Poštnina plačana v gotovini Sped. in abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VII. — Štev. 18 (140) UDINE, 16. - 30. NOVEMBRA 1956 Izhaja vsakih 15 dni Preteklost in sedanjost Slovencev in Kostanj hira za rakom Letos aprila smo pisali v »Matajurju«, kako prijateljski in lepi so bili odnosi med Slovenci in Furlani skozi stoletja. Brez nekih raznarodovalnih instrumentov smo Slovenci v Beneški Sloveniji govorili furlanski, kadar je bilo potrebno, ko so nas opravki pripeljali v Furlanijo. Res je pa tudi, da so naši Slovenci, ki so se naselili v sosedni furlanski ravnini, prevzeli furlanski jezik in so že njihovi otroci prevzeli furlanski jezik kot občevalni jezik. Mnogo je stvari, ki združujejo v prijateljstvu beneške Slovence in Furlane. Iz tisočletnega sožitja imajo polno skupnih šeg in običajev, da celo besed v svojih jezikih. Pa še nekaj jih posebej združuje. Povsod preganjajo v javnosti slovenščino in furlanščino. Zaman se potegujejo Furlani, da bi v osnovnih šolah Furlanije učili vsaj nekoliko ur na teden tudi furlanščino. Furlanskim otrokom v šoli se dogaja isto kot slovenskim, da jim italijanske učiteljice z juga govore v jeziku, ki ga dolgo časa ne razumejo. Zato so pa šol-j ski uspehi taki, da so ljudje kasneje v življenju na pol analfabeti. V nekem pogledu pa postopajo s Furiavi še slabše kot z nami Slovenci iz Beneške Slovenije. Nas Slovence vsaj priznajo kot ljudstvo s slovenskim narečjem (popolazione di dialetto slavo) kot je to letos izglasoval celo videmski pokrajinski svet na svoji seji dne 10. marca. Furlanom pa sploh ne priznavajo, da so poseben narod, temveč trdijo, da je furlanski jezik s amo eno izmed italijanskih narečij, pri katerem so se bolj ohranile nekatere stare jezikovne oblike. Znani furlanski profesor Gianfranco d’Aronco, ki se je zavzemal za deželno avtonomijo Furlanije s specialnim statutom, in ki je pred leti še povedal kako besedo v korist beneških Slovencev, se je moral zateči 5.VII.1956 k vatikanskemu glasilu »Osservatore Romano«, da bi poudarjal samostojnost furlanskega jezika in 700 let obstoja furlanske literature. Obstoje dokumenti v furlanskem jeziku in prva dela literarne vrednosti iz 12. in 13. stoletja. Najbolj znani furlanski pesniki in pisatelji so Ermes di Colloredo, Pietro Zorutti in Katarina Percolo. Največji italijanski jezikoslovec Grazia-dio I. Ascoli je že leta 1873 v svojem 'delu »Saggi ladiniv. dokazal, da spada furlanski jezik v vrsto ladinskih jezikov, ki so se govorili in deloma še govore vzdolž alpskega loka. V najnovejšem času se množi število furlanskih pesnikov in pisateljev. Na mednarodnih zborovanjih razpravljajo zastopniki ladinskih skupin iz Svice, dolomitskih dolin in Furlanije skupna vprašanja ladinskega jezika. Tudi mi beneški Slovenci imamo stare listine v beneškem jeziku. Najstarejša na-$a ohranjena listina je Ornejski rokopis te leta 1497; kmalu bo torej preteklo 500 let, odkar se je v naših krajih uradno na- pisala slovenska beseda. Naši pesniki in pisatelji se tudi že več kot 100 let uveljavljajo. Začel je naš prvi pesnik peter Podreka, sledil mu je Ivan Trinko. Med pomembnimi pisatelji Beneške Slovenije so še Anton Klodič, Vogrič, Blažutič, Škur, Gorenščak in drugi. Med najmlajšimi, ki pišejo v mladinske liste v Gorici in Trstu, imamo tudi nekoliko mladih pesnikov in pisateljev, ki bodo okrepili rast slovenskega jezika v Beneški Sloveniji. Slovenci in Furlani v videmski pokrajini so obstali kljub temu, da jih neprestano zapostavljajo in pritiskajo. Samo oni so tu doma na svojem, vsi ostali v Vidmu, Čedadu, Špetru in po drugih krajih so tu samo kot gostje. Ni daleč čas, ko bodo morali priznati jezik domačinov, jezik gospodarjev te zemlje — furlanščino in slovenščino. im 11 n rin 1111111111111111 n n i i im:i i n 11 n i n 11 n ni Znano je, da je Beneška Slovenija deže- pogače. S kostanjem so pitali tudi praši- la kostanja. Nekdaj je bil kostanj glavni pridelek našega kmeta. Bolj revne družine so napravile med letom dolgove z upom, da jih poplačajo, ko bodo v jeseni prodali kostanj. Tako so delali nekdaj. Premožnejše družine so v jeseni spravile denar za hujše čase. Starejši pripovedujejo, da so pred 50. leti dnevno zvozili v Čedad iz Nadiških dolin do 1500 stotov kostanja, od koder so ga potem z vlaki vozili v severne države Evrope. Tudi doma jim ga je ostalo dovolj za domačo potrebo. Posušili so ga na lesah in na tako iimenovanih paštvih. Ko je bil kostanj suh, so ga »bratali« v »martalih«, to je čistili v lesenih posodah. Ko so ga olupili, so »burje« skuhali in jedli celo leto s kislim mlekom. Lepo očiščene »burje« so tudi zmleli in delali iz kostanjeve moke če, kar jih je še bolj redilo kot koruza. Takrat niso še hodili zamenjavat kostanja za koruzo po Furlaniji. Koruzo so še sejali in jo pridelali dovolj na domači zemlji. V poznejših letih je postajala zemlja vedno manj rodovitna. Kmet je dognal, da je bolj koristno saditi krompir po majhnih in strmih njivicah po hribu. S krompirjem je bil pridelek večji. Nastalo pa je vprašanje, kako priti do polente. Tako so začeli voziti naši kmetje kostanj furlanskim kmetom v zamenjavo za koruzo. Naj prvo so ga vozili z vozovi in majhnimi vozički, v katerih so bili vpre-žemi namesto konj ljudje, možje, ženske, in če ni bilo teh dovolj, tudi otroci. Da, tudi otroci so potiskali tako imenovano »burelo« vpreženemu očetu. Danes tisti, ki so bolj premožni, vozijo kostanj v l'i l I I I'I I I'IIIIIIIII I I 11I I111 CII • <:I!| II| |'|II III 11.1'I I.I.U ■;i i!iiiiiiiiiii i!iii iiiii iiiii iiiiiiiilii:i!iii i!iiiiiii,i r|i|iiil:|l|l|ili|l|iiii,iili1iiill|i|!l,i |l„i iill| ,i„u ZAPRTA POT Razgovor o malem obmejnem prometu V Sežani so se sestali italijanski in jugoslovanski obmejni organi, da bi se pogovorili o aktualnih vprašanjih v zvezi z delovanjem dvolastniških obmejnih prehodov v zimskem času, o popravilu mostu Preko Nadiže, o turističnih izletih na Mangart, olajšavah delavcev in uslužbeni-cev pri prehodu državne meje itd. Med drugim je bil sprejet sklep, da bodo v zimski dobi zaprli naslednje dvo-testniške mejne prehode: Robedišče od 1. decembra do 31. marca, Jevšček od 15. novembra do 15. aprila, Mavhinje od 15. no-vembra do 15. februarja. Glede otvoritve dvolastniškega prehoda Solkanskem polju so italijanski predstavniki izrazili upanje, da bo tudi to Vprašanje v bližnji bodočnosti ugodno rejeno. Stari, pa še vedno veljavni naš pregovor pravi: »Kolikor znaš, toliko veljaš!« K tej globoki resnici mi še dodajamo, da če kaj znaš, si lahko tudi v življenju pomagaš. Znanje človeka ni potemtakem važno samo za njegov umski razvoj, ampak je tudi prepotrebno za življenjski napredek in obstanek. Neznanje pomeni zaprto pot v kulturno in gospodarsko življenje. - Sz, p;roči' na zadnjem kulturnem zboru beneških Slovencev se nam je odgrnila podoba našega ljudstva v precej mrkih barvah. Slišali smo številke o nepismenosti ali analfabetizmu po naših občinah in vaseh. Pojav nepismenstva je prilepljen kot grd madež na kulturnem licu vsakega, še tako malega naroda ali jezikovnega občestva. Zato ne bo odveč, če si pojasnimo, kaj je analfabetizem, koliko ga je še in kje so vzroki, da ni še popolnoma izginil. Pojem nepismenstva se tolmači kot nezmožnost branja in pisanja v jeziku katerega kdo govori, zlasti v maternem jeziku. Poleg takih, ki ne znajo pisati in čitati, po lastni ali po krivdi drugih, so še napol-pismeni, ki znajo za silo brati, a napisati domov kako pismo ali pa si zabeležiti svoje gospodarske zapiske in račune, jim pa že dela velike težave. V naši državi in po naših krajih sta oba slučaja na žalost še precej razširjena. Korenike tega. zla izvirajo še iz starih časov, ko je fevdalni gospodi šlo v račune, da so bili njih podložniki čim bolj neuki in zabiti, da so jih tem lažje obvladali in jih teptali, šele protestantski abecedarji in za njimi verske bukve protireformator-jev so učile ljudstvo Čitati. Veliko pot pa je utrl sloveči pedagog Komenski, ki je v 16. stoletju postavil načelo splošne ljudske izobrazbe in šolstva. Med Slovenci so to delo nadaljevali prosvetljen« in veliki Slomšek z nedeljskimi šolami. V Italiji so pomen splošne ljudske izobrazbe tudi za politično probujo naroda razumeli najbolj možje »risorgimenta« kot Cavour, Mazzini in drugi. Po združitvi Italije so našteli še vedno 25% analfabetov. Zato so državniki izdajali pravne odloke, da se dvigne izobrazba in kot glavni pripomoček so videli razvoj šolstva. Nujna posledica tega razumevanja je bil Cappinov šolski zakonik 15. julija 1877, ki je vpeljal v Italiji obvezen šolski pouk. Vsi napori za dvig ljudske izobrazbe so imeli dobre posledice. Kljub vsemu je pa bilo še leta 1921 v Italiji skoraj 25% moških in 31% žensk, ki niso znale pisati in čitati. Po raznih pokrajinah je bilo število različno: na jugu nad 50%, v tridentski Benečiji komaj 2%. Povprečno v vsej državi 13%. V Beneški Sloveniji je nekaj podobno. Danes je med nami še vedno okoli 2000 nepismenih oseb. Okoli 4000 pa napolpi-smenih. To so še vedno previsoke številke! spodnjo Furlanijo tudi s kamjoni. To delo je naporno in zelo poniževalno za našega človeka. Hoditi mora od vasi do vasi, od hiše do hiše ip trkati na vsaka vrata kakor berač, le s to razliko, da če prosi koruzo, ponuja zanjo kostanj. Rekli smo, da je bil nekdaj kostanj glavni pridelek naše dežele. Zakaj je bil in ni več danes? Neozdravljiva bolezen se ga je lotila. Rak preti, da bo popolnoma uničil naš kostanj. Gospodarstvo Beneške Slovenije zelo trpi in še bolj bo trpelo zaradi tega. Cez sto let staro in veliko kostanjevo drevo, pod katerim se je v preteklosti nabralo več vreč sadu, danes hira in usiha. V tistih »tejah« in »lotih«, kakor se imenujejo kraji, kjer so kostanjevi gozdovi, kjer so imeli kmetje stote in stote kostanja, ga danes naberejo le nekaj vreč. Povedali smo, da je pred petdesetimi leti šlo dnevno v Čedad na trg zelo veliko kostanja. Ne vemo, če danes znaša celotni pridelek v Nadiški dolini nad 2000 stotov. In še nekaj naj omenimo. Tisto malo kostanja, ki ga pridelajo naši kmetje, jim ga trgovci na trgu v Čedadu plačujejo po zelo nizki ceni, od 25 do 30 lir za kg. Vzrok tega pa je, da kostanj ne gre iz države kot nekdaj, ker država ni sklenila trgovinskih sporazumov z drugimi deželami, ki uvažajo kostanj. Na vsak način bi morali pristojni organi kaj ukreniti proti kostanjevemu raku, ki preti s popolnim uničevanjem kostanja v Beneški Sloveniji Rak je kužna bolezen in zato je treba začeti prot,i njemu učinkovito borbo. Ko se pojavi rana na kostanju, jo je treba zacementirati ali pa posekati drevo in vsaditi drugo kostanjevo mladiko. Tega pa nihče ne dela. Danes je na stotine in stotine posušenih kostanjev po naših »tejah« in »lotih«. Nihče jih ne seka, kajti kostanjeva drva niso dobra za kurjavo. Kar so jih posekali prej, so jih prodajali v Čedad, kjer je delovala tovarna tanina, toda ta tovarna je zaprta in to je doprineslo drugi hud udarec našemu gospodarstvu. mi’i'111 ii 11 n ii m i ii i ii.ii i mi ni m iiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii i!iiiiiiiiiiiii'iiiiiii:iiiii.i:ii mimi in i 'Mii mm im m, 11111111 mn min 111111 ii i mi iiiiniiiiiiniiitiiriiiiijiiiiiiiiiiiiM m m mi in humanem področju — v tistem spoštovanju, ki bo tudi cenjeno in vračano.e Kako so nas cenili, gospod predsednik! Tepli so nas, požigali so nam, gospodarsko ugonobili, kulturno potlačili, o kakem spoštovanju do nas — pa niti govora. Danes ni več grozodejstev, cezarje so zabodli in pobesili, toda kulturno in gospodarsko se nam tla izpodmikajo. Nas smatrajo še vedno razni lokalni činitelji za državljane druge vrste, ki jih je treba čimprej raznaroditi! Ne bomo sedaj o tem razpravljali, da ne motimo svečanega razpoloženja. Vam pa, gospod državni predsednik, hvala za globoke besede! Da bi jih res slišali tisti, ki drugače delajo! Da bi bili spoštovani in spoštovanje vračali! Da bi mi res v dejanju, ne samo teoretsko vži-vali tiste pravice, ki utrdijo kulturni most med dvema mejašema! Kje so vzroki? Med največjimi vzroki jih sami italijanski raziskovalci nepismenstva navajajo te-le: premajhna skrb oblastev, da bi se povsod odprle primerne šole, ne preveč oddaljene od skrajnih vasi. To je predvsem slučaj v goratih krajih Beneške Slovenije. Kakšna šolska poslopja Imamo, smo v našem glasilu že večkrat 'poudarjali. Drugi vzrok je pri nesposobni! učiteljih, ki posebno pri nas raje uganjajo politiko kot pa da bi širili kulturo in pletli medsebojno vez med obema narodoma. Tretji vzrok je premajhna »šolska zavest« v starših samih, ki komaj čakajo, da otrok odraste in gre krave past in na polje pomagat kot pa v šolo se malo izobrazit. Mi tu zopet dodajamo, da je temu pojavu kriva, pred vsem velika gospodarska beda; posebno v družinah, kjer je oče moral v tujino delat, doma pa mora že najmlajši prijeti za vile in kramp, če naj dom obstane. Kdo je kriv gospodarske bede? Zopet poklicane oblasti. In končno, vrhnji vzrok, da ostanejo naši ljudje napol izobraženi je ta, ker nam odrekajo šole v maternem jeziku ! Koliko se otrok nauči in izobrazi v nedomači šoli, smo že dosti pisali in bomo morali še, če hočemo, da izgine ta kulturni madež iz Srednje Evrope. Posledice nepismenstva in napol izobrazbe so celo za vsakega posameznika zelo težke. Fant gre k vojakom, pa mu ne teče pero, da bi dragim domačim poslal pošto. Enako se godi emigrantom, ki se morajo zateči včasih k tujemu znancu, da jim spiše pismo v dobrem slogu. V nekaterih državah n. pr. v Ameriki analfabetov sploh ne sprejmejo na delo, tudi če so telesno sposobni in inteligentni. Posledice analfabetizma in napolpi-smenstva so zaprta pot v umski in gospodarski razmah. Tudi to zapreko bomo morali Beneški Slovenci z lastno voljo in vztrajnostjo premagati ! Predsednik je rekel Bilo je poleti leta 1943 na goriškem trgu poleg ljudskega vrta. Pred okrašenim odrom se je trpala množica črnosrajčnikov z bodali in manganeli. Tudi kak Slovenec se je strahoma stiskal h kakemu drevesu in z utripajočim srcem poslušal, kako je Mussolini grozil vsem Slovencem. Med drugimi grožnjami je mož, ki je ugonobil Italijo tudi kričal, da bo »kakor je Cezar vničil vse Galce, tako bo on tudi slovenski rod...« Tisti redki Slovenci, ki so si upali na plan, so se spraševali, čemu neki ta tiran, ta mali in papagajski Cezar, vzbuja tak peklenski srd proti svojim državljanom, ki so krivi samo tega, da jih je rodila slovenska mati. Toda malo kaj je bilo spraševati. Tre-balo je bežati, ker so zagorele hiše in za/ čele padati žrtve. Kakor Cezar Galce... Po takih besedah in dejanjih naj bi se slovenska manjšina kar cedila same ljubezni do tistega režima? V plamenih nacionalnega srda in šovinizma obeh tiranov Mussolinija in Hitlerja je zgorela skoraj vsa Evropa! Brez manganelov in bajonetov, obdan od spoštovanja je prišel v naše kraje na obisk predsednik države. Kako drugačne so besede poslanstva in medsebojne vzajemnosti, ki smo jih slišali iz ust državnega poglavarja Ivana Gronchija v Trstu, Vidmu in Gorici. V Trstu je župan Bartoli sicer prilival nekaj narodnega šovinizma v svoj pozdrav. Toda demokratični glavar Italije, ki je na lastni koži občutil vojno in fašistično preganjanje, ga je zavrnil s tehtnimi besedami: »...vam je dano poslanstvo, da zbližujete in če mogoče združite v pra- vično ravnovesje težnje in izročila dveh različnih kultur.« Potem je še nadaljeval: d ..nacionalizmi nekdanjih časov so bili strmoglavljeni. Prevrnila jih je ne le močnejša zavest kulturne in človeške skupnosti, temveč tudi lastna korist, ki zahteva od nas medsebojno razumevanje.« Kar mi vsi čutimo, je povedal Gronchi. A to ne nam, ampak tistim, ki se ne dajo prepričati, da nekdanjih nacionalizmov ne sme več biti, če naj obstane zavest, da smo vsi ena kulturna in človeška zajed-nica. V Gorici in Vidmu je gospod predsednik poudarjal isto misel : »...treba je sodelovanja v duhu medsebojnega spoštovanja do vseh — na političnem, jezikovnem llllllllllilllilllllllllìlllllilllllllllllllllllllllllllilllil.lllllilllllllllillllliItlllililllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll'HIIIIIIIIIIIilllItlIIIICCMlMllllilllillllllllllll Avtobusna zveza med Gorico in Ljubljano Dne 15. t. m. je izpred Ribijeve avtobusne postaje odpeljal prvi avtobus, ki bo odslej naprej pa do 14. junija prihodnjega leta vzdrževal promet med Gorico-Postojno in Ljubljano. To mednarodno zvezo med Gorico in Ljubljano so toplo pozdravili tako trgovci, ki morajo poslovno v sosednjo republiko in vsi tisti, ki imajo sorodnike in prijatelje onkraj meje, še prav posebno pa bodo s to zvezo zar dovoljni turisti, ki si bodo v poletnih mesecih, ko bo avtobus vozil ob sobotah na Bled, lahko ogledali lepote Gorenjske in Slovenije sploh. Avtobus, ki je odpeljal ob 7. uri in sprejema samo potnike v Gorici tostran meje, je odpotoval prvič skoraj prazen, ker zanj ljudje še niso vedeli, vrnil pa se je ob 19.45, ker je odpotoval iz ljubljanske avtobusne postaje, ki je tik železniškega kolodvora ob 17. uri. Tudi podjetje SAP iz Slovenije bo vozilo na tej mednarodni progi, in sicer ob sobotah, in ne ob četrtkih, kakor je bilo med obema avtoprevoznima podjetjema že dogovorjeno. Avtobus SAP bo odpeljal iz Ljubljane ob sobotah ob 6.30 in bo privozil v Gorico ob 10. uri; iz Gorice pa se bo vrnil v Ljubljano ob 13.50. V poletnem času bo vozni red avtobusov spremenjen, o čemer bodo potniki pravočasno obveščeni. Oba avtobusa bosta vozila po naslednji progi: Gorica, Ajdovščina, Vipava, Razdrto, Postojna, Planina, Logatec, Vrhnika, Ljubljana in obratno. PODBONESEC ZGRADILI BOJO CJESTO AN MLEKARNO U ČRNEM VRHU U tjeh dneh je kamun ušafu sporočilo iz Rima, de bo ministrstvo za javna dela dalo 8 milijonov lir za nardit cjesto, ki bo pejala iz Kala u črni vrh. Kot je znano, črni vrh je vas, ki nima nobedne cje-ste an zatuó muorajo ljudje prenašati use na hrbtu. S tjem, de bojo imjel cjesto se bo življenje tjeh ljudi precej zbuojšalo. Use pardjelke bojo potlé, kar bo nareta cjesta, lahko vozili na pruodaj u Čedad an bojo sevjeda imjel več dobička. Dougo časa so guarili, de bojo zgradil tudi mlekarno, a se je tuo zavlačevalo use do tjelih dni. Nekatjeri so bli pruot, drugi za an takuò njeso paršli do nobednega zaključka. Nazadnje so zaprosil domačini governu za pomuoč an takuó je pretekli tjedan paršu iz Rima odgovor, de bo governo dau polovico strošku za gradnjo, tuo se pravi 3,200.000 lir. črni vrh bi biu lahko na buojši gospodarski stopnji, če bi že prej zgradili moderno mlekarno. U ncbedni vasi u Beneški Sloveniji njema-jo tarkaj živine kot tle, pardjelajo dneu-no 20 kuintalu mljeka. Par izdjelovanju sjera an masla na duome se porazgubi dosti mljeka an tud izdjelki njemajo taj-šne cene, kot tisti mlekamiški. DEMOGRAFSKO GIBANJE. Mjesca oktobra je bluò u našem kamune takole demografsko gibanje: Rojeni: Medveš Sandrina, Batistič Lucijana (u Belgiji). Umrli: Bressam Terezija, čemoja Terezija an Guyon Jožef. AHTEN DELIBERE OD KUMUNA Na zadnjem komunskem konseju so deliberali popraviti stezo, ki veže vas Kan-celirji s Subidom. To djelo to če koštati približno 700.000 lir in ga bo plaču ku-mun. Simpri na tjem konseju so še deliberali napejati vedo u vas Partištanj. Kumun u če dati 500.000 lir za kupiti tube an cement, djelo no če pa dati domačini Hj m //mM' H H brezplačno. Judje iz Partištanja njeso maso kon-tenti 'dne take dedizioni, zak’ tej ki so u druge vasi našega komuna parpejali vodo na špeže kumuna, no bi muorli še zanje 'dnako narditi. A na žalost, če no bojo tuo čakali, buohvje kadà no če mjeti vodo. Zatuò so sprejeli tuo malo, k’ e jim komun ponudu. EOJDA ZA ŠKUOLO TU ČENEBOLI Kumun e deliberò kupiti zemjo tu če-neboli za narditi 'no novo škuolo. Ta, k’ na je, na nje rat velika za dati strjeho usjem otrokàm iz naše vasi, k’ no hodijo škuoli. Zrauàn škuole no če narditi še otroški vrtec an škuolo materno. No pravijo, k’ to djelo, za tikerega u če pensati governo za kritje špež, to če koštati 'nih 60 milijone lir. ZA JAUNO RAZSVETLJAVO Za jauno razsvetljavo vasi Pedrože, Pod-klapa, Koloreda an Strmice e kumun deliberò dati 860.000 lir. Tej, k’ te znano te vasi no njemajo še jaune razsvetljave an zatuó so judje zlo kontenti, k’ so se nar hordali še nanje. ZLATA POROKA Pretekli tjedan sta praznovala zlato poroko zakonca Anton Sgiarovello an Alba Ferabò iz Raščaha. Poroka se je vršila u Vidmu u cjerkvl »Alle Grazie«, doma pa so nadaljevali slavje u krogu dostih si-nou an nevuodu. KAMUNSKI KONSEJ. Preteklo nede-jo so imjel naši možje na kamunu kon-sej. Sklenil so, da bojo ljetos povečal družinski davek, ker drugače kamun ne bo mogu rešit vrsto uprašanj, predusem pa tisto, ki zadeva popravilo kamunskih ejest, ki pejejo u gorske vasi. il ili 11111 m 111 li l iiiii iiiiiiiii l i l iiiii l i n i ii u i milili n mm i mi n n m m m n in imi n m im n im i SV. PETER SLOVENOV Tudi na domačih tleh bi se dalo živeti Kakor znano se vršijo u špetru korsi, kjer se mladina iz Nadiške doline uči mizarstva an zidarstva. Kar končajo ta kors gredo na djelo, venčpart u inozemstvo an tam si služijo kruh s svojim meštjerjem. Srečni so tisti, ki imajo svoj meštjer, ker ti so pousod dobro plačani an zaželjeni. Kakor smo povjedali, venčpart tjeh, ki so se naučili mizarstva ali zidarstva, ušafa djelo na juškem, ker ga doma ni, nobe-dan pa se ne nauči meštjerja, de bi ga Hlinim 11 mmi iiiiiiiii i n m n uniriimn milni 11 um 111 ihuii 11 ■ 1111111 m m 111 m i ■ ■ ■ 1111 m m mi mn i REZIJA Iz občinske seje Preteklo nedeljo se je vršila izredna občinska seja, na kateri so reševali zelo važne probleme. Po odobritvi nekaterih nujnih ukrepov so svetovalci prešli na dolgo razpravo o občinskem proračunu za leto 1957. Ugotovili so, da bo primanjkljaj precej visok, če bodo hoteli kriti vse stroške pri gradnji javnih del. Kot je znano, je Rezija precej pasivna dežela, ki je bila nekdaj bogatejša predvsem na gozdovih, toda načrtno izsekavanje gozdne površine je uničilo še edini vir dohodkov rezijanskega prebivalstva. Občina bo imela v prihodnjem letu 4,916.416 lir primanjkljaja, ki ga bodo skušali, kakor so povedali na seji, zvreči na hrbet potrošnikov. Sklenili so namreč, da bodo vsaj za delno kritje visokega občinskega primanjkljaja povišali trošarino na vse stvari, razen na električno energijo in plin, za 50%. Tako bo moral zopet delovni človek nositi visoko davčno breme, namesto da bi se upravitelji pritožili in se bolj pobrigali pri osrednjih oblasteh, da bi jim priskočile na pomoč. Občinski svet je soglasno odobril proračuna za pretekli leti 1954 in 1955, nato pa so prisotni načeli razpravo o gradnji odtočnih kanalov v Osojanih. Tu je namreč prebivalstvo že vsa povojna leta prosilo za ureditev kanalizacije, toda potem, ko je občina sklenila že leta 1951 prositi za posojilo 6,000.000 lir, je vse zopet zamrlo. Sedanji občinski svet je končno upošteval zahtevo Osojancev in sklenil, da bo za kritje stroškov, ki bodo znašali okrog 20,000.000 lir, prosili za državno pomoč, ki bi jim pri tem delu morala biti nudena, in sicer približno 5 odstotkov, za ostalo posojilo pa bodo prosili posojilnico. Na dnevnem redu je bila tudi prošnja prebivalcev Podklanca za napeljavo električne energije in prošnja prebivalcev Liščecev za napeljavo vodovoda. Za obe javni deli bodo potrošili 4 milijone lir, to je po 2 milijona za vsako vas. Občinski svet je v zvezi s tem sprejel sklep, da bo skušal čimprej izvesti ti dve važni deli in upamo, da bo to tudi storil, saj ne bo to v korist samo posameznikom ampak vsemu prebivalstvu. Ostale točke dnevnega reda so bile manj važne, vsekakor pa so občinski svetovalci dolgo zasedali, preden so rešili vsa postavljena vprašanja. SOVAŠČANA JE OKRADEL Pred sodiščem se je moral zagovarjati Odoriko Pielich iz Stolbice, ki je bil obtožen, da je ukradel sovaščanu Letič Do meniku kolo in krošnjarijo. Pred dvemi leti je bil Letič po poklicu loncevezec v Tržiču, kjer je hodil od hiše do hiše popravljat lonce in škarje. Svojo krošnjarijo je pustil nekega dne pred neko gostilno, a ko se je vrnil je videl, da mu je nekdo ukradel kolo in vse kar je bilo na njem. Stvar je naznanil orožnikom, ki so prav kmalu izsledili tatu v Stolbici, ki je hranil vse ukradeno blago. Pielich se je moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 6 mesecev zar pora in na poravnavo sodnih stroškov. SOVODNJE CJESTA U MAŠERAH DOGRAJENA U tjelih dneh bojo dokončali cjesto, ki peje iz Mašer u Sovodnje. Inauguracion se je vršila, na Martinovo nedeljo 11. tega mjesca Ljudje u Mašerah skoraj ne morejo vjervat, de se bo od sada buj po člo-vješko živjelo. Nič več ne bo korlo nositi težkih brjeman na hrbtu ku živina. Sada bojo kamjoni paršli lahko do vasi. IZ SOLARJA JE PADU. Pretekli tjedan je padu iz šolarja na dvor 6 ljetni Graziano Franc iz Strmice. Starši so spravjali sjerak an njeso videli, de se je puobič preveč nagnu skuoz okno. Kar so čul padec na dvor, je otrok ležu že u mlaki krvi hudo ranjen. Zdravi se u čedadskem špi-talu. NA CJESTI JO JE ZADELA KAP Pretekli tjedan je bila zvečer 54 ljetna Perjovica Marija par njekšni vaščanki. Kar je šla nazaj damù, ji je paršlo slabo an je umrla. Njeni domači so videli, de manka od duoma, šele drugi dan an so jo ušafali na c jesti mrtvo. Na kraj so paršli oblasti an mjedih, ki so konštatiral, de je ženo zadela srčna kap. TAVORJANA NAŠ KAMUN BREZ AUTOBUSA Ljudje iz Tavorjane an okuoliških vasi zlo kumrajo, ker njemajo nobednih auto-busnih zvez s Čedadom. U Čedad hodi usak dan najmanj stuó ljudi, med njemi je največ študentu an djelucu an usi se muorajo voziti s bicikletami ali z motocikli, če jih imajo. Bliža se zima an voziti se z bicikleto u slabem uremenu ni nič preveč lepuó, zatuó želejejo ljudje, de bi gor postavli autobusno linijo Tavorjana - Čedad. Tista dita, ki bi gor postavla to linijo, bi višno zaslužila, saj je dosti ljudi, posebno starih, ki pru zavoj pomanjkanja prometnih zvez ne hodijo od duoma. lahko opravjau na domači zemji. Usi vje-mo, de je u Nadiški dolini več velikih an manjših jav, kjer kopljejo an obdjelujejo kamenje (Tarpeč, Lipa, Tarčet, Ažla, črni vrh itd.). U tjeh javah djelajo djeluci, ki se njeso nikjer učili tega meštjerja, djelajo, takuò kot se jim zdi prò, a pravega pojma o mineralogiji nimajo. Ali ne bi bluó dobro, de bi odprli kors profesio-nal še za kamnoseke? Kar bi se izučili, bi usaj nekatjeri imjeli zasigurano djelo doma. Pa ne samo tuo. Kaduor je izučen zna buojše djelati an takuò tudi buojše izkoristiti j avo. MALI OBMEJNI PROMET Oktobra mjesca je biu promet med Italijo an Jugoslavijo skuozi prehode u Beneški Sloveniji precej živahen. Skuoz štup-co, ki je prehod parve kategorije, je prešlo mejo 2.560 italijanskih an 3.600 jugoslovanskih državljanov; skuozi Učjo (blok druge kategorije) 12 italijanskih an 104 jugoslovanskih; skuozi Most na Nadiži (Ponte Vittorio) 129 italijanskih an 1.404 jugoslovanskih; skuozi Polavo u Cepla-tiščah 104 italijanskih an 636 jugoslovanskih; skuoz Klinac an Mišček pa 201 italijanskih an 310 jugoslovanskih državljanov. Dvolastniških an sezonskih prehodov je bluo iz italijanske strani 1914, iz jugoslovanske pa 2.058. ŠINDIK OBISKU GORENJI BRNAS šindik akompanjan od tehnikou je obisku vasi Gorenji Brnas an Kuosto, de je pregledu katjera djela bo korlo nardit. šindika an njegovo spremstvo so sprejeli domači kamunski konseljerji. ZA POPRAVILO KAMUNSKIH CJEST Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) bo u kratkem odprlo djelouni center u špetru za popravit eje-ste u Cedronu an Naukulah. Za tisto djelo so nakazali 982.030 lir. VERIGA NESREČ Venturini Jožef iz Ažle, ki djela par lesnim podjetju, se je močno urjezu roko an je muoru zavoj tega u čedadski špitau. Tud Bemjaka Natale so umorali pejati u špitau, ker je padu iz pajuola an se udaru u glavo an hrbet. Na djelu u javi u Šenčurju se je precej hudo ponesreču djelavec Succalia Julij iz špetra. Utargu se je velik plaz kame- DREKA Srečan j agar je bil Tomasetič Ferdinand, Kokošic po domače, iz Dobenjega. V nedeljo 11. novembra je šel na jago in ustrelil srno, ki je tehtala približno 30 kilogramov. Nesel jo je v Čedad, da bi jo prodal v tamkajšnjih mesnicah. S tem bi bil lepo poplačan njegov celoletni trud, a mesarji v Čedadu jo niso hoteli kupiti, ker je bila ustreljena po zaprti jagi, so oni trdili. Tako je moral Tomazetič peljati nazaj domov svojo srno in drugi dan so mu jo odnesli jagrski čuvarji iz št. Petra, Tudi oni so trdili, da je bila srna ustreljena po zaprti jagi. Ubogi Tomazetič je v času j a ge prehodil vse hribe in gozdove in ko ga je zadela sreča, so mu jo odnesli drugi. 19 MILIJONU ZA CJESTO »Cassa. Depositi e Prestiti« bo posodila našemu kamunu 19 milijonu lir za nardit cjesto, ki bo vezala. Gorenjo Dreko z dolino. Z djeli bi muorali začeti šs ljetos. SV. LENART PROMETNA NESREČA Precej huda prometna nesreča se je dogodila blizu Pičiča. Podorješčak Andrej se je peju z biciklom an se zaletu u motor, ki je vozu u naspruotni direcioni an sta ga vozila Mario an Jožef Hvalica. Par tjem se je Podorješčak zlo udaru u glavo an zlomu desno nogo, brata Hvalica pa sta tudi ušafala dosti hudih ran po usem telesu. Use tri so z rešilnim autom cdpejal u čedadski špitau. SREDNJE Kedaj se bo zbuojšalo naše gospodarstvo Ljetos se nam obeta zlo slaba zima, ker pardjelki, ki smo jih pospravili iz naših njivic, so zlo mali. Srečni tisti, ki imajo kajšnega od domačih u Belgiji ali Franciji, ker ti bojo buj lahko poskarbjeli zalogo polente za se preživiti čez zimo. Tudi sadje, kaduor ga ima, gre slabo u kupčijo. Buj u zakotne vasi se trgoucem sploh ne jubi hoditi, če ga pa pejemo na trg u Čedad, ga pa plačujejo kakor se jim zdi. če ga nejčemo dati skoraj zastonj, ga muoramo pejati nazaj damò, par prevozu so pa sevjeda precej veliki stroški. U Vidmu vidimo naše hruške an jabuka po 120 do 150 lir kg, nam so jih pa plačali pa po 20 do 30 lir. Ali je rjes tarkaj strošku od kmeta do trgouca? Srce nas boli, kar vidimo kakuó nekatjeri trgouci bogatijo na račun naših krvavih žujou. Ali oblasti tega ne vidijo? Dostikrat se je guarilo, de bojo ustanovili sadjarsko ko-perativo, ki bo kupovala po vaseh Nadiške doline sadje an ga potlé razprodajala trgoucem u mjestu. Ta koperativa, bi bla sigurno buj poštena par plačevanju an potlé bi se dobiček razdeliu še med nas — sočije. Ali bo kedaj paršlo do tega? NAJ ODPREJO OBMEJNI BLOK NA MOSTU POD KLINCEM Ljudje iz Gnidovice, Polic in Gor. Trb-lja, se že več časa pritožujejo, ker jugoslovanske in italijanske oblasti nočejo odpreti obmejnega bloka na mostu pod Klincem. »Kaj nam služijo propustnice, če ne moremo k naši žlahti, ki jo imamo na jugoslovanski strani?« pravijo ljudje iz omenjenih vasi. Potrebno bi bilo, da bi obojestranske oblasti odprle čim prej ta blok in s tem ustregle želji in potrebam tega prebivalstva. ii 1111111111111111111111111111111 u 11 u ri 111 u u i luninim i ■ M., i iiiiiiiii 111 u u i inn i u 11 m i i i i i iii iii u i mu i im Čedad Senjen Sv. Martina Ku druga ljeta, takuó se je tud ljetos vršiu u Čedadu senjén sv. Martina od 9. do 12. novemberja. Na placu so že več dni prej postavili »bankarele«, »barakone« an druge divertimento, de bi parvabli več ljudi. Čedadski trgouci, ki so tiste dni še prò dobro založili trgovine an razstavili blaguó po vetrinah so mislili, de bojo paršli ob priliki senjenià na svoj račun, ker zadnje čase ljudje nič kaj dosti ne kupujejo. Pa ri bluò takuó. Ljudje ne kupujejo nič več ob senjih kot druge tržne dni ob sobotah. Ljetos je paršlo u Čedad dosti ljudi iz Kobariškega an Bovškega, domačinov je bluó pa buj malo. Učasih je bluó use drugače. Kmetje iz Nadiške doline so za sv. Martin parhajali kar u procesijah na trg u Čedad. Prodajali so svoje blaguó, z izkupičkom so pa kupovali use potrjebne reči za duom, takuó de so ble use trgovine poune ljudi. Materi ali ženi so kupili krilo, hčeram ruto, otročičem pa nožič ali pa sladkih fig. Usi so se veselili sv. Martina, mali an veliki, saj je kmet takuó rečeno zaključiu ljeto an je vjedu kakuò muora pregnati zimo an kaj lahko kupi. U tistih časih so imjeli pardjelki večjo cento na trgu an ljudje so buj lahko živjeli. Prodajali so kostanj, tega je pa sadà malo, ker ga uničuje rak, an tudi ni velikega poupraševa-nja po njem. An sadà muora usak mislit še na davke, ki so visoke an učasih jih ni bluó takuó težku0 plačat. Po oštarijah je bluò malo več ljudi kot po trgovinah. Kmetje so pili glaž vina, de so utopili usakdanje skarbi an de se opusti navada »sv. Martin ga je karstiu, jaz ga bom piu«. Lahko pa rečemo, de se je tradicionalni senjén skoraj opustu. Ljudje se ga spominjajo samo zatuó, ker ga vidijo zaznamovanega na koledarju. ikà&WAi POŠTA UREDNIŠTVA TRACOGNA Leonardo (Lorenzana - Pisa). Prejeli smo Vaše pismo in Vam sporočamo, da bomo ugodili Vaši želji. TOMASINO V. - Zaželjeno številko našega lista smo Vam žs poslali pred dvemi meseci in se nam čudno zdi, da niste prejeli. Poslali smo na novi naslov. NOVAK R. - Omenjene knjige ni več V prodaji. Vprašajte po nji v kakšnem antikvariatu. QUALIZZA J. - (Francija). Naročnino za naš list je poravnal že Vaš brat in zato Vam ni treba pošiljati denarja. MAKORIČ L. - (Belgija). Hvala lepa za novice. Zelo bi nas veselilo, če bi nam prihodnjič res opisali življenje naših emigrantov, ki žive v Vaši okolici. Slike, kar tere ste nam obljubili, še nismo prejeli. MATELIČ S. - (Belgija). Tudi Vam naj lepša hvala za naročnino, ki ste jo poslali po Vaši sestri. Nas veseli, da v redu prejemate »Matajur«. BLASUTIč T. - (Švica). Sporočamo n j a an ga zadeu u hrbet, če ne bi mož .............................................................. Vam, da se je številka 16. našega lista vr- pravočasno odskoču, bi ga višno podsulo. Zdraviti se bo muoru najmanj 20 dni. Pred dnevi si je zlomu roko Blazutič Anton, kar je peju bicikel na katjerem je biu velik paket. Bicikel je zašii u stran an Blazutič je padu. Kar je tjela iti Andreina Prapotnik iz Ažle čez cjesto, je u tistem momentu par-vozu z motorjem Pio Tropina an jo po-drù na tla. Oba sta bla par tjem trčenju precej udarjena. NOVE LICENCE. Kamun je da,u zadnje čase tele nove licence u špetru: Piccolo Angelo za prodajo vina na debelo ; Mira Saini por. Letič za prodajo kruha; Zufferli Elio za prodajo likerjeu u borilkah za ešportacion. POROKE. Špekonja Marija iz Kal se je poročila z Granduzzi Guglielmom iz Devina pri Trstu. GRMEK TOPOLOVO POUZDIGNJENA U ŽUPNIJO Z dekretom predsednika republike na predlog notranjega ministrstva je bla vi-karija u Topolovem pouzdignjena u župnijo. Dosedanji vikar černet Mario je takuó postu župnik. POROKA. Poročila se je naša vaščanka Saffigna Bruna z Margutti Romanom iz Čedada. TOPOLOVO V petek 9. novembra nas je za večno zapustila naša vaščanka 81 letna Trinko Alojza. Pokojna je bila pridna, poštena in od vseh spoštovana. Vsi Topolovci jo bodo ohranili v večnem spominu. nila na uredništvo, ker ste se preselili-Prosimo, da nam sporočite novi naslov, ker drugače ga ne boste prejemali v redu. KOSNIK A. - (Argentina). Vaše pismo smo prejeli in smo tudi začeli pošiljati list Vašemu prijatelju. Hvaležni bi Vam bili, če bi poskrbeli še za kakega novega naročnika. Hvala lepa. Radio Slovenija — oddaja za beneške Slovence: vsako nedeljo ob 11,15 uri. Oddaja za izseljence: vsako soboto ob 22,15 uri. Radio Koper: Poročila v slovenščini ob 5,45, 13.30 in 19.00. RIHARD OREL: Gradovi v Beneški Sloveniji Pisatelj.