........Hill """'"^ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In apravnlftkt »rwWHi Ml? 8. Lswndsl« A v* Offtc« of Publication: M67 South LswndaU Ato. Tolopboao, RookwoU 4904 EIt>—YEAR XXIX. Com lista Jo 9&00 January U. IMS. Um •f Mardk I, UTO. chic ago, ilu Četrtek, 13. februarja (feb. is), 193« subscription *.oo Yooriy 8TBV.—NUMBER 31 ter »alltng at s»odal roto oí po«Ugo prooMtj ft* ¿a seotfre UM. Art rf Ol. 1, lilt, ootkorto«d oa A— 14. lili. fašistično časopisje v Italiji I obnoviiojstre napade na Anglijo Obdolžilo je Veliko Britanijo, da je ona odgovorna » velike italijanske izgube v Afriki, ker zalaga Abetinijo z orožjem. Mussolini namerava protestirati pri Ligi narodov. Abesinske čete zasedle strategične pozicije v provinci Ogaden. Italijanski letalci bombardirali angleško bolnišnico. Američani izpuščeni iz abesinske jece Paril, 12. febr. — Tukajšnji liplomatični krogi so vznemirje-li zaradi poročil h Rima, "da na-nerava diktator Mussolini vlo-iti pri Ligi narodov protest, vse->ujoč težke obdoliitve proti Veki Britaniji. Diktator bo opo-oril Ženevo, da so angleški vo-aški častniki v službi abesinske ade kot svetovalci in prodajal-orožja, medtem ko Anglija neprestano ovira italijansko mili-aristično kampanjo v Afriki. Po fašistih kontrolirano itali-ansko časopisje je srdito napad-Anglijo in jo obdolžilo odgo-ornosti za velike italijanske iz-ube v Abesiniji. Rimski list "II "evere" je objavil uvodnik, v ka-erem pravi, "da barbarska A-►esimja dobiva bojni inaterial iz Lnglije, da lahko pobija širjenje lmljanake civilizacije. Iz naše uge kuje Velika Britanija pro-ite. Nešteto italijanskih življenj bilo otetih, ako ne bi Angli-zalagala Albesincev z moder-im orožjem. Poleg ponosa, ki las «premija, ko pozdravljamo pomin naših žrtev, ki so padle Mehiki preti stavka železničarjev Deset oseb ubitih v gredih iz- Mexico City, 12. febr. — Železničarji so poslali upravi južne pacifične železnice ultimat, v katerem so zagrozili s stavko, ako ne bo podpisala kolektivne pogodbe do 20. februarja. Zaeno so zahtevali poravnavo vseh spornih zadev, splošno zvišanje plače in izplačibev pokojnine. Kompanija je apelirala na železničarje, naj odgode pogajanja do 26. marca, da se bo lahko posvetovala s svojimi uradniki v Združenih državah, toda železničarji so apel odklonili. Ako bo izbruhnila stavka, bodo poleg železničarjev zavojevani v nji tudi vsi delavci v delavnicah te družbe in pisarniško osobje. Včeraj so izbruhnili novi politični izgredi, v katerih j« bilo la afriških bojiščih, je v naših . . ,. ..... reih tudi »ovraitvo ^„^"ffi u je oropal Italijo zmage." ÍTÍSIV^T^tSTÍ. (i Addis A baba, 12. febr. — U- adno poročilo, ki je dospelo sem Harrarja, se glasi, da so abe-inske čete zasedle strategične >ozicije v bližini Kuratija v se-emovzhodnem delu Drovince O-aden. Te pozicije je okupirala talijanska armada v preteklem Hecembru, ko je začela prodirati roti Saša Banehu. V bitki, ki je edila naskoku, so tako Italija-kakor Abesinci utrpeli velike ztfu.be. Italijanski letalci so včeraj bombardirali cesto med metom Desje in jezerom Ašangi ler vasi Wworam, Maiču» Waldia TukaJs. Slednjo vas so bombe azdejale in tri osebe so bile u-ibe. I/ondon, 12. febr. — Vodstvo ngleAkega Rdečega križa je na-nanilo, da so italijanski letaki ombardirali šotorno bolnišnico U<.-¿-ega križa v bližini Kobe na everni fronti Ta bolnišnica je udila pomoč več ko 2000 abesin-km vojakom, ki »o bili ranjeni zadnjih spopadih z Italijani. Addis Ababa, 12. febr. — Tu bilo naznanjeno, da so bili a-i*rttki misijonar rev. Harold Itneet, njegova žena in otroci ter Canadčan rev. John Tretarin iz-■uAčeni iz abesinske ječe. Za etnike se je zavrel abesineki >re*tolonaslednik Asfa Wosan n odredil Izpustitev. Cholula v državi Pueblo in štirje drugi ¿lani njegove stranke so bili ubiti v spopadu s političnimi nasprotniki. V Hopelchu je istočasno prišlo do bitke med nasprotujočima si političnima grupama, v kateri je bilo pet kmetov ubitih. A ret acije katolikov v Nemčiji še nadaljujejo Socialistični bazar v Milwaukeeju Udeležilo se ga je 134,500 oseb Milwaukee.—Petdnevni socialistični bazar in karneval, ki se je vršil prejšnji teden v Mestnem avditoriju, je sijajno uspel. Udeležilo se ga je nič manj ko 184,600 oseb ali okrog devet tisoč več ko lanskega kljub silnemu mrazu. Prvi dan, v sredo 29. januarja, se ga Je udeležilo 12,600 oseb, drugi dan 20,000, tretji dan 22,000, četrti dan 37,000 in zadnji dan, v nedeljo, pa 43,000. 8 to priredbo je kooperiraio vse milwauško organizirano delavstvo. Na bazar ali semenj so prišli iz radovednosti celo "nestrankarski' demokratje in republikanci. Al Benson, tajnik državne organizacije in upravitelj bazarja, je rekel, da bo prihodnje leto še večji. Dobiček bo šel za podporo Milwaukee Leaderju in socialistični stranki. Nad ji v Nemčiji bodo spremenili biblijo Bremen, Nemčija. 12. febr — Protestantovski škof Weide-mann je včeraj razodel tvojim krogom, da njegovi nacijski par storji pripravljajo novo biblijo, v kateri Jezus ne bo več Žid, temveč arljec. Nacijaka biblija docela izključi Jude in Mojiesove zakone is starega testamenta. čikaške novice Chicago. — Te dni je po kratki bolean i umrl rojak Fred 'Lah, star 62 let in doma iz Trsta, na naslovu 19&6 W. 22nd Place. Zar pušča ženo, štiri sinove in tri hčere. — Iz Ratona, New Méx.,' je prišla vest, da je tamkaj u-mrl čikaški rojak Martin Lagen, ki je bil nameščenec železniške družbe Santa Fe in v službi v vlaku ga je zadela srčna kap. Doma je bil iz Prekmurja in* tu ne zapušča nobenih sorodnikov. Vesti iz Minnesote V Chisholmu je po mučni bolezni umrl rojak Zaluščen, star 64 let in doma iz Lipovca pri Ribnici na Dolenjskem. — Pred nekaj dnevi smo poročali, da leži Math Rus v duluthski bolnišnici z zlomljeno nogo. Pravilno je, da ima strto desno roko, katera se mu pa že celi. — J. Arko, rojen v Chisholmu in okrajni pravni namestnik, se je oženil. Nekaj novic iz Penne St. Marys, Pa. —- John in Ka-ty Troha, oba člana SNPJ, sta dobila zdravega in krepkega sin ¿ka — novega člana za našo jed-noto. — Ana Burdiš, mlada članica SNPJ, je odprla lepotičivi salon (beauty shop). iN jena sestra Mary se tudi šola za ta poklic. — Frances Cek, tudi Člar nica 8NPJ, je že tri tedne bolna. Upamo, da kmalu okreva. grob v Iitdlsml Universal, Ind. — Tu je umrla Rosi Molovecki, stara 60 let in doma od nekod na Ogrskem. Tu je živela dolgo dobo in zapušča moža, dva sinova in hčer, drugo hčer ps v starem kraju. Clevelands(ke vesti Cleveland. -— Louis Zorko je bil pred nekaj dnevi na redni seji centralnega odbora socialistične stranke v okraju Cuyahoga izvoljen za člana eksekutive za leto 1936. Zorko je tudi član upravnega odbora Slovenskega narodnega doma. h Južne Amerike - Montevideo, Urugvaj. — V tukajšnji naselbini so se poročiM: Ivan Pahor iz Dola na Krasu | Marijo Batistič iz Mirne pri Goniči, Franc Volič iz Postojne i Korito Zavadlav od tu ter Sta nislav Mozetič iz Bilj pri Gorici z Volberto Caireli. Vojaška vlada v Damasku proti rebelem Jerusalem, 12. febr. — Francoske avtoritete, katerim načelu je general Huntzinger, so raz glasile vojsško vlado v Dama sku, Sirija, in odstavile mestne uradnike. Včeraj je prišlo do no-ve bitke med airijskiml necio-nalci in francosko policijo, v ka Uri sta bili dve osebi ubiti. Sem je prišlo poročilo, da so ječe Damasku, Homsu in Hami, v sre diščih rebelnega gibanja prot francoski nadvladi natrpane političnimi jetnfki, ki so bili aretirani v zadnjih dneh. MiHtall stične avtoritete imajo sedaj načrtu gradnjo koncentracijskih taborišč, kamor bodo pošiljali jetnike. Unije proti prelomu s federacijo .. i . Pogajanja ta končanje spora Washington, D. C. — Ako t>o ohn L. Lewis uresničil svojo grožnjo in potegni) rudarsko uni-o UMWA iz Ameriške delavske federacije, to |e ne pomeni, da mu bo sledilo sedem drugih mednarodnih unij, katerih predsedniki tvorijo Odbpr za industrijsko organizacijo. Lewis je bit ed|oi, ki je isrekel to grožnjo, dočir i so voditelji o-stalih mednarod tih unij* čl«ni Lewisovega odb( ra, izjavili, da t>odo pobijali vs«| poskuse sa odcepitev od fedeipcije; podpirali ne bodo nobenega dualističnega gibanja, ki bi iltegnil omajati strukturo adf. Spor med aagqvorniki poklicnega unionisma in pristaši industrijskega utvionlsma se je povečal, odkar je eksekutiva ADF zahtevala razpustitev Odbora za ndustrijsko organizacijo, Pocne-e je federacija Imenovala posebni komitej ter mu poverila poravnavo obstojelega konflikta. V tem komiteju so George M. ■iarrison, predsednik bratovščin ne železniških klerkov; G. M. Bu-gniazet, tajnik unJje električar-jev, in J. N. Weber, predsednik unije godbenikov. David Dubinsky, predsednik unije krojaških delavcev, je podal posebno izjavo, v kateri na-glaša, da bo njegova organizacija podpirala gibanje, da se delavci v industrijah masne produkcije organizirajo v industrijskih unijah, vodila bo pa opozicijo proti vsem, ki propagirajo odcepitev od Amerike delavske federacije. Sllčn* MaJiščc so zavzeli tudi (predsedniki ostalih mednarodnih unij, Člani Odbora za industrijsko organizacijo. Sodišča ovirajo delo vladnega odbora Nad 400 spornih slučajev pred delavskim razsodiščem RUSU A OŽIGOSALA INTRIGE JAPONCEV Tokio Koče preprečiti ratifikacijo vojaškega pakta NAPAD NAMOSKVO V FRANCOSKI ZBORNICI Francija zahteva smrt za Hrvate Brasilska policija našla misteriosno žensko jo, da bo nacijska vlada razpustila vse katolfftke organizacije v Nemtiji. W bo pomenilo kriU tev konkonUU med Berlinom in Vatikanom. Aretacija delavskega organizatorja Potosl, Mo. — Jo* Marris. vodja zadnje stavke kovinarskih delavcev, je bil aretiran in vrirti v ječo. ker je na shodu brezposelnih kritiziral nekega sodnika, ki j« izdal injunkcijo proti pike-t i ran j u nek* tukajšnje tovarn«, v kateri je izbruhnila stavka. Poslan je bii v jeta na obtoftbo taljenj» soditf*. Zanj se je zdaj za vse! pokrajinski odbor Unije za aflMitfifr» rfvTIni» v St. Louisu. Washington. D. C. — J. W. Madden, načelnik vladnega delavskega razsodiUa, ki j# bilo ustanovljeno na podlagi Wag-nerjevega zakona, je na zaslišanju pred senatnim finančnim odsekom kritiziral federalne sodnike, ki izdsjajo Injunkcije proti enforsirsnju provizij VVagnerjevega zakona in s tem ovirajo aktivnosti razsodišča. Več ko 400 spornih slučajev je bilo predloženih v reAitev delavskemu razsodišču v zadnjih dveh mssecih, je dejal Madden, toda to ima vezane roke in ne more opravljati svojih funkcij zaradi številnih injunkcij, ki jih izdajo federalna sodišča proti izvajanju provizij VVagnerjevega zakona. Kljub oviram Je delavsko razsodišč«* rHkllo 4] spornih slučajev v zadnjih šestih tednih in s tem preprečilo stavke več tisoč delavcev v različnih industrijskih podjetjih. Večina spornih slučajev se nanaša na zapostavljanje v u-nijskem gibanju aktivnih delavcev. V vseh doaeienih poravnavah so delodajalci na pritisk razsodišča pristali, da bodo ponovno uposllli odpuščen* delavce v smislu provizij Wag-nerjevega zakona. Moskva, 12. febr. — Uradno glasilo sovjetske vlade "Igvssti-ja" je včeraj obdoliilo Japonsko vojnih provokaoij na Daljnem vzhodu, da tako prepreči ratifikacijo sovjetsko • francoskega pakta vzajemne vojaške pomoči v francoski sbornlci. Par ur prej je dospelo v Moskvo poročilo i« Urge v zunanji Mongoliji, da se Japonci pripravljajo na nove provokacij*. V zadnjih dneh je prišlo ob tej meji do resnih spopadov med Japonskimi in sovjetskimi četami. Sovjetska vlada je dalje obdolžila japonske časopine, da so fabricirali poročilo o napadu mongolskih čet na obmejno japonsko straio, kateremu Je sledila bitka, ki Je rezultirala v velikih izgubah na obeh straneh. "Izveaitija" dalje poudarja, da nekatere evropske d ris ve silno nasprotujejo ratifikaciji sovjet-sko-francoskegs pakta. Tu ms-ni jo, da je imel list v mislih Nemčijo in Poljsko. Pariz, 12. febr. — Poslanec Charles de Lasteyrle, bivši finančni minister, je včeraj napadel Rusijo v nižji zbornici In «a-hteval. naj ta odgodl ratiflkaci jo sovjctsko-francoskega* pakta vzajemne voja&ke pomoči, dokler ne bo sovjetska vlada pri stala, da bo plačala dol« $18300, 000,000. Ta vsota predstavlja posojilo, ki ga je carlstična Ru sija dobila v Franciji pred Izbruhom svetovne vojne. Lasetyrieju je odgovoril zunanji minister Flandln. Poudaril je, da js sovjetsko-francoski pakt političnega značaja, ampak Francija si bo vseeno pridrlala "pravice kreditorja." Tu prevladuje mnenje, da bo francoska zbornica ratificirala pakt. To kažejo posvetovanja med francoskimi in sovjetskimi vojaškimi strokovnjaki, ki so teku in se nanašajo na Izvajanje provizij pakta Modelistka Ivanke Orleanske zgprela Pariz, 12. febr. — Zadnjs dni so pokopali zoglenele ostsnks stsre ženske, katera Je bila pr*d 62 leti model za spomenik znane francoske mučenice Device Orle enak*, ki > Wla pred ve4-koJj00 leti sHtgana na grmadi kmJf*-rovnica, kasneje Jo je pa katoliška c*rkev prištela med svetnice. 8pom*nik še danes stoji na PUc* des Pyramid*s v Parizu, ¿enaka, ki ji* leta 1874 služila kot vzorer temu spomeniku, si je nadela I |> svoje junakinj* — njeno pravo ime je Jeanne Valerl* La-n*au — ni s* nikdar omožila in pred n*kaj dnevi je našla smrt v ognju, dasi n* na grmadi kakor njena junakinja. Njena hišica Je zgor*la do tal in ko so ga«ik razkopali pogorišč«-, so našli o-iror<*l* kosti stare žene. Alx-e*-Provence. Francija, 12. febr. — Proces proti Mi ju Kralju, Ivanu Rajtiču Zvonimiru Pospišilu, ki so obtoženi sodelovanja pri umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra, se bliža h koncu. Včeraj je francoski državni pravdni k zahteval smrtno kazen z giljotino aa vse tri obtožence. Mo de Janeinu, Brazilija. 12. f«br. — Policija v Sao Paulu je zadnje dni našla misteriosno Hrvatico, katero išče francoska policija žs 16 mesecev po vsem h vetu kot sok r Iv ko pri atentatu na kralja Jugoslavije. 2enska se piše Katarina Schllssel in je mask i rana ter vedno oborožena. Dva meseca Je trajalo predno jo j« brazilska policija izsledila, ko Je izvedela, da je ta ženska pri-Šla v Brazilijo m našla zavetje v jugoslovanski koloniji v Sao Paulu. Ženska Še nI bila aretirana, je pa njeno stanovanje zastraženo, da nu bo mogla uiti. Begunka je bruneta, toda ¿daj ima plave lase in včasi je preoblečena v moško obleko. Hemkaj Je prišla iz Nemčije, kjer Je ušla aretaciji, ko Js detektivu zagrozila z revolverjem. Vlak povozil kiri relié-ne delavce v avtotruku Chicago — fttlrje delavci WPA. očetj* 17 otrok, se U. t. m. izgubili življenje na krtžifc u železniški» proge pri Maynardo, Ind.. 10 milj južno llamtnon-da. Cet'.ork-a «e Je p«IJ*la * Sin kitajskega diktatorja nazval očeta izdajalca Uringrad, IWHR, 12. fet«r-ftang Cln-ko, sin maršala Kai šeka. kitajskega diktatorja. Je te dni objavil v Imlngradski Pravdi pi«mo, v kat*rem nasiva svoj*ga očeta "izdajalca kitaj sk*ga ljudstva" In apelira na Kitajce, naj strmoglavijo vlado njagovetra očeta in ustanove so-vjtUko republiko. Kaišekm sin živi v Rusiji že od leta 1927 in totruku z dela domov, ko Js tre sv6*6flStfftr|^CT vufrrtofc tn fk zmečka» V poslovodja v-ntfcl toftr avtetrukom vr«d. ni v Leningradu. Roosevelt za vse- ameriSki pakt miru < Vse ameriike republike povabljene na konferenco VVaahington, I). C. — Predsednik Roosevelt je te dni povabi >r*ds«dnike vs«h latinskih repu »lik Centralne in Južne Amerike na konferenco z namenom, da aranžirajo mirovni pakt, ki bo veljaven za vse republike za-pad ne heroisfere. Na podlagi načrtov, ki jih pripravlja drža vrni de-partment, bo v novem paktu določena pot za poravnavo vsakoga konflikta med reubllkaml vseh treh ameriških kontinentov, ne da bi s« treba zateči k orožja Skratka: Rooseveltov namen Je da se vojna popolnoma IzkJJuč iz Amerik*. Za dosego tega namena J* Roosevelt pripravljen na redefi nicljo Monroejeve doktrine Združene držav* n* bodo več nekak čuvaj vseh ameriških repu blik pred invazijami iz Kvro|* ali Azije, pač pa pr*ld* ta dolž nost na zvezo vseh republik, drugimi besadami bo Monroeje-va doktrina enako veljala za vse ameriške reptiMike tta podlagi multilateralne pogodi*. Kakšen bo odziv latinskih re publik, se še ne ve. Vladna kontrola velikih korporacij Washington. D. C. — Zakon skl načrt, ki določa, da morajo vse korporacije, udeležene meddržavni trgovini, dobiti f* deralno licenco, Je sedaj pred senatnim odskom za meddržav no trgovino, kateremu načelu J* senator B. K. Wheeler iz M on ta ne. Avtor nalrta je senator J. C. 0'Mahoney Iz Wyomlnga Ko je on predložil načrt, je iz Javil, da bo. ako Im» sprejet, ubi nadvlado finančnikov, ki kon trolirajo velik* korporacij* in v katerih rokah j* umkU večin* ameriškega prebivalstva, O' Mahoney inslstira, da ne more biti politične svotiod* brez eko nomske, zato pa mora kongres preprečiti metode, ki omogočajo močnim Izkoriščanje šibkih. Njegov načrt so podprle A me. riška delavska f*deraflja, že-leznišk* hratmščine In drug* <*rgawisa*>Je ameriškega «leiav- stva. EKSEKUTIVA ADF RAZOČARALA MNOGODELAVCEV Gibanju sa organiziranje delavcev vrgla nova polena pod noge RAZKOSALA JE DVE NOVI UNIJI Waahington. — Zadnja Četrt-etna seja eksekutive Ameriške dslavsks federacij« s« js v mnogih oairjh izkazala za veliko razočaranje. Vaaj napredni element med organiziranim delavstvom in tudi na splošno Je lahko razočaran nad mnogimi zaključki. Kkaekutiva Je na tej aejl, ki trajala dva tedna, imela mnogo perečih vprašanj prod seboj, In nameato da bi Jih rt-šila v skladu tistih skupin de-avcev, ki so najbolj prizadeti, kakor tudi v interesu splošnegs delavskega gibanja, Jim js fak-tlčno nametala novih polen pod noge. Prvi slučaj so delavci v industriji radia. TrvIČ v zgodovini ts industrljs so as pričali .Y f«JsraWb iwk. ah pred tremi leti In dosegli nepričakovano dober uapsh. Zgradili so unija, ki Atsjajo 28,000 dobrostoječih članov, kar je več kakor pa šteje skoraj polovico poklicnih mednarodnih unij, ki so prldruisns federaciji. In dasi so te unija pridrulena direktno k federaciji, so kmalu po ustanovitvi razvila oake medsebojne stlks in funkcionirajo v dobršni meri po načinu unij s centralno organizacijo. Imele so že dve konvenciji. Zadnja se jq vršila tik pred sejo eksekutive federacije. Njen glavni zaključek Js bil zahteva, da Jim ekseuktlva dovoli formiranje mednarodne Industrijske unije in izda čarter. Namesto da bi ugodila tsj Želji in dala pobudo sa ustvaritev močne industrijske unije v tej industriji, ki je med najnovejšimi, Je zahtevo za industrijski čarter kratkomalo zavrgla in odredila razkoeanje organiziranih radiodslavesv na približno tucat skupin. Glavni del teh delavcev Je dala elaktri-čarski uniji, kjer bi tvorili razred li. Ostali bodo razkosani, če obvelja ukrep eksekutive, med razne poklicne unije. Ker bi to v praksi pomenilo zadavljenje unionisma v tej Industriji, je malo verjetno, da bodo radiounije pristal* na U A/ttnU v amlsju ffključka zad-nje konvencije se zastopniki teh umi /.»»pet snidejo na konferenci v »0 dneh po seji ekse-kutive, na kateri bodo sklepali o bodočih korakih. Hentiment med temi delavci Je proti raz-kosanju! Bdlni korak, ki Jim preostaja, J« izstopi tev iz Ameriške delavske federacije In formiranje neodvisne Industrijske unije, kar bodo najbrž naredili. Možno je tudi, da bodo s stvarjo skušali zavlačevati do prih<»dnj* federadjsk* konvencije Po iwk* meje Je eksekutiva federacij* storila nekaj sličnega tudi z a vinu industrijo. Odrekla se je *k?*r svoji kontroli nad U-nlt*d Automobile Work*rs unijo in članom «iala pravico, da si izvolijo sv«»j* uradnik*. Toda Istočamo je vz*la tej uniji Ju-rlsdikcljo nad prltiklinskiml tovarnami avtn* Industrije, kjer obstoje najmočnejše postojanke, in Jih izročila uniji strojnikov. Unija avthlh delavcev bo |m*!a jurisdlkrljo nad temi tovarnami I* v slučajih, kjer spe-ds Jo direktno j »od kontrolo av- I Mih družb. T------- (Uelj* se S. strast.) PROSVETA THK KN LIGHTEN HUNT GLASIM* IN LASTNINA SLOVSNSZS BABOONS POÜPOBNK JKDNOTt OVSM «f HUM kr MU.-M N»U—I ÜMOÍ.IU: M Mruám. írU.t O.»— Chi~m»> »■ •••TU M- M-M M rl Hi« M «t WU, » Cfci-.* •> " - ^ »^i - •■—»•• "JL-i**. «f. l0r ib. U.K^ tt-M. M4 CM»4* NM i-r »4 CU»« IUI r" l«». • Muirla H M K' g—! ri > I Tur' "* p« éu*o»4 «rU< l* «III aMmif^i, «udi m iBtotf to Mtl* M* to ratura^. Otto» m. vili km rmiurmmá PROSVETA UI14I to. LmmmémU Al«.. Cto*». MEMBKS Or THE Zanimive beležke Lewis gre na levo? John L. Lewis, predsednik unije rudarjev v rovih mehkega premoga, je pred nekaj dnevi zaključil rudarsko konvencijo v Washing-tonu. Bila je to njegova konvencija, kot po navadi v zadnjih šestnajstih letih, odkar je on predsednik — to se pravi, da Uvvis ni imel nobene opozicije med delegati in ve« njegov program je šel skozi kakor po loju. Vendar letošnja narmonija na rudarski konvenciji ni bila taka kakor včasi, ko »o nezadovoljni delegat je molče kuhali jezo 111 hočeš-nočeš požrli vse, kar jim je diktatorski John zatlačil v grlo; letos so se iskreno strinjali z njim. Kakor poroča delavska časnikarska agentura Federated Press, ni bilo že petnajst let tako navdušenega zborovanja rudarjev kot je bilo letošnje. Slovenski delavci v AmerikLpoznamo Levvi-sa vsa ta leta, odkar je na čelu rudarske unije, kot reakcionarnega diktatorja. V neštetih dopisih v Prosveti ni bilo njegovo Ime nikdar za- < 8 coloradsfcih snežnlkov Crested Butte, C4la. U od leta 1837, odkar sem prišel v A-meriko, redno prebirat» razne «o-vine — hrvatske, slovenske, aih gkšk* in ca silo tudi italijanske, toda povem narav nost, da so v rAr ftim Mussolinija. 2e j« minilo več mesecev, odkar je pričel t«WJ«ti afriške sirote. Mislil je, da bo kar zagrabil, toda zmotil at je. Vse mu gre narobe. Izgubil bo težke milijone in upajmo, da tudi primorske Hrvate in Slovence. Dasi imam že 66 Itt in me nobena družba več no mara za delo, bi nad Mussolinija ie iel. Danes, ko to pilem, Je 2. februarja, dan, ko se imata prikazati iz brloga črni kosmatinec in "ground hog". Ampak se bosta prevarila, ker imamo štiri čevlje snega in burja piha ter sneži, da je veselje. Ker nimam drugega dela, me je družina postavila «a oficielnega "cestarja" — snego-kidalca. Pot je treba narediti o-krog hiše in do slovanskega gostilničarja Franka Jelenca, kjer ga včasih stisnem kozarec ali dva. Pa tudi streho jo treba raz-brementi, ker če mi hišo poruši, Insurance kompanija ne «plača nič, ker je zavarovana le proti ognju. Osebe, ki nasU^ijo v "Trd» ' tičkito", »O sledeče; Hpm St*par in Mary Stujsr, ge«*lničar in i njegova ¿ena, Jože Agfcrož, Jofc* Zugicb, John JCopina, VincaBfcO-I. mahen, Anton Y^rmenc in John Ker je na mizi ostalo vsega v lyro ražira mrs. Ai> obilici, so nov« državljanko akle- yeJa sF0|ar. Kakor nam je pri-ntte, da ne pojedina in rajanje ^ aa ubo> n** bo ob še j priliki nadaljuje v nedeljo popoldne po prew?netilo pevsko društvo "So-federacij«ki seji, ki se je hitro ¿a" \z bližnjega La MU. ki nam zaključila, potem pa spet vese- bo takoj po igri v ÄND zapelo Jje. Omeniti moram, da so k ban- par ^pjh pesmi. Kakor že omer ketu pripomogle tudi štiri pro- | | stike, katerih prošnje pa Še niso bile odobrene: mrs. F. Logar, mrs. F. Pros?n, mrs. F. Vautar in mrs. L. Bizjak. Ukrena hvala v imenu gostov za uljudnost in požrtvovalnost. Slišal sem, da bo v kongresu v bližnji bodočnosti predložen na- nj eno, bo po igri ples v SND. Uljudno se vabijo v»i rojaki iz vse okolice. Pričakuje se velika udeležba. Na svidenje v nedeljo! JotaZugich. Priredbe ooc. kluba in pev. zbora "Zarje" ...„ ■■■ WM\ Clevc'an4 O. — Dne 29. febr. črt, da se izženejo iz Amerike priredi goc pev lbor Zftrja v ^ vsi tujerodci, ki so ostali brez kolgkj dvorani g. n. rmL hrbet starim kolegom nnionistom stara AoU: (¡reenu itd. Radikalni voditelji v rudarski uniji, ki so bili prej njegovi sovražniki, ao zdaj postali njegovi prijatelj. Prej je, kakor (¿recti, nt rast no napadal socialiste in komuniste, ns zadnji konvenciji ADK je pa (»omagal ublažiti akcijo proti komunistom, češ, da ao komunisti i tukajšnji rojaki uprizorili kakšno igro. Pisali amo Prosvetni matici, ker smo pri nji včlanjeni, njen tajnik Chas. Pogore-ec nam je pa z veseljem postre-Tel z vlogami, ^akar se Iski^no zahvaljujemo njemu in Prosvetni matici, naši delavski ustanovi JSZ, za naklonjenost in toč-noat. Kakor smo že parkrat prej poročali, bomo v nedeljo, dne H>. feb. uprizorili znano dvodejan-iko šaloigro 'Trije tički". T Johnstown, Pa. — Fcderaclja nmerlAklh državljanov je na sej dne 19. j an. šklenila. da na svojo prihodnjo sejo, ki se bo vniila v nedeljo 16, fsb„ povabi govor-' nika. ki ho raakrtil pomen državljanstva. starostne pokojnine tn Townsendovegs načrta. Seja se bo vršila v SDD na Moxhamu In af prične ob 2. popoldne. Članstvo si je izbralo ta svojega govornika slovanskega advokata (leo. Dljulanskega. ki Je jako priljubljen med našimi rojaki. U-detaiIte se v velikem številu t Prošlega 2. In 8. dee. Je s posredovanjem naše federacije dobilo državljanske pravice dvanajst članic in dva člana: mrs. A. Kolar. mrs. A. Pueelj, mrs. P.>tražišar, mrs. J. I.ubevšek. m*!.'J. Louše, mr*. J Hevc, mrs. A. Kovač it, mrs. M, Zupan. mrs. F. Mrkun. mrs. J. Kranjc, mrs. F. Vrhovšek in mrs J. Kuk*n-bergvr (vdova) ter Frank Vau-ter in Jakob ZnldarAič (sedaj Knyder), Svoje iapite so po. hvalno rešili. Vsled tega so se dogovorili In prirsdill veselico t banketom dne !& Jan. v SDl> v korist federacijske blagajne. Cisti dobiček Je znašal $AO. Banket Je bil prirejen v poč a* t pričam in učitelju ter prijateljem in se je pričel opolnoči, vearlje pa se Je zaključilo v nedeljo s jut raj, Navzočih na banketu je bilo o> krog TO gostov. V te) detel I »em ■ že 50 let, pa še niaem bil navtoč ' pri tako veselem omitju. razprodaja vstopnice. Kakor izgleda. bo dvorana premajhna, vsled tega pa se bo igra vršila v gledališču, ki je last mrs. Ma-chck. To gledališče je oddaljeno od SND samo tri bloke in ga bo vsakdo lahko našel. Vstopnice so 2fic za odrasle, za otroke pod 16. letom pa lOc. Te vstopnice so veljavne za vstop k igri v Machko-vem gledališču in za ples po Igri v SND. Samo za plesno zabavo po igri bo vstopnina lOc. Igra je seveda komična skozi. Pridite in se sami prepričajte! gralcev v Sheboygan u, je za Ur prizoritev veliko zanimanja. Občinstvo opozarjamo zadnjič na to gostovanje čikaških igralcev Nihče naj ne zamudi prilike o-gledati si to zanimivo dramo in naj si pravočasno preskrbi vstopnice že v predprodaji. Mraz pa tak! Živo srebro je obtičalo pod ničlo in tam stoji Ž« tri teden?, izvzeraŠi par "toplih" dni, ko je priplezalo le s težavo nad ničlo. Zdi se nam, kakor bi bili kje v Alacki. Zadnj ¡teden pa je mraz Še bolj pritis- f a k KV \ Domače vesti Cliff Mine, Pa. — Tukajšnji premogorovi precej dobro obra-ujejo, odkar je pritisnila huda zima. Največkrat je Živo srebro pod ničlo. Naša naselbina je bolj majhna, kljub temu zaznamujemo napredek in tudi na društvenem polju napredujemo. Domale-ga smo vsi člani društva SNPJ. Zadnje dni se je oglasila štorklja kar pri dveh družinah, pri Laho-vih in Paršinovih in jima pustila zdrave sinčke, kar pomeni dva nova člana za SNPJ. Obe materi sta tudi članici gospodinjskega kluba, kateri priredi svojo veselico dne 15. feb. v prid svoje blagajne. Igrala bo dobra godba, postrežba bo tudi dobra, tako tudi pijača. Pridite vsi mladi in stari! Katarina Uftenlčnik, 146. M uA ker a d na veselica SDD Johnstown, Pa. — Slovenski delavski dom na Moxhamu priredi maškeradno v-eseiico v svojih prostorih v soboto, dne 22. feb. zvečer. Torej na pustno soboto! Direktorij je določil tri nagrade za maske. Vsi cenjeni rojaki in rojakinje tu in v blli-nji okolici se uljudno vabijo, da se udeležijo domove maškeradne zabave. Pridite in se maskiraj-te! Zal ne bo nikomur. Vstopnina samo 25c za odrasle, otroci v spremstvu odraslih so prosti vstopnine. Pripravljalni odbor bo preskrbe! dobro godbo, prigrizek in pijačo. Na svidenje 22. feb. v SDD! Joaeph Rogel, tajnik. Maškerada SND _ Verona, Pa. — Nti-odni dom priredi maškeradno veselico v svojih prostorih na 3.12 Arch st. v korist svoje blagajne v soboto 22. feb., pričetek ob 7. zvečer. Vstopnina samo 25c. Vabimo vse stare in mlade od blizu in daleč. Igral bo John Jerick iz Univer-sala, odbor pa bo preskrbel dobro postrežbo. Rok Leear. Skupina bivših v »Jako? k «radii veteranke administracije Waahington*. D. C, Huda zima Kemmerer. Wyo. — Na 6. in 7. feb. nas Je obiskal sneftni vM-har. Sneži kar neprenehoma in veter žene sn«g nad stq mHj na uro. To fce dva dni. Ves promet je bfl ustavljen, te dolgo let ni bilo take zime. Zmrznili pa še ne bomo, le da nas ne bi burja odnesla na drugi svet. Anton Tratnik. V rentar raci ji Natakar: "Imam telečje možgane. prašičje parklje, kurja jetra In . . " Gost: MNič ne totite! Jaz na primer imam glavobol revmati zem In prazen Moder Pripovedujte o svojih holetnih drugim, meni pa prinesite porcijo «slame r Barve odkrivajo bolezni V Ča»u, ko se je začela industrija katran snovi vso moč razvijati v deželah Sr Evrope — bilo je to v osemdeseti, devetZI tih letib prejšnjega stoletja — ae j« ¡3 razvijati -tudi izdelava sintetskih proizvoj?! im še *eč: vsakokrat ko ao kemiki odkrili šno novo skupino barvil, ki so jim bile katranske snovi, ao se medicinci in bioi<*j lastili teh novih snovi in jih skušali napi za svoje orodje. Igkacalo se je, da so številna teh barvil žita zdravila, še češče so pa pokazala »amo do novih načinov zdravljenja in niso bile ko te barvne snoVi, kolikor aintetske mi barvne kemije, ki so prišle farmarcevtaki mi ji prav. Atoksil in germanin proti s bolezni, glasmohin in aetebrin proti m in mnogi drugi sintetski pripomočki so iz barvil. Med najvažnejšimi snovmi, ki so si iz področja našle pot v medicino, so tako mikroskopska barvila. Biološke objekt« po njihovi finejši strukturi pod mikri pom običajno le težko spoznati, ker se njih sestavni deli le malo razlikujejo drug drugega, Nasprotno pa se različno ob; napram določenim barvilom, in sicer tako, ae nekatere partije pobarvajo krepkeje, tere močneje in jih je tako mogoče bolje ločiti nego v prvotnem stanju. Nad vse vi so take mikroskopske raziskovalne metode ugotavljanje povzročiteljev kužnih bol Bacile tuberkuloze v slini ali zajedalce rije v krvi bi bilo brez barvilnih metod goče spoznati. Toda barvila se dado izkoristiti še na načine. Delovanje obisti ae da raziskovati pr. na ta način, da vbrizgneš barvilo v kri opazuješ potem njegovo izločevanje s stf; Isto velja za jetra. So namreč barvila, ki izločujejo samo jetra v žolč' in pridejo tak« zdravih jeter hitro iz krvnega obtoka, a let ko izginjajo če so jetra bolna. So pa barvila, ki že sama po sebi težko ginjajo iz krvi. Če vbrizgnemo tak&no ban v kri in določimo po nekem času, ki je poM ben za njegovo popolno pomešanje s kn njegovo koncentracijo, izračunamo lahko te koncentracije in iz količine barvila mnol krvi, ki jo ima pacient. Pri nekaterih bol nih krvnega obtoka ima sprememba te mM ne važno ulogo in je zato mogoče na ta mfl •ugotoviti bolezen. Kongoško rdečilo imi pr. lastnost, da se veže z beljakovinskimi si mi, ki se pojavljajo kot zelo nevarna komj kacija po nekih težkih, dolgotrajnih boli n. pr. gnitju kosti. S tem, da se vežejo U ljakovinaka telesca z rdečilom, jih je mogi spoznati in ugotoviti s tem komplikacijo. Mnoga barvila imajo lastnost, da fluoi rajo, t. j. da se pričnejo po osvetlitvi sama titi. To izkorišča očesni zdravnik, da sp drugače neviden razdor na površini rožeai Zdrava roženica ne sprejema barvila, pač ga sprejemajo drobne uničene partije, ki stanejo na ta način s pomočjo fluore»? vidne. 2e prej smo omenili, da uporabljajo ri barvila za raziskovanja delovanja jeter obisti. To se pa da izkoristiti še v obil meri. 2iv organizem ima sposobnost, d« smerja različne snovi, ki nastajajo s prw vo tja, kjer jih potrebuje. S pomočjo d«W nih barvil je mogoče ta razdelilna dogaj spoznati in imenujemo ta postopek uvm barvanje", baš zato, ker gre za barvanje ganov za življenja in pod vplivom življ dogajanj. Eden najpomembnejših P**1 vitalnega barvanja je bilo odkritje po«*J stanic, ki so razdeljene po vsem telesu ' bele krvne snovi in ki imajo nalogo loviti ti snovi, kakor bakterije, škodljive beljakovl itd. iz krvi, jih uničevati in spravljati iitdd Zdravniki v boju proti maičoti Člani kraljevskega anglssksga zdravnik društva so nepravüi ..poskus, da * tove, kakšna je meja med prijetno okrof« jo in debelostjo. Radi bi končno na*li vito sredstvo proti debelosti in dognali, m ra dijeta je prava. Zdravniška praksa «i om še ni na jasnem. Zdravniki si tudi še niw ni v tem, kdo je debel. Kar se zdi ene* beloat, se vidi drugemu še primerna okrofl^ Zato zdravniki zdaj ugotavljajo, kdaj «o I ščobne plasti telesu nevarne, kdaj lahko ■ vejo patološke komplikacije. Dr. Hunter iz londonske W»Unice met* to vprašanje ni tsiko. Človeško tdo rm po zakonih o ohranitvi energije, ki telo samo potom hrane. Ce gre ščobo, Je odvisno samo od pravilne du*«, se znova oprosti. Kura kakršno prip^ Munter, ni fe nikomur škodovala, samo gre predaleč. Dr. Hunter Je uspešno debelih ljudi in spravil z njih najmtnj 1 maščobe. Predpisoval je vedno tako dir telo ni dobilo na dan nad 1.200 ksM) Dr. Weber je pa mnenja, da bi dr. Hj* primerih prave debelosti ne dosegel n^ uspeha Dfbelemfl človeku Je trij» ^ pregnati bolestno požrešnost. I» ' ^ namreč zelo radi jedo. To je ps t** j tako. da mu ne zagrenimo vsega življ n . belost in izbore* apetiti st» v večim P^J zelo tesno povezans in čim debeler r®j tem raj« navadno je. Zato je ir 1 g predpisovati debelemu čloVeku ffrff ro. Ce ne tehta človek maj dokler ga maščoba ne ovira. dr. W<4"r T ne priporoča nobenega lečenja ^ptptRK. 13. FEBRUARJA P t O 8 V ET A Vesti s Primorskega NOV NAVAL NA ŠOLSKO MLADINO da le t; Ko je pred meseci rimska vla-„ dovolila uvažanje nekih ino-¡¡mskih časopisov v Italijo in se pričel slasti v Julijski Kraji-I z veliko naglico širiti krog ¡¡hovih čitateljev, je nastalo ned krajevnimi fašističnimi ve-jaki, posebno pa med učitelj-tvom veliko vznemirjenje. Na lekem zborovanju v Trstu je noral predsednik njihovega stro-ovnega voditelja ugotoviti, da bilo čez noč uničeno sedemlet-io prizadevanje učiteljstva, da pridobi podeželsko prebivalstvo, predvsem šolsko mladino za fašl-itične ideje in italijansko kultu-Toda fašisti niso ostali le jri besedi, nego so kmalu pre-k dejanjem. Ko se je sprožila velika akcija proti sankcijam, so jreko sindikata prodajalcev časopisja dosegli, da se je ukinilo >rodajanje inozemskih listov lajprej v javnih lokalih, nazad-Je v kioskih in trafikah. Tako s svojo akcijo proti sankci-am dosegli tudi svoj drugi, mor-važnejši namen. Na drugi trani pa so zahtevali od central^ oblasti, da ojačijo fasistič-o prosvetno politiko v obmej-ih pokrajinah. Tudi to njihovo prizadevanje ni ostalo zaman. Oblasti so predvsem na vso oč podprle delovanje fašistične olske družbe "Italia Redenta", je baš ob novem letu žela znat-uspehe s svojo velikopotezno agradno akcijo v litri. Ves faši-tični tisk je bil v njeni službi, elo vojvoda Aotski in druge u-edne osebnosti so ji dale na polago svoja imena in jo ob-pale z darovi. Baš pred dnevi pa so listi po- očali, da je družba v zadnjem iu ustanovila po vsej deželi kar novih kmečkih enorazrednic sicer po vseh najbolj zapušče-ih in še tako neznatnih vasicah, posamezne šole ne štejejo niti »o 20 učencev. V goriški pokra-ni je bilo ustanovljenih 11 ta-ih šol, poleg drugih v Selu pri odmelcu, v Grudnici pri Sv. Lu-ji,v Bači p^i Podbrdu, v Itjrij-41 Krajini 1 oročali smo te o aretaciji «lana Pahorja, dr. Lada Tu ne. Ferlug* In cele vrste mla ni< *-\ h Tržaške okolice. Dru ^/•<1 njimi tuli Roman Pahor dr T irina. s<» hilj prepeljani *«>prike zapore. Cenzura pisem namenjenih za Jugoslavijo Ljubljana« januarja, 1936. — Znano je, da se v naših krajih nad pisemsko pošto, zlasti ono, ki je namenjena v Jugoslavijo, in od iu prihaja, izvaja najstrožja cenzura. Premnogo pismo roma v koše, poleg tega pa so skoraj vsa odprta, in prebrana. Vendar pa slučaja, ki se je pripetil prav pred kratkim, do danes še nismo poznali. Neki naš emigrant je prejel pismo od svoje matere. Pismo je s Tolminskega in nosi žig ambulance Fodbrdo—Trst. V kuverti, na kateri je Čisto druga pisava kot ona v pismu in priloženem listku, je bilo pismo, pisano v Starem selu in naslovljeno od pisca na brata. Poleg pisma je bil priložen listek, na katerega eni strani je bilo nekaj pozdravnih besed, namenjenih stricu od nečaka, na drugi pa tudi stricu, menda od nečakinje. Vsa stvar je tako čudna in zapletena, da se ne da iz nje ničesar izbrati. Sklepa s-a lahko \e e-no, in sicer da je bilo to od fašistične cenzure nalašč narejeno, le bogve s kakšnim namenom. Naše rojake pa opozarjamo na ta »lučaj, ki ni morda ne prvi ne zadnji, le da zadnjih ne vemo. Trnjeva pot jugoslovanskega dr-žavljana skozi italijanske ječe Ljubljana, januarja, 1936. — Ni še dolgo .tega, kar je bil iz Italije v Jugoslavijo pregnan De-bevec Jakob, 40 let star, doma iz Bača na Pivki, a rodom iz Lip-senja pri #Ložu. Na Baču je živel od svoje mladosti pa vse do aretacije, razen nekaj let med svetovno vojno, ki jih je prebil »a »ojišču. Ker je bil rojen na ozem-ju današnje Jugoslavija, je bil ves čas amatran od italijanskih oblasti kot jugoslovanski držav-jan. Zaradi tega pa je bil tudi vsakemu Italijanu kamen spotike. 2e leta 1925 je imel omenjeni Debevec opravka z milico, a v maju I. 1927 ponovno. Bil je napaden od miličnikov, katerih se je seveda otepel, nato pa je bil aretiran. Odveden je bil v kara-binjersko postajo v Zagorju, od tu v II. Bistrico ter dalje v Reko, kjer je bil 12. dec. 1927 obsojan ^na 7 let in 3 mesece. Po obsodbi ko ga poslali v Reggio Kmilia, kjer je prebil 29 meseccv. Ker j se kaznilniški upravi ni zdel po-ft.bno vdan fašizmu, je bil pretepen. in sicer tako. da so mu; ostali znatni sledovi. Poleg drugega so zbili več zol» in mu pre lili. da ga bodo toliko časa mu-! čili, dokler ne bo vzkliknil: žl-vijo Italija Za kazen je bil za-J prt v kazensko celico, kjer Je prebil 3 mesece, is kjer so ravnali z njim prav po nečloveško. Tu je popolncma onemogel, vsled ; česar je bila kaznilniška uprsia primorana izročiti ga bolnišnici v oskrbo Tt Reggk» Fmttfa je bi» j poslan v Voltero; tu so bik kaz- brez vsakršnih sredstev. Italijan eke oblasti mu niso niti toliko dovolile, da bi se spotoma ustavil doma ter pozdravil domače in vzel s seboj, kar potrebuje. Ves ¿as so postopali z njun kot z najhujšim hudodelcem, poleg tega pa so ga še posebel sekirali kot neltalijana. V šestih letih j« ¿levilo prebivalstva v Trstu «srsslo komaj ' as 900 oseb! Trst, januarja, 1936. — Po dolgem pesimizmu so se Trtača-ni nekoliko potolažili glede demografskega gibanja v mestu. Le-tošnje leto je namreč prekosilo vsa ostala leta v pogledu porok za več sto. Naj navedemo nekaj številk o porokah: Leta 1930 je bilo 2„178 porok, 1. 1981—1929, 1. 1982—1787, 1. 1988—1,809 in 1. 1984 2,080 porok. -u-V prvih enajstih mesecih 1. 1986 pa so zabeležili Že 2,460 porok, kar da upati, da jih bo do konca istega leta okoli 2,700. V tem pogledu se je Trst torej "poboljšal". Ce si predoMmo vsa sredstva, nagrade itd., ta uspeh se nam ne ne bo zdel preveč važen. Toda kar je pomembnejše, število rojstev pada. Smrti in rojstva so skoraj enaka po številu. Število tržaškega prebivalstva je na mrtvi točki, ne raste in tudi ne pada. To je tisto kar vznemirja. Tega do sedaj niso mogli na noben način zbolj-šati. V šestih letih je tržaško prebivalstvo narastlo komaj za 800 oseb! Samo dve mesti v Italiji sta na slabšem. Rim Ima samo v enem mesecu trikrat večji prirastek ! Poleg tega 1ma Trst čez 9,000 žensk več kakor moških. Posebno veliko je število vdov v primeri z vdovci. Kako darujejo Triačani porotne prstane Trst, januarja, 1986. -r Na-biralna akcija se vrši s polno vnemo in na tisoče prstanov so Že zbrali na tajništvu fašja. Trst seveda ne sme zaostajati tudi v tem pogledu za drugimi mesti v Italiji. Za mnoge revne ljudi je "darovanje" prstana precejšen udarec. Saj jim predstavlja ta predmet edino vrednost, ki jo še imajo. Nihče se ne veseli tštene kompetlcije. Hodl-šču je bila predložena evidenca, da je ta družba prodala paro brodnim družbam in industrij skim magnatom v Han Franci« cu plinskih bomb v vrednosti 985,000, ko je tam Izbruhnila splošna stavka. Naročila jeklarskih družb v Pittsburghu in Youngstownu, O., ko so so Je-klsrski delavci pripravljali na stavko, so znašala nad $100,000. Na vprašanje, xakaj so se naročila plinskih borni» povečala I. I0U4, Je blagajnik Krie Co. Har-ry Kau odgovoril, wda se več ne *l»omlnJa". Htvar Je jKitem pojasnil John Young. predsednik Federal Lsborstori«* Inc. v Izjavi, da je bilo v tistem letu izredno veliko število stavk. Velike kor-t>orarije, proti katerim so stavke izbruhnile, so pošiljsle velika naročila za plinske bom4>e. Hodišču j« bilo predložno tudi pismo nekega visokega uradnika Krie (k»., v katerem je IzraAal svojo nezadovoljnost, kovračlls del«Aui ve-leme«srji in velemliiisrjl, ne ps tisti, ki »o v resnici plsčevsli "procesni" dsvek. Tukajšnji va> !«m#»arj! bodo po Izjavi lastnikov hotelov in restavracij dobili povrsčllo $381,000. MacDonald dobil $edei v parlamentu I^sidon — Bivši premier Mac Ikftiald, ki Je lili poražen pri pro-Slih volitvah, je po milosti torijev vseeno Mil »«dež v parls-mentu, Konservativna vlads. s kat*ro m »deluj* «*lkar Je pretrgal stike z laboriti, se ga je usmilila in gs imenovsls za reprez*n-Unta škotskih univerz v parlamentu Pred nekaj leti Je Mac-Dofiaid nagUšal, da te universe rt* Id »m«Ve imeti r«presenUnts v parlamentu, »*da| se mu pa prsv te «•mogočlle Javno sirtbo. AOITIKAJT* Ih PtUfVflOi Dolina meseca ROMAN g|rl.,f jxd LONDON—PMter«nll TlšSmlr UrKft I tednika ta...............t.4t t Udnik« te............... 4 tednik« te............... LM 4 tednike te............... I Udnikor te.............. nič I todnfker te.............. Za Evropo }o..............$Mt Izpolnite spodnji kupon, priloitt« potrobno thu dinarji tU m Ordor ▼ planin te «i naroiito ProooU, lkt, ki i« rele teetelea. Pojasnite:—Vm1«1 kakor hitro kateri teh ¿tenor pronahs blU llasl ali te m protali proi od draliM te bo sahteral se» vrsj llft toteft.1 moral tiski iten is dotttns droitno, ki J« teko stafae aarotea» as te Prosrsto, te takoj aasnanitl npramiHm lista, ta lili dsplsteti * rsote liste Prosrsta. Ako tega »a štora, tedaj aet* oprsrmiltTf nI datem sa te rsoto naročniku Ustorit« tednik te ga priptiit« k moji naročnini «d sledalib t tiskarsko obrt Tiska rabite m reeeiiee In «hod«, ftaitniee, knjige, koledarje, letake itd. * ttorenikem, bi •lovalkem. češkem, nemikem, angleškem jeiiko VODSTVO TISKARNI apelira na CL S.N.PJ., da tiskovini NAROČA V 8voji tiskarni 2*174* Sa LAfTNDALS AVENVl Tatefe« R«ckwell if*4 CHICAGO, ILL,