Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 48/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 PoStnina plačana v gotovini N I K NOVI LIST Cena 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 884 TRST, ČETRTEK 23. MARCA 1972, GORICA LET. XXI. STARI GREHI PRIHAJAJO NA DAN že na zadnjih državnozborskih volitvah leta 1968 je v italijanski javnosti vzbudila veliko pozornost vest, da bo na monarhistični listi kandidiral bivši vodja vojaške obveščevalne službe in bivši poveljnik karabinjerjev, general Giovanni De Lorenzo. Če je bilo tedaj to dejstvo še nekako razumljivo, glede na to, da je bila takrat v polnem razpletu znana afe; ra SIFAR, pri kateri je bil De Lorenzo glavni protagonist, je danes zares zaskrbljujoče, da kandidirajo na fašistični listi mnogi visoki predstavniki italijanske vojske, od katerih je gotovo najbolj znan admiral Birindelli, še pred kratkim poveljnik oddelkov NATO 1 Sredozemlju. Prisotnost tolikšnih visokih vojaških oseh nosti na listah skrajne desnice postavlja vprašanje, kako je mogoče, da po več kot 25 letih demokracije zavzemajo ključne položa je v vojski ljudje, katerih miselnost prav go tovo ni v skladu s črko in duhom republiške ustave, ki je nastala — tega ne smemo nikdar pozabiti — iz odporniškega, protifašističnega gibanja. Danes žal prihajajo na dan napake in odgovornosti predvsem vodilnih prvakov stran ke relativne večine in tudi samega De Gaspe rija, ki je v prvih povojnih letih kratkomalo obdržal na položajih tako v birokratskem državnem aparatu kot tudi v vojski povečini ljudi, ki so svojo kariero začeli med fašističnim režimom in ki se torej niso mogli tako rekoč čez noč znebiti določene miselnosti in določenih pogledov na družbeno in državno življenje. To krivdo in te odgovornosti je tudi pred kratkim poudaril znani publicist in univerzitetni profesor rimske univerze Carlo Ar turo Jemolo v svoji temeljiti knjigi, ki ob ravnava odnose med Cerkvijo in državo v zadnjih sto letih in ki je pred dnevi izšla v obnovljeni in izpopolnjeni izdaji. Res je, da je vojska kakršnekoli države nekakšen svet zase, vendar mora biti tudi ta izredno pomembna državna institucija prežeta z demokratičnim duhom, če hočemo govoriti o njeni prvi in glavni nalogi, to je o-hrambi ne samo državnih meja in državne suverenosti, temveč tudi o obrambi, zaščiti in jamstvu nemotenega demokratičnega političnega razvoja in vsestranske duhovne in gmotne rasti prebivalstva. Letošnje državnozborske volitve so postavile v jasno luč tudi ta aspekt notranjepolitičnega življenja v Italiji, ki ga vsekakor ne gre podcenjevati. Naloga demokratičnega političnega razreda, ki bo izšel iz državnozborskih volitev je, da posveti največjo pozornost tudi temu kočljivemu problemu, in poskrbi, da se tako visoki državni birokratski aparat ko^ vojska vskladita z demokratično ureditvijo države in osvojita črko in duh republiške ustave. SPOPAD DVEH EKSTREMIZMOV Z grozljivo naglico se stopnjuje v Italiji teroristična ustrahovalna aktivnost desnega in levega ekstremizma. Dnevniki in radio poročajo zdaj že vsak dan o dinamitnih atentatih na sedeže nasprotnih organizacij, o nasilnih demonstracijah, kjer se fanatiki s koli, kamenjem in verigami lotevajo policistov, ki morajo skrbeti za red in mir nasprotnikov, pa tudi nedolžnih mimoidočih, o strelnih atentatih na nasprotne pristaše, o prevratnih načrtih s taktiko »mestne gverile« itd. Zdaj že nihče več ne šteje smrtnih žrtev in ranjencev tega nasilja, ki se kot kuga širi po vsej državi, osredotoča pa zlasti v naj večjih mestih, centrih politične in gospodarske moči. Ta mesta, kot Rim, Milan in Turin, pa so hkrati zbirališča ogromnih mas priseljencev z juga, ljudi, ki so se iz želje po lažjem življenju izkoreninili iz svojega naravnega in tradicionalnega okolja, niso pa mogli pognati korenin v nova kulturna tla in so se spremenili v takoimenovani »lumpen-proletariat«. Ti ljudje sicer v materialnem pogledu morda boljše žive kakor so živeli v domačem kraju, imajo stalno plačo, lahko si privoščijo lepšo obleko, tudi boljšo hrano in več cigaret, celo televizor, toda zgneteni so v tesne zasilne prostore, kjer ni več pravega družinskega življenja, kjer ni več avtoritete staršev, medsebojnega spoštovanja in trdnih odnosov. Otroci se igrajo na cestah med avtomobili ali na mračnih dvoriščih, polni neutešenega hrepenenja po naravi, soncu in širšem prostoru, njihove duše se hranijo s kletvami odraslih, s slikami perverznih u-ličnih filmskih lepakov, s prisluškovanjem pogovorom moralno pokvarjenih in kriminalnih tipov, in ko začno odraščati, se znajdejo v vrstah fanatikov, ki »hočejo vse drugače«, ne da bi vedeli kaj in kako. Edini njihov argument sta dinamit in kol, opraviči- lo neka gluha želja po maščevanju, cilj pa oblast, možnost neomejenega terorja nad drugimi, nad »nasprotniki«, ki so morda odraščali v podobnih razmerah v sosedni ulici. Take nesrečnike podžigajo k nasilnim dejanjem razni »strategi« ekstremizma, neofašistični in skrajno levi »ideologi« z brezmejnimi ambicijami, ki bi se radi preko njih prikopali na oblast in se napravili pomembne, ali pa tudi zgolj iz neke satanske strasti do nasilja, ki jim vzbuja užitek. Ti ljudje niso iz revnih plasti priseljencev, ampak iz meščanskih in izobraženih plasti. To so sinovi bogatih staršev, ki so se naveličali že vseh drugih užitkov in jim vzbujajo prijetne dražljaje le še nasilje in igra »skrivalnice« z oblastmi ter morda še mamila. K temu prispevajo še moda, saj je danes v Italiji nekako modno biti ekstremist in hoditi okrog s po možnosti čimbolj ekstremističnim tednikom v roki, miselna lenoba ljudi, ki se bojijo vsakega možganskega truda in se zadovoljujejo z najbolj preprostimi aktivističnimi parolami, zlasti pa nekako iracionalno hrepenenje po zemeljskem paradižu, ki si ga je — tako so prepričani — mož no priboriti s frazami, z dinamitom in s koli ter bo bo uresničen brez truda in študija takrat, ko bodo pregnani vsi policaji, direktorji in »sredinci« ter bo suvereno vladal kaos tako na cestah kot v gospodarstvu in povsod drugod. K temu pa prispevata tudi šibkost in popuščanje tistih, ki so odgovorni za vodstvo demokratične države. Naravnost nerazumljivo je, kako neodločno se obnašajo oblasti do ekstremističnega nasilja — kakor da bi se ga same bale. Temu je vzrok neenotnost med demokratičnimi strankami in odgovornimi politiki, ki se ne morejo zediniti za enoten in dosleden nastop oziroma stališče do izbruhov kuge nasilja. Eden je pripravljen zatisniti oči pred levim, drugi pred desnim nasiljem. V igri je demagogija, ki misli, da 'bo prej ali slej privabila tak ekstremizem na svojo stran in ga »udomačila«, (dalje na 2. strani) »ZADEVA FELTRINELLI« Pravo politično-kriminalno senzacijo je vzbudila v vsej italijanski javnosti takoime-novana »zadeva Feltrinelli«. Sredi preteklega tedna so našli, kot znano, znanega založnika Giangiacoma Feltrinellija ubitega pod nekim daljnovodnim jamborom v kraju Segrate pri Milanu. Vbila ga je eksplozija enega od nabojev dinamita, ki jih je hotel pritrditi na jambor, da bi ga razstrelil. Vsaj tako je kazal ves videz. V bližini so našli parkiran majhen tovorni avto »Volkswagen« in v njem dokaze, da se je pripeljal z avtom v Feltrinel-lijevi družbi še nekdo drug, ki pa je po eksploziji pobegnil. Dokaz za to je tudi dejstvo, da je tisti človek odnesel s seboj ključ za mo-\ tor avtomobila. Kot osumljenca iščejo profesorja Carla Fioronija iz Milana, ki pa je izginil. Odkrili pa so 10-sobno stanovanje v Milanu, najeto na Fioronijevo ime, ki je služilo kot središče neki »revolucionarni« skupini skrajne levice, kateri sta pripadala baje tako Feltrinelli kot Fioroni. Ni pa čisto jasno, za katero skupino gre. Vse kaže sicer, da gre za skupino »Potere operaio«, toda ta se pere in trdi, da sta pripadala Feltrinelli in Fio-ni skupinam »GAP« (Gruppi d’azione parti-(dalje na 2. strani) »ZADEVA FELTRINELLI« ♦ NEDELJA, 26. marca, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Sonate za čembalo D. Scarlattija. 10.15 poslušali boste. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 C De Mattia: -Mali dudar«. Mladinska zgodba. Dramatizirala M. Prepeluhova. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah. 14.15 »Klik-klak«, radijska revija. 15.05 Glasba iz vsega sveta. 15.30 D. Fabbri: »Inkvizicija«. Drama v treh dej. 16.30 Revija zborovskega petja. 17.00 Šport in glasba. 18.00 Miniaturni koncert. Handel: Koncert op. 7. Reger: Variacije. 18.45 Harmonija zvokov in glasov. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«. 21.20 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 27. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Sv. Ciril in Metod, slovanska blagovestnika«. 12.10 Pomenek s poslušav-kami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslu-šavce: Disc-time, pripravlja Lovrečič - Srečanja pred mikrofonom - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole. 18.50 Slavni orkestri. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Glasbeni drobiž. 19.45 Zbor »G. Verdi« iz Ronk. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Pesmi brez zatona. ♦ TOREK, 28. marca, ob: 7.00 Koledar, 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Ansambel »The Ventures«. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. Violinist Makanowitsky, pianist Lee. 18.50 Veliki mojstri jazza. 19.10 »Narte Velikonja« (V. Beličič). 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Mešani zbor »F. Prešeren« iz Boljunca vodi Žerjal. 20.00 Šport. 20.35 Zafred: »Wallenstein«, opera v treh dej. V odmoru (21.15) Pertot: »Pogled za kulise«. 22.35 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 29. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol) »Velika noč«. 12.10 Brali smo za vas. 13.30 Glasba po željah. 17.00 »Musiči del Friuli«. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovenščina za Slovencce - Kako in zakaj. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Zahodnonemški pihalni sekstet. Beethoven: Sekstet op. 71. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Glasbeni vrtiljak. 19.30 P. Raimondo Spiazzi: »Krščanski pogled na problem človeka«. 20.00 Šport. 20.35 Simf. koncert. Dvorak: Stabat Mater za soliste. V odmoru (21.30) Za .vašo knjižno polico. 22.20 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 30. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Kitarist Battisti D’Amario. 12.10 Kulturni odmevi. 13.30 Popoldanski koncert. 17.00 Fagotist Cesar, pianist Pisani. 17.20 Črnske duhovne pesmi. 17.45 Ljudske molitve in pesmi o Jezusovem trpljenju. 18.15 Umetnost. 18.30 Brahms: Simfonija št. 4. 19.10 F. Catalano: Zgodovina italijanskih političnih strank. 19.30 Pisani balončki. 19.50 Glasbena spremljava k pravljicam. 20.00 Šport. 20.35 A. Hieng: »Burleska o Grku«. Rad. drama. 21.35 Klavirske sonate. Clementi, Schubert, Bartok. 22.55 Skladbe davnih dob. ♦ PETEK, 31. marca, ob: 7.00 Koledar. 8.15 Jutranja glasba. 11.35 Franck: Kvintet za klavir in godala. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Popoldanski koncert. 17.00 Orglar Busolini. 17.20 Bach: Suita št. 1. 17.45 Ljudske molitve in pesmi o Jezusovem trpljenju. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni italijanski skladatelji 19.45 »Kristus ubogih in trpečih«, kriška legenda, napisal R. Bednarik. 19.25 Dve Mozartovi Sonati. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Cherubini: Rekviem v c molu za zbor in ork. 21.40 Večer komorne glasbe. ♦ SOBOTA, 1. aprila, ob: 7.00 Koledar. 7.05-8.15 Jutranja glasba. 11.35 Beethoven: Kvartet op. 74. 12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2000. 13.30 Popoldanski koncert. 14.45 Baročna nabožna glasba. 16.00 Avtoradio. 16.10 Komorne skladbe za majhno zasedbe. 17.20 Bolechowska poje Chopinove samospeve. 17.45 Ljudske molitve in pesmi o Jezusovem trpljenju. 18.00 Britten: A Simple Symphony op. 4. 18.15 Umetnost. 18.30 Duo Perpich - Passaglia. Bach: Sonata v h molu. 19.10 Krščanstvo v književnosti in umetnosti danes, razgovor vodi M. Jevnikar. 19.30 Gallusove skladbe pojejo »Slovenski madrigalisti«. (Nadaljevanje s 1. strani) giana), ki se specializirajo za mestno gverilo. Trdi tudi, da je umorila Feltrinellija CIA (ameriška protiobveščevalna služba), ker ga je smatrala za nevarnega revolucionarja, in ga nato že mrtvega odvlekla v Segrate ter in-scenirala »ponesrečen« atentat. Toda avtopsija je nedvomno dokazala, da je umrl Feltri-nelli prav zaradi izkrvavitve, ki jo je povzročila eksplozija pod jamborom. Zadevo še bolj zapleta dejstvo, da so našli pri Feltrinelliju ponarejeno osebno izkaznico, da je imel ponarejeno izkaznico tudi Fio-roni in da se dejansko ne ve, kje se je potikal Feltrinelli zadnje dni pred smrtjo. V stanovanju, ki je bilo najeto na Fioronijevo ime in ki je bilo, kot kaže, tajni center skupine »Potere operaio«, so našli mnogo dokumentov, v katerih se omenja Feltrinellijevo ime, tiskana navodila za mestno gverilo s podatki o policijskih postajah, vojaških napravah itd. in naslove desničarskih politični nasprotnikov. Feltrinelli je bil milijarder (njegovo premoženje cenijo na vrednost najmanj 50 milijard lir) z gradovi in vilami v tujini in v Italiji. Zadnji čas se je zadrževal v gradu Ober-hof ob Vrbskem jezeru. Živel je kot milijarder, šel pa se je revolucionarja. Preiskava je v teku in ne more se še reči, kaj vse bo od Kratke novice Pred nedavnim so koroški Slovenci organizirali v Celovcu in nekaterih drugih krajih predvajanje slovenskega filma »Na klancu«, ki je doživel svojo premiero približno pred letom dni. Iz poročil in odmevov v nekaterih listih je razvidno, da je film doživel velik uspeh, saj so ga gledalci toplo sprejeli. V Derendingenu (ZR Nemčija) so odkrili spominsko ploščo na vratih cerkve, kjer je 21 let deloval in je tudi pokopan Primož Trubar. Ob cerkvi so postavili tudi spominski križ. Zasluge za to pridobitev imata predvsem tiibinški časopis Schvvabisches Taget-blatt in pastor v Tubingenu, g. Walter Dott-Iing, Trubarjev častilec in skrbnik njegove zapuščine. Slovenski skladatelj Matija Bravničar, doma iz Tolmina, je praznoval 75-letnico rojstva. Uveljavil se je zlasti kot mojster simfonije in simfonične dramatike (n.pr. simfonična pesnitev »Kurent« in opera »Kralj Matjaž«), Pred kratkim smo poročali, da se do zdaj ni vedelo, kje je pokopan istrski škof Dobrila, in da je končno nekdo javil, da je pokopan na osrednjem tržaškem pokopališču. Zdaj smo zvedeli, da je to res, ker je neka ugledna tržaška gospa, Slovenka, tudi odkrila njegov grob na pokopališču pri Sv. Ani. Za 28. t.m. je napovedano na Brionih skupno zasedanje zveznega predsedstva Jugoslavije in predsedstva ZKJ, da bo obravnavalo zunanjepolitični položaj Jugoslavije. Ožja seja obeh forumov z zunanjim ministrom Tepavcem vred je bila že od 22. t.m. Menijo, da gre za važne zadeve, morda v zvezi z bližnjim obiskom sovjetske delegacije z maršalom Grečkom v Jugoslaviji in zahtevami, ki bi jih mogel postaviti ob tej priložnosti. krila. Eno pa je gotovo: da je bil Feltrinelli kljub vsemu svojemu uglednemu položaju in bogastvu notranje neuravnovešena, nedozorela, celo infantilna osebnost (bil je že štirikrat poročen) in da je kot tak verjetno podlegel mitu Che Guevare ter hotel postati sam italijanski »Che«. Ta fiksna ideja ga je pripeljala v smrt. —o— SPOPAD DVEH EKSTREMIZMOV (nadaljevanje s 1. strani) Zaradi take neenotnosti je razpadla sredinska levica, ki je predstavljala edini jez političnim fanatizmom, ekstremizmom in avanturizmom. Kljub vsem tem poskusom racionalne razlage pa je vendar za vsem tem, kar se danes dogaja v Italiji, skrit nek iracionalni vzrok, ki ga ne morejo razbrati niti politiki, niti sociologi, ekonomisti ali filozofi. Kaj je tisto, kar sili danes toliko Italijanov v vrste skrajnežev, večnih nezadovoljnežev, polnih besa na svoje demokratično okolje? Razočaranje nad demokracijo? Naveličanost nad blaginjo? Prenasičenost z vsemi užitki? Dejstvo je, da se najširšim masam v Italiji še nikoli ni godilo tako dobro (vsaj relativno) kakor v današnji demokratični republiki, še nikoli niso uživali toliko svobode in še nikoli niso bili tako nezadovoljni in nagnjeni k ekstremizmom. To so skrivnosti sedanje italijanske stvarnosti, za katere je res težko najti zadovoljive in racionalne odgovore, a jih bo vendarle treba najti, da država ne bo postala brezmočen plen neodgovornih in miselno primitivnih, duhovno topih skrajnežev. SENZACIONALEN PREOBRAT V ZADEVI VALPREDA V procesu proti anarhistu Valpredu in tovarišem, ki so, kol znano, obtoženi atentata na kmečko banko na trgu Fontana v Milanu, je nastopil senzacionalen preobrat. Istega hudodelstva in še drugih atentatov v istem času (december 1969) je zdaj preiskovalni sodnik Stitz v Trevisu obtožil znane misovske aktiviste Pina Rautija, Giovannija Ventura in Franca Freda, ki so bili že aretirani in bodo prepeljani v Milan. Preiskava bo verjetno dolga. LETOS 20. OBLETNICA SMRTI VINKA VODOPIVCA Julija letos bo minilo točno 20 let, odkar je v Kromberku pri Novi Gorici umrl priljubljeni primorski skladatelj in tamkajšnji župnik Vinko Vodopivec. Pevski zbor primorskih študentov, ki nosi njegovo ime, bo ob tej priložnosti pripravil nekaj koncertov v nekaterih primorskih krajih, istočasno pa se bodo mladi Primorci poklonili spominu Vinka Vodopivca na njegovem grobu in pred spomenikom v Kromberku. Zvedeli smo tudi, da namerava Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec«, ki ga sedaj vodi prof. Brane Demšar iz Ljubljane, izdati spominsko brošuro, ki bo govorila o življenju in delu Vinka Vodopivca, gradivo zanjo pa bo pripravil publicist in župnik v Marijinem Celju nad Kanalom Jožko Kragelj. Prav je, da to plemenito pobudo mladih primorskih študentov moralno in tudi materialno podpre čim širša javnost. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi; šču v Trstu dne 20.41954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiia ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 Socialistična zveza o pomenu enotnega slovenskega kulturnega prostora V torek, 21. t.m., se je v Ljubljani sestala republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva; osrednja točka zasedanja je bila razprava o vprašanjih kulture, zlasti o njeni vlogi in pomenu na današnji stopnji razvoja slovenske družbe. Poudarili so važnost enotnega slovenskega kulturnega prostora in se dotaknili tudi problemov zamejskih Slovencev, zato so se zasedanja udeležili nekateri predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in v Avstriji. Uvodno razmišljanje je prebral Marjan Javornik, ki je obravnaval enoletne izkušnje v zvezi z ustanovitvijo t.im. kulturnih skupnosti — posebnih »samoupravnih« teles, ki na republiški, občinski in medobčinski ravni skrbijo za razvoj, usmeritev in materialna vprašanja kulture. Poudarjeno je bilo, da kultura ne sme biti strogo ločena od ostalih družbenih dejavnosti, marveč se mora vanje enakopravno vključevati. V razpravi je Jože Hartman, član republiške konference SZDL, spregovoril o vlogi kulture s posebnim ozirom na zamejske in zdomske Slovence. Poudaril je, da se bo morala matična domovina še bolj zanimati za ta del narodnega telesa in se ie zavzel za to, naj bi bila znotraj Slovenije SZDL še naprej politični usklajevalec med vsemi subjekti, ki delujejo med zamejskimi Slovenci Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem morajo priti v zavest vseh slovenskih ljudi zato bi morali že mladino v šolah bolje seznanjati z njihovimi problemi in težnjami. Požitivno je ocenil dosedan je dosežke na področju kulturnega sodelovanja in spomnil na pomembno vlogo, ki jo na tem področju lah- NOVO VODSTVO NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV V hotelu Kras na Repcntabru so se v soboto, 18. t.m., zbrali novoizvoljeni organi Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev, da iz svoje srede izvolijo novega predsednika, podpredsednika in izvršni odbor prenovljenega kmečkega sindikata na Tržaškem. Za predsednika zveze je bil soglasno izvoljen kmetovalec iz Nabrežine Mirko Radovič, ki je hkrati že predsednik »Zadružnega hleva«, ki ga bodo v kratkem začeli graditi pri Praprotu. Za podpredsednika je bil izvoljen Luigi Bortolin, za člana ožjega odbora pa Alojz Terzon in Guido Giovannini. Ob izvolitvi se je novi predsednik Mirko Radovič toplo zahvalil za zaupanje ter kratko obrazložil smernice, po katerih bo sindikat odslej deloval. Zahvalil se je tudi deželnemu delegatu Trevisanu, ki se je v tako kratkem času polno vživel v problematiko tržaškega kmetijstva in tudi poskrbel, da je sindikat dobil novo zunanje in notranje lice. Za predsednika nadzornega odbora je bil imenovan dr. Drago Legiša, predsednik razsodišča pa je Antek Terčon. Na .prvi seji je odbor razpravljal o nekaterih problemih, ki pobliže zanimajo zlasti živinorejo ter zelenjadarstvo, in tudi proučil nekatera organizacijska vprašanja. IZŠLO JE »IZVESTJE« Pravkar je izšlo »Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem o-zemlju« za Šolsko.-leto 1970-1971, ki ga je natisnila tiskarna »Graphart« v Trstu, uredi) pa prof. Robert Petaros. ko odigrajo obmejne občine, univerze in druge ustanove. Jože Hartman je nadrobno razčlenil položaj slovenskega šolstva med koroškimi, porabskimi in med Slovenci v Italiji in se ustavil tudi ob izredno perečem vprašanju šolanja otrok tistih Slovencev, ki so na delu v tujini. Naglasil je, da je treba manjšino obravnavati kot subjekt tako v odnosu do matičnega kot tudi večinskega naroda. DELO DEŽELNEGA SVETA Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je v zadnjem času zelo delaven. Ta teden zaseda skoraj vsak dan in tudi prihodnji teden bo še imel nekaj sej, nato pa bo prenehal z delom do volitev. Zadnje tedne je sprejel več deželnih zakonov, katerih namen je zlasti vzpodbujati gospodarsko dejavnost, npr. o tem, da bo dežela podpisala še nove delnice deželni finančni družbi za industrializacijo »Friulii« za dve milijardi lir. Ta družba gradi med drugim s svojim denarjem neko tovarno v št. Petru ob Nadiži (št. Peter Slovenov), v kateri naj bi našlo delo kakih 50 ljudi iz Beneške Slovenije (Nadiših dolin). Delovne so tudi komisije deželnega sveta VNETE PRIPRAVE V PLANICI V Planici se vneto pripravljajo na prvo uradno svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki se bo pričelo v petek, 24. t. m., zaključilo pa v nedeljo. Slovenski skakalci se že nekaj časa zadržujejo v tem gorenjskem kraju in trenirajo zlasti na 90-metrski skakalnici, pa tudi na stari 120-metrski velikanki, delo inž. Stanka Bloudka. Vojaki in pomožno osebje morajo prinašati sneg na novo »letalnico«, kajti topli sončni dnevi so povzročili, da je že precej skopnel. V nedeljo so v Planici na 90-metrski skakalnici izvedli državno prvenstvo, ki je privabilo v dolino pod Poncami izredno veliko število gledalcev. Zmagal je mladi Danilo Pudgar iz črne na Koroškem. Obiskovalci Nova številka Nova, 24. in 25. številka revije »Kaplje«, prinaša v začetku novelo Lojzeta Kovačiča »Vrnitev«. Koi. pravi pripomba uredništva, je objavljeni tekst odlomek iz drugega dela knjige »Sporočila v spanju — Resničnost«, ki bo izšla v kratkem oziroma bi že morala biti zunaj. Odlomek opisuje vrnitev političnega kaznjenca, ki je svojo kazen prebil na jugu države, v Ljubljano. Tu nima nikogar od svojih, ne strehe, ne dela, je torej docela človek z roba družbe. Zgodba se dogaja ob koncu novembra 1950. Kovačič v njej neverjetno zvesto in posrečeno podaja takratno vzdušje v slovenski prestolnici, vzdušje sumničenja in strahu pred vse mogočno Rankovičevo policijo. S to novelo je Lojze Kovačič ponovno dokazal, da spada med najboljše sodobne slovenske pripovednike in da bi ne smel manjkati v nobeni antologiji slovenskih novel v kakem drugem jeziku. Viktor Blažič je napisal esej o napovedani Kovačičevi knjigi oziroma o njegovem pisanju, pod naslovom »Dvoje resničnosti«, Janko Messner s Koroškega pa je prispeval novelo »Job«, o zadnjem slovenskem vozniku in konju v Celovcu, še eno od svojih otožnih in vendar v globini vedrih -tei duhovitih zgodb, ki jih imenuje s staro koroško besedo »skume«, to je mračne, žalostne. Jože Felc je objavil odprto pismo Kurtu Waldheimu, glavne- so lahko spremljali tudi trening na stari velikanki, na kateri so dosegli prav lepe dolžine, tudi do 130 m. Kot kaže, bo slovenska televizija vse tri dneve prenašala celotno prireditev, tako da bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki sicer ne bodo mogli v Planico. Jugoslovanska hokejska reprezentanca je na Jesenicah dvakrat visoko porazila japonsko reprezentanco. A bolje bi bilo, da bi jo bila porazila samo enkrat — na olimpiadi. ŠOLSKI ZAKLJUČEK Po zadnjih določbah je zaključek letošnjega šolskega pouka določen za dneve med 3. in 13. junijem, kakršen je pač tip šole. Vsi izpiti in njih uspehi bodo morali biti javljeni do 28. junija. Začetek zrelostnih izpitov je določen na dan 3. julija. Končani pa bodo in njihovi uspehi razglašeni do 29. julija. Pisma uredništvu: »REPETITA IUVANT« Naj mi bo dovoljeno, da k dopisu g. Zorka o množičnih prireditvah pripomnim sledeče: Ker sem menil, da so stari reki, kot npr. »repe-tita iuvant«, še vedno v veljavi (a očitno je, da sem se motil), sem hotel samo pribiti sporazum, ki je bil o tej zadevi svoj čas dosežen med Prosv. Zvezo in posameznimi skupinami. Soglašam, da je treba skupine sprejeti, posebno če pridejo iz drugih krajev, za domače skupine pa bi bilo umestno, da se držijo sporazuma. Tudi sem prepričan, da nihče ne misli škodovati s svojimi prireditvami o-srednji proslavi (saj bi bilo nemogoče), bilo bi pa malo krščansko. Ker ljubim slovensko besedo in slovensko pesem, bi rad prisostvoval vsem priredbam, a če so nakopičene v istem dnevu, je to nemogoče. Zgodi se večkrat, da ob nedeljah ne vem kam iti (kar velja, če se ne motim, tudi za nedeljo 19. t.m.), ker ni nobene prireditve, a prejšnjo nedeljo so bile kar tri ali štiri. Upam, da ne bo zamere zaradi te moje pretirane ljubezni za muzo Talijo. E. F. revije »Kaplje« mu tajniku Organizacije Združenih narodov, državljanu republike Avstrije, v katerem ga poziva, naj ne tolerira zatiranja Slovencev v svoji domovini. »Slovenski narod«, »slovensko vprašanje«, »slovenski človek« in podobno, beremo v cunjasto razmetanih stavkih, kar je prepečateno z oznako »avtocenzura«. O današnjem stanju na Koroškem piše lanez Bizjak ln pravi med drugim: »Kritičnost današnjega slovenskega stanja na Koroškem je bolj vznemirljiva kot v času podpisa državne pogodbe, ko se je z razumevanjem prepojena slovenska psiha še predajala odrešilnim obljubam leve ali desne demagogije.« Vinko Cuderman razmišlja o ideji umetnosti, v polemiki s Petrom Božičem. Cuderman je napisal tudi odprto polemično pismo dr. Komhauserjevi, ki je danes v slovenski vladi odgovorna za šolstvo in znanost, v zvezi s položajem učiteljev. Tomaž Pavšič je objavil spominski članek za 40-letnico smrti nadškofa Sedeja, Jože Felc pa nadaljuje polemiko o srečanju predstavnikov primorskega tiska v kromberškem gradu. Na koncu najdemo še nekaj polemičnih glos k aktualnemu dogajapju. Pesmi so prispevali za to številko Denis Poniž, Darko Komac in Jaka Pavlovič. Vse so razveseljivo lepe. Slovenska skupnost o bližnjih volitvah Kot smo že bili predvidevali v zadnji številki našega lista, se Slovenska skupnost ne bo udeležila bližnjih državnozborskih volitev. Tako je namreč sklenil svet Slovenske skupnosti, ki je zasedal v četrtek, 16. marca, in ob tej priložnosti izdal naslednjo izjavo: »Po poglobljenih posvetovanjih z vsemi političnimi organizacijami v deželi Furlaniji-Julijski krajini je svet Slovenske skupnosti na seji dne 16. marca 1972 po obširni razpravi, v kateri je ocenil tako splošni politični položaj v državi kot tudi stanje slovenske zamejske skupnosti, sklenil, da na državno zborskih volitvah dne 7. maja ne predloži svoje kandidatne liste. Svoj sklep bo svet Slovenske skupnosti podrobneje utemeljil sporazumno z ostalimi slovenskimi demokratičnimi organizacijami v deželi. Vendar svet Slovenske skupnosti že sedaj opozarja svoje člane in volivce na izredno važnost bližnjih volitev za demokratično življenje PREKINITEV DELA V TOVARNI »VELI <1 MOTORJI« Ravnateljstvo tovarne »Veliki Motorji« pri Trstu (v dolinski občini) je odredilo prekinitev produkcije, ker so stavkajoči delavci ovirali vodilnemu osebju dostop v urade. Delavci trdijo, da so jim preprečili »samo«, da bi se z avtomobili pripeljali v tovarno. Dejansko ima tovarna premalo dela, ker gre za tipično »politično« tovarno, za katero pa je bilo razlaščene ogromno slovenske kmečke zemlje. ČERNIGOJEVA RAZSTAVA ODPRTA DO 31. MARCA Grafična antološka razstava Avgusta Černigoja, ki je prirejena v Kulturnem domu v Trstu (Ulica Petronio 4), je odprta še do 31. t.m. vključno. Razstava daje pregled nad vsem njegovim izredno pestrim in kvalitetnim grafičnim ustvarjanjem, ki se vedno spet prenavlja in bogati z novimi idejami. Zato pomeni resničen kulturni dogodek za naše mesto, zlasti pa za slovensko umetnost v njem. PO VSEH VASEH DVOJEZIČNI NAPISI Devinsko - nabrežinska občinska uprava je izpolnila obveznost, ki jo je bila sprejela v svojem programu in poskrbela za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov ob vhodih v vse vasi na področju občine. Dvojezični napisi stoje že več kot dva tedna tudi v Seslja-nu, Devinu in Štivanu, to je v vaseh, kjer so bili za časa Zavezniške vojaške uprave nasilno odstranjeni. Občinska uprava je torej izpolnila svojo obveznost in pričakujemo, da bo tudi pokrajinska uprava ob svojih cestah postavila še tiste dvojezične napise, ki manjkajo, oziroma so samo v italijanskem jeziku. Priznati pa je treba, da je pokrajinska uprava že pred. časom poskrbela za postavitev več dvojezičnih krajevnih napisov in kažipotov. S. P. D. IGO GRUDEN - NABREŽINA priredi v soboto 25. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih diskusijski večer o temi; ALI IMAMO ZAMEJSKI SLOVENCI NOVE PROBLEME? Sodelujejo: Stanislav Bole, dr. Dragomir Legiia, prof. Aleš Lokar, dr. Drago Gantar, arh. Marino Kokorovec, arh. Mitja Race, dr. Vladimir Vremec. Vljudno vabljeni! v Italiji. To namreč terja od vsakega zrele ga državljana, da odda svoj glas tistim strankam in kandidatom, ki jamčijo ohrani nitev in razvoj demokratičnega političnega Življenja ter uresničenje socialnih reform in si tako stvarno prizadevajo za reševanje perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti ter zavračajo kakršnekoli nazadnjaške, fašistične in totalitarne težnje«. —o— NA ŠKEDENJSKI KONZULTI NAMESTILI SLOVENSKEGA PREVAJALCA 21. t. m. se je zbrala na rednem sestanku krajevna lconzulta Skedenj - Čarbola. Ob začetku seje je krajevni svetovalec Slovenske skupnosti Boris Rutar mogel ugotoviti, da je po daljšem času občinska uprava ugodila njegovi zahtevi in uradno namestila prevajalca za slovenščino, gdč. Marijo Štrekelj. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje stalnega sedeža škedenjske konzulte. Svetovalci se namreč že od vsega začetka zbirajo na sedežu konzulte Sv. Sobote; ker traja to stanje že dalj časa, so na sestanku sklenili, da ponov no opozorijo občinske organe, ki nosijo odgovornost, in s pomočjo tiska tudi širšo javnost. Krajevni svetovalec SS je po novi prevajalki opozoril na več še nerešenih manjših problemov v Skednju, tako n.pr. na površnost S.I.P., ki še ni poskrbel, da bi kabino javnega telefona opremili z razsvetljavo. Prav tako je izrazil željo večjega dela vaščanov, da bi poštni urad postavil nov poštni nabiralnik v središču vasi, na mestu, kjer se križata ulica Soncini in škedenjska ulica. Danes je potekel rok, v katerem so stranke morale predložiti kandidatne liste za bližnje volitve v poslansko zbornico in senat Letos tudi v našem mestu ni bilo pred vrati sodne palače že nekako tradicionalne tekme za prvo mesto na glasovnici, kajti skoraj vse stranke niso bile organizacijsko pripravljene na volitve, nekatere pa so imele težave pri sestavljanju kandidatnih list. Prvo mesto na glasovnici si je zagotovila Komunistična partija Italije. Na njeni listi kandidirajo za poslansko zbornico: Gastone Millo, miljski župan; Jole Burlo, voditeljica Italijanske ženske zveze (UDI); Albin Škerk, dosedanji državni poslanec in Claudio To-nel, organizacijski tajnik KPI v Trstu. Drugo mesto na glasovnici zaseda lista republikanske stranke, na tretjem so mi-sovci, četrti so liberalci, katerim sledijo liste Italijanske socialistične stranke, Krščanske demokracije, social-proletarcev in socialnih demokratov. Isti vrstni red velja tudi za volitve v senat. Slovenskega kandidata sta poleg komunistične stranke postavili tudi socialistična in socialproletarska stranka. Za socialiste ponovno kandidira trgovec Dušan Košuta, za socialproletarce pa Vito Jercog iz Doline. Nobena stranka pa ne kandidira Slovencev v senat. Medtem ko pišemo, še ne vemo, ali se bo nekaterim manjšim in novim političnim skupinam .posrečilo zbrati število podpisov, ki so potrebni za predložitev kandidatnih list. Slišali smo da imata težave pri zbiranju pod- »PRIMORSKA POJE« SE JE ZAČELA Z nastopom 14 pevskih zborov se je v soboto zvečer v Kulturnem domu v Trstu pričela tretja prireditev »Primorska poje«. Uvodoma je tajnik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj spregovoril o narodnoobrambnem pomenu te prireditve, Ivan Silič iz Kopra pa o njeni važnosti za dvig kvalitete pevskih zborov. Iz zamejstva so se predstavili naslednji pevski zbori: otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, »Kraški slavček« iz Devina - Nabrežine, »Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela, »Primorec« iz Trebč in »Jacobus Gallus« iz Trsta. Na nedeljskem dolu prireditve v Tolminu pa je nastopilo dvanajst pevskih zborov, od teh so bili iz zamejstva naslednji: »S. Kumar« iz Repna, »Tabor« z Opčin, »Slovenec« iz Boršta, »L. Bratuž« iz Gorice, »I. Gruden« iz Nabrežine in »V. Vodnik« iz Doline. Posebej naj omenimo še dva moška zbora: PAZ »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane in »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. Podobno kot prejšnja leta je bilo tudi v Trstu in Tolminu opaziti precejšnje razlike v kvaliteti Izvajanja pevskih zborov, vendar menimo, da jje pomembna udeležba vsakega zbora, kajti tudi višjih umetniških prizadevanj si ne moremo zamišljati v okolju, kjer se za tako dejavnost zanima le peščica ljubiteljev, želeti je, da bo nadaljnja usmeritev te prireditve poleg množičnosti še bolj poudarjala načelo kvalitetne rasti pevskih zborov. —o— Te dni izide pesniški prvenec mladega tržaškega avtorja Borisa Pangerca, sodelavca Literarnih vaj, Mladike in drugih literarnih revij in tržaškega radia. Njegovo knjigo pesmi z naslovom Amfora časa v opremi mladega Walterja Jerebice je izdala revija Mladika. Avtorja in pesmi bo v Tržaški knjigarni predstavil občinstvu v sredo, 29. marca, ob 18. uri prof. Vinko Beličič. pisov tako Ljudsko delavsko gibanje (MPL), ki ga vodi bivši predsednik Združenja katoliških delavcev (ACLI) Labor, kot tudi novopečeno gibanje, ki mu v vsedržavnem merilu načeljuje bivši demokrščanski poslanec Greggi, v Trstu pa odvetnik Sardos - Albertini. Enake težave imajo baje tudi komunistični razkolniki okrog dnevnika »II Manifesto«. Pri sestavljanju kandidatnih list je imela, kot smo zvedeli iz dobro obveščenih virov, velike težave predvsem tržaška Krščanska demokracija, kajti desničarski in zlasti begunski krogi iz Trsta so močno pritiskali na osrednje strankino vodstvo v Rimu, naj med kandidate za poslansko zbornico vključi tudi bivšega tržaškega župana Giannija Bartoli ja, čemur pa se je odločno uprlo tržaško strankino vodstvo. Bartoli jeva kandida-bi namreč dala celotni demokrščanski listi nacionalistični in iredentistični pečat, kar bi tudi pomenilo močan in celo korenit preobrat v celotni strankini politiki zadnjih let. Sedanjemu tržaškemu vodstvu je ob .podpori strankinega deželnega tajništva uspelo v Rimu preprečiti Bartolijevo kandidaturo, kar je znak, da se politika Krščanske demokracije tako v odnosih do slovenske manjšine kot tudi do sosedne Jugoslavije za sedaj ni spremenila. Zato pričakujemo, da bo ta stranka vključila v svoj volilni program tudi načelne smernice za nadaljnjo politiko zlasti obveznost, da se bo bolj stvarno in odločno zavzemala za rešitev manjšinskih vprašanj tako na državni kot na deželni ravni. Kandidatne liste na Tržaškem Seminar za slovenske šolnike Po prizadevanju sindikata slovenskih šolnikov v Gorici in po pristanku ustreznih šolskih oblasti se je začel včeraj ob deveti uri seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Goriškem. Tečaja se udeležuje 50 učiteljev in 52 profesorjev in traja od srede do sobote. Za vodjo, je imenovan ravnatelj Rožič, predavajo pa naslednji profesorji: pedagog Oberlint-ner, univ. asisten Jože Koruza, pedagoški svetovalec Faletov, docent na filozofski fakulteti Matjaž 'Kmecl, profesor filoz. fakultete Boris Paternu, pedagoška svetovalca Sivec in Križnar, profesorji pedagoških fakultet Čar, Galič, Weber, dalje profesorica Korn-hauser in Dušan Kompare za prirodopis in geografijo. Izpod Matajurja STARA KORENINA — SMRT IN ŽIVLJENJE Zrak in voda v vaseh pod Matajurjem slovita že od nekdaj kot zelo zdrava in dobra. Zaradi posebno dobre vode veljajo že izza ča sov starih mater tu velikonočne gubance, ki jih s to vodo zamesijo v št. Lenartu in v špe-tru. Tudi za stare ljudi sta prav tod okoli najboljša zrak in voda. Zatorej ni čudno, da učakajo tudi visoko starost v polni moči in zdravju. Taka stara korenina je bil v šentlenartski srenji Anton Matelič. Doma iz Jagneda je bil najstarejši mož v občini. Pred nedavnim je umrl v 94. letu starosti. Do zadnjega se je zanimal za življenje v soseski in je skrbel za svoje posestvo. S svojim življenjem je kazal pot mladim kako se je treba držati, da bo tudi v naših vaseh zaplalo novo življenje. Nekaj takega so mislili tudi starejši fantje v Fojdi. Kar precej jih je godnih za ženitev, vendar na žalost sebi in vsej skupnosti ugotovijo, da morajo zdoma v emigracijo, ker ni doma dela in jela. Drugi pa se zavejo, da doma tudi prave čeče ne dobe, kei se tudi te selijo drugam v mesta za službo ali pa da bi postale »signorine«. Kakor smo že rekli, fantje iz Fojde so to resno ugotovili. Vsi za ženitev dobri so se zbrali na večerji v Podklapu. V smehu in šali so ugotovili, da jih je kar dovolj. Tehtnica je pokazala, da jih je na dobro vago kar za malo manj kot trideset stotov. Samo eden iz tovarišije je dvignil za več kot sto in dvajset kil, toliko ga je! Pa recite, da niso to fantje za ženitev? Samo čeč ni doma, ker taki puobi bi radi brhke domačinke za žene, te pa se drugim udinjajo. Tudi to je poleg drugih ena izmed žalostnih podob iz življenja ljudstva po lepih krajih pod Matajurjem. GLASBENA REVIJA Sola Glasbene Matice v Gorici sporoča, da bo v soboto, 25. marca, v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev Korzo 13, posebna glasbena revija. Nastopili bodo gojenci iz Gorice in iz Nabrežine. Sodeluje tudi otroški pevski zbor »Kraški slavček« iz Nabrežine. Zbor, ki ga vodi Sergej Radovič, ima osemdeset članov. Začetek koncerta bo ob osmi uri in pol svečer. Vstop je prost. Kot vidimo, ni letošnji seminar posvečen samo slovenistiki, ampak tudi zgodovini, zemljepisu in prirodopisu. Prav je, da se je program seminarja razširil tudi v to smer. ■ Uvod v seminar je bil v veliki dvorani italijanskega liceja ob navzočnosti šolskih oblasti in vseh udeležencev, odsoten je bil pedagoški svetovalec iz Trsta prof. Sivec. Srečanje je odprl goriški šolski skrbnik, ki je poudaril pomen takih seminarjev, ki služijo ne le kulturni poglobitvi, marveč tudi zbližanju med obema sosednima narodoma. Njegove besede in pozdrave je povzel v slovenščini ravnatelj tečaja, ki je ob zaključku izrazil tudi nekaj pomembnih ugotovitev in sicer, da smo prvič uradno v italijanski šolski stavbi, za kar gre globoka zahvala g. ravnateju italijanskega liceja. Drugič, da se na tečaju uveljavlja in sliši tudi naš jezik. Tretjič, da so ti tečaji nekakšno nadaljevanje tečajev, ki so takoj po vojni skrbeli za poglobitev slovenske kulture in jezika med go-riškimi šolniki. Prav bi pa bilo, da bi se prihodnji seminarji pripravili skupno za goriške in tržaške šolnike, razlike morajo izginiti. Po uvodni svečanosti so se začela v prostorih Šolskega doma (seveda tesnih) predavanja, in sicer prof. Oberlintnerja (za učitelje) o metodiki pouka v večrazrednicah in prof. Koruze (za profesorje) o moderni slovenski dramatiki. Pri vseh udeležencih tečaja in pri gostih predavateljih iz Ljubljane smo opazili voljo do sodelovanja in poglabljanja medsebojnih stikov. Ob koncu uvodne svečanosti je deželni šolski skrbnik Angioletti sporočil zbranim slovenskim profesorjem, da so že sprejeta določila o habilitacijskih tečajih in izpitih za profesorje slovenskih srednjih šol. RODITELJSKI SVET V okviru povezave med šolo in družino smo prišli tudi v Gorici do potrebnih novo- TEDENSKI PREGLED Plavi neuspešni ODBOJKA - Moška B liga CUS Torino - BOR 3:0 (15:10, 15:2, 15:5) Gostovanje plavih v Turinu se je končalo dokaj neuspešno. Nihče si seveda ni pričakoval pozitivnega izida naših fantov, lahko pa smo upali na večji odpor. Domačini so se predstavili kot zelo solidna ekipa, ki popolnoma upravičeno zaseda prvo mesto na lestvici. Okrnjena šesterka Bora se je uspešno upirala le v prvem nizu. Ostala dva seta sta bila samogovor domačinov, ki so z učinkovito in umirjeno igro zbirali točko za točko. Kljub temu porazu pa je Bor še vedno v tekmi za osvojitev dobrega četrtega mesta, kar predstavlja vsekakor velik uspeh, če pomislimo na razočaranja, ki so nam jih nudili naši predstavniki v prvem delu prvenstva. Borovim dekletom uspelo Ženska B liga Breg - Bor 2:3 (13:15, 8:15, 15:«, 15:2, 11:15) Borovim dekletom je uspelo! Potem ko so vsa zadnja prvenstva zgubljala proti bolj izkušenim Bre- sti. Na slovenski osnovni šoli v ulici Randac-cio so se prejšnji teden zbrali starši na poseben sestanek. Govorila sta učiteljica Šorli in ravnatelj Brešan o perečih šolskih vprašanjih, zlasti tistih, ki se tičejo te šole, med drugim tudi o tretji učni moči, o šolskih prostorih in šolski zakonodaji. Vsi navzoči so tudi sklenili, da se mora-izvoliti poseben roditeljski svet, ki bo po svojih možnostih skrbel, da se bodo ugodno reševala vsa odprta vprašanja njihove osnovne šole. Po razgovoru z učiteljicami so starši izvolili tri matere v ta novi odbor. Izrazili so mnenje, ki je po naši sodbi docela upravičeno, to je, naj bi se tudi na drugih osnovnih kolah izvolili podobni roditeljski sveti. ŽUPANA IŠČEJO Od ponedeljka dalje se že posvetujejo krščansko demokratski voditelji v Gorici, koga naj bi kandidirali po odstopu Martine za goriškega župana. Vsaka izmed štirih ali petih struj v stranki sili v ospredje. Komisija za določitev kandidatov se med »basisti«, »morotejci«, »forze nuovisti« nahaja v težkem položaju. Morotejci so predlagali za župana De Si moneja, njemu pa zelo nasprotujejo moro tejci. Zato prihajata v poštev tudi prof. Pa-gura in kulturno-turistični odbornik Moise. Zaradi te zbeganosti se bo odločitev za župana zavlekla še preko 27. marca. SLOV. GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice Sergej Verč KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (Resnična bajka v dveh delih) V nedeljo, 26. t.m. ob 16 uri (Abonma red B - okoliški) v ponedeljek, 27. t.m.. ob 20.30 (Abonma red A -mestni) v Katoliškem domu v GORICI DOMAČEGA ŠPORTA zankam, so se v nedeljo končno maščevale in po ostri ter napeti igri strle odpor Dolinčank. Tekma sama ima dve popolnoma različni lici: dva niza sta bila napeta in borba je bila enakovredna, v ostalih treh setih pa je popolnoma prevladovala ena ali druga šesterka. Začetek je bil zelo dober in šesterki sta si stalno sledili, ob koncu pa se je Tržačankam posrečilo osvojiti niz. To jih je spodbudilo in z lahkoto so osvojile še drugi del igre. Ko je že vse kazalo, da bodo Klabjanova in ostale položile orožje, smo bili priča pravemu preobratu in Jurkičeva dekleta so z lahkoto izenačila stanje v nizih. Potreben je torej bil še peti, odločilni set. Igralke na obeh straneh mreže so dale vse od sebe In do enajste točke je bilo stanje izenačeno. Tedaj pa so Dolinčanke zgrešile nekaj prestrezanj, Zava-dlalova in tovarišice so to skrbno izkoristile in o-svojile zmago. Bor si je torej letos priboril naslov najboljše zamejske ženske šesterke in s tem nekoliko popravil nekaj nerazumljivih negativnih izidov Ob začetku prvenstva smo zapisali, da razpolagajo Tržačanke s precejšnjim številom enakovrednih re- (Dalje na 7. strani) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ljubljanska univerza uspešno vrši svojo družbeno nalogo (Prof. dr. Vladimir Klemenčič med koroškimi študenti na Dunaju) (Dopis z Dunaja) V petek 17. marca je prof. dr. Vladimir Klemenčič, predstojnik Instituta za geografijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, obiskal Klub slovenskih študentov na Dunaju (KSŠ) na Mondschein-gasse 11, v dunajskem sedmem okraju Neubau KSŠ je klub slovenskih študentov s Koroškega v njegovih prostorih pa se srečavajo tudi drugi slovenski študentje, ki študirajo ali se izpopolnjujejo na Dunaju. Obisk dr. Klemenčiča, profesorja ljubljanske univerze, pri slovenskih študentih na Dunaju je imel poseben namen. Poglobil in okrepil naj bi povezanost slovenskih študentov na avstrijskih visokih šolah s slovensko Alma mater, ljubljanskim vseučiliščem. Sodelovanje naj bi potekalo predvsem v obliki vsestranske strokovne in tvame pomoči, ki bi jo slovensko vseučilišče dajalo slovenskim in posebno še koroškim študentom pri izdelavi strokovnih študij in nalog, ki jih zahteva avstrijski učni program in ki koristijo tudi strokovnemu in znanstvenemu delu slovenske univerze. Preko seminarjev in dopolnilnega študija, posebno v spoznavanju slovenske književnosti in širšega izrazja slovenskega jezika, rednih in izrednih štipendij, pa naj bi se koroški študentje izpopolnili v svojih strokah za kasnejše uspešno delo med slovensko koroško skupnostjo. Živahen pogovor, ki se je razvil med slovenskimi'študenti in ljubljanskim profesorjem v koroškem študentskem klubu, je osvetlil možnosti in oblike sodelovanja in pomoči, posebno tiste možnosti, ki bi se mogle uresničičti takoj, brez zamudnih poti preko meddržavnih in diplomatskih zvez, kar je za študente še posebno važno. Prof. dr. Klemenčič je slovenski javnosti že poznan po svojem zanimanju za koroško slovensko stvarnost in po pozornosti do mladih koroških izobražencev. Kljub temu, da je v mednarodnih znanstvenih krogih priznan strokovnjak za zemljepisne vede, so mu slovenska vprašanja predmet enakopravnega znanstvenega obravnavanja, pereča vprašanja slovenskega zamejstva pa še posebno. Povedal je, da sedaj osebno raziskuje mejna vprašanja, turistična in zaposlitvena gibanja obmejnih predelov južne Koroške in Gorenjske. Institut za geografijo, ki mu predseduje, pa se ukvarja z obsežno študijo o tem, kakšen je oibseg in sestava slovenskega izobraženstva v svetu in kakšne so možnosti za sodelovanje ali vrnitev v domovino. To se popolnoma sklada z ugotovitvami, ki jih je podal lani poleti v slovenskem domu Korotan na Dunaju slovenski profesor gospodarskih ved na univerzi v New Orleansu (ZDA), T. Hočevar, ki je popeljal skupino svojih študentov tudi v Slovenijo, o odprtosti nasproti svetu: »Odprtost ni golo posnemanje... Vsak narod mora varovati svojo izvirnost, svoje zgodovinsko izročilo, iz katerega duhovno ustvarja... edino tako lahko nekaj prispevamo svetu in svet odkriva v nas nove, njemu še neznane vrednote.« (V »Glasu Korotana« št. 5. Dunaj 1971). Upajmo, da se bo slovenska koroška skupnost ob rastočem mladem ižobraženstvu in s tesno navezanostjo na slovenske znanstvene ustanove preko teh tudi mednarodno uveljavila, Saj se nahajamo slovenski izobraženci že po vseh deželah sveta in lahko uspešno obveščamo svetovno javnost, če se zavedamo, da je koroško slovensko vprašanje naše skupno vprašanje. Naj spomnimo, da si ljubljansko vseučilišče že dolgo časa posebej prizadeva za navezavo stikov s slovenskim zamejstvom, in v tej zvezi, na obisk, ki sta ga napravila oktobra lani, in o katerem smo v Novem listu poročali, rektor ljubljanske univerze prof. dr. Mirjan Gruden ter dekan filozofske fakultete prof. dr. Dragotin Cvetko, ki mu je bila letos podeljena posebna nagrada za njegovo glasbeno delo, nagrada ugledne avstrijske Herderjeve ustanove. Tedaj je rektor izjavil: »Univerza v Ljubljani bo imela za rojake vedno odprta vrata.« Sedaj se temu lanskemu obisku pridružuje še obisk uglednega prof. dr. Klemenčiča, ki bo gotovo plodovit in bo dal slovenskim študentom nove spodbude. Toda ob razveseljivi zavzetosti nekaterih oddelkov ljubljanske univerze, posebno filozofske fakultete, je treba ugotoviti popolno nezanimanje drugih oddelkov na univerzi za vprašanja slovenskega zamejstva in zdomstva. Mislimo pri tem še posebej na ekonomsko fakulteto in novo fakulteto za politične in časnikarske vede. Pozornost teh velja še zmeraj le svetovnim gospodarskim in družbenim gibanjem ter deželam v razvoju in po drugi strani jugoslovanskim družbenim in gospodarskim vprašanjem. Svetovna družbena in gospodarska gibanja nas niti tako neposredno ne zadevajo, kot se nas stvarna vprašanja, ki jih prinaša naš lastni družbeni razvoj. In prav tako nas zadevajo vprašanja našega zamejstva, s katerim imamo redne stike in obenem tukaj, pred nosom, gospodarsko družbeni sistem, drugačen od jugoslovanskega in tudi dežele ali predele v razvoju, vprašanja, ki tarejo naše lastne rojake. Nevzdržno je, da študentje gospodarskih in družbenih ved v matični Sloveniji popolnoma nič ne vejo in kasneje kot strokovnjaki še manj o gospodarskih in družbenih organizacijah rojakov v zamejstvu, o denarnih ustanovah. Ne, prav nič ne bi bilo za malo, če bi obstajala redna predavanja o spoznavanju in primerjavi slovenskega gospodarstva in družbe v jugoslovanskem družbenem sistemu s slovensko gospodarsko in družbeno dejavnostjo v zamejstvu in zdomstvu. Vsak slušatelj bi moral iz tega opraviti reden izpit. Slovenska matica v Ljubljani je izdala zadnji čas spet tri zelo zanimive knjige, ki so se že pojavile v prodaji. Izdala je pod naslovom »Srečanja« knjigo spominov in srečanj uglednega in zelo znanega esejista in kulturnega publicista ter prevajalca Božidara Borka. Borko opisuje v njej svoja srečanja in pogovore z mnogimi pomembnimi slovenskimi in tujimi kulturni ustvarjalci in javnimi delavci, kot n.pr. z Rudolfom Maistrom, Alojzom Gradnikom, Otonom Župančičem, Slavkom Grumom, z igralko Marijo Vero, z Antonom Sovrčtom, Venom Pilonom, pariškim založnikom Slovencem Ogrizkom, Masarykom, Karlom Čapkom, Branislavom Nušičem, Axelom Munthejem, Luigijem Sal-vinijem itd., opisuje pa tudi nekaj usodnih trenutkov v evropski zgodovini, kot npr. vkorakanje nemške vojske v Prago 1. 1939. Slovenska matica je izdala tudi sedmo knjigo svoje »Zgodovine slovenskega slovstva«. Ta knjiga obravnava slovstvo v letih vpjne 1941-1945 in hvalevredno je, da ne upošteva samo ustvarjavcev e-nega takratnih svetovnonazorskih in političnih taborov, temveč skuša biti objektivna tudi; do drugih. Tako npr. precej obširno obravnava Franceta »DIVJI GOLOB« — NOVI ROMAN ALOJZA REBULE Kot smo zvedeli, je Alojz Rebula dokončal pred kratkim svoj novi roman v dveh delih in rokopis že odposlal Mohorjevi družbi v Celju. Delo bi moralo iziti kot zvezek »Slovenskih večernic« med prihodnjim knjižnim darom Mohorjeve družbe. V romanu, ki bo verjetno nosil naslov »Divji golob«, obravnava Rebula nenavadno izvirno in zahtevno temo: odločitev mladega človeka, sina primorskih staršev, nekdanjih partizanov, za duhovniški poklic in njegove težke notranje in zunanje boje, da uresniči ta svoj sklep. Dogajanje se odvija delno tudi na naših tržaških tleh. Simbolni naslov »Divji golob« se nanaša na samosvoj značaj fanta, ki se kot divji golob, doma v primorskem skalovju, ne da spraviti v golobnjak oportunizma in v lov za dobrinami, ki jih časti družba okrog njega —O— V Kostanjevici na Dolenjskem, ki se je v zadnjih letih razvila v pomembno kulturno središče, nameravajo letošnje leto prirediti veliko retrospektivno razstavo kiparja Franceta Goršeta. —O— SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Carlo Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE Komedija v dveh delih V primorsko narečje prelil dr. Mirko Rupel Scenograf: Matjaž Turk Kostumograf: dipl. ing. arh. Milena Kumar Glasbena oprema: Ivan Mignozzi Režiser: MARIO URŠIČ V nedeljo, 26. marca ob 16. Uri. —o— SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V sredo, 29. t.m. ob 14.30 v četrtek, 30. t.m. ob 17. uri Balantiča. Knjigo je napisal Viktor Smolej, uredil pa jo je Lino Legiša. Tretja knjiga pa je zgodovinska. Njen naslov je »Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo«, napisal pa jo je Janko Pleterski. Glede na to, da je ostalo takratno dogajanje po krivdi predvojnega režima in tudi slovenskih politikov, ki so sodelovali pri takratnih odločitvah za širššo javnost vedno v nekaki tajnosti, je razumljivo, da je to delo zelo dobrodošlo vsem, ki se zanimajo za zgodovino slovenskega naroda v tem stoletju. Pleterski je zbral nešteto dokumentov in malo znanih dejstev, posebno o prevratnih dneh 1. 1918. OZIM IN LIPOVŠEK V PETEK V KULTURNEM DOMU V petek, 24. t.m. ob 20.30 uri bo na 8. abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu nastopil violinist Igor Ozim, na klavir pa ga bo spremljal Marijan Lipovšek. Izvajala bo: sta dela C. Francka, J. S. .Bacha, E, Chaussona, J. Matičiča in N. Paganinija. . , • • -.n Tennessee Williams TRAMVAJ POŽELENJE Drama v enajstih prizorih Tri zanimive knjige Slovenske matice Sodobno kmetijstvo Kaj je treba upoštevati pri gradnji velikih hlevov (II. del) Dipl. vet. Marko Amon, vodja oddelka za kmetijske gradnje v živinorejsko-veterinar-skcm zavodu v Celju je na posvetu o govedoreji v Goltah septembra lani imel zelo zanimivo predavanje o problemih gradnje sodobnega hleva, ki ga želimo v skrčeni obliki posredovati našim bralcem, ker obravnava vrsto perečih vprašanj. Dandanes ne stoji pri sodobni reji v o-spredju samo gospodarski učinek, ampak čedalje več tehnologija, ki mora biti prilagojena potrebam živali. Vprašanje tehnologije ni tako enostavno. Tržišče je preplavljeno z mnoštvom nedozorelih tehničnih in gradbenih novosti. Zato je treba biti zelo previden. Povečane zahteve po boljši kakovosti živalskih proizvodov pa zahtevajo, da ne gledamo na govedo samo kot na enega izmed mnogih dejavnikov, kolikor na žival, katere zdravje in dobro počutje bistveno vplivata na končni rezultat dela. Kaj vpliva na prirejo in zdravje živali? Načelno vplivajo na prirejo in zdravje živali dejavniki živega (čreda, človek, škodljivci, mikroorganizmi) kakor tudi neživega sveta (krmljenje, oblika hleva, mikroklima, ureditev hleva) v pozitivnem in negativnem smislu. Govedo zboli, če je podvrženo negativnim vplivom. Pri reji visoko proizvodnih živali za mlečnost ali za pitanje kot nasploh pri reji udomačenih živali v hlevu smo doslej premalo upoštevali pomen posebnih lastnosti vsakokratne vrste in njihove življenjske potrebe, način obnašanja, način jemanje hrane, način seksualnega obnašanja, socialno obnašanje (pridobitev socialnih kontaktov in ureditev hierarhije z živalmi v istem hlevu), nego telesa. Zato smo dosegli nižjo proizvodnjo. Govedo je izrazita čredna žival. Njegova produkcija se spodbuja takrat, kadar vplivi okolice ustrezajo njenemu specifičnemu načinu obnašanja, ki je dedno zasnovano v vrsti. Danes vemo, da moramo gledati na živali kot na individuum v sklopu skupine in populacije. Bilo je zelo napačno zbirati živali v velike skupine in sploh gojenje in pitanje živa- li v velikih skupinah. Večina načrtovalcev velikih hlevov pozablja, da je govedo čreda živali, da obstajajo za čredo socialna pravila 6bnašanja. Smotrno načrtovanje hlevov pomeni poznati vse posamezne aktivnosti goveda od paše do reje in razmer v hlevu. Znani so npr. ugodni vplivi paše na seksualno aktivnost in plodnost. Obnašanje krav v ležalnem boksu Hlev z ležalnimi boksi ima veliko prednosti v primerjavi z vezano živino. Stranske omejitve boksov dajo živalim občutek varnosti. živali se hitro navadijo na ležalne bokse. živali ne legajo rade blizu vrat in tam, kjer je veliko prometa (gibanja). Tudi v hlevu goveda odbirajo določene vrste rastlin, obirajo listje in puščajo trde peclje. Oblika jasli lahko vpliva na način jemanja hrane. Pomembnost stojišč, navez in jasli Znano je, da organizem dk optimalno proizvodnjo samo takrat, če upoštevamo njego- ve življenjske potrebe. Poznati je treba medsebojni vpliv žival-okolje. žival se npr. ne pase stoje, ampak med hojo, pri čemer izmenoma postavlja enkrat desno, nato levo nogo pred gobec, ki trga travo. S tem prestavlja težišče telesa postrani navzdol in naprej. Jasli je treba temu prilagoditi. To je pri krmljenju na srednje dolgem stojišču z višino jasli 50 cm urejeno. Iz opazovanja, da govedo je v naravi s tal, je nastalo zmotno mišljenje, da se najnižja točka jasli postavi čim bližje k robu jasli. Tu sta se v mišljenju vtihotapili dve napaki. Kot je znano, leži govedo na tleh večinoma z glavo na strani, ne pa naprej. Naravnemu obnašanju na paši stoji v hlevu napoti prednji rob jasli. Če naredimo najnižjo točko jasli kot po navadi 3-7 cm nad ravnijo stojišča in če to najnižjo točko postavimo čim bolj proti stojišču, pomeni to pri hranjenju za govedo veliko obremenitev prednjega dela telesa, ki se poveča s pritiskom ob navezo. Iz opazovanj obnašanja goveda so ugotovili, naj bi bilo dno jasli vsaj 15 cm nad višino stojišča, najnižja točka jasli pa okoli 40 cm od prednjega roba jasli. Ležanje v hlevu Vsaka živalska vrsta ima specifično prirojen način leganja in vstajanja. Zato dolžina stojišča vpliva na trajanje počivanja. Pomembna je pri tem tudi podlaga (les odklanjajo iz higienskih razlogov, guma se ni obnesla, najboljše so plošče iz plastične ma-se-PVC). Na kratkem stojišču je gibanje krav še dodatno omejeno z jarmom. Vezane živali ne sodelujejo pri dogodkih v hlevu, ne morejo se negovati. Pojavljajo se razne Tedenski pregled domačega športa (Nadaljevanje s 5. strani) zerv in da zato lahko pričakujemo, da bodo uspešno posegla v borbo za prvo mesto. Naša pričakovanja pa se žal niso uresničila, ker so dekleta, včasih tudi s pomočjo nasprotnih sodnikov, zapravila nekoliko preveč točk. Zadovoljiva igra Libertas Brescia - Sokol 3:0 (15:9, 15:5, 15:13) Proti ekipi, ki skupno s Primavero vodi na začasni lestvici, so nabrežinska dekleta zaigrala še kar zadovoljivo. V soboto so namreč odpotovala v Brescio brez Pertotove, Zidaričeve in Furlanove. Trener je imel torej na razpolago celotno mladinsko ekipo ter še Rebulovo. Kljub temu, da podajačice belih niso imele izrednega dne, sta Škerkova in Petelinova kar dobro napadali in z ostro tolčenimi žogami presenečali domačinke. Ponovni poizkus na-brežinskega trenerja, da vigra mladinsko ekipo je po našem mnenju popolnoma uspel, zlasti če pomislimo, da bi morale Nabrežinke gladko osvojiti tret ji set, če si sodnik kar na lepem ne bi izmislil nekaj napak naših ter spregledal nekaj nošenih na domači strani. Po odmoru kot prerojeni KOŠARKA - Moška D liga TREVISO - BOR 91:68 (49:20) Mari z mladimi vztraja in počasi se že vidijo uspehi. Tako so plavi v nedeljo proti solidni ekipi motnje, tudi seksualne. Te seveda odstranimo, kolikor imamo živali poleti na paši, po-eimi pa v tekališču. Pri kratkih stojiščih se pojavlja potreba po posebnem stojišču za te-litve. Vsaj 1-2 stojišči v hlevu naj bi bili širši. Največje težave povzroča blatišče, ki je pri mehaničnem pehalu poglobljeno 20-25 cm. Obstaja nevarnost spodrsljajev in lomov kosti, žuljev, vnetij sklepov itd. Pri kratkem stojišču z rešetkami za odplakovanje je še dodatna nevarnost poškodb na seskih. Tu se zavarujemo proti poškodbam tako, da naredimo izza stojišča 10 cm visoko stopničko. Mikroklima Temperatura v hlevu naj bi ne bila nižja od 16 stopinj C. Tudi vlažnost v hlevu je za prirejo pomembna. Prenizka vlažnost pod 45 odst. (gretje v hlevu) deluje škodljivo na dihalne organe. Potrebno je tudi redno čiščenje in dezinfekcija. Kroženje zraka v hlevu je poglavje, ki mu posvečamo premalo skrbi. Enostranska ohladitev, ki jo povzroča prepih, je dostikrat povzročitelj škod. Zračni lok, prepih v kanalu za odplakovanje vpliva močno na občutljivost za obolenja vimenske-ga parenhina. V istem smislu deluje tudi ležanje na slabo izoliranem stojišču. Upoštevati je treba torej celotno problematiko in stremeti po ravnotežju med ekonomskimi ter tehnološkimi zahtevami in prednostmi na eni strani ter zahtevami živali na drugi, če je preveč negativnih lastnosti obstaja nevarnost tudi za gospodarnost in produktivnost. Ker gre pri gradnji hlevov za mnogovrstna vprašanja (tudi za obliko, iz bor materialov, gradbeno izvedbo itd.), je želeti sodelovanje različnih strokovnjakov Gradbinci ne bi smeli delati brez sodelovanja tehnologov, le ti pa brez zootehnikov. Delo skupine ali team strokovnjakov je na koncu bolj poceni kot delo enega samega, na svojem področju še tako dobrega, strokovnjaka. V. V. iz Trevisa zaigrali povsem zadovoljivo v drugem polčasu, saj so osvojili celo več točk od domačinov. Prvi del igre pa je bil za Borovce katastrofalen, saj jim ni in ni šlo od rok, medtem ko so igralci Trevisa nizali koš za košem tudi iz nemogočih položajev. Šele proti koncu prvega dela igre so se Tržačani nekoliko predramili, v odmoru pa je bilo dovolj še nekaj nasvetov trenerja Marija in v drugem polčasu smo lahko gledali res uspešno ekipo, ki je igrala kot prerojena. Marijev poskus, da si mladi zbirajo izkušenj, je pozitiven, paziti je le treba, da se košarkarji zaradi zaporednih neuspehov ne bi demoralizirali! Miličeva najboljša med mladinkami NAMIZNI TENIS - Turnir v Milanu V soboto in nedeljo se je v Milanu odvijal zelo kakovosten vsedržavni turnir. Miličeva je še enkrat premagala Marconejevo ter si zagotovila lovoriko najboljše med mladinkami. Skupno s Košuto pa sta v mešanih dvojicah zasedla odlično tretje mesto, potem ko sta spet klonila dvojici Malesci-Santifaller, tokrat s 3:2. Radovič je med naraščajniki zadovoljil z devetim mestom, čeprav bi njegova uvrstitev lahko bila boljša; razočarali pa so ostali (Fabian med mladinci in tretjekategorniki, Košuta šele peti med drugokategomiki). Tudi Mi-iičva je med posameznicami in med ženskimi dvojicami zasedla nekoliko slabše mesto. Ob koncu bi rad poudaril, da izidi vsekakor niso slabi, le glede na izreden uspeh v Vidmu smo si morda od naših predstavnikov pričakovali preveč. ketna 11 REPEK Piše: P. Kovač - Riše: Melita Vovk 1 E : 2 -S ce ec« 'u 05 © ‘ v* . © " ^ ” -O SfiH S ► -•g •a'—' 13 ,* ® ss S S ► **a P* O c& a w * ss| ° tj' • H M ?E p. S,® 6 7 ,c?< c3 m ® m S <8 O « 'C g, <« © 2 O ^ CC CD K m ca as QJO ca ©; IMS 25 ” > *»•? g ® © > KJ 7^ “S^ ° * S N © o E 2 c 3-c® ■a s: S?3 O »H C 05 t1 rt > o M 3« a. I O W » c ■*£ 3 Is?! H-i O CM bo (O aS O CL> 2 ti O c CD O 0) "7 5* ;OT ■ rH T> N ^ « j T3 r* ** ^ © 0 ■8 :s,a« ^ 9< o p, &3§ - (1) rO ^ © - trt 5 OJ © OJ . b; ^ -S SS^ .o jjh a o 'ti d © C ” 5 h a© TT O ^ rf-l a n A, o rt-0 53 c ® 5 O cfl X id 0 ^ . d) *w iS ^ .rH W cs t-agSjj •2.0.3 3^ 1 rQ ^ ES g B o tj « ,2 3 8 "Ho*3 OJ »N »N © ° 7Š - o S f2 S a d o ® s s ° n 5 S ho S> ES B •© ^ rt CD «® N .š.® rt »c/i £.g TJ OJ 05 ca m-o -SS -B 5 S ~ fl) -M m »O © Ssa e.d © rt s!! OJ > J a .s s I v, S£ »3 rt rt % * „ «§ >2 i> ^ d . 'o 1 1-g.s I O -p m !h o © > rt cC .5? Jsl N M n\ a N N 'O 'd x a p, § 'N a a ■S5I® ® ,rt 40 ^ Jj J_ CD 05 rt »O © N M N *W ^ > CO ^ fi 'o s 1 i 13 ° "S s o © . ^ > -rr> ° N W 5 >pH o § rt c w ES ^ - fi K B 8 5 a 8T5 i.2 S •g 3-« S-3 5 en O cfl © u M 5 O §•£ B&3 S 0) ft © II J i« © ^ ■c* a«w a> s :2, o ■3 ■§ ® m £ ■S s - g« 3 5 g ° -s •as^ ^ 'S S rt rt o © bO &S-a tl! -3 rt o d a> - N ga« o, .2. .2. O u. o *SK o