P m itnimm jlaiana v gotovimi 5KOVI LETO II. LJUBLJANA, DNE 23. MARCA 1929. ŠTEV. 6. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno . io Din itd. — Posamezna številka 2 Din. Za inozemstvo letno: za Ameriko i dolar, za Francijo 25 frankov, za Nemčijo 4 marke. Pisma za uredništvo in upravništvo na: Ljubljana, poštni predal 27g. Ček. račun št. 10.995. POMLADNO BRSTENJE. «Vidiš, Bogdan, tale beli teloh je podoba moje ljubezni do tebe. «Po svoji belini ali po svojem 'strupu ?» 81 GORK SONCE, NAŠA FILMSKA ZVEZDA, ŠTERNALE, GRAMATKA IN PUDOBNE RČI. Iz gorkim soncam k nam je Ita Rina pršla spet na pezuh z Brlina. Ta velko reč vse cajtnge z dej maja in za prjatlstu se jejn pehajo. K vržena pulitka je za plot, mal pisat ma ta cajtngarski rod, zatu tud Ita Rina ne j trpi, kulone cajtng prazne nej povni. Nektere cajtnge si sploh pomagat znajo, občinstu več besede proste daja. Tku luctu zdej v Iblan ud Šternale puvedal gspodom vse je, kar jm gre. Tku edn, a ta druh drgač spet prav, de Šternale putrebn je puprav. A fohmani vsi za pečjo sedeja, ku mumje egipčanske vsi movčeja. Pa že sa tukej žleht umes Ide, k pravja, ta narveč de je gorje, k se pisat tud ta preveč kšajt učeja in kunšti tavžent v glave si napheja. A pol, k kunšti vsh želoc ne zmaga, slabost j h prime in pa kisla zgaga: čez mečeja mudrosti na papir. Tku pravja tist, k maja rad špetir. Zakva le pisat vsak b tku ne smov, kot Boh frštond mu je po soj nardov. Sej demokracja vlada zdej pusod, nbeden več nad druzimi ni gspod. Kot zadnč že rečen, sluvenska Špraha še zmiram ni deležna sojga gmaha. Res, prov je, če puve kak advokat, de tič gramatkar nima za čvekat. Kdor ve gramatka, žihr kar movči! Nas, Krajncov čvrstih, trtna se drži. Kdor čista nam u ksiht resnica blekne, meni facanetlna se revež vsekne. Tud jest debata v časi tašna pelem, u sojem mulnu kolobocje melem. Debata vsaka gvišn jest zgubim, ku h konc pu buč jh iz pestjo dobim. Pa kvab za nč si lomu soja glava, gork zdej sonce nam nad glavam plava in deklce tku čudn se držeja, na viža nam pusebna se smejejo. Še clo za mana, k srn le pukveka, uzre se kašna stara aputeka. A jest preč pljunem za presneta sraka, men bolj ušeč pač mlada bla b spaka. Ku nč ne grata iz lubeznijo, je men učas pr src res tku hudo, de preč naložit grem ga v uštarijo in pol pu gasah pelem polomijo. Vsak Krajnc na praznk more se nažehtat, če sovdov ni, si morš jh it nafehtat, de pol ku ps za plotom vse ublajaš, jutrajna zarja v grabn h konc ubhajaš. Sej pravm, luctu preveč telegentn, pu mojm mišlejn pisat zna prešmentn, k kunštne rči napiše tku lepo, de je človek pr src včas kar hudo. Zdej praznkov ne bo še zmajnkal kmal, še borna žeja strašna zalival. Jest pesm pač skor zmiram tku neham: vso čast navadam krajnskim kroftnim dam. 82 ZOOLOGIČNO ČUDO. «Milan, ti si pravo zoologično čudo.» «Na kak način?» «Tvoja opica, ki jo prineseš vsak večer iz gostilne, se vsako jutro redno spremeni v mačka ...» Pravi vzrok. V restavraciji «Zelena vrana» stoji pikolo ob steni in se na vso moč reži. Neki gost ga začuden vpraša: «Povej mi vendar, zakaj se toliko hahljaš.» Pikolo: «Kva ne vite colkelnarjia, koku se čoha po vsem teles!» Gost: «Pa zakaj se ti zdi to tako smešno?» Pikolo: «Ku verni, zakva ga srbi. Veste, snoč sm natrosil jukpulfra 'kasirk v po¬ stelja ...» Bon ton. Pri kosilu. Dve dami, nasproti gospod. Ena dama po nezgodi rigne s široko od¬ prtimi usti. Druga dama (olepšujoče): «Oprostite, go¬ spod, moja prijateljica ima, žal, to bolezen: posledica bolnega želodca. Mislim, da ste že kaj opazili...» Gospod: «No, hvala, nisem tako globoko pogledal...» Kakadukalo. Predrznik. Stari Mohovt je šel nakupovat blago v Ljubljano. V trgovini sta ostala samo mlad, čeden pomočnik in Mohovtova še mladostna ženka, za flirt kljub svoji obilnosti ali morda baš zaradi tega prav uvaževanja-vredna. Pomočnik je kmalu po odhodu gospodar¬ ja opazil, da se gospodarjevi ženki včasih prav sumljivo zaiskrijo oči. Kratko malo, takoj naslednjega večera je vprašal pomoč¬ nik gospo, če bi ga hotela imeti za ljubimca. «Takšna predrznost! Kaj pa mislite, mladi mož!« Pomočniku je bilo žal, da se je podal v to avanturo. «Sedaj bom ob službo 1 . Pa takih služb je dovolj«, si je mislil ter rekel: «Veste, gospa Mohovtova, vprašam Vas pa vendarle lahko. Ce nočete, mi enostavno povejte, pa bo zadeva pri kraju!» «Saj nisem rekla, da nočem, predrzno pa je vendarle bilo«, je menila nadebudna ženka. 83 ZGODBE KUHARICE MICE MICA IN MATIC NA IZLETU. Na izlet Matiček z Mico nesel sladko je potico. Piva tudi ni pozabil, ker za žejo ga bo rabil. Že zamašek revček vleče, Mica čaka in rezgeče. Polna miza je slaščic... Bridko muči se Matic, k mizi flašo salamensko je privezal nazarensko, a zamašek je od vraga, ne premakne se, ta zgaga. Oslovsko gnezdo. Digo: «Slišiš, Cigo, ali si že videl oslov¬ sko gnezdo?* Cigo: «Za boga, oslovsko gnezdo? Po¬ znam kokošje, ptičje, mišje gnezdo, toda oslovsko,..» ’ Digo: «Poslušaj. Ko zjutraj vstaneš s po¬ stelje, poglej nazaj vanjo: to je oslovsko gnezdo!* Cigo: «Razumem!» Cigo skoro sreča tovariša Miga in da pre¬ izkusi učinek šale, reče: «Čuj, Migo, alt sr že videl oslovsko gnezdo?* Migo: «Oslovsko gnezdo? Poznam mišje, ptičje gnezdo, a oslovsko...» Cigo: «No, poslušaj, zjutraj vstanem, po¬ gledam nazaj v postelj, pa vidim oslovsko gnezdo....» Kakadukalo. Ves Matic je prebledel , kar .na tleh je obsedel. Kakor Jera v pratiki sladko-kislo se drži, Mico gleda, v zrak zija, kolne za Madžara dva. Zdajci flaša se razbije, - pivo se po njem razlije in Matic na tla omahne, zraven Miciko še pahne. Križem vse po tleh leži, solnce se z neba reži. 84 SLEPE MIŠI. Marko tava, Marko išče kakor zrna malo pišče: Zoro vjeti on želi. Kolo se okrog vrti... Drobna srca trepetajo, vse prešerno se hahljajo, vsaka k Marku hrepeni. Kolo se okrog vrti... Niso v pustu ga dobile, Zdaj bi rade ga vlovile. Pomlad se povsod budi.. Kolo se okrog vrti... Marko čaka in posluša. Zoro izslediti skuša. Zora kakor grob molči. Kolo se okrog vrti... Zdajci glasek njen zapoje, že je stegnil roke svoje, kuštrave lase drži... Kolo več se ne vrti... RAZKAČENI ZAJEC. Boltarjev Janez si je obesil na ramo nabasano! flinto in jo mahnil nad por žrešne zajčje cigane. «Primaruha,» je pljunil, «jaz jim bom' že pokazal!» Od travnika jo je brisal čez hosto in obstal na svojem zelniku. Imel je Janez tam velikanske glave, a skoro* vse ob¬ jedene od dblgopetih zajcev. Pa je Ja¬ nez takrat hitro poiskal najlepšb! in naj¬ večjo glavo ter se vlegel za njo. Nase je nametal listja in trave: bil je popol¬ noma skrit. Da bi mu ne bilo 1 treba glave vedno. dvigati in gledati prekb te zelene barikade, je zvrtal vanjo* dve luknji, potem pa še eno, skozi katero 1 je hitro porinil cev svojega pihavnika. Janez čaka, čaka, gleda skozi eno, gleda skozi drugo luknjo!, a dolgouhca, ki mti je bil vedno objedal najlepše glave, ni hotelo biti. Naenkrat pa, Janez je'baš praskal pi- havniik po hrbtu, je v listju nekaj za- šumelo. Janez je pogledal skozi luknjo, zadržal sapo in se potuhnil. Joj, velikan¬ ski zajec! Takega še ni videl v živ¬ ljenju. Dolgoiuhec je gledal, momljal in mrdal, potem pa jo je kar hitro* mahnil k naijlepši glavi, ne da bi opazil skritega Janeza za njo. Janez je napenjal pe¬ telina, zajec pa je poskočil in že sedel na vrhu glave. «Križana mast», je zaklel tiho Janez in premišljal, kako bi dobil puškOi iz luknje. Zajec je modro glodal slastno* zele¬ njavo in ščegetal Janeza z repkom po laseh. «Naj bo, kar hoče», je sklenil Janez v zadregi in zgrabil z vso silo* zajca za rep. Zajec se je obrnil in zasadil Janezu kremplje v obraz. Joj, to je bila bitka! Janez se je otepal z drugo! roko, a raz¬ jarjeni zajec se je branil z vso* silo* in hotel na vsak način osvoboditi* svoj že itak kratki rep. Janezu je že zalivala kri oči, še enkrat je poizkusil ukrotiti divjaka, a zaman. Razkačeni zajec je praskal in praskal po njegovem licu, tako da je Janz spu¬ stil preklicani rep* in jo ubral kakor vrag proti bosti*. ■ Zajec jo za njim ni mahnil, le pihavnik je pogledal pod seboj, potem pa je smuk¬ nil, a vraga, skočil je med jermen, pu¬ ška se je potegnila za njim in takrat je počilo. Ogenj, dim! Zajec se je od strahu kar sesedel, potem pa se je pognal v dir, kolikor so ga noge nesle*. «Jo*j,» je poskočil v hosti Janez, «ni vrag, da še za menoj strelja!» Ubral jo je ves zbegan v drugoi stran, pa vrag vedi, tam za malim grmom sta oba spet trčila skupaj Janez ga je hitro 1 pogledal, če* ima puško s seboj, potem si je od¬ dahnil, in oba sta jo zadovoljna; da sta ostala živa, ubrala vsak v svojo* smer. Adam M. 85 UKANILA GA JE «Konzul Emil Kljukar,* je večkrat za¬ klical vratar luiksnsnega hotela, v zna¬ nem letovišču v polno jedilnico. Šele po tretjem klicu se je pojavil izza mize mlad' eleganten gospod in prevzel brzojavko, ki mu joJ je prinesel vratar. Čeprav jo gospod konzul videl, da ga pogledi lepih dam prijetno ocenjujejo, se ni brigal za to, nego je odprl brzo¬ javko, jo prečita!,. plačal in odšel. Emil je bil kavalir skozi in skozi, z monoklom in v fraku. Bil je zadovoljen z učinkom, ki ga je napravil na damstvo v jedilnici. Da je bil zadovoljen, je izdal nasmešek, ki mu je krožil okrolg usten. Toda ta nasmešek je izginil, čim; je .stopil v svOje stanovanje in privil elek¬ trično luč. Sredi njegove razkošne sobe je stala dama. Mfadd, lepa, elegantna dama s prekrižanimi rokami! Na mizi je ležal njegoiv ročni kovčeg odprt in luč žarnice se je čarobno odbijala v blesku briljan¬ tov in biserov. Konzulov monokel je padel na tla in se razbil. Istočasno se je lepa dama približala Emilu in dvignila roke. Emil je videl dve divni goli roki z belimi prstki, med' ka¬ terimi se je nahajala mala blesteča igra- čica, ki ni bila nič drugega nego revol¬ ver. «Nikakih neumnosti, golspod konzul!» je dejala dama. «Roke v zrak! Ne ganite -se! Vaše igre je konec!* «Gospod'ična Zora!* je zajecljal Emil in dvignil roke v zrak. Odločna gesta lepe ženske glave mu je točno potrdila, da se ni zmotil To je ona ljubezniva dama, ki se je z njo zabaval pred 1 dvema mesecema v vlaku, kd se je peljal na letovišče. «Že dva meseca Vas zasledujem. Da se mi je šele danes posrečilo, izslediti 1 Vas, se imate zahvaliti pretkanosti, s katero menjavate kraje svojega delo¬ vanja. Vašega pustolovstva je konec. Sedaj boste imeli dovolj časa za sno¬ vanje novih pustolovščin in vlomov.* Konzul je zavzdihnil in zaklel. Dama se na to ni ozirala, nego je nadaljevala: «Opdzarjati Vas pa moram, da Vam tajenje ne bo nič pomagalo 1 . Vidite, tale smaragd je last baronice Evlalije; tile biseri so še nedavno krasili vrat ple¬ salke Mire ... In tako naprej...» Drug za drugim so izginjali dragulji iz kovčega v njeno torbico. «Še več vem, dragi gospod, To nam¬ reč, kako se povsod! kjer mislite začeti s svojim .delovanjem', uvedete v fino družbo. Pošljete si brzojav 1 , ki ga pri¬ nese pismonoša ali kdorkoli na prostor, kjer je zbrana boljša družba. Tam Vas kličejo enkrat, dvakrat, trikrat, in šele tretjič se Oglasite, Tako Vas in Vaš ble¬ steč naslov vsi spoznajo 1 . Končno pa tudi vem, da ste le krojaški pomočnik in ne konzul, se razume. Vaše ime je Tone Klobasa.* Možak je zaklel, da se je kar zablis¬ kalo. «Ali me boste aretirali?* . »Nepotrebno vprašanje. Kaj morda dvomite?* Blazna misel je naenkrat spreletela Toneta. «Ali bi mi dovolili, da vsaj sle¬ čem ta frak? V fraku ne bi šel rad.,.» «Razumem, razumem. Dam Vam pet minut časa, toda ne pozabite, da bi eventualni beg Vaš položaj le poslabšal. Hotel je obkrožen s stražniki,* Tone se je podal, na videz udan v usOdb', v stransko sobo. Čim je prišel vanjo, je odprl vrata na balkon in sple¬ zal v največji nevarnosti po žlebni cevi tiho na tla. Bila je sicer črna noč, toda razsvetljava iz vrta za goste ga je do¬ segala. Naenkrat so ga opazili nekateri gostje in pričeli kričati: «Držite ga, držite ga!» Tone ni imel drugega izhoda, kakor da je šel zopet z največjo spretnostjo isto pot nazaj v svojo sobo. Ko se je vrnil, je luč še gorela, toda dame ni bilo več v sobi. Ko je gledal okrolg po sobi, kjer je bilo vse raz¬ metano, je našel na mizi listek: «Dragi Tone Klobasa! Ti si mi hodil preveč v zelje in mi posvod pred nosom odnašal najboljši plen. Zato sem se maščevala. Nisem, seveda, nikaka detektivka, nego tebi po imenu gotovo dobro znana vlo¬ milka Tereza Smolovčeva ...» F r u me n c i j. 86 POPOLNOMA JASNO. «Vživanje pečene piske skrajša življenje, draga Emica. «Jaz si jo bom naročila, makar takoj poginem .» «Brez strahu! Saj ga ne skrajša Vam, nego piski ...» Bližajoča se starost. «Koliko bo 9tara?» je vprašal gospod in pokazal na neko ne mlado in ne staro damo. «Natančno ne vem. Gotovo pa ni več mlada, ker ji že pričenjajo govoriti: ,Kako mladi ste še videti!'® Ribje olje. Gospod zdravnik predpiše otroku ribje olje. «Toda, gospod doktor,» vzdihne mamica, «ribje olje je tako nemoderno.* «Milostiva gospa,» reče zdravnik, «otroci so tudi nemoderni.* Nemogoča sveča. Prvi voznik (kolne, psuje in moli): «Bog mi daj zvleči ta voz še preko tega klanca; če srečno pripeljem, kupim svetemu Ahaciju svečo, veliko ko žrd.» Drugi voznik: «He, take sveče pa že ne boš mogel darovati!» Prvi voznik: «Molči! Samo da zvlečemo voz gor, potem bom že lahko obračunal s svetnikom ...» Kakadukalo. V šoli. Učitelj: «Anica, če ne boš pridna, te bom zaprl v >kurnik,» Anica (jezna): «Toda, gospod učitelj, jaz ne borni nesla jajc.» 87 Obleganje Ite Rine Veliko noč v Ljubljano Ita Rina je praznovat prispela iz Berlina. Ah, far niente čedna je zadeva, prav zdravo je, če človek spet sameva. Ob gramofonu Ita je sanjala, da v miru svoj oddih bo praznovala. Žurnalistav nos je hudiču kos! Ta jo je odkril, mir ji je ubil. Žurnalisti, literati, gladki in bradati, zraven še slikarji, sitni so komarji! Noč in dan oblega vražja jo zalega. Ko zvečer spet zapusti jo roj. stari mož pri rokah je takoj, termometer gleda, odkimuje. Ita slavo svojo obžaluje: «0, zdravnik, odreši novinarjev, pesnikov me in slikarjev .'» 88 Galerija naših javnih delavcev v karikaturah nimska zvezda 11 a R i n a. Pot v temino. Mladi mož se spre z njo in svečano priseže , 1 da je noče več videti. Kmalu natd mu pošlje ona naslednji klic na po¬ moč: «Dragi! Pridi k meni! Če do pol ena in dvajsetih ne boš v mojem stano¬ vanju, bom sama nastopila pot v te¬ mino. To ti prisega tvoja Mira.» V duši mladega moža se dvignejo strašne slutnje in. mož ves prestrašen hiti k njej, d!a ne bi prišel prepozno. Pri vežnih vratih jo sreča. «Kam?» zahrope mladi mož. «Kakor sem ti pisala* odvrne hladno Mira. «v kinematograf!* Praznoverje. Postopač: «Prosim vas, ali ste vi prazno¬ verni?* Trgovec: «Popolnoma nič.» Postopač: «Potem mi pa posodite 13 sto¬ takov!* H. 89 Edgar Wallace: SKRIVNOST RDEČEGA KROGA Detektivski roman. (XII. nadaljevanje.) Dosedanja vsebina: Policij¬ ski inšpektor Parr in privatni detektiv Yale brezuspešno zasledujeta tolpo Rdeči krog, ki izsiljuje s-pismi, ozna¬ čenimi z rdečim krogom, denar od bogatinov. Kdor ne plača, ga usmrte. Med drugimi sta bila umorjena vele¬ posestnik James Beardmore in pre¬ kupčevalec Mari. Izsiljevalno pismo je prejel tudi veleposestnik Froyant, ki se je po dolgem oklevanju odločil, 'da plača. Zagonetni pojav lepe Tali je Drummondove, tajnice pri Froyantu, ki je zaradi tatvine izgubila službo. Pristopila je k Rdečemu krogu, kate¬ rega neznani voditelj se je sestal z njo ponoči maskiran in ji je kmalu nato dobil službo v Brabazonovi banki. Brabazon je tudi član Rdečega kroga. Člani Rdečega kroga se med seboj ne poznajo, a tudi svojega vodje ne. Sin umorjenega Jamesa Beardmore ja, Jack, je zaljubljen v Talijo in ne ver¬ jame, da je Talija tatica in sleparka. Ko je propadla Brabazonova banka in je Brabazon pobegnil, je vzel privatni detektiv Yale Talijo v službo iz rado¬ vednosti, kaj tiči za tem dekletom. Froyant je najel Yaleja za svojo oseb¬ no obrambo pred skrivnostnim Rdečim krogom. Ko se je odločil, da plača Rdečemu krogu zahtevano vsoto, je dobil obvestilo, da mora denar izročiti Yaleju, v katerega pisarno bo prišel ponj odposlanec Rdečega kroga. Za to priliko je policijski inšpektor Parr dal obkrožiti poslopje Yalejeve pisarne s stražniki in je tudi sam čakal na pri¬ hod odposlanca. Ob določeni uri se je nahajal Yale v svoji pisarni, dočim sta Parr in Jack čakala v sobi poleg pisarne na odposlanca. Naenkrat je v Yalejevi sobi vse utihnilo in ko je Parr klical Yaleja, ni dobil odgovora. Zato je Parr vdrl v pisarno in našel Yaleja nezavestnega z uklenjenima rokama in s prtom čez obraz. V sobi se je začutil vonj kloroforma. Okno je bilo odprto in kuverta s Froyantovim denarjem je izginila. 2 , 3 . Ženska v stenski cmari. Parr je strgal namočeni prt z obraza nezavestnega detektiva, na kar je ta ddprl oči. «Kaj je?» je vprašal detektiv Yale, a inšpektor Parr mu ni odgovoril, ker. je bil zaposlen z odpiranjem okovov na rokah. Jack je medtem odstranil s tre¬ sočimi se rokami vezi z Yalejevih nog. «Kaj se je zgodilo?* je vprašal po¬ novno Yale. «To bi rad vedel tudi jaz», je menil Parr. «V kateri smeri so 1 izginili zlo¬ činci?* , «Ne vem, ne spominjam se ničesar*, je odgovoril Yale. «Ali so vrata za¬ prta?* Jack je stekel k vratom. Bila so od znotraj zaklenjena. Tu nisd pobegnili, toda okno je odprto. To je Parr že opa- zjf, ko je stopil v sobo. Parr je pogledal skozi okno. Nikjer ni bilo videti kakšne lestve, po kateri edino bi mogli zbežati zločinci. «Sedel sem na stolu,* je začel go¬ voriti Yale, «ko je nenadoma vrgel nekdo preko mojega obraza prt in me čvrsto zgrabil. Preden sem mogel za¬ kričati, sem moral izgubiti zavest.* «Aii ste me slišali klicati?* jc vpra¬ šal Parr. «Ne.» «Midva sva slišala šum,» je rekel Jack, «in ko vas je Parr vprašal, ali je vse v redu. ste vi odgovorili, da ste se samo spotaknili.* «Tega nisem govoril jaz», je rekel Yale. «Ne spominjam se sploh na ni¬ česar od' trenutka, ko so mi vrgli prt čez obraz.* Inšpektor Parr je stal ob oknu in ga motril. Ko se je obrnil, se je opažal na njegovem obrazu širok smeh. «To je najspretnejša zadeva, ki sem jo kdaj doživel*, je rekel. 90 «Mislim, da ni tako spretna*, je od¬ govoril Jack, ki je čutil, da se mu vrača nekaj njegove stare antipatije proti Parru. «Rečem vam, dia je zločin izvršen zelo spretno*, je trdovratno ponovil Parr. «Sed'aj grem dol, da povprašam policijske uslužbence, ki stoje v vhodni dvorani na straži, ali so kaj videli.* Toda ti so mu mogli povedati le to, da je poslopje v kritičnem času zapu¬ stil poštni uslužbenec. Parr se je vrnil zopet gor k Yaleju. «Denar je, seveda, izginil*, je menil. «Drugega ne moremo storiti kakor ja¬ viti dogoidlek policijskemu prezidiju.* «V tem primeru sem kriv jaz, da ni¬ smo dobili zločincev*, je rekel Yale. «Zatd vas pri policijskem prezidiju ne bodo smeli grajati, gospod Parr. Rad bi uganil, kako so zločinci prišli k temu oknu in kako se jim je posrečilo priti do mene brez šuma.* «Ali je bil vaš hrbet obrnjen proti oknu?» je vprašal Parr. Yale je odkimal. «Torej ste imel hrbet obrnien proti peči?* «Od tam niso mogli priti*, je rekel Yale. «To mi je največja uganka, večja kakor osebnost Rdečega kroga... To moram povedati Froyantu. Dobro bi bilo, da greste z menoj in mi daste mo¬ ralno oporo. Froyant bo besen, ko bo izvedel, da so njegovi tisočaki šli z zlo¬ činci.* Parr in Yale sta skupno zapustila pi¬ sarno. Yale je zaprl oboja vrata in vtaknil ključ v žep. Beseda besnošt je premil izraz za mrzlično blaznost, ki se je lotila Fro- yanta, ko so ga obvestili o' dogodku. «Rekli ste mi, prav za prav ste mi obljubili, da bom dobil denar nazaj,* je rjovel, «in sedaj mi poveste to. Kje ste bili, gospod Parr?» «Poleg sem' stal,* je odvrnil inšpek¬ tor, «in vse, kar je povedal Yale, je resnica.* Nenadoma pa se je polegla Froyan- tova jeza. «Dobro,» je rekel, «pomoei ni nikake. Rdeči krog ima denar, in to je konec zgodbe. Gospod Yale, prosim vas, da mi pošljete račun.* S temi kratkimi besedami je odslovil Froyant Parra in Yaleja. Moža sta se zopet sestala z Jackom, ki ju je čakal na cesti. «Čudno je, da se je Frovant tako ne¬ nadoma pomiril*, je dejal Parr. V trenutku, ko je Frovant tako ne¬ nadoma spremenil svoje obnašanje, je dozorela v njegovi glavi velika misel,, strašen sum. «Da mi boste tudi vi dali: malo mo¬ ralne, opore,* je nadaljeval Parr na ce¬ sti, «boste šli sedaj z menoj na policijo in boste vi tam povledall komisarju, kaj se je zgodilo. Meni morda ne bi ver¬ jeli.* Yalejeva pisarna je bila mirna in za¬ puščena. Deset minut je poteklo, odkar je utihnil šum lifta. Tedaj se je nena¬ doma zaslišalo škripanje. Počasi so' se odlprla vrata velike stenske omare, ki je stala v kotu Yalejeve pisarne, in iz omare je stopila Talija Drummondova. Zaprla je vrata za seboj in zamišljena za trenutek gledala po sobi. Potem je vzela iz torbice ključ, odprla vrata, ki so 1 vodila na hodnik, šla ven ter vrata zopet zaklenila. Na skrajnem: koncu hodnika so bile stopnice, ki so vodile k stanovanju hiš¬ nika v najvišjem nadstropju. Talija se ni poslužila lifta, nego je šla po teh stopnicah dol, prišla na dvorišče ter se pomešala med pasante. 24 . 10.000 funtov nagrade. «Banka združenih trgovcev je po¬ oblaščena, d ! a izplača 10.000 funtov za podatke, ki bi dovedli db aretacije in obsodbe voditelja tako z vrtnega Rde¬ čega kroga. Razen tega se zavezuje no¬ tranji minister, da ne bo kaznovan no¬ ben član Rdečega kroga, ki nima na vesti kakega umora 1 in ki bi omogočil aretacijo ter obsodbo vodilne osebe Rdečega kroga.* Lepaki gornjo vsebine so se videli na vseli plakatnih tablah, v oknih pošt¬ nih uradov in na črnih deskah vseh stražnic. Yale je črtal ta razglas na poti v pi¬ sarno in je ugibal, kako bo vplival raz¬ glas na člane Rdečega kroga. Talija je opazila razglas iz omnibusa, ko' je ta obstal pred neko plakatno tablb. Poseben učinek je imel lepak na Froyanta. Ko je Froyant čital razglas, ic dobii njegov obraz lepo barvo in v njegovih očeh je zagorel blesk, ki ga je napravil skoro mladostnega. 1 udi’ on je bil na poti v pisarno, pa se je takoj vr¬ nil 'domov in vzd iz miznega predala v svoji delovni sobi dolgo listo, na ka¬ teri so' bile označene številke bankov¬ cev, katere mu je odvzel Rdeči krog. Frovant je prepisat številke, vtaknil prepis v kuverto in naslovil pismo na ■odvetniško pisarno Heggitt, ki se je spe¬ cializirala na iskanje izgubljenih in ukradenih predmetov. Pismo je vrgel Froyant sam v poštni nabiralnik. Naslednjega dhe je že prišel Heggitt, šef pisarne, mal mož, ki je slovel po svoji spretnosti. «Vaše obvestilo sem prejel, gospod Froyant,» je dejal mali odvetnik, «in vam lahko že sedaj rečem, da. nobeden teh bankovcev ne bo šel navadne poti. Največji prikrivalec prislepljenega in okradenega denarja je pobegnil.* «Kdo je bil to?» «Brabazon», se je glasil presenetljiv 'odgovor. «Ali mislite morda Brabazona od Bra- Lazonove ban ! k’e?» «Da», je pritrdil Heggitt. "Mislim, da je Brabazon imel večji protaet z ukra¬ denim denarjem kakor kdorkoli v Lon¬ donu. Ker je imel velike poslovne zve¬ ze z inozemstvom, je lahko spravljal nepošteni denar vi promet, ne da bi mu mogli do živega. Mi smo to vedeli, to se pravi samo' sumili. Če bi točno ve¬ deli, bi ga seveda izročili sodišču. Vaš denar bo zelo težko najti. Vi pravite, da ;ga vam je izsilil Rdeči k ! rog?» «Ali poznate Rdeči krog?» je vprašal Frovant: hitro. ! Odvetnik je odkimal. «Z Rdečim krogom še nisem imel opravka. Vem pa, da so njegovi člani sami pretkanci. Mogoče je, da je Bra¬ bazon vedorna ali nevedoma delal za¬ nje. Sedaj bo zelo težavno, spraviti bankovce v promet, kajti novega pri- krivalci Rdeči krog ne bo lahko dobil. iKaj naj storim, ako pridem na sled kak¬ šnemu vašemu bankovcu in najdem mo¬ ža, ki ga' je imel?* «Potem mi to takoj sporočite,* je de¬ jal Frovant, «a samo meni. Veste, to je zadeva, pri kateri gre za moje življe¬ nje, zakaj če lučajno izve Rdeči krog, da skušam najti svoj denar, mi bo trda predla.* Odvetnik je prikimal. Rdeči krog ga je dbždevno zanimal, kajti obstal je pri tej snovi in stavljal svojemu klientu razna vprašanja, ne da bi Froyant opazil, da skuša Heggitt čim več izvleči iz njega. «Ali ste poznali Feliksa Maria?* je vprašal Heggitt. «Eden naših klientov je obtožen, da je vlomil v njegovo 1 stano¬ vanje. To je Flush Barnet. Gotovo ga poznate.* O Barnetu ni Froyant slišal še niče¬ sar, pač pa je, seveda, poznal Maria. «Poznam Maria. Zakaj vprašate?* Odvetnik se je smehljal. «čud ! en človek. Bil je član drhali, ki je sleparila francoske banke. Mislim, da še ne veste tega. Njegov odvetnik je bil danes pri meni. Pojavila se je neka dama z imenom Mariova. ki terja Mar- lovo premoženje zase. Ta mi je pripo¬ vedovala vso> zgodbo. Feliks Mari in mož z imenom Lightman sta si napra¬ vila v Franciji premoženje, preden so ju zalotili. Mari bi moral biti usmrčen, a je ušel smrtni kazni, ker je bi! glavna priča. Lightman je prišel pod nož, ko¬ likor mi je znano.* 25 . Stanovalec hiše ob reki. Brabazon je sedel v enem podstreš¬ nih prostorov hiše ob reki in je jedel velik kos kruha s sirom. Bil je še vedno v fraku, v katerega je bil slučajno 1 oble¬ čen. ko je prejel' svarilo. Njegova bela srajca je postala siva od umazanosti, ovratnika ni imel. Zaraščen obraz je napravljal iz Brabazona še klavrnejšo prikazen. Enotedensko bivanje v tem skriva¬ lišču brez občevanja z ljudmi ter za¬ vest, d [ a ga zasleduje policija in da ga čaka, če ga dobe, dolgotrajna ječa, sta strla njegove pravilne poteze, K temu je prišel še strah hišne preiskave. 92 Skril se je bil za neka vrata, ko si je detektiv ogledoval 1 prostore. Spomin na obisk' Derricka Yaleja mu je bil zelo neprijeten. Sedel je na stari stol, ki ga je našel v hiši. Mož, ki ga je takrat posvaril, da je lahko pravočasno zbežal, bot kmalu prišel ter mu prinesel novih živil, ki mu že pohajajo. Brabazon je strmel pred sebe, ko je zaslišal, da je doli zarožljal ključ v ključavnici in so se vrata od¬ prla. Skočil je po koncu in je že slišal grmeči glas tujca. »Pridite do!», je dejal glas in Braba¬ zon je ubogal. Prišel je po trhlih stopnicah dol. »Ostanite, kijer ste», je rekel glas. «Prinesel sem vam nekaj živil in ob¬ leko. Obrijte se, da ne bo vaša zuna¬ njost tako nedostojna.* «Kam naj grem?» je vprašal Braba¬ zon. «Jaz sem vam priskrbel za parnik, ki se bo odpeljal jutri z ladjedelnice Vikto¬ rije v Novo 1 Zelandijo, vozni 1 listek. Svoj potni list in vozni listek boste našli v ročni torbici. Poslušajte zdaj! Brk'e si pustite, obrijte pa si obrvi. Obrvi so na vašem obrazu najznačilnejši znak, po katerem bi vas spoznali.* Brabazon se je čudil, kdaj ga je ta mož mogel videti. Mehanično je dvignil roko k obrvim in je v duhu pritrdil skrivnostnemu posetnifcu. «Denarja vam nisem' prinesel*, je na¬ daljeval glas. «Vi imate 60.000 funtov od Maria — vi ste zaključili njegov konto in ponaredili njegov podpis v pričako¬ vanju, da bofn jaz z Mariom obračunal - - kakor sem tudi. storil.* «Kd‘o ste?» je vprašal Brabazon. «Jaz sem Rdeči krog*, s je glasil od¬ govor. »Zakaj me to' vprašujete. Vi ste vendar že z menoj govorili.* «Da, seveda,* je mrmral Brabazon. «Bivanje v tej hiši me napravlja neum¬ nega. Kdaj lahko zapustim to hišo'?* «Jutri. Počakajte, da se bo stemnilo. Vaša ladja bo odplovila naslednjega dne, vendar lahko greste že jutri zve¬ čer na ladjo.* «Vi boste ladjo opazovali*, je jecljal Brabazon. «Ali mislite, da ni nevarno 1 ?* - «Za vas ni nevarnosti 1 *, je bil odgo¬ vor. «Dajte mi' svoj denar.* «Moj denar?* se je začudil bankir in obledel. «Dajte mi svoj denar!* Glas v temi je zvenel usode polno in tresoč se je ubogal Brabazon. Dva velika svežnja sta se preselila v orokavičeno roko obiskovalca, potem je Brabazon slišal govoriti: «Vzemite to!» «To» je bil mnogo manjši' sveženj bankovcev in občutljivi prsti bankirjevi so takoj ugotovili, da so bili 1 bankovci novi «Te boste lahko spravili v promet,, ko boste V inozemstvu*, je dejal tujec.. «Ali ne bi mogel iti že drevi proč od tukaj?* Brabazonovi 1 zobje so šklepe¬ tali. «Ta hiša me napravlja blaznega.* Rdeči krog je dozdevno razmišljal., kajti molčal je precej časa, preden je odgovoril. «Ako hočete,* je rekel, »toda pomi¬ sliti morate, da se podajate v nevar¬ nost. Vrnite se sedaj zopet gor v vaše bivališče!* Ukaz je bil strog in določen. Braba¬ zon je molče ubogal tujca. Slišal je, kako so.se vrata zaprla, in ko je gledal skozi prašno okno, je videl temno senco korakati po dvoriščni stezi in izginiti v temini. Potem je slišal, kako so se zaprla vrtna vrata. Mož je izginil, proč. Brabazon je poiskal ročno 1 torbo, ki mu jo je prinesel tujec, ter jo odtiesel v kuhinjo, kjer je lahko brez strahu pri¬ žgal luč. Prižgal je konček sveče, ki ga je našel v hiši. Tujec ni lagal, Brabazon je našel v torbi vse, kar je potreboval. Toda ban¬ kirjeva prva misel je bila, pregledati de¬ nar, ki mu ga je tujec stisnil v roke. Bili so bankovci' različnih serij in šte¬ vilk. Njegovi lastni so bili odi ene serije in tudi novi. Brabazon je uganil povod 1 , zakaj mu je tujec izročil te bankovce. Rdeči krog jih je izsilil oid nekoga in zahteval, da ne smejo biti njihove šte¬ vilke po vrstnem redu. Odložil je denar in se začel oblačiti. (Dalje.) Poravnajte naročnino! llllIllllIlIllIlIlllllllllllIllIlllllIlllIllIlllllllllllIlIllIlIlIlIlIllIllIlHilllllliiillililillTiilliliMli 93 PIRUH. Za dekliče so fantiči, za fantiče pa dekliči vedno piruhi najslajši, ki imajo jih najrajši. Zdaj pomladi, ko se kri vsa v človeku prerodi, kdo tak piruh bi zavrnil in se kislo proč obrnil! Evo, piruh za fantiče, nimam, žal, ga za dekliče! Fantov risal ni slikar: kaj so njemu fantje mar! Klemen. 94 KRIŽANKA. Vodoravno: 1 kratici pri podpisih, 3 žen¬ ska v letih, 7 deli gledališke igre (množina), 9 ptica roparica, 10 predmet za čiščenje moke, 11 pevski glas (množina), 14 zdravil¬ na rastlina, 15 kratici pri naslovih. 'Navpično: 1 poljski cvet, 2 predmet za pokrivanje, 4 del duhovniške obleke, 5 se¬ stavni del zraka, 6 otok v Jadranskem mor¬ ju, 8 pridejano si ime sedaj v Ljubljani za- Brzojavki. Žena je sama doma, ker je mož odsoten v nekem daljnem kraju. Nekega dne brzojavi žena možu, da je porodila: «Bila sem bo- lana — dobila sem fanta — zdaj šemi zdrava. Urška.» Mož se je v odsotnosti žene zagledal v mlado dekle. Na brzojavko žene odgovori: «Bil sem zdrav — dobil sem dekle — zdaj sem bolan. Gašper.» H. Praktičen mož. Otroci so navajeni na darila, zato tudi na Veliko noč ne sme manjkati piruhov. Gašper je pameten mož in zato kupi za ženo kon- serve, ki jih ima on tako rad, za otroke gramofon, ki si ga je že dolgo časa želel, za služkinjo pa svileno perilo. Gašper je vse¬ stransko praktičen mož ... časno se nahajajoče filmske igralke, 12 kra¬ tice za neko športno organizacijo, 13 staro¬ rimsko ime. * Rešitev zadnje križanke. Vodoravno: 2 kokoš, 6 Indijanka, 9 gvardijan, 11 Ungar. — Navpično: 1 tri, 3 omikron, 4 omarica, 5 tla, 7 nov, 8 kra, 9 god, 10 nit. Jajce. Digo: «Čuj, Cigo, ali veš, kaj je to: ko vržem v zrak je belo, ko pade dol, je rumeno?» Cigo: «Ne vem.» Digo: «No, to je jajce!» Cigo: «Aha, zdaj pa že vem.» Cigo sreča kmalu nato tovariša Miga in da preizkusi učinek šale, reče: «Čuj, Migo, ali veš, kaj je to: ko vržem v zrak je belo, a ko pade dol je — jajce?» Kakadukalo. Deta. Tast: «Ta je pa lepa! Kakor čujem, si pognal vso doto moje hčerke. Kaj si jo vrgel v vodo?» Zet: «Točno! Vrgel sem jo v vodo — namreč kolinsko in v podobne zadeve tvoje hčerke...» 95 ZMAGOVITI POHOD VESNE Vesna čez zemljo hiti, stresa cvet na vse strani. Kjer zemljo še snežek krije, ona z. nogo ga pobije. Ko odmakne spet nogo, cvetke tamkaj že cveto. Tik ob griču mož sneženi plah po rjuhi zre zeleni. Financarska. Financarjem je točno določeno, koliko ur službe morajo napraviti mesečno. Novega pripravnika, kateremu je proti koncu meseca manjkalo še nekaj službenih ur, je poslal starešina oddelka v službo. Baš v tistem času je nastala huda ploha in pripravnik je šel vedrit pod most. Nenadno pride na in¬ špekcijo nadzornik ter najde pripravnika pod mostom. «Kaj pa počenjate tu pod mostom?* vpra¬ ša nadzornik. «Gospod nadzornik, ure delam!» se od¬ reže pripravnik. Kakadukalo. V groznem strahu bridko plaka, v smrtnem potu se namaka. Konec je njegove slave: gre življenje iz narave. Vesna nanj je priplesala in ga s cvetjem obmetala. Malo vanj je dihnila, pa ga proč je pihnila. Smešnica. «Pravkar sem se spomnil na neko smeš- nico. Morda sem ti jo že povedal.* Ali je smešnica dobra?* :Prav dobra!* Potem mi je še nisi povedal.* Drugače je. Včasih, ko ležim v postelji in sveti mesec skozi okno, vidim vse preproge žive.* «To so slabi živci.* «Ne, jaz mislimi, da so samo stenice...» Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladifc v Rožni dolini. — Urejuja Milko Bambič v Ljubljani. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).