Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, s. 161-173 Oxf. 901 (497.12) Izvleček: Iztok WINKLER: POSEBNI DRUŽBENI INTERES ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V SLOVENIJI Družbi je še posebno veliko do tega, da se gozdovi in njihove splošno koristne funkije ohranjajo in gojijo, zato določa pogoje in način, kako je treba opravljati nekatere dejav- nosti v gozdarstvu. Ta zavzetost družbe se uresničuje z najrazličnejšimi oblikami, med katerimi so najpomembnejše samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Določeni so tudi trajni viri za zagotavljanje sredstev, potrebnih za uresničevanje nalog v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Synopsis: Iztok WINKLER: SPECIAL SOCIAL INTEREST IN FOREST MANAGEMENT IN SLOVENIA Special social interest in preservation and si/vicu/ture, and their generally beneficial functions, is put into effect by determining the conditions and the manner of carrying out certain activities in forestry. It is exercised in different forms, among which the most important are self-managing communities of interest for forestry. The permanent sources that guarantee funds for exercising the tasks in activities of special social interest have also been determined. 161 prof. dr. Iztok WINKLER, redni profesor Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, Večna pot 83, YU 162 1. UVOD Gozdarstvo je gospodarska panoga, ki mora stalno in zadostno oskrbovati porabnike z gozdnimi proizvodi in hkrati ohranjati in krepiti splošno koristne funkcije gozdov. V gozdarstvu se torej prepletajo tipične gospodarske naloge (funkcije) z dejavnostjo, ki ima hkrati tudi splošen družbeni pomen. Sočasnost in soodvisnost gospodarskih in splošo koristnih funkcij gozdov sodi med temeljne značilnosti gospodarjenja z gozdovi. Vendar pa smo v preteklosti bolj poudarjali gospodarske funkcije, zanemarjali pa včasih splošno koristne. Zakon je sicer ves čas na- lagal gospodarskim organizacijam, da v gozdovih, s katerimi gospodarijo, trajno ohranjajo in krepijo gospodarske in splošno koristne funkcije; vendar pa družba ni vedno dovolj organizirano in učinkovito vplivala na gospodarjenje z gozdovi. 2. OPREDELITEV DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA V GOZDARSTVU z zakonom o gozdovih leta 1974 ( 13) je bilo prvič določeno, da so dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ohranitev in gojitev gozdov in krepitev njihovih splošno koristnih funkcij, dejavnosti posebnega družbenega pomena. To so bili: varstvo, gojenje (nega, obnova, melioracije, pogozdovanje, semenarstvo, drevesničarstvo in odkazovanje gozdnega drevja) in urejanje gozdov. Zakon je proglasil za dejavnosti posebnega družbenega pomena tiste, od katerih so nepo- sredno odvisni zagotavljanje trajnosti gozdov in donosov ter ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. Družba pa se posebno zavzema še za eno izmed drugih gozdarskih dejavnosti, in sicer za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami. Gradnja gozdnih cest je sama po sebi nedvomno gospodarska dejavnost, prednostno merilo pri gradnji gozdnih cest je gospodarski pomen; ta naj omogoči cenejše in gospodarnejše izkoriščanje gozdov pa tudi gojenje in varstvo gozdov. Pri projektiranju in graditvi gozdnih cest pa je treba poleg drugega upoštevati tudi obstoj in razvoj višinskih kmetij ter turistične in rekreacijske potrebe, zlasti razvoj kmeč­ kega turizma v višinskih predelih. Gozdna cesta ima torej poleg ozko gozdarskega tudi širši pomen. Gradnja gozdne ceste je tudi eden izmed zelo pomembnih in občutljivih posegov v gozdni prostor, zato morajo gozdno cestno omrežje skrbno načrtovati ne samo gozdarji, ampak tudi širša družba. Gostota gozdnega cestnega omrežja v Sloveniji ni najboljša, predvsem pa je zelo neenakomerna po posameznih gozdnogospodarskih ob- močjih. To terja v prihodnosti skladnejši program izgradnje gozdnih cest v vsej Sloveniji, širši vpliv na njihovo smotrno in usklajeno graditev in trajno sistemsko zagotavljanje materialnih sredstev za graditev gozdnih cest. Vse to so zadostni razlogi, da je z novim zakonom o gozdovih ( 15) tudi odpiranje gozdov z gozdnimi cestami (tj. projektiranje in financiranje graditve gozdnih cest} uvrščeno med dejavnosti posebnega družbenega pomena. 163 3. KAKO SE URESNIČUJE POSEBEN DRUŽBENI INTERES Ustava SR Slovenije (11) predvideva, da se z zakonom in odlokom skupščine družbeno- političnih skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbe· ne dejavnosti. Dopušča pa možnost, da se, če to zahteva poseben družbeni interes, uredi način uresničevanja tega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela, ki oprav- ljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju. Poseben družbeni interes pri opravljanju teh dejavnosti ali zadev se v skladu z njihovo naravo in posebnostim zagotavlja s tem, da se lahko: določijo pogoji in način opravljanja takih dejavnosti ali zadev; zagotovi soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov družbenopolitičnih skup- nosti in družbenopolitičnih organizacij v določenih zadevah; z drugimi oblikami družbenega vpliva. 3.1. Pogoji in način opravljanja posameznih gozdarskih dejavnosti Z zakonom o gozdovih in drugimi predpisi so določeni pogoji in način opravljanja posa· meznih gozdarskih dejavnosti. , 3.1.1 Lastninska pravica do gozdov je omejena Kmetje imajo lahko največ 45 ha skupne površine kmetijskih zemljišč in gozdov, ne• kmetje pa največ O ,5 ha gozda ( 14). Določilo, koliko hektarov gozdov se (največ) sme imeti (zemljiški maksimum za gozdov· je), je bil po vojni nujen družbenopolitični in ekonomski ukrep, ki je v sklopu agrarne politike onemogočil uveljavljanje kapitalističnih teženj v zasebnem sektorju gozdarstva in hkrati pripomogel h krepitvi družbenega sektorja gozdarstva. Na sedanji stopnji po• družbljanja gozdne proizvodnje ta ukrep ni več tako pomemben, niti ni „bistveno sociali- stično načelo, temveč samo ;zgodovinsko pogojeno sredstvo, da se zbudijo socialistični procesi". Brez zemljiškega maksimuma bi bil razvoj otežen in lahko bi se ustvarjale iluzije, da se gospodarjenje z gozdovi lahko razvija na sicer večjih, vendar osamelih zaseb- nih posestvih. Cilj naše gozdarske politike pa ni izoliran zasebni gozd. Zato tudi rešitve za razvoj gospodarjenja z zasebnimi gozdovi ne moremo iskati v spreminjanju velikosti zasebne gozdne posesti, temveč v njenem povezovanju in podružbljanju zasebne gozdne proizvodnje. V ta sklop sodijo tudi ukrepi za preprečevanje nadaljnjega drobljenja zasebne gozdne posesti. Drobljenje zasebne gozdne posesti je sicer preprečeno vsaj pri dedovanju, vendar pa je drobitev še vedno velika zaradi prometa z gozdnimi zemljišči. Zato je pomembno določilo novega zakona o gozdovih, ki prepoveduje delitev gozdne parcele kot katastrske enote, razen za arondacijo, komasacijo, razlastitev ali prisilni prenos gozda ali za pogodbe- ni prevzem gozda v družbeno lastnino ali za razdružitev gozdne parcele, katere del je družbena lastnina. 3.1.2 Gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi je skupno Tudi zasebni gozdovi morajo, kljub zasebnemu lastništvu, enako kot družbeni, rabiti širšim družbenim interesom, in jih zato ni mogoče odtegovati skrbi za načrtovano gospo· darjenje z njimi. 164 Interesi družbe in lastnikov gozdov pa si često nasprotujejo. Lastniki si prizadevajo dobiti iz svojih gozdov čimvišji dohodek, pri tem pa jim ni neposredno do tega, da bi kaj vlagali v gozdove. Da bi svoje cilje dosegli, zahtevajo bolj ali manj neomejene pravice do razpola• ganja s svojimi gozdovi. Družbeni interes pa je mnogo širši. Poleg tega, da bi zagotovila čimvečjo proizvodnjo, si družba prizadeva s svojimi ukrepi zagotoviti tudi trajnost proizvodnje in zavarovati vse posredne koristi gozdov. Zato z ustreznimi ukrepi omejuje lastnika pri razpolaganju z njegovimi gozdovi in usmerja gospodarjenje tako, da so v celoti zagotovljeni družbeni in čimbolj upoštevani tudi lastnikovi interesi. Skupno gospodarjenje uresničujemo na gozdnogospodarskih območjih v območni gozd- nogospodarski delovni organizaciji, zlasti po skupnih gozdnogospodarskih načrtih za vse gozdove, tako da enotno zagotavljamo in usmerjamo sredstva za biološka vlaganja v gozdove, s skupno prodajo gozdnih lesnih sortimentov, z enotnim programiranjem od- piranja gozdov z gozdnimi cestami in s skupnim opravljanjem.nekaterih drugih strokovnih del (podrobneje WINKLER 10). 3.1.3 Temeljna organizacija združenega dela oziroma temeljna organizacija kooperantov se ne moreta izločiti iz sestave območne gozdnogospodarske delovne organizacije, razen če se spremeni gozdnogospodarsko območje. 3.1.4 Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti enot in območij, ki morajo biti sestavljeni za vse gozdove, razen za gozdove s posebnim namenom. Gozdno- gospodarski načrti so obvezni za gozdnogospodarske organizacije. 3.1.5 V gozdarskih temeljnih organizacijah združenega dela se zaradi različnih naravnih in proizvodnih razmer ter stanja gozdov v posameznem gozdnogospodarskem območju in med njimi posebej ugotavlja del dohodka, ki je rezultat dela v izjemnih naravnih raz- merah, izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka. Ta del dohodka se sme uporabiti za skladnejši razvoj vseh temeljnih organizacij združe· nega dela na podlagi vlaganj v družbene gozdove v posameznem gozdnogospodarskem območju, za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in za nakup gozdov. Gozdni proizvod je rezultat skupnega dela delavcev v gozdnogospodarskem območju. Delavci temeljnih organizacij združenega dela v sestavi območne gozdnogospodarske delovne organizacije pridobivajo dohodek kot delež pri skupnem prihodku, ustvarjenem s prodajo gozdnih lesnih sortimentov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela. 3.1.6 Zakon določa pravice in dolžnosti zasebnih lastnikov gozdov. Zakon določa, da ima lastnik gozda pravico do lesa za neposredno uporabo v svojem gospodinjstvu in za potrebe domače lesne obrti, do dela prodajne cene za gozdne lesne sortimente, posekane v njegovem gozdu, do sodelovanja pri odkazovanju drevja za posek in drugih gozdnogospodarskih delih ter pri oblikovanju gozdnogospodarskih načrtov, do prednosti pri opravljanju gozdnogospodarskih del v svojem gozdu. Lastnik ima pravico pasti živino v svojem gozdu, grabiti steljo in mah ter izkoriščati druge gozdne proizvode, ter biti primerno obveščen o poslovanju gozdnogospodarske delovne organizacije in temeljne organizacije kooperantov. 165 Lastnik gozda mora uresničiti z gozdnogospodarskim načrtom in letnim planom določene naloge v svojem gozdu (etat, gojitvena dela). Če tega ne napravi sam ali ne prepusti tega z dogovorom v uresničevanje gozdnogospodarski organizaciji, mora to delo opraviti temelj- na organizacija kooperantov. 3.1.7 Zakon podrobneje določa nekatere naloge in obveznosti pri gojenju, izkoriščanju in varstvu gozdov ter pri graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic. Z njimi so zavarovani zlasti trajnost gozdov in uresničevanje splošno koristnih funkcij gozdov. 3.2 Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Zaradi posebnega družbenega interesa za smotrno izkoriščanje gozdov ter ohranitev in gojitev gozdov ne glede na lastništvo in gospodarsko zmogljivost gozdov so ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije in po posameznih gozdno- gospodarskih območjih. Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo so gospodarske interesne skupnosti na področju, kjer očitno ni mogoče reševati notranjih odnosov samo prek trga in tržne menjave, ampak gre nujno za povezovanje interesov posameznih delov združenega dela v širše skupne interese. S samoupravnimi interesnimi skupnostmi za gozdarstvo želimo tudi podružbiti nekatere funkcije države ali, natančneje, demokratizirati nekatere funkcije, ki so bile doslej v pri- stojnosti države tako, da smo jih prenesli v sistem socialističnega samoupravljanja, vendar ne tako, da bi se sprevrgle v delne interese, temveč da bi jih še naprej uresničevali v širši skupnosti, ki povezuje in združuje vse družbene interese v gozdarstvu. Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo so bile ustanovljene leta 1975, samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije 20. maja 1975. Člani samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo so: delavci in združeni kmetje-lastniki gozdov, organizirani v gozdnogospodarskih organi- zacijah delavci, organizirani v organizacijah združenega dela s področja primarne mehanične, kemične in druge predelave gozdnih lesnih sortimentov ter v organizacijah združenega dela, ki gozdne lesne sortimente neposredno uporabljajo v zvezi s svojo dejavnostjo in v organizacijah združenega dela s področja prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti; delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih in drugih zainte- resiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja. V samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo člani zagotavljajo ohranitPv in gojitev gozdov, skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajujejo interese med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, lovstvom in turizmom, urejajo vprašanja, ki so pomembna za varovanje gozdov in druga vprašanja skupnega pomena. Člani v območnih skupnostih za gozdarstvo predvsem zagotavljajo ohranitev, gojitev in varstvo gozdov in skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih gozdnogospodarskega ob- močja. Pri tem usklajujejo interese med kmetijstvom in gozdarstvom in drugimi porab- niki zemljišč pri določanju namenske rabe zemljišč, skrbijo za ohranitev vloge gozdov 166 kot sestavine kulturne krajine, spremljajo medsebojno usklajenost gozdnogospodarskih in lovskogospodarskih načrtov, usklajujejo interese pri varovanju gozdov s potrebami odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami, usklajujejo interese med porabniki gozdnih lesnih sortimentov in stranskih gozdnih proizvodov in gozdarstvom zato, da bi gozdove smotrno izkoriščali. Območne skupnosti tudi usmerjajo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo in zagotavljajo ter usmerjajo sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami. Dajejo tudi mnenja o gozdnogospodarskih in lovskogospodarskih načrtih, po- bude za razglasitev gozdov za trajno varovalne ali za gozdove s posebnim namenom in soglasja k izbiri trase za graditev gozdnih cest. Območna skupnost na kraškem gozdno- gospodarskem območju pa poleg tega še posebej skrbi za varstvo gozdov pred požari. V republiški skupnosti pa se člani sporazumevajo o zadevah, ki se nanašajo na skladnejši razvoj in najboljše izkoriščanje gozdov v SR Sloveniji. Za uresničevanje te temeljne naloge usmerjajo sredstva za melioracije gozdov in pogozdovanje in sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami. Republiška skupnost odobrava tudi utemeljenost novih gradenj, rekonstrukcij oziroma razširitev zdajšnjih zmogljivosti za primarno predelavo lesa in daje soglasja glede usklajenosti teh vlaganj z lesno surovinskim zaledjem. Brez tega soglasja ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja ali drugih dovoljenj, na podlagi katerih se lahko začne gradnja ali rekonstrukcija. V okviru planskih nalog pa člani v območnih in republiški skupnosti usklajujejo obseg, dinamiko in sestavo poseka drevja s stanjem gozdov, postavljenimi razvojnimi cilji ter potrebami porabnikov lesa, hkrati pa določijo tudi obseg del v dejavnostih posebnega družbenega pomena in se dogovorijo, koliko sredstev je potrebno za uresničitev teh nalog. 3.3 Soodločanje delegatov družbene skupnosti v organih upravljanja gozdnogospodarskih organizacij Doslej ni bilo uveljavljeno ustavno določilo, da se zagotovi v organu upravljanja gozdno- gospodarske organizacije soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov družbeno- političnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v določenih zadevah. Večina za- dev, o katerih bi ti delegati lahko soodločali - gre za dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena - je takih, da se o njih razpravlja in odloča tudi v samoupravnih inte- resnih skupnostih za gozdarstvo ali pa širša družbena skupnost lahko nanje vpliva z drugimi mehanizmi (npr. potrjevanje gozdnogospodarskih načrtov). Zato kaže, da uvelja- vitev ustavne možnosti o soodločanju delegatov družbene skupnosti v organu upravljanja gozdnogospodarske organizacije ni potrebna in ne bi bistveno pripomogla k učinkovitej• šemu uveljavljanju posebnega družbenega interesa nad gospodarjenjem z gozdovi. 3.4 Druge oblike uveljavljanja posebnega družbenega interesa Gozdnogospodarske načrte, ki so temeljna strokovna podlaga za gospodarjenje z gozdovi, sprejemajo organi upravljanja gozdnogospodarskih organizacij, vendar jih potrjuje za gozdarstvo pristojni republiški upravni organ. 4. MATERIALNI POGOJI ZA URESNIČEVANJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA INTERESA Poseben družbeni interes za gospodarjenje z gozdovi, zlasti za dejavnosti posebnega družbenega pomena, se ne kaže samo deklarativno, ampak predvsem pri posameznih odločitvah. Ne more se omejiti samo na nadzor nad nekaterimi dejavnostmi gozdarstva, 167 temveč nujno vsebuje tudi soodgovornost za stanje in razvoj gospodarjenja z gozdovi. Zato je treba za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena zagotoviti ustrez- nejše možnosti za gospodarjenje. Izoblikovati je treba trden sistem zagotavljanja sredstev za uresničevanje vseh nalog v dejavnostih posebnega družbenega pomena, predvsem pa sredstva za enostavno in razširjeno gozdno reprodukcijo. Za gozdnobiološko reprodukcijo morajo skrbeti gozdnogospodarske organizacije in so za to tudi neposredno odgovorne. Za gozdnobiološko reprodukcijo mora biti toliko sredstev, da je mogoče trajno izvajati vse dejavnosti posebnega družbenega pomena v obsegu in dinamiki, ki je določena v srednjeročnih planskih aktih. Sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo se plačujejo od vsega odkazanega in posekanega lesa (z nekaj izjemami) in so v bistvu ekvivalent za povprečno ceno lesa na panju v gozdnogospodarskem območju oziroma so cena proizvodnje lesa na panju. Po sedanjih predpisih ( 15) zagotavljajo sred- stva za gozdnobiološko reprodukcijo temeljne organizacije združenega dela gozdarstva v sredstvih amortizacije gozdov. Amortizacija gozdov ne sme biti manjša od 13 % prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Temeljne organizacije kooperantov pa zagotovijo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo v ceni gozdnih lesnih sortimentov, obračuna­ vajo pa jih v breme celotnega prihodka. Tudi ta sredstva morajo znašati najman 13% prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Del sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo, ki ne sme biti manjši od 10% prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, se uporablja za varstvo, nego, obnovo in urejanje gozdov ter za odkazovanje gozdnega drevja v območju (enostavna gozdnobiološka repro- dukcija). Del sredstev, ki ne sme biti manjši od 3 % prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, pa se uporablja za izvajanje skupnega programa melioracij in pogozdovanj v SR Sloveniji in za sofinanciranje nekaterih dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju (sredstva za urejanje gozdov, sredstva za varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek, ob- novo na pogoriščih in odkazilo drevja v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih). Ta sredstva se združujejo pri republiški skupnosti. Za odpiranje gozdov s cestami in za nakup gozdov se v gozdnogospodarskem območju uporablja del dohodka, ki je rezultat dela v izjemnih naravnih razmerah, izjemnih ugod- nosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka. Ta del dohodka se deloma uporablja neposredno v gozdnogospodarski organizaciji, deloma pa združuje i'l usmerja v območni skupnosti. Temeljne organizacije kooperantov zagotavljajo ta sredstva iz dela prodajne cene, ki jo dobi lastnik gozda za gozdne lesne sortimente (del rente). V območni skupnosti združujejo na podlagi sporazuma o temeljih plana sredstva za odpira- nje gozdov s cestami tudi porabniki lesa. Območne skupnosti del zbranih sredstev za odpiranje gozdov s cestami združujejo pri republiški skupnosti za skladnejše odpiranje gozdov s cestami v vsej Sloveniji. Republiški skupnosti se plačuje tudi povračilo za uporabo cest, vsebovano v ceni goriva, ki je bilo porabljeno z vozili gozdnogospodarskih organizacij na njihovih gozdnih cestah ali je bilo porabljeno z drugo njihovo mehanizacijo. Tudi ta sredstva namenja republiška skupnost za graditev gozdnih cest. 168 Vlaganja v gozdove so večinoma dolgoročne narave, in zato gospodarsko premalo stimula- tivna. Zato je obvezno zbiranje in usmerjanje sredstev vsaj za nekatera vlaganja v gozdove eden najpomembnejših ukrepov gospodarske politike v gozdarstvu. Že veliko zakonskih in pozakonskih predpisov, ki so doslej pri nas urejali to vprašanje, kaže, da gre za izredno pomembno vprašanje (glej podrobneje GABROVŠEK 2). Sedanji sistem zagotavljanja sredstev za enostavno gozdnobiološko reprodukcijo je v bistvu nadaljevanje dosedanjih oblik zagotavljanja sredstev. Novi zakon o gozdovih (15) je prinesel večje spremembe pri zagotavljanju sredstev za razširjeno gozdno reprodukcijo. Zlasti sredstva za odpiranje gozdov s cestami, ki naj bi jih zagotavljali porabniki lesa, so zdaj manj zanesljiva. Šele v procesu planiranja bomo lahko videli, koliko so porabniki lesa res pripravljeni naprej pri- spevati k razvoju gospodarjenja z gozdovi in si tudi tako trajno zagotavljati gozdne lesne sortimente. Še vedno tudi ni ustrezno urejeno financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju. Materialne obveznosti za razvoj gospodar- jenja z gozdovi na tem območju nosi povečini matična gozdnogospodarska organizacija. Nekatere naloge, katerih uresničevanje pa je še posebnega družbenega pomena, zlasti varstvo gozdov pred požari, urejanje gozdov in podobne, pa zakon nalaga gozdnogospo- darski organizaciji in območni skupnosti, samoupravnim interesnim skupnostim za varstvo pred požari s kraškega območja in občinam s kraškega območja. Tudi celotno slovensko gozdarstvo po republiški skupnosti sodeluje le pri reševanju nekaterih posebnih nalog. Sanacija gozdov na krasu je torej še vedno predvsem območni problem, le malo tudi skupen gozdarski problem, nikakor pa ne zmoremo prepričati, da je to tudi skupen slovenski družbeni problem. 5. SKLEPNE MISLI V Sloveniji postopoma oblikujemo sistem, ki naj bi zagotavljal poseben družbeni interes za gospodarjenje z gozdovi. Od prvih začetkov v letu 1974 do zdaj smo si pridobili dovolj izkušenj, na podlagi katerih je bilo mogoče sistem dopolnjevati. Dosedanje izkušnje in spoznanja so dobili svoje mesto tudi v novem zakonu o gozdovih (1985). Poseben družbeni interes se ne kaže deklarativno, ampak predvsem pri posameznih od- ločitvah. Zato je treba v prihodnje nameniti vso pozornost zlasti vsebinskim vprašanjem uveljavljanja posebnega družbenega interesa in pri tem še posebno krepiti vlogo in funk- cijo samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. Poseben družbeni interes se ne more omejiti zgolj na nadzor nad nekaterimi dejavnostmi gozdarstva, temveč nujno vsebuje tudi soodgovornost za stanje in razvoj gospodarjenja z gozdovi. Zato je treba dejavnostim posebnega družbenega pomena zagotoviti tudi ustre- znejše možnosti za gospodarjenje. Izoblikovati je treba trden sistem zagotavljanja sredstev za uresničevanje vseh nalog v dejavnostih posebnega družbenega pomena, predvsem pa sredstva za enostavno in razširjeno -gozdno reprodukcijo. 169 6. POVZETEK POSEBEN DRUŽBENI INTERES ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V SLOVENIJI Z Zakonom o gozdovih leta 1974 je bio prvii: določeno, da so gozdarske dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ohranitev in gojitev gozdov ter krepitev njihovih splošno koristnih funkcij, dejavnosti posebnega družbenega pomena. To so bili varstvo, gojenje in urejanje gozdov. Z novim Zakonom o gozdovih (1985) pa je uvrščeno med te dejavnosti tudi odpiranje gozdov s cestami. Poseben družbeni interes za ohranitev in gojitev gozdov in njihovih splošno koristnih funkcij se uveljavlja zlasti z do/oi:itvijo pogojev in načina opravljanja nekaterih dejavnosti v gozdarstvu. Z zakonom o gozdovih in drugimi predpisi so določeni zlasti naslednji pogoji in način opravljanja posameznih dejavnosti gozdarstva; 1. Lastninska pravica do gozdov je omejena. Kmetje imajo lahko največ 45 ha skupne površine kmetijskih zemljišč in gozdov, nekmetje pa največ 0,5 ha. 2. Gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi je skupno v okviru gozdnogospodar• skega območja in ene gozdnogospodarske delovne organizacije. 3. Temeljna organizacija združenega dela oziroma temeljna organizacija kooperantov se ne more izločiti iz sestava območne gozdnogospodarske delovne organizacije, razen če se spremeni gozdnogospodarsko območje. 4. Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti enot in območiJ~ ki so obvezni. 5. Gozdni proizvod je rezultat skupnega dela delavcev v gozdnogospodarskem območju. Zato delavci temeljnih organizacij združenega dela v sestavi območne gozdnogospo- darske delovne organizacije pridobivajo dohodek kot delež pri skupnem prihodku, ustvarjenem s prodajo gozdnih lesnih sortimentov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela. V temeljnih organizacijah zdrutenega dela se posebej ugotavlja tisti del dohodka, ki je rezultat dela v izjemnih naravnih razmerah, izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka. 6. Zakon določa pravice in dolžnosti zasebnikov lastnikov gozdov. 7. Zakon podrobneje določa nekatere naloge in obveznosti pri gojenju, izkoriščanju in varstvu gozdov ter pri graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic. Poseben družbeni interes se uresničuje z najrazličnejšimi oblikami; med temi so najpo- membnejše samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, ki so organizirane v gozdno- gospodarskih območjih in za vso SR Slovenijo. Člani skupnosti so na eni strani delavci in združeni kmetje-lastniki gozdov, organizirani v gozdnogospodarskih organizacijah, na drugi strani pa delavci, organizirani v organizacijah zdrutenega dela s področja primarne mehanične, kemične in druge predelave lesa, v organizacijah združenega dela, ki gozdne lesne sortimente neposredno uporabljajo, v organizacijah združenega dela s področja prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti ter delavci, delovni ljudje in obi!ani organizirani v krajevnih skupnostih in drugih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih 170 s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja. V skup- nostih člani zagotavljajo ohranitev in gojitev gozdov, skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajujejo interese med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, lovstvom in turizmom, urejajo vprašanja, ki so pomembna za varovanje gozdov ter druga vprašanja skupnega pomena. Poseben druibeni interes za gospodarjenje z gozdovi se ne kaže samo deklarativno, ampak predvsem pri posameznih odločitvah.· Ne omejuje se samo na nadzor nad nekaterimi dejavnostmi gozdarstva, temveč vsebuje tudi soodgovornost za stanje in razvoj gospodar- jenja z gozdovi. Za opravljanje dejavnosti posebnega druibenega pomena so zagotovljeni trajni viri sredstev. Sredstva za financiranje nalog v dejavnostih posebnega družbenega pomena zagotavljajo večinoma gozdnogospodarske organizacije same z določenim dele- žem vrednosti prodanih gozdnih lesnih sortimentov, deloma pa tudi porabniki lesa. Z delom sredstev razpolagajo gozdnogospodarske organizacije neposredno, del sredstev pa združujejo in usmerjajo v območnih in republiški samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo in tudi tako zagotavljajo skladnejši razvoj vseh gozdov v Sloveniji. 7. SUMMARY SPECIAL SOCIAL INTEREST IN FOREST MANAGEMENT IN SLOVENIA With the Law on Forests in 1974 it was determined for the first tirne that forestry activi- ties through which preservation, si/vicu/ture and reinforcement of their generally benefi- cial functions, are activities of special interest to the society. In the new Law on Forest (1985}, the accessibility of forests by forest roads is included, too. The special social interest in preservation, si/vicu/ture and their general/y beneficial functions is exercised particularly by determining the conditions and manner of carrying out certain activities in forestry. The Law on Forests and other regulations particularfy determine the following conditions and manner of carrying out certain activities in forestry: 1. The right of ownership of forests is limited. Farmers can own maximum 45 hectares of agricultural and forest land, non-farmers maximum 0,5 hectare. 2. Puhlic and private forest management is common for a forest management area and one forest enterprise. 3. The basic organizations of associated labour, respective/y the basic organizations of co- operators, cannot be separated from the regional forest management work organiza- tion, unless it changes the forest management area. 4. The basis for forest management are forest management plans for each area and they are compulsory. 5. Forest products are a result of joint work in the forest management area. Therefore the workers in basic organizations of associated labour within the regional forest mana- gement work organization, earn their income asa share within the gross income made by se/Jing forest wood assortments or by other activities that are a result of joint work. 171 In basic organizations of associated labour the part of the income that is a result of work in exceptional naturai conditions, exceptional benefits on the market or other exceptional benefits present at making the income, are especially determined. 6. The /aw determines the rights and duties of private forest owners. 7. The law determines in detail some tasks and duties in si/vicu/ture, exploitation and forest protection, as we/1 as in building and maintaining the forest transportation network. The special social interest is exercised through various forms among which the most im• portant are self-managing communities of interest for forestry which are organized in forest management areas in the whole of the Socialist Republic of Slovenia. On the one hand the members of the community are workers and farmers - forest owners organized in forest enterprises, while on the other hand workers are organized in organizations of associated labour in the field of primary mechanics, chemical and other wood processing, in organizations of associated labour which direct/y use forest assortiments' traffic and workers, that is, working people and citizens organized in local communities and other interested self-managing organizations and communities in the fields of agriculture, hunt, tourism, watershed management and environmental protection. Within a community the members assure preservation and si/vicu/ture, they take care of the biological balance in forests and tor this purpose they bring into line the interests of forestry, agriculture, wood processing, hunt and tourism. They also deal with questions important for forest protection and other questions of common interest. The special social interest in forest management does not show only declaratively but mainly through concrete decisions. It also does not limit itself only to contro/ o ver some activities in forestry, but it also includes the coresponsibility tor the present state and deve/opment of forest management. Permanent sources of funds are assured for exercising activities of special social significance. The funds for financing the tasks of activities of special social significance are mainly assured by forest enterprises alone, with a certain share from the sold forest assortments and partly also by wood consumers. With a share of the funds the forest enterprises deal with direct/y, a share of pooling of resurces is directed in regional and repub/ic's self-managing communities of interest for forestry, they thus assure a more balanced deve/opment of forests in Slovenia. 8. LITERATURA 1. CAJNKO, T.: Osrednje naloge gozdarstva v luči ustavne preobrazbe, Sodobno kmetij- stvo 9, 1978, 10. 2. GABROVŠEK, E.: O gozdnih skladih v Sloveniji. Gozdarski vestnik 1965, s. 38. 3. GABROVŠEK, E., Zakonodaja o gozdovih od osvoboditve do danes s posebnim ozi- rom na SR Slovenijo, Sodobno kmetijstvo 8, 1975, 10. 4. KOCJAN, S.: Značilnosti lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, v knjigi: Kmetijska zemljišča 11. del. Ljubljana 1982, s. 71-98. 172 5. KOCJAN, S.: Dedovanje kmetijskih zemljišč in kmetij, v knjigi: Dedovanje, ČZP Uradnilist, Ljubljana 1976, s. 101-124. 6. KOCJAN, S.: Nekaj posebnosti lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih. Zbornik Biotehniške fakultete, Supl. 3, 1978, s. 83-87. 7. KRALJIC, 8.: Ekonomika šumarstva v knjigi Ekonomija Jugoslavije (posebni dio). Informator. Zagreb 1982. 8. WINKLER, l.: Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo - zagotavljanje naj- širšega družbenega vpliva nad gospodarjenjem z gozdovi, Sodobno kmetijstvo 8, 1975, 7. 9. WINKLER, l.: Narava in funkcija prispevka za biološka vlaganja. Sodobno kmetij- stvo, 14. 1981, 4. 10. WINKLER, l.: Temeljne značilnosti in dosedanji razvoj skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 23, 1983, s. 200-234. 11. Ustava SR Slovenije. Ur. l. SRS, št. 7-44/74. 12. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), Ur. l. SRS, št. 26-237 /73. 13. Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS, št. 16-135/74. 14. Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ur. l. SRS, št. 1-5/79 in 11-583/81. 15. Zakon o gozdovih. Ur. l. SRS, št. 18-8750/85. 173 Oxf. 906/907 proizvodne; 0koljetvorne; kulturno pogojene in socialne funkcije gozdov ANKO, Boštjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PERSPEKTIVE NAŠEGA RAZVOJA NA PODROČJU SPLOŠNO KORISTNIH FUNKCIJ GOZDA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 19-30 slov, angl Članek obravnava probleme razvoja okoljetvornih in kulturno pogojenih funkcij gozda. Ob spremembah v okolju in družbi postaja potreba po teh funkcijah vse večja, razlika med proglašenim in tem, kar se dogaja v praksi, pa velika. Manjka denarja, kadrov pa tudi programov na tem področju gozdarskega dela. Predlagani so najpomembnejši cilji, skupne in posebne naloge v izobraževanju, raziskovanju in praksi. Oxf. 611 gozdnogospodarsko načrtovanje; ustvarjalnost pri načrtovanju; funkcije načrtovanja; definiranje in reševanje problemov; pripravljalna faza pri načrtovanju GAŠPERŠIČ, Franc, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 8'3 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani USTVARJALNOST PRI GOZDNOGOSPODARSKEM NAČRTOVANJU Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 31--43 slov, angl Ustvarjalna vrednost gozdnogospodarskega načrtovanja ni na ustrezni višini. Avtor obrav- nava pogoje, ki jih je treba izpolniti za ustvarjalno gozdnogospodarsko načrtovanje. Poseben pomen daje pripravljalni fazi gozdnogospodarskega načrtovanja; pri tej je naj- pomembnejše identificiranje in definiranje temeljnih gozdnogospodarskih problemov - izhodišč za gozdnogospodarsko načrtovanje. r Oxf. 624 gozdnogospodarsko načrtovanje; sistem ciljev; sistem ukrepov; načelo trajnosti; informacijski sistem GAŠPERŠIČ, Franc YU, 61000 Ljubjana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerze E. Kardelja v Ljubljani POTI PREOBRAZBE IN POSODABLJANJA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 45-62 sl, an V razpravi je podana analiza sedanjega stanja na področju metod gozdnogospodarskega načrtovanja. Raz(:lenjeno je bistvo polifunkcionalnega gospodarjenja z gozdovi. Na tej podlagi avtor našteva temeljna načela polifunkcionalnega gozdnogospodarskega načrto­ vanja. Pot k preobrazbi vidi v naslonitvi gozdnogospodarskega načrtovanja na splošno teorijo sistemov in kibernetiko. Oxf. 174.7 Abies alba Mili.: 165.52/.53(497.1) bela jelka; areal razprostranjenosti; variabilnost HORVAT-MAROLT, Sonja, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani VARIABILNOST JELKE (Abies alba Mili.) V JUGOSLAVIJI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 63-73 slov, angl Za jelko (Abies alba Mil!.), ki je za gorski gozd srednje Evrope izredno pomembna, je dolgo veljalo prepričanje, da ni posebno variabilna drevesna vrsta. Preučevanja so odkrila pri tej drevesni vrsti bogato geografsko in fiziološko variabilnost. Južnoevropske prove- nience jelke (tudi jelka iz Makedonije) se ponašajo z nekaterimi lastnostmi, ki jih jelka, ki raste drugod po Evropi, nima.' Zato bi kazalo njihovo variabilnost še podrobneje preučiti. Oxf. 611 forest mana)!ement planning; creativity in planning; functions of planning; defining and solving problems; preparation phase in planning GAŠPERŠIČ, Franc, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerze E. Kardelja v Ljubljani CREATIVITY IN FOREST MANAGEMENT PLANNING Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 31---43 sn, en The creative value of forest management planning is not on a suitable leve!. The author deals with the required conditions for a creative forest management planning. Special significance is given to the preparative phase in forest management planning. The essence of the mentioned phase are identification and determination of basic forest management problems - the startingpoint of forest management planning. Oxf. 906/907 produktional; environmental; culturally conditioned and social forest functions ANKO, Boštjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PROSPECTS OF OUR DEVELOPMENT IN THE FIELD OF GENERALLY BENEFICIAL FOREST FUNCTIONS Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 19-30 sn, en The paper deals with the problems of development of environmental and culturally conditioned forest functions in Slovenia, YU. Due to the environmental and social changes the need of these functions has been growing steadily, while the difference between the proclaimed and actual attitudes toward these functions remains rather great .. There is Jack of funds, personnel, as well as of programs in this field of forest activities. Some most significant aims are suggested, along with joint and special tasks in the areas of education, research and practice. Oxf.174.7 AbiesalbaMill.: 165.52/.53(497.1) silver fir; natura! range; variability HORVAT-MAROLT, Sonja, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD ZA gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani THE V ARIABILITY OF SIL VER FIR (Abies alba Mili.) IN YUGOSLA VIA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 63-73 sn,en Por a very long tirne the conviction that Silver fir, a species very important for the mountainous forests of middle Europe, is not a particularly_ variable species, prevailed. Research discovered that this tree species has a rich geographic and. physiologic variabi- lity. The south European provenances of Silver fir (also Silver fir in Mazedonia) have certain characteristics that Silver fir in other parts of Europe does not have. Its variabi- lity should therefore be studied even in more detail. Oxf. 624 forest management planning; system of goals; system of measures; sustained yield principle; information system GAŠPERŠIČ, Franc, YU, 61000 ljubljana, Večl).a pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani THE WAYS OF TRANSFORMATION AND MODERNIZATION OF FOREST MANAGEMENTPLANNING Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 45-62 sn, en The paper presents the analysis of the present state in the field of forest management planning methods. The essence of polyfunctional forest management is analysed. On this basis, the author enumerates the basic principles of polyfunctional forest mana- gement planning. He sees the way to a renaissance in leaning the forest management planning on the general theory of systems and cybernetics. · Oxf. 906/907 proizvodne; nkoljetvorne; kulturno pogojene in socialne funkcije gozdov ANKO, Boštjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PERSPEKTIVE NAŠEGA RAZVOJA NA PODROČJU SPLOŠNO KORISTNIH FUNKCIJ GOZDA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 19-30 slov, angl Članek obravnava probleme razvoja okoljetvornih in kulturno pogojenih funkcij gozda. Ob spremembah v okolju in družbi postaja potreba po teh funkcijah vse večja, razlika med proglašenim in tem, kar se dogaja v praksi, pa velika. Manjka denarja, kadrov pa tudi programov na tem področju gozdarskega dela. Predlagani so najpomembnejši cilji, skupne in posebne naloge v izobraževanju, raziskovanju in praksi. Oxf. 611 gozdnogospodarsko načrtovanje; ustvarjalnost pri načrtovanju; funkcije načrtovanja; definiranje in reševanje problemov; pripravljalna faza pri načrtovanju GAŠPERŠIČ, Franc, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani USTVARJALNOST PRI GOZDNOGOSPODARSKEM NAČRTOVANJU Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 31--43 slov, angl Ustvarjalna vrednost gozdnogospodarskega načrtovanja ni na ustrezni višini. Avtor obrav- nava pogoje, ki jih je treba izpolniti za ustvarjalno gozdnogospodarsko načrtovanje. Poseben pomen daje pripravljalni fazi gozdnogospodarskega načrtovanja; pri tej je naj- pomembnejše identificiranje in definiranje temeljnih gozdnogospodarskih problemov - izhodišč za gozdnogospodarsko načrtovanje. Oxf. 624 gozdnogospodarsko načrtovanje; sistem ciljev; sistem ukrepov; načelo trajnosti; informacijski sistem GAŠPERŠIČ, Franc YU, 61000 Ljubjana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerze E. Kardelja v Ljubljani POTI PREOBRAZBE IN POSODABLJANJA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 45-62 sl,an V razpravi je podana analiza sedanjega stanja na področju metod gozdnogospodarskega načrtovanja. Razčlenjeno je bistvo polifunkcionalnega gospodarjenja z gozdovi. Na tej podlagi avtor našteva temeljna načela polifunkcionalnega gozdnogospodarskega načrto­ vanja. Pot k preobrazbi vidi v naslonitvi gozdnogospodarskega načrtovanja na splošno teorijo sistemov in kibernetiko. Oxf. 174.7 Abies alba Mili.: 165.52/.53(497.1) bela jelka; areal razprostranjenosti; variabilnost HORVAT-MAROLT, Sonja, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani VARIABILNOST JELKE (Abies alba Mili.) V JUGOSLAVIJI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 63-73 slov, angl Za jelko (Abies alba Mili.), ki je za gorski gozd srednje Evrope izredno pomembna, je dolgo veljalo prepričanje, da ni posebno variabilna drevesna vrsta. Preučevanja so odkrila pri tej drevesni vrsti bogato geografsko in fiziološko variabilnost. Južnoevropske prove- nience jelke (tudi jelka iz Makedonije) se ponašajo z nekaterimi lastnostmi, ki jih jelka, ki raste drugod po Evropi, nima. Zato bi kazalo njihovo variabilnost še podrobneje preučiti. Oxf. 611 forest manal!ement planning; creativity in planning; functions of planning; defining and solving problems; preparation phase in planning GAŠPERŠIČ, Franc, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerze E. Kardelja v Ljubljani CREATNITY IN FOREST MANAGEMENT PLANNING Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 31-43 sn, en The creative value of forest management planning is not on a suitable leve!. The author deals with the required conditions for a creative forest management planning. Special significance is given to the preparative phase inforest management planning. The essence of the mentioned phase are identification and determination of basic forest management problems - the startingpoint of forest management planning. Oxf. 906/907 produktional; environmental; culturally conditioned and social forest functions ANKO, Boštjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PROSPECTS OF OUR DEVELOPMENT IN THE FIELD OF GENERALL Y BENEFICIAL FOREST FUNCTIONS Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 19-30 sn, en The paper deals with the problems of development of environmental and culturally conditioned forest functions in Slovenia, YU. Due to the environmental and social changes the need of these functions has been growing steadily, while the difference between the proclairned and actual attitudes toward these functions remains rather great .. There is Jack of funds, personnel, as well as of programs in this field of forest activities. Some most significant aims are suggested, along with joint and special tasks in the areas of education, research and practice. Oxf.174.7 AbiesalbaMill.: 165.52/.53(497.1) silver fir; natura! range; variability HORVAT-MAROLT, Sonja, YU, 61000 Ljubljana, Večna po~ 83 VTOZD ZA gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani TRE VARIABILITY OF SIL VER FIR (Abies alba Mili.) IN YUGOSLA VIA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 63-73 sn, en For a very long tirne the conviction that Silver fir, a species very important for the mountainous forests of middle Europe, is not a particularly. variable species, prevailed. Research discovered that this tree species has a rich geographic and. physiologic variabi- lity. The south European provenances of Silver fir (also Silver fir in Mazedonia) have certain characteristics that Silver fir in other parts of Europe does not have. Its· variabi- lity should therefore be studied even in more detail. Oxf. 624 forest management planning; system of goals; system of measures; sustained yield principle; information system GAŠPERŠIČ, Franc, YU, 61000 ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani THE WAYS OF TRANSFORMATION AND MODERNIZATION OF FOREST MANAGEMENTPLANNING Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 45-62 sn, en The paper presents the analysis of the present state in the field of forest management planning methods. The essence of polyfunctional forest management is analysed. On this basis, the author enumerates the basic principles of polyfunctional forest mana- gement planning. He sees the way to a renaissance in leaning the forest management planning on the general theory of systems and cybernetics. Oxf. 48- -014:587.7(497.12) gozdna inventura; umiranje gozdov; daljinsko zaznavanje HOČEVAR, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PRVINE SMOTRNEGA ZORA VSTVENEGA STANJA GOZDNIH SESTOJEV Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 75-91 slov, angl V zadnjem času opažamo, da se umiranje gozdov širi tudi v Sloveniji. Ker ne poznamo razsežnosti pojava, je tudi pri nas v načrtu ve!ikoprostorska inventura; njen cilj je ocena obsega, stopnje, prostorske razporeditve in trendov poškodovanosti gozdnih sestojev. Kritično so prikazane temeljne značilnosti tovrstnih snemanj v svetu, nakazana je meto- dologija za inventuro, ki bi upoštevala značilnosti na Slovenskem. Oxf. 672 ocena uspešnosti poslovanja; dohodek; delitev po delu in rezultatih dela KAVČIČ, Slavka, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZp za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani TEŽA VE PRI MERJENJU USPEŠNOSTI POSLOV ANJA V GOZDARSTVU Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 93-106 slov, angl V prispevku je obravnavana problematika merjenja uspešnosti poslovanja v ozdih, posebej v gozdarstvu. Prikazane so slabosti predpisanih kazalnikov, ki merijo uspešnost poslovanja neposredno z doseženim dohodkom. Doseženi dohodek ni le izraz vloženega dela delav- cev, ampak tudi bolj ali manj ugodnih naravnih danosti, tržnih razmer, obresti itd. Zato doseženega dohodka posebej v gozdarstvu ne bi smeli uporabljati kot podlago za določa­ nje obsega sredstev za osebne dohodke delavcev, ne da bi poprej ugotovili, kolikšen del dohodka je v resnici rezultat dela in uspešnosti upravljanja delavcev. Oxf. 568 gozdno prirastoslovje; specifična gostota sestoja; indeks specifične gostote sestoja KOTAR, Marjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani POVEZANOST PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI SESTOJA Z NJEGOVO GOSTOTO Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 107-126 slov, angl Avtor obravnava v sestavku gostote gozdnih sestojev na podlagi števila dreves, temeljnice in lesne zaloge ter njihove povezave z lesno proizvodnjo sestoja. V sestavku je opisana tudi uporaba pravila odnosa med konkurenco in gostoto v gozdnih sestojih ter možnost uporabe Mitscherlichovega zakona pri ugotavljanju odvisnosti prirastka od višine lesne zaloge sestoja v isti razvojni fazi. Oxf. 187:182.3(497.12)+(430.l) rastlinska sinekologija; mikrorelief; gozdne združbe; nekarbonatni matični substrat PISKERNIK, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana SLOVENUA IN NEMČUA IMATA NA NEKARBONATNIHKAMNINAH ISTE MIKRORELIEFNE GOZDNE ZDRUŽBE Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 107-128 Avtor predoča tipološko istost acidofilnih mikroreliefnih gozdnih združb na obeh straneh Alp ob zgledu spodnjega gorskega pasu, ki obsega v Nemčiji višine med 500 in 1000 m, v Sloveniji pa med 1000 in 1300 m. Oxf. 672 assesment of financial results; income; distribution according to work and its results KAVČIČ, Slavka, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PROBLEMS AT OPERATIONS EFFICIENCY SURUEY IN FORESTRY Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 93-106 sn, an · The paper deals with the problems at measuring the efficiency of operations of Organiza- tions of Associated Labour, particularly in the case of forestry. The weak point of the regulation indices that measure the efficiency of operations directly with the income, are presented. The income does not only reflect the worker's input, but also the more or less favourable natura! circumstances, market circumstances, interest etc. Therefore the income, particularly in forestry, should not be used as the basis for determining the size of funds for the personal income of workers without finding out first how big the share of the income which actually is the result of work, and of the efficiency of workers' management, is. Oxf. 48- -014:587.7(497.12) forest inventory; "Waldsterben"; remote sensing HOČEVAR, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani THE ELEMENTS OF RATIONAL, LARGE AREA PHOTOGRAPHY OF THE ' CONDITION OF FOREST STANDS Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 75-91 sn,en It has recently been noticed that the die-back of forests in large areas has been spreading in Slovenia, too. Because the size of the phenomenon is unknown, a large area inventory is planned, its aim being to estimate the size, degree, space arrangement and trends of the damaged forest stands. The basic characteristics of such photography in the world are presented critically. A method for such inventory that would take in account the characteristics of Slovenia, is presented, too. Oxf. 187:182.3(497.12)+(430.1) plant synecology; microrelief; forest plant communities; non-carbonatic parent soil, material PISKERNIK, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana SLOVENJA ANO GERMANY POSSESS THE SAME MICROREUEF FOREST PLANT COMMUNITIES ONNON-CARBONATIC SUBSTRATA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 107-128 The author exposes the typological identity of acidophilous microrelief plant communi- ties on both sides of the Alps using the lower montane belt, encompassing the altitudes between 500-1000.m in Germany, and 1000-1300 min Slovenia. Oxf. 568 growth and yield science; stand density; stand density index KOTAR, Marjan, YU, 61000 Uubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani THE LINK-UP OF PRODUCTION CAPACITY OF A STAND ANO ITS DENSITY Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 107-126 sn, en, . The author deals with the density of forest stands on the basis of the number of trees, the basal area, growing stock and their link-up with the wood production of the stand. The irnplementation of the rule on the relationship between competition and density in forest stands is also presented, as well as the possibility of implementation of Mitscherlich's law when identifying the dependence of increment on the amount of growing stock of a stand at the same stage of development. Oxf. 48- -014:587.7(497.12) gozdna inventura; umiranje gozdov; daljinsko zaznavanje HOČEVAR, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PRVINE SMOTRNEGA ZDRAVSTVENEGA STANJA GOZDNIH SESTOJEV Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 75-91 slov, ang] V zadnjem času opažamo, da se umiranje gozdov širi tudi v Sloveniji. Ker ne poznamo razsežnosti pojava, je tudi pri nas v načrtu velikoprostorska inventura; njen cilj je ocena obsega, stopnje, prostorske razporeditve in trendov poškodovanosti gozdnih sestojev. Kritično so prikazane temeljne značilnosti tovrstnih snemanj v svetu, nakazana je meto- dologija za inventuro, ki bi upoštevala značilnosti na Slovenskem. Oxf. 672 ocena uspešnosti poslovanja; dohodek; delitev po delu in rezultatih dela KAVČIČ, Slavka, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani TEŽA VE PRI MERJENJU USPEŠNOSTI POSLOV ANJA V GOZDARSTVU Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 93-106 slov, angl V prispevku je obravnavana problematika merjenja uspešnosti poslovanja v ozdih, posebej v gozdarstvu. Prikazane so slabosti predpisanih kazalnikov, ki merijo uspešnost poslovanja neposredno z doseženim dohodkom. Doseženi dohodek ni le izraz vloženega dela delav- cev, ampak tudi bolj ali manj ugodnih naravnih danosti, tržnih razmer, obresti itd. Zato doseženega dohodka posebej v gozdarstvu ne bi smeli uporabljati kot podlago za določa­ nje obsega sredstev za osebne dohodke delavcev, ne da bi poprej ugotovili, kolikšen del dohodka je v resnici rezultat dela in uspešnosti upravljanja delavcev. Oxf. 568 gozdno prirastoslovje; specifična gostota sestoja; indeks specifične gostote sestoja KOTAR, Marjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani POVEZANOST PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI SESTOJA Z NJEGOVO GOSTOTO Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 107-126 slov, ang] Avtor obravnava v sestavku gostote gozdnih sestojev na podlagi števila dreves, temeljnice in lesne zaloge ter njihove povezave z lesno proizvodnjo sestoja. V sestavku je opisana tudi uporaba pravila odnosa med konkurenco in gostoto v gozdnih sestojih ter možnost uporabe Mitscherlichovega zakona pri ugotavljanju odvisnosti prirastka od višine lesne zaloge sestoja v isti razvojni fazi. Oxf. 187:182.3(497.12)+(430.l) rastlinska sinekologija; mikrorelief; gozdne združbe; nekarbonatni matični substrat PISKERNIK, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana SLOVENIJA IN NEMČIJA IMATA NA NEKARBONATNIH KAMNINAH ISTE MIKRORELIEFNE GOZDNE ZDRUŽBE Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 107-128 Avtor predoča tipološko istost acidofilnih mikroreliefnih gozdnih združb na obeh straneh Alp ob zgledu spodnjega gorskega pasu, ki obsega v Nemčiji višine med 500 in 1000 m, v Sloveniji pa med 1000 in 1300 m. Oxf. 672 assesment of financial results; income; distribution according to work and its results KAVČIČ, Slavka, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PROBLEMS AT OPERATIONS EFFICIENCY SURUEY IN FORESTRY Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 93-106 sn,an The paper deals with the problems at measuring the efficiency of operations of Organiza- tions of Associated Labo ur, particularly in the case of forestry. The weak point of the regulation indices that measure the efficiency of operations directly with the income, are presented. The income does not only reflect the worker's input, but also the more or less favourable natura! circumstances, market circumstances, interest etc. Therefore the income, particularly in forestry, should not be used as the basis for determining the size of funds for the personal income of workers without finding out first how big the share of the income whlch actually is the result of work, and of the efficiency of workers' management, is. Oxf. 48- -014:587.7(497.12) forest inventory; ''Waldsterben"; remote sensing HOČEVAR, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani THE ELEMENTS OF RATIONAL, LARGE AREA PHOTOGRAPHY OF THE CONDITION OF FOREST STANDS Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 75-91 sn, en It has recently been noticed that the die-back of forests in large areas has been spreading in Slovenia, too. Because the size of the phenomenon is unknown, a large area inventory is planned, its aim being to estimate the size, degree, space arrangement and trends of the damaged forest stands. The basic characteristics of such photography in the world are presented critically. A method for such inventory that would take in account the characteristics of Slovenia, is presented, too. Oxf. 187:182.3(497.12)+(430.l) plant synecology; microrelief; forest plant communities; non-carbonatic parent soil• material PISKERNIK, Milan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubijana SLOVENIA AND GERMANY POSSESS THE SAME MICRORELIEF FOREST PLANT COMMUNITIES ON NON-CARBONA TIC SUBSTRATA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 107-128 The author exposes the typological identity of acidophilous microrelief plant communi- ties on both sides of the Alps using the lower montane belt, encompassing the altitudes between 500-1000 min Germany, and 1000-1300 min Slovenia. Oxf. 568 growth and yield science; stand density; stand density index KOTAR, Marjan, YU, 61000 Uubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Bioteh11iška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani THE LINK-UP OF PRODUCTION CAPACITY OF A STAND AND ITS DENSITY Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 107-126 sn, en, . The author deals with the density of forest stands on the basis of the number of trees, the basal area, growing stock and their link-up with the wood production of the stand. The irnplementation of the rule on the relationship between competition and density in forest stands is also presented, as well as the possibility of implementation of Mitscherlich's law when identifying the dependence of increment on the amount of growing stock of a stand at the same stage of development. Oxf. 375.4/(497.12) spravilo; traktorji; vlake;gozdna posest; dejavniki okolja REBULA, Edvard, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani SPRAVILO S TRAKTORJI V SLOVENIJI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 135-147 slov, nem študija obravnava možnosti za spravilo gozdnih sortimentov s traktorji v Sloveniji. Delež spravila s traktorji je v družbenih gozdovih okoli 80 %, v zasebnih pa okoli 60 %. Delež je do sedaj hitro naraščal. Terenske, reliefne in geološke okoliščine dopuščajo smotrno spravilo s traktorji na okoli 78-80 % površine vseh gozdov. Na polovici te površine je bilo ali bo treba zgraditi vlake. Oxf. 231:261.1 :(497.12) antropogeni gozd; motnje pri naravni obnovi; korelacije; distrična rjava tla; surovi humus ROBIČ, Dušan. YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PROBLEMI NARAVNEGA OBNAVLJANJA ANTROPOGENIH ALTIMONTANSKIH SMREKOVU NA POHORJU Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 149-159 slov, angl, 8 ref, 2 si, 3 tab Antropogena altimontanska smrekovja na Pohorju (Slovenija, YU), na distričnih rjavih tleh z debelo plastjo surovega humusa, se ne morejo naravno obnavljati. Gozdni eko- sistemi, ki so bili zaradi požigalništva v preteklosti močno spremenjeni, se odzivajo na gozdnogojitvene ukrepe drugače kot bolj ali manj naravni gozdovi. To je treba pri gospo- darjenju z gozdovi upoštevati. Avtorjev izvleček Oxf. 901 (497.12) dejavnosti posebnega družbenega pomena; skupno gospodarjenje z gozdovi; samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo; vlaganja v gozdove WINKLER, Iztok, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani POSEBNI DRUŽBENI INTERES ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V SLOVENIJI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 161-173 slov, angl Družbi je še posebno veliko do tega, da se gozdovi in njihove splošno koristne funkcije ohranjajo in gojijo, zato določa pogoje in način, kako je treba opravljati nekatere dejav- nosti v gozdarstvu. Ta zavzetost družbe se uresničuje z najrazličn°lljšimi oblikami, med katerimi so najpomembnejše samoupravne interesne skupnosti za gozdarstva. Določeni so tudi trajni viri za zagotavljanje sredstev, potrebnih za uresničevanje nalog v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Oxf. 231:261.1:(497.12) man-made forest; disturbances in natural regeneration; correlations; dystric soil; rawhumus ROBIČ, Dušan. YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardeja v Ljubljani SOME PROBLEMS OF NATURAL REGENERATION IN MAN-MADE SPRUCE FOREST OF UPPER MOUNTAIN BELT IN POHORJE Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 149-159 sn, en, 8 ref, 2 fig, 3 tab In man-made upper mountain spruce forest in Pohorje (Slovenia, YU) on dystric brown soils with a thick raw humus layer, natural regeneration is rendered impossible. Forest ecosystems, extensively measures differently than more or less nature-like stands. This fact has to be considered in research and practice. Author's abstract Oxf. 375.4/(497.12) skidding; tractors; skidding tracks; forest ownership; environmental factors REBULA, Edvard, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani WOOD SKIDDING WITH TRAKTORS IN SLOVENIA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 135-147 sn, de The paper deals with the state of the different possibilities of wood skidding with tractors in Slovenia. The share of wood skidding with tractors represents 80 % in puhlic forests and about 60% in private forests. Until now the share has been increasing rapidly. The ground, relief and geological circurnstances aI!ow suitable wood skidding with tractors on approxirnately 70-80 % of the total forest area. On half of this area it has been or will be necessary to build skidding tracks. Oxf. 901 (497.12) activities of special social interest; uniform management; self-managing community of interest for forestry; inputs in forests WINKLER, Iztok YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani SPECIAL SOCIAL INTEREST IN FOREST MANAGEMENT IN SLOVENIA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 2.6, 1985, 161-173 sn,en · Special social interest in preservation and silviculture, and their generally beneficial functions, is put into effect by determining the conditions and the manner of carrying out certain activities in forestry. It is exercised in different forms, among which the most irnportant are se!f-managing communities of interest for forestry. The permanent sources that guarantee funds for exercising the tasks in activities of special social interest have also been determined. Oxf. 375.4/(497.12) spravilo; traktorji; vlake;gozdna posest; dejavniki okolja REBULA, Edvard, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani SPRAVILO S TRAKTORJI V SLOVENUI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 135-147 slov, nem študija obravnava možnosti za spravilo gozdnih sortimentov s traktorji v Sloveniji. Delež spravila s traktorji je v družbenih gozdovih okoli 80 %, v zasebnih pa okoli 60 %. Delež je do sedaj hitro naraščal. Terenske, reliefne in geološke okoliščine dopuščajo smotrno spravilo s traktorji na okoli 78-80 % površine vseh gozdov. Na polovici te površine je bilo ali bo treba zgraditi vlake. Oxf. 231:261.1:(497.12) antropogeni gozd; motnje pri naravni obnovi; korelacije; distrična rjava tla; surovi humus ROBIČ, Dušan. YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PROBLEMI NARAVNEGA OBNAVLJANJA ANTROPOGENIH ALTIMONTANSKIH SMREKOVU NA POHORJU Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 149-159 slov, angl, 8 ref, 2 si, 3 tab Antropogena altirnontanska smrekovja na Pohorju (Slovenija, YU), na distričnih rjavih tleh z debelo plastjo surovega humusa, se ne morejo naravno obnavljati. Gozdni eko• sistemi, ki so bili zaradi požigalništva v preteklosti močno spremenjeni, se odzivajo na gozdnogojitvene ukrepe drugače kot bolj ali manj naravni gozdovi. To je treba pri gospo- darjenju z gozdovi upoštevati. Avtorjev izvleček Oxf. 901 (497.12) dejavnosti posebnega družbenega pomena; skupno gospodarjenje z gozdovi; samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo; vlaganja v gozdove WINKLER, Iztok, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani POSEBNI DRUŽBENI INTERES ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V SLOVENUI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 161-173 slov, angl Družbi je še posebno veliko do tega, da se gozdovi in njihove splošno koristne funkcije ohranjajo in gojijo, zato določa pogoje in način, kako je treba opravljati nekatere dejav- nosti v gozdarstvu. Ta zavzetost družbe se uresničuje z najrazličn~šimi oblikami, med katerimi so najpomembnejše samoupravne interesne skupnosti za gozdarstva. Določeni so tudi trajni viri za zagotavljanje sredstev, potrebnih za uresničevanje nalog v dejavnostih posebnega družbenega pomena. •·!,; Oxf. 231 :261.1 :(497.12) man-made forest; disturbanct:s in natura! regeneration; correlations; dystric soil; raw humus ROBIČ, Dušan. YU, 61000 I.Jubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardeja v Ljubljani SOME PROBLEMS OF NATURAL REGENERATION IN MAN-MADE SPRUCE FOREST OF UPPER MOUNTAIN BELT IN POHORJE Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 149-159 sn, en, 8 ref, 2 fig, 3 tab In man-made upper mountain spruce forest in Pohorje (Slovenia, YU) on dystric brown soils with a thick raw humus layer, natura! regeneration is rendered impossible. Forest ecosystems, extensively measures differently than more or less nature-like stands. This fact has to be considered in research and practice. Author's abstract Oxf. 375.4/(497.12) skidding; tractors; skidding tracks; forest ownership; environmental factors REBULA, Edvard, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani WOOD SKIDDJNG WITH TRAKTORS IN SLOVENJA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 135-147 sn, de The paper deals with the statJ of the different possibilities of wood skidding with tractors in Slovenia. The share of wood skidding with tractors represents 80 % in puhlic forests and about 60% in private forests. Until now the share has been increasing rapidly. The ground, relief and geological circumstances allow suitable wood skidding with tractors on approximately 70-80 % of the total forest area. On half of this area it has been or will be necessary to build skidding tracks. --------- --------- ·---- - -j Oxf. 901 (497.12) activities of special social interest; unifonn management; self-managing community of interest for forestry; inputs in forests WINKLER, Iztok YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani SPECIAL SOCIAL INTEREST IN FOREST MANAGEMENT IN SLOVENJA Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, 161-173 sn, en Special social interest in preservation and silviculture, and their generally beneficiat functions, is put into effect by detennining the conditions and the manner of carrying out certain activities in forestry. It is exercised in different fonns, among which the most important are self-managing communities of interest for forestry. The pennanent sources that guarantee funds for exercising the tasks in activities of special social interest have also been detennined.