POŠTNINA PAV8ALIR.4NA.
f Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo j v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-; ■■■■■■ jine v srbohrvaškem narečju.
ŠTEV. 23.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/1. TELEFON ŠT. 174.
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji In v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserati po posebnem ceniku.
TETO II.
LJUBLJANA, DNE 14. NOVEMBRA 1920.
Hedžet & Koritnik, Ljubljana
Veletrgovina manufakturnega blaga — Frančiškanska ulica štev. 4.
Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
Telefon iiileriiroan štev. 75.
JEDMI PROIZVOQ1TÜJ
nismr/s" aciuiäo
jmnlCO poduzeće
VINKOVCI OH
u u a u u u u o
Plavilo
kuglice
(Perlkugeln)
prima roba u malim kutijcama (älla Stezer plavilo) uz vrlo u-mjerene cijene. Naročite uzorac. 1 omot sadržaje 100 kutijica.
Glavna zaloga:
.Danica*
kemičko poduzeće
Vinkovci.
Čitajte naš tednik!
REKLAMNE ZNAMKE IN j ETIKETE ZA OVOJNINO
v modernem slogu oskrbi
„Äloma", Ljubljana,Kongresni fro 3
12 GR0YER SIR
(hljebovi 5 - 7 kg)
K TR APISTSKI SIR
(5-7 hljeb, čini 5 kg)
■•g	razašilje postom i	5
željeznicom uz u- I. g	mjerene dnevne	Z.
1"	cijene	B
mljekarna i sirarna
mBimi, KonEsiim sluh.
Tovarna
Jos. Reich,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Barva vsakovrstno blago. — Kemično Čisti obleke. — Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce.
Podružnice: Maribor, Novomesto, Kočevje. Gosposka ulica štev. 38, Glavni trg štev. 39.
AKO HOČETE
opremiti svoje izdelke s primernim imenom, obrnite se na naslov: „ALOMA“ LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3

Bencin Petrolej Gonilno olje Strojno olje Cilindrovo olje
Tovot - mast Kolomaz Vazelin Olje in mast za usnjarje
i. t. d.
dobavlja promptno
Dravogradska
mineralna
rafinerija
Centrala Maribor.
Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija.
STISKALNICE
lastnega Izdelka za grozdje In sadje si nabavite pri
D. Z 0. Z.
KOMET j;*“*
_________ Dunajska c. 33.
I
I
H
razmnožuje strojno intino pisanje (risbe, note) putem netz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl. M
Zahtievajte cjenik i nzorke raznovrsnoga tiska
Glavno zastupstvo za cijelo kraljevino SHS
gradu Štev. to
Stara lekarna pri Orlu
ustanovljena leta 1670. — Ima tuje in domače špecijalitete kakor vsakovrstna zdravila v zalogi,
- Pharm. Mag. Vojko Arko ............
CELJE, na vogalu Glavnega trga in Aleksandrove ulice.
proti naraščujoči konkurenci in izostajanju naročil je
dobr reklama!
Zahtevajt proračune 1
Anončna ekspedicija M. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Ijidealniji amtiatii pisati stro]
UNDERWOOD
dobije se odmah kod
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod većih narudžaba popast.
Cene v kampaniji 1.1920/21.
Dr. Fran Ogrin.
(Dalje)
b) Eventualno bi bile nastaviti važnejšim poljskim pridelkom in goveji živini primerne cene. ki bi jamčile producentu lazven povračila produkcijskih stroškov tudi zadevni prebitek za tekoče izdatke oziroma obrestovanje naloženega kapitala. Ako bi na ta način bile cene živežnim potrebščinam primerno nizke, zmagljive, bi lahko padle tudi cene v prvi vrsti vsem domačim obrtnim in industrijskim izdelkom ter delavske mezde, ker cene raznim predmetom so v stalni medsebojni relaciji.
3.	Gospodarska - in finančna politika. Na tem polju rabimo enotni nacijonalno-ekonomski proračun: Kaj rabimo za svoj materijalni obstoj in razvoj, katere teh dobrin sami pridelujemo in izdelujemo in katero blago moramo uvažati. Treba nam enotnih stalnih smernic glede izvoza in uvoza, carine in glede valute, za katero izvažamo, tako da ne bo treba vedno spreminjati prvotnih naredb. Dolgo smo bili na nejasnem, kaj naj prištevamo med luksurijozno blago, kojega uvoz otežuje našo trgovsko in plačilno bilanco. Sedaj bo uvoz takega blaga prost, pa podvržen visoki carini.
Da more biti našemu narodnemu gospodarstvu le v prid, ako dobimo vedno pravočasno v državo predmete, ki jih sami ne izdelujemo oziroma le v nezadostni množini, je jasno. Tak uvoz pospešujemo s tem, da nastavimo carino zanj kolikor mogoče nizko, oziroma da take predmete sploh oprostimo uvozne carine, s čimer zmanjšamo tudi prodajne cene. To se je zgodilo z odlokom generalne direkcije carin z dne 23. 9. t. 1. C br. 61602. Toda o tem posebej.
Naša izvozna carina se zopet ravnaj po tem, ali hočemo ščititi domačega konsumenta, ali pa konkurirati s tujimi izvozniki. V prvem slučaju bo visoka, v drugem nizka.
Cim boljša in cenejša je prometna uprava, tem nižje se drže cene. Stabilnost železniških, poštnih in parobrodnih pristojbin vpliva tudi na rednost prometa in stabilnost cen.
Največ preglavic pa dela državni upravi davčna politika. Prvi pogoj rednega državnega gospodarstva je ravnovesje v proračunu. To se more doseči le z znižanjem izdatkov ali pa z zvišanjem državnih dohodkov. Te je poiskala sedanja finančna uprava — izdatki se niso mogli izdatno skrčiti — v finančnem proračunu za leto 1920/21 v novih in povišanih davkih ter pristojbinah, o čemur je tudi ta list že pisal. Da se s tem podraže dnevne potrebščine, je seveda neizogibno. To pa bo imelo za posledico novo mezdno gibanje delavcev in uradništva, mezde in plače se bodo zvišale, to zvišanje pa bo zahtevalo zopet zvišanje davkov. Tako vidimo stalni cir-culus vitiosus, o katerem ne vem, kdaj mu bo konec.
Ponavljam ponovno, da bo prišla finančna uprava še najprej na čisto, ako se sklene in izvede tudi pri nas pravična oddaja premoženja.
Sele počasi smo prišli do prepričanja, da nam je izvažati za lastno, domačo valuto in ne za tujo dozdevno zdravo valuto. Še vedno pa se nismo mogli odločiti, da bi postavili splošno to načelo; marveč to velja le glede nekaterih predmetov. Ko si bo naša valuta s tega stališča opomogla. bomo tudi ceneje uvažali. Z raznimi ukrepi se da tedaj draginja omiliti, do ravnotežja v narodnem gospodarstvu s splošno nizkimi cenami pa smo še daleč.
(Konec.)
Izvoz — uvoz in valuta.
Vladni tajnik dr. Fran Ogrin.
Malokatera panoga našega narodnega gospodarstva — razven valutnega vprašanja — je bila predmet toliko posvetovanj in ugibanj kakor ravno izvoz in uvoz. Pri tem -je šlo za troje vprašani: 1. Kaj in koliko; 2. kako in 3. proti kaki valuti naj se izvaža odnosno uvaža.
Ta zadeva je sama na sebi težavna in kočljiva, pri nas še tem bolj, ker šele gradimo svojo politično in gospodarsko državno zgradbo. Vse to se zrcali v dejstvu, da smo morali v tem oziru že izdane naredbe — uvaževaje spremenjene razmere, pa tudi pritožbe iz gospodarskih krogov — hitro spreminjati in izdajati nove.
Dijete treba krstiti.
Isto tako trebate za svoje proizvode i odgovarajuća imena. Ako Vam treba to-predmetnih savjeta, obrnite se s pouzdanjem na
„A LOM A“
Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
„ALOMA“
plakati in reklamne risbe imajo
najboljši uspeh!

100 000 m svinjskih črev
iz lastne čistilnice odda
Ivan Zaff
v Podbrežju pri Mariboru.
Vlastelinstvo
prodaje 300 hi izvrst-nog, bijelog, starog kal-ničkog vina, vlastitog proizvoda. — Upiti kot DR. GORJAN, Zagreb, Akademički trg br. 1.

i UMETli-PLAKATE-
I :
8
IPEKLAM tiE-RI/BE' 1 |0/nUTKE*VARmA I
1ZNAMKE-IMENA-DI'
PLOMB- MODERNO OVOJNINO-ETIKETE 1
S
JCLI/EJE'O/KRBPJ I
UUOUANA


baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti.
Janko Pogačar Lovro Effenberger & Co.
Ljubljana	Zagreb
Mestni trg 25. Frankopanska ulica 2.
Veletrgovina kolonijalne s 1 špecerijske robe s
Simon Seligman
Zagreb :: Vlaška ulica 57
preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni.
Tako smo napravili več razmejnih Stadijev. Od popolnoma prostega izvoza in uvoza — ta doba je trajala prav kratko — smo prišli do državnega reglementiramja s carino, izvoznicami, z zdravo valuto in devizno centralo, v kateri se je osredotočal ves denarni efekt izvoza.
Najbolj v živo je zadeval izvozničarje predpis. da je izvažati le za tujo, zdravo valuto, ki jo je bilo že pred izvozom zavarovati potom poklicanih bank. in poslovanje devizne centrale. Iz-vozničar ni namreč sam prejel ekvivalenta tuje valute za izvoženo blago, marveč z dotičnimi čeki. devizami in akreditivi je razpolagala edino devizna centrala, ko je ta prejela obračun od inozemske banke, glede konkretne izvozne partije, je šele izplačala izvozniku zadevno po kurzu pri-stoječo denarno vsoto v kronsko- dinarski veljavi.
Tako je prišel izvozničar šele po par mesecih, ko je bil izvoz izvršen, do svojega denarja.
Umljivo je tedaj, da se je vedno glasneje čul klic iz vrst izvozničar jev: producentov in trgovcev po odpravi tuje zdrave valute in devizne centrale.
Le počasi, stopnjema se je udaijala finančna uprava gori izraženim zahtevam. Sem je prište-I vati naredbo, da se more izvažati za vsako valuto, razven nemško-avstrijsko in madžarsko, ako je zagotovljen (za isto valuto) uvoz ekvivalentnega. 'pri nas potrebnega blaga. Dalje spada sem tudi ugodnost glede nekaterih predmetov, da se smejo izvažati brez zavarovanja valute: paprika, perutnina, sveže sadje. ajda. poljska pšenica itd.
S tem je bilo prvotno načelo predrto. Radi-tega -in radi zahtev trgovskih krogov je bilo izdanje nove enotne naredbe čedalje nujneje.
Tako smo prišli do Uredbe o reguliraniu prometa z devizami in valutami z dne 25. 9. 1920, ki se je objavila v Službenih Novinah z dne 7. oktobra t. L, št. 221 (Ur. list za Slovenijo z dne 19. oktobra t. 1. št. 120.
S to uredbo so sc glasom člena 33 razveljavili vsi njelj nasprotujoči predpisi.
Oglejmo si tedaj v glavnem Uredbine določbe. Najvažnejši sta: 1. Vsi naši proizvodi se morajo prodajati v inozemstvu za naš narodni denar: dinar oz. krone: 2. devizna centrala se odpravi in na njeno mesto stopi generalni inšpektorat ministrstva financ, ki prevzame vse njene, deloma premenjene posle.
V dosego namena pod 1. predpisuje Uredba dvoje:
a)	Inozemski kunec se mora izkazati s potrdilom naše banke, da si je pri n jel nabavil za tujo valuto (čeke. devize, akreditive) naše kron-sko-dinarske novčanice za nakup blaga, ki ga namerava izvoziti iz Jugoslavije. Le proti takemu potrdilu, kojega vsebina je no naredbi natanko predoisana, prepusti carinarnica blago črez meir>
b)	Tuzemski izvozničar. ki nakupi naravno domače blago, namenjeno za izvoz, za domači dinar, na se mora pri naši banki obvezati, da bo ekvivalent tuje valute (v vrednostnih papirjih, imenovanih že gori), ki io bo dobil za izvoženo blago, prodal na našem denarnem trgu. Tudi v tem slučaju prepusti carinarnica blago črez mejo le proti doprinosom natančno predoisanega bančnega potrdila.
Ta postopek kaže. da izvažamo še vedno za tujo. zdravo valuto In nočemo, da bi nam nastale tlriatve v inozemstvu, glaseče se na našo valuto. Vendar pa ustreza Uredba našim valutnim interesom s tem. da predoisuic efektivno izplačilo kuonin za naše blago, nredno se izvozi, v našem denarju. S tem pa se tudi pospešuje povpraševanje no našem denarju, kar mora pripomoči k zbolišanju naše valute.
2. Razpolaganje s tujimi devizami, čeki In akreditivi.
Na gori -opisani način v našo državo uvedene tuje denarne vrednotnice se norazdcie tako: ena tretjina pripade Narodni banki (državi) po kurzu, po katerem so bile kupljene od izvoznikov. drugi dve tretiini -ostaneta denarnim zavodom. ki so pooblaščeni zn trgovino z devizami in valutami. Porabili sta (ti dve tretiini) no določilih Uredbe za uvozno trgovino in osebne Potrebe plačil v inozemstvu:	za notne stroške,
vzdrževanje dijak-ov. bolnikov itd. Ves postopek je natanko normiran.
Ravno tako predpisuje Uredba natančne določbe glede evidence in kontrole dotičnih denarnih zavodov, ki io izvaia f'rei omeni eni generalni inšpektorat. Denarni zavodi vodilo tedai potrebne registre in obveščajo neriindično gomii Inšpektorat vse v izvoznem prometu odkupljene devize in valute pa se koncentrirajo le pri Narodni banki tn njenih podružnicah.
Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! j
Nudjam
ukusno izialjenu
L
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem. M —'45, —‘SO, —*55,— bO; nadalje nudjam moje pod vezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 1‘40, pomjedene M 1*50, posrebrene M 210, počrnjene M 1-70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu.
Traže se prodavači i zastupnici!
Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0.34.
Memeler Strasse 76/1. v.
Ne omalovažajte
vrijednosti modernih omota. Ukusna i fina oprema škatuljica, zavitaka i bočica, olakšava prodaju i ra-širuje krug konsumenata.
Ako želite o tome informacije, obratite se na „ALOMA“ Ljubljana, Kongresni trg 3.
Bolesnima na želucu i crijevima, ženama n porodu, rekonvalescentima
Iječnicki preporučeno.
Vrlo hranljivo! :: Lahko prebavljivo!
V. BIZJAK i drug
tvornica dvopeka, engl, biskvita, keksa, hostije.
Lječilište Rogačka Slatina. EN GROSS. EXPORT detail.
3F
iTAIL.
=11=^
Vsakovrstne
slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate Izdelke priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
tvornica slamnatih in volnenih klobukov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
Otroka je treba krstiti.
Istotako pa potrebujete za svoje izdelke tudi primerna imena. Ako potrebujete tozadevnih nasvetov, obrnite se zaupno na
„A L O M A“
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Bankovno komisioni i agenturni posao za uvoz — izvoz
Ivan Kušić, Brod n/S.
brzojavi: Kušić Savebrod.	Telefon 140,
Obavlja bankovne naloge u robnom odjelenju, kupuje i prodaje svakovrstne robe na vlastiti račun, Preporuča se za zimsku sezonu radi nabave većih količina bosanskih suhih šljiva, — pekmeza, rakije i šljivovice (više vagona). Ovčje vune, kože, kao sve druge sirovine i zemaljske proizvode. Za svaki zaključak bank. garancija. Tražite obvezne ponudbe.
MARp« trgovina kemičkih i rudarskih proizvoda, ter jjlV.irxD.Ej agentumi i komisioni posao u Brodu na Savi vlasnik tvrtke:
IVAN KUŠIĆ.-*-
Preporuča ae u svim trgovačkim granama, te moli za kup ili prodaju vrijedne naloge kao ponude za svakovrsnu robu. — Solidna pod-vorba, zajamčeno kulantna tvrtka.
Domača tvrdka. Solidne cene.
Ljubljana
Prešernova ulica 9.
Hajnovejši kroji. Točna postrežba.
Velika izbira izgotovljene
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, pomnike in suknje, dalje:
vata
za krojače v kosih in na metre.
Utibliana
Gradišče štev. 10.
Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
FIRNIS
pravi laneni nudi
Slednjič vsebuje Uredba tudi kazenske sankcije proti prevaram po izvoizničanjih, uvozni-čarjih in denarnih zovodih, ki bi jih zagrešil v zadevnem prometu.
Želeti je. da bi ne bila tudi ta Uredba le kratkodobni provizorij, kajti nič ine škoduje stabiliziranju na gospodarskem polju bolj, kakor večno eksperimentiranje z naredbami in uredbami.
Uvodoma -omenjena Uredba naj tedaj ostane toliko časa v veljavi, da bo mogoče oznaniti vsem interesentom: Izvoz in uvoz še popolnoma prost: plačati je le carina, ki je že sama na sebi regulator izvozne in uvozne politike. Da razvojne faze ‘našega narodnega gospodarstva pa smo najbrže še jako daleč.
Poslovno - obrtni davek.
Škoda, ki jo bo narodno gospodarstvo imelo vslcd tega novega nečuvenega davka, bo večja, kakor pa dohodki, ki jih bo država od tega imela. Bremena, ki se nalagajo, so brezpogojno previsoka. Nosil jih ne bo nihče drugi, kakor srednji stan, t. j. uboga para uradniška in delavska, katerim sedali država zopet jemlje z levo roko, kar jim je pred kratkim dala z desno. Država ne sme slepo nalagati davek na vse predmete. Prav je. ako zahteva 10 odstotkov fakturne vrednosti od vseh tvornic, ki izdelujejo luksusne pr -dmete. nikakor pa ne gre, da se zahteva poslovni davek tudi od premoga, živine itd.
P-oslovno-obrtni davek iznaša: 1. Uvozna carina se -poveča za 100 odstotkov; 2. izvozna carina se poveča za 50 odstotkov: 3. uri uvozu luksusnega blaga se mora vrhutega plačati _ 10 odstotkov fakturne vrednosti; 4. pri blagu, ki je oproščeno uvozne ali izvozne carine, se -plačajo vsote po 1. do 3. ravno tako. kakor da ne bi bil-o oproščeno carine: 5. za blago, ki je že uvoženo. se 'dača 10 odstotkov od precenjene vrednosti za luksusno blago in 2 odstotka za drugo blago; 6. občni pr-idobninski davek se podvoji, in sicer državni davek, kakor tudi vse državne doklade: 7. industrijska in tovarniška podjetja plačajo 1 odstotek od prodajne cene svojih produktov: 8. podjetniki, ki delaio za državo ali samoupravna telesa, kakor tudi vsi oni. ki jim dobavljajo blago, plačajo 1 odstotek od skupne vrednosti: 9 denarni zavodi im akcijska podjetja plačajo 2 odstotka od brutto dobička oo bilanci, kakor jo odobri občni zbor in sicer samo za denarne posle.
Plačila poslovno obrtnega davka so oproščeni: 1. Država in državne ustanove, občine in samoupravna telesa: 2. Narodna banka: 3. prodajalci monopolskih predmetov: 4. proizvodi domače industrije; 5. noliedelci 7.a prodajo svojih pridelkov (Uvzemši živine): fi. finančni minister sme oprostiti od tega davka kmetijske in druge zadruge, ki po svoiih pravilih ne razdeljujejo dobička kakor tudi humanitarna in kulturna društva in ustanove.
Načrt te naredbe ni bil predložen fmačnemu odboru. Prihodnjič bomo navedli vzroke, ki so napeljali ministra na ta davek, dalie pa pogreške tega davka m posledice, ki jih bo to novo breme pustilo b"ez dvoma na našem gospodarstvu.
Naše kmetske zadruge.
Pri nas se zadruga jako počasi razvija. Polog mizarske, slamnikarske, žebljarske in nekaj mlekarskih zadrug je še nekaj zadrug, ki so pa nrav za -prav ko-nsumna društva. Da pa tako počasi napredujemo tega je kriv kmet sam. in vlada oziroma vodilni faktorji, ki kmeta prepuščajo samega sebi. ne da bi mu tu pa tam ipris-k-očili na pomoč z dobrimi sveti in mu pomagali ustanav-liati dobre in zanesljive zadrugarske -organizacije. Kmet občuti najbolj -pomanjkanje zadrug, ker ic izpostavljen nevarnim oderuhom in marsikaterim verižnikom po deželi.
Pogldjmo danskega kmeta: nekdaj tako delomrzen pijanec, lahkomiseln zapravljivec, stoji danes na višku. Kaj ga je privedlo do tega? Dobro organizirana zadruga in vzajemno delo. Kar danski -kmet producira, to tudi sam n-rodaja rrodaia -potom zadruge konsumentom tako, da m ves dobiček njegova last: za kar je kot producent blaga edinole upravičen. To bi se dalo izvesti tudi pri nas, saj je naša država tudi agrarna kakor Danska.
VARSTVEN ZNAMKA.

POSTAVNO VAROVANA.
koje volite svojo djeco,
zahtevajte
samo predmete za sisanje zaštitnom markom
„PERO“.
Ova marka nadvlada zbog svojih izvrstnih elastičnih svojstva i žilavosti svojom van-rednom kakvoćom sve gumaste vrste, što su dosada došle na trg.
Garniture za sisanje, kompletne boce za sisanje, odojčeta, si-saljke za boce i ušća marke „PERO“ pro-davaju:
Baloh Janko,
Demšar & Osenar, I. Korenčan, Anton Krisper, I. Samec v Ljub-lani, Adamič Anton v Kranju in König Josip v Celju.
Najmodernejše tMnhn
lastnega Izdelka, anoB ||IIIK|l K
tu- in Inozerasko^oonn WHIUIIU
manufakturno in modno blago
razpošilja Prva kranjska razpošiljalna
Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno.
Trgovina z urami in zlatnino' F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
Trgovina z južnim in domačim sadjem,s kan-diti in slaščicami
R. DEBENJAK.
Celje, Kralja Petra c. št. 5.
h kavčuka
Iciril sitar)!
LJUBIJA** a,
etra ce
8^
Kdor oglašuje, ta napreduje.
Kako naj bi bila zasnovana taka zadruga? Več občin naj bi si osnovalo zadrugo, vsak zadrugar bi moral svoje pridelke, razven onih, ki jih potrebuje sam zase, oddati zadrugi po gotovi ceni, zadruga pa naj bi te pridelke razprodajala direktno konsumentom. Na ta način bi bil kmet deležen polnega dobička. Na drugi strani naj bi zadruga preskrbela kmetu razne potrebščine, ki jih potrebuje za svoje gospodarstvo sploh lin' sicer čim mogoče dobro blago po nizkih cenah. Dobiček zadruge naj bi se uporabil za nabavo poljedelskih strojev, ki bi bili skupna last vseh zadrugarjev in kot — rezervni zaklad za slučaij slabe letine ali kake druge nezgode.
Zadruga naj bi bila na ta način obenem tudi majhna posojilnica. Njen namen naj bi bil ta. da prodaja produkte zadrugarjev po najboljših cenah oziroma na najboljšem trgu, na drugi strani, da poskrbi za razne gospodarske in kulturne potrebščine svojim zadrugarjem. Naš kmet bi se tako najprej izognil raznim špekulantom. Draginja bi ne naraščala od dne do dne. kajti blago bi prišlo direktno iz roke producenta h konsu-mentu in bi ne napravljalo onega križevega pota kakor ga dela sedaj. Predno pride do konsu-menta, je desetkrat kupljeno in prodano, tako da končno prodajna cena znaša najmanj 2 do trikrat toliko kot kupna. Na drugi strani bi se naš kmet osamosvojil in opomogel, kmetska mladina bi se več ne sramovala kmetskega stanu in borne koče. Z veseljem bi gledala, kako ji raste bogastvo in blagostanje. Naš kmet bi več ne obupaval nad gospodarstvom in se selil preko Oceana v deželo dolarjev. Na ta način izgubimo najboljše moči, ker vsi mislijo, da je edino le tam njih rešitev im pot do bogastva.
Tu čaka vlado težka naloga, a kmeta tudi. Vlada naj da kmetu možnost, da se osamosvoji, pomaga naj mu ustanavljati zadruge, da naj mu več možnosti do strokovne in gospodarske izobrazbe. da naj mu več agronomov, tehnikov in živinozdravnikov kot pa „gospodov“ in juristov.
Kmeta pa čaka vzajemno delo, železna volja in samoizobrazba. Poizkusimo in posnemajmo Dansko. Šlo bo. ___________ G. Štefanov.
Gospodarske in politične vesti.
Naš poročevalni zavod v Beogradu, ki je
velike važnosti za našo poročevalno službo v inozemstvu, se nanovo preuredi. Priklopljen bo ministrskemu predsedniku.
Obrtni učni tečaji. Dne 25. oktobra t. 1. se je na anketi v Državni Obrtni šoli v Ljubljani sklenilo povabiti vse pomočnike in mojstre, ki bi hoteli tečaje obiskovati, da to priglase „Pokrajinski zvezi obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani“, Beethovnova ulica 10.
Svoboden tovorni promet med češkoslovaško republiko in našo državo. Železniški tovorni Promet med obema državama je svoboden. Vozarimo za pošiljatve od odpravite postaje do avstrijsko-jugoslovanske postaje, kakor tudi vse takse, carino in storške. ki so nastali med prevozom od odpravne postaje, do te postaje, mora Plačati pošiljatelj. Vozarino, takse, carino in stroške od obmejne postaje do zadnje postaje mora plačati adresat.
Savez zemljoradničkih zadruga v Beogradu
ie ustanovil ravnotam višjo zadružno šolo za izobraževanje zadružnih fnnkcijonarjev.
Češkoslovaške brzojavne zveze. V tekočem tednu je bila vzpostavljena brzojavna zveza med Drago in Budimpešto, Beogradom, Zagrebom, •rstom, Dunajem, Monakovem, Parizom. Hamburgom. Lipskem. Draždanami. Berlinom. Btika-reštom in Varšavo.
Vprašanje južne železnice. „Neue Freie ' resse“ javlja, da je francoska vlada povabila avstrijsko vlado, naj pošlje svoje zastopnike v Pariz, ki bi v zmislu čl. 390 mir. pogodbe pričeli razgovore glede južne železnice. Avstrijska vla-da se bo povabilu odzvala. Povabljeni bodo tudi zastopniki drugih na južni železnici interesiranih držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Deveturni delavnik v mali obrti. Ministrski svet je na predlog ministra za socijalno politiko 0 osemurnem delavniku spopolnil uredbo z na-s ton,m m dostavkom: A ko stavi interesirani obrt-''ik pri okrožnem delavskem nadzorniku tozadevni o-edlog. more nadzornik za poedine obrate raztegniti delavni čas na '9 ur dnevno ali 54 ur tedensko. Če gre za vsa podjetja ene in iste vr-ste. sme odrediti minister za socijalno politiko
to podaljšanje na predlog okrožnega delavskega nadzornika.
Delavska poverjeništva. Ministrski svet je sprejel predlog ministra za socijalno politiko, s katerim se uvedejo za posamezne obrate delavska poverjeništva. V obratih, ki spadajo pod naredbo o 8 urnem delavniku, imajo nastavljena pravico, da volijo delavske poverjenike, ki imajo dolžnost braniti gospodarske, kulturne in socijalne interese delavstva, posredovati med delodajalci in delojemalci, posebno v mezdnih sporili. Poverjeniki posredujejo nadalje pri /razporedu dela, se brigajo za to. da delodajalec uvažuje predpise o delovnem času, o varnosti delavcev itd. Njih dolžnost je tudi, da skrbe za red in disciplino v obratu in da posredujejo pri morebitnem odpustu delavcev. Take poverjenike voli vsak samostojni oddelek večjega podjetja. Aktivno volilno pravico ima vsak delavec (nastav-V.cnec), ki je dovršil 18. leto. Pasivno volilno pravico pa ima vsak polnoletni pismeni volilec.
Paketni promtet z inozemstvom. S 1. novembrom se je otvoril poštni paketni promet med našo kraljevino in nastopnimi državami: Belgijo, Dansko, Egiptom. Finsko. Italijo. Islandijo, Luk-senburgom. Madžarsko Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Španijo, Švedsko in Anglijo.
Nakup čekov na inozemstvo za osebne potrebe. Po odločbi ministra za finance smejo delegati tega ministrstva v Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu in Splitu izdajati posameznikom pooblastila za nakup inozemskih čekov za njih osebne -potrebe v znesku do 3000 dinarjev v tuji valuti,' in sicer samo v nujnih primerih: bolezni, smrti in neodložnega poto. «mja.
Prosilec mora predložiti: 1) potrebne listine s pristojbino vred: 2) dokazila o nujnosti svoje zadeve (U. 1. za Slovenijo z dne 24. X. 1920 št. 123).	O.
Nabava saharina. Ministrstvo za orelrano in obnovo dežel odsek za Hrvatsko in Slavonijo razpisuje z odlokom z dne 27. IX. 1920 št. 12417 oddajo saharina lekarnarjem, d rogi stom. zanesljivim trgovcem za malo prodajo, obrtnikom, ki rabijo saharin v svojem obrtu.
Več pove uradni list za Slovenijo z dne 24. X. 1920 št. 123 v dotičuem razglasu.
Uvoz kapic za lovske puške in trakov za pisalne stroje je glasom odločbe gospodarsko-finančnega komiteta ministrov z dne 9. X. 1920 C. br. 58465 oz. C. br. 52031 zopet dovoljen.
Ti (dločbi sta objavljeni v Službenih Novi-nah z dne 20. X. 1920 št. 232 in v uradnem listu za Slovenijo z dne 28. X. št. 125.	O.
Izvoz koruze za hrano perutnini med transportom ze dovoljen glasom odloka generalne direkcije carin z dne 12. X. 1920 C. br. 66730 brez nlačila izvozne carine in brez zavarovanja valute.
Ta odlok ie objavljen v Službenih Novinah z dne 20. X. 1920 št. 232 in v uradnem listu za Slovenijo z dne 28. X. 1920 št. 125.	O.
Tarifno-prometna konferenca v Bernu. Dne 29. novembra t. 1. se prične v Benu mednarodna tarifno-prometna konferenca, na katero odooš-lie tudi naše prometno ministrstvo svoje delegate.
Češkoslovaška valuta. Češkoslovaška vlada namerava predložiti zakon o ustanovitvi rezervnega zaklada ene milijarde kron v zdravi tuji valuti. Ta rezervni zaklad naj bi se ustvaril iz ore-hiitkov sladkornega izvoza ter naj bi služil za okrepitev češkoslovaških kron v inozemstvu.
Stroški ip dohodki drž. železnic. Računi za m'- soc september 1920 izkazuieio stroško v za direkcijo Beograd 63,702.000. Sarajevo 36.989.300, Subotica. 25.347.600. Zagreb 72.680.400 kron. skupaj 198,719.300 kron. Ker so dohodki istega meseca znašali 175.730.181 kron, ostalo je primanjk-Ijala za september 23.989.120 kron.
Delavnice in kurilnice drž. železnice. Državne že'eznice imalo 11 delavnic, v kolib se /popravljajo vagoni in lokomotive, in sicer v Nišu, Zagrebu. Ljubljani. Brodu ob Savi. Banjaluki. Splitu. Subotici. Vel. Bečkereku. Sarajevu. Mostaru in IJsori. V Splitu se radi težkih razmer ne dela. Kurilniških delavnic je v državi 9. kurilnic ie 43. malih kurilnic 32.
Vzroki nadania avstrijske krone. ..Mittagspost“ .poroča iz informiranih krogov, da se padanje krone v Curihu ne bo ustavilo, marveč da se ie bati da se tam krona sploh ne bo več upoštevala. Vzrok temu nadaniu je iskati v Ameriki. Pred kratkim so (potovali no Nemčiji. Avstriji in Čehoslovaški zastopniki velikih ameriških finančnih skupin, ki so proučevali gospodarsko življenie v posameznih državah ter po svojem povratku predložili .informacije v teh deželah. Informacije glede Avstrije so bile jako pe-
simistične. Vsled tega se Američani, kar le morejo, otresajo avstrijske valute, kar vpliva tudi na padanje nemške marke.
Koliko dinarjev je v prometu? Narodna banka v Beogradu je izkazala 3 milijarde dinarjev v prometu. Nemška banka v Berlinu ima 62 milijard mark, avstro-ogrska (za Nemško Avstrijo) 19 milijonov n. a. kron, češki bančni urad 9 in pol milijard, francoska banka v Parizu pa 39 milijonov francoskih frankov. Notranja vrednost naše kronsko-dinarske novčanice torej ni tako slaba, kakor naši ljudje mislijo.
Rok za ležanje blaga v carinskili skladiščih je skrčen glasom odloka generalne direkcije carin z dne 16. X. 1920 C. br. 67953 na 5 dni. za ležanje v razkladališčih (izven skladišč) pa na 10 dni.
Ta odlok, objavljen v Službenih Novinah z dne 21. X. 1920 št. 233 in v uradnem listu za Slovenijo z dne 28. X. 1920 št. 125, velja izza 1. 11. t. 1.	O.
Izvoz konj belgijske in norveške pasme moškega spola v starosti do dveh let in sicer od letnika 1918 največ 500 glav. od letnikov 1919 in 1920 pa največ po 1000 glav iz Slovenije je dovoljen glasom odloka ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 15. X. 1920 št. 6122 (U. 1. za Slovenijo z dne 28. X. 1920 št. 125).	O.
Novi ameriški prezident. Novi prezident Združenih držav bo Warren Oamaliel Hardine, ki pripada republikanski stranki. Ta je bila sestavljena iz agrarskega elementa posestnikov-far-menjev in industrijskih krogov severne atlanske obale. Harding je ostal zvest vsem točkam starega programa te stranke. Obljubil je. da se bo veliko vmešaval v evropske razmere, kar se mu pa ne bo posrečilo. Amerika je namreč danes najmočnejša država na svetu in ako bo hotela obvarovati to svojo moč. se bo morala boriti z Anglijo, ki hoče nadvlado nad večam delom svetovne trgovine in industrije obdržati v svojih rokah. Če bo Harding prijatelj naše države, sc še ne ve.
Rudarski štrajk na Angleškem. Med delavci in podjetniki ie prišlo do sporazuma s posredovanjem angleške vlade. Ta sporazum je tako važen. Podiftmki in delavci so se obvezali, da bodo skrbeli za povišanje produkcije premoga. Za prvi čas so (Podjetniki pripravljeni plačati 2 šilinga več na teden, potem pa bodo uredili mezde tako. da bodo njih višine odvisne od vrednosti izvoženega premoga. Dva urada bosta ustanovljena na novo. mezdni urad, ki bo izravnal posledice vstajanja in nadania rentabilitete in kooperativa. ki bo skušala dvigniti p-odukcijo. Če bodo cene padle, se ne bodo zvišale samo mezde, ampak tudi dobički Podjetnikov? Pri nas bi bilo tako pametnih predlogov in veselia do dela v premogovni industriji silno potreba.
Priroda, brni S. za oktobar donosi: O. Kučc-ra: Uzduh u oku fizičara. — F. Nansen: Talim. Darvin-Divac: Govor. — N. Fink: Riblji čudaci. —Zvjezdano nebo.—• Pab'rei. — Razgovori. Vrlo zanimljiv i ilustrovan sađržai ovoga broja, koii nos vodi u nevidljivi svijet atoma, na nepregledne ravni sibirske tajge, u mračne dubine mora. koii otkriva velo sa zagonetke govora i diže nas u uzvišenost neba. ne treba doista nikakove druge .preporuke. Dužnost ie svakoga, da podupre prosvjetni rad Prirode, i da odmah pošalje preplahi od 30 K. djaci 20 K. Prirodi. Demetrova 1, Zagreb.
Tščeio se zveze v .Tneoslaviil i. s. z tovarnami železnih polfakritov in ponolnih izdelkov kakor za. žeblje, vijake itd., z izdelovalci domačih in cerkvenih kinov, celih oltariev in pripadajočih delov, z tovarnami lesenih čevljev (cokclj).
Amerikance kuni rudnik, oremrvnkoo. obširne gozdove, industrijsko nodietie ali kai enakega, Ponudbe nni bodo onremlieme z točnimi orisi ev. proračuni, krvrijami načrtov itd.
Kupim hrastove hlode i. s. 40 vagonov. Ponudbe z navedbo naj niži e cene. množino, časom dobave, nakladne postaje itd. Vpošteva se le zdravo blago.
Proda se večja množina (2000 kg) lepe.očiščene volne cd banatskih ovac.
Proda se enonadstropna hiša v Ljubljani (LJdmat).
10 pisalnih strojev, starejši medel priznano prvovrstne znamke ..Remington“ po K 4500. luksuzni avtomobili od 25.000 kron nadalje tovorni avtomobili od 40.000 K nadalje, na prodaj.
Cene zadnjega tedna:
Žito in moka:
Novi Sad: Pšenica 900—940, rž 750, ječmen 510—540. oves 240—270, okrnjena 'koruza 320—• 340, dobra, posušena od lanskega leta 420. Moka 0 stane 13 kron.
Vino:
Cene so skočile za 50—80% navzgor. V Zagrebu 1 16—18 K, v Sremu in Banatu 10—11 K, v Dalmaciji 14 K, stara vina 20 do 25 K.
Živina:
Banat, govedo živa vaga 13—15 K. svinje 26 —29, ovce 10 K.
Petrolej:
Cena je padla. Preje 1020, sedaj 960 K.
Sočivje:
Veliki Bečkerek v Banatu: fižol 500, krompir 210 K.
Na novo vpisane firme in izpremembe pri že vpisanih.
(Izvadak iz „Narodnih Novin“.)
Hranilnica in posojilnica v Laškem, r. z. z n. z. Izprememba načelstva. (U. 1. 126./II., 30. X. 20. — F. 310/20., zadr. I. 232/52. — vpis. 24. IX. 20.)
Eksportna in importna družba v Ljutomeru, d z o. z. (U. 1. 126./II.. 30. X. 20. — F. 539/20.. R. C. I. 24/1. — vpis. 17. IX. 20.)
Prva mariborska tvornica briketov, d. z o. z., v Mariboru. (U. 1. 176./II., 30. X. 20. — F 493/ 20.. R. C. I. 23/1. — vpis. 17. X. 20.)
„Kmetijsko društvo v Tržiču" r. z. z o. z. Obratni predmet: Zadruga. (U. 1. 127./II.. 3. XI. 20. — F. 213/20.. zadr. II. 289/1. — vpis. v zadr. reg. 23. X. 20.)
„Hranilnica in posojilnica v Suhorju" r. z. z n. z. Izprememba članov načelstva. (U. 1. 127/11., 3. XI. 20. — F. 214/20., zadr. II. 22/5. — vpis. v zadr. reg. 23. X. 20.)
„Tramar" Importno i eksportno društvo sa ograničenim jamstvom u Beču (podružnica u Zagrebu). (N. N.. 2. XI. 20. — b. 26834 gr. R/1503 — 1920. — Na novo upisana 7. listop. 1920.)
„Hrv. seljačka zadruga u Selima zagorskim". Upis novih članova ravnateljstva. (N. N„ 2. XI. 20. — b. 8857 gr. R/184 — 1910. — upis u trg. reg. 27. kolovoza 1920.)
„Hrvatska seljačka zadruga u Završju". (N. N., 2. XI. 1920. — b. 9150 gr. R/311 — 1920. — upis u trg. reg. 7. lipnja 1920.)
„Srpska zemljoradnička zadruga u Bjelim vodama". Upis novih Članova upravnog odbo-'bora. (N. N.. 2. XI. 1920. — br. 2646 gr. R/1130 — 1920. — upis 14. listop. 1920.
1920.)
„Hrvatska seljačka zadruga u Majuru". Upis novog člana ravnateljstva. (N. N„ 2. XI. 1920.
—	br. 2561 gr. R/315 — 1911. — upis u trg. reg. 23. rujna 1920.)
„Gospodarsko društvo kao zadr. u Medilm. Sen-kovcu". Zadatak: unapređivanje celokupnog gospodarstva. (N. N., 2. X. 1920. — b. 3470 gr. R/3470 — 1920. — upis u trg. reg. 18. rujna 1920.)
„Zagorska industrija glinenih proizvoda d. d." (N. N.. 2. XI. 1920. — b. 5537 gr. R/5537 — 1920. — Na novo upisana 25. rujna 1920.) „Centralna eskomptna i mieniačna banka d. d„ podružnica Djakovb“. Uois prava supotnisa. (N. N.. 2. XI. 1920. — b. 10. 486 gr. R/696
—	1903. — upis u trg. reg. 16. listopada 1920.)
Dragutin pl. Vulaković, prevozni nosao i uskla-dištenje robe u Zagrebu. (N. N., 3. XI. 1920. —■ b. 27.672 gr. R/1541 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 14. listop. 1920.) Hinko Šlager, agenturni i komisionalni posao sa manufakturnim blagbm. (N. N.. 3. XI. 1920. —- b. 26. 168 gr. R/961 — 1918. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 7. listop. 1920.)
Z
Hinko Singer, trg. manufak.. pletene i galant, robe te tkanine u Zagrebu. (N. N., 3. XI. 1920. —■ b. 23.875 gr. R/849 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 16. rujna 1920.)
„Industrija koža Juraj Jušić i drugovi". (N. N„ 3. XI. 1920. — b. 24.763 gr. R/1386 — 1920.
—	upis u trg. reg. 16. rujna 1920.)
„Našička tvornica tanina i paropila d. d. u Zagrebu". (N. N„ 3. XI. 1920. — b. 26. 387 gr. R/1184 — 1920. — Na novo upis u trg. reg. 7. listop. 1920.)
Rudolf Jurza. kupnja, prodaja i popravak pneu-imatika i automobila u Zagrebu. (N. N„ 3. XI. 1920. — b. 26, 441 gr. R/1263	1920. —
upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 7. listop. 1920.)
„Zagrebačka tvornica odijela i rublja d. d." (N. N„ 3. XI. 1920. — b. 23. 370 gr. R/1263 — 1920. — upis u trg. -reg. 30. rujna 1920.) Branko Borković, agent, i komis, nosao sa žitom. zem. plodinama i manufakt robom u Zagrebu. (N. N„ 3. XI. 1920. — b. 26. 967 gr. R/1098 — 1920. — upis u trg. -reg. za inokosne tvrtke 7. listop. 1920.)
„Jugoslavenska banka d. d. prije Hrvatska zemaljska banka d. d.“ podružnica u Zagrebu. Upis prokurista. (N. N.. 3. XI. 1920. — b. 27. 684 gr. R/702 — 1912. — upis u trg. reg. 14. listop. 1920.)
„Tvornica octa i muštarde društva trgovaca na dionice u Zagrebu". Spremena: naziv tvrtka „KEMIKA“ dioničarsko društvo za kemijsku i farmaceutsku industriju. (N. N.. 3. XI. 1920.
—	b. 26. 966 gr. R/1288 — 1919. — upis u trg. reg. 14. listop. 1920.)
„Isis* dioničarsko društvo za industriju i promet droge i kemikalija u Zagrebu. Uniš prokurista. (N. N„ 3. XI. 1920. — h. 26. 282 gr. R/708 1918. — upis u trg. reg. 7. listop. 1920.) „Srpska kreditna banka i štedionica, društvo na akcije u Karlovcu". Novi upisi i brisi. (N. N„
3.	XI. 1920. — b. 16. 263 gr. R/429 — 1903.
—	upis u trg. reg. 11. listop. 1920.)
„Srpska štedionica d. d. u Glini. Premena 14. čl.
društ. pravila. (N. N„ 3. XI. 1920. — b. 2465. gr. R/35 — 1909. — upis u trg. reg. 12. rujna 1920.)
„Srpska štedionica d. d. u Glini". Bris knjigovodje i prokurista. (N. N., 3. XI. 1920. — b. 2551 gr. — upis u trg. reg. 25. rujna 1920.) Emil Kunci, klesarska radnja i trg. nagrobnih spomenika u Mitroviči. (N. N., 3. XI. 1920.
—	b. 5999 — 1920. — upis u trg. reg. 21. listop. 1920.)
„Gospodarsko društvo kao zadruga u Gotalovu".
Spremena članova ravnateljstva, potpredsjednika. tajnika, blagajnika. (N. N., 4. XI. 1920. — b. 7393 gr. R/327 — 1920. — upis u trg. reg. 29. lipnija 1920.)
„Gospodarsko društvo kao zadruga u Maču". Zadatak društva:	unapređivanje djelokupnog
gospodarstva. (N. N., 4. XI. 1920. — b. 5471 gr. R/5471 — 1920. — upis u trg. reg. 18. rujna1 1920.)
„Daruvarska dionička pivovara 1 munjara u Daruvaru". Brisanje člana ravnateljstva. (N. N„
4.	XI. 1920. — b. 7002 gr. R/163 — 1907. — upis u trg. reg. 1. listop. 1920.)
„Banka za trg. obrt i Industriju, dioničko društvo u Zagrebu." Bris i upis prokurista. (N. N.. 5. XI. 1920. — b. 27.279 gr. R/101 — 1906. — upis u trg. reg. 7. listop. 1920.) „Foresta" dioničko društvo za industriju i trgovinu drva: sjedište u Zagrebu. (N. N„ 5. XI. 1920. — b. 27.281 gr. R/1521 — 1920. — upis u trg reg. 14. listop. 1920.)
Lavoslav LSw, trg. m'jesov. robe u Zagrebu. (N. N.. 4. XI. 1920. — b. 27.711 gr. R/876 —
1909. — upis u trg. reg. 14. listop. 1920.) Makso Kovač, agent, i kom. posao sa rukotvor-nom i kožnom robom u Zagrebu. (N. N.. 5. XI. 1920. — b. 22. 420 gr. R/ 771 — 1919. — uois u trg. reg. 2. rujna 1920.)
Makso Kovač. a. i k. posao itd. Upis prokuriste. (N. N.. 4. XI. 1920. — b. 27.678 gr. R/771 —
1919.	— upis u trg. reg. 14. listop. 1920.) Dragan Tomljenovlć, zastupstvo za grafičku industriju u Zagrebu. (N. N.. 5. XI. 1920. — b. 27. 986 gr. R/1502 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 21. listop. 1920.)
A. Lobi, trg. namirnicama marvinske hrane i takovih tvorničkih otnadaka u Zagrebu. (N. N„
5.	XI. 1920. — b. 27. 712 gr. R/1543 — 1920. upis u trg. reg. za inoposne tvrtke 14. listop.
1920.	)	I
„Hrvatska seljačka zadruga u Granešini". Bris i upis potpredsjednika. (N. N„ 5. XI. 1920. — b. 26. 253 gr. R/1478 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 7. listop. 1920.) „Gospodarsko društvo kao zadruga u Gotalovu“. Spremena članova ravnateljstva. (N N.. 5. XI. 1920. — b. 7393 gr. R/327 — 1920. upis u trg. reg. 29. lipnja 1920.)
„Kamera“, skladište fotografskih potrebština, vlasnik T. Goldstein. (N. N„ 5. XI. 1920. — b. ' 26. 253 gr. R/1478 — 1920. — upis u trg. reg. za inokosne tvrtke 7. listop. 1920.)
..Srpska zemljoradnička zadruga u Gornjem Hrastovcu". Bris i upis člana upravnog odbora. (N. N„ 5. XI. 1920. — b. 2566 gr. R/4310 — 1911. — upis u trg. reg. 24. rujna 1920.)
Žiga Marberger, trg. mješovitom robom sa na-stanom u Nijemcima. Spremena: sadašnij na-stan u Vinkovcima. (N. N„ 5. XI. 1920 — b. 6463 gr. R/482 — 1920. R/971 — 1906. — uois u trg. reg. za inokosne tvrtke 30. rujna 1920.)
„Kordič dioničarsko društvo, veletrgovina gospodarskim potrepštinama i proizvodima u To-varniku.“ Glavni nastao u Zagrebu (N N„ 5. XI. 1920. — b. 4670 gr. R/482 — 1920.) „Vinko Majdič i drugovi" u Zagrebu. Upis prokuriste. (N. N„ 6. XI. 1920. — b. 29445 gr. R/1316 — 1920. — upis u trg. reg. 30. listop. 1920.)
„Hif“, tvornica kemijskih proizvoda u Zagrebu. Bris i upis člana ravnateljstva. (N. N.. 6. XI. .1920. — b. 28.503 gr. R/177 — 1913. — upis u trg. reg. 21. listop. 1920.)
„Zagrebački magazin Kapamadžija i Bondy“ u Zagrebu. Prokuristi podjeljeno ovlaštenje na samostalno potpisivanje firme u svojstvu prokuriste. (N. N.. 6. XI 1920. — b. 28.233 gr. R/658 — 1913. — upis u trg. reg. 21. listop. 1920.)
„Srpska sremska banka d. d. u Rumi". Spremena članov upravnog odbora. (N. N.. 6. XI. 1920.
—	b. 12.102 gr. R/15919 1917. — upis u trg. reg. 28. listop. 1920.)
„Istočno jadransko trgovačko dioničko društvo"
u Zagrebu. Svrha: import, eksport, agent, i komis., promicanje prometa i indust. (N. N., 8. XI. 1920. — b. 25.541 gr. R/1439 — 1920.
—	upis u trg. reg. 7. listop. 1920.)
„Hrvatska sveopča kreditna banka" d. d. u Zagrebu. Upis njezine podružnice u Varaždinu. (N. N.. 8. XI. 1920. — b. 29.915 gr. R/181 — 1920. — upis u trg. reg. 30. listop. 1920.)
..Beton", o-radievna indust. d. d. u Zagrebu. Svrha: tvoritba, nabava i prodaja svakovrsnog gradievnog materijala, kao i sudjelovanje kod sličnih poduzeća. (N. N.. 8. XI. 1920 b. 20.275 gr. R/1091 — 1920. — upis u trg. reg. 29 srpnja 1920.)
-Banka Runčić i drug" d. d. u Zagrebu. Svrha je društva označena u točkama 1—3 N N. (N. N.. 8. XI. 1920. — b. 28.766 gr R/j.584
—	1920. — upis u trg. reg. 21. liston. 1920.) ..Narodna" mlinska i gospodarska industrija d. d.
u Zagrebu. Svrha je društvu osnivanje, sti-canie i nabava mlinova, i drugih sa ovim u savezu stoječih indust.. te prodana i kunova-nie žita i mlinskih proizvoda. (N. N. 9 XI 1920. — b. 29.326 gr. R/1615 — 1920. — upis u trg. reg. 4. studena 1920.)
..Hrvatska «mrna ciglama d. d. u likvidaciji u Sisku“. (N. N.. 9. XI. 1920. — b. 11.356 gr. R/13.003 — 1913. — bris tvrtke iz trg. reg. 27. listopada 1920.)
PISMENA POJASNILA V NASLEDNJIH ZADEVAH PODAJA ANONČNA EKSPEDICIJA.
Veščak za strojne opekarne z dolgoletno nrakso pri izdelovanju vseh vrst strešne in zidne on ek e prevzame popolno opremljeno opekamo v naem oz. v akord.
Vinska klet s posodami in kompletnimi pripravami se odda v najem.
Lepa salonska garnitura se proda za K 7000.
Prodam se stara okna in vrata, uporabljiva pri postavitvi barak in manjših hiš.
Odda se lokal na prometnem kraju v Ljubljani trgovcu, ki se strinja z vso udeležbo hišnega lastnika, ki je tudi trgovec.
Mali oglasi.
Rabljene steklenice od Eau de Cologne kupuje po najvišjih cenah drogerija I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. ĆERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Kupujemo laneno seme vsako količino. Sever & Komp., Ljubljana.
Nakladnici pozor!
ÜF“ Nacrte 'W
za moderne umjetničke razglednice preskrbljiva
„A L O M A“
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Poljsko, povrćno 1 travno
sjemenje ÄCVÄ
pouzdano lijepe Trsti cvjetnog sjemenje* zatim ptlčlje hrane mješane, zdrave i čiste dobije se na veliko i malo u trgovini sjemenja
„SEKITZas'eMakalevanU.
Ljubljana, :: Aleksandrova ulica 3.
Modni atelier za gospode in dame.
Lastna zaloga pristno angleškega blaga.
Albert Matijevič
odpremničtvo.
Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
SOL
20 vagonov nudi po vagonih
Prestave
IPOHI-EiPOBI
M. J. NERAT,
Maribor, Gosposka 58. II. Telefon 262, Brzojav: Gumi impoit.
slovenske, hrvaške, srbske (tudi v cirilici), češke, nemške, angleške, francoske in italijanske oskrbi točno in po solidnih cenah
Anončna eksp. AL. MATELIČ,
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 3.
n
LL
KrauthackeriJean
pećari i graditelji štednjaka. (Vlastito skladište peći '"H
Zagreb, Nikolićeva ul. 15 i Ilica 12.
Preuzima sve vrsti radnja novih peći i štednjaka. Specijalno za pregradbe za konstruiranih peći i štednjaka kao i sve vrsti popravke uz najpovoljnije cijene i uz jamstvo.

trgovina z galanterijsk. blagom, Gosposka ul.38 priporoča: pisemski papir,cigaretni papir,stekleni in šmirgel - papir, krema za čevlje,$klju-čavnice za potne košare i. t. d. i. t. d. i. t. d.
„Croatia“
zavarovalna zadruga v Zagrebu, ustanovljena od mestne občine Zagreb leta 1884.
sprejema v elementarnem in življenskem oddelku vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
Zahtevajte prospekte
katere pošilja in daje vsa potrebna pisma in ustna pojasnila
Podružnica v Ljubljani, Stari trg številka 11. Sprejemajo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka.
Založniki pozor!
OSNUTKE
za moderne umetniške : razglednice skrbi :
„A L O M A“
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Najuspešnejše orožje
proti konkurenci je
dobra reklama!
Zahtevajte proračune!
ANONĆNA EKSPEDICIJA
AL. MATELIČ
Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Hrvatska banka d. d.
Zagreb, Gajeva ulica 10.
ELEKTROS
_JJ______________LL
I Odio za drvo.
11	II
Kupuje i prodaje sve vrsti mekog i tvrdog drva kao i gradjevnog i jamnog drva, te okraj ke i gorivo drvo uz najpovoljnije cijene.
URED ZA ELEKTRIČKU INDUSTRIJU I POGON
S VLADIMIR NOVAK
ZAGREB Frankopanska ul. 8
Tnlafon h«twwt».»-31 - Brao|a»i»„Palctronawak“ Zagreb i
S	i
g| URED JU JE; Bleklltne centale I sve vrsti po- E ■ona sa električnu rasvjetu I prenos sile 6td. g|
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BNNBB
Tel. 386.
Tel. 386.
Maribor, Gosposka ulica 38,
trgovina z galanterijskim blagom na debelo
nudi po znatno^znižanih cenah: Cigaretni papir in stročnice znamke „ALTESE“. — Čistilo in voščilo za čevlje znamke „FOX“. — Kalodont, razni pisemski papir, ključavnice za košare in razno drugo galan-
. terijsko blago.
■ ■■■BemBeeeeeeeeeeeleeeleeeleeeeeBBeeeBeBeeeeeeee BBBBBBB*BBBBBBBBBBB|BBB|eBe|BBBBBBBBBeBBHBBeBeBBB
ERF" Prodaja na veliko i "W® |j
IKIII1]
štiio i!
ZAGREB, Ilica 31. jj
Telefon 17.95.	Telefon 17-95. Ü
Preporuča svoje proizvode, koji su ;;
već danas bolji od svih inozemskih. Sve vrsti tinte za pisanje i kopiranje, tuševa, mastila za štampilje sa i bez ulja, arapsku gumu u elegantnim
BB
BB
BB
BB
faQon-boeicama. Plavilo u bočicama *"
i krugljicama, elegantno pakovano. Vrlo umjerene cijene!
Tražite naš cjenik!
■ bbbbbbbbb|bbb|bbb|bbbbbbbbbbbbbbbbbbbI!
Dl. 16 H		nfflff šivalne stroje vozna kolesa a nmiötosX spadajoče predmete priporoča Inn. M ::: Ljnliliana SODNA ULICA ST. 7.
odvetnik	Ptnj.		
Čitajte „Jugoslavensko burzo“.		
NE PODCENJUJTE
vrednosti lepe ovojnine. Okusna in lična oprema škatljic, zavitkov in steklenic, olajša prodajo ter razširja krog odjemalcev. Ako želite o tem informacij, obrnite se na
„Aloma“, Ijnbljana, Kongresni trg št. 3

MEDJUNARODNO OTPREMNIŠTVO
EMIL EICHHORN
m
er x)
m
Brod n, Savi Bos. Brod
Utemelieno g. 1879
Špedicija svake vrsti, ocarinjenje, preseljenja u vlastitim pokuč-tvenim kolima. Tarifalni i rekla-macioni odio.
Brz.: Eichhorn.
OSIJEK I. ZAGREB,
Frankopanska ul» 9
(<i>)
Z 3
m
M
M
M
M