omoliub
.1 litIHn fO^H	«iPr	.. v*______
Clubllani 3. julija 1940 TSSSSSSSSg&tFm
Ce/o 53 . Š/ei>. 27
Dr. Korošec prosvetni minister
Dosedanji prosvetni minister Božidar iksimoviS je podal na svoje mesto ostavko za novega prosvetnega ministra je bil dne junija imenovan voditelj slovenskega na-la dr. Anton Korošec, ki je od preduika že revzel svoje posle.
Novi prosvetni minister dr. Korošec je dal itopnikom tiska ob svojem nastopu sledečo »čelno izjavo:
Prevzemam prosvetno ministrstvo v rešim času. Naši državi so sicer res prihranjene vojne strahote, vendar jo dosegajo va-}\i borbe, v kateri se odločuje, usoda sveta. >anes gre za vse kulturne in moralne vred-jte človečanstva in celo za najvišje človeške Robrine; vero, družino, domovino. Zato molimo biti pripravljeni, da se uspešno upremo nem slučajnostim, ki bi utegnile nastopiti vrtincu dogodkov.	^
Prosveta je temelj zdrave državne polite. Presvetljsno ljudstvo hodi po varni poti iočnosli. Prizadevati si niorr.ino, da bomo »Ii našemu narodu najboljšo prosveto, ki bc Ogovarjala sedanjim razmeram na svetu ter »ogojein in potrebam današnjega družabne-reda in napredka. Odstranjevati je treba pripravljenimi pedagoškimi metodami vse škodljive vplive vidnih in nevidnih sil in v »rosveti morajo priti do izraza samo pozitivne norme današnjega kulturnega stremlje-tja. V prosveti ne more in ne sme biti ne-|odločnosti, omahovanja in blodenja. Vse mora jiti jasno, precizno, odločno. Prosvetni in [kulturni ukrepi morajo biti smeli in energičen:. Samo tako se da izvesti kulturni in moralni preporod.
V prosvetnem pogledu je naša država i precej zaostala za mnogimi drugimi državami. Moramo pohiteti, da jih dosežemo in po mož-
	
	EfsS^^'• >'^ttnMflflfiMHfiBI
	
	
r Vf	
- 'a® '.MiBO r iBI emm—!	1 i • -.j
nosti nekatere tudi prehuimo. Zato je potrebno sodelovanje vseh prosvetnih faktorjev, v prvi vrsti prosvetnih delavcev, ljudskih učiteljev in profesorjev. Na njihovo iskreno sodelovanje računamo z gotovostjo. Vemo, da je njihov današnji položaj težak, storili pa bomo vse, da se popravi do skrajnih mej možnosti. Preskrbljeni in zadovoljni prosvetni delavec,
o tem smo prepričani, se bo ves posvetil a gorečnostjo in ljubeznijo svoji visoki in pomembni vlogi kulturnega delavca in vzgoji" telja mladine. Na mladini sloni bodočnost države in naroda. Vsa naša pozornost saj mora obrniti njeni narodni in moralni vzgojit To so osnovne smernice naše prosvetne po« litike. Varovali, negovali in razvijali bomo jezikovne in narodne tradicije Srbov, Hrvatov, in Slovencev, svetinje in običaje vseh priznanih veroizpovedi ter bomo s tem skrbeli, de bodo vse šole in vsi prosvetni zavodi sploh postali čebelnjaki reda in dela in sejalci pro-svete in morale resnične narodne kulture in rodoljubja.
Mladino moramo pripraviti, da bo potom prosvetljenosti duhovno in moralno oborožena za ono veliko dobo, ki prihaja na svet. Mora biti vzgojena v žrtvovanju za narodne! ideale v goreči ljubezni do domovine in iskreni vdjaostjl vjf^išenemtr prestolu in domu
vsi
vzgojni faktorji, v«? prosvetni 'deteyci.se mo^ rajo mobilizirati za veliko akcijo:prosvetnega in moralnega preporoda. Pričakujemo-od vseh' največje žrtve in napore v korist domovine in naroda, pripravljeni pfi smo vedno ustreči vsem njihovim upravičenim željam in potrebam. S složnim in požrtvovalnim delom bomo, obvarovali mladino zablod in krivih potov jo napotili na pravo moralno in narodno pot. Dobra in smiselna prosvetna politika bo za* nesljivo jamstvo in temelj za kulturni in gospodarski razvoj ter napredovanje našega naroda.«
Ko voditelju slovenskega naroda najt Iskreneje čestitamo, pričakujemo od njega' odločnih dejanj v smisla ljudskih šelja is potreb.
darski oziri. Središče zadružnega gibanja sa je preselilo iz alogarskega Celja v srce Slo-, venije, v Ljubljano. Baklo novega zadružnega duha, nacionalnega, socialnega in gospodarskega obenem, je vzel v svoje roke dr. Jan. Ev. Krek (Slava mu!) ter jo nosil z mlade* niško navdušenostjo vse do svoje smrti. i
Dr. Kreku in PuŠenjaku v spomin
Poleg dr. J. E. Kreka, ki je bil prvi med, prvimi, najidealnejši med idealnimi, se je v, zadružnem delu pojavilo vse polno slovenskihj mož, od kmeta in delavca pa do izobraženca: vseh vrst. Nobeden izmed stanov se ni poat^ vil ob stran, temveč vsi so po svojih močeSf (Naialjevaale aa i. strani'.) /
Zbor naših zadružnikov
Dne 26. junija je bila v frančiškanski dvorani 40. redna glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. Skupščino je vodil predsednik Zveze dr. Anton Korošec. V imenu Glavne zveze hrvatskih gospodarskih zadrug ? je pozdravil zborovalce dr. Avguštin Juretič, za Glavno zvezo srbskih kmetijskih zadrug g. Miletič.
Govor dr. Korošca
Dr. Korošec je podal naslednje poročilo:
>Danea imamo glavno skupščino Zadružne zveze, obenem pa obhajamo tudi 40 letni-
co njenega obstanka, ki je sicer prva leta, t J. do leta 1904. nosila ime Gospodarske Zveze, a je tega leta začela delovati pod svojim sedanjim imenom.
Vplivi katoliškega shoda
Po prvem katoliškem shodu 1. 1892. je v vsem našem javnem življenju pod vplivom idej dr. A. Mahniča zavladal nov duh, tako tudi v zadružnem. Dočim so prve zadruge v Sloveniji nastale predvsem'iz nacionalnih razlogov, ao sedaj nastopili v okviru politično-strankarskih pokretov tudi socialni ter gospo-
(pomagali graditi veliko zadružno delo po (Sloveniji.
Meni se zdi, da se enega pridnega zadružnega delavca vendarle vse premalo spo-initijaiiio, to je bivši revizor, pokojni gospod jiVladimir Pušenjak, (Slava mu!) Pušenjak ni bil samo revizor, ampak tudi navdušen ideolog, ki v svojem obligatnem nahrbtniku ni nosil samo kranjskih klobas, ampak tudi seme ; zadružne misli, katero je neumorno in z uspe-jhom sejal po severnem delu naše Slovenije, Zato pa naj bo dovoljeno, da danes, ko »la-jyimo 40 letnico Zadružne zveze, tudi temu i teožu postavimo spomenik med možmi, ki bo (spomenikov vredni.
Ovire zadružnega {ribanja
, Od prvih početkov Zadružne zveze, ka-fterim, mislim, od nas, ki smo danes tukaj na-;tzočni, nihče ni kumoval, so se zgodile velike [spremembe, politične, socialne in gospodarske. Nekatere so bile v njen prid, kakor na primer poiitične, a druge, kakor na primer gospodarske, so jo nekajkrat hudo »tresle, toda stavba zadružništva in Zadružne zveze j® ostala trdna.
Se nekaj moramo omeniti. Pri nas Slovencih je zadružništvo sledilo našim svetovnim nazorom. To je bil primer skoraj pri vseh narodih, v katerih življenju je svetovno nabiranje igralo kako vlogo. Toda to lahko pri-jbijemo danes: četudi so se pred 40 leti tu in Jtam pojavila med različnimi našimi zadruž-iBimi skupinami nasprotovanja, je danes to [prenehalo in zadružne organizacije živijo v .miru med seboj in v plemenitem tekmovanju .delujejo pri istem narodu. Vsi želimo, da tako ostane tudi za naprej, ker ne vidimo razloga, sakaj naj bi se ti medsebojni odnosi spremenili.
Zadružna zveza — med največjimi
Zadružna zveza je danes velika ustanova, TBna med največjimi v Jugoslaviji. Šteje skupaj 739 različnih zadrug, kar pomeni najvišje Jtevilo, katero je Zadružna zveza do sedaj Mob dosegla.
. Zanimiv je prerez naše Zadružne zveze, ki nam daje sliko zadružnega dela na raz-Učnih poljih. Po zadnjih podatkih je bilo: kreditnih zadrug 342, nabavnih in prodajnih J00, živinorejskih ln pašniških 61, stavbinskih kmetijskih strojnih 41, mlekarskih zadrug jj°. MdnJ&iih elektrarn 27, vodovodnih za-prag 25, obrtnih zadrug 25, vinarskih zadrug
10, raznih zadrug 18, osrednjih zadrug 4. Ta prerez nam obenem kaže, da poslopje zadružništva v Sloveniji Se ni dozidano. Organizacija zadružništva Se ni tako popolna, da bi lahko rekli: Dovolj, sedaj pa lahko počivamo!
Mladi — na plan!
Težko je v sedanjih nestalnih in nejasnih
časih vodili zadružništvo. Toda čim bolj je težko, tem bolj je tudi potrebno.
Ako gledamo nazaj v prva leta Maže Štiridesetletne Zadružne zveze, vidimo, da se je zadružništvo začelo graditi z veliko miadeni-iko navdušenostjo. Z isto razgibanostjo se naj poslopje tudi dozida in dovrši. Zato pa je dvojno potrebno: atari naj vztrajajo, k mladi naj nastopajo v zadružnem delu.
Pozivamo zato posebno našo mladino, katere je po številu in kakovosti več kot pred 40 leti, da vstopa v zadružni pokrel. Naj nas ne plašijo neuspehi, nesreče v preteklosti, temveč naj nas dviga in bodri ono dobro, ki ga je zadružništvo v zadnjih 40 letih prineslo slovenskemu narodu, kateremu moramo vsi in povsod služiti.
Hvala vsem dosedanjim zadružnim delavcem za njih delo in trud, a mladim in novim kličemo: Na plan!«
Poročilo načelstvenega ravnateljstva
Obsežno poročilo načelstva o poslovanju v preteklem letu je podal načelstveni ravnatelj g. Fr. Gabrovšek. Iz njegovega poročila posnemamo:
Ob štiridesetletni«:!
Dne 19. decembra lanskega leta je minilo 40 let, odkar je bila v. zadnišni register vpisana Gospodarska zveza v Ljubljani,, ki pa je po sklepu občnega zbora z dne 10. decelm-bra 1903 izpremenila svoje ime v. Zadružna zveza v Ljubljani. Sedanja skupščina je štirideseta redna skupščina, zaratji izrednih razmer, v katerih danes živimo, pa je izvršilni odbor sklenil, da tega ne bo slovesno proslavljal. Mislili pa smo ob 4Q letnici, da bomo mogli povedati, da je po dolgotrajnih težavah naše kreditno zadružništvo končno zopet zaživelo, da gremo lahko veselo na delo v novih razmerah, toda to nam ni bilo dano.
Težko« zadnjih dveh h*
Težkoče zadnjih dveh let bo Se vsem v živem spominu. Komaj smo računali, da je
denarna kriza preboleti«, že go prišli novi mednarodni zapletljaji, ki so vplivali tudi na nas. Razmere so v polni meri zadele tudi Zadružno zvezo in njeno Članice. Negotovost nam ni pustila, da se zacelijo popolnoma rane, ki jih je zadala prejšnja denarna kriza.
Nadalje je treba omeniti, da še vedno ni končapu likvidacija kmečkih dolgov. Še vedno nismo pri koncu obračuna. Kdaj bodo dobile zadruge, kar jim dolguje država na 'A% obveznicah. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je zadala po svoji osnovi in po izvajanju hud udarec zadrugam. Zadruge so izgubile po ogromni večini svoje rezerve in niso bili upoštevani njih upravičeni stroški. Koliko zadrug sedaj Bie more pokriti fežij. To postopanje je Škodovalo za bodočnost zopet istim itmetoiil, ker se uničuje njih gospodarska organizacija kredita. Zadrugam, ki so v območju banovine Hrvatske, je napravila škodo uredba o zaščiti male posesti pred izvršbo.
Državna pomoč
Preteklo leto je prineslo Zvezi primerno državno pomoč. Dobila je od države 9,259.490 dinarjev. Tudi Zadružna zveza je bila potrebna te pomoči. Za nov denar in oproščene vloge mora plačevati 4%, za stare naložbe pa dobi po odbitju rentnega davka ie 1.88%, Tudi od dividende 4% ne dobi 4%, ker se odbije davek. Ce je Zveza hotela vzdržati ravnotežje v bilanci, ni mogla zadrugam zvišati obrestne mere in ne oprostiti zamrznjenih naložb. Z državno podporo je bil ta iz-padek nekaj let pokrit Računati je bilo, da bi Zadružna zveza z novim letom 1940. opro-atila vse vloge, toda razmere so se razvile drugače, prišla je vojna. Samo vojna napetost je zadržala, da danes Zadružna zveza dejansko še ni izpod zaščite. Namen Zveze je krmariti v teh težkih časih tako, da bi zadruge po sedanji napetosti in končnem pornirjenju lahko hitro pridobile nazaj zaupanje svojih vlagateljev. Skrb Zveze je, da bi «e vsem godilo dobro in da bi mogla vsem enako koristiti. Pravico pa ima Zveza zahtevati od vseh zadrug tesno sodelovanje z Zvezo,
Zveza je podpirala tudi prizadevanje tistih zadrug, ki so bile prizadete pri nalaganju odvišnega denarja pri Hranilnem in posojilnem zavodu. Nekaj od teh zadrug je že rešenih, upajmo, da si tudi druge opomorejo.
Birokratične napake zadružnega zakona
Zadnji dve leti so morale zadruge v smislu novega zadružnega zakona izpreminjati pravila in vpeljevati novo poslovanje. Zadružni zakon gotovo ni bil . slab, ima pa preveč formalizma in birokratizma, ki ga doslej nismo .poznali v zadružnem delu. Naši zadružni funkcionarji dobro vedo, kaj je res potrebno in kaj je le btfokrttična navlaka. Tudi Zvezi je novi zakon naložil mnogo dela uj.npvih poslov. Upati je, da bo praksa pomagala odpraviti birokratične napake zakona. Tudi davčni predpisi, nalagajo vedno več dela Za<jruzni zvezi.
Glede ohrestne mere je nujno potrebno, da stopijo denarni zavodi skupaj in se dogovorijo o višini obrestne mere za vloge in se obvežejo pod določenimi kaznimi, da te dogovore drže. ;	. , ,1
Zahvala banu dr. Natlačena
Zaradi novega zakona je morilo več zadrug iskati nove oblike poslovanja. Tudi Go-
Na skajtKini Zadružne zveze v Ljehljaaii Dr. KoroUs govori.
Kam z otroci
po končani ljudski šoti?
spodarska zveza rnora izpremeniti pravila. Sklenjeno je bilo, da prevzamejo same zadruge v roke Gospodarsko zvezo. Da je bilo to mogoče izpeljati, se je zahvaliti g. banu, ki je omogočil za obratovanje potrebni kredit.
Zadrnžna propaganda
Veliko je delala Zadružna zveza tudi na polju zadružne propagande. Priredila je veliko Število tečajev, pošiljala predavatelje ob raznih prilikah in se je po svojih funkcionarjih udeleževala občnih zborov. Za propagando je skrbel tudi »Narodni gospodar«. Tudi velik del vsakdanje korespondence je posvečen pouku in nasvetom posameznim zadrugam ali posameznim funkcionarjem na deželi. Mnogo upanja stavimo na gojence Zadružne šole, ki ima sedaj dva letnika. Želeti je, da pridejo v to šolo res fantje, katerih namen je, da postanejo zadružni delavci v domačem kraju in noben naj bi se zaradi tega, ker je bil nekaj mesecev v mestu, ne navzel prazne domišljavosti in delal doma potem težav, namesto da bi prav zaradi večjega poznanja potreb zadružništva bil vztrajnejši in najponižnejši hlapec zadružne misli,
Gmotno stanje Zadružne zveze
Revizijsko delo je opravljalo 5 revizorjev, ki so lani imeli 329 revizij. Nadalje so revizorji sodelovali pri 376 računskih zaključkih naših zadrug. Potrebno je, da zadruge ubogajo revizorje, ker drugače sploh ni mogoče delo.
Gmotno stanje Zadružne zveze moremo smatrati za dobro. Težave, s katerimi se je borila v zadnjih letih, so premagane. Bilanca je uravnovešena vkljub težavam, ki nastajajo zaradi tega, ker je treba državi v teh časih ogrottmč viote likvidnosti. Ce b! bili časi normalni, bi Zveza lahko že šla izpod zaščite. Upajmo, da se kmalu to zgodi.
Svoje poročilo je ravnatelj g. Gabrovšek zaključil takole: 40 let ja lepa doba. Zadružna zveza more pokazati tudi na lepo in uspešno delo za napredek slovenskega naroda. Zgodovinar našega naroda ne bo mogel mimo njenega imena in njenih uspehov. Nas vseh je naloga, da storimo tudi za naprej svojo dolžnost do zadružništva v polni meri, potem je upati, da se i»o delo naše Zveze tudi v bodoče razvijalo blagoslovljeno kot doslej.
Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje.
Poročilo nadzorstva
V imenu nadzorstva je poročal njegov predsednik g. Ignacij Zaplotnik. Iz njegovega poročila se vidi, da je nadzorstvo vestno izvršilo svojo dolžnost. Podal je tudi nekatera pojasnila k računskemu zaključku, iz katerih je posneti, da ao se krediti znatno izboljšalL Veliko vprašanje pa je obrestna mera, katero plačuje Zveza za naložbe, v primeri z obrestmi, katere dobi za svoje naložbe in delnice. Izguba pri tečajih državnih papirjev, ki je nastala zaradi padca tečajev državnih papirjev v drugi polovici leta, je bila odpisana z računa rezerv za odpise v ta namen. Zveza je zelo aktivna, likvidnost je znatna, gledati pa bo treba če na izboljšanje rentabilnosti.
Računski zaključek
O računskem zaključku je podal podrobna pojasnila še ravnatelj g. dr. Jože Basaj. Analiziral je posamezne postavke računa
Navedeno vprašanje se pojavlja leto za letom na deželi bolj kakor v mestih z vedno večjim povdarkom. Vedno težje je na to vprašanje odgovoriti, ko je že krajevno tako majhen prostor na razpolago. Ne odgovoriti pa bi pomenilo, da se prepušča vae usodi. Dosti več kakor puščanje v nemar se doslej res ni storilo, kar dokazuje že naše izseljevanje... Kljub vsemu je potrebno odgovoriti, ker nas k temu silijo razmere.
Kako težko je staršem na deželi pre-udariti, kam naj usmerijo svoje otroke, da pridejo do kruha. Pri tem odločauju so osamljeni, zaman se ozirajo po kakem primernem nasvetu. Sem ln tja so kake izjeme, a te so redke. Ne mislim tukaj na položaj družin, ki morejo svoje sinove ali hčere študirati, ali zaposliti doma in ki jih končno tudi ne zadene tako hudo, če se otrok takoj ne znajde. Mišljene so predvsem družine siromakov s številnimi otroci, ki se dandanes komaj preživljajo. Takih družin je zelo veliko in tem je potrebno predvsem svetovati in pomagati. Napačno bi bilo misliti, da si take družine ne žele napredovati in spraviti vsaj enega otroka na boljši položaj, če tudi z žrtvami ostalih. Kdor opazuje take pojave, more videti izredno požrtvovalnost in medsebojno pomoč. Toda niso vse družine take. Niso vsi starši enako skrbni, razni vzroki povzročajo, da se otroci zanemarijo. Ostanejo doma brez prave zaposlitve, lenarijo, tu in tam kaj zaslužijo, da ob nedeljah zapravijo in konec ni dober.
Dolžnost staršev je, 4a poskrbe odraščajočim otrokom primerno zaposlitev bodisi, da jih dajo učiti, bodisi da jih zaposle v obrti, kmetijstvu, trgovini in slično. Za vsakega otroka je treba pomisliti posebej. Ce pove še otrok svoje želje, je tem boljše. Ni to lahko delo, toda vse to morajo starši storiti, pa četudi ni pravega uspeha. Odgovornost pade na otroka, ki se prej ali slej zave, da ni ravnal pravilno...
Marsikdo bo dejal, prav vesel bi bil, 5e bi se mogel g kom posvetovati ali vsaj is knjige dobiti nasvete. Toda kje in kako? Učitelji in duhovniki ne zmorejo vsega, kaj pa društva? Toliko za take svrhe pri nas Se ni smisla in ga tudi ne bo kmalu. Da bi pre-vzsla to delo banovina, ni priporočljivo, ker bi itak aparat kmalu okostenel. Ustanavljat) posvetovalnice po vzorcu iz tujine ne gre, ker tako daleč še nismo. Za naše prilike moramo napraviti nekaj po naših potrebah in začetkih.
Kaj bi bilo primerno za prvo potrebo, da se staršem olajša njihov trud? Predlog bi bil ta, da naj n. pr. Mohorjeva družba izda knjigo, v kateri bi bila popisana vsa pota in možnosti, kamor bi se usmerila mladina po končani ljudski šoli. N. pr. točno opisati pogoje za. študiranje v srednjih, meščanskih ia tem enakim šolam. Navesti približno stroške itd. Pouk kam gre lahko otrok, če dokonča dva ali štiri razrede srednje šole. Pogoje za izučitev posameznih vrst obrti z navedbo koliko časa traja pouk vsake obrti. Navesti bi bilo večje tvrdke in mojstre, kjer se lahko uče. Obrazložiti, katere obrti imajo večjo ali manjšo potrebo po naraščaju... Slično bi bilo potrebno navesti za trgovino, poljedelstvo itd. Pogoje za sprejem v vojaške šole... Za vstop v banovinske in državne službe (pošta, železnice, finančna straža, orožniki, obmejntg straže itd.). Sprejemi v tovarne, rudnike itd. Objaviti statistike, kolika je približna vsakoletna potreba v vseh označenih poklicih. Vs« to pa dovolj naborno, da bo umljivo priproste-mu človeku na deželi.
Primeren pouk v tej knjigi bi silno olajšal položaj staršev. Mohorjeva družba pa jo tudi že zaradi svoje razširjenosti med ljudstvom, ki mu je taka knjiga potrebna, najbolj upravičena. Ko bi bila knjiga izdana, bi se moglo misMti na ustvaritev krajevnih posvetovalnic bodisi v okvirju šol ali kakega koristnega društva, ki se peča s povzdigo na,-roda.
zgube in dobička ter bilance, tako da so delegati dobili jasno sliko o položaju Zveze. Aktiva so zdrava in trdna, pasiva pa varna. Lastna sredstva dosegajo skoraj 4 milij. din. Predlaga, naj se prebitek v znesku 10.159 din dodeli v celoti rezervnemu skladu.
Upravnemu kakor tudi nadzornemu odboru je bila soglasno podeljena razrešnica, in ni bilo debate o računskem zaključku. Tudi je bil soglasno odobren predlog za dodelitev čistega dobička rezervam.
Volitve uprave in nadzorstva
Pri naslednjih volitvah je bil z aklamacijo izvoljen dosedanji upravni in nadzorni odbor. V upravni odbor so bili ponovno izvoljeni gg.: dr. Ant. Korošec, Bogumil Remec, dr. Karel Capuder, Franc GabrovŠek, dr. Franc Schaubach, Val. Zabret, Stanko Zitko, Anton Cestnik, Ivan Cernoga, Josip Klekl, dr. Josip Leskovar, Iv. LovraČ, Jernej Podbevšek, Janez Strcin in dr. Dominik Zvokelj, Nadalje so bili izvoljeni naslednji gg.: za namestnike članov uprave: Ivan Brnik (Teharje), Ivan Ma-jeršič (Tržič), Ivan Kos (Slov. Bistrica), Ivan
Platiša (Smlednik), Ivan Novak (Moravče) in Pavel Bitnar (Črnomelj).
V nadzorstvo so bili ponovno izvoljeni dosedanji čiani, gg.: Ignacij Zaplotnik, dr. Anton Brecelj, Jakob Fatur, Ivan Klemenčič, Josip Klopčič, Josip Osana, Matej Rihar, Miloš Staro in Martin Steblovnik. Na novo pa so bili izvoljeni za namestnike članov nadzornega odbora gg,: Iv. Crnilec, Josip Jerič (Celje) In Ivan Jelene (Velike Lašče).
Na predlog ravnatelja g. Gabrovška je bil sprejet sklep, po katerem se lahko Zadružna zveza zadolži do zneska 10 milij. din, sprejema hranilne vloge dc vsote 200 milij. din in da se zviša najvišji znesek kredita, ki ga lahko da Zveza kakšni svoji članici, 6 milij. din. Te formalnosti so potrebne z ozirom na določila novega zadružnega zakona.
S tem je bila razprava o točkah dnevnega reda izčrpana in je bilo pri slučajnostih še govora o zaščiti za nekatere zadruge, katerim že sedaj poteče rok zaščite.
S tem je bila skupščina končana in predsednik Zadružne zveze g. dr. Anton Korošec se je vsem navzočim odposlancem zahvalil za njihovo sodelovanje na skupščini.
Premirje podpisano
V sotofe, da* 28. iuuijt ob 18.3® / večer
je bilo podpisano premirje med Nemčijo in Francijo v gmiu Coutpiegne v severni Franciji. Takoj nato so francoski pooblaščenci z letalom odpotovali v Italijo na pogajanja z Italijo. Tudi z Italijo pogajanja niso potekala dolgo it v ponedeljek, dne 24. junija zvečer, je bilo objavljeno, da se je končalo vojskovanje tudi med Francijo in Italijo. Sovražnosti na vsej fronti so ponehale že dne 25. junija ob 1.35 zjutraj.
Posledice premuria
Premirje, ki je bilo ta teden uveljavljeno Da »hodnem evropskem bojišču, bo imelo velike posledice na ws razvoj političnih razmer v Evropi. Francija je s podpisom premirja priznala, da je bila poražena. Klonila je velika evropska velesila, ki je odločilno sodelovala pri ohranitvi evropskega ravnotežja. Mednarodne posledice tega dogodka še niso prav vidne, pač pa je ts poraz do dna pretresel vso francosko republiko.
Premirje je podpisala vlada, ki ji predseduje sivolasi maršal Petain. V številnih govorih in izjavah je maršal Petimi francoskima narodu pojasnjeval vzroke poraza in ga pomirjeval, da naj hrabro in hladnokrvno prenese ta kad udarec usoda V svojih govorih je maršal Petain fadi pojasnjeval, zakaj J je morala Francija kloni«. Tako je omeni! v J
enem izmed svojih govorov, da je Francija v tej vojni imela »premalo naraščaja«, premalo orožja in premalo zaveznikov*. Kmalu nato je v enem izmed svojih govorov navedel, da se vojska ne da dobiti 1 zlatom in surovinami, ampak s pravo in obsežno vojaško pripravo in vojaškimi sredstvi. Francija je podpisala premirje. da bi ljudstvu prihranila vsaj najtežje preizkušnje.
Francoska vlada zaseda v Bord«mxn, kjer je bil tudi sprejet sklep, da se premirje odobri in podpiše. Premirje Francijo popolnoma razorožuje; vse suhozemske vojaške naprave morajo biti razorožene in orožje oddano. Letalstvo bo razdrto in spravljeno v skladišča, vojna mornarica pa mora domov, kjer jo bodo razorožili pod nemškim in italijanskim nadzorstvom. Skoraj dve tretjini Francije bosta ostali zasedeni, dokler se bosta Nemčija in Italija vojskovali proti Angliji. Zasedbeno posadko mora plačevati francoska vlada. V nezasedenem delu Francije ne sme poslovati nobena radij, postaja, popolno oblast pa labko vlada izvaja samo v nezasedenem delu Francije. Vsa francoska pomorska oporišča v Sredozemskem morju morajo biti dana na razpolago Nemčiji in Italiji. Italija dobi prosi prehod skozi Diibuti in prost prevoz po progi, ki vozi iz Džibutija v Addis Abebo. glavno mesto Abesinije.
Francoska vlada izjavlja, da bo lojalno
I izvajal* me določi* premirja. V torrt^T" 25. junija, je govoril o strnjenem premi^* predsednik angleške vlade Churchill k " vaja i med drugim tudi to, da bi inla a^ najbrž razvezal« Francijo zavezuj sli. ie bi Francija poslala v angleška prisi?" nišča vso svojo vojno mornarico. Fimatjj* w ni storila. V lordski zbornici p® ^ J?1 izjavil, da bo Anglija ie napravila francoski vojno mornarico neškodljivo, če bi morala sl^ žiti sovražniku.
Poleg tega se je v Londonu ustanovil & istega dne Francoski narodni odbor, ki je pre. cej ostro napadel Petainovo vlado zaradi len. ker je sklenila premirje. T« odbor, ki gaj, angleška vlada ie priznala, vodi sedaj general de Gaule, ki čaka na francoske državnike, ki nsj pridejo v London, kjer bi se naj sestavil, narodna vlada proti vladi maršala Fetalna. Do sedaj še m znano, kateri francoski državniki «3 v Londonu ,pač pa je ostal v Bordeauiu bivši predsednik francoske vlade Rejn&ud, ki je obsodi! delovanje generala de Gaulea.
Izvajanje določb premirja bo trajalo »ki dolgo; uvodne določbe o razorožitvi Francije pravijo, da se mora razorožitev izvesti v 10 do 15 dneh. Preden se ne bo vse to končaio, ni pričakovati, da bi se sprožilo vojskovanje večjega obsega proti Angliji.
Med tem pa se je začelo na vzhodu: Sovjetska Rusija je m-nadoma z ultimaiurooB zahtevala od Romunije da se- ji vrneta Besa-rabija in severna Bukovina. Sovjeti so 1 ulfr matumom zahtevali tudi oporišča ob Ldim Donave.
Romunska vlada je po seji kronskega sveta ob« j vila, da je sprejela sovjetske sahte« zato, da bi lahko preprečila vdor madiarsk« vojske. Madžari namreč tudi zahtevajo od Ko-munije. da se jim vrne Transilvanija, prsi tako bi pa lahko postavila svoj* sabteve tudi Bolgarija, ki terja nazaj Dobrodžo.
Sovjetska vojska že opravlja svoj p«d sasedbe. o madžarskih in bolgarskih korakih p« še ni nobenih poročil.
Maršal Petnim o rzrofcfc francoskega pomsa
Predsednik francoske vlad? marial P* tain je imel po radiu govor, v katerem je pojasnjeval razloge francoske vlade m sklenitev premirja 1 Nemčijo in Italijo. Petain je v svojem eov-orn dej«!, d« sia Francija in Anglija bili preveč podvrženi utvaram o svoji vojaški moči in učinka blokade. Vojna se ne dobiva z zlatom te surovinami, snaga je odvisna od količki vojnega materiala in od pogojev njegove uporabe.
Nato se je maršal Petain dotaknil boje? v Flandriji, ob Aisni in ob Sommi ter dejal: »V nekaj dneh je sovražnik prebil naše postojanke io lavseJ vetji del francoske«« ozemlja, število beguncev je bilo neverjetno veliko: osem milijonov Francozov in poldrag milijon Belgijc«v je spravilo v zmedo vse naše »ledje. Od 15. junija dalje je sovražnik prekoračil Loiro ter se vrgel na ostali del Francije Pod takšnimi okolnostmi je moral prenehali vsak oborožen odpor. Francoska vlada je imela na raspolago dvoje: aii naj ostane aa svojem mest«, «ii p« gre čm morje. Toda vlada se je odloČila ostati v Franciji, da bi ohranila slogo francoskega naroi*. Pod temi okolnostmi je bila naša dolžnost sprejeti mirovne pogoje. Premii je je sklenjeno, boj J« končan. Na ta dan, dan žalosti, je naža » stava vendar visoko po vzdignjena*
4,	"jena premica	' ****
Pogoji za
Nemški pogoji
1.	Francoska vlada ustavi boj proti Nemčiji v Franciji in v francoskih posestvih ter na morju. Francoska vlada privoli, da vse francoske čete, ki so obkoljene od nemške vojske, takoj polože orožje.
2.	Za varstvo nemških koristi bodo obdržale nemške čete v oblasti pokrajine severne Francije, kakor je zaznamovano v priloženem zemljevidu.
3.	V zasedenih delih Francije imajo nemške oblasti vse pravice zasedbenih oblasti. Francoska vlada in njena uprava se obvezuje, da bo z vsemi sredstvi podprla izvedbo ukazov nemških oblasti. Francoske oblasti bodo dobile od francoske vlade takoj ukaz, da sa pokore odredbam nemškega poveljstva in da korektno sodelujejo z nemškimi oblastmi. Nemška vlada namerava zasesti določen del francoske obale do konca sovražnosti i Anglijo v tistem obsegu, kolikor potrebuje. Francoska vlada lahko določi svoj sedež v katerem koli kraju, ki ni zaseden, ako pa hoče, v Parizu. Nemška vlada bo v tem primeru francoski vladi nudila vse olajšave, da bi mogla francoska uprava v nezasedenih pokrajinah neovirano poslovati.
4.	Francoska vojska na kopnem, na morju in v zraku se mora demobilizirati v roku, ki , bo določen pozneje. Izjema so samo čete, ki so potrebne za ohranitev notranjega reda, in sicer v sporazumu z nemškimi in italijanskimi oblastmi. Francoske čete v tistih delih, katere bo Nemčija zasedla, se bodo umaknile v nezasedene pokrajine. Pred odhodom morajo položiti orožje. Nemška vlada bo zahtevala poroštvo za točno izvedbo teh Odredb.
5.	Za izvedbo teh odredb zahteva nemška vlada, da se ji izroče vsi francoski topovi, tanki, oklopna vozila in ostali vojni material in vse strelivo*Ta material morajo v redu oddati tudi tiste francoske čete, ki so v tem trenutku v nezasedenem delu Francije.
C. Cele in ves material, kt je v nezasedeni Franciji — v kolikor te čete ia material niso potrebni za ohranitev notranjega miru v državi — je treba razorožili, material pa izročili v skladišča na krajih, katera bo določila italijanska in nemška komisija.
7.	V zasedenih pokrajinah mora Francija izročiti vse kopne in obrežne utrdbe z vsem orožjem, strelivom in drugim materialom v nepoškodovanem stanju, dalje načrte teh in vseh že zasedenih utrdb ter podatke o minskih poljih na kopnem in na morju, ki jih morajo na zahtevo nemških oblasti odstraniti Francozi sami.
8.	Vsa francoska vojna mornarica, razen ladij, ki so potrebne za varstvo francoskih kolonij, se mora zbrati v določenih pristaniščih, kjer bo demobilizirana in razorožeria. Nem-čija slovesno izjavlja, da francoske vojne mornarice ne bo uporabljala pri nadaljevanju vojne zase, razen ladij za stražo obale in za odstranjevanje min. Tudi ne bo pri sklepanju miru zahtevala francoskega vojnega brodovja. Vse vojne ladje izven francoskih voda morajo biti poklicane v francoske luke,
9.	Francoska vlada se obvezuje, da R preostalo vojsko ne bo storila ničesar proti Nemčiji in da bo preprečila, da bi francoski vojaki šli v tujino ali da bi bilo kakršno koli orožje ali letala bila poslana v Anglijo ali kam drugam. Francoska vlada bo vsem držav-
premirje
ljanom prepovedala bojevati se proti Nemčiji. Kdor »e bo pregrešil, bodo nemške čete ravnale z njim kot z nezakonitim vojakcm.
10. Nobena francoska trgovska ladja do nadaljnega ne sme odpluti i/, francoskih pristanišč. Obnovo pomorskega trgovskega prometa bosta dovolili nemška in italijanska vlada. Ladje, ki so zunaj, se morajo takoj vrniti ali pa pluti v nevtralna pristanišča. Vse zasežene nemške trgovske ladje v francoskih lukah bodo vrnjene, za poškodbe in za zaseženi tovor ima Nemčija pravico zahtevati odškodnino.
It. Nobeno letalo se ne sme brez dovoljenja dvigniti s francoskih letališč, ki pridejo z letali in vsemi napravami pod nadzorstvo nemških in italijanskih oblasti. Zasedbene oblasti imajo pravico zahtevati onesposoblje-nje vseh letal in letališč. Vsa angleška letala na francoskih letališčih se morajo takoj izročiti nemškim oblastem.
12.	Francija se obvezuje, da bo v zasedenem predelu vse vojaške naprave izročila nepoškodovane Nemcem in poskrbela, da luke, ladjedelnice, industrijske naprave, ceste, železnice, svetilniki itd. ne bodo poškodovani. Na zahtevo nemškega poveljstva mora Francija popraviti vse uničene ali poškodovane naprave ter poskrbeti zanje zadostno število uradništva in materiala.
13.	Vse radijske postaje v nezasedenem delu prenehajo obratovati. Oddaje se bodo smele začeti spet po posebnem nemškem dovoljenju.
14.	Francoska vlada mora omogočiti in z vsemi sredstvi zagotoviti promet med Italijd in Nemčijo čez nezasedeni.' del.
15.	Begunce mora francoska vlada vrniti iz nezasedenega dola v zasedeni ob sodelovanju nemških oblasti.
16.	Francoska vlada mora preprečiti vsako pošiljanje imovine, denarja, vozil in blaga iz skladišč v tujino ali v nezasedeno Francijo brez dovoljenja nemških oblasti.
17.	Stroške za vzdrževanje nemške zasedbene vojske v Franciji bo nosila franco-
18.	Vsi nemški vojni in civilni ujetniki ter ljudje, obsojeni znradi dejanj v korist Nemčiji, se morajo takoj izročiti nemškim četam, prav tako drugi Nemci v Franciji in kolonijah.
19.	Francoski vojni ujetniki v Nemčiji bodo ostali tam do konca vojne.
20.	Francoska vlada je odgovorna za škodo na vseh predmetih, ki bodo po tem pre-
Zahvala
Podpisani se prav iskreno zahvaljujem za požarno podporo v znesku
katere mi je uprava »Domoljuba« izplačala, ko me je zadela nesreča, da mi je pogorelo sta-novanje z opravo in obleko vred. Tembolj sem hvaležen, ker sem naročnik šele prvo leto, a zdaj bom ostal zvest naročnik ia bom ta list vsakomur priporočal.
Log nad Skofjo Loko, 24. junija 1940.
Rupar Janez, Log 29.
mirju izročeni Nemčiji. Odgovarja tudi za morebitni izvoz teh predmetov iz države.
21. Izvedbo določil premirja bo po navodilih nemškega poveljstva nadzorovala posebna nemška komisija, v kateri bo tudi zastopnik francoske vlade.
Italijanski pogoji
V prvi točki se Francija obvezuje prenehati s sovražnostmi proti italiji na ozemlju Francije, kolonij in mandatov, na morju in v, zraku.
2.	Italijanske čete obdrže črto, ki so jo zasedle do premirja.
3.	Francija bo demobilizirala ob tej črti pas v širini 50 km. Med premirjem bo tudi popolnoma demobiliz.iran pas v Somaliji in Libiji. Med sovražnostmi z Anglijo ter za časa premirja bo imela Italija popolno in sialno pravico za izkoriščanje luke Džibuti in njenih naprav ter francoskega dela proge Addis Abe-ba-Džibuti za vse vrste prevozov.
4.	V točki 3. omenjeni predeli bodo demobilizirani 10 dni po ustavitvi sovražnosti. V teh predelih ostane samo najnujnejše francosko osebje za nadzorstvo in vzdrževanje utrdb, vojašnic, skladišč in drugih vojaških' objektov. Ostale bodo tudi lahko najnujnejše čele za ohranitev notranjega reda, fti jih bo določila italijanska komisija za premirje.
5.	Vse orožje in strelivo, ki se nahaja y predelih, ki bodo demilitirizirani v Evropi in v Afriki, se mora izročiti v 15 dneh. Orožje v utrdbah ter strelivo se mora v roku 15 drti uničiti. Na ozemlju obmejne Somalije se mora' istotako izročiti orožje in strelivo v 15 dneh! na točkah, ki jih bo določila italijanska ko« misija za premirje. Kar se tiče orožja in streliva v utrdbah na omenjenem ozemlju, s« mora uničiti.
8.	Med sovražnostmi z Anglijo se ra^raj® utrdbe iu pomorska oporišča v Toulonu, Bi-zerti, Ajacciu in Oranu ter Marseilleu demilitariziran. Demilitarizacija se mora izvesti v 15 dneh.
Točka 7. in 8. se nanašata na način demi* litarizacije predelov, vojaških pomorskih utrdb in pomorskih oporišč.
9.	Vse kopnene, pomorske in zračne sila na francoskem evropskem ozemlju se morajo demiljtarizirati in razorožiti v roku, ki bo po« zneje določen, izvzete so le čete, ki so neobhodno potrebne za ohranitev notranjega reda, Število teh čet bosta določili Italija in Nemčija. Kar se tiče ozemlja v francoski Severni Afriki, Siriji in francoski obrežni Somaliji bo italijanska komisija za premirje upoštevala! poseben pomen ohranitve reda teh ozem ljih,
10.	Italija ima pravico, da v poroštvo za izvedbo pogojev o premirju zahteva delno ali celotno izročitev orožja, topništva, oklopnihi avtomobilov, tankov, konjske vprege in streliva, ki je pripadalo enotam, ki so se udeležile bojev proti Italiji.
11.	Italija in Nemčija imata nadzorstvo nad orožjem, strelivom in ostalim vojnim ma-terialonr v Franciji, ki ni zasedena, ter nadzorstvo nad nadaljnjo izdelavo vojnega materiala na istem ozemlju.
12.	Enote francoske vojne mornarice s« morajo zbrati v lukah, ki bodo pozneje dolo- » čene. Te enote bodo demobilizirane in raz.oro-žene ter bodo ostale pod nadzorstvom Italijo
in Nemčije. Izjema so enote, ki bodo v sporazumu z italijansko in nemško vlado določene za nadzorstvo francoskih obrežnih vodfc I	(Nadnllevant« na orlhortnll strant »podali
KAJ JE NOVEGA
99
Bojišče tako imenovane spete kolone« je v zaledju. Njen namen je begali prebivalstvo ln napravljati zmedo. Podobna ji je »šesta kolona«, katero imenujemo prazne čenče. Njeno delovanje je prikrito, toda večkrat dobro premišljeno. »Kolona* je opremljena z »bombami«, katere žene sila ljudske domišljije. Izdelujejo jih razne zakotne »delavnice«, ki jih pa ni tako lahko izslediti. Od tam izvirajo govorice o »devetih deželah«, kjer se eedi med in pada sladka mana. Mnogi se dajo varati ter se čutijo nezadovoljni. Nič ne pomislijo na izrek našega pesnika Koseskega, ki je rekel: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.«
»Šesto kolono« podpirajo ljudje, ki slišijo rasti travo. Svojo »modrost« zajemajo vedno ia »najboljših virov« ter se sklicujejo na odlične osebe. Obojih ni seveda nikjer in če zasledujemo take govorice, se nam godi, kakor če bi lovili oblaček dima. To jih ubija iu ozdravlja ljudsko lahkovernost Tako so nam nekdaj kvasili o strahovih, v katere danes več ne verujemo. In kaj so nam že pred meseci že vse napovedali, kar se ni uresničilo. Zaradi tega postajamo oprezni, pa tudi vse bolj preudarni in razsodni. K temu je »šesta kolona« veliko pripomogla. Še osla ne spraviš dvakrat na led in nekdo je nedavno rekei: »Hvala
w
Šesta kolona
H
Bogu, da ima človek dve ušesi! Pri enem ven, pri drugem noter.«
Bodimo trezni in nedovzetni do vsega, kar slišimo in kar nam skuša kdo natveziti. Begati in varati se ne dajmo od nikogar. Resnico pa iščimo tam, kjer smo jo še vselej našli. Obenem zaupajmo v božjo previdnost in pa onim, katere je postavila na odgovorna mesta.
DOMAČE NOVICE
d Za ureditev Save. Na podlagi odobritve ministrskega sveta je gradbeni minister dr. Krek podpisal odlok o ureditvi Save od Tacua do Sv. Jakoba. Regulacijska dela je prevzelo podjetje Aleksander Pretner iz Ljubljane. Za njihovo izvedbo prispeva država 900.000 din, banovina pa 55.406 din.
d 1300 letni jubilej hrvatskega naroda. Dne 29. junija so se pričele slovesnosti 1300-letnice pokristjanjenja Hrvatov. Na predvečer je bil z zvonjenjem po vseh cerkvah Hrvatske razglašen začetek tega velikega jubileja. V zagrebški stolnici je začel slovesnosti pomožni škof dr. Franjo Salis-Sevis.
d V državne premetu« ielezničarsko šole bo sprejetih 70 kandidatov, in sicer po natečaju, ki je bil včeraj objavljen v »Službenih
in kolonij. Vse francoske vojne ladje v kolonijah, kalere ne bodo ostale tam za ohranitev francoskih kolonialnih koristi, se morajo vrniti y francoske evropske luke. Italijanska vlada izjavlja, da nima namena za sedanje vojne uporabljati francoskih pomorskih enot, ki bi bile pod njenim nadzorstvom. Tudi nima namena pri sklepanju miru zahtevati zase francosko vojno mornarico. Toda za čas premirja je možnost, da se te ladje uporabijo za pobiranje min.
Francoska pristojna oblastva morajo v desetih dneh pobrati v določenih predelih pred utrdbami in pomorskimi oporišči, ki se bodo demilitartzirala, vse mine ter jih demontirati.
14. Francoska vlada s« obveže, da ne bo začela nikjer in v nobeni obliki sovražnosti proti Italiji ter da bo preprečila, da bi njene oborožene sile ali francoski državljani zapustili njeno ozemlje, da bi se udeležili so vraž-nosb proti Italiji.
15 Francoska vlada se obveže, da bo onemogočila, da bi francoske bojne ladje, letala, orožje in strelivo bili a francoskega ozemlja Poetoit na ozemlje Velike Britanije ali drugih
16. Vsem francoskim trgovinskim ladjam jo prepovedan obhod iz pristanišč, dokler ita-Ji" nemška vlada ne dovolila delne franw,ske Pomomke trgovke plovbe. Trgovinske ladje, ki ob pod-
^iTnT?* aiS0 V««"™ lukita. bodo
poklicane, da se vrnejo v francoske luke, ali da od plovejo v luke nevtralnih držav.
ui. ,VS€. iW«»n8k« trgovinske ladje, ki m nue uplenjene, s« morajo vrniti Italiji 3«. Vsem letalom je prepovedano zapu-
stili francosko ozemlje. Ta prepoved velja za vsa ietališča in vse luke.
19.	Prepovedujejo se radijske oddaje na francoskem evropskem ozemlju. Kako se bo vzdrževala radijska zveza med Francijo in Severno Afriko ter Sirijo in francosko Soma lijo, bo določila italijanska komisija za pre mirje.
20.	Italija in Nemčija imata pravico do prevoz® ^skozi nezasedeno francosko ozemlje.
21.	Takoj se morajo izpustili italijanski vojni ujetniki ter izročiti italijanskim oblastem, ter tudi osebe, ki so bile prijete zaradi delovanja v prid Italije.
22.	Francoska vlada jamči, da bo vse, kar mora izročiti po posameznih točkah premirja izročila v dobrem stanju.
23.	Italijanska komisija za premirje ima dolžnost nadzorovati izpolnjevanje sporazuma o premirju, francoska delegacija pa prevzame dolžnost za vzdrževanje zveze med francosko vlado ter italijansko komisijo za premirje
-4. Sporazum o premirju ostane v veljavi do sklenitve mirovne pogodbe., oziroma dokler ne bo odpovedana od Italije, če francosko »lada ne bi izpolnila vseh prevzetih obvez-
.ii^ras^
i« na«e delo	»rORrama. Z njim v Klasju
.roZ^Ž vli r ^etTitc^ Mto J*"
narodov, da varuie naS«,JJf J ' t>re'»k*^ni domovino in Itadirja	^ Wuie Ba«*». I
novinabc Kandidati morajo bili jugoslov ~ državljani, ki so končali najmanj s(.d,m"Ski redov realne ali klasične gimnazije al"8-trgovsko akademijo s končnim izpito,j, V* morajo dalje telesno in duševno zdravi i mlajši od 18 ter ne starejši od 22 let r" morajo od staršev ali skrbnikov dovolj"-'' da smejo vstopiti v to šolo. Predpisani J'1.,' meti, iz katerih so morali kandidati prej . lo/.iti izpit, so: srbohrvaščina ali slovenšči^" aritmetika in geometrija, splošno zemljenlsjT posebno pa še zemljepis Jugoslavije. Prošnj« morajo napisati sami in jih je treba pog|,f s potrebnimi drugimi dokumenti na upravo državne prometne šole v Belgradu, Vojvode Mi.šiča 2, do 21. julija t L Prosilec mora » njej tudi ločno navesti svoj naslov in bližnjo postajo. Kandidati bodo imeli v šoli br«. plačno stanovanje in hrano, j>oleg tega t« bodo dobivali še na mesec po !00 dinarje« d Pri taprtja ali pri motnjah v prekil vzemite zjulraj aa tešče kozarec naravM »Franz-Josef« vodo.
d Razpisan j« natečaj ut sprejem 200 m-vih učencev obrtne šole pri žel. delavnicah, in sicer: 40 učencev za železniške delavni« v Mariboru, Niču, Zagrebu, Sarajevu in Petro-gradu. V te šole se bodo sprejemali dečki i starosti od 14 do 16 let z najmanj dvema rst-redoma srednje šole. Prošnje se vlagajo pri žel. delavnicah najdalje do 15. avgusta leloa.
d Kanji za eroiae vaje. Pri vpoklicu konj na vojaške vaje se je ugotovilo, da se lastnini konj poslužujejo različnih načinov, da se te dolžnosti izognejo ali pa dajo na orožne vaj« najslabše konje. Kdor ima več konj. da navadno najslabšega, drugi si zopet od sosed« izposodi ali kupi nesposobnega koma. ki e* potem žene v vojaško edinico. Primeri se celo, da lastnik svojega konja namenoma poškoduje in ga onesposobi za vojaške namene. S takim postopanjem se ovira delo vojaških oblaslev, da ne morejo svoje naloge natanko in redno opraviti, kar je lahko usodnega pomena ia državno varnost Zato rnerodnjoa oblast 0|»>
CVIČEK
pravi dolenjski dobite*
EiSM! glSUTBl V UtiliH.
zarja, da morajo biti za vojaške namene dani le dobri in »jKisobni konji in da bo vsakdo, ki se samo poskusi izogniti «ej dolžnosti, nemudoma naznanjen pristojnemu vojaškemu oblastvu.
d 1000 delavcev in delavk je odpustila tvornica Thor.et Mundus v Varaždinu.
— Pri lenivesli crtv to »tabrra ielodfi z aerazpoložeajeM za jed vsSed zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-joMfova« grenka voda Zelo pogosto se potrjuje, da je »Fnsz-Josciova. grenka voda av posebno koriun. 1o»iače sredstvo, k'dar gre za to, da se zjulraj" očisti prebavni kanal - sr.iinsVin sredstvom za odprtje.
Ogt na. s »r. m.mm. ^»Ljubljane« še niso dvignili. Dela za rešitev rušilca »Ljubljane« so končana. Te dni bodo ponovno skušali dvigniti rušilec z morskega dua. V ta namen so postavili štiri železne cilindre, ki so jih pritrdili ob strani potopljenega rušilca. Zadnja dela vodi kontre-admiral vojne mornarice g. Paviča, ki je prispel iz Splita.
d Neva erainiška vojašnica. V kratkem prično v Ljubljani graditi novo in sodobno urejeno orožniško vojašnico na prostoru, kjer je sedaj oroiuiška šola, odnosno kjer je bil«
Omejevanje rojstev in naš narod
»Varajte so lažnivih prerokov!« — Neki Maltns je bil tisti lažnivi prerok, ki je obetal svetu nebesa, če bodo vse družine tolik« pametne, da bod« imele samo pe dvoje, kvečjemu trojo otrok. Koliko več bo zaslužka, koliko manj bodo matere trpele! Mnogo jih j« nasedlo tem zapeljivim besedam. Tudi v naši ljubi domovini jih jo mnogo poslušal« njegovo besedo, is katere je dihala sama ljubezen do trpečega človeštva. Zlasti mesta in deloma tudi industrijski kraji. Koliko pa je nas Slovencev! Če vsi skupaj stopimo, kar nas je v domovini in kar nas je potaknjenih p« vsem sveta: komaj nekaj milijonov bomo našteli. Zdravniki, ki štejejo rojstva po naši domovini, že pišejo in govore o dnevih, ko bo pokopan zadnji Slovenec ... Družina z dvema otrokoma! Ali ni to kakor toča, ki pobija naša rodovitna polja? Naša mesta so ž« itak obsojena na smrt, če bi jih ne podpiral dotok z dežele. Žal tudi dežela hiti za mesti — kar je mestnega, to je imenitne! — zato moramo čakati naše narodne smrti ali pa se mora naš mali narod povrniti nazaj k Begu in k njegovi besedi ..,
nekdaj bolnišnica za nalezljive bolezni. Glavno poveljstvo v Belgradu je od mestne občine ljubljanske kupilo velik prostor v obsegu 2666 m* za 266.580 din. Občina pa je poveljstvu podarila 810 m* v vrednosti 81.050 din.
d Na pet let težke ječe je bil obsojen Miro Jankole, bivši bankir v Slovenski banki v Ljubljani zaradi zločinstva falzificiranja banč-j nih knjig, zločinstva obrtne prevare in pre-! stopka poneverbe.
d Najstarejša Jugoslovanka. V bosanski i vasi Lipiku so odkrili najstarejšo ženo Jugoslavije, nad 150 let staro Stano Sišič. Častitljiva starka je bila že ob času okupacije Bosne in Hercegovine stara 80 let. Poročila se je sedemkrat: prvič, ko je bila stara 20 let, zadnjič pa, ko ji je bilo 86 let. Ko je s 102 letoma postala zadnjič neutolažljiva vdova, se na njeno veliko žalost ni pojavil noben ženin več, ,V sedmih zakonih je imela 21 otrok, ki so pa vsi že umrli. Tudi od 132 vnukov ni nobeden več živ. Živi pa še okrog 500 pravmtkov. Siana pripoveduje, da je z vsemi sedmimi možmi živela zelo slabo, posebno pa s tretjim, četrtim ii> šestim možem, ki je niso samo pretepali, ampak so bili tud' pijanci. Vendar ni bila nikoli bolna, niti prehladila se ni. Starka še vedno rada in veliko j6 ter spi že od svoje rane mladosti kar na tleh. Ljubi tudi tobak in posebno še kavo, katere izredno veliko popije.
d Uredba • železu. Na pristojnem mestu v Belgradu se je zvedelo, da namerava vlada v najkrajšem času izdati novo uredbo, tako imenovano uredbo o železu. Po njej naj bi se rešilo tudi vprašanje preskrbe naše železne industrije s potrebnim starim železom. Zadnje čase so se cene staremu železu zvišale na 3 din sa kg. Zaradi tega povišanja so začeli ljudje v vedno večjih količinah nabirati staro železno in ga prodajati. Domače topilnice ne morejo starega železa več nakupovati tako drago in so zato nakup znatno omejile. Napovedana ttredba naj bi zadovoljila obe stran}, nabiralce železa in topilniška podjetja.
V VSAKO H1SO aOOMOUUBA«!
d Dekliški dnevi na Betuavi, ki so se
pričeli 29. junij«, so v vsakem pogledu lepo uspeli. Prvi dan je deževalo in so zato mnoga dekleta v mariborski okolici ostala doma ter je morala izo3tati večerna procesija. Zato pa je bilo tem lepše naslednji dan, v nedeljo. Nad 1000 deklet je spremilo škofa dr. Tonia-žiča v grajski park, kjer je bila sv. maša. Pridigoval je sam g. škof. Sledilo je slavnostno zborovanje s primernimi in lepimi ljudskimi nagovori. Popoldne je bila sklepna akademija s posvetitvijo Mariji.
d Banovinsku podpora za nav vodovod. Ban dr. Marko Natlačen je ob priliki gasilske slavnosti v Zabukovici pri Grižah izjavil predsedniku Vodovodne zadruge Potočniku, da je že podpisal prispevek 30.000 din gradnjo nujno potrebnega vodovoda v Zabukovici.
d 1 milijon rumenjakov v enem vagona. Kakor smo že večkrat javljali, je sedaj čez Maribor silno živahen izvoz živil in živine v Nemčijo. Cez Maribor gre tudi bolgarski izvoz; izvaža se živina, svinje, jajca. Pozornost je vbujal ono sredo izvoz 10.000 živih kur, ki so prispele iz Bolgarije, še večjo pozornost pa hladilni vagon, v katerem se je nahajalo v pločevinastih posodah nič manj kot 1 milijon jajčjih rumenjakov. To blago je dospelo iz Vel. Kikinde ter je bilo poslano v Berlin. Rumenjake rabi nemška živilska industrija^
d Kmetijska šola v St. Juriju pri Celju začne novo šol. leto dne 16. septembra. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. julija. Pojasnila daje ravnateljstvo banovinske šole v Št. Juriju pri Celju.
d Toča. Dne 30. junija popoldne ob petih je divjala strašna nevihta nad Limbušem, Bistrico, Rušami in tam okrog. Toča je potolkla vse žito, hmelj, krompir, sadje in grozdje. Koder je padala toča,,so vsi pridelki popolnoma uničeni. Toča je padla 5 cm na debelo. Škoda se zaenkrat ne more niti približno oceniti.
d Regulacija Koprivnice v tretjem delu se bo nadaljevala, da se pri njej zaposle brezposelni.
n »Labud« sadol na mine. Naša 8700 tonska ladja »Labud«, ki pripada Jadranski plovbi d. d. na Sušaku, je 20. junija plula po prelivu med Anglijo in Irsko in je bila na poti iz južne Afrike v Liverpool. Na tej poti se je ladja ponesrečila in se potopila z vssm tovo-
Delavstvo in
2e se bliža letošnja žetev. Pravijo, da ne obeta posebnega bogastve. S slabo letino je združena nevarnost za visoke cene. Letos to velja zaradi izrednih prilik še veliko bolj, kakor pretekla leta. Cena pšenici in žitnim pridelkom sploh je že doslej poskočila za ca 60%. Delavec zato z bojaznijo gleda v bodočnost v skrbi, kako naj živi in kako naj vzdržuje družino.
Delavskim družinam je vsakdanji kruh res najvažnejši del prehrane.
Nad 1,000.000 delavcev in nameščencev porabi letno okrog 400 tisoč ton kruha. Ob lanskih cenah, ko je bil kruh po 2.50 do 3 din kilogram, so tako delavci in nameščenci izdali zanj daleko preko ene milijarde dinarjev. Zdaj so cene kruhu 3.50 do 5 din kg in se tako delavski izdatki zanj približujejo dvema milijardama. Ce bi cene žitnih pridelkov in z njim vzporedno krušnih izdelkov še na-
_ __Stran 7.
1 -
rom. Posadka se je rešila s čolni, s katerimi se je pripeljala do irske obale. Poveljnik ladje Boža Bantič je obvestil Jadransko plovbo d. d. na Sušaku, da so vsi Člani posadke rešeni. Ni še znano, kako je prišlo do nesreče, ver-, jetno pa je, da je ladja zavozila na mino. »Lai bud< je bil narejen leta 191o.
n S kolesom v osebni avto. Ono nedelja popoldne se je zgodila na betonirani cesti », gozdičku med Medvedami in Jeperco promet-« na nesreča, pri kateri je zgubil življenje 18 letni delavec Kuralt Anton iz Škofje Loke. Peljal se je s kolesom in pii tem zadel v osebni avto-mobil, ki mu je vozil nasproti. Kuralt je pri sunku odletel naravnost v avtomobil in z vso silo zadel v sprednjo šipo. Ta se je razbila, pri tem pa je Kuralt dobil tako hude poškodbe, na glavi, da je v kratkem izdihnil.
d Velika množina ostankov za obleke ia perilo je ravnokar došla na zalogo v Goričar-* jevo ta malo trgovino za ostanke, Ljubljana^ Sv. Petra nasip 29, to je za vodo. Pohitite z nakupom, ker so ugodne cene, ter prosimo, da! poveste tudi Vašim znancem, ki še ne ved« za to trgovino.
n V Kamniški Bistrici se je smrtno ponesrečil pri reševanju svojega nečaka ravna* telj ljubljanske tobačne tovarne Franjo Golob« Cez previsno steno je padel ravnatelj Golob] v prostem padu kakih 10 m globoko na ka* rnenje v Sedlškem hudourniku. — Naj počiva v miru!	i
n Kozolec je zgorel. Sredi poldneva je izrt bruhnil požar v kozolcu-dvojniku, last posest* nika Štupnika iz Spodnje Slivnice pri Gro* suplju. Prihiteli so slivniški gasilci in nato se gasilci iz Grosuplja, ki se jim je z velikim trudom posrečilo omejiti požar, da se ni raz* širil na sosednja poslopja, dočim je kozolec* v katerem je bilo že precej detelje in sena, zgorel do tal. Posestnik Štupnik ima veliko škodo, ker je menda zavarovan le za majhno vsoto.
d Sprejem mladenižev v Strojno morna-riško šolo v starosti od 15 in pol do 18 ia pol let in v Strokovno mornariško šolo v sta. rosti od 16 do 18 let. Rok za prijavo je d« 31. avgusta t. 1. Vsa tozadevna pojasnila do« bite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovoc priložite kolek za 10 din.
cene kruhu
raščale, bi se seveda ti izdatki delavstva za kruh še povečali. Zato so v gospodarskih' krogih začeli govoriti o najvišje dovoljenih.' cenah tudi za kmetijske pridelke. S tem vprašanjem se je baje bavila tudi že naša vlada. V poučenih krogih pa vedo povedati, da s« hrvatsko narodno vodstvo odločno upira ta« kim nameram. Zdi se, da bo ta neenotnost zadostna, da do maksimiranja cen kmetijskiU pridelkov ne pride.
Cene kruhu so po gorenjih podatkih po* rasle že za preko 60%. Ce ne bo zadostnih, protiukrepov, bodo cene še naraščale. Delavske plače pa so v mnogih slučajih ostale ne* izpremenjene. Kjer so se zvišale, se niso zvišale v sorazmerju s porastlo draginjo. Z.iv* Ijenje delavca se je zato znatno poslabs&Uk. Zlasti se delavcem slabo godi tam, kjer ms« organizirani.	-»,
V
c;.aa a	»DOMOLJUB«. in* * i«:i,a 194»	___ ij7;.
Bora Kslia jc izdelal nov kip «▼. Ciril« ia MhikU.
▼ VSAKO H1#0 »DOMOLJUBA«!
•ari r
Žko-Hi Loki aesadona to i» pokoj>»ii ob T*Uka »deieftp L
-—,«=. tfsjartsas-s tsjsftias rtiawa - ^
Zemljevid Besarabije, katero je zasedla Sovjetija,
Mp^na	* <*WUW°	^
Delavci pri popravl|aa|n oe»t, kl fik ie razrulila vojska aa evropskem laboda. -
Romunski kralj Karol, ki je moral Sovjetom od-•topiti Bciarabijo in Bukovino in nekaj oporiš« ob črnem morju.
Barikada i« avtomobilov In vofaJke »traie aa Great Koodn pri Londonu, ^
Stran IU.
>IK)MOLJUBc, dne 3. julija 1940
^tev, 27.
NOVICE IZ JULIJSKE KRAJINE
Smrt junaškega maršala
Med nekim letalskim poletom pri Tobrukn v
Afriki se je zrušilo * plamenu na tla letalo, ki ga ie vodil guverner Libije marša! Italo Balbo. Marial
Italo Balbo j t bil i vsemi (lan: posadke, ki «o bili na letalu, takoj mrtev. Zastave italijanskega orožja se klanjajo pred smrtnimi ostanki v čast Italo Balbu, prostovoljcu v svetovni vojni, članu fašističnega kvadrumvirata. junaku poletov nad Oceanom in guvernerju Libije, ki je pade! na polju časti.
Novica, da je angleško letalo nad Tobrukom sestrelilo letalo maršala Balba, je v vsem Egiptu napravita zelo velik vtis, V Egiptu ie bi! pokojni Balbo kot guverner sosednje pokrajine zelo znan. Balbo j* večkrat obiakal eg;ptsko prestolnico Kairo.
Obenem i maršalom Ba!bom je bilo ubitih še 9 oseb, med nitmi major pilot, kapetan, mehanik, radiotelegrafist in nekateri potniki, ki so potovali po službenih poslih v Tobruk. in sicer generalni konzul v Tripolisu Caretti, pehotni maior Berso-nell. topniški kap-tar. Quilici. ravnate!; italijanskega lista »Corriere Panano* in zrakopiovni poročnik Florio Cino, maršalov zet. — Med tisoči drugih je izjavil ob maršalovi žalostni smrti sožalj« vodja Nemčije g. Adolf Hitler.
Dve novi maši
Prvo novo »v. mašo je daroval g. Rudolf Žafran iz Hrastja v nedeljo, 2. junija, v farni cerkvi v SL Petru na Krasu. Vsa obširna duhevnija je bila t radostnem razpoloženju. z vseh strani Pivke pa so privrele šc trume vernikov, da so dvignile Domen in »lovesnoit večnega dneva. Novomašnikov kmečki dom v H rastju so požrtvovalne roke okusno okrasile, v cvetje in zelenje se je odela tudi župna cerkev in njena bližnja okolica. Svojo prvo sveto daritev je pel g. novomašnik, obdan od številnih sobratov m bogoslovcev. na čelu jim domači župnik g. Kramarič. Pridiga! je g. Janez Kalan, župnik v Knežaku. Govoril je, kakor zna pač on: močno, živahne, iskreno, iz srca k srcu !n ganil nabito polno cerkev. Prepeval je domači pevski zbor, ki se je z vnemo izvežbal in dose?»l popoin uspeh,
V nedeljo, dne 9. junija, smo preživtH v Trnju iep in spodbuden dar.. Vsi, ki smo ga bili deležni — in bilo nas je na stotine in stotine izpod Nanosa do Knežaka —, ga bomo ohranili v nepozabnem spominu.
..	svoie P"'* sv. rraše, svoj najlepši dan v
življenju, je praznoval domačin g. Avguštin Zel e. Ce pomislimo, da je bila to prva nova masa v Trnju, jjotem si lahko predstavljamo ponos, ki je navdajal Trnovljane, in se ne bomo čudili, če se niso plašili ne dela ne žrtev, da je vsa vai kar tonila v okrasju. Nadvse lepo je bila ovenčana "ov*ce?ev- dva visoka, vitka mlaia in pet mogočnih slavolokov so pa glasno pričali, kako Mu-beco vdanost go-ijo vafčani do svojega draeeaa rojaka. Slovesno razpoloženje velikega praznika "ie se povečalo prekrasno vreme, Ce si izpred cerJe užival pogled na Pivko, se ti je srce v veselju ra-™ed v,em »«" sijajem in med prelivanjem " !e,od r°is,n^a	skozi Vas
proti cerkvi pomikal pester sprevod številnih svatov in duhovnikov z novomašnikom. Sredi vasi
wVV,!,reni!.m ie. nov°mašnika v imenu fan l0,^™11 pozdravila s preprostimi pa iskreni-
^ •K01 C?rlfvl' 30 9ami 013 sebe napravili ZA k!I ,e 'e ^vomašnik povelj' v	M'dx PrePevanifm znane in
S!f	pesmi »Novomašnik«, bod' pozdravljen'.
,e 3k^'Jd0 "dnjetra kotička napolnjeno cerkev ZZti W 1° 2!f£.N5* * ie pričelo sveto
opravilo, ki V, je novomašnik p^ kVep o done-
rešil svojo težko nalogo.
i- ' frč?™ iVpniičr; Vrhpolie v Vipavski dolini je priliub jena fara. Zaradi njene lege ob robu vioavrte lepote je prikupna, vabljiva in priročna,
Kobarid
kajti trg je v bližini in prometne zveze so ugodne. Po številu duš ie primerna, po razhodnosti ni pretežka. Gospodarska razmere so te precej trdne io duhovno življenje med verniki je lepo razvito. Kvari pa vrhpoljsko duhovoijo njeno župnišče. Kjer koli it načne pogovor o Vrhpolju, te navadno čuje tudi že udomačena opazka: »Vse prav in dobro, če bi ne bilo tistega nesrečnega farovža.« Kes, župnišče je vrhpoljska črna točka. Stavba je stara, nerodna in ima vse slabosti stare bajte, povrh pa še za sedanje čase strašno lego ob glavni cesti. Že 70 let se dela na zgradbi novega žup-nišča, župnišča pa ie vedno ni. Sedanji župnik se močno prizadeva in v ta namen donaša tudi žrtve. Prevzel je v oskrbo celo pokojno kuharico Franči-ško, da bi delo pospešil, vendar se še vedno najdejo ljudje, ki delajo ovire. Sedanie zastarelo župnišče trpi posebno pod očitkom, da je ob cesti in med hišami. Ali nrj tudi novo župnišče zazidamo med hiše, mu odvzamemo samostojnost in ga obremenimo s težavami preveč ozkega posestva, ko ga lahko postavimo »redi vrta, na vse »trani prostega in nezavisnega, v najbolj mirnem središču vasi?l Ali ne bo Vrhpolje » tem pridobilo na ugledu in časti in bo prišteto med najbolj zaželjene duhov-nije v školiji. Povedati moramo javno, da velika večina faranov vte to dobro razume in pravilno ceni, delo, žal, pa nt more izpod rok, ker je par oseb, ki bi lahko veliko pomagale, pa nočejo. Ne vemo, al; ne razumejo ali pa iščejo lastne koristil i Poroka. V soboto, dne 22. junija, se je po-roč. v Gorici g. zdravnik dr. Zoran Dietz z gdč. Štefko Ježevo^ zasebno uradnico. Obilo srečel
i Kanal. (Smrt.) V nedeljo dne lb. junija smo pokopali gospo Antonijo Savli, ženo tukajšnjega lekarnarja. Dočakala je častitljivo starost 88 let. T0 r.oduL l'e bila Dalmatinka iz Splita. Umrla je po kratki bolezni. Do zadnjega je pomagala svojemu možu v lekarni in zdravila trg in ve« okraj. Prebivalstvo jo je spoštovalo in ji je s veličastnim pogrebom izkazalo svojo hvaležnost. Naj počiva v Bogu! Žalujočemu soprogu iskreno sežalje! — V sredo je ugledni rajnici šla delat družbo 9 letna deklica Hedviga Gabrijelčič. Nedolžno dekletce so P"P«»»b .?•» 3 popoldne iz bolnišnice v Vidmu, ob poUtinh je že izdihr.iU »vojo mlado dušo. Na
pogreb	°'zi'* ,mo >' P"redi1' 'ep, ganljiv
i-,, "	M '« pooearefilo. Nad goriškim leta-
liščem ,e ,e ponesrečilo letalo in zgorelo. Pri tem
'I'''.'? fr,6 0,ebi' ki »»« »«* *ti°reli. Podčastnik Lici, Alfieri, ki j, vodil letalo, je bil
nptT.ti l . a-.m	smrtne ostanke pre-
lec mntnri«»ZpS	"><=«<« spremljeva-
lec motorist Franc Kri.t ančič je bil rojen v Ste-
verjanu in so ga pokopali v Goric".	I
i Trg s češnjami. Zadnji teden j« bil goriški trg s češnjami živahen. Vsak dan je odšlo okrog 8 vagonov blaga v bivšo Avstrijo in v Nemčijo. Cene so silile navzdol zarad konkurenčne blaga i drugih trgov v starih pokrajinah, vendar so s« 4« držale na višini od 1.20 do 160 lir 1 kg. Tekoči teden pa so cene popustile, ker »o v bivši Avstriji kontingenti ž« izrabljeni in ker je bilo zaradi dežja blago manj vredno. Cena za boljše blago j« padla na 1 do 1.10 lir, manjvredno je Slo tudi 1* po SO—70 stotink kilogram.
i Duhovniška vest iz tržaške škofije. Novomašnik g. Rudolf Žafran iz St. Petra na Pivki j« imenovan za župnega upravitelja duhovnije Sveti Ivanec pri Žminju. Fara leži na skraini južno-vzhodni meji tržasko koperske ikolije globoko v Istri v bližini labinjskih rudnikov.
i Žeaa dedi moža. V Ložah na Vipavskem j« za binkoštne praznike leža! na mrtvaškem odru ta-mošnji spoštovani posestnik, 65 letni J. Rener, bivši župan. Čez mesec dni je prva za njim v duhavniji umrla njegova zvesta žena Terezija. Pokojna sta bila ugledna in priljubljena vtščana. Svojo številno družino — 6 »inov in \ hčere — sta lepo vzgojila. N« zadnji poti iu je spremljala velika množita ia domači pevci so iima zapeli več pretresljivih na-grobnic v slovo. Naj jima sveti večna luč, globoko žalujočo družino naj pa tolaži dobri Bog!
I Polovična voznina po želcznici v Gorico. Od S. do 31. avguita bodo imeli vai, ki obiščejo Gorico, polovično znižano voznino po železnici. V avgustu praznuje Gorica obletnico priključitve k Italiji. Prometno ministrstvo je zato dovolilo polovično voznino vtem, ki v tem mesecu obiščejo Gorico.
Za novega poveljnika v severni Alrikl je bil imenovan znani marSal Graziani.
Samo ob sobotah, nedeljah ia ponedeljkih prodajajo sedaj v Italiji kavo, pecivo in sladoled.
Vojne operacije v Sredozemlju se omejujejo v glavnem na delovanje letalcev.
Spor med NemKjo in Sovjeti j« je izklju-čen, pravijo v Berlinu.
Splošna mobilizacija je bila baje okli-cana na Madžarskem zaradi spopadov na romunski meji.
Nemške žete so zsedle nezaščitena angl®* ška otoka Jersey in Guernsejr v Kanalu.
RAZGLED PO SVETU
Romunija odstopila Rusiji Besarabijo
Romunski poslanik v Moskvi Gavitescu je bil 26. junija ob 22 poklican k sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu. Ta mu je izročil ultimalivno spomenico sovjetske vlade, v kateri Rusija zahteva od Romunije: 1. da ji vrne vso Besarabijo, ki je bila pred svetovno vojno ruska; 2. da ji odstopi severno Buko-vino. kjer prebivajo Ukrajinci.
Sovjetska vlada je Romuniji dala rok 24 ur za sprejem te zahteve. Ce bi je Romunija ne sprejela, si Rusija pridržuje pravico do izvedbe vseh potrebnih korakov za uve-Ijavljenje teh zahtev.
Dne 27. junija dopoldne je bila v Bukarešti sklicana seja romunskega kronskega sveta pod vodstvom kralja Karola, na kateri ni bil sprejet noben odločilen sklep. Druga seja
KATOLIŠKA CERKEV
» Službe božje ;a mir. Ono nedeljo se je prvič brala na grobu apostola Petra v Vatikanu maša za mir s posebno molitvijo, da bi novi red, ki se bo rodil iz sedanje vojne, te--ineljil t a pravici in ljubezni do bližnjega. Ta maša se bo ponovila vsako nedeljo, prenašal jo bo pa tudi radio z. uvodnim pojasnilom. Glede sedanje vojske je izjavil napovedovalec, <i:i je treba priznati, da je žalostna posledica svetovne vojne, ker ni prinesla pravega miru, prinesla ga pa ni, ker ni bil mir božji. To sta obžalovala že tudi papeža Benedikt XV. in Pij XI., ki sta opozarjala, da mirovna pogodba
79
Gospod Volodijovski
Vsi pa so se strinjali v tem, da jo cesar odpravil vojno silo na pot, da koruka proti Ijudo-vladi in da najbrž že v kratkem dospe pred llo-Čim. V teh izjavah ni bilo nič novega zr bodoče bmnitelje Kamenca, vendar ker niso na kraljevskem dvoru v Varšavi verjeli v vojno, je sklenil gospod podkomornik podoljski odpraviti ujetnike z njihovimi novicami vred v Varšavo.
f'ete 80 se zadovoljne vrnile s prvega pohoda. Med tem je zvečer dospel k Volodijovskemu tajn.k njegovega pobratima Habareskula, starejšega per-kulaba hoči.nskega. S seboj ni prinesel nobenega lista, ker se je perkulab bal pisati, za to pa mu je naročil, naj ustno pove njegovemu pobratimu Volodijovskemu, >zeniei njegovega očesa' in »ljub-ljencu njegovega srca-., naj se pazi in ce nuna Kamenec dosti vojaštva za obrambo, naj pačs kakršnimkoli izgovorom zapusti mesto, ker pričakujejo v Hočimu, da pride cesar tja že drugi dan z vso vojno silo.
Volodijovski je ukazal zahvaliti se perkulabu in ko je dal tajniku nagrado, ga je poslal nazaj, sam pa je takoj obvestil poveljnike o bližajoči se nevarnosti.
Vest je napravila velik vtis. čeprav so jo pričakovali vsako uro. S podvojeno marljivostjo so opravljali dela v mestu, gospod Hieronim Lancko-ronrki pa sc je brez odlaganja odpravil v svoj Zva-nec, da bi od ondod pazil na H oči ni.
Preteklo je nekaj časa v pričakovanju, naposled je na porcijunkulo, drugega avgusta, dospel sultan nod H oči m. Razlili so se polki kakor brez-brežno morje — in ob pogledu na poslednji grad, ki je stal še v mejah padišahove oblasti, Be je iztrgal krik ,Allah, Allalil' iz ti«nčerih grl. Na drugi slrani Dnjestra je ležala brez obrambe ljudovlada, ki naj bi jo te neizmerne vojske zalile kakor povo-
kronskega sveta je bila ob 20 in je trajala do 23.30. Po tej seji je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi da se je kronski svet posvetoval o sovjetski zahtevi glede odstopitve Besarabije in severne Bukovine. Da bi Romunija ohranila mirne in prijateljske odnošaje s Sovjetsko Rusijo, je kronski svet sklenil sprejeti sovjetsko zahtevo.
28. junija popoldne so sovjetske radijske postaje objavile da je Romunija odstopila Sovjetski Rusiji Besarabijo in severno Buko-vino. S tem je romunska vlada ugodila sovjetskim zahtevam. Rdeče čete so prekoračile romunsko mejo ob 14 in sedaj korakajo v smeri proti Černovicam, Akermanu in Kiši-njevu. Romunija je dobila rok štirih dni, da umakne svoje čete iz teh pokrajin.
ni imenovala Boga in da je razen tega mirovni pogodbi manjkal duh čiovečanstva, usmiljenja in ljubezni do bližnjega.
BOLGARIJA
s Bolgarska delavska zveza je priredila
25. junija na čast predstavnikom Jugorasa slovesno večerjo v hotelu »Bolgarija«. Na večerjo je prišel tudi trgovinski minister Zagorov, ki je imel med banketom tudi govor, v katerem je poudaril, da so se bolgarski in jugoslovanski delavci zbrali ne samo kot bratje po krvi, temveč tudi kot ljudje, ki imajo skupen cilj v borbi za socialno pravico iu stanovsko za-
denj ali požrle kakor plamen. Množice bojevnikov, ki se Iliso mogle nastaniti v gradu, so se razprostrle po poljih, prav tam, kjer so pred leli poljske sabljo popolnoma pobile enako veliko vojsko pre-lokovo. Zdaj se je zdelo, da je prišel čas maščevanja iu nihče v teh divjih krdelih, začenši od sultana pa tja do zadnjega taborskega sluge, ni slutil, da bodo ta polja še dvakrat usodna za polmesec. Upanje, da, celo gotovost zmage je poživljala vsa srca. Janičarji in spahiji, trume črne vojske z Balkan", z rodopskih gora, iz Rumelije, s Peliona in Ose, s Kartnela in Libanona, iz arabsk!h puščav, iznad bregov Tigrida, iz nilovih nižin in vroč.h peščenih planjav afrikanskih so z divjimi kriki zahtevali, da naj jih takoj prepeljejo na ,neverni breg'. Med tem pa so začeli muezini s hocimskih uiinareijv klicati k molitvi, zato je vse utihnilo. Moije glav v turbanih, čepicah, fesih, burnusih, ketijah in jeklenih čeladah se je sklonilo k zemlji in čez polja je šlo zamolklo mrmranje molitve kakor brenčanje neizmernega roja čebel — in letelo v presledkih — zanašal ga je veter — za Unjestr
k lludovladi.	........ „
Nato so se oglasili bobni, krivulje in piščalke in dali znamenje za oddih. Čeprav je. šla vojska počasi in zložno, ji je vendar hotel dali padisah po dolgi poti izpod Adrianopola primeren počitek. On sari se je umil v čistem studencu, ki je tekel nedaleč od mesta, in odjahal nato v hočimski ko-nak, na polji!) pa so začeli za polke razpenjati šotore, ki so kakor sneg v kratkem pokrili nepregledni okoliški proftor.	,.,,.„ Dan je bil jasen in tudi zvečer je bilo leno vreme Po zadnjih večernih molitvah se je začel v taboru počitek. Zasvetilo se je na tisoče in sto-tisočs ognjev in njih niigljanje je vzbujalo bojazen v nasproti stoječem žvanskem gradiču, ker so bili tako raztegnjeni, da so vojaki, ki so hodili na ngled, v svojem poročilu o leni, kar so videli, pravili, da se jim je zdelo, ,da sloji vsa mul anska str.-n v ognjili'. Toda čim više se je vzpenjal jasni mesec na zvezdnato nebo, tem bolj so ugašali ognji
Sčito. Nato je minister Zagorov pozdravil zastopstvo jugoslovanskega delavstva v imenu bolgarske vlade ter je napil kralju Petru II. Za pozdravne besede ministra Zagorova se je zahvalil namestnik predsednika Jugorasa, na kar je povzel besedo glavni tajnik bolgarske delavske zveze Ivan Dimitrov, ki je isto tako poudaril veliko veselje bolgarske vlade zaradi obiska, ki mu ga je napravil zastopnik Jugorasa. Poudarjal je potrebo po še tesnejšem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo.
DROBNE NOVICE
i, i i, —
Zopet je obnovljena plovba romunskih ladij po Sredozemlju.
, V Londonu se nahajajo bivši francoski predsedniki vlade Herriot, Paul Boncour in Leon Blum, Mandel, Campinchi, Delbos, Cot in Reynaud.
Francoska vlada se preseli v Clermont-Ferraud.
Ford je odklonil, da bi v svojih tovarnah izdeloval letala za Anglijo.
Pri poletih nad Anglijo je bil sestreljen nemški bombnik, v katerem je bil nemški letalski general Loeb. General je bil ubit.
Nad polovico ljudi na svetu je danes že v vojni; vojna nevarnost za Sovjetijo postaja vedno večja, piše ruska »Pravda«.
Prednje straže nemške vojske so prišle na francosko-špansko mejo.
800 letnico države so praznovali 27. junija na Portugalskem.
V Franciji mešajo moko za kruh s krompirjem, omejili so uživanje masla in mleka ter ustavili izdelovanje sladkarij.
Po angleških vesteh se bodo irancoske kolonije še dalje borile na strani zaveznikov.
Veliko skladišče municije, v katerem je bilo 50.000 kg razstreliva, je zletelo blizu romunske Bukarešte v zrak.
razen stražnih in sredi tišine noči se je razlegalo samo hrzanje konj iu mukanje bivolov, ki so se pasli na tarabanskih planjavah.
Ko pa se je drugo jutro zdanilo, je sultan odredil, naj gredo janičarji, Talarji in Lipki čez most in zavzamejo Zvauec, in sicer mestece in grad. Ni jih čakal hrabri gospod Hieronim Lanckoronski za zidovi, ampak je s štiridesetimi svojimi Talarji, osemdesetimi Kijani in enim lastnim tovariškim praporom ob strani udaril na janičarje pri prehodu iu kljub gostemu ognju iz pušk to najizvrst-nejšo pehoto tako zmešal, da se je razpršila in začela umikati v vodo. Med tem pa je čambi.1, pomnožen z Lipki, prekoračil ob strani reko m vdrl v mesto. Di.n in kriki so opozorili hrabrega gospoda podkomornika, da je mesto že v sovražnikovih rokah; zato je ukazal umakniti se od prehoda, da bi šel nesrečnim prebivalcem na poivoč. Janičarji ga kot pehota niso mogli preganjati, on pa je hitel v polnem diru reševat. In že je dospel na lice mesta, ko so nenadoma njegovi dvorni Ta-tarii pogazili svoje prapore in prešli na sovražnikovo stran. Nastal je zelo nevaren trenutek: čmu-bul, okrepljen z Lipki, je v nu^niu da je izdajstvo povzročilo zmešnjavo, udaril naravnost in z velikim zaletom na gospoda podkomornika. K sreči so se Kijani, ki jih je podžgal poveljnikov zgled, hrabro postavili v bran. tovaršški prapor pa je v kratkem zlomil sovražnika, ki že sicer ni bil zmožen upirati se redni poljski konjenici. Grud« pred mostom se je takoj pokrila z mrliči, zlasti z LipR., ker so ti vzlrajneje nego navadni ordinci stali na svojih mestih Posekali so jih precej tudi se po ulicah, nakar se je gospod Lanckoronski vide«, da se od vode sem bližajo janičarn, umaknil za obzidje, potem ko je še poprej poslat v Kamenec
prosit pomoči.	,	. ,. .__
Padisah spočetka ni mislil Ia dan osvajati zvan-ski grad. ker je pravilno menil, da ga zdrobi kakor bi mignil, pri splošnem prehodu vojsk čez reko. Hotel je samo zajeti mesto in v mmmiu, |« ud* stujejo v ta namen popolnoma oddelki, kMih 1«
Nujna prošnja častilcem sv. Vrha
Sv. Urh na Strojni.
Ze 20 let se v stolpu naše prijazne romarske cerkve na krasi' izletniški in planinski točki nad Prevaljami ia Libeličami milo oglaša dan za dnem samoten zvonček, kakor bi še vedno jokal za mogočnimi svojimi tremi tovariši, ki so jili vzeli za vojno. Doljfo že smo želeli mu dobiti vsaj dva nova tovariša, ki bi naj potem i dosedanjim zvončkom skupno vabili v prijazni gorski kraj, v svetišče, posvečeno velikemu priprošnjiku v dušnih in telesnih potrebah, posebno še v priprošnji ljubega miru *v. Lirhu.
Začeli smo zato že lani zbirati prispevke in darove za nabavo zvonov. Lepo so nas podprli domači ia tudi nekateri dobrotniki sosednjih župnij, vendar smo zaradi visoke cene materiala zaenkrat mogli naročiti smo en zvon, ki bo veljal okrog 20.000 din. Izdelala ga bo znana iivtrna Biihl v Mariboru. Blagoslovitev zvona bo na »Lepo« ali »Urhovo nedeljo« dne 7. julija letos na Strojni, če ne pride -- kar upamo, da ne bo — vmes kakšna nepredvidena ovira. Siovesio bomo vozili zvon s prevaljske postaje na Strojno najbrž že teden prej, da bo zvon na god farnega patrona sv. Urha (4, julija) že pri cerkvi.
Vljudno vabimo torej vse od blizu in daleč k tej naši slovesnosti tako na god (4, julija), kakor še bolj na »Lepo nedeljo« (7. julija), ko bo blagoslovitev. Obenem še lepo prosimo vse blagohotnih darov, ker nam še k omenjeni vsoti manjka skoraj polovica, da bomo mogli ves račun čim prej poravnati, Posebej se še obračamo s prošnjo na tiste, ki so nam v ta namen že kaj dobrohotno obljubili, a te obljube doslej še niso izpolnili. Zelo bi nas veselilo, če bi prišlo toliko skupaj, da bi še kaj ostalo za drugi zvon, ki bi ga, če nas bodo blagi dobrotniki še podprli, v doglednem času naročili. Sami smo preslabi in prerevni, ker nas je premalo in je na5 gorati kraj večjidel bolj nerodoviten.
Na god sv. Urha (4. julija) bosta tu dve sveti maši, prva ob 8, druga ps ob 9 o pridigo; mogoče bo še več svetih maš, če nas bodo kaj sosednji gg. duhovniki prišli obiskat. Spored na »Lepo« ali »Urhovo nedeljo« pa bo tale: Ob pol 8 prihod procesije iz Libelič, nato ob" 8 prva sveta maša, zatem pri pokopaiiščnem vhodu pozdrav g. blag o-slovitelja ter deklamacija na novi zvon, ki jo je
zložil naš domači pesnik; nato blagoslovitev zvona in prenovljene potcopališčne kapelice (križa), pridiga, slovesna sveta maša, med katero bo darovanje okoli oltarja za novi zvon (prve gredo zvonove družice); po tej sveti maši slovesna procesija z Najsvetejšim, katero bi naj že spremljal tudi glas novega zvona. Po procesiji bo še ena sveta maša s petjem in blagoslovom na koncu. Popoldne pa bodo ob treh slovesne večtmice s petimi litanijarni. Ker najbrž mnogim ne bo mogoče k darovanju okoli oltarja med slovesno sveto mašo, se bo pobiralo darove pri vseh svetih mašah tudi po cerkvi in okrog cerkve.
Naj nam ljubi Boj po priprošnji sv. Urha podeli in ohrani ljubi mir, za slovesnost lepo vreme, vsem dobrotnikom pa bodalo povrne darove! Vsem na kličemo: 4. in 7. julija na veselo svidenje na Strojni pri »v. Urhul — Cerkveno predstojuištvo.
Iz raznih krajev
Nova maša na Zaplaru. Dne 14. julija bo za-plaška Marijina božja pot zopet doživela veliko slovesnost. Tf>. dan bo ob tO pristopil k oltarju in daroval svojo prvo daritev novomašnik g. Vi-tigoj Viktor. Slovesnost bo še bolj povzdignil slavnostni govor ljubljanskega Škota prevzvišenega dr. Gregorija Rožmana. Prihitite ta dan zaplaški romarji počastit nebeSko kraljico in jo prosit obenem z novomašnikom božjih dobrot, zlasti tako potrebnega miru.
Mojstrana. Ono sredo •• j* zgodila v Moj-tirani strašna smrtna nesreča. Žrtev nesreč« j« »ostal ugledni posestnik Franc KoJir iz Mojstrane, rranc Košir po domač* Lipnek je bil izredno priden, varčen in skrben gospodar. Čeprav nima velikega posestva in zato n« Bog ve kakih dohodkov, vendar ni bilo pri hiii pomanjkanja. Gospodar je skrbei tudi, da »t je posestvo izboljševalo in si prizadeval, da bi spravi! v čim lepi« stanj« tudi poslopja. Leto« s« je odločil, da bo popravil skedenj, Že v zgodnji pomladi j« začel dovažati lotrebni materija!, poleti je p« hite! c popravilom. V zadnjih tednih mu je vreme precej nagajalo, uporabil je vsako minuto lepega vremena. V torek 2b, junija j« dopoldn« deževalo, nekaj Upih popoldanskih ur pa je Lipnek uporabil za delo na »trehi. Proti večeru pa mu jc naenkrat spodrsnilo in padel je s strehe nSravnoit na plot, kjer na je kol predrl žilo odvodnico, da je nesrečnež ta- I koj izdihnil Domači so videli, da j« vsaka zdrav- i
niška pomoč brezuspešni, poklicali Da kajinjega g. župnika P.čsrič«, da mu j» VJt av. poslednje olj«. Žalostna smrt ugledne?. L
I^aneltviiii mriJa itf vrKitfltla nn„>„J____"T*
ičanskega mož« j« vzbudila povsod ninugoVolhir'" Žalujoči ženi in sinu tudi naie iskreno so/alipl Blagovica. Prvo nedeljo v junij«	'
dvojno sv. majo. Med prvim sv. opravilom je Učilliki prof. dr. Snoj iz L|ub!|ane blagoslovil ki presv. Srca Jezusovega, ki ga j. cerkvi oskrbi neka seda) že pokoina faranka. Kot v ce-kvj „ • bi kip dobil častno mesto tudi v srcih vseh žun' jjanov _ Tudi cerkev smo leto. precej olepi.lL Prenovili »no dva stranska oltarja — ,edaj «t kakor nova, jih precej zmanjšali, preuredili tudi klopi in tako dqbi!i več prostora pred obhajil™ mizo za otrok« in skupna «v. obhajila. Tako nre urejena cerkev bo letos prav lepo služila lepi slovesnosti nov« sv. maš«, ki j« bo v nedeljo 14 ju. lija daroval domačin g. Trdin Miha iz Zg. Lok Ker nove maše v Blagovici ni bilo že 43 let, st j," sedaj zelo prizadevamo, da bi ae ta slovesno« izvršila v čim večjo čast božjo. Tudi župniSče ia društveni dom sta dobila novo zunanje lice.
Kresniška dolina. Kresmiki hribje, njena bi ji-nja in daljnja okolica, kraljestvo sladkih rudečih čeienj, ki ae ti smehljajo ob dobrih letinah * vteh vrtov, so letos prav temeljito odpovedale. Dolgotrajno deževje spomladi j« popolnoma uničilo ia žlahtni sad, tako da jih marsikje niti za dom ni-majo. Dočim so lani ljudje kljub nizki ceni ven. dar dobili precej denarja, jc letos ta dohodek popolnoma odpovedal. Prav tako bo tudi z vsem drugim sadjem: breskvami, jabolki is hrulkami. Poljski pridelki pa prav lepo kažejo. Stalno deževje relo oviri spravljanj« sena. — Gasilska četa v Kresnicah j« priredil« predavanje o zaščiti pred napadi iz zraka. Predaval j« g. Zupančič iz Ljubljane.
Raka pri Krškem. Prav v dneh. ko nas lipa » svojim cvetjem In brnenjem čebel čamo vabi v svoj hlad, se pripravljamo za »prejem novega zvo-na in pa našega novomašnika u. Antona Sainiič« iz Dolge Rake, ki prihaja meti nas v nedeljo 7. julija. Novo mašo pa bo daroval v nedeljo 14. julija. — Vzajemna zavarovalnica je pogoielru Matiji Duhu iz Ravnega vso zavarovalnino kot priznala, s čimer se te edini popolnoma domači zavod re» sam priporoča.
Mekinje, Slovesno novo tv. maio bo pri na« opravi! 7. julija ob 9 tukajšnji rojak p. Janko Kon-cilija, član Družbe Jezusove. Slavnostni govornik' bo p. Flor. Ramtak D. J. Gospod novoenainik iz-
poslaL ni odpravil tja več ne janičarjev ne orde. T/ pa, kateri so bili že na tej strani reke, so potem, ko se je gospod podkomornik umaknil za obzidje, ponovno zavzeli mesto; niso ga pn požigali, da bi pozneje lahko služilo njim samim in drugim oddelkom kot zavetišče, pač pa so začeli v njem gospodariti s sabljo in kindžalom. Janičarji so lovih mlade ženske za vojaško samopašnost, može m otroke pa so sekali s sekirami. Tatarji so bili zaposleni z nabiranjem plena.
ti * MeJ1 ieni so 1 bastiie na Sradu zagledali, da se bliža od Kamenca sem nekakšna konjenica. Ko je to slišal gospod Lanckoronski, je prišel sam na bastijo v spremstvu nekaterih tovarišev; naravnal je daljnogled skozi strelno lino, gledal dolzo in pazljivo na polje in reke! slednjič:
i. i*T° ie ,lallka konjenica iz hreptjovske posto-P/av la konjenica, s katero je šel Vasilkovski
mega" ° 80 iUdi 8edai poslali nje8a sa"
Nato je začel zopet gledati:
mieckik'"1 Prostovoljce; gotovo je Vojteh Hu-
In čez trenutfk:
»Hvala Bogu, je tudi sam Volodijovski ker
^zldiatTwrGosp°^ ,udi mi vde°e™ n« "	Pomoisl° preženemo sovražnika
ne samo iz mesta, ampak popolnoma za vodo!«
Po teh besedah je hitel naglo doli, da bi uredil svoje Kijane in tovarištvo. Med tem so v mest pm zapazili prihajajoče prapore TVarJ? in s e hi..P™«nljivimi klici: .allah' zbirat v čamb™
Cambul je zdirjal, kakor b! ga veter nesel za mesto in planil na lahki prapo? Sam čambu '
*o £nlft'*k?terih. !e.,g0Sp0d lanckoronski mni b,i V8aj'tr,k,rat Številnejši od žvanske Posadke in na pomoč prihajajočih praporov, inaradi
česar se ni nič pomišljal planiti na gospoda Vasil-kovskega. Toda gospod Vasilkovski, neugnan mladenič, ki se je prav tako strastno kakor slepo spuščal v vsako nevarnost, je takoj ukazal svojim ljudem, naj vzamejo največji zalet, in divjal kot zračni vrtinec naprej, ne meneč se za število sovražnikov. Tatarje, ki vobče niso ljubili čelnih spopadov, ie ta pogum zmedel. Zato so tudi takoj kljub krikom teh, ki so prihajali od zadaj izmed obzidja, in kljub presunljivemu žvižganju piščalk in grmenja bobna, ki je klical na ,kensim' — to je na sekanje glav nevernikov - začeli konje brzdati in zadrževati; očito jim je upadal pogum in veselje vedno bolj, in ko so bili slednjič že za strel z loka oddaljeni od prapora, so se razpršili na dve strani, spustivši temo strehe na dirjajoče konjenike.
Gospod Vasilkovski, ki ni nič vedel o janičan-.. "7- J6'11,80 se na drugi strani hiš strnjeno pomikali k reki - se je v istem zaletu gnal s svojimi ljudmi za iatarji, ali bolje za polovico čambula, o v kratkem dohitel in začel sekati tiste, ki so imeli slabše konje in niso dovolj hitro bežali. Tedai se je druga polovica čambula obrnila, da bi ga ob-kolila, toda v tem trenutku so jih naskočili prostovoljci m istočasno je planil naprej gospod podkomornik s K jani. Tatarji, stisnjeni od več strani, so se, kakor b. trenil, razpršili kot pesek - in začelo se je beganje sem ter tja, to je, krdelo se ie gnalo za krdelom, mož za možem, p i čemer je orda ZlaS" P°d /ospoda Vilkov* cele trnii V lep ™ vse d™«°. kar sam napadal a?i strnadov. naPada 3okoli£ krdelo vrabcev
krvn?°v0P,l VolodiJovHk! pa, oprezni in hladno-kakor ki' l-i ,J!ustl! dragoncev iz roke. Prav
svojivih nsov /n rh* m<l"ih i"™"* povezko ST "J1,11 »e spušča na vsako divjačino, Lff. šele tedaj, ko zagleda iskreča se oči in bele čekane divjega mrjasca, tako Je tudi mali vitez ki je zaničeval plašno ordo, gledal, ati ni morda'
v"rnieVSPoad^Vk,iaBiforiHV kakega drugega fz*
I Med tem je pridr) do njega go»pod Ilieronim Lanckoronski s svojimi Kijani. .
»Dobrotnik.« je zaktical, »janičarji se pomikajo k reki, pritisnimo jihte
Volodijevski je potegnil rapir iz nožnice in dal povelje:
»Naprej!«
Vsak izmed dragoncev je napel vajeti, da bi Imel konja bolj golovo v roki, potem se je vrsta nekoliko sklonila in ila naprej v redu kakor na vežbi. Spočetka go šli v drncu, potem v skok, niso pa še izpustili konj v največji dir. Ko so pustili za seboj poslopja, ki so stala na vzhodni strani proti vodi do gradu, so šele zagledali bele janičarska čnpke iz klobučevlne in spoznali, da bodo imeli opraviti ne z džamaki, ampak z rednimi janičarji. »Bij!« je kriknil Volodijovski. ln konji so se stegnili, s trebuhi »e skoraj tal dotikaje, in metali izpod kopit grude strjene zemlje.
Janičarji, ki niso vedeli, kakšna sila prihaja Zvancu na pomoč, so se zares pomikali proti reki. Eden njihov oddelek, ki je štel dve sto in še nekaj desetoric ljudi, je bil že na bregu in njegove prvef vrste so ravno začele stopati na brodove; drugi oddelek, prav lako močen, je prihajal urno, toda v popolnem redu, ko je zagledal dtrjajočo konjenico. Tedaj se je ustavil in se v trenutku obrnit s čelom proti sovražniku. Puške so se v ravni črti nagnile in zagrmela je salva kakor na vežbi. Se več, divji bojevniki, ki so se zanašali na to, da jih
tovariši znad brega podpro z ognjem, ne samo po strelu niso pobegnili, ampak so. spodhudivši se med seboj s krikom, šli za dimom in srdito udarili
8 sabljami na konjenico. To je bila predrznost, ka;
tere so bili samo janičarji zmožni, ki so jo pa tudi
težko plačali, kajti konjenica ni mogla konj za-
držati, tudi čo bi hotela; udarila je nanje kaknr s kladivom, jih v trenutku zlomila Sn razširila med njim! strah in pogubo. Pod silo spopada je polegla prva vrsta kakor lan pod viharjem. Seveda jih je mnogo padlo samo zaradi zaleta In t! so. planivši kvišku, bežali razpršeni k reki, od koder je drugi
vir* a»ai>« mizarske družine Koncilijeve, ki j* itela 11 otrok. Rodil •« j« 1. 1909; po odlično pre-ftan" maturi n« škof. gimnaziji je 1. 1929 vstopil v Družbo Jezusovo in j« bil 30. maja t. 1. po tako dolgotrajnem itudiju posvečen v mestu Chieri bli-tu Turina v mašnika. Takoj naslednji dan je v fetem mestu obhajal prvo neslovesno sv. mašo v tnaSni obleki in s kelihom sv. Vianeya, kar tam hranijo kot dragoceno svetinjo. Naj ga ljubi Boj tudi v obilni meri obleče z duhom in svetostjo (V. Vi»neyal V nedeljo 14. t, m. pa bo imel go-■pod novomainik sam pri jutranji službi božji oh pol 6 cerkven govor.
Kmeiahi delavci oproščeni orožnih vaj
Gotovo bo sanimal vso našo javnost odlok, ki ga je izdalo ministrstvo vojske in mornarice, ln ki določa naslednje:
1. Lastniki parnih in motornih mlatilnic, ki cami delajo z njimi, se oproste in ne vpokličejo na orožne vaje od 1. julija do 18. septembra 1940. V kolikor lastniki sami ne bi bili opravljati parnih in motornih mlatilnic, bodo oproščeni vojaških vaj tudi tisti, ki so po navadi pri tem delu poleti zaposleni. 2. Oni, ki so potrebni pri oranju z loko-mobill In traktorji, se oproste vpoklica na orožne vaje od i. septembra do 1. novembra 1940. 3. Te oprostitve veljajo razen za primer aktiviranja edini«. katerim pripadajo zgoraj omenjene osebe, ne veljajo pa za primer mobilizacij«. 4. Odlok e oprostitvi od orožnih vaj omenjenih oseb bodo izdajali poveljniki vojnih ckroiil na podlagi gornjih določb te uredbe.
Zainteresirane osebe morajo pravilno sestavljene prošnje (10 lu 20 din kolek) poslati neposredno na vojno okrožje, ki bo odločilo, ali naj se dotlčni oprosti vojaških vaj ali ne.
V prošnji je med drugim treba navesti tudi očetovo ime. rojstne podatke (čas, kraj, občina, okraj), kakor Sudi podatke o edinici, v kateri so bili dotični poklicani na orožne vaje. Navesti moralo v a jej dalje, ali so lastniki in upravljači parnih in motornih mlatilnic, oziroma strojev ali traktorje*, iti se uporabljajo pri oranju. Prošnji Je treba prilOiKi tudi pravilno potrdilo pristojne občine o tem, da so dotičniki res lastniki omenjenih priprav, ali da so pri takšnem delu navadno zaposleni.
Dovje. Zgleden zakonski par, Janez in Anca Petemel z Dovjega, sta nedavno obhajala Blato po-rofco, kar je tudi v teh krajih redkost. »Mladoporočenec« ima na ramah že osem križev, »mladoporočenka pa »edem io osmega pol. Bog ju je obdaril z osmimi otroki, od katerih sta dva umrla, e* druge pa sta lepo poskrbela, da se jim ni treba otepati z revščino in brezdeljem. Zlatoporočeoca kljnb visokim letom e Ijubeanijo in zanimanjem prebirata »Domoljuba« in druge katoliške liste, ki najdejo v njunem prijaznem domu gostoljubno streho. Osem-desetletni Janez je čvrst in zdrav kot dren, spomin ima svež kot mladec. Mnogofcaj ve povedati iz »dobrih starih časov« in se pri tem ves pomladi. Na redko slavje so prihiteli -»si sinovi in hčere od daleč- in blizu. Zlati poroka je bila združena « starimi gorenjskimi običaji, kar ji je dalo poseben mik in toploto. Slavljencema kličemo s Številnimi drugimi znanci in prjaielji: Na mnoga letal
Nova zgradb m za obmejne urade v Planini
Po dvajsetih letih smo vendar Ie doživeli, da so naši obmejni uradi dobili dostojno zgradbo. V zgradbi poslujeta že ekspozitura koraie&riata obmejne policije in carinski oddelek. Ostali uradi kakor Avtomobilski klub, Zveza za tujski promet v Sloveniji in Touring klub ee vselijo v najkrajšem času.
Nova zgradba, za katero je naredil načrt banovinski inž. g Skubic, je našemu obmejnemu trgu v okras in ne bo eram naših obmejnih organov, ko bodo sprejemali tujce. Novo poslopje je zgradil ljubljanski stavbenik g. Matko Curlc.
Tudi naše najbolj pereče vprašanje, t. j. vodo« vod, ee je premaknilo z mrtve točke. Nič več n» bomo videli naiih pridnih gospodinj • škafom na glavi pri vodnjaku, bridko zdihujoče, da morajo v Hajhušji vročini in največjem delu trpeti še pomanjkanje vode Z dtlcm, upamo, ee bo začelo. že prihodnji mesec, ker so tozadevne priprave deloma že pri kraju. Potrebne cevi za novi vodovod eo že nabavljene.
a Dijšabi dom v Ptuja sprejema tudi za prihodnje šolsko leto 1940-41 v oskrbo dijake, ki bodo obiskovali ptujsko realno gimnazijo aii meščansko šolo. Starši, ki ne veste, komu bi poverili z novim šolskim letom svoje sinove. ki jih pošiljate v uaeetne šole, zahtevajte, brezplačno prcepefct Dijaškega doma v Ptuju, ki fja vodijo oo. minoriti. Tu se sprejemajo za zmerno ceno dijaki v popolno oskrbo, brea ozira na pokKc, kateremu se žele gojenci posvetiti. Vzgoja <«lt>ni na verskomoralni podlagi. Vsa potrebna navodila dobite pri vodstva eli v • poslanem projektu. Pročnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 19. avgustu na vodstvo Dijaškega doma r Ptuju.
Trije modrijani. Srečali so se trije modrijani » se vprašali, kateri izmed njih je tako moder, da si zna aiželetl največ. Prvi pravi: »Jsz bi imel rad tisoč ladij polnih šivank, vsaka šivanka naj t* imela svojega krojača, vsak krojač pa t»oč vrec cekinov,« — Drugi: »Jza bi rad imel potno morje črnila. S črnilom bi pisal številke tako dolgo, da bi vse irnilo poiabiL Poleta hi pa rad imel toliko cekinov, kolikor kaie napisano število,« — Tretji! »Jaz bl pa ran, da bi vidva potem umrla in vse to zapustila men .«
oddelek streljal zaporedoma, mereč visoko, da bi nad glavami svojcev zadel dragonce. Za trenutek je bila videti med janičarji, ki so stali pri brodo-vih, neodločnost in negotovost, ali naj sedejo na brodove ali. pa naj tudi oni slede zgledu drugega oddelka in udarijo naravnost na konjenico. Toda od tega poslednjega koraka jih je zadrževal pogled na bežeča krdela, ki jih je konjenica pritiskala s konjskimi prsi in tako strašno sekala, ds se je mogla njena besnost primerjati le z njeno spretnostjo. Včasih se je tako krdelo, kadar so ga le preveč pritisnili, obrnilo obupno v stran in začelo gristi kakor ugnana iver, ko vidi, da nima kam bezati. Toda prav tedaj so mogli na bregu stoječi kakor na dlani spoznati, da ni mogoče proti tej konjenici t golim mečem ni« opraviti; tako zelo Je na višku v rabi tega orožja. Sekali so po branečih se s tako spretnostjo In hitrostjo, da oko ni moglo slediti gibanju sabelj. Kakor kadar služinčad v premožnem gospodarstvu mlati dobro posušen grah tn bije vneto in urno po gumnu, da ves skedenj odmeva «d udarcev, tzluščeno srno pa leti na vse strani, tako je tudi od udarcev sabelj odmevalo celo nadre« je. krdela janičsrjev pa, luščena brez usmiljenja, so se razletavala na vse strani.
Gospod Vasilkovski se je zaganjal na čelu •voje lahke konjenice, ue meneč se za lastno itv-Jjenje. Toda ta kolikor spreten koses nadknljuje hlapca, ki je sicer močnejši od njega, v košnji j?a Je manj izurjen: kadar so namreč le-ta že utrudi in pokrije z obilnim potom, gre oni neprestano naprej, ravno pred seboj polagajoč redi - prav toliko je nadkriljeval gospod Volodijovski nepremišljenega mladeniča. Pred samim spopadom s Janičarji je pustil dragonce naprej, sam pa je nekoliko zaostal, da bi pazil na celo bitko, tako je, oddaleč stoječ, skrbno gledal, od časa do časa pa »e je zagnal v vrvenje, udaril, popravljal, pa znova dopustil, da se je bitka odmaknija od niega, tn »nova gledal, znova udarjal. Kakor je navadno v bitki s pehoto, tako se je dogajalo tudi tedaj, da je konjenica t taletu dirjala mimo bežecih. Nekateri
iimed njih, ki jim je bila pot do reke zaprta, so se na begu obrnili proti mestu, da bi se skrili med sončnimi rožami, ki so rastle tik pred hišami. Toda zapazil jih je gospod Volodijovski, dosegel prva dva in jima zadal dva lahka udarca, onadva pa sta takoj padla, kopala zemljo z nogami in obenem s krvjo, ki je lila iz odprtih ran, izgubila tudi življenje. Ko je tretji to videl, je ustrelil iz janičarke na malega viteza in zgrešil, mali vitez pa ga 13 treščit z ostrino meča med noa in usta in ga tako oropal ljubega življenja. Potem je brez odlašanja skočil za drugimi, in kmetski deček ne pobira tako hitro gob, rastočih na kupu, kakor je on pobinfl janičarje, preden so pridrli do sončnic. Samo zadnja dva so zgrabili Zvanjani, ki jim je mali vitez ukazal ohraniti ju živa.
Sam pa se je nekoliko razgrel, in ko je videl, da so janičarji že znatno pritisnjeni K reki, je skoči! v bojni hrup, se zravnal z dragonci in začel delati. Včasih je udaril predse, včasih se obrnil na desno ali na levo, zabodel zviška plitvo, ne da bi več pogledal, a za vsakim sunkom je zletela bela čepica na zemljo. Janičarji so se začeli z vpitjem v strahu pred njim prerivati, on pa je hitrost udarcev podvojil in čeprav je sam ostal miren, nt vendar nobeno oko več moglo slediti gibom njegovega rs-pirja in. .azbrati, kdaj udarja in kdaj zabada, ker je sablja delala eno samo svetlo kolo okoli njegove osebe.
Gospod Lanekoronski, ki je že zdavnaj slišal o nJem, da je mojster nad mojstri, ki ga pa doslej to ni videl pri delu, je kar prenehal bojevati se in (ta gledal začuden ter ni mogel svojim očem verjeti, da bi mogel en sam človek, pa naj je tudi razglašen »a mojstra in najboljšega viteza, toliko storiti in izvršiti. Zato se je prijel za glavo ln tovariši okoli njega eo samo slišali, kako je neprenehoma ponavljal: .Premalo je za božjo voljo 1 Drugi pa so k|«Sali: ,/daj glejte, fcsjti kaj takega no boste kmalu videlil Volodijovski pa je delal naprej.
Pravkar so potisnili janičarje k reki, ki so se sedaj začeli brez reda pehati na brodove. Ker pa je bilo hrodov dosti, ljudi pa se je vračalo manj, kakor jih je prišlo, so hitro in lahko posedli po njih. Takoj so udarila po vodi težka vesla in med bregom in jtničarji se je napravil presledek, ki se ie z vsakim trenutkom razširjal... Z brodov pa so začele grmeti janičarke, katerim so dragonci v odgovor pokali iz bandoletov; dimi so ee dvignili kot oblak nad vodo, potem pa so se raztegnili-v dolge pramene. Brodovi in janičarji z njimi so se vedno bolj oddaljevali. Dragonci, ki so ostali zmagovalci na bojišču, soglasno zakričali, in s pestmi groieč proti odhajajočim, klicali za njimi:
»Ali boš šel, pes, ali boš šel!..
Gospod Lanekoronski je tik ob bregu, čeprav so krogle še vedno pljuskale, objel Volodijovskega.
»Svojim očem nisem verjel,« je rekel, »to so mirabilia (čudovite stvari), dobrotnik, zlatega peresa vrednaU
Volodijovski pa:
»Prirojena sposobnost m izvežbanost, to J<? vsei Koliko vojen sem že prebil!«
Tu ie pritisnil gospoda Lanckoronskega k sem, potem pa se je oprostil njegovega objema, pogle-
dal	!ašaS, zakaj videl boš drugo po-
Sebnpodkomornik se je obrnil in zagledal častnika, ki je nad bregom napenjal lok.
Bil Je gospod Mušalski.	, .
Preslavni lokoetrelec se je doslej bojeval s drugimi vred in sc sekal s sovražnikom- zdaj pa, ko so se Janičarji že tako oddaljili, da _kro$ e u janitark in pištol niso več zadevale, j« potegail lote zpod stegna, se postavil na mestu, kjer je bil breg v?a preskusil najprej s prstom tetivo in ko mu Ie ^sPno «pela, je položil nanjo pernato puščico -
ter pv°'^em trenutku sta se ozrla nanj Volodijovski
ta Lanckoronsk^ Lepa je bila ta dtalM je sedel na konju, levo roko je držal naravnost-
Slovan) Gradec, ».junij« j« umrl« 7un,„, p. d. Arn.j.va rasti ix Zg. Doli«.. Pokojni"* Marij. j. Ml« dom« i« ugleda. Hotov. rodb^
24 Doliču, ki je dal. v teku let ž, d ,' ™?«' dovaici, Ko j. L 1914 zajel tudi Zupani" ,3* bino temen oblak voj.k« iti j« moral Pnd,,l it" •podar na bojno polje. •« j« tudi zanjo začela •ta križava pot. ki |* terjala od nje «no „,»„ nepretrgano verigo trpljenja ia žrtev. Pogumn^i. čuvala dom in čvrsto vodila obtaino gospodarit*® Dala je živij.nj* enajsterioa nebogljenčkom- dv« •ta umrla U v mladosti. V»® ostala j. vzgojila *
7. ajo lok, desno roko pa je nafezal vedno silnejs k prsni bradavici, da so se mu iile na želu napele in meril mirno. V daljavi je bilo videti pod oblakom dimov nekaj brodov, ki so pluli po raki; le-ta je bila silno narasla, ker se Je topil sne« v gorah, in je bila ta dan tako prozorna, da so se zrcalih v njej brodovi in na njih Redeč'' janičarji. uandoleti na bregu so umolknili; oči vseh so se obrnile na gospoda MuMskega ali pa so šle t smsri, v kateri je imela odleteti smrtonosna puščica.
---I'« icaci.
»Za tebe, Didiukl...«
I P"'6™ Je segel po drugo puščico.
f Ti „t-50ip?du hetmanuU ie dejal tovarišem. aiU.ln . pridržali sapo; čez tronutek je zopet za-sikalo t zraku m drugi janičar ao Je zvalil na dno
tS^JS^T * " ~
, »Na čast žestitl gospe, Vaši ženil«
temveč tudi gmotne koristi uboiaejiint krajem, koder je organizirano smotrno nabiranje ia oddaja kupcem.
Zato bodo nall podeželski ljudje le prav posebno veseli nove knjig«, ki ie izila pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Napisal jo je profesor naravo«lovja in priznan strokovnjak Franc* Mi-h.lčič z naslovom »Zdravila* rastline«. Knjiga j* razdeljena na tri del. in r nji boat. nafti v*., kar morat« vedeti o nabiranja, gojenja ia uporabi zdravilnih rož in z.liK, 'takt taka raitlina j. natančno popisana: kje rast*, kdaj ia kako cvete, v«i razna, imena, la jih ima, domača in tuja, kako a* pripravi kot zdravilo ter za kater* bol.zni it uporablja. Pa tudi kater* pridejo kot trgovsko blago najbolj ▼ poSt.v za prodajo lekarnarjem in pr«kupč*valce«n. Ker j* lo najboljša •lovenaka knjiga o tem predmetu, naj ne manjka v nobeni družini. Saj vam bo vedno priročen svetovalne v zdravju in v bolezni, kateri vam bo prihranil marsikak nepotreben izdatek za draga zdravila, ki 19 večkrat manj učinkovita od domačih. Zdravega pa bo učila, kako ii naj svoj. zdravje ohrani in čim bolj utrdi.
Na posebnih prilogah j* knjigi priloženih M •lik v naravnih barvah vseh poinembntjiih, r knjigi opisanih zdravilnih rastlin.
Knjiga ima 250 itrani besedila in liane vezana 85, v platno pa 93 din. Naročit* jo pri Jugoalo-vanski knjigarni v Ljubljani ali pa pri njenih podružnicah v Kranju in v Novem mestu.
m Umrli so: v Zagorju Rajka Vipotni-kova, v Zagrebu dr. Milivoj Dežman, v Ponikvah posestnik Jože Blatnik, v Tebarjih župnik g. Jožef Sigi, v Zentunu veletrgovec z vinom Bruno Moser, na Dolu pri Hrastniku Franc Stravs, v Mariboru veleposestnik Tom-bah Davorin, v Brežicah Terezija PinteriC vd. Bogovič, pri Sv. Juriju ob juž. železnici trgovski sotrudnik Frank Celeslin, v Zabuko-vici trgovec Anton Malus. V Ljubljani so odšli v večnost: Marija Malnarič roj. Stritar, zasebnica Milka Sternad, Alojzija Tratnik roj. Hafner, Hedvika Copar, Marija JurkoviS roj. Stresen, Elizabeta Blatnik roj. Pipa, vse-učiliški profesor dr. Josip Jurkovič in vele« trgovec Franc B&tjeL Naj počivajo v miru I
znacaine aiovenc. in pridobitne gospodarje Hčer, ka Mihelin. •• j* posvetila redovniikemu poklicu, leto« j. promovirala na belgrajaki univerzi. Škrat, ka: pokoj niča j« bila ljubeča »oproga in dobra mati Da |* pa imela are« 24 uboge, ni treba po-»ebej poudarjat«, NaS* čaaopiaj« j« bilo pri *», pancavib doma. »Slovenski gospodar«, »Domoljub«. »Bogoljub« S. dr. *o bili tt.lni gostje ž« cela deiet. letja. -- Sveti ji večne luč, svojcem p. iskren« •ožaljel
Mira«. Dne 27, III, t. L je umrl Baje Aloi« . sij, pekovski moiates 1 iz Mirne 45, v najleo.
M moški dobi v rta. I rosti 44 let. Imenovan , ni jc bit daleč na> ; okroc znan ter pri« ljubljen pri vseh i itn deh. Bolezen ga le doletela »rodi najletriihi let ter bh tudi uirono* bila. Bolezen ai j« največ nakopal v sve. tovui vojni. Bil je od« ličen in odločen katoliški mož. kar je tudi pričal njegov pogreb ofe udeležbi velikega Števila občinstva. Ni bilo očesa, da so ne bi orosiio. Pokopan ie na farnem pokopal i Mu pri »v. Heleni. Zapušča ženo Rozalijo in »edem mladoletnih otrok. Bo« mu nal bo plačnik!
Kdor evaj aaterai jezik geTrle ter k« posabi ia za pasti, je zosedeBem« pijane« podoben, bi stalo t prah potepu, in n« ve,
koiiko škode si dela.
Nove knjige
Janko Mlakar: SpoailaL Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Janka Mlakarja pozna vsaj po imenu gotovo vsak cloveoska hiša, po v«aelih « hudomuioili predavanjih, ki jih je imel ž« skoraj v vsakem slovenskem kraju. Kdo od atarejiih Mohorjanov •« n« spominja njegovih veselih zgodb, ki jih j« pisal v Koledarje, posebno pa tj.gov. knjige o Trebušniku, kj.r j« v opisu teg» debeluharja in zvestega mu ipremljevalca Groge, dal najbolj v«-a.lo večerniško povest. Ni ie dolgo, kar mu j« Slovensko planinsko društvo založilo Izbrana planinske spise, in ie j« izila nova knjiga, ki j* nedvomno najpomembnejia, pa tudi najbolj vesela, kar jih j. napisal Mlakar. To so spomini njegov. rasti in razvijanja prav od samosrajčnika, ki ob Ljubljanici brodi b!a'o, preko ljudska in »črne šol«« v lemenat kaplanovanj« in pot nazaj v Ljubljano, kjer je postal velik gospod, proiesor na Liceju. Marsikdo se i. spomni takega ituden-tovskega likanja iz Aleievčevih spisov ali Debev-čeve knjige »Vzori in boji«. Za razliko od t.h so Mlakarjevi »Spomini« vse bolj veseli in nagajivo hudomušni. Večni popotni Mlakar je tudi preko življenjskih težav šel z veselim nasmehom in dobro voljo. To pa j« največja privlačnost t. »po-rainske knjige. Bravcu razjasni obraz in mu z duhovitimi domislicami prežene vsaj za nekaj časa skrb, ki nas vse teži v tem neveselem času, ko tako potrebujemo dobre volje, da bi navzlic vsemu veseli in korajžni ostali.
Akademski slikar Slavko Pengov je opremi! knjigo z izvirnimi, nad vse posrečenimi karikaturami, ki so odtisnjene na posebnih straneh in po-kazujejo lice stare Ljubljane ter razn* dijaške »mamice« iu zanimive profesorske »tipe«.
Naj bi ne biio nobene naie prosvetne knjižnice, ki ne bi imela Mlakarjevih Spominov, naie •lajlepše knjige za »razvedrilo in zabavo.«
Knjiga ima 442 strani in stane v platno Tetama 130 ( v eubskripciji 95 din).
Knjiga o zdravilnih rastlinah
Bel) in bol; prihaja spet v zdravniški vedi do vel|av« zdravljenje z rožami in zelišči, katerih zdravilna mo£ je poznana med ljudmi že stoletja in stoletja. In prav naši kraji so s temi prirod-mmi zdravili zelo bogato obdarjeni, tako, da njih pravilna uporaba ne prinaša le zdrav,'a bolnemu,
I
tavali, vse pa je ie sleklo glužabništvo gospoda podkomornika.
Gospod Volodijovski jih Je pogledal in rekel: »Hrabra pehota Je to in gre v boj kakor mrja-sec, toda pol toliko ne ume kakor švedska.«
»Pa so vendar dali salvo, kakor bi kdo oreh stri,« jo pripomnil gospod podkomornik.
»Toda to se Je zgodilo samo po sebi, ne pa po njihovi spretnosti, ker po navadi ne delajo nobene vežbe. To je bila sultanova telesna straža in U se še kolikor toliko veffeajo, razen njih pa so še navadni janičarji, ki so znatno slabši.«
»Dali smo jim pro metnoria (da si bodo zapomnili)! B g J« milostljiv, da začenjamo to vojno s tako znatno zmagol«
Toda izkušeni gospod Volodijovski je bil drugačnega mnenja.
»Majhna zmaga je to, neznatna,« Je odgovoril. »Uobro je tudi to, d* dvigne duha pri nespretnih ljudeh in prebivalcih, druge posledice pa ne bo imela.«
ne upade™"1" m"t"'1 8°8Podl' d* P°Sanom pogum dijovsk?gaUOm p0gUm ne BP»de.< i® ''ejal Volo-
Med takimi razgovori so prijahall do mesta, kjer so jim prebivalci Izročili onadva janičarja, 5 sla so hotela med sončnicami rešiti pred sabljo gospoda Volodijovskega, pa so ju meščani Hva
Eden Je bil nekaj obstreljen, drugi ns ie bil
KTVdrV P0^ neverjetne sanmzavesti.
M.toV L m i® ve!el moli vitez gospodu Makovleckemu, naj ga izpraša, zakaj čeprav je sam
jezik, g. vendar ni gladko
fni l008,?04 Makovi<>ckl R* ie torej vprašal,
Md8&e„rv Hoiimu—»
a^l^^prepeljat *T»I'' jufr/"•'"drugo '•tranl,|^'^2
a seboj mehentise, kS bodo takoj načeli rove ko. pati. Jutri aH pojutriinjem prid« na va» Čas po» gube.«
Tu so jo ujetnik postavil v pozo in zaupajoč v grozo sultanovega imena govoril naprej tsko-ie:
»Nori Lahi, kako ste se vendar predrznih pod gospodovim bokom napadati njegove ljudi in jih trgati? Alt mar mislite, d« vag ne zadene stroga kazen? Ali vas mar more ia gradiček ubranitiS Kaj neki bosto čez nekaj dni drugega kakor sužnji? Kaj neki ste danes, če ne psi, ki se zaganjajo v gospodovo.ogebo?«
Gospod Makovieckl Je vse skrbno zapisoval, gospod Volodijovski pa, ki je hotel ujetnikovo predrznost ukrotiti, ga je po zadnjih besedah udaril po uatih. Turčits se je ztnedel in začel takoj »pošt-ljivo gledali malega vitez« in se tudi vobče do. stojneje izražati. Ko je bilo izpraševanje pri kraja in so ga odpeljali is sobe, jo rekel gospod Volodijovski:
»Ta ujetnik« in njun® izjave je treba v skolt poslati v Varšavo, zakaj tam na kraljevskem dvora Se ne verjamejo v vojno «
»Kaj so t» mehentlsl, * katerimi naj ie Hali! In Murad prepeljeta?« je vprašal gospod Lano* koronskl.
»Mehentigi so Inženirji, kl bodo pripravljali zaslone In nasipe pod topove.« Jo odvrnil Makovieckl.
»In kako mislite, gospodje, ali Jo ta ujetnik povedal resniro aH pa je vse skupaj gola laž?«
»Ce vam je prav. gospodje,« Je odgovoril Volodijovski, »mu lahko podkurimo pod petami, imata stražmojstra, ki je obdelal Azijo TuhaJ-bejeviča ia kl je v teh rečeh exquisitiaslmus (mojster), toda po mojem mnenja govori janičar čisto resnico« prehod ge prične SakoJ in ml ga ne moremo ovirati, d? is Če bi nas bilo tudi gtokrat ve«. Z«ts nam ne preostane nič drugega, kakor da sa od« pravimo in odrinemo v Kamenee z gotovo vestjo.«
(Nadaljevanj* priM
Četrtek, 4. julija: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Plo«e. — 12 Plošče.
__12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi — 13.02
Radijski orkester. — 14. Poročila. — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nae. ura, — 19.40 Objave. — 20 Deset minut zabave, — 20.10 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30 Operni spevi in dvospevi « spremljavo klavirja. — 21 IS Plošče. _ 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Radijski orkester.
Petek, 5. julija: 7 Jutranji pozdrav. — 7.03 Napovedi, poročila. — 7.15 PloSče. — 12 Plošče. — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi — 13.02 Radijski orkester. — 14 Poročila — 1110 Tuiri-stični tedenski pregled. — S9 Napovedi, poročila.
—	19.20 Nae. ura. — 19.40 Objave. — 20 Planiusko cvetje v vrtu (Marijan Juvan), — 20.10 80 let Mohorjeve družb« (prof. dr. Ivan Grafenauer). — 20.30 Koncert operne glasbe. — 22 Napovedi, poročila.
—	22. 15 Plošče.
Sobota, 6. julija: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7,15 Plolče, — 12 Plošče. — 12.30 Poročila, objave, — 13 Napovedi. — 13.02 PloSče. — 14. Poročila. — 17. Otroška ura: Čarobne f oslice (članice Nar. gledališča). — 37.30 PloSče. - 17 50 Pregled sporeda, — 18 Radijski orkester. — 18.40 Pogovori s poslušalci. — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave. — 20 Zunanjepolitični pregled (dr, A. Kuhar). — 20 30 Vesele io lalostne iz življenja Jaka Smodl&ke: Nazaj k naravi! — Spisal Jože Vora-bergar. — 22. Napovedi, poročila. — 22,1$ Radijski orkester.
Nedelja, 7. Julija: 8. Jtutracj« pozdrav. — 8.15 Rog igra g. Veledinovič Stevo. — 9. Napovedi, poročila — 9. 15 Prano« cerkvene glasbe is fraoč, cerkve. — 9.45 Verski govor. — 10 Plolče. — !0.15 Magistrov trio. — 11 Radijski orkester. — 1230 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Pevski abor »Sava« z Jesenic. — 14 PloSče. — 16.30 O naraščaju ZFO. — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila iti tržna poročila. — 17.30 Veselo popoldne, lrio (kitara, hav. kitara in harmonika) in urno-ipevi (Drago Žagar). — ■ 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ur*. — 19.40 Objave. — 20 PloSče. — 29.30 Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Ploite.
Ponedeljek, 8. julija: 7. Jutraftfi pozdrav. — 7.05 Napivedi, poročila. — 7.15 P'oSče. — 12 PloSče. — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13,02 Rtdijski orkester. — 14 Poročila. — 19 Na-
NAZNANILA_J
Banovinska podkovska Šola v Ljubljani
»poroča, da se prične 6 mesečni tečaj z 1. julijem 1940. V tečaj se sprejmejo učenci z najmanj 2 leti pomočniSke dobe. Prošnje z 10 din (banovinski kolek) je poslati na naslov: Banovinska podkovska šola v Ljubljani, Poljan-sk cesta 59. Gojenci imajo v šoli brezplačno stanovanje za prehrano pa dobivajo mesečno podporo.
S*l«aijanski dijaški dom MertfaiSče v Morski Soboti sprejema dijak«, ki obiskujejo la nekaj minut oddaljeno državno realno gimnazijo. Diiaki imajo v zavodu skrbno nadzorstvo, stalno pomoč pri učenju in vzgojo po načelih velikega vzgojitelja mladino a*. Janeza Boska. Zavod se tudi letos lahko pohvali š prav lepim uspehom v Soli. Izmed 91 zavodovih dijakov jih Jo izdelalo t9 z odličnim, 33 s prav dobrim in 25 z dobrim uspehom: 7 dijakov ima popravni izpit is enega predmeta ter 4 dijaki iz dveh predmetov; padli ao 3. — Vzdrie-vabsina Je kljub tenkim Časom zmerna. Z». tečne jfc pojasnila plSite mi Ravnateljstvo Maiftttu-iia, Murska Sobota.
n Dijaiki konviki sv. Cirila ln Metoda v Celju sprejema pod ugodnimi pogoji na stanovanje in hrano učence prvega io drugega razreda državne gimnazije ter celjske meščanske Jo'*. Konvikt » svojim krasnim vrtom in igriščem ob smrekovem gozdu ima prekrasno lego, ki « svojim bujno zelenim ozadjem vzbudi io uhrani vsakemu, ki se je tu mudil le nekaj časa, vtis in občutek letovišča,
vabljivega zatišja in nepozabnega čara- Vrt .nudi
v svoji najvišji točki najlepši razgled na Dvesto, okolico in bistro, zeleni Savinjo, ki zlasti zvečer, ao utihne mestni ropot in premet, tako skrivnostjo Sumi ne daleč proč od konvtkta pod razvali-
Radio Ljubljana
nami starodavnega celjskega gradu. Zato ima povedi, poiiila. — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave, — 20 Izseljenski kotiček. — 20.10 Ljudsko zdravje (dr. Ivo Pire). — 20.30 Pevski rbor žel. glasb, društva »Sloga«. — 21.15 Duet orglic in harmonike. 22 Napovedi, porčila. — 22.15 Radijski orkester.
Torek, 9. julija; 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročilo. — 7.15 Plošče. — 12 Plošče. — 12.30 Poročila, objave. — !3 Napovedi. — 13.02 Radijski orkester. — 14 Poročila. — 19 Napovedi, poročila. — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave. — 20 Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 2010 Zakoni in tajne človeške duše (prof. E. Boje). — 20.30 Pevski koncert. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Plošče.
Sreda, 10. jitijas 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročil«.' — 7,1.5 Plošče. — 12. Plošče. — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Radijski pihalni kvintet. — 14 Poročila. — 18.30 Mladinska ura. 19 Napovedi, poročila, — 19.20 Nac. ura. — 19.40 Objave: — 2010 Zavarovanje samostojnih stanov (Rudolf Šmersu). — 20.30 Pevski koncert. — 21.15 Slovenske narodne poje Aha-čič Ivan ob spremljevanju Gorenjskega tria — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 PloSče.
Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd!
Živel je zakonski par, ki je imel sedem otrok v starosti 1—7 let. Zakonca sla bila pridna in delovna, le žena je biia precej jezikava, vendar sta na pošle« načir. preživljala sebe in mnogoštevilno družina Umljivo p? je, ds jih ljudje niso kaj redi imeli pod streho, marveč so se jih otepali, posebno ker so bili otroci dostikrat sami sebi prepuščeni, ker je tudi mali hodila na dnino; Pred nekaj leti pa ie celo lako daleč prišlo, da jih nihče ni maral vzeli pod streho in so morali bivati v gozdu pod šotori kakor cigani. Končno se jim je posrečilo, da so si na Matevževeni svetu postavili v jeseni 0 m dolpo in 3 m široko lesene barako brez lesenega podi), z. dvema oknom« v velikosti komaj enega pednja. Tako je bila siromašna družina čez zimo vsaj pod streho.
Spomladi pa je začel Malevž zahtevati, da morata zakonca to barako odstraniti in ker tega nista hotela sloriti, je tožit, toda samo ženo Helene. V ložbi je trdil, da je on samo iz usmiljenja dovolil ženi, da postavi čez zimo na njegovem svetu barako, da pa jo bo morala do 1. aprila odstranili. Pričela se je pravda, vsaka stranka si je najela svojega advokata. Zakonca sta trdila, da sta parcelo kupila za 600 din in tudi denar izročila Matevžu, še preden se je začela baraka postavljati in da je Matevž sam zamejičil prostor, kolikor ga je prodai, spomladi pa da bo prišel geomster ia bo svet odmeril Matevž je sicer priznal, da je ženska res izrofila M0*)in, toda ne kot kupnino, marveč je dala ta denar le v hrambo Matevževi žehi in je lo celo z listinami dokazoval. Potem že, ko je bila baraka postavljena, je Matevževa žena napisala listek sledeče vsebine: »Helena N. di Min-ki' K. 600 din v hrambo toliko časa. da se od-
dal svet, <ta bi mogli narediti kakšno leseno kočo. Matevž jim je pa dovolil, da naj do spomladi ah pi toliko časa naredijo, da bo prodal svet, .Matevž je prodal svet ter s tem odpoveduje, Helena 4s se mora tekom 8 dni odstraniti in kočo podreti. Ker jih ne moreni kar čez zimo na cesto poslavi«. se
morajo dt> aprila meseca pod vsakim pogojem od-) f ^ .....
zračne, svetle, sončne očilriSc« ib sjulnlaei odmaknjen "je od prahujer daleč proč od tovarn in industrija. Prostora b » njem za okrog 50 dijakov. Hrana \I izdatna' iAlebra, Diiatd '» V .koAvzktu pod nadlorstvoih, imajo svo) dnevni red in dobivajo skupne - brezpia«mr Instrokdie-. Koireikt -je
oddaljen od gimnazije četrt ure, pet minut pa od Glasbene matice, kjer se lahko gojenci na željo s Usta? .vpiioj« iar 5 trakovi«. iaobrazito v gjaebi StarSiT ki nameravate dati svoje sinove v celjske državne »ole in v ta zavod, oglasite se glede pojasnil rn sprejemi« Vašega" sltia Čimprej V kapucinskem dilaJkem konviktii bU pa V kapucinski« e«-1 mostanu v Ceijol	'
KATERA IZMED VAS
immimmm
Senzacionalna
iznqjdba s pomočjo koten
IZGINJAJO GUBE
Nov dragocen sfcstTOkt fcotuUt celic — ravno tak kakor vitalni elementi v koži zdra-i mladega dekleta. Odkril car Je elatoeltl dermatolog, ki 8" le -«*• dobll is skrbno iabrsnlh mladih živali. Ta ekstrakt, imenovan »UioceU, it adai > roinatt N.nruvU« hranl *« koi0 Tokalon. Oporab-Ijajte Jo vsak večer. V vsakem It trenutku VaSegr spanja bo VaSa PfH7K?!^l koža srkata te vttahse element«.
rvu&U&i Vsako jutK) ^ M lbudlte ^
koža Jasnejta, svežja. boU sladka — nlaiia. Cez dan uporabljajte belo. nemastno kremo Tokalon. S to preprosto nego lepot* lahko vsaks Sena doseže, da bo videti za detet let mlajša, ter lahko Sobi čudovito kolo to polt. a kakršno bt se mogla ponašati vsak« mladenka 8 teranom! sa koSo Tokatoo «• uspešni u«nM vsekakor eajeiačeni, »JI «a m
jiecar vn»
BREZPLAČNI VZOfifiC: Vsak ČHatelj tega list j more dobiti "zeio okusno ksseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošlji!© din 5'- v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drus, Odio 27-A Zagreb, Praška ul. fi.
straniti.« Obe listini je Helena podpisala ter pri® Malevževa žena in hlapec. Te listine bi bile kmajtj nesreča za siromašno družino, toda izkazalo se j<ii, da Matevž, te listine ni p«čitai, -Helena.tudi ne, ter ne zna brati, pismeni je pa k teliko, da s % žavo podpiše itne. Hlapec.^ vprašftl^.atevžf kaj naj podpiše, nakar se je Matevž zadri: »Hudijj podpiši se, kaj bošvypra|aU« S tem ie sejifda M*
mmm w>	i#d aM^nikoii
jti je*verjel	^i^jičairi,|# kateri
lzpovedb se je dalo sigurno sklepati, aa je Helei| v resnici kupila košček zemlje za 600 din in d tega denarja ni dala v hrambo Matevževi žeri Helena je imela poiprej denar shranjen. pri neg tvoji prijateljici, zakaj naj bi ga bil« potem dj nje vzela in prenesla k Matevževi v shramM Helena, je prijalejiia .tudi takoj povedala, da I kupila od Matevža zemljišče m da bo za to pe rabila 600 din.	. .	£ .
Pravda je šla čez vse tri inšlance in je povsof zmagala Helena, po končani pravdi je geometejr odmeril zemljišče, ki se je nato prepisalo na tt«e leno, ki je barako že precej zboljšala, Matevž p« je za osem jurjev lažji, kajti toliko so znašali prasg dni stroški, ne oziraje se na to, koliko zlatega ča^f so zamudile stt»nki in priče.
V bfižinl Filipinov leži Oloček Verde. Kras>€
• )e kot prati* -raj, bo|«ro pogim|a-Ta«tti«stvir -ji nu« hrano mnogovrstnim živalim Njegov obeeg »ia« komai 15 kv km in daje prostora taeem. A njibo« ***fm \	'	""
Je bil potres, zamajal « ie tudi m.al» rto?«k.» daj s strahom opažajo, Itako se površina P« «®' f mm t -Muf tn' trajno pogreza v	'
otoškega kfcja jfc topeč« tena ta mhče «a «v«tu>«e l Ai Are Več rešiti Biali l^tadiž.
GAMlt
OnoJnltna Črpalk« bnoparltnlkl ftiatfllnlk«
uovi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, It delu je
PodrlaJ Ciril, Ig 147 »H ijaMjaai
Mejcka is Borovnice. Mojcka je služila v boljši rodbini v Celovcu. Nekoč je pospravljala sobe pa
je videla, kako sta domači hčeri četveroročno igrali klavir. Ko pride drugi dan na trg, potoži
isštovi esenca isstis
7. naJo umetno esenco Mostin si labko vsakdo z malimi str« ski pripravi izborno, obstojno in zdravodomačo pijačo. Cena 1 stekl za 150 Utrov din 20"-, po pošti din 40'—, 2 steklenici po pošti din 65'—. 9 steklonice po pošti din 85'—.
Pradaja «rtf«?ija Kam. ijafelju*. 2fcfevsfca rt. t
Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi
vsa nesrečna prijateljici Nežiki: >Oh, gem mislila, da sem prišla k bog ve kako bagatim In imenit-nitnim ljudem. Pa je taka revščina, da morata obe hčeri igrati na en klavir.«
Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega sadjevca naredite x iz drogerije hran Kane, Ljubljana, Nebetičaik.
Zavoj Din 20'—, poštnina posebej.
Sušnik ln debelašaik. — Debeli suhljatega hujska: »Slišal sem, da bo odslej treba na vlaku plačati po teži.« — Debeli zlobno odvrne: »To
KOLESA
nmfi po
reliiMl cenah
trgovina: Podabnik Frane, Rudnik 123-Ljnbljana (poleg gasilskega doma)
bo zate prav neprijetno. Če boš sam stal na postaji, se vlak zaradi teh nekaj kosti sploh ne bo več ustavite
TRPLJENJE
0b rojstvu ie čakaš človeka, pri njem si, ko v »belki spi; še preden ga mati objame, v naročju se tvojem ibudi.
Od šibke do hladnega groba ia njim kakor senra slediš, čes klance življenja ga spremljaš in t znojem mn čelo hladiš.
S sahami mn lire umivaš, moriš ga pod teio gorja, pelina mn v Jašo nalivaš
in siliš, naj pije d« dna.
Na poti mu trosiš bodice, ki ibadajo irndne noge; obenem pa s trnovim vencem ovijaš ubogo srce.
In vendar brei tebe ni image, čeprav je trpeti hud«; !e r ognju topi se železo, plačilo sa trud je nebo.
Limbarski.
Slovenski dom
JB RAS CENENI P0P0LDNEVNI&, K! GA SVOJIM CITATEUKM TOPLO PRIPOROČA-HO. IZBAM VSAK; DELAVNIK OB St IM STANE MESEČNO SAMO IS DINARJEV. ZA ON BO A, Kt 31 NB KCKB NAROČIT! »SLO VENCA« JB »SLOVENSKI DOM* POPOLNO NADOMESTILO. P1SITB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zadrnja t neomejenim jamstvom
UsMJaaa, nmmen cesta 6
v lastni palači
obrestuje hranilne vlog«
it&Ju®odnefe
Nove In stare vloge,
ki so v celoti vsak čas izpiačljive
obrestuje po 4/,J proti odpovedi po 57.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica aH nje prostor volja za enkral Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako ku|mjejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svojo pridelke «U iMejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
PrhtajUaa u «»l« sgima m platoja aapraj.
N« zamudit«!
Vrsi »o ve<y» prodaj« prvovftrtnth ilval (-»rojev. kole« m otro«k!h vozičkov pri »Prometu«, nasproti krlian-ske certive.
Tri šivalo« streje
akoraj nove, poceni prodam. Ko«, Balen-drova utlca »-II.
Kleparskega vajene*
aprejmem. Oakrbu v v hIJI. ClorupIS Konrad, Novo mento.
Fanta-pastirja
U do IS let starega sprejmem takoj V »lu*-bo. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi »Domoljuba« It. »73«.
I
Mizar, kolar
alt ključavničar. lahko tudi samouk — dobi službo. Hprejmem mlado služkinjo ln hlapč-ka. Prednost Imajo moči prid 20 letom. -Pismeno vprašanje J. OraZcm, Ribnica na Dolenjskem.
Predam
novi bencinnkl In nafta motorček D en I r. r, mlntllnlco a »tremlcem, plin. generator um. motor. Ca« prodaje do I. julija. - S. Skrblntek, Sp. Ilajdlna, Ptuj.
Mlatilnice
na motorni pogon, tat-Ito i*ee-ti|r. v do brem atanju, proda Kmečka goapodareka
zadruga Zf. Slika.
Meike obleki
perilo In vaa oblatita pe priznano nizkih cenah al nabavita pri Preukerju • 8v. Petra ceata 14 — Ljubljana.
Dva iivalna stroja
Ženski s okroglim Col-rilčkom, zelo dobro ohranjen za 1S00, In krojaikl za 1500 din naprodaj. - ClradaDka ulica 8.
Hiatilniee in gepelj
prodam. Porenta Ant.. Spod. Bitnje 14, poita Htrazlščc.
Gepefj
dobro ohranjen, prodam. Batnlk Lovrenc, CeanJIce it. T. p. Do-brunje pri Ljubljani.
Užensa
za mlin la tago takoj apiejmern. Janez Bli-Jak, p. Mirna, Dol.
Fanta
15- Jo iS letnega takoj sprejmem na kmetijo. Kobai. Z«. Kaiell JS. D. M. Polje.
Afriški ognjenik Nvailarira v belgijskem Kongu je nenadno začel bruhati. Iz ognjenikovega žrela se razliva tok lave ter uničuje ogromne površine gozdov in nasadov. Olavni tok lave se zliva v jezero Kivoe, iz katerega se dvigajo veliki
0?TM£
-j u
MEi^EL HER0LD''MARIBOR O
oblaki pare. Po Jezeru plava na tisoče rib, ker ne morejo ribe v razgreti vodi živeti. V gozdovih je lava zajela cele črede slonov in jih begajoče na vse strani oničila. Belgijo skrbi, kako bo svojo kolonijo rešila pred požrešnim In nezmagljivim ognjenikom.
»DomolintM stane 59 din »a celo leto, za inozemstvo t$ din,
S» reklamacije pa a prava »Dom<rijaba«. - Oglasi «e Mre_______^
dr. Gregorij Pstjcfc. — Urednik: Jože Koiiček,
S*
------ Dopise la suh« (prejema arednlitvo »Domoljuba«, naročnino, Inserato
lasi se Mr»eun«je po posebnem cenik«. — Telefonuredništva 1» sprave: 4*-U. izdaiateijl Ktt.ieek. — Z* jagoslovansko tiskarno« Jote Kramari«.