajamo motorne žage kolesa in motorna kolesa Servis AUTOVEICOLI MUOVI ED USATI - FUORISTRADA oZlupula Sduona <§iaà(jua mo’iii veiefe velikonočne fnannike Pagamento anche senza cambiali - Facilitazione di pagamento anche senza interessi Plačevanje tudi brez menic - Olajšano plačevanje brez obresti Ugo Vogrig & D’Anzul CIVIDALE-ČEDAD Via A M. Cavarzerani -Tel 733015 tossi BENEDIL CIVIDALE-ČEDAD-Via Manzoni 14 Tel. (0432) 730614 Riparazioni antisismiche Edilizia abitativa Edilizia industriale - Protipotresne sanacije - Stavbeno gradbeništvo - Industrijsko gradbeništvo TARCENTO - ČENTA-Via Dante Tel. (0432) 784515 IMPRESA COSTRUZIONI EDILI SPECIALIZZATA IN : SPECIALIZIRANO GRADBENO PODJETJE: Vaša zvesta bralka GRMEK HLOCJE lo c’ero nella campagna di Russia,, Foto Franco Clodig U saboto, 12. marca se naš je puno zbralo u Mohorino-vi sali dol par Hloc. Vičer, ki je bla dedikana zadnji ujski, in posebno kampaniji gu Rusijo, jo je organizala kamunska biblioteka, ki je tut poskarbiela luožt okuole po vaseh manifešte. «Io c’ero nella campagna di Russia», je biu tema zio delikan konference, na kateri so guoril dott. Eliseo Strazzolini in prof. Mario Candotti, rnanku je na apun-tament cav. Carlo Civran. Predusiema je preguoril inž. Fabio Bonini, ki je pozdravu in se zahvalu za prisotnost. Konferenca je bla zlo živahna, najprej dott. Strazzolini, ki je šu u ujsko kot farmacist, nam je razluožu (in mu nje blua zlo lahko parvi krat po 40 ljet) vse tape njega potovanja do fronte, pokazu nam je še njega slike, ki so inedite, obedan jih nje še vidu. Preguoriu je potlè prof. Candotti, ki u drugi ujski je biu tenent (napravu je približno 77 miescu sudašči-ne) ku dott. Strazzolini, tud Foto Lino Scuoch De so se otroc iz Garmikà in Dreke an tiedan sijal na Matajurju smo že pisal u zadnji številki. Ma za tajšno lepo iniciaitivo nje bluo zadost samuo dvjeh riji, zatua radi publikamo lepe fotografije, ki so nam parnesli. Ta parva, ki jo je posneu Franco Clodig, nam kaže naše otroke na Matajurju, ku se parpravjajo za šijat. Ta druga je nareta u čeplešišč, kjer otroc so gostoval. Zadnji dan, za ga lepuo zaključit, so otroc napravli — s pomočjo, sevieda meštrah, mamah, ki na turno so hodile pomat Teresi an Piju — simpatično feštino na katero so povabili use Cepliešane. Gost jim je biu paršu Lino iz Topoluovega, ki jih je tut sliku. Poviedal so nam, da feština nje mogla lieuš riušit, paršli so maloman usi ljudje od vasi an usi so veselo plesal, piel an se veselil z otruok. škoda, de je že finilo, nam je jau vic ku an otrok gor par Hloc. Ušafal so an dobar sončni tiedan, an tale iniciativa je miela velik sušeč, zatuo so usi kontent, dreški in garmiški kamun, meštre, matera in očeta in na posebno vižo otroc, ki teškuo čakajo drugo «settimano bianco». Pismo Petru Matajurcu San dna čiča iz Nediških dolin in zvestuo prebieran Novi Matajur, posebno pa Petra Matajurca, ki usaki krat jo povje dno buj debelo. An telo volto (Novi Matajur od 15 marca) jo je napisu pru dno debelo, liepa, zaries liepa se mi je zdjela prfca «Žene in tarpljenje na porodu». Gled, sam pomisinla med sabo, saj dobrò, de Petar se je zmislu na nas. Ma ne, ne more bit, kuo sam naumna! Sa mi šene smo praznovale naš praznik še vic ku deset dni od tega. Petar jo je na-puošto napisu za moše, ki so 19. marca praznoval... Na tuole vam na morem, ki vič reč, preberitajo tud vi in jo zastopta, an Petru Matajurcu, ka mu man reč? Škoda samua, de se je pozaba na nas, za druge lieto se čakamo od njega kajšno pametno in lepo prafco, in s tuolim ga srčno pozdravim. on nam je povjedu njega e-sperienze. Začel je njega in-tervent s tem, da je povjedu dost bataljonu sudatu se je odpeljalo iz Gorice - Vidma -Conegliana in kuo tu deset dni so bli že gu Rusiji. Na tuole je začelo u sai veliko šepetanje, pretreslo me je, kar h uham so mi paršle tele besiede «an muoj brat je šu tenčas s tradotto», «vi-deš an dva Kapučova so gor ostala» in še potle, na buj velik glas: «An ist sam biu». Le pretresalo me je, poslušala sam tele ljudi, pa jih njesam vič čula, mislila sam samua, kuo smo mi srečni an na vemo. Naš puobi so mjel kumi dvajst ljet an so že muorli iti tu tajšno naumno ujsko, ka so bli nar-dil takua slavega, takua hudega, za iti u tajšno mesarjenje ( karneficino ) ? An če je že pasalo štierde-set ljet, tajšne ujske naš ljudje se jo njeso še pozabil, pregrankua so plačial tribut Patriji, malo, previč malo se jih je varnilo damu. Puno interventu an od telega puno pričevanj (testimoniane ) : mraz, zmarzav, lakot, kugle, bombe, granate... Zahvalit se muormo garmiški kamunski biblioteki, ki je organizala tole vičer, zak od tele konference smo še ankrat videl, kakuo je garda in strupena ujska in za-uoj nje muorjo tarpiet samua te buoz ljudje, te ponižani, tisti, ki se ne morejo branit, in zatua so posebno tarpiel naš ljudje. Nella saletta dell'osteria Ruttar - Mohorin di Clodig la Biblioteca comunale di Grimacco ha organizzato una interessante conferenza sulla campagna di Russia nell’ultima guerra. Un folto pubblico di giovani, interessati a capire come veramente si erano svolti i fatti, e di anziani, che avevano preso parte a quei tragici avvenimenti, riempiva la sala. I relatori, dott. Strazzolini e prof. Candotti presiden-delVAssociazione Nazionale Alpini di Pordenone, non hanno deluso le aspettative. Il primo ha preparato un centinaio di diapositive inedite sul primo anno di guerra e ha dimostrato l’assurdità di quell'intervento. Il secondo si è soffermato in particolare sulla terribile ritirata e sulla famosa battaglia di Nikolajevka. Il prof. Candotti ha ripetuta-mente espresso l'idea che la guerra è un fatto terribile da evitare ad ogni costo e che tanti nostri concittadini devono ringraziare il buon cuore dei russi, specie donne, se sono ritornati a casa. PISE PETAR MATAJURAC Farmacie di turno Kratke in debele začeu je silit pri Marički tja, kamor silijo vsi moški. «Ne in ne! Kadar bomo poročena in pošegnana, potle ja, a prej nič, zastopijo!» mu je vsakikrat odločno odgovorila. Janezu se je mudilo, zatuo je hitro šklanfu skupaj vse potrebne dokumente, zapisala sta okliče in paršu je dan šembe. «Ah, Marička, kuo sem sre-čan», ji je jau zjutraj prej, ko sta šla pred oltar, «al veš, da če bi mi bila pustila prej, bi te ne biu uzeu?». «Vjem, vjem, ker so me še dostkrat prej naštimali!». Pri televiziji Tonca iz Lipovega Barda jo je vsako večer po opravje-nem delu mahnu u domačo oštarijo poslušat televišion, ker so ga zanimale novice po svetu, pa tudi filme je rad gledu. Njeko večer so oddajali po televišionu an Ijep film, zatuo je biu Tonca ta-kuo zabuljen u ekran, da ga njesi biu preklicu, an če smu biu arju tu uha. Naenkrat pridejo čja zanj dvje šene an se usednejo. N jih imen ne bom pravu. Ad- na je zlo klepetala an hitjela povjedat te drugi no dugo št or j o. Tuole je Tonca nadlegovalo in jezlo. Kadar ni mu vič prenašat, je zarju: «Nu, genjita, bodita tiho, ne zastopen še besjede ne!». «Saj ne pravim tebe!» mu odgovori klepetava šena. Naša dva emigranta v Nemčiji Bla sta parvikrat v Nemčiji in njesta še poznala nemškega jezika. Po šestih dnevih težkega djela, sta u soboto zvečer šla u restavrant in naročila večerjo. Z znaki in rokami sta dala dopovjedat kenerc, da bi rada jedla petelina. Kenerca je šla in parnesla stegna od petelina. «Ne!» sta jala, «mi bi rada jedla prsi (petto) in z rokami pokazala na svoje in na nje njedra, ki je imjela rjes lepe. Kenerca se je posmejala, in pokimala z giovo, kar je pomenilo, da je zastopila. Šla je u kuhinjo in parnesla vsakemu an glaš mljeka. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac 1 aprile Pulfero Cividale (Fornasaro) tel. 731264 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Dal 2 all'8 aprile Clodig tel. 72444 Cividale (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Dal 9 al 15 aprile Cividale (Fontana) tel. 731163 Manzano tel. 754167 Torreano tel. 733238/712181 La domenica e nelle giornate festive le farmacie sono aperte soltanto la mattina, per il restante periodo e per la guardia notturna il servizio viene svolto per chiamata a battenti chiusi, la chiamata è ammessa soltanto con la presentazione di ricetta medica con la dicitura «urgente». Podbonesec ŠPEHONJE U čedajskem špitale je u-marla naša draga vasnjanka Livia Adelina Crucil - Cicci za par j atelje. U veliki žalosti je pustila družino, žlahto in vse tiste, ki so jo poznali, ljubili in spoštovali. Nje pogreb je biu u Briščah, u sredo 16. marca popudne. Ohranili jo bomo u lepim in venčnem spominu. Šenk za 8. marec Moš pravi šeni: «Draga moja, sem mislu, da bi ne bluo lepuo, da greš na vašo fešto s tistim starim kcipotam». «Oh, ljubi moj, kakuo si bardak, da si na tuole pomi-slu!» se razveseli šena. «Zatuo pojdem ist!» odreže mož. U kinematografu Bernard ušafa u kinematografu svojega parjatelja Jakoba. «Al si še videu ejeu film?» ga upraša Bernard. «Ja!». «Al je Ijep?». «Ja. Dost mi daš, da ti po-vjem, kuo konča, kuo fini?» vpraša Jakob. «Ne. Dost čješ, za de boš mučou?» ga ustavi Bernard. Ga je naštimala Janez iz Jazbine je biu pošten, a no malo previč nadu-šan puob. Kadar so mu jal njega te stari, naj se ošen, je šu u vas in zasnubu to parvo, ki je ušafu. Počasi pa je le njega na-dušnost šibkjela, pješala in PLATAC U zadnji številki Novega Matajurja smo pisali o ognju u Platcu, ko je zgoreu Hloduken in Arničicju senik. Pod Štajarjevo hišo vidimo pogorišče tega senika, na oknih lepe Štajarjove hiše, pa ožgane lesene talarje, kamor so že silili plameni. (Foto Lino Scuoch) MALI GRMEK U petak, 18. marca je po dugi bolezni umaru u čedajskem špitalu Emilio Veneto Macalotu iz naše vasi. Imeu je 74 let. Rajnik Mi-ijo je puno pretarpeu. še kot mlad djelovac je zgu-biu nogo na djelu u Belgiji. In vsedno je potle djelu še puno ljet u fabriki cementa na Cemurju, dokjer jo njeso zaparli. Zadnje ljeta je živeu pri hčeri Nataliji u Čedadu. Njega pogreb je biu na Lesah, u saboto 19. marca popudne. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. GORENJE BARDO U pandejak, 7. marca se je rodiu u čedajskem špitale Alberto Bucovaz-šuošta-rju po domače. Srečna mama je Maria Primosig, tata pa Beppino. Alberto ni parvi sin Beppina in Marie: na svetu je ušafu še sestrico in dva bratraca, adan pa je paršu na svjet an šu u nebesa. Malemu Albertu želimo puno sreče in zdravja u življenju, ki ga ima pred sabo. KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLÌNAH SV. LENART DEMOGRAFSKO GIBANJE V LETU 1982 Na dan 31. decembra 11 ljudi manj, kot predlanskim U demografskem gibanju lanskega ljeta ne vidimo velikih potresov, ne velikih sprememb u našem komu-nu. Imamo samuo 11 ljudi manj kot predlanskim in tuole ni dost, na druge hujše leta. U komun so paršli celuo štiri ljudje vič kot jih je odšlo iz komuna. Ostaja pa zmeraj tista velika razlika (diferenza), kot po drugih komunah, med smartjo in rojstvom, med tistimi, ki umarjejo, in tistimi, ki se rode. Lansko ljeto je umarlo u našim komunu 25 ljudi, trinajst moških in dvanajst žen. Rodilo se je dvanajst otruok, poročilo deset paru. H nam je paršlo živet 29 ljudi, 15 moških in 14 žen, odšlo pa jih je iz komuna 25. štirinajst moških in dana j st žensk. Na dan 31-12-82 je šteu komun 1202 ljudi, dne 31. decembra 1981 pa smo jih imeli 1213, kar pomeni, da smo šli u zadnjem letu za 11 ljudi na manj, kot z gora j povjedano. So se rodili: 1 Braidotti Matteo, tata Bruno, mama pa Primosig Loretta iz Ješičjega; 2) Romanelli Nicola, očja Vincenzo, mati Angela Mar-cucci. ( So doma iz južne Italije, a živijo v Škrutovem); 3) Simaz Mauro, tata Mario, mama Franca Stanig iz Gorenje Mjerse; 4) Simaz Alex, tata Bruno, mama Gianna Qualizza iz Kosce; 5) Simeone Sara, tata Sergio, mama Lucia Mattelig iz Podutane; 6) Terlicher Luisa, tata Beppino, mama Rosanna Notarstefano iz Sv. Lenarta; 7) Chiuch Cristina, tata Giuseppe, mama Denisa Ferrino iz Hrastovjega; 8) Cranich Alex, tata A-driano, mama Zanini Luisa iz Škrutovega; 9) Cendon Lavinia, tata Mario, mama Marseu Marina; 10) Stulin Erika, mama Stulin Francesca; 11) Sibau Alessio, tata Michele, mama Bucovaz Giulietta iz Čemur ja; 12) Jussa Valentina, tata Mario, mama Cicuttini Paola iz Škrutovega. So umarli: 1) Vogrig Agostino iz Ga-brovice; DESPAR di Terlicher Amedeo SCRUTTO Dl S. LEONARDO OFFERTE SPECIALI DESPAR dal 5 al 9 aprile 1983 Cl. Cl. Cl. Cl. Cl. 20 Succhi Despar pera lire 20 Succhi Despar pesca 20 Succhi Despar cocca 20 Succhi Despar arancio 20 Succhi Despar Pompeimo Cc. 360 Olive Despar verdi Cc. 360 Olive Despar nere Gr. 500 Pasta uovo Despar nidi n. 124 Gr. 500 Pasta uovo Despar nidi n. 25 Gr. 500 Pasta uovo Despar nidi n. 27 Gr. 500 Pasta uovo Despar nidi n. 427 Gr. 125 Filetti di sgombro Despar Cl. 33 Birra Kantel Brau lattina Pancetta magra Benson Prose, crudo Parma Benson c/osso Prose, crudo Parma Benson s/osso Parmiggiano reggiano Benson forme Gr. 95 Cotone Despar Gr. 185 Cotone Despar Gr. 330 Fette bisc. Mulino bianco triple Cl. 70 Amaro Averna 20 cub. Dado Knorr brodoricco Gr. 400 Pummarò star lattina Lt. 1 Olio semi di mais Maya Svelto liquido risparmio Ceramica bella grande Piselli Cirio delicatezza brt. x 3 Whisky W. Lawson's Pancetta stufata l'etto Dado Roger 3 litri OFFERTE SPECIALI DESPAR dall’ 11 al 16 aprile 1/2 850 850 850 770 770 980 1.070 950 950 950 950 1.090 480 690 1.990 1.990 1.340 790 1.430 950 4.680 550 550 2.290 1.390 990 2.390 6.900 560 340 Gr. 350 Confettura Despar Lire 990 Gr. 950 Riso DESPAR Maratelfi 1.190 Gr. 950 Riso Despar Rizzotto 1.190 Gr. 130 Grissini Despar 350 Cl. 75 Grappa Friulana Badia 40* 3.980 Gr. 200 Margarina Despar 310 Mortadella P.S. Benson Flash 590 5 Pz. Emmental Bavarese prima Tranci 650 Gr. 140 Carne Simmenthal Trio 3.450 Lt. 1 Olio di Oliva Dante F/Azzurra 3.190 Lt. 1 Olio di Oliva Dante F/Verde 3.250 Cl. 33 Birra Heineken Latt. bis 1.080 2/3 Birra Dreher Bott. V/G 750 Gr. 190 Biscotti Pavesini Famiglia 1.570 Mt. 12 Domopak Pellicola 890 Mt. 8 Domopak Alluminio 1.140 Dixan Ast. E/2 1.490 Lt. 4 Vernel Convenienza 4.490 Mortadella P.S. Benson Gig. 30-60 590 Emmental Bavarese Forme 650 Prosciutto cotto Praga Benson 850 2/R Asciugatutto Scottex 980 Gr. 125 Succhi di frutta Lombardi 150 2) Sidar Pietro iz škrutovega; 3) Osgnach Giovanni iz Ošnjega; 4) Zanini Antonio iz škrutovega; 5) Qualizza Cecilia iz Kravarja; 6) Oviszach Maria Rosa iz Dolenjanjega; 7 ) Bevilacqua Giuseppe iz Poštaka; 8) Chiacig Antonia iz Kravarja; 9) Cudrig Eugenio iz Kosce; 10) Marseu Elda iz Dolenje Mjerse; 11) Tomasetig Namorina iz Škrutovega; 12) Tomasetig Giuseppina iz Škrutovega; 13) Sibau Antonia iz Hla-ste; 14) Zanutto Antonia iz Škrutovega; 15) Marchig don Rino famoštar iz Kosce; 16) Faidutti Augusto iz Škrutovega; 17) Trusgnach Maria Olga iz Kosce; 18) Simaz Faustino iz Podutane; 19) Bledig Giuseppe iz Utane; 20) Terlicher Danilo iz Gorenje Mjerse; 21) Debegnach Rosa iz Jagnjeda; 22) Terlicher Giuseppina iz škrutovega; 23) Snidarcig Giuseppe iz Podutane; 24) Visintini Attilio iz Dolenje Mjerse; 25) Paussa Maria Francesca iz Podkravarja. So se poročili: 1 ) Mastantuoni Antonio iz Genove in Qualizza Marisa iz Gorenje Mjerse; 2) Musso Bruno in Carlig Graziella iz Grnobij; 3) Jussa Mario iz Lipe (Špeter) in Cicuttini Paola iz škrutovega; 4) Gariup Albino iz Srednjega in Stanig Valeria iz Podutane; 5 ) Piccinato Vicinio iz Pordenone in Trusgnach Valeria iz Dolenj anega; 6) Predan Tiziano iz Kravarja in Jussa Romana iz špetra; 7) Rinani Roberto in Pe-rulli Luciana; 8) Borgnolo Ennio iz Gorenje Mjerse in Trinco Albina iz Sovodnjega; 9) Sibau Giuseppe iz Ješičjega in Simonelli Daniela iz Grmeka; 10) Lestora Sergio iz Viareggio in Dugaro Lucia iz Podkravarja. SV. LENART - ČEDAD U čedajskem špitalu se je rodil u sredo, 2. marca mali Paolo Chicchio. Na svetu je dobil sestrico Enrico, ki ima dobre dvje leta. Tata je Chicchio Guglielmo mama pa Gianna Scau-nich, Skaunjakova iz Hro-stovjega. Gianna je hči od Maria komercianta an Lidie Bucovaz Mizerte. Lepemu puobčiu in sestrici voščimo vse dobre u življenju. is liti Foto Obit Romano ČEMUR Za srečo malokrat vide-mo v naših dolinah take incidente, ku tisti, ki se je zgodiu na Čemurju ponoč med četartkam 17. an pet-kam 18. marca. Sama fotografija nam kaže, kuo je biu hud žlah. U autu so bili štie-ri puobi iz naših kraju: Fulvio Cassina, 27 liet, iz Gorenje Mierse; Alessio Petri -cig, 27 liet iz špietra; Franco Qualizza - Bernadu iz Sriednjega, 26 liet an Pie-rivano Ritossa, 31 liet, iz Ošnjega. Auto, parvo je za-letiela u drieu, ki rase glih na kurvi, potlé se je preo-barnila an na zadnjo, ku de bi na bluo že zadost, je še zgoriela. Go na tajšno hudo nasreejo so štieri puobje bli se srečni, da so paršli uon živi. Alessio an Fulvio sta riko-verana u videmskem špitalu, Franco an Pierivano pa u čedajskem. Želmo jim, da bi preča ozdravel. SREDNJE ČERNECJE/S. MAURO Po dugim tarplienju je umarla u čedajskem špitale, u sriedo, 9. marca, Vittoria Cernetig, poročena Lauretig, šuohnjih iz černec. Imiela je samuo 63 liet. živiela je z družino u S. Mauro, a če maj je mogla, je parletie-la z možam u nje rojstno vas, kier vsi so jo imiel ra- S d-;. 1 čl' É di. Bla je zvesta bralka našega Novega Matajurja. Pogreb je biu u petak, 11. marca popudne, u Prema-riaze. Puno ljudi jo je spremljalo k zadnjemu počitku. Možu Armandu, hčeram, sinu an vsi žlahti, naj gredo naše kondoljance. BARDO Na šagri v Bardu, ki so jo imeli 13. februarja v Centro della comunità, je don Ottorino Burelli, direktor revije Friuli nel Mondo govoril o perspektivah, ki se odpirajo zgornji Terski dolini po potresu. Burelli je 6 let preživel v tej dolini. Obžaloval je da se v tem času ni naučil dialekta domačega prebivalstva. Rekel je: «Mi sento più povero di voi. Voi qui parlate tre lingue e io ne parlerei soltanto due». Ob tej priložnosti je zapel pevski zbor Sv. Antona iz Trsta. DREKA BREG Umarla je Petrička Prijatelji, ki so jo poznali in so jo imeli radi, so pra-vli, po našem starem pregovoru: «Marija Petrička bo trobila sodnemu dne!». Zakaj so takuo pravli? Zatuo, ker Marija Petrička, za anagrafe Maria Qualizza, ni mirovala, se ni ustavla par djelu, čeprav so ji šle leta gor. Učaka je 91 let in tudi tisti dan, ko jo je Buog poklicu u nebesa, je bla na djelu. Mislimo in se trošta-mo, da se bojo rodile še tajšne žene po naših dolinah. Lepuo je skarbjela za vso svojo družino in ko je ostala sama, je skarbjela puno ljet sama zase. Šla je po darva, kopala za krompir, za rjepo, sijala kapus in druge reči. Če bi ji jau kajšan, naj miruje, naj počiva, bi mu bla za-mjerla, kar ni mogla živet brez dela. In tako je bluo tudi tisti dan, u pandeljik 14. marca. Delala je na polju s hčerko ceu dan. Ko se je varnila domov, je povedala, da je trudna, da ji neki teži na želodcu. Hči ji je hitro skuhala kafè, a ga ni mogla popit. Sladko, sladko je zaspala venčno življenje u pandeljih 14. marca, nje pogreb pa je biu pri Sv. Što-blanku, u sredo 16. marca. Rajnko Marijo Petričko bomo ohranili u lepin in venčnim spominu. Okradli so cierku Sv. Štuo-blanka Ponoči od torka, 15. na sriedo, 16. marca so neznani vandalski tatje oskrunili in okradli cierku Sv. štuoblan-ka. Odnesli so vse, kar je bluo kej uriednega: denar, zlatinjo, srebro, kandelierje in drugo. V sriedo, 16. marca predpudne je biu pogreb za Qualizzo Mario - Petričko iz Briega. Gospuod famoštar Laurenčič je šu u cierku,da pripravi, kar je potrebno in takuo odkru umazano dielo skrunilskih tatov. Cierku je ušafu u taj šnem stanu, da se mu je bluo za jokat. Ob pogrebu, ob cerkvenih opravilah za rajnko Petričko nieso mogli še sveče (candele) paržgat. Gospod Laurenčič je hitro poklicu karabinierje iz Klo-diča in sada oni djelajo po-triebne raziskave (indagini). Troštamo se, da bojo skrunilne tatuove odkrili in jih spravili za zapahe. Kar pa je sigurno, je tuo, de med našimi ljudmi nie tajšnih sort skruniteljev in ker so gotovo paršli od zunaj, jih mo še buj teškuo odkrit in štrafat. Za njih umazano dielo so se zgražali vsi naši ljudje. Glih tisto nuoč tud gu Kosci so uzdrli u cierku s tistim namienom kot pri Sv. Štuoblanku a gotovo je kakšen šel mimo in s tem jih ostrašu in so zapustil cierku nedotaknjeno. SPETER HOSTNE/LIPA V saboto, 5. marca smo srečal tele lepe noviče všpie-tre: ona je Claudia Chiuch -Cjukuova goz Hostnega, on pa je Italo Succo, goz Lipe. Poročili so se v Špietru na kamune, o pudan. Z njim so se veselil žlahta an puno puno prijateljev. Claudiji an Italu, ki bojo živiel v Lipi, želmo veseje, zdravje, srečo an puno otruok! MALI OGLASI PICCOLI ANNUNCI A CIVIDALE vendo bicamere, cantina, garage, con o senza mansarda, seminuovo. Telefonare alla nostra redazione al n. 731190. Domenica e lunedi allo 0432/72427. VENDESI Pilotina - Vega Hurrica-ne - 499 - 179 Hp. 25 Johnson con o senza motore. Telefono ufficio 0432/733015 abitazione 730728 ore pasti. DICIANNOVENNE diplomata offre-si come impiegata o commessa -per informazioni rivolgersi alla nostra redazione - Tel. 731190. DIPLOMATA Perito agrario cerca impiego. Telefonare alla nostra redazione 0432/731190. PRODA SE nova hišica v Mečani -občina Špeter - protipotresna in podkletena, notranie neizdelana, za popolnejša pojasnila se javite na naše uredništvo NOVEGA MATA JURJA - Tel. 0432/731190.