CELJSKI TEDNIK Celje, 12. oktobra Leto XII. štev. 40 GLASILO SOCIAUSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK< CENA IZVODU 20 DIN Usfava in delovni človek Več kot razumljiro je, da bodo naši delovni ljudje pokazali naj- več zanimanja za tista poglavja v predosnutku nove ustave, ki go- vorijo o njihovih pravicah in dolžnostih in ki se nanašajo na konkretno organizacijo naše druž- be in njenega mebanizma. Zato so umestna prizadeTanja vseh po- litičnih organizacij, da pripravijo temeljite razprave in razgovore zlasti o teh delih piedosnutka no- ve ustave. Četudi ne kaže podcenjevati or- ganizacijska vprašanja razprav o osnutku nove ustaTe, pa bi ven- darle morala biti na prvem me- stu skrb, da se kar največje šte- vilo naših ljudi spozna z novo ustavo, kot pomembnim doku- mentom razvoja marksistične zna- nosti. Naša ustava, kot je bilo po- vedano, temelji na programu Zve- le komunistov Jugoslavije ter se naslanja na tiste pravne in druž- bene norme, ki vodijo k stalnemu napredku in nenehnemu razvoju naše skupnosti. Predosnutek nove ustave izhaja iz zgodovinskega dejstva, da je v Jugoslaviji po zaslugi revolucije in socialistične graditve ukinjen tisti družbeni sistem, ki je teme- ljil na izkoriščanju, na politični in narodnostni neenakopravnosti ter da so postavljeni takšni cilji graditve družbenega sistema, v katerem bosta človek in njegovo delo na prvem mestu in rešena vsakršnega izkoriščanja ter samo- volje katerikoli vrste. Tej osnovni misli je v ustavi podrejeno vse; ustava zasleduje cilj, kako bi delo postalo edino merilo vrednosti in kako bi člo- vek, ki dela, postal resnični go- spodar svojega dela in plodov te- ga dela. Ustava teži, da v skladu z materialno osnovo naše družbe, zagotovi takšen položaj delovnega človeka in takšne družbene od- nose, za katere se je delavski raz- red tudi boril v obdobju svoje re- volucionarne preteklosti. Zato ni naključje, da, so v temeljnih na- čelih predosnutka nove ustave te- le besede: Družbeno politični si- stem Jugoslavije izhaja iz takega položaja delovnega človeka, ki služi le njemu. V skladu s tem je individualnim in splošnim inte- resom delovnega človeka nasprot- na vsaka oblika upravljanja pro- dukcije, delitve in drugih družbe- nih dejavnosti, ki bi sprevračala socialistične družbeno ekonom- ske in politične odnose, bodisi v obliki birokratske samovolje ali na monopolen položai oprtih pri- vilegijev, bodisi v obliki sebičnega individualizma in partikularizma. Na tej podlagi ustava regulira organizacijo države, državnih or- ganov in celotnega mehanizma, ki mora ohraniti enotnost sistema, hkrati pa zagotoviti vse pogoje za uresničitev takšnih družbenih od- nosov. Toda, kot cilj naše druž- be ni samo izgradnja države za- radi države, ali države zaradi trajne zaščite nekih razrednih in- teresov, tako tudi naša ustava ni samo ustava države. Ona je isto- časno kodeks vseh pravil demo- kratskih načel v pogojih družbe- nega samoupravljanja. V tem smislu je ustava tudi neke vrste družbeni dogovor o načinu živ- ljenja v naši skupnosti. In prav zaradi tega je izredno pomembno, da jo naši ljudje sprejmejo z glo- bokim razumevanjem. Predosnutek ustave odpira veli- ke možnosti za nadaljnjo ustavo- dajno dejavnost v republikah, ko- munah in delovnih kolektivih. In v tem je poroštvo, da bodo naši delovni ljudje s svojo zavestno akcijo vplivali in krojili sebi bo- dočnost. Nova ustava ničesar ne obljub- lja in ne slika v lepih barvah ne- ko okvirjeno, statično sliko lepše prihodnosti, temveč odpira naše- mu delovnemu človeku možnost, da osvaja posamezne dele in eta- pe tistega življenja, katerega hoče doseči. ENAKA MERILA ZA VSE Oni dan sem govoril z ljud- skim poslancem, ki je obiskal svoje volivce v neki vasi blizu Celja. Pojjovor je nanesel tudi na predosnutek nove ustave. — Po pravici nam povej, ali ne pomeni nova ustava likvidacijo zasebnega kmeta, so ga spraševa- li vaščani. Ko jim je pojasnil nesmisel takšnih domnev, so silili vanj z novimi vprašanji: — Zakaj pa ni v predosnutku nove ustave določena največja površina, na kateri smejo imeti kmetje lastninsko pravico, itd. Taka in podobna vprašanja da- jo slutiti, da nekaterim kmeto- valcem ni povsem jasna naša smer v kmetijstvu. To potrjujejo tudi razne pripombe, ki jih je tu in tam čuti prav v času, ko si na- ša družba prizadeva, da bi tudi v kmetijstvu dosegli čim večje proizvodne uspehe. Skoraj v vseh občinah celjske- ga okraja so že sprejeli odloke o izvajanju agrotehničnega mini- muma, ki jih bodo morali kmeto- valci dosledno izpolnjevati. Ra- zen tega so občine ipredpl;sale občinske doklade, da bi z njimi vzkladile dajatve od kmetijske proizvodnje z dohodkom iz kme- tijstva, ki je v zadnjih letih do- kaj narasel. Seveda veliko bolj v nižinskih, rodovitnih predelih in okoli mest ter industrijskih središč kot v hribovitih legah. Namen občinskih doklad ie v tem, da se dajatve od kmetijstva pravično razdele na vse kmeto- valce, saj so dolžni prav tako kot delavci v industriji prispevati svoj delež za skupne potrebe družbe. Namen odlokov o agro- tehničnem minimumu pa je, da družba zagotovi čim bolj renta- bilno proizvodnjo in produktiv- nost v kmetijstvu, seveda tam, kjer so dani pogoji za to. Nekateri kmetovalci pa še ved- no menijo, da so ta prizadevanja uplerjena proti njim, kot lastni- kom zasebne zemlje, z namenom, da bi jim družba na ta ali oni način zemljo odvzela. To pa je popoln nesmisel, saj ni nikjer os- nove za to, niti v predosnutku nove ustave niti v doslej spreje- tih zakonskih določilih, saj je za- kon o 10-hektarskem maksimumu dovoljno zagotovilo, ki negira ta- ke domneve. Gre torej za nič drugega kot da zagotovimo, kjer so tudi za- gotovljeni agrotehnični pogoji, čim večje hektarske donose, saj premajhna kmetijska proizvod- nja že občutno zavira naše napo- re v gospodarstvu sploh. Ukrepi, ki jih sprovajamo, niso nič nove- ga. So le odločen imperativ da- našnjega časa, če hočemo tudi kmetijsko proizvodnjo uskladiti z uspehi, ki jih dosegamo na dru- gih področjih. Mimogrede še to, da so podobne ukrepe začeli že zdavnaj izvajati v nekaterih dru- gih naprednih državah kot n. pr. v Italiji, Franciji in Nemčiji. Razumljivo je, da je družba zainteresirana, da so zemljišča kot dobrina splošno družbenega pomena obdelana v skladu z na- šimi možnostmi in potrebami. Kdor tega iz kakršnega koli raz- loga ne more (pomanjkanje de- lovne sile, delovnih sredstev itd.), se lahko vključi v pogodbeno so- delovanje z zadrugo ali pa se lahko odloči za odkup ali zakup zemlje. Napreden kmetovalec, ki obde- luje zemljo po principih sodobne agrotehnike, bo tudi brez težav plačal dajatve družbi. Zanj to ne bo problem, saj je znano, da so dohodki zasebnih kmetovalcev v zadnjih petih letih narasli za 73 %, kljub ne preveč dobrim le- tinam, davki pa so se povišali le za 60 "^/o. Pomeni, da je dohodek kmetovalcev še vedno za 13 % večji kot je bil pred petimi leti. Letos n. pr. so cene kmetijskim pridelkom poskočile za 15 davki pa v povprečju le za 6%. Če pa primerjamo dajatve delav- cev s kmeti, ugotovimo, da pro- računski prispevek znaša 15 % cd dohodkov delavcev, medtem ko so obdavčeni dohodki iz kmetij- stva povprečno le za 10,3 %. Ti podatki kažejo, da skušajo občine z občinskimi dokladami zagotoviti le načelo pravičnosti, ki bi naj bilo za vse proizvajalce enako. Nikakor pa niso davki ad- ministrativna mera, da bi z njimi pospešili odkup ali zakup zemlje. Teh zahtev, ki jih terja današ- nji čas, pa ne bo mogel izpolniti kmetovalec, ki mu je obdelava zemlje deveta briga. V laški ob- čini n. pr. sta dve večji kmetiji, katerih eden lastnik živi v Nem- čiji, drugi pa je zaposlen v Za- grebu. Ta dva lastnika prav go- tovo ne bosta mogla obdelati zemlje, tako kot zahteva odlok o agrotehničnem minimumu, in tu- di ne plačati davkov. V takih pri- merih bo družba morala poseči vmes z administrativnimi ukrepi, da bo zagotovila sodobno obdela- vo in izkoriščanje zemlje. Kmetovalci, ki gospodarijo po sodobnih načelih, prav gotovo ni- majo nobenih pomislekov glede lastninske pravice zemlje, saj 22. člen predosnutka zvezne ustave jasno pove sledeče: »Kmetje smejo imeti lastninsko pravico na obdelovalnem in gozd- nem zemljišču, katerega največ- ja površina se določa z zveznim zakonom, ter lastninsko pravico na delovnih sredstvih v mejah in ob pogojih, ki jih določa zakon. Zakon določa, v katerih mejah in ob katerih pogojih smejo imeti občani lastninsko pravico na zemljišču ter na delovnih sred- stvih v obrtnih in drugih poolitične organizacije delale na svojih območjih. Nekaj od teh iz- kušenih in požrtvovalnih delav- cev mora še v naprej ostati v vod- stvih enih in drugih organizacij; med drugim tudi zavoljo tega, da bodo s svojimi izkušnjami poma- gali novim odbornikom. Ko bodo sedanja vodstva krajevnih in ob- činskih organizacij SZDL obrav- navala kadrovska vprašanja, bo prav, če se bodo z vsemi predvi- denimi kandidati pogovorila o njihovih bodočih nalogah in funk- cijah. Ti razgovori morajo biti opravljeni še pred občnimi zbori, ne pa šele na njih. V pripravah na občne zbore se bo treba še zediniti glede števila članov v odborih krajevnih in se- veda tudi občinskih organizacij SZDL. Pri obravnavanju tega pro- blema naj velja načelo, da morajo biti bodoči odbori delavni, zato ne preštevilčni. Na konferenci so osvojili predlog, da naj bi odbori krajevnih organizacij SZDL šteli od sedem do sedemnajst članov. V vsebinskem pogledu naj obč- ni zbori izzvenijo v zelo konkretni obravnavi krajevnih problemov in nalog v luči komunalnega go- spodarskega in družbeno politič- nega življenja. Zelo važna bo oce- na, kako je krajevnim organizaci- jam SZDL uspelo zainteresirati in aktivzirati svoje člane pri reševa- nju vseh problemov, ki so se po- javili. Pri vsem tem ne sme iz- ostali ocena politično izobraževal- nega dela, za katerega so odgo- vorne edinole organizacije SZDL. Konference morajo analizirati, kako je vodstvom posameznih or- ganizacij SZDL uspelo koordini- rati in zlasti še spodbujati celotno družbeno politično življenje. Pri tem pa seveda ne gre za to, da bi na občnih zborih podrobno govo- rili o delu vseh družbenih organi- zacij na tistem območju; četudi problematika te dejavnosti ne sme ostati. Na torkovi konferenci predsed- nikov občinskih odborov SZDL pa so med drugim še priporočili, da naj krajevne organizacije, ki ima- jo v svojem sklopu podružnice, pripravijo najprej občne zbore v teh organizacijskih enotah in šele potem, po delegatskem sistemu zbore krajevnih odborov SZDL. m. b. Uspeh je v znanju in delu Vse šmarske osnovne organiza- cije Zveze komnistov so imele v teh dneh svoje letne konference. Povsod so se poglabljali v pro- učevanje krajevnih in občinskih pogojev, ki so podani v trenutni stopnji družbenega razvoja. Ko- munisti se zavedajo, da je edino v delu in poznavanju teh pogo- • jev mogoče uspevati. Prav pose- bej podrobno so razpravljali o kmetijstvu in turizmu ter medse- bojnih odnosih. Tu in tam so ugo- tovili nekatere pomanjkljivosti. Posamezni komunisti se vse premalo angažirajo pri reševanju svojstvenih krajevnih problemov, ki bi jih vsaj ponekod lahko z ne- koliko večjo aktivizacijo občanov reševali. Prav komunisti pa so ti- sti, ki bi naj bili nosilci najna- prednejših idej v kraju. Letos je bilo sprejetih nekoliko manj no- vih članov, ker želijo, da bi v vr- ste komunistov vstopali le tisti, ki se s svojim delom in prizade- vanjem lahko razvijajo v dobre komuniste. Ne gre za številke, temveč za ljudi. Mnogo članov je še, ki se vse premalo zavedajo svoje odgovornosti: ti se bodo še prav posebej morali izobraževati in si prizadevati. Za vse mlade komuniste pripravljajo posebne seminarje, kjer se bodo podrob- neje spoznali z osnovnimi prvina- mi našega družbenega življenja in programom ZKS. Bežna anketa o družbeni infor- miranosti med prosvetnimi delav- ci — komunisti je pokazala, da se tudi ti premalo poglabljajo v družbeno problematiko. Povsod so sprejeli sklep, da se bodo teme- ljito poglobili v novo ustavno gradivo, da bodo med ljudmi prav oni vselej lahko ob konkretnih vprašanjih dobri pojasnjevalci. Občinski komite ZKS je vsem or- ganizacijam predložili v obravna- vo tudi predlog za novi občinski komite. Komunisti v osnovnih or- ganizacijah so o tem živahno raz- pravljali in podajali ustrezne kri- tične pripombe, tako da bodo na kandidatno listo sprejeli resnič- no najprimernejše. Enkrat konec oktobra se bodo zbrali pravkar izvoljeni delegati na občinski konferenci, na kateri bodo spre- jeli občinski program dela in na- kazali uspele in slabosti, ki so se pojavljale med živahnim delom v preteklem letu. Druaa štftviIWa hiltena HORTTKULTURNECtA DRUŠTVA V ŽALCU Uspeh prve številke je dal pravzaprav pobuHo, da se je pri- zadevno hortikulturno društvo t Zalcii odločilo za redno izdajo svoiega biltena. Tako je pred kratkim izšla že druga številka, ki govori ne samo o hortikultur- nih ureditvah v Žalcu, marveč daje tudi nekaj koristnih in tudi praktičnih nasvetov za gojitev cvetic in podobno. Drugi številki pa so priložili tudi skico ureditve otroškega igrišča v Žalcu ter na- črt za ureditev (ozelenitev) par- kirnega prostora pri Hmezadu. SachUslicM mua- najširša oblika sanoupnvijanja S^ialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki jo nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna demokratična zveza občanov, je najširša po- litična opora in oblika samoupravljanja delavnih ljudi. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije občani: — načenjajo in obravnavajo gospodarS'ka, družbeno-politifc- na, zunanjepolitična in druga splošna vprašanja z raznih po- dročij družbenega življenja; vsklajuje razna ali različna mne- nja, da se najdejo rešitve, 'ki pomagajo h krepitvi samouprave, uveljavljanju pravic in interesov človeka in občana in k na- predku socialističnih in demokratičnih odnosov; ,.vv T uresničujejo pravico prostega izpovelovanja svojih sta- lišč in mnenj ter pravico 'kritike dela volilnih organov im upravnih organov; — uresničujejo družbeno kontrolo nad delom organov, or- ganizacij in posameznikov, ki opravljajo družbene funkcije, posebno glede zagotovitve javnosti in odgovornosti v njihovem delu; I — dajejo politično iniciativo na vseh področjih družbenega življenja; zagotavljajo čim popolnejše uresničevanje svojih volilnih in drugih pravic in volilnih aktivnosti; — se borijo za bolj humane odnose med ljudmi, za ustvar- jenje in razvijanje pravil socialistične morale ter za odprava zaostalosti, birokratizma, zlorab, samovolje, drobnolastniške se- bičnosti in anarhičnosti ter drugih škodljivih pojavov v druž- benem življenju. Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnik in Drganizator na- rodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, je postala po nujnosti zgodovinskega razvoja organizirana vodilna sila delavskega razreda in delovnega ljudstva pri graditvi socializ- ma in pri razvijanju bratstva in enotnosti narodov ter solidar- nosti delovnih ljudi. V socialistični demokraciji in družbeni sa- moupravi je Zveza komunistov s svojim usmerjajočim idejnim in političnim delom glavni pobudnik politične aktivnosti za var- stvo in nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev soci- alistične družbene in demokratične zavesti. (Iz temeljnih načel predosnutka nove ustave) Celjska slika Vabimo k sodelovonju IN JAVNI RAZPRAVI Razprava o predosnutku nove ustave Federativne so- cialistične republike Jugo- slavije zajema po sfeupnem zasedanju zvezne ljudske skupščine in zveznega odibo- ra SZDL Jugoslavije vse širši krog naše javnosti. Upravni odibor Društva no- vinarjev Slovenije je sklenil pozvati svoje člane in vse državljane, posebej pa- še strokovna dništva, da se ak- tivno in tvorno vključijo v javno razpravo o novi ustavi preko tiska, radia in tele- vizije. Upravni odbor Društva no- vinarjev je mnenja, da je široka izmenjava mnenj o tem zgodoviinskem dokumen- tu izrednega pomena in da bo zato sleherni prispevek — objavljen v našem tisku in radiu — obogatil vsebino irazprave v ikomunah in v de- •lovinih organizacijah. Zbrana celota bo tako nudila vse- stransko, konkretno gradivo za razipravo o dokončni for- mulacija ustavnih načel. V skladu s tem ipoziivom vabita tudi uredrništvi Celj- skega (tednika in Radia Celje vse prebivalce celjskega okraja, vse javne in .politične delavce, člane delovnih ko- lektivov, 'strakovimih in po- litičnih organizacij in prav tako Ljudske mladine Slove- nije, da s svojimi prispeviki izpopolnijo to veliko raz- pravo. Uredništvi Celjskega tednika in Radia Celje KRITIKE PROBLEMI Kot je rekel moj predgovornlk... v mesto je prišel človek s po- deželja in skušal najti vsaj enega od približno dvajsetih funkcio- narjev. Vse dopoldne je taval na- okrog, trkal na vrata in spraše- val, toda povsod je naletel na ene in iste odgovore: je na sestanku, ima konferenco, je na izredno važ- nem posvetovanju itd. Skratka, vsi so bili na najrazličnejših se- stankih. Tako je dobil vtis, da je sle- herni, ki je ta dopoldne prišel v mesto, da opravi kateri koli služ- beni opravek, prišel zastonj. Se- veda, pa to ni značilno samo za to mesto, na katerega se nanaša primer. Več ali manj se to ponav- lja v vseh večjih in manjših kra- jih. Zdi se, da smo znova prišli v obdobje sestankov, konferenc in raznih zasedanj. Le-ti so takrat, ko je za to posebna ix)treba, pa tudi takrat, kadar ni potrebe. Se- je in sestanki so v rednem de- lovnem času, pa tudi izven njega. Toda, eno je gotovo, več jih je med rednim delovnim časom, kot pa v popoldanskih urah. Pa še nekaj, vse te konference navadno trajajo zelo dolgo, včasih so dalj- še kot bi. lahko bile. Navadno je že tako, da se zavlečejo tista po- svetovanja, ki -so slabo priprav- ljena. Znani so primeri, da se je orga- nizator tega ali drugega sestanka močno zavzel, da je v redu pri- pravil posvetovanje. Na razpolago je dal temeljite analize, zbral je celo vrsto agrumentov, ki osvet- ljujejo določeni problem, ves ta material je razmnožil in ga pra- vočasno poslal vsem udeležencem predvidenega sestanka. Toda, na- vzlic temu se je pripetilo, da se je takšen sestanek zavlekel v nedo- gled. Mnogi udeleženci posvetova- nja namreč niso niti odprli gra- diva, ki so ga prejeli za zaseda- nje, kaj šele, da bi ga proučili in prišli pripravljeni na posvet. Ta- ko niti ne vedo, kaj to gradivo sploh vsebuje in kakšni argu- menti in podatki so na razpolago. Pa ne samo to. Obstoji namreč neko nenapisano pravilo, da zlasti tisti udeleženci sestanka, ki se nanj sploh niso pripravili, ki niso proučili dostavljenega gradiva, so- delujejo v razpravi in to zelo res- no in avtoritativno. To delajo pač zato, ker »morajo« govoriti. Na- vadno pa to počenjajo tako, da se v svojih dolgoveznih in prav nič koristnih debatah sklicujejo na svojega predgovornika: kot je de- jal moj predgovornik ... itd., in zatem ponavljajo njegove misli in besede, torej tiste, ki so že bile izrečene. Tako lahko na enem in istem sestanku čujete tudi po več- krat eno in isto misel, celo z isti- mi besedami. Takšni sestanki so dolgovezni in mučni, zlasti še za tiste, ki so se nanje dobro pripravili. Lahko bi celo rekli, da se lahko takšni se- stanki izrodijo v nekoristno iz- gubljanje časa. Sestanki so nujni, da se na njih obravnavajo sporni problemi, da se analizira situacija ali določen problem, da nek forum ali orga- nizacija zavzame stališče do ne- kega pojava, da bi našli najboljše načine reševanja vprašanj, da bi se pogovorili o smernicah prihod- njega dela in podobno. Takšni se- stanki so nujni in potrebni. To zahteva tudi naš družbeni razvoj, da bi zlasti na njih kar največ ljudi sodelovalo pri upravljanju ali odločanju o posameznih prob- lemih in nalogah. Nekaj pa je nujno, da se vsak sestanek dobro pripravi in da tu- di vsi udeleženci pridejo nanj do- bro pripravljeni. V teh primerih bo manj sestankov, razen tega bo- do krajši in uspešnejši, CELJSKI TEDNIK STEV. 40. — 12. oktobra 1962 3 NOVE CENE MOKE IN KRUHA Zaradi izvajanja novih ukrepov v kmetijstvu in da bi ustvarili čim ugodnejše materialne pogoje za povečanje kmetijske proizvodnje, »o se julija letos povečale odkup- me cene za pšenico, rž, koruzo, sladkorno peso, bombaž, klavno živino itd. Nove cene kmetijskih proizvodov so zagotovljene proiz- vajalcem za letošnjo letino, pa tu- di za letine v 1963. in 1964. letu. Nove odkupne cene za osnovne kmetijske proizvode so v primer- javi s cenami lanskega leta večje ea približno 17 %. S tem bodo kmetijska gospodarstva, zadruge in drugi proizvajalci dobili sred- stva, s katerimi jim bo omogoče- no rentabilnejše in racionalnejše poslovanje. Tako zvišanje cen os- novnim kmetijskim proizvodom bo ugodno vplivalo na povečanje proizvodnje, boljšo preskrbo trga in zmanjšanje uvoza. Zvišanje od- kupne cene za. pšenico in rž, pa terja, da se tudi maloprodajna če- sa moke in kruha prilagodi novi ravni" kmetijskih proizvodov. Ko je zvezni izvršni svet izdal tistrezne predpise, je hkrati do- Tolil, da se lahko cena kruhu v povprečju za vse tri vrste, to je za črni, za pol beli in beli kruh, Kviša do največ 15 dinarjev. Ni- komur ni odobreno višje povpreč- je. Po podatkih, ki so na razpola- go, je očitno, da se cene za kilo- gram belega kruha gibljejo v dr- žavi od 90 do 100 dinarjev. Dosedanje cene moke in kruha niso bile v pravilnih ekonomskih odnosih s cenami za pšenico in cenami drugih kmetijskih živil- skih artiklov, marveč so bile umetno obdržane s pomočjo sub- vencij iz zveznega proračuna. Takšne cene so čestokrat povzro- čale neracionalno potrošnjo moke in kruha zlasti še povečan uvoz. To je povzročalo težave pri pre- skrbi mestnega prebivalstva s pše- nico, razen tega pa je negativno vplivalo na proizvodna prizadeva- nja kmetijskih proizvajalcev. Nova uredba o mletju pšenice določa, da morajo mlini iz 100 ki- logramov pšenice namleti 80 kg moke, od teh mora 55 kg ustrezati tipu črnega kruha, ostanek pa ti- pu pMDlbelega oziroma belega. Pri- stojni organi, predvsem pa ljud- ski odbori, morajo skrbeti, da se bo uredba pravilno izvajala. Zato bodo tržne inšpekcije nadzirale mletje pšenice in kaznovale peke, ki bi mešali razne vrste moke, kar tudi doslej ni bilo dovoljeno. Da bi se zaradi višjih cen kru- ha ne zmanjšali realni dohodki delavcev, uslužbencev, upokojen- cev in invahdov, je zvezni izvrš- ni svet sprejel posebne predpise, s katerimi se zvišajo njihovi oseb- ni dohodki za 400 dinarjev na mesec, pričenši s 1. oktobrom. Razen tega se bodo zvišale otro- ške doklade za 210 dinarjev za otroka in sorazmerno s tem tudi za ostalo število otrok. Tako zna- ša nova otroška doklada za enega otroka 3450 din (prej 3240), za dva otroka 6.710 (prej 6.310), za tri otroke 9530 (prej 8960), za štiri otroke 11.910 (prej 11.190), za 5 otrok 13.770 (prej 12. 920) in za vsakega nadaljnjega otroka 1890 dinarjev (doslej 1730 dinarjev). Zvišane postavke otroških dodat- kov se uporabljajo od 1. oktobra. Nadomestila delavcem in usluž- bencem morajo omogočiti gospo- darske organizacije in ustanove, ki opravljajo delitev dohodkov iz čistega dohodka oziroma iz svo- jih dohodkov; nadomestilo usluž- bencem, upokojencem in invali- dom, kot tudi nadomestila za več- je otroške dodatke pa morajo omogočiti ustrezni organi iz svo- jih proračunov in drugih sredstev. Da bi v proračunih in družbe- nih skladih zagotovili sredstva za predvidena nadomestila, bo treba varčevati pri drugih izdatkih. V gospodarskih organizacijah pa je treba sredstva za nadomestilo za- gotoviti predvsem z večjo delovno produktivnostjo in znižanjem po- slovnih stroškov, da bi se tako čim manj zmanjšali skladi pod- jetja. POMEMBNA PRIPOROČILA Zadnja seja obeh zborov občin- skega ljudskega odbora v Sloven- skih Konjicah ni bila "zanimiva samo zaradi tega, ker je bila pr- va po tako imenovanem počitni- škem obdobju in so zavoljo tega prišla na dnevni red poročila kar sedmih svetov, marveč tudi za- radi nekaterih predlogov in pri- poročil, pa tudi sklepov, ki so jih odborniki sprejeli. Ne glede na to pozitivno stran, pa je vendarle treba grajati precejšen izostanek članov zbora proizvajalcev, saj jih je bilo od 21 članov navzočih komaj deset; sedem pa celo ne- opravičeno odsotnih. Ni naključje, da se je najbolj živahna razprava vodila o spre- jemu odloka o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. Novi odlok je postavil mejo med višin- skimi, srednjevišinskimi in nižin- skimi predeli, oziroma v večji meri določil ločnico med višinski- mi in nižinskimi predeli. V po- vprečju pomeni novi odlok povi- šanje občinske doklade za 24,5 %; razumljivo pa je, da v večji meri bremeni nižinske predele, kot pa višinske. Zanimivo je, da bo novi odlok prizadel tudi okoli 150 ta- kih kmečkih posestnikov, ki so z eno nogo na posestvu, z drugo pa v tovarni. Ko so odborniki razpravljali o poroštvih, so z razumevanjem sprejeli predlog, da zagotovii(jo Lesno industrijskemu podjetju v Slovenskih Konjicah v prihod- njem letu deset milijonov dinar- jev kot prispevek za rekonstruk- cijo podjetja. Prav tako so spre- jeli načelni sklep, da naj ljudski odbor napne vse sile, da bi bila rekonstrukcija izvršena v Kostro- ju. Gre namreč za podjetje, ki je trenutno v velikih težavah, kate- remu pa je treba pomagati, da bo končal svoj program rekonstruk- cije; Raz^ tega pa zlasti prihod- nje mesece izkoristil za temeljito analizo bodočega proizvodnega procesa. Medtem ko je ljudski odbor konjiške občine potrdil sklep pri- zadetih delavskih svetov o priipo- jitvi konjiške tovarne usnja v Lenartu v Slovenskih Goricah h Konusu, pa so odborniki istočas- no še priporočili, da naj se pri- pravi ekonomska dokumentacija o združitvi tovarne usnjene kon- fekcije Ko-Ko h Konusu in nada- lje o združitvi celotne kovinske industrije na obomčju konjiške občine. Oba primera, zlasti pa sledn;i kaže, da se ljudski odbor močno zaveda pomembnosti inte- gracije v gospodarstvu. -mb tk, Načrti za nove obrafne prostore v podjetju za izdelovanje umet- nih brusov »Comet-« v Zrečah pri Slovenskih Konjicah pripravljajo načrte za gradnjo novih obratnih prostorov. V podjetju je sedaj za- poslenih že okoli trideset delav- cev, S postavitvijo še ene večje proizvodne hale, pa bi število za- poslenih lahko povečali. Predvi- devajo, da bodo gradbena dela stala okoli 20 milijonov dinarjev. V. L. PRVO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE Pred dnevi so v Šempetru v Savinjski dolini končali dela pri gradnji prvega avtobusnega posta- jališča v celjskem okraju sploh (pri tem seveda izvzamemo celj- sko postajališče). Kolikor je ta vest nadvse razveseljiva, pa hkrati kaže, da smo na tem področju v silnem zaostanku in da bi se mo- rali z večjo zavzetostjo lotiti gra- denj še ostalih, prav tako pre- potrebnih postajališč. Pri tem ne gre samo za to, da dobijo potniki primemo čakalnico ob slabem vremenu, marveč tudi, da z ure- ditvijo takih postajališč zmanj- šamo možnost prometnih nesreč zlasti na cestah prvega reda, ki so najbolj prometne. Zato bi bilo prav, če bi šempetrski primer do- bil čim več posnemaicev. Stolpnica v Zrečah v Zrečah bodo zgradili stolpni- co, v kateri bo predvidoma 32 stanovanj za delavce, ki so za- posleni v tamkajšnji tovarni ko- vanega orodja. Slednja se bo v prihodnjih letih še razvijala ter bo zaposlila več novih delavcev, za katere bodo stanovanja več kot potrebna. Nova trgovina Potrošniki iz Slovenskih Konjic so pred kratkim dobili še en do- kaj urejen trgovski lokal, v kate- rem podjetje Dravinjski dom pro- daja različne industrijske izdelke, V lokalu so pridobili dva nova prostora, kar je om'^gočilo tudi boljši razpored za prodajo name- njenega blaga. HibŠM sa tem Po informacijah, ki nam jih je posredovalo celjsko podjetje »Ve- ležitar« znašajo maloprodajne ce- ne moke v Celju: črna, tipa 1000 — 71 dinarjev za kilogram, pol- bela, tipa 600 — 85 dinarjev, bela, tipa 400 — 90 dinarjev, pšenični zdrob — 92 dinarjev, ržena moka — 76 dinarjev za kilogram. Cene kruha pa so: črni: 76 di- narjev za kilogram, polbeli: 90 dinarjev (to je v glavnem kalku- lacijska cena, medtem ko tega kruha v glavnem ni pri nas v prodaji), beli: 96 dinarjev, rženi: 82 dinarjev za kilogram. Ena žem- ija stane 10 dinarjev. Medtem ko te cene veljajo za Celje, pa so lahko v drugih krajih za nekaj višje, predvsem zaradi prevoznih stroškov. Izlivka cevne drenaže in kemično uničevanje plevelov v odvodniku MEUORACIJSKI SISTEMI GRADBENI STROŠKI IN KMETIJSKA PROIZVODNJA v gradnjo hidromelioracijskih sistemov v Savinjski dolini in vzhodno od Celja je bilo doslej vloženih več kot 700,000 milijo- nov dinarjev. Skupno je zgraje- nih sistemov na 1542 ha kmetij- skih zemljišč. Od navedenega šte- vila je bilo 80 ha delno zgrajenih do 1945. leta in 1462 po tem letu. Hidrosistem Bolska je v izgrad- nji; skupno s tem bi znašale po- vi^ine pod melioracijskimi sistemi okrog 1800 ha. Največje hidromelioracijsko po- dročje je v Spodnji Savinjski do- lini. To je hidrosistem Ložnica; drugi po velikosti pa je hidrosi- stem Bolska. V Zgornji Savinjski dolini in obrobju so manjši hi- drosistemi. V povprečju so znašili stroški izgradnje od 300.000 do 400.000 di- narjev za hektar, ker se je gra- dilo po sistemu kombinirane cev- ne in krtične drenaže. Ce bi gra- dili po sistemu klasične drenaže, kjer so drenažne cevi vgrajene gosto, bi stroški za en hektar zna- šali skoraj enkrat več, V gradnjo hidrosistemov je vložen družbeni denar, ki se na večini hidrosiste- mov začne vračati v letošnjem 1 tu. Na osnovi zveznega in repu- bliškega zakona so ljudski od- bori Mozirje, Šoštanj in med pr- vimi Žalec sprejeli odloke o hid- romelioracijskih sistemih na svo- jih območjih. Investitorji pa se- stavljajo osnovne načrte za izko- riščanje kmetijskih zemljišč, iz katerih je razvidno, kako naj se razvija proizvodnja na zemljiščih hidrosistema, da bo dosežena maksimalna proizvodnost. Tam so tudi predvideni agromeliora- cijski ukrepi, ki zagotavljajo vi- soko proizvodnost in s tem mož- nost odplačevanja odškodnine za hidrosistem. Po teh načrtih se rav- najo predvsem družbena gospo- darstva, ki spreminjajo travniško proizvodnjo v njivsko proizvod- njo krmskih rastlin. Zasebni pro- izvajalci pa so T glavnem zadržali travniško proizvodnjo na hidro- sistemih. V proizvodnji je nastala razlika med družbenim in zasebnim ko- ristnikom melioriranih zemljišč. Tako je na primer obrat kmetij- skega kombinata v Šempetru pri- delal 1961. leta s pomočjo pri- mernih agromelioracij od 700 do 845 metrskih stotov silažne koru- ze na 1 ha zemljišču, ki je pred melioracijo dajal od 12 do 30 me- trskih stotov slabega sena. Letos je isti obrat na isti površini dose- gel na najboljših mestih 42.7 me- trskih stotov pšenice. Od vseh zemljišč na področju hidrosistemov izkorišča družbeni sektor 565.2 ha, zasebni lastniki pa 976.8 ha. Lastništvo in način izkoriščanja zemljišč na področ- ju hidrosistemov se spreminjata. Zlasti letos je precej zemljišč pre- šlo s prodajo, zamenjavo ali na- jemom v izkoriščanje družbenih bratOT. Vihodni del ložniškega hidrosistema je skoraj ves v druž- beni lasti. Tam deluje obrat Arja vas kmetijskega kombinata Ža- lec, Površine, kjer so bili vse do- sl j slabi travniki, so preorali in obse j ali s silažno koruzo. Okrog 75 odstotkov zemljišč na ložni- škem hidrosistemu je še vedno pod prirodnimi travniki, katerih proizvodnja zaradi nezadostnih agromelioracijskih ukrepov, ne bo zlahka vrnila potreben letni zne- sek kot odškodnino za izkorišča- nje hidromelioracijskih objektov. Zato se je kmetijska zadruga «-Sa- vinjska dolina^ odločila, da omo- goči zasebnim proizvajalcem od- plačevanje tudi na drug način. Predložila je, da prevzame vse finančne obveznosti zasebnega ko- ristnika za odplačilo investicij, za- sebni koristnik pa odstopi zadrugi s posebno pogodbo določeni del svojega melioracijskega zemljišča. Kakšni bodo rezultati tega pred- loga še ni znano. Ugodno pa je to, da ima zasebni proizvajalec mož- nost izogniti se neposrednim de- narnim dajatvam za investicije; razen tega pa je ugodno in po- membno to, da se bodo meliori- rana zemljišča obdelovala po so- dobnih načelih agrotehnike in agromelioracij. D. H. Takoj zaposlimo mlajšo tovarisico, stanujočo na ožjem mestnem področju, na delovnem mestu snažilke v poštev pridejo samo tovarišice, ki so prijavljene kot nezaposlene na Zavodu za zaposlovanje delavcev. Ponudbe prinesite osebno v kadrovski sektor Časopis- nega podjetja »Celjski tisk«. Kmetijska zadruga Celje razpiisuje javno lidtacijo ztL prodajo 54 kom. kraT molznic, sivorjave pasme z rodovnUtom Isklicna cena bo določena po kjijiŽTii vrednosti. Licitacija bo dne 15. oktobra 1962 v hlevih zadružne ekonomije T Dobrni, in sicer za interesente družbenega sektorja ob 9. uri dopoldne, za interesente privatnega sektorja pa ob 12. uri istega dne. Interesenti si lahkho živino ogledajc vsak dan od 9. do 11. are dopoldne, v kol"kor licitacija na določeni dan ne uspe, bo ponovna licitacdja za oba sektorja v soboto, dne 20. oktobra 1962 ob 9. uji. LICITACIJA o prodaji osnovnih sredstev Režijskega odbora za gradnjo ceste Store—Svetina—Celjska koča Proda se: 1, Diesel motor ARAN 6 KS; 2, T grobem d<^rajena stavba 26,70 X 5>0 m v neposredni bližini koče na Svetini. Zelo prikladno za pofiitniški dom, ima 5 spalnic, dnevno sobo, kuhinjo in lepo teraso; 3. večje število dobrih odej; 4. razna orodja za cestogra-dnjo. Informacije se dobe pri tehničnem vodstvu Režijskega odibora T Storah pri Celju, dnevno ob 14. uri. Vprašati pri vratarju Železarne Store. Licitacija bi bila dne 15. oktobra 1962 ob 16. uri v domu na Svetini. OBRTNO PODJETJE ^»STEKLAR« CELJE obvešča cenjene stranke Šaleške doline, da je odprlo svojo poslovalnico v Velenju začasno v prostorih steklarskega mojstra Ščurek Jožeta, do ureditve prostorov z Zadružnem domu. Strankam nudimo usluge steklarske obrti in to: stavbeno steklarstvo, izdelava in brušenje ogledal, brušenje in gravi- ranje pomičnega stekla, okvirjenje slik ter vsa k tej stroki pripadajoča dela. Poslovalnica posluje od 8. do 16, ure vsak dan in ob so- botah od 8, do 12. ure. Vsa dela izvršujemo hitro in solidno po zmernih cenah. Za usluge se priporočamo! 4 CELJSKI TEDNIK STEV. 40. — 12. oktobra 1962 Mladina orje zdrave brazde ... Najtežji je problem mladine na vasi in le redkokdaj podrobneje osvetlimo to stanje. Nedvomno je velika razlika med mladino v in- dustrijskih središčih in na vasi, še posebej pa je prizadeta, kot kaže tista kmečka mladina, ki dela na socialističnih kmetijskih gospo- darstvih. O teh problemih in o vpraša- nju političnega ter družbeno eko- nomskega izobraževanja ter vlo- ge mladih kmečkih proizvajalcev, o nalogah uvajanja sodobne druž- bene proizvodnje, je pred dnevi bilo v Žalcu važno posvetovanje mladine in kmetijskih strokovnja- kov. Do posvetovanja je prišlo na pobudo okrajnega komiteja ljud- ske mladine v Celju. O okvirnih nalogah našega kmetijstva je go- voril tovariš KNEZ, član okraj- nega komiteja LMS iz Celja, med gosti pa je bil navzoč tudi član CK LMS tovariš FRANC HUDEJ. Živahna razprava je razkrila marsikaj in obenem mnogo pri- spevala h konkretnim zadolžit- vam, sprejemljivim za našo kmeč- ko mladino. Iz razorave je bilo razvidno, da marsikateri mladi proizvajalec kmetijskih posestev nima primernih stanovanj in išče rešitve na senikih, prav tako pa se je močno odražala pomanjklji- va izobrazba kmečke mladine, ki se ji je v zadnjem času posvečalo pač premalo pozornosti. Veliko govora o klubih mladih kmečkih proizvajalcih je bilo bolj papir- nato delo, kajti tudi kjer so za- res obstajali, niso našli prave vse- bine dela in je vse skupaj ob vi- selo pač zgolj pri oblild, ki je za- doščevala. Najboljši dokaz nedejavnosti teh klubov je dejstvo, da ne sre- čujemo v kmetijskih samouprav- nih organih mladine. To kaže na tradicionalno nezaupanje do mla- dine, da bi soodločala, kajti, češ, le-ta še nima dovolj izkušenj ipd. Da bi odpravili takšna nevzdrž- na stanja, so sprejeli sklepe, da predlagajo socialističnim gospo- darstvom, naj prenovijo nekatera gospodarska poslopja za stanova- nje kmečkih delavcev, nadalje pa to, da bodo v zimskih mesecih občinski komiteji morali storiti za dopolnilno izobrazbo proizva- jalcev v kmetijstvu mnogo več kot doslej, kajti le politično in strokovno zrel mladinec bo kos vsem ogromnim in odgovornim nalogam v kmetijstvu in kot tak- šen bo tudi spoznal, da je njego- va perspektiva prav tako v kme- tijstvu kot v industriji. In šele izobražen kmečki mladinec bo lahko dajal vsebino klubom mla- dih proizvajalcev. Na posvetovanju je mladina se- stavila program dela na obsežnem področju socializacije vasi in dvi- gu družbene proizvodnje. Njiho- va naloga bo predvsem tesno so- delovanje z zasebnimi kmetoval- ci, skrbeli pa bodo predvsem za čim hitrejšo povečanje površin družbenega sektorja. -ik mora spoznali ustavo v torek popoldne se je prvič sestal aktiv predavateljev za tolmačenje ustave v šoštanjski občini ter razpravljal o or- ganizaciji ter načinu tolmačenja osnutka. V aktivu je 32 čla- nov. Povprašali smo sekretarja Socialistične zveze tovariša Milana Sterbana, kako potekajo priprave. Pri tolmačenju predosnutka ustave smo si v samih pripravah delo razdelili, tako da bodo pri- prave potekale po gospodarskih organizacijah ter komunalnih in stanovanjskih skupnostih. Pri kra- jevnih odborih Socialistične zve- ze in stanovanjskih skupnostih v Šoštanju in Velenju smo že usta- novili aktive, ki so prevzeli orga- nizacijsko skrb. To je vsekakor nujno potrebno, kajti aktiv pre- davateljev bo imel dovolj dela zgolj s tolmačenjem, to je z raz- govori z občani. In kakšne metode boste upo- rabili pri tolmačenju? Celotna akcija mora biti sproščen razgovor o pravicah in dolžnostih, pojasnjevanje vpra- šanj, ki jih bodo stavljali občani, vse to vsekakor z uvodnim poda- janjem bistva nove ustave z družbeno političnega vidika. Da pa bodo člani aktiva sposobni od- govarjati na vprašanja, je potreb- no, da poprej temeljito skupno predelajo celotni predosnutek in pojasnila tovariša Kardelja in ostalih, prav tako pa bodo neka- teri člani aktiva šli na seminar po teh vprašanjih v Ljubljano. Na vprašanje, kako in v ka- tero smer bodo te razprave pote- kale v gospodarskih organizaci- jah, je odgovoril predsednik ob- činskega sindikalnega sveta tova- riš Rafko Žagar. Dejal je, da te dni pripravljajo aktive v posameznih gospodar- skih organizacijah; v le-teh bodo razpravljali vseskozi s poudar- kom o nadaljnjem razvoju decen- tralizacije delavskega samouprav- ljanja. Nadalje je dejal, da študij pred- osnutka nove ustave nalaga veliko osveščanja neposrednega proizva- jalca, kajti uresničitev naših usta- novnih načel zavisi od nas sa- mih, od stopnje naše družbene za-, vesti. Naša naloga je, da sleherni politični delavec sodeluje v tem najširšem razpravljanju in da ne bo občana v naši sredi, ki ne bi bil spoznan s temi načeli. Podružnica knjigovodij v Šmarju v šmarski občini so pretekli teden imeli prvi občni zbor po- družnice društva knjigovodij. V občini je 135 takih uslužbencev, na zboru jih je bilo 65. Vsekakor je poklic knjigovodje v našem gospodarstvu zelo pomemben: od njegove aktivnosti je dostikrat od- visno, kako se razvija podjetje. To je najobčutljivejši merilec za ugotavljanje ekonomskega utrioa vsake gospodarske organizacije. O pomenu in nalogah društva knjigovodij sta spregovorila pred- sednik društva Bele in tajnik Vi- denšek iz Celja. Predsednik šmar- ske občine Joško Lojen pa je če- stital k uspešnemu zborovanjr in želel, da bi društvo knjigovodij v šmarski občini delovalo uspešno ter pomagalo pri reševanju več- krat gospodarskih problemov. Na zborovanju so izvolili devet- članski upravni odbor, ki mu predseduje Nežika Golčman. Za podpredsednika so izbrali tovari- ša Pelka, za tajnico Marico Goj- tanovo, za predsednika nadzorne- ga odbora pa Antona Tepeža. To je zdaj že šesta podružnica dru- štva knjigovodij. Kaka teliti ia »fi^ašauie Ne le v šoštanjski občini tudi drugod imajo težave z zaposlovanjem žena. To vpra- šanje postaja vse bolj otip- ljivo in nikakor ne smemo prezreti število S^fT neza- poslenih. Res je, da je zavod za zaposlovanje uspel, da je dokajšnje število le-teh za- poslil pri kmetijskem po- sestvu Salek, kmetijski za- drugi v Šoštanju, gozdnem gospodarstvu v Nazarju in gostinskem podjetju hotel »Paka-'-' v Velenju in v zad- njem času tudi pri tovarni gospodinjske opreme »Go- renje-«. Problem pa še ni re- šen in kljub ogromnim na- logam, ki stojijo pred vsemi družbenopolitičnimi organi- zacijami, nikakor ne smemo pozabiti nanj. Zavod je v letošnjem letu uspel, saj je v marsikateri gospodarski organizaciji s tesnim sodelovanjem odpra- vil dokaj razširjen sistem za- poslovanja po poznanstvu, ki je preko vseh predpisov ob- šlo prijavo na zavod. Marsi- kje sp to samovoljo utemelje- vali s pravicami samouprav- ljanja, vendar pa menimo, da takšno odločanje ni ni- kakršen dokaz samouprav- ljanja, še manj pa upošte- vanja zakonitih predpisov. Hote ali nehote so delale ali morda še delajo gospo- darske organizacije s takšnim načinom ne le krivico soci- alno šibkim, ki bi nedvomno v delo vložili ves svoj inte- res, temveč tudi nepravično selekcijo med dela in za- služka potrebnimi. Vprašanje še vedno ostaja in se po- glablja po svoji družbeni in sociološki pomembnosti in je premalo, če uiotavljamo, da nimamo dovolj delovnih mest za te ljudi. Neka rešitev se mora najti, kajti vsako od- lašanje, posebno še pri žen- ski mladini po končani osem- letki, je več kot škodljivo. Ali vemo, kje bomo pri- hodnje leto zaposlili okrog 300 mladink? Za zavod je to preresen problem, ki ga brez pomoči komune pač ne bo v stanju rešiti. Se to: večina te mladine je delavska, to so otroci neposrednih proiz- vajalcev, ki bi radi sami postali koristni in potrebni člani družbe! -ik Zaenkrot bomo pisali še »lec« v četrtek, 4. oktobra, so v Ljubljani razpravljali člani slovenske akademije zna- nosti in umetnosti pod vod- stvom predsednika tovariša Josipa Vidmarja o vprašanju samostalniških in pridev- niških tvorb na končnice -lec in -vec ter njihovih iz- peljank. Po daljši, burni raz- pravi so sklenili, da predla- gajo Svetu za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije, da naj po šolah pišejo po slovenskem pravo- pisu iz leta 1950 tako dolgo, dokler ne bo nova komisija sestavila novega šolskega pravopisa. Od 50 znanstvenih delav- cev — jezikoslovcev, pred- stavnikov društva prevajal- cev in književnikov ter av- torjev novega slovenskega pravopisa je v razpravi so- delovalo 14 govornikov. Ve- čina je zagovarjala pripono -lec. S tem predlogom, ki bo postal obveznost, pa še ni- kakor ni konec zmede na šo- lah. Večina novih učbenikov (letošnje leto je bogato z učbeniki trajnejše veljave) je bilo natiskanih z dosled- nim upoštevanjem novega pravopisa. Vprašanje je, če to dejstvo ne bo vneslo še več zmede med šolnike in šolarje. Nedvomno bi bilo zaželjeno, da tudi o tem spregovori Svet za šolstvo. -ik Stanovanja za borce v šoštamjsiki občini še vedno ni v celoti rešeno stanovanjsko vpra- šanje borcev narodnoosvoibcxiilne vojne in vojaških vojnih invali- dov. Vendar pa je zavzemanje družbenoipolitionih organizacij in ostalih za rešitev tega vprašanja dokajšnje in je tudi rodilo sado- ve. Tako je občinski ljudski odbor na svoji zadnji seji siklenil na po- budo komisije za borce in sveta za finance občine Šoštanj, da še v letošnjem letu kupi 17-stano- vanjski blok v Velenju in stano- vanja dodeli nezaposlenim borcem ter neikaterim javnim uslužben- cem. Del sredstev za nakup teh stanovanj bo prispeval republiški svet za socialno varstvo. Ta hu- mana odločitev je bila nujna, kajti nekaj teh zaslužnih borcev je živelo v prav skromnih stano- vanjih. Res je, da je s tem naku- pom rešeno le nekaj najnujnejših stanovanjskih problemov bivših borcev^ vendar pa kaže, da ta naikup ni poslednji in da v šo- štanjski občini resno in priza- devno rešujejo te probleme. -ik Šošta!niska občina JE PROSLAVILA Občina Šoštanj je letošnji svoj praznik proslavila z bogatim eno- tedenskim kulturnim in telesno vzgojnim programom. Slavila pa je svoj praznik tudi z delovnimi zmagami in uspehi dokajšnjega vlaganja v komunalne objekte. Tako so v tem tednu slavnostno odprli kulturni dom v Zavodnji, kotalkališče v Velenju in z malo zakasnitvijo prenovili II. osnovno šolo v Šoštanju, Pa ne samo to, pred nedavnim so izročili svoje- mu namenu osnovno šolo v Smartnem ob Paki, čez čas bo otvoritev zdravstvenega doma v Velenju in I. osnovne šole v Ve- lenju. Torej leto velikih zmag na področju najpotreibnejših družbe- nih služb. Ves teden je bil izpopolnjen z različnimi tekmovanji. Začeli so pionirji s prireditvijo »pokaži kaj znaš« iz prometno varnostnih predpisov. Šoštanjska in velenj- ska godba na pihala sta dali vsaka po en promenadni koncert, vrstila so se tekmovanja v keg- ljanju, v streljanju z zračno puško, v nogometu nied posamez- nimi delovnimi kolektivi. V so- boto pa je v Velenju gostovala Svoboda iz Mežice s Kleistovim »Razbitim vrčem«. Najbogatejša pa je bila nedelja. V Šoštanju so priredili sprefcnost- ne vožnje z mopedi, motorji in avtomobili, v Velenju so se pio- nirji, mladinci in člani potegovali za najboljše rezultate v atletiki, v Zavodnji so otvorili kulturni dom, v popoldansknih urah pa je slavnostni otvoritvi kotalka- lišča v Velenju sledila odlična revija kotalkarjev iz; Ljubljane. In ne le to! V ponedeljek so vsi delovni kolektivi šoštanjske ob- čine tekmovali v proizvodnji. Prav pomembna je odločitev de- lovnih kolektivov, da so praznik premaknili od ponedeljka na ne- deljo, da ne bi v nasprotnem za- virali proizvodnih nalog. Kako dolgo še? Celjski tednik je v številki 36 z dne 14. 9. 1962 pod tem naslo- vom objavil informacijo, po ka- teri bi naj Gozdno gospodarstvo v Celju imelo v najemu traktor nekega kmeta iz Dobrše vasi po pogodbi s klavzulo, »da je dolžno Gozdno gospodarstvo traktor čistiti, popravljati in vzdrževati v redu« in iproti najemnini 400 din na uro. Omenjeni podatki so bili pre- verjeni, pri čemer je bilo ugo- tovljeno, da med Gozdnim gospo- daiistv.om Celje in katerim koli kmetom ne obstoja nobena to- vrstna pogodba. Res je, da je neki kmet iz Dobrše vasi, ki poseduje traktor s specialnimi gozdarskimi priključki, ki pri nas še niso v uporabi, poskusil z vlako lesa. Vendar do sklenitve pogodbe ni prišlo, ker se Gozdno gospo- darstvo in omenjeni kmet nista mogla apcMrazumeti glede cene za izvleko. Rudi inž. Strohmaier direktor Gozdnega gospodarstva Celje ir- Se enktai „čut do človeka" Tovariš urednik! Želimo odgovoriti na članek tov. Franca Cveta, ki je bil ob- javljen v vašem listu št. 38 z dne 28. 9. 1962. Kot prvo naj povemo, da v dobi, ko se vsd z vsemi silami borimo za zmanjšanje ogromnih izgub na področju socialnega za- varovanja tako v okraju kot v občini Šoštanj (piščev naslov »Cut do človeka« ni utemeljen, saj iz samega dopisa izhaja, da je pisec povzročil socialnemu zavarovanju nepotrebne in precejšnje izdatke. Vprašamo se samo, 'kaj bi .ise zgo- dilo v primeru, če bi se na tele- fonski poziv ne oglasila niti re- šilna postaja Celje, kar bi bilo možno. Verjetno bi tovariš klical Ljubljano, namesto da bi se pod- vizal in šel na rešilno postajo, kjer bo lahko izvedel, da je de- žurni šofer na vožnji, da pa lahko obvesti o nujnosti drugega šofer- ja. Klicati drugo postajo sploh ni bilo potrebno. Piščeva žena je že precej časa prej dobila od zdrav- nika napotnico za bolnišnico, (se- veda, če se je sploh pri njem oglasila). Seveda bi se mož, k,ot skrben mož noseče žene, ki je pred porodom, moral pozanimati, kako je pri rešilni postaji, kje je recimo iskati drugega šoferja, če je prvi na vožnji. Vsega tega pa pisec članka ni storil, temveč je po vsemu sodeč kar .brezskrbno čakal. Ko pa se je žena zvijala v porodnih krčih, je EK>hitel na LM. Res pa sta si oba, tako mož kot žena, izbrala najbolj skrajni rok za klicanje rešilne postaje; čeprav bi lahko mož že prej sporočil re- šilni postaji to dejstvo in bi bil šofer ne samo pripravljen, tem- več bi prišel že z rešilnim avto- mobilom na dom. Razumljivo pa je, da mora tudi zavarovanec kaj storiti in če ni dfrugače tudi Iti osebno poiskati šoferja, ki sicer ni dežuren, a je vsak čas pri- pravljen iti na vožnjo, zlasti če je dežurni šofer že na vožnji. Vsega tega pa člankar 'ni storil, saj sam izpričuje svojo »komod- nost«, ko pravi, da mu ni bilo, da bi šel »na skoraj pol ure oddalje- no rešilno postajo«, dn to niti ne za lastno ženo, ki se je zvijala v porodnih krčih. Mimogrede bodi rečeno, da je babica b^^ia pri ženi lin je celo po pregledu svetovala piscu naj gre na rešilno postajo. Ona mu je celo ponudila svoje kolo, da se z njim odpelje na rešilno postajo. Glede nujnositi prevoza ob kritični uri pa naj omenimo samo to, da je žena gisca rodila šele po 6 urah. Vse torej kaže, da je pisec članka ravnal povsem po svoje in pri tem računal tako kot tudi drugi zavarovanci — »saj vse plača so- cialno zavarovanje«. Tovariš urednik, mislimo, da smo si edini v tem, da si neka- teri naši državljani, kot je primer tovariša Franca Cveta, vse pre- malo zavedajo, da so tudi sami dolžni storiti vse, da bi bili stroški našega zdravstvenega za- varovanja čim manjši ne pa, da zgolj iz svoje »komodnosti« ali celo razvade ravnajo tako, kot je v konkretnem primeru storU pi- sec. Zato smo mnenja, da piščev apel na čut človeka ni utemeljen, ker bi se dejansko on moral za- vedati, da njegove nepotrebne stroške plačujemo vsi zavaro- vanci. Njegove navedbe na koncu članka, da se on ne more zanesti na rešilno postajo, so neute- meljene. Lahko bi kvečjemu rekli, da se naša rešilna positaja ne more zanesti na take zavaro- vance kot je pisec, ki sicer imajo napotnico za bolnišnico, a se raje obračajo na oddaljenejše rešilne postaje, namesto da bi pravočasno storili vse, kar je potrebno, da se naročilo lahko izpolni. Sicer pa lahko zavarovanci iz območja Ve- lenja kaj več povedo o trudu re- šilne postaje, da bi vsakemu po čim krajši poti in čimprej ustregli. V imenu reševalcev rešilne postaje pri ZD Velenje Jože Hudobreznik Jože Lukanc Jože Šilih CELJSKI TEDNIK STEV. 40. — 12. oktobra 1962 5 OB 10. OBLETNICI POČITNIŠKE ZVEZE JUGOSLAVIJE POMEMBNA PRIDOBITEV mladine celjskega okraja Letošnjo jesen, 20. oktobra, bo poteklo 10 let, kar so se v Beogradu zbrali predstavniki Ljudske mladine Jugoslavije in ustanovili novo družbeno organizacijo Počitniško zvezo Jugo- slavije. In v desetih letih je organizacija za letovanje in izlet- ništvo šolske mladine prerasla v močno obče jugoslovansko mladinsko turistično organizacijo. Ob pomembni obletnici lahko zabeležimo na tisoče izletov, po- tovanj, pohodov in drugih akcij, ki so jih izvedli člani te organi- zacije. Med pomembne pridobitve mladine celjskega okraja štejemo vsekakor letovišče Savinja v Ma- karski, ki je v letošnjem letu po- stalo trajna last mladine celjske- ga okraja. V letošnjem letu je letovišče Savinja v Makarski ustvarilo 9.505 nočnin, za svoje goste pa je or- ganiziralo 12 izletov s 519 udele- ženci. Nič manj pa ni bilo šport- nih srečanj in družabnih priredi- tev. Pomembno pa je tudi to, da so letoviščarji opravili pri ureja- nju letovišča preko 2000 ur pro- stovoljnega dela. Mladi Trsteni- čanje iz Srbije so napisali v knji- go vtisov naslednje: »Živeti 15 dni v kampu Savinja pomeni provesti najlepše dni s to- variši iz bratskih republik. Po- nosni smo, da bomo lahko ob po- vratku pripovedovali, da smo ži- veli v enem najlepših letovišč na- še domovine.-« - Celjani pa so izrazili svoje vtise takole: »Prijetno smo presenečeni nad ureditvijo tabora, saj je v pri- merjavi z lanskim mnogo prijet- nejši. Občudujemo delovne celj- ske brigadirje, ki so s svojim tru- dom omogočili vsaj naši mladini prijetno bivanje ob morju. Pred- vsem pa nas je razveselilo dej- stvo, da uživa gostoljubje leto- višča tudi mladina bratskih re- publik, med katerimi smo si pri- dobili mnogo novih prijateljev. Letos so pionirji pohiteli in mesec dni pred praznikom repub- like sprejeli najmlajše — cicib-^ne v svoje vrste. Praznovali so po- membno slavje — 20. obletnico obstoja svoje organizacije. Obe osnovni šoli v Velenju sta tokrat resda na izredno slavnosten na- čin proslavili ta dan in še sonce jim je šlo za roko, kot da bi ve- delo, da si ga želijo. V dopoldan- skih urah je stotine dijakov sve- čano oblečenih napravilo povorko po Velenju, nakar so se iz vseh šol zbrali pred kulturnim domom in začeli s svojim lepim, bogatim in pestrim programom. Lepa materina beseda je pio- nirjem in pionirkam tekla gladko, In Travničani: >»Humanost in gostoljubnost sta čudoviti. S kampom Savinja se lahko ponašajo vsi ferijalci iz Slo- venije. Makedonski novinar pa je zabe- ležil tele misli: Letovišče je mlado kot njegovi prebivalci. Mladost, mlade gene- tako kot redkokdaj v šoli. Recita- cije so se prepletale z zvonko pesmijo. Spomine na težka, a he- rojska leta našega naroda, v ka- terih so mnogokrat tudi najmlaj- ši s svojim junaštvom marsikaj prisi evah, pa so obudili harmoni- karji s partizanskimi koračnica- mi. Mlade ponosne glavice s titov- kami in rdečo ruto za vratom so negibno opazovale svoje vzornike, Id so se vrstili na ploščadi in vsak po svoje prispevali k programu. Pesem, beseda in svečano vzdušje so kmalu privabili nešteto staršev in neredkim med njimi so ob EKDnosu na svoje najmlajše za- blestele solze sreče v očeh. -ik racije ga bodo vedno pomlajevale. Preživeti tu petnajst dni je prava sreča. Menim, da ima letovišče Savinja krasno perspektivo. In še bi lahko beležile vtise, ki so jih napisali Poljaki, Danci, mlada Nemka, Iračan in številni drugi letovalci. Vendar pa je letovanje le eno izmed pomembnih del, ki so jih v letošnjem letu opravili člani Po- čitniške zveze v celjskem okraju. Znani so nam pomembni poho- di po poti XIV. divizije, obisk prizorišča borb Pohorskega bata- ljona, zborovanje v Kumrovcu, številni izleti, tovariška srečanja z mladino šiškega okraja itd. In vendar s tem niso izčrpane ' možnosti niti dolžnosti članov te organizacije. Se vedno je vklju- čeno premalo mladine. Ustanav- ljati je treba nove družine po os- novnih šolah, v naseljih, v to- varnah in vaseh. Treba bo misliti na sprejemne centre za mladino, kajti potrebe mladinskega turiz- ma nam jasno načrtujejo potrebo po dveh, in sicer v Celju in v Velenju. Ne bi bilo napak, če bi razmislili o čudovitih možnostih za letovišče tudi v Letušu. Per- spektivno gledano bi bil to po- memben delež k razvoju komer- cialnega turizma v našem okraju. PIONIRJI SO PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK Vsestransko rozgibani Letos je jubilejno leto za naše pionirje. Prav gotovo pa ni samo to, kar jih je tudi na Smarskem izredno razgibalo. Skoraj po vseh šolah so se razmahnili v pionir- skih igrah. Prav gotovo ni šole v občini, kjer ne bi urejevali vrtov, igrišč in steza. Prav lepo so se vsestransko razgibali tudi v Koz- jem. Tu so izvrstni mladi zadruž- niki, dobri pevci, recitatorji, mla- di traktoristi, šahisti, a prav po- sebej še športniki. Tovarišica Jo- žica Tržanova je vselej med nji- mi. Tako so ob slavnosti pionir- ke - športnice v enotnih krojili odhajale na športno igrišče, ki so si ga uredili na ravnini ob Bi- strici. Rod pod Veternikom in Bohorjem je čvrst in klen in ni- koli ne bo pozabil, kako uporni so bili njihovi očetje in matere, ki so se že v prvih dneh okupa- cije postavili nasilnikom po robu. Njihova želja: veliko znati, dosti peti in telovaditi ter zmagovati na tekmovanjih! š. KOT DA BI SLUTIL Prišel je. Vsako leto pride. In to zaradi nezgodnega zavarovanja šolske mladine. Je pač zastopnik DOZ. Tudi letos je prišel. Zme- raj sva kramljala, a tokrat nekam začuda dolgo. Tovariš Lettig mi je zaupal: »Zgodbo imam za vas. Veste, sem starešina žalskih tabornikov. Nisem še star, komaj 25 let mi je. Toda kadar sem med taborniki pionirji, imam občutek, da sem tudi jaz otrok. Nimam staršev. Nimam pravega doma. Potikam se po Žalcu kot tujec. Samo med taborniki sem srečen. Upam, da me tudi oni razumejo in me ima- jo radi. Ljubezen je velika stvar. Posebno med mladino. In spošto- vanje! Oboje se kali v taborni- ških pravilih! Letos smo taborili v Lescah. Lepa je naša Gorenjska. Naš ta- bor v Lescah je bil v bližini ino- zemskega tabora. Tam so bili sa- mi Nemci. Kotlina je zares ro- mantična. Nemci so uživali. To je tudi razumljivo. Turist pač pride, da si odpočije, da spozna nove kraje. Morda jih mnogi že poznajo?! Toda — kdo se bo zdaj spominjal groznih let vojne? Leta hitijo in njihov spomin bledi,-« je grenko pripomnil tovariš Lettig. »Tam so imeli poleg drugega tudi higiensko urejeno stranišče. Večkrat smo se ga tudi mi po- služevali. Spominjam pa se, kako smo nekega dne prišli iz Begunj. Ogled muzeja nam je zapustil globok vtis. Pripovedovanje o Strahotnih mučenjih je šlo v po- slednji kotiček srca. Vrnili smo se tihi, zaverovani v krvavo pre- teklost. Tudi ta večer smo se ustavili pred nemškim straniščem. Hoteli smo vstopiti, pa nas je med pod- boji pričakala priletna ženica. Razprostrla je roki in nam pove- dala v lepi gorenjščini: »Oprostite, to stranišče je samo za Nemce!-"« Globoko me je presunilo. Po- vedal sem ji, da smo bili v Be- gunjah. Videli in slišali smo, kaj so Nemci po Gorenjski počenjali. Naši so molčali in ženica tudi. Potem pa je tiho izjecljala. »Nemci so se pritožili na turi- stično društvo. Hočejo biti sami. Tudi v stranišču! Jaz pa sem tu v službi in moram se pokoravati.-« Tako je rekla in nam dovolila, da smo še zadnjikrat uporabili »samo« nemško stranišče. Grozno, nečloveško, a vendar do pike res- nično.-« Videl sem, kako je bil njegov obraz zaskrtjijen: Ali je teh bo- rih 17 let res tako daljna pretek- lost? Niti malo nisem mogel slutiti, da bo mladi Lettig še isti večer končal pod vlakom. Mladi, ne- srečni fant, naj ti bo lahka rodna gruda! TUDI V MOZIRJU DRUŠTVO KNJIGOVODIJ Pred nedavnim so v Mozirju ustanovili podružnico društva knjigovodij z namenom, da bi de- lo čimbolj približali komuni in da bi nudili občini pomoč^pri iz- biri vodilnega računovodskega kadra ter prav tako pri reševa- nju konkretnih ekonomskih vpra- šanj. Podružnica šteje zaenkrat nekaj nad 70 članov, vseh knji- govodij pa je v občini blizu 120. Na ustanovnem zboru so pouda- rili, da bo morala biti podruž- nica društva knjigovodij v veliko pomoč pri izmenjavi izl^ušenj, or- ganiziranju raznih predavanj in podobno. Še no mnoga Ida Pred dnevi se je srečal z Abrahamom dr. Zdenko Mermo- Ija iz Laškega. Številna pisma in čestitke, ki jih je ob tej priiliki prejed od svojega kolektiva in od šteivilnih znancev in prijateljev, pričajo, kako priljubljen je dr. Mermolja med ljudmi kot zdrav- nik in človek. Dr. Zdenko Mermolja se je ro- ril 6. oktobra 1912. leta v Skri- Ijah pri Ajdovščini na Primor- skem kot sin zavednega sloven- skega učitelja. Osnovno šolo je obiskoval v roj sitnem kraju, nato pa se je 1924. leta zaradi nevzdrž- nih razmer italijanskih oblasti preselil s starši v Ljubljano, kjer je doikončal gimnazijo. Medicinski študij je končal 1938. leta. Kot zdravnik je prišel v Laško 1946. leta in pristopil ta- koj k reorganizaciji zdravstvene službe. Zaradi njegovih organiza- cijskih sposobnosti mu je uspelo iz skromno opremljene ambulan- ite organizirati zdravstveni dom, ki je opremljen z najsodobnejši- mi pripomočki modeme medici- ne. Poleg tega je v letih službo- vanja v Laškem organiairal po podjetjih tudi obratne ambulan- te in ambulanto v Jurkloštru in v Brezi. Tudi reševalna postaja, ki je bila ustanovljena 1953. leta, je bila ustanovljena na veliko pri- zadevanje dr. Zdenka Mermoije iin mu občani laške občine za to pridobitev dolgujemo vso zahva- lo. Poleg poslov upravnika ZD La- ško opravlja še posle občinskega sanitarnega inšpektorja. Pri zad- njih volitvah pa je bil izvoljen za odbornika v občinski ljudski od- bor, kasneje pa tudi v Svet za zdravstvo. Jubilantu želimo še obilo plod- nega dela na področju zdravstva in mu ob priliki kličemo še na mnoga leta. T. K. Dr. Zdenko Mermolja P^UavhU sa brez brivnice Imam avto in večkrat spo- toma koga popeljem. Pretekli teden me je ustavljal stari očka, opirajoč se oh palico. Poveljal sem ga do Žalca. Nič posebnega, samo usluga, če mi ne bi očka med vožnjo povedal tole: »Veste, vselej se tako moč- no utrudim, kadar moram v Žalec. Sicer grem le redko- kdaj, pa vselej sopiham kot kovaški meh. Pa kaj bi — neobrit in neostrižen vendar ne morem strašiti po Petrov- čah.« Očka mi je v kratkem za- upal, da so v Petrovčah imeli svoj čas brivnico. Odprta je bila tudi ob nedeljah. To je bilo zelo ugodno — saj ve- čina ljudi med tednom ni vselej utegnila s polja od vsakodnevnega opravila. Da- nes pa Petrovčani hodijo za- voljo teh uslug v Žalec ali celo v Celje. Prav isto se godi tudi prebivalcem Liboj, Arje in Drešinje vasi, ko je sedaj tako velik okoliš brez briv- nice. Mar ne bi z nekaj sredstvi in malo dobre volje uredili nov lokal? Gotovo bi v Perovčah našli prostor, ki bi morda z majhno adaptacijo ustrezal namenu. Morda bi vso zadevo morala podpreti in pokreniti občina, saj bi s tem rešila važen del proble- ma drobnih uslug v Petrov- čah. . Pef. ČITAJTE! Celisbi iidmk JE GOSTILNA NAJPRIMERKEJŠI KRAJ? Gostilna je najbolj priprav- na za napovedovane zmenke. To je povsod, v vsakem kraju. Ob takih priložnostih spregovore o vsem, včasih tudi o zadevah, o katerih me- nijo, da jih na javnih sestan- kih ne bi smeli obravnavati. Zadnjič se je tako pripetilo tudi v Rogaški Slatini. Za mizo ob kisli vodi in vinu je sedelo nekaj domačinov, ki so vneto razpravljali o dob- rem in slabem v kraju. Dolgo je tekla beseda, tako da so obrali ves kraj in še občino zraven. »Ta naš urbanistični načrt je šmentano skrivnosten«, je vneto pripovedoval temnolas tovariš. »Slišimo to in ono, podrobnega pa ne vemo! Se- veda, na vpogled je bil, toda objavijo ga naj, da bomo lahko brali. Kar samo slišiš, to uide! Bencinsko črpalko nameravajo postaviti pred »Sonce«, cesto pa baje po urbanističnem načrtu onkraj kopališča. Smešno, ne? Po- tem bo črpalka v slepem ro- kavu. Tako je to, če ni enot- nosti!« »Pa ne samo to!« je povzel drugi. »Tisto mlakužo pred »Bohorjem« ste že videli ob deževju? Mimogrede dobiš tuš, če si blizu, ko je toliko prometa po cesti. Pa tisti jarki za odtok vode od posta- je Ljudske milice do Križa. Sezona je že mimo, toda lepo bi bilo vseeno, če bi bili očiščeni.« »Tam poglejte tisto ,Odma- ralište Smederevo'; letos sploh ni bilo izkoriščeno. So stvari pri nas, o katerih no- čejo slišati tisti, ki bi morali nekaj pokreniti.« »Pa teh obrti po Rogaški Slatini je kar preveč. Šival- nica konfekcije, tapetništvo, kleparstvo, mizarstvo, vsako zase. Viš, že samo konfek- cijska šivalnica bi morala biti nekje bliže tam, kjer do- bavljajo blago, tapetništvo v Šmarju, mizarstvo pa kar skupaj z mestinjskim. Pa to ropotanje: ključavničarstvo, bi ne smelo biti sredi zdravi- liškega kraja, temveč tam proti Rogatcu! Kako si bodo gostje pomirili živce. Prav bi bilo tudi to, da bi bila bolj vesela, poznonočna gostišča, nekje zunaj zdraviliškega ob- močja v Kostrivnici, na Pod- platu, v Rogatcu, da bi se gostje lahko sprostili po mili volji.« »Pa poglejte, kako neum- nost delajo! Ali ne veste? Tisti Beograjski dom je bil med prvo svetovno vojno zgrajen za bolnico. Po legi in zgradbi bi bil primeren za zdravstveni dom in vanj bi lahko namestili vse ambu- lante.« »Jaz bi pa še to rekel, da tudi tisto Gradbeno podjetje s svojimi veliki prevozi gra- moza, cementa, cevi, ne spada v zdraviliški kraj, kakor tudi tisto prerivanje železniških vagonov ne, ker to ovira pro- met in povzroča hrup. ,Tu- rista' bo tako hudir pocitral, ker mu pred nosom klopotajo vlaki že navsezgodaj.« Možje so srkali maligane in ogljikov dvokis, modrovali in kritizirali. Zdelo se mi je, da je po njihovem v Rogaški Slatini vse narobe. Morda je dosti slabosti zares in so ne- katere pikre opazke ob piv- skem omizju upravičene, to- da take stvari bi morali po- vedati.na sestankih krajevne organizacije SZDL, na sin- dikalnih sejah, na zborih vo- lilcev, potem bi vodile k uspešni rešitvi. -n. JAKA SRŠEN: MATIRAN TELEVIZIJSKI PROBLEM... 6 CELJSKI TEDNIK STEV. 40 — 12. oktober 1962 Calderonov ,Sodnik zalamejski' Mislim, da je bilo izhodišče re- žije Branka Gombača v osnovi pravilno zastavljeno: osebe slo- vite Calderonove drame »-niso psi- hološko problematični tipi, to so tipi temperamenta, poklica in sta- rosti, močni v strasteh in njih afektih« (Gledališki list). Pri tem pa seveda ne smemo misliti, da niso psihološko utemeljene oseb- nosti; španski teater ni teater brez vsake psihologije (kakor tr- di Branko Gombač), v akterjih je sicer psihologija zreducirana na tisto bistveno, ki mu rekamo »špansko«, vendar je to dovolj, da dobijo osebe trden psihološki fundament. To »špansko«, ta psi- hološki kolorit postavlja potem dramo seveda v povsem določe- no, specifično okolje, narekuje določeno atmosfero, zahteva (ne navsezadnje) tudi svojo interpre- tacijo: strastno, polno krvi, po- vzdignjeno, vendar na tak način, da ne izgublja na človeški nepo- srednosti, toploti in spet krvi, vroči, španski krvi, ne izgublja na psihološki trdnosti karakterja. In ideja: Nikakor tudi ne sme- mo misliti, da pomeni Caldero- nov »Sodnik zalamejski« zgolj povzdigovanje plebejskih, kmeč- kih vrednot na raven plemiških, da pomeni- zmago demokratičnih načel v boju s plemiškim apriori- zmom: v bistvu to ni drama veli- kega vrednostnega izenačenja kmeta in plemiča, ni samo to. To je predvsem drama o španskem pojmovanju časti, ki je prvi znak človečnosti in prva vrednost člo- veka: tako kmeta kakor plemiča. Izguba ali razžaljenje časti se more oprati samo v krvi. Tako Pedro Crespo ubije stotnika, ki mu je onečastil hčer, ubije ga samo zato, da bi opral svojo čast in zavoljo ničesar drugega. Vzde- vati Crespo vemu maščevanju atribut socialne revolucionarnosti je šele post festum. Nujno Pedro Crespo se revoltira zoper plemi- ča, kakor bi se revoltiral zoper kogarkoli drugega. Sele to čisto špansko enačenje vrednosti člo- veka daje Calderonovi drami re- volucionarno noto (gledati mora- mo seveda z aspekta dobe kralja Filipa II.). Prav večno postavljanje vpra- šanja človekove časti pa pogoju- je bogastvo Jpanske drame (in nazadnje ne "samo španske dra- me) v bogastvu specifičnih odno- sov med akterji. Prav tu pa se mi zdi, da je Branko Gombač grešil: zapostavljanje psihološke (resdane problematične v današ- njem smislu, pa vendar človeško polne) vsebine Calderonovih ak- terjev je rodilo samo sijajen, do- gnan, pa vendarle nekoliko hla- den scenski oratorij: teatralnost, povzdignjena interpretacija ver- zov, petje, ples; oratorij je nudil mnogo lepote ni pa dal resnične- ga bogastva, ki ga premore Cal- deron v žgočih, resnično človeš- kih (s španskim terparamentom pobarvanih) odnosih. Predstava je bila lepa, ni pa zmogla, vsaj v celotnem vtisu zapustiti po- membnejših človeških, globljih, pretresljivih podob o nekem spo- padu in o neki veliki zmagi. Vkljub nekoliko nasilni preak- centaciji Calderonovega jedra je bila to lepa predstava, celo mo- derna, celo sugestivna, vendar ne- kam prazna (kakor ornament), brez prave vsebine. Tako glede celote. V nekaterih detajlih pa se je zlasti po zaslugi imenitnega Jer- šinovega Crespa kakor utrnila resnična pomembnost Calderono- vih ljudi; Jeršin je ustvaril poln karakter, umirjeno, zrelo, izrazi- to navznoter obrnjena igra je bi- la videti kakor zamolčan krik, kakor potlačena bolečina in po- nos, pa mogočna v vsej svoji raz- sežnosti v končni zmagi, v potr- ditvi človečnosti (časti) v sebi. Nasproti njegovi uspeli psihološki igri pa je Marjan Breznik v vlogi Stotnika šel preveč navzven, pre- več v formalno interpretiranje, tako, kakor bi hotel z njim za- kriti nemoč resnične človeške iz- povedi. Prav tako je zaključeno kreacijo ustvarila Marija Gorši-- čeva v vlogi Chispe. — Sicer so bili igravci imenitno vigrani, so- lidno vključeni v recitacijsko pa- rabolo oratorija; režijski koncept seveda ni dopuščal zavzetega in žgočega resničenja v prave ljudi, ki bi sicer iz Calderonovega tek- sta morala zaživeti. Omeniti pa je le še treba Jane- za Bermeža (obubožanega viteza don Menda) in Volodjo Peera (Nun j o, njegovega služabnika), ki sta parafrazirana v Don Kihota in Sančo Pansa z zgovorno močjo ilustrirala in dopolnjevala podobo krhanja v španski družbi konec sedemnajstega stoletja, ob koncu španskega »zlatega veka«. In če je kompletnost Calderonove upo- dobitve v Gombačevi režiji izgu- bila katerega od svojih važnih členov, to vendarle ne pomeni, da je predstava izgubljena: poetične vrednosti oratorija, scenske reci- tacije ni mogoče zanikati. Iskanje novih poti ob starih, železnih de- lih so vedno veliko vredna in po- menijo pri iskanju nove, pravšnje gledališke kulture vedno korak naprej. Andrej Inkret Debutant Marijan Breznik Pavle Jeršin kot Pedro Cresko in Stanko Potisk kot sin Juan Debutant Janez Bermež JOŽE HORVAT-JAKI: GRAFIKA OB SLOVENSKEM FILMU: Ples v dežju Po pravici je slovenski film z gornjim naslovom dvignil med našim občinstvom mnogo govoric in ugibanja. Končno je bila za slovenski film gneča pred bla- gajno, pa vendar so razne neote- sane opazke med predvajanjem vzbudile vtis, da velik del ob- činstva ne zna slediti vsebini filma, ki je poleg Kekca morda naša najboljša mojstrovina ekra- na. Z virtuoznim obvladanjem film- ske tehnike (režija, kamera, foto- grafija itd.) je uspelo ekipi reali- zirati snov iz vsakdanjega živ- ljenja na izredno sugestiven način. Lahko se reče, da je ta film od začetka do konca po- greznjen v vzdušje nesrečne lju- bezni dveh, ki se ne moreta ne osrečiti, ne ločiti. Mrakotnost večnega dežja je edini dekor brez- upa dveh src, ki vsako na svoj način hlastata za ljubezensko srečo, a je ne moreta najti, mor- da zaradi plehkega in sebičnega nazora enega izmed njiju. Veli- čino filma vidim v prepričljivosti te nesrečne ljubezenske tragedije, ki se sijajno stopnjuje z grma- denjem vrste življenjskih neuspe- hov (njen odpust iz službe itd.). V mračnem predmestnem okolju, polnem odpadkov, smeti in rado- vednih sosedov, je še skupno le- žišče ena sama blodnja, ki ji za medklic služi neskončno vsiljivo lajanje tolpe psov, vznemirjenih v gluhi noči. To je vsebina tega filma, ki se za dosego osnovnega razpoloženja ne ogiba nobenega drastičnega tehničnega sredstva. Skozi depresijo opazovani svet mora biti tu skrajno nesrečen. Se v bistvu simpatična vloga soseda stanodajalca razodeva ponesre- čeno usodo. V strahotni kulmina- ciji atmosfere obupa vidimo tega starejšega moža, ljubitelja starin, kako se v enem samem nemem krču sklanja nad črepinjami kipca, ki mu je po nesreči padel na tla. Toda glejte: skozi ves film — pa tudi v dežju — spremlja glavne osebe prizor dveh mladih srečnih zaljubljencev, simbol večne ljubezni, žarek sonca v dežju obupa. Vlado Modic Slovesnost pred prvo premiero Pretekli četrtek je pred otvo- ritveno predstavo letošnje gleda- liške sezone bila v foyerju celj- ske gledališke hiše poslovilna sve- čanost posvečena odhodu dolgo- letnega upravnika, vidnega slo- venskega kulturnega delavca, ustvarjalnega organizatorja celj- skega gledališkega življenja, ma- gistra Fedorja Gradišnika. Sveča- nosti so se udeležili številni kul- turni delavci, politični in oblastni predstavniki okraja in občine, gle- dališki kolektiv in še mnogi dru- gi. Ob tej priliki so odprli tudi razstavo, ki ponazarja dolgoletno bogato delo slavljenca, ki je s tem dnem odšel v zaslužen pokoj, ki bi ga lahko nastopil že pred mno- gimi leti, pa se je še nadalje s polno energije posvečal celjski gledališki umetnosti. KONCERTNA SEZONA PRIHAJA Po vrsti tako po kvaliteti, kot tudi po številu obiska uspelih koncertov v lanskem letu, razpi- suje Koncertna poslovalnica tudi za novo sezono koncertni abonma (po istih cenah kot lani, s posebnim popustom za di- jak^ Abonma bo obsegal prvovrstne koncertne kvalitete. Gostovali bodo svetovno znani umetniki in ansambli. Tu naj omenimo slovi- to rojakinjo, pianistko Dubravko Tomšič, ki nas je prvikrat očarala še kot otrok, a je danes znana po vsem svetu, nadalje violinista Igora Ozima, ki je prav tako osvojil že vse koncertne podije sveta. Pomudimo se še pri ime- nu Miroslava Cangaloviča, basi- sta beograjske opere, ki velja v svetovnem merilu kot eden naj- boljših interpretov oper Musorg- skega in Cajkovskega, ter se spo- mnimo še sijajnega uspeha, ki ga je imel pred leti pri nas london- ski pianist Kendall Taylor. No- viteta bo znana mezzosopranistka iz ZDA Georgia Daviš ter sloviti Gewandhausquartet iz Leipziga. Koncertna poslovalnica se še pogaja za koncerte izven abon- maja: tradicionalno gostovanje slušateljev ljubljanske Akademi- je za glasbo, nadalje za večer opernih arij (ljubljanska opera) ter za celotno izvedbo opere Bo- hem (na koncertnem odru). Abonente sprejema glasbena šola. m-v- Amaterska razstava Velenjski likovniki — amaterji so v počastitev občinskega praz- nika prispevali svoj delež z raz- stavo v delavskem klubu. Od osmih razstavljalcev so štirje li- kovni pedagogi, med ostalimi pa se vrste delavec, dijak in dva uslužbenca. Razstava je izredno okusna. Pretežno so razstavljeni akvareli z dognano tehnično do- vršenostjo, posebno pa izstopajo olja tovariša Zavolovška in tova- riša Salamona. Razstava je dokaz, da bi bilo možno v rudarskem mestu pričeti s stalnejšimi oblikami likovnega izobraževanja — to je z razsta- vami in da bi lahko ta kraj po- stal v kratkem nekaj podobnega kot je Slovenj Gradec. Razumlji- vo je, da je takšnim hotenjem potrebna vsestranska pomoč in pričakujemo lahko, da bodo le-to tudi nudili, predvsem delovni ko- lektivi in politične organizacije, ki kažejo za to zvrst umetniške ustvarjalnosti vedno več zanima- nja. -ik Čitajte CELJSKI TEDNIK SPOMINI PESNIKA CVETKA GOLARTA POLITIČNA DOBA »SLOGASTVA« »Uredniško sobo sem imel v celjskem stanovanju Dragotina Hribarja, mi je pravil nekdanji urednik »DDm^vine« Golar. Tam sem pisal članke, pisal sam uvod- nike in opravljal korekture. Ker je list izhajal dvakrat tedensko, sem imel res zmeraj dosti dela. Lastnik »Domovine« Dragotin Hribar je zmeraj pregledal vse rokopise. Bil je seznanjen z vsem, kar se je dogajalo v uredništvu, pa tudi na terenu. Hribar je bil umirjen mož. Nikoli nisva prišla v kak nesporazum. Tudi ni bil kak zagrizen politik in ni maral ne političnih ne osebnih sporov v listu. Tiste čase je cvetelo poli- tično ozračje, v duhu -^logaštva«. Po novinarski liniji je bilo slo- vensko ozemlje med Ljubljano in MaribO'rov razdeljeno na več li- stov, V Ljubljani so izhajala glavna slovenska glasila, napred- ni ,Slovenski narod", klenkcilni Slovenec in delavski list -Rdeči prap>Ox — Delavec«, ki je večkiut menjal kraj svojega izhajanja m so ga t.skaii v Trsiu, Ljuoijani Ln Kranju. Tako se je preganjano proletarsko glasilo umikalo pred cenzuro in političnimi škarjami. V Novem mestu so izhajale Krajčeve »Dolenjske novice«. Spodnještajersko ozemlje pa sta obveščala celjska »Domovina« in mariborski »Slovenski gospodar«. CELJSKA .^DOMOVINA« Celjska .Domovina' je bila ustanovljena leta 1891 in je bila sprva štirinajstdnevnik. Leta 1893 je izhajala trikrat na mesec, od leta 1896 je postala tednik. Na prelomu stoletja, ko je prišel v uredništvo Golar, pa je izhajala dvakrat tedensko: vsak torek in petek. »Domovina« je imela tistikrat, ko jo je urejeval Cvetko Golar, kakih tri tisoč naročnikov. To je bilo za tiste čase dovolj, da je bil list aktiven, drugače bi ga last- nik in izdajatelj Dragotin Hribar goitovo ne vzdrževal. Med glavni- mi sotrudniki »Domovine« je bil dr. Ivan Dečko, celjski odvetnik in poilitični voditelj struje »sloga- šev«. Takrat je bil dr. Dečko tudi deželni poslanec štajerskega deželnega odbora, ki je imel svoj sedež v glavnem mestu Štajerske v Gradcu. (Glavno mesto Kranj- ske je bila Ljubljana, Koroške Celovec in Primorske Trst.) DR. IVAN DECKO, NARODNI VODITELJ SPODNJE ŠTAJERSKE Dr. Ivan Dečko — rojen 9. avgusta 1859 v Središču ob Dravi, umrl 3. no- vembra 1908 v Feldhofu pri Gradcu, je dokončal gimnazijo v Mariboru, pravne vede v Gradcu. Po promociji leta 188? je bil odvetniški praktikant v Mari- boru in se je udejstvoval tudi kot novi- nar in urednik lista Siidsteirische Post. Leta 1885 se je preselil v Celje, kjer je odprl lastno odvetniško pisarno in se je začel baviti tudi s politiko. Zme- raj pa je rad poprijel za novinarsko pero, sodeloval je tudi pri Ljubljan- skem zvonu'. Bil je sila zaveden Slovenec in je izvojeval pri sodišču lepo in zgodovin- sko zmago s tem, ker je leta 1887 do- segel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem. Poprej so bili izvedeni vsi vpisi le v nemškem jeziku, pa čeprav so bili lastniki zemlje za- vedni slovenski kmetje. Dr. Dečko se je mnogo trudil, da bi dobila Spodnja Štajerska slovensko ra- zumništvo, zato je ustanovil v Celju d-jaški dom in je pcmagal Hribarju tudi pri ustanavljanju zadruzne ti- skarne v Celju. Tiste čase, ko je urejeval Golar Domovino je bil dr. Dečko med najbolj neutrudnimi borci za pravico slovenskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem. »Dr. Dečka imam v svetlem spomi- nu,« mi je zaključil o njem pripovedo- vanje stari urednik Domovine Cvetko Golar. Ob nekem srečanju v Ljubljani — to je bilo tistikrat, ko so slovenski književniki počastili Golarjevo osem- desetletnico in sta mu predstavnika Društva književnikov Albreht in Borko izročila zlato nalivno pero, sva se z Golarjem srečala pred uredništvom »Dela« in »Tovariša« v Tomšičevi ulici. Cesta pred uredništvi in tiskarno in tudi stranska Beethovnova ulica so bile zatrpane z avtomobili. DELO V CELJSKEM UREDNIŠTVU PRED 60 LETI Z Golarjem smo se umaknili v zatišje Operne kleti in ob nepo- srednih vtisih današnjega razgi- banega ropotanja stavnih in rota- cijskih strojev v tisk mi in tru- šču bencinskih vozJ — je povzel Golar basedc in risal podobo živ- ljenja v uredništvu pred 60 leti, ko je sedel za uredniško mizo »Domovine« v Celju. »Takrat nismo poznali avtomo- bilov. Novinarji tudi nismo hodili kaj dosti na teren. Saj tega tudi ne bi mogel storiti, ker sem bil v uredništvu za vse delo sam. Za oporo so mi služili dopisi naroč- nikov in sotrudnikov s podeže- lja. Ce pa je šel kdo od odborni- ke v-po liti kov na podeželje, pa je ta poročal o vtisih in novicah, včasih pa tudi o tem kaj napisal.« Potem je Golar nadaljev^: »Telefona tedaj še nismo po- znali, pač pa je imel Hribar v pi- sarni telegraf. Nasmehnil se je in .poudaril: »Dovolj skromne razmere za uredništvo v primerjavi z današ- njico, ko bme v uredništvih tele- foni in teleprinterji, novinarji pa švigajo z lastnimi vozili na vse strani in prinašajo v redakcijo kar najbolj sveže novice.« Kdaj pa kdaj pa si morda le šel tudi sam izven Celja na »te- ren?, sem ga pobaral. Golar se je zamislil in dejal: »Le tistikrat, kadar je bilo iz- ven Celja kako večje politično zborovanje. Dobro se spominjam, da sem bil ob neki priliki v Tr- bovljah, kjer je bil shod social- no demokratske stranke. Govoril je Etbin Kristan. Ob tam obisku sem odšel z rudarji v jamo in ta pot je napravila name grozoten vtis. Takrat sem napisal tudi pe- sem ,TrbjiVlje'«, je povedal stari novinar in pesnik. Jože Zupančič S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Bmno G.: O nzrokn. nrincipn i jednom. Rpo^rnd s. amo. Dobb M.: " r«7vo!n kapitalizma, Znerpb 1<>«i1. S. 9^22, r»oei(»li H.: Car žnrkovja. Ljubljana 1941. S. 2^097. Herrmann P t Mnd nočjo in jutrom. Ltiiblinnn 1962. S. 2'5091. Ivnnovič D. M.: Mehanicizam i enerife- tiznm. Beograd 1951. S. ZnH. Kostič L.: Osnovno načelo. Kritički uvod u onštu filozofiju. Beograd 1961. S. 2'5112. Litvjak P. P.: Difnziona metalizacija. Slavonski Brod 1958. S. 2'510'5. Macauley Th. B.: Esejiii. Beograd 196«. S. 25123, Perovic M.: Problemi robne privrede prelaznog perioda. Beograd 1954. S. 23n3. Russel B.: Pamet in atomska vojn«. Ljubljana 1961. S. 25179, Šrola B. S.: Priručnik za armirani beton. 5. izd. Zagreb 1961. S. 25155. Turconi S.: Neorealizam u italijanskora filmu. Beograd 1961. S. 25114. Turk 17: Uvod v empirično analizo po- trošnje. Maribor 1962. S. 22486/5. Vanblokovske zemlje. Beograd 1961. S, 25174. Vasiljevič K, D.: Sistem obračuna po ekonomskim jedinicama. Beograd 196*. S. 25090. Zoln r B.: Partizanski tisk ob Meii, Dravi, Mislinji. Maribor 1962. S, 25066. Hume D.: Istra^ivanje o ljudskom ra- zumu. Beograd 1956. S. 25111. Begovic V.: Učešče proizvodača u uprav- ljanju privredom. Beograd 1961. S. 25176. CELJSKI TEDNIK STEV. 40. — 12. oktobra 1962 7 Z okrajnega posveta režiserjev Težave pri izbiri programa v nedeljo so se v velenjskem kulturnem domu zbrali na posvet režiserji amaterskih gledaliških družin celjskega okraja ter raz- pravljali o repertoarni program- ski politiki za novo sezono in se dogovorili, kje bodo letos sektor- ski reviji in kje okrajna. Posvet je vodil predsednik okrajnega dramskega sosveta to- variš Jaro Zelinka. Za lažjo raz- pravo in obenem boljšo izbiro le- tošnjega repertoarja je okrajni sosvet vnaprej poslal vsem sode- lujočim okvirni repertoar: 68 raz- ličnih dramskih del, ki jih ima za izposojanje okrajni svet Svo- bod in prosvetnih društev. Ta po- teza je vsekakor koristna, kajti ob izbiri del za lanskoletno okrajno revijo v Gornjem gradu so ugoto- vili, da je v celotnem okraju bilo možno izbirati le med 14 različ- nimi deli in to pri 96 obstoječih dramskih skupinah. V marsičem je k temu pripomoglo dejstvo pomanjkanja širšega pregleda nad deli in pomanjkanja del samih, nemalo pa takšnemu stanju kaj radi botrujejo republiški režiser- ski tečaji. Vzgledna režija enega dela na takšnem tečaju služi celi vrsti režiserjev in tako ni nič čudno, če je ravno v lanskem letu bilo v več kot desetih krajih na sporedu isto delo. Ni pa to edino merilo pri ugo- tavljanju upadanja amaterskega dramskega življenja. Nagla rast industrializacije ali standardiza- cije našega življenja nosi v sebi svojstvenosti, ki jim ustaljeni način dosedanjega dela Svobod nekako ne odgovarja, obenem pa ruši konvencionalno obliko ljubi- teljskega konjičkarstva. Posebno zanimiva je ugotovitev velike raz- like v snovni izbiri med podežel- skimi kraji in mesti; na sosvetu je namreč prišlo močno do izraza, da podeželski kraji želijo poseči v snov ljudskih iger, kar bi bilo sprejemljivo, če bi poleg tega da- li letno še vsaj eno do dve igri drugačne, naprednejše vsebine. To pa ni lahko, kajti celo večji kraji kot Velenje so uspeli v pre- tekli sezoni le z eno samo pre- miero. Mnogi režiserji s podeželja so nakazali problem fluktuacije po- deželske mladine v mesta in s tem v zvezi na vsakoletno popol- no začetniško garanje z novinci. Že v samem uvodu posveta je bilo nakazano, da je finančno vprašanje pač nerešljivo in da mora vsaka družina živeti kot ve in zna, čeprav je jasno, da ravno tu tiči vzrok, zakaj društva ne dado po dve ali tri premieri letno. Žal se je posvet izjalovil, saj je slednjič postal le navadno po- ročanje o okvirnem repertoarju in še to le za nekaj društev, kajti od 100 vabljenih režiserjev, se jih je odzvalo le okrog 34. Sproščenejše je bilo določanje krajev na sektorske in okrajno revijo. Odločili so se, da bo okraj- na revija v Velenju v času od 29. marca do 4. aprila 1963. leta. Pri določanju krajev za sektorski reviji pa so se odločili na delitev za vzhodno in zapadno področje, in sicer Šentjur za vzhodno pod- ročje, kjer se bodo pomerile dru- žine celjske, laške, konjiške in šmarške občine ter Letuš za za- hodno področje mozirske, žalske in šoštanjske občine. Prav tako so bili mnenja, da naj bi sektorske revije bile zaključene dober me- sec dni pred okrajno revijo in to zaradi tehničnih predpriprav. -ih- »^Vidite, da smo pripravljeni delati. Tokrat poklanjamo amaterski nasmešek-«, so dejali udeleženci posveta. Individualno usmerjanje! Pred dnevi je Zavod za zapo- slovanje delovne sile v Velenju organiziral enodnevni seminar za vse razrednike osmih razredov osnovnih šol šoštanjske in mo- zirske občine. Na seminarju so predvsem govorili o osnovnih problemih poklicnega usmerjanja v obeh komunah in o dosedanjem nenačrtnem delu, id je bilo več ali manj le verbalno ter občasno, ki vsekakor ni moglo imeti uspe- ha. V zadnjih letih smo namreč posvetili vse preveč pozornosti v glavnem samemu prosvetljevanju mladine o izbiri poklica, kar pa mladini ni prinašalo ne vem kak- šnih direktnih pomagal pri iska- nju prave usmeritve. Ker je odločanje za poklic dol- gotrajen proces miselnega in ču- stvenega oblikovanja osebnosti, ki se približuje razpotju: obvezna šola,— poklic, zato lahko trdimo, da je bistvo usmerjanja indivi- dualno delo s posameznikom. Ni- kakor pa ne smemo prezreti, da moramo usmerjati mladega člo- vega ves čas — to je skozi daljše obdobje in upKjrabljati pri tem nešteto metod vzgojnega dela, kajti naloge usmerjanja morajo postati celota z vzgojnim proce- som, saj je navsezadnje izbira poklica le del vzgojnega izobra- ževanja in smotrov šole. Med me- tode dela spadajo razgovori z učenci, s starši, ekskurzije, pre- davanja, informiranje o pogojih, počitniška praksa, interesne de- javnosti, film in diafilm, anketa ipd. Dosedanja praksa kaže, da je bilo individualno usmerjanje več ali manj zanemarjeno, čeravno je važnejše od skupinskega. Sele ko bodo v šolah začeli, in kot kaže bo to letos že mnogo bolje, uva- jati izpopolnjeno individualno poklicno usmerjanje, potem bodo šele prenehali z nič kaj korist- nimi skupinskimi verbalnimi me- todami. Svojstvenost pa pred- stavlja proizvodna praksa, t. j. prilagajanje dijaka gospodarske- mu življenju družbe. Za to zvrst kažejo podjetja dokaj razumeva- nja in nedvomno postaja vse važ- nejši element pri usmerjanju. -ik V Veleniu rudarski šolski center v letošnjem šolskem letu bo stekla še formalnost, da se urad- no prizna že obstoječi rudarski šolski center v Velenju. Pred šti- rimi leti je ponovno zaživela ru- darsko industrijska šola v Vele- nju in to v novih, sodobnih učil- nicah in z naravnost čudovitimi domskimi pogoji za slušatelje. Šola je zrasla tam, kjer je bila potreba po kadrih za rudarstvo. Iz leta v leto se je večalo število slušateljev in prav tako oddel- kov. Poleg rudarjev, kovinarjev in električarjev, se je v lanskem letu pridružil nov oddelek, kate- rega so obiskovali rudarji — ko- pači. Le-ta je bil pripravljen za letošnjo višjo poklicno šolo, ki bo prihodnji teden pričela s poukom. Vzgajala bo kadre za gospodarje čel v jami. Sola ali način strokovnega izo- braževanja po ozkih profilih dela je pri nas vsekakor novost, ki pa bo, kot kaže, dala samemu pod- jetiu — rudniku lienita prepo- trebne kadre. Posebno novost pa predstavlja oddelek srednie teh- nične šole za rudarstvo, ki je pri- čela letos že v septembru in ima 20 slušateljev. Novost te šole je v tesnem stiku teorije s orakso, saj bodo dijaki v prvem letniku imeli trikrat tedensko po 6 ur praktičnega dela v jami. Skozi pet let šolanja, kjer bo v zadnjih letih vse večji poudarek na teo- riji, bodo le-ti dobili vpogled v celotno ureditev podjetja, spozna- li bodo vse faze dela in prav zato je tako vodstvo šole kot tehnični kader rudnika lignita prepričan, da bo ta šola dala tehnika — ope- rativca. -ik li uspešno delo več razumeiranja življenje v Delavski univerzi v Velenju je ponovno steklo v nor- malni tir; počitnice so že odmak- njene in dan za dnem lahko vi- diš mnoge, ki po svojem delov- nem času hite v prostore delav- ske univerze, kjer si pridobivajo potrebno izobrazbo. Vsako leto jih je več, ki čutijo potrebo po tem, da bi čimveč znali. V lepih, okusnih prostorih, v katerih pa pogrešaš žal nešteto prepotrebnih sodobnih učil, so našli svoja me- sta rudarji, ki pridobivajo teore- tični del za dosego kvalifikacije — pomočnika kopača, v večernih urah pa v številnih sobanah po- Te dni bomo začeli s proučavanjem ustave Občinski odbor Socialistične zveze v Šoštanju že pripravlja s pomočjo komisije in Delavske univerze predavateljski aktiv za predavanja in razprave o pre^ načrtu nove ustave. V razgovom nam je predsednik občinskega odbora Socialistične zveze zaupal, da je njihova osnovna naloga ta, da bo sleherni član Socialistične zveze spoznal in doumel glavne značilnosti nove ustave, svoje pravice in dolžnosti in da bo o vsem tem spregovoril ter dal tudi svoje pripombe. Da pa bo to lahko uresničeno, se bo nekaj tovarišev iz predava- teljskega aktiva udeležilo semi- narja v Ljubljani, kajti nedvom- no bo potreba posebej pripraviti predavatelje za podeželje in za mestno prebivalstvo. Zaradi vse tesnejšega stika pa bodo ciklusi predavanj povezani tudi z raz- pravami o ustavi v posameznih gospodarskih organizacijah. Prav tako pa bodo razpravo o novi ustavi vključili v programe politične šole in programe druž- beno ekonomskih seminarjev za upravljalce. Z ustavo pa se bo morala seznaniti tudi mladina, kajti ta edinstveni dokument za- snovan na najhumanejših osno- vah za človeka je okvir, v kate- rega dan za dnem vstopa mladina s smelimi koraki mladega pro- izvajalca. -ik slušajo predavanja in si v plodnih razgovorih pridobivajo izobrazbo slušatelji ekonomske srednje šo- le, knjigovodskega tečaja, jezi- kovnih tečajev in drugi. Toda delo ni vezano samo na prostore Delavske univerze. Ne- šteto seminarjev bo v jesenskih dneh zaživelo po sejnih sobah de- lovnih kolektivov. Govorili bodo o delavskem samoupravljanju, o pravicah in dolžnostih neposred- nih proizvajalcev, o družbenoeko- nomskem izobraževanju, perspek- tivnem načrtovanju ozkih profi- lov dela in še marsičem drugem. V pripravi pa so še šole za starše, šola za življenje, predavanja na vasi, poljudno znanstvena preda- vanja ipd. Skrb za celoto pa je pravzaprav na ramenih dveh uslužbencev — to je direktorja in sekretarja de- lavske univerze. Res je, da je to ogromno delo, ki so ga opravili v preteklem letu, vezano na več- je število honorarnih predavate- ljev, vendar je potreba po profe- sionalnem referentu za družbeno ekonomsko iznbraževaiije nujnej- ša kot kdajkoli poprej. Delavska univerza je pri obstoječ^^m stanju doseela svoje maksimalne zmog- liivosti. saj je porast števila pre- davalnih ur kar celih 81,8 odstot- kov. V lanskem letu so v 70 se- minarjih in tečajih opravili 2408 ur in to poleg rednega d^la dveh oddelkov ekonomske srednje šo- le in !i2 predavani. V nrimerjavi z delom celjske delavske imiver- ze ip to razveseliivo. kajti 7 uslužbencev te ustanove je s ho- norarnimi močmi v^^f^d ooravilo 83 seminarjev in tečajev v 5476 urah in 43 predavanj ter pred- stav. Nedvomno bo slejkoprej potre- ba najti dovolj razumevania in s skromno vsoto dobrega milijo- na rešiti vprašanje osnovnih sredstev — učil ter najti sred- stva, da bo ta ustanova dobila preootrebnega referenta za druž- benoekonomsko izobraževanje. Zakaj dosegajo take uspehe V TOVARNI ><50RENJE« BODO DO KONCA LETA VEC KOT PODVOJILI DNEVNO PROIZVODNJO... Delovni kolektiv tovarne go- spodinjske opreme »Gorenje-« v Velenju je v mesecu avgustu in septembru žel naravnost čudovite uspehe v proizvodnji, še boljše pa v prodaji. Porast dnevne proiz- vodnje od vrednosti 4,5 milijona na skorajda 7 milijonov nam o tem najzgovorneje priča. Povpra- ševanje po proizvodih — štedil- nikih vseh vrst — pa je v tolik- šnem porastu, da ima podjetje že sedaj za prihodnje leto sklenjenih pogodb v vrednosti okrog 2 mili- jardi. Osnova tolikšnega povpra- ševanja pa je v kvaliteti izdelkov in zato ni prav nič čudno, če iz- delke z oznako »Gorenje« sreču- jemo v repubhkah in če vemo, da v tisočih kosih romajo na zu- nanji trg. Skokovitost razvoja tega pod- jetja je prav presenetljiva. V lanskem letu so se uvrstili med »milijarderje«, letos bodo kljub težavam v prvem polletju, ko je manjkalo surovin, dosegli in celo presegli predvidevanja v višini 1,5 milijarde in prepričani smo, da bodo že v naslednjem letu presegli 3 milijarde. Torej najboljši dokaz, kako od- ločilno je vprašanje tesne pove- zanosti med količino in kako- vostjo. Nikakor pa ni bilo lahko doseči takšne uspehe, posebno še, če ve- mo, da se število delavcev ni nič izpremenilo. Usneli so zato, ker je sleherni v podjetju prisluhnil težavam in problemom, ker je sleherni prispeval pri pretreso- vanju težav svoje izkušnje. Te- meljito so analizirali, kje, kako in na kakšen način morajo dose- gati boljše uspehe in so z odstra- nitvijo napak tehnološkega pro- cesa ter večjim prizadevanjem dosegli uspehe — saj so izredno visoko dvignili storilnost. V mnoeočem se odraža tesno sodelovanje s tovarno emajlirane posode v Celiu, ka.iti s tem so r/BŠili poprejšnje zastoje zaradi pomanikania emajliranih delov. V bodoče nredvidf^vaio celo tako, da bosta obe podietji imeli po enega tehnika, ki bo delal samo na vnrašaniu sodelovania, prav tako bodo skunno projektirali no- ve proizvode in no potrebi uvedli skupne obrate. Uspehi pri izvozu in uvozu kot sodelovanju pa so že vidni. Pobudo za to sodelova- nje je dal kolektiv tovarne go- spodinjske opreme »Gorenje-«. Res je, da v letošnjem letu ne bodo izpolnili količinskega pla- na, kajti zaradi pomanjkanja su- rovin in drugačnih potreb so iz- delali 2000 električnih štedilnikov več na škodo navadnih štedilni- kov, vendar pa bo finančni plan presežen. Pri izvoznem planu so delno v zastoju, vendar pa si podjetje na veliko prizadeva, da bi še letos izvozili okrog 7000 navadnih šte- dilnikov. Bistvenega pomena je njihovo perspektivno gledanje. Zavedajo se, da morajo že konec tega leta doseči proizvodnjo okrog 10 mi- lijonov dnevno, da bodo z mini- malnim povečanjem števila za- poslenih lahko v drugem letu kri- li povpraševanje. Čaka pa jih še težja naloga, kajti drugo leto bo- do pričeli z novogradnjo na že določenih prostorih. Prepričani pa smo, da bo ko- lektiv, ki kaže tolikšne uspehe, sposoben v novih prostorih ures- ničiti svoja predvidevanja, prera- sti v specializirano kovinsko pre- delovalno industrijo s skorajda 8 milijardami vrednosti proizvod- nje. -ik S SEJE SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO OBCINE SOSTANJ Kda! bo Šaleška dolina Pred dnevi je svet za prosveto in kulturo občine Šoštanj na svo- ji drugi seji razpravljal o usta- novitvi obveznih programskih filmskih svetov pri kino podjet- jih. V glavnem je sprejel pred- loge teh podjetij z manjšimi do- polnitvami s strani sveta. Glavna naloga teh svetov je zaščita do- mačega filma, v enaki meri pa njihova dolžnost, da skrbe za do- bro programsko politiko, ki je v nekaterih tovrstnih podjetjih že vse oreveč ood izključno komer- cialnim vidikom. V nadaljevanju je predsednik sveta tovariš Laznik seznanil čla- ne z decentralizacijo spomeniške- ga varstva in v zvezi s tem o potrebah nujnih investicij za čim- prejšnjo zaščito nekaterih po- membnih kulturnih spomenikov, ki zaradi nezadostnega čuvanja propadajo. Dejal je, da je doslej edinole rudnik lignita Velenje na- šel razumevanje za obnovitev in preureditev velenjskega gradu za potrebe muzeja in vanj v nekaj letih vlo-il okrog 11 milijonov. Kustus pripravljalnih del tovariš Zavolovšek je dopolnil, da bo muzej imel tri oddelke, in sicer etnografsid, tehnični in oddelek za narodnoosvobodilno vojno. Dejal je, da bo ravno za slednje težava, kajti večino pomembnih stvari je že pred leti posvojil celjski, slo- venjegraški ni mariborski muzej. Doslej so zbrali že precej razstav- nega gradiva, a muzej še ne more pričeti s svojo funkcionalnostjo, kajti nedvomno bo treba v do- končno izgradnjo vložiti še do- kajšnja sredstva, predvsem pa po- kreniti vse potrebno, da se ures- niči sklep iz 1958. leta, da velenj- ski grad postane republiški ru- darski muzej. V razpravi o kate- gorizaciji spomeniških ali narav- nih znamenitosti so člani sveta dali nekaj koristnih predlogov ter sklenili, da bodo na eni izmed prihodnjih sej seznanili občinski ljudski odbor s potrebami po za- ščiti teh spomenikov in predla- gali ustanovitev medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo. Svet je soglasno odobril osnutek pravil Kajuhovega sklada, ki je namenjen za poživitev kulturnega in telesno vzgojnega dela. -ik Iz sodne kronike Pretekli teden se je pred okrož- nim sodiščem v Celju pričela ob- ravnava zoper skupino petih ob- tožencev iz Velenja. Zagovarjati so se morali zaradi kaznivih de- janj okoriščanja na škodo družbe in drugih prestopkov. Prvoobto- ženi je bil bivši šef gradbenega obrata rudnika lignita v Velenju Peter Sašek. obtoženi pa so še bili Josip Paliska, Rudolf in Živko Ilijaš ter Stane Jager. Razprava j a bila zaradi nastopa novih okoliščin v zadevi prelože- na za nedoločen čas. -ik FRAN ROŠ SPOMINI NA SRBIJO 1941-1945 V tem času so nemške armade doživljale težke poraze na vzhod- ni in južni fronti. Rdeča armada je nezadržno prodirala. Svet je pričakoval invazijo zahodnih zaveznikov v Franciji. Pešanje nemške moči je bilo opazno tudi na Balkanu. Po kapitulaaji Italije so vo- jaške sile NOV Jugoslavije izdatno narasle m so dobro oborožene dosegale pomembne uspehe. II. zasedanje v Jajcu 29. novembra 1943 je manifestiralo svobodno voljo naših narodov in dalo temelje novi, demokratični Jugoslaviji. V takšni situaciji so četniki DM skušali še bolj utrditi svoje položaje in oblast v Pomoravju. Sestavih so načrt n pokolu napred- nih, patriotičnih ljudi. Zvečer 1. februarja so hkrati v Jagodini, Cupriji in Paračinu izvedli svoj namen z znamenjem nemških oblastev. Klavske trojke so ubile v Jagodini 27 oseb, med temi doječo mater. Neki materi štirih otrok so odrezali glavo, na telesu pa so ji zadali 35 ubodov. Med zaklanimi sta bila dva profesorja in učitelj, dva sodnika, več delavcev in učiteljiščnik. V Cupriji so četniki isto noč polovili 30 oseb, od teh je 12 končalo življenje v Mihajlovi rupi, največ delavci in gospodinje. V Paračinu so po hišah zaklali štiri, v gozd odpeljali in pobili osem pristašev narodnoosvobodilnega gibanja, dva pa so našli in likvi- dirali pozneje. Trije dijaki iz Cuprije, ki so jih iskah, so pobegnili k partizanom, a so enega teh ujeli in zaklah. Se pozneje so padale žrtve. V noči 11, februarja sta v visokem snegu pri Mitičevem mostu v Cupriji izkrvavela dva človeka. Naš zavedni tovariš Ludvik Bizjak, strojevodja iz Maribora, je v noči na 17. april 1944 padel pod četniškim nožem. Klavci so ga dvignili iz postelje in so ga pred očmi žene odvedli na vrt poleg hiše, kjer je zemlja pila njegovo kri. Cetniška komanda je njegovim rojakom prepovedala udeležiti se pogreba. Dopoldne 15. aprila 1944 so se nad Pomoravjem prvič pojavili veliki, svetli zavezniški bombniki, ki so jih spremljali lovci. V na- slednji noči so nas vznemirili novi avioni, nad mestom pa so obvi- sele raznobarvne rakete v orientacijo pilotom. Ti obiski so veljali imenitnejšim ciljem: Budimpešti, Bukarešti in pozneje Beogradu. Naše veselo pričakovanje je raslo. Čutili smo stik tudi z onim veli- kim zunanjim svetom, ki se trudi uničiti našega sovražnika. Že smo od daleč slišali korake Zmage ,,. Takšni preleti so se tisto pomlad in poletje skoraj dnevno na- daljevali. Navadili smo se nanje. Uradi sploh niso več delali, trgo- vine so se odpirale le popoldne. Že zjutraj smo zapuščali mesto in si pripravili to in ono udobnost v prirodi. »Dobra kapljica-« je tudi tu rada nudila kako »prvo pomoč-«, V teh urah smo se ukvarjali z vrtovi ali pa smo sekali drevesne panje v Adi. Pri tem smo se veselo ozirali k bleščečim rojem v sončni višini in jim mahali z rokami kakor otroci. Dvakrat se je zgodilo, da se je v naši okolici zrušilo zavezniško letalo, a njih posadki sta se rešili s padali. Ameriške pilote so dražinovci prijateljsko odpeljali s seboj v štab Raveničke brigade pri Ravni Relci. Potem so jih vodili okoli po vaseh, da bi srbski narod videl resnično zavezništvo med njimi in ZDA. S podobnimi nameni so četniki včasih inscenirali napade na Nemce. »Ujete Svabe« so razkazovali po selih ali pa so jih javno zamenjavali za svoje ljudi. Nemcem pa so kmalu vrnili orožje in jih izpustili, V tem času so z juga v to »četniško ozemlje-« že vpadale enote NOV, potem ko so Nemcem, ustašem in četnikom v Bosni zadale hude poraze. Vsi trije četniški korpusi v Pomoravju so konec feb- ruarja 1944 poslali znatne sile v boj proti partizanom za Jastrebcu, vendar so mobilizirani četniki že v prvem spopadu pokazali, da se nočejo boriti na strani okupatorjevih zaveznikov. Vojaški četniški komandant za ravanički srez Cačič je Slovence sovraži. »Vsi Slovenci so Titovci!« je večkrat trdil in se pri tem ni motil. Saj vendar nismo mogli biti prijatelji njim, ki so se vezali z našim glavnim nasprotnikom, s tistim, ki nas je do golega oropal in pognal iz domovine, s fašizmom, ki je hotel podjarmiti ves svo- bodoljubni svet! Prav to je moral vedeti tudi Cačič in zato je nekoč dejal: »Noben Slovenec ne bo živ zapustil Srbije!-« Ko je v juniju 1944 mobiliziral nekaj mladih Cuprijčanov, je bilo med temi nesorazmerno dosti Slovencev". Odšli so k njemu v »svobodne planine«, kjer jih je skušal »idejno-« pridobiti za svojo stvar. Toda naši fantje so bih že vnaprej z vso odločnostjo priprav- lieri. r^^ ob prvi priložnosti preidejo v NOV, In ta priložnost se je bližala. 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 40. — 12. oktobra 1962 ŽENA DOM DRUŽINA Začimbe Vsaka gospodinja ve, kako so v prehrani pomembne začimbe. Z njo popravljamo okus in vse, kar je dobro osoljeno in opoprano, nam gre bolj v slast. Cim bolj je hra- na enolična, tem pomembnejše so začimbe. Vemo, da že dober okus in vonj hrane povzročita izločanje pre- bavnih sokov. Pri tem imajo za- nimivo — velik pomen tudi spo- mini, ki so zvezani z določenimi jedili. Ko pa hrana prispe v že- lodec, že sam njen dotik z želodč- no sluznico povzroči močnejše iz- ločanje želodčnega soka. Začimbe lahko na ti dve fazi izločanja že- lodčnega soka odločilno vplivajo. Njihov vpliv je odvisen predvsem od vrste in količine začimb. Med- tem ko nekatere začimbe povzro- čajo močnejše izločanje želodčne- ga soka, pa druge na primer pa- prika, cimet itd. povečujfe kislino v njem. Bela paprika pa jo od- ločno zmanjšuje. Na črevesje delu- jejo začimbe zelo različno. Njihov vpliv je odvisen predvsem od te- ga če jih uživamo v nekem je- dilu ali same, če jih jemo pred ali po kosilu, če so prebavni organi zdravi ali bolni itd. Na splošno prevladuje mišlje- nje, naj bolniki ne jedo preveč začinjene hrane. Baje se jim lah- ko stanje močno poslabša. Vendar to ne velja za vse bolezni. Poskusi so pokazali, da na primer na gri- žo začimbe ne vplivajo slabo, srč- ni bolniki pa se jih naj bi v res- nici izogibali. Ce jemljemo za- čimbe v majhnih količinah, niso škodljive. Tako so zdravniki ugotovili, da običajne količine začimb v pre- hrani ne vplivajo slabo na že- lodce zdravih ljudi. Začimbe lah- ko jedo tudi tisti bolnild, ki bo- lujejo na želodcu ali na črevesju, samo, da je treba tu obravnavati vsak primer posebej. Najnovejše raziskave so poka- zale, da lahko začimbe znižajo te- lesno temperaturo. Sestavine, ki jih ima paprika, že vplivajo tako. Nekateri tudi trdijo, da lahko za- čimbe — pri tistih ženah, ki jih niso navajene — povzročijo pre- zgodnjo menstruacijo. VzpK>redno s tem pa se poraja mnenje, da je vzrok za to morda v tem, ker naj bi paprika vsebovala spolni hor- mon. Vendar to mišljenje ni do- kazano. Gotovo pa je, da vsebuje paprika veliko vitaminov in da je zato v prehrani zelo pomemb- na. Zanimiv je tudi dokaz o tem, da na primer čebula in hren pre- prečujeta razmnoževanje bakte- rij in jih celo uničujeta. V tem primeru je torej ljudsko verova- nje podkrepljeno z znanstvenimi dokazi. Torej začimbe v zmernih količinah zdravim ljudem ne bo- do škodovale. Dr. L. S. JEJMO RAZUMNEJE VITAMINI IN RUDNINSKE SNOVI so zaščitne snovi, ki branijo or- ganizem pred raznimi boleznimi. Vplivajo na prisotnost duha, na vzdržnost in delovno kondicijo. Zdrav človek pa je odporen in doseza pri delu znatno večje uspehe; to je za nas velikega po- mena. Ne smemo pozabiti, da kuhanje precej zmanjša količino vitami- nov, rudninskih soli in drugih hranilrji.h isnovi v živilih. Predolgo namakanje in nepravilno pranje v vodi pa zmanjša hranilno vred- nost na beljakovinah, ker jih vo- da izlužuje. Najbolje je zato, če jemo zelenjavo in sadje v presni obliki. Le kadar to ni mogoče, pripravimo zelenjavo v obliki omak v lastnem soku. Mnogo dragocenih snovi se med kuha- njem izluži v vodo in če to odli- jemo, zavržemo te snovi. Zelo do- bro pa se vitamini ohranijo v zmr2mjenih živilih. Kadar v hrani primanjkuje vi- taminov in rudnin, se brž poka- žejo posledice — rahitis, skorbut, motnje vida, razne nevroze, pre- bavne motnje. Dejansko vsebujeta presno sa- dje in zelenjava največ vitaminov A in C, mnogo manj vitamina B, medtem ko vitamina D sploh ni- mata. Med "živili, ki so najbolj bogata različnih vitaminov in rudnin, naj omenimo jetra, ribe, jajčni rumenjak in drobovino. Dosti vitamina B je v stročnicah in v klicah žitaric. Preveč enolična hrana je škod- ljiva, ker ne preskrbi organizma z vsemi potrebnimi snovmi, pa čeprav je morda lahko okusna in kalorična. Se mnogo škodljivejša je preobilna hrana, ker čez mero obremenjuje organizem. Življenj- ska raven prebivalstva se je da- nes že toliko zboljšala, da se je začel porajati problem preveč enolične in preobilne prehrane, ko se človek nasiti z visoko ka- loričnimi živili in nima več ape- tita za druge prepotrebne jedi. Taka prehrana prekomerno redi, debeli ljudje pa so mnogo bolj podvrženi številnim boleznim. Važno je tudi, kdaj jeste, da bo to najbolj prav za organizem. Na- pačna je teorija hujšanja na ra- čun zajtrkov. Zajtrk mora biti obilnejši, ker nas preskrbi z energijo za poznejše delo. Malica med delovnim časom ima izreden pomen, samo mora biti pravilna in ob pravem času. Važno je še potem kosilo, medtem ko pa je popoldanska hrana le dodatna. Malica za umskega delavca je la- hko manj kalorična, mora pa biti kvalitetnejša v pogledu beljako- vin; fizični delavci pa potrebu- jejo več kalorij in seveda tudi beljakovin in vitaminov. Tako kot je za dobro funkcio- niranje nekega stroja važno go- rivo in njegovo nenehno vzdrže- vanje, tako je za človeka važen način prehrane. O prehrani bi morali mnogo več vedeti in po- svečati tej plati vzgoje več skrbi že v šolah. J. D. (Prihodnjič pa še nekaj o dieti debelih in suhih ljudi.) Bohor je vstal Na gozdove Bohorja je legla ve- černa zarja. Po pokrajini je zavel tiho, tajinstveno, veter. Bohor je šumel... Toda kmalu ni bilo več miru in tišine. V našo deželo je pridivjal okupator. Teptal je naše ljudi, preseljeval jih je, zapiral, ubijal. Vse to je trajalo dolgo, vendar na- ši ljudje niso vsega čakali prekri- žanih rok. Skupine, velike in majhne so začele odhajati v par- tizane. Spomladi leta 1942 je odšla sku- pina partizanov na Bohor. Bohor se je prebudil. Sprejel je v svoje naročje ljudi, ki so se borili za svobodo. Poslušal je njihove pes- mi, jih videl umirati, pa tudi kre- piti se. Okupatorjem so se zama- jala tla pod nogami. Kozjanski odred ima prav go- tovo veliko zaslugo za to, da so gozdovi Bohorja kmalu drugače zašumeli. Dragica Kovačič, Lesično SEJEM O DELU OTROK V soboto bodo v Beogradu od- prli sejem, ki ga imenujejo »-Se- jem — dete«. Na sejmu bodo raz- stavi j alci zbrali številne igračke, orodje za tehnični pouk, posebne razstave in tekmovanja pa bodo prikazali rezultate te vzgoje na šolah in uspehe organizacij, ki se bavijo s tehnično vzgojo. Razstava otroških del — na raz- stavi bo sodelovalo približno šti- rideset šol — bo podala presek dela šolskih proizvodnih zadrug, sliko o tehničnem značaju učen- cev, o delu v šolskih delavnicah itd. Izdelke, ki so nastali med ura- mi risanja, bodo uporabili kot dekorativne elemente, tako da bo slika otroške ustvarjalnosti in pri- pravljanja za bodoče naloge še popolnejša. Žal bodo tudi na tej razstavi sodelovale večinoma sa- mo šole iz Beograda, le nekaj ma- lega bo razstavljalcev iz ostalih krajev naše domovine. Sole, ki bodo poslale na razsta- vo najboljša dela, bodo nagradili s primernimi nagradami. Med njimi so kompleti tehničnih knjig, brusilnice, kinokamere itd. Ver- jetno bi kaj takega prišlo prav tudi našim šolam. Pionirji so zborovali Pionirski aktiv Cuprijske ulice je imel pred dnevi svoj pionirski občni zbor. Po poročilih o delu in uspehih so izvolili nov odbor in se dogovorili za program za te- koče leto. Tako bodo pionirji Cu- prijske ulice nadaljevali tekmova- nja v športu, risanju, šahu, od- daji »Pokaži kaj znaš«, ustanovili pa bodo celo svojo strelsko sek- cijo. Vse kaže, da so delovni pro- gram resno zastavili in fotograf jih je že ujel pri prvih vajah. D. K. RIBE, NASVETI IN... Velikokrat smo že hoteli spregovoriti o preskrbi z ribami v našem mestu. Mar ne bi o tem povsem upravičeno trdili, da ni vse tako kot bi lahko bilo. Malo več gibčnosti in organizacijskih posegov, pa bi v Celju čez vse leto imeli pole;» morskih tudi sladkovodne ribe. No, o tem drugič, ker povsem brez sladkovodnih rib pa v Celju le nismo. v jesenskem času, ko ribiške družine in drugi spraznujejo svoje konzumske ribnike, pa je trg le nekako založen. Takrat prevladujejo predvsem krapi. Za krape so padli že marsikdaj očitki glede okusnosti mesa in raznih vonjev, ki jih riba med bivanjem v ribniku med blatom in algami delno povzame. Mnogi menijo da krap zaradi tega kvalitetno zaostaja za ostalimi sladko- vodnimi ribami. Motijo se, prav pa ima- jo takrat, če ne vedo, kako krapa pri- pravljamo. Trditev, da so krapi leni in da alge ter blato, ki ga v ribnikih ne manjka, resnično vpliva na okus mesa, je stara in povsem upravičena. No toda zaradi tega pa spretne gospodinje nič kaj ne podcenjujejo krapa. Nasprotno, prav rade ga kupijo, kadar je na trgu. One vedo, da morajo krapa lepo očistiti. zaradi večje debelosti pa razrezati manjše kose. Nato kose natremo s s». sekljanim česnom in jih posolimo — r». je več kot premalo. Zatem kose povalji. mo v moko in take pečemo na močn« vroči masti. Pečemo jih tako dolgo močno zarumene po obeh straneh. K« tako spečenemu krapu pridodamo nekaj peteršilja in morda malo limon« je jed pripravljena in skoraj povseit zgubi nezažpljen okus. Da bi še zadnji slab okus odstranili, pa je potrebno poseči v nov način ži. ščenja rib. Običajno očistimo ribo tako da ji odstranimo glavo, luskine in dro. bovino. S tem se pa nismo znebili kož«, do katere za luskinami prodro vonji. Ribo moramo odreti. To dosežemo tako, da odrežemo ribi najprej glavo in vs( plavuti ter jo spodaj prerežemo d® zadka. Pri glavi nato z ostrim nožen zarežemo ribo med mesom in kožo okolj vsega telesa. Brez posebnih težav bonii nato odrli ribi kožo. Rep odstranimo. Nedvomno boste sprva nekoliko n«. rodni pri odiranju rib, leda trud h« poplačan. Jed bo velikokrat okusnejši in kar je najvažnejše: nevšečne drobnt kosti bodo zaradi lepo popečenega me- sa po obeh straneh povsem izginile. Poskusite! Pet zakaj tako? Sedla je na klop pred hišo. Toplo jesensko sonce jo je grelo in žarki so se razposa- jeno lovili po njenem licu. Do bi je ne motili, si je ruto potegnila globoko na čelo, iz žepa, všitega na predpasniku, pa je vzela bel list papirja. Pismo najmlajšega vnučka. Velike pokončne črke z vi- sokimi vratovi in nerodno izoblikovanimi vijugami 50 spominjale na njene otroke, na njihove domače naloge, na vse tiste lepe, zanjo najsreč- nejše dni. Zato so ji bila ta pisma še ljubša. Njen pogled je božal vsako besedo, kot da hi božal nežno glavico nje- nega malega Markca. Kako rad jo je imel ta otrok in ka- ko rada ga ima tudi ona! »Ljuba babica,-« tak je bil začetek pisma, »veš, srčno rad bi prišel k Tebi, pa ne morem. Pouk se je že pričel in preostaja mi samo nedelja, da se popeljem z mamico in očkom na izlete. Toda, žal, se očka in mamica vsako ne- deljo pošteno spreta zaradi teh izletov. Prej, ko še nismo imeli avta, je bilo pri nas mnogo lepše. Zdaj pa ... Ma- mica vleče na eno, očka pa na drugo stran. Vendar vedno obvelja le mamičina volja in želja. V nedeljo je želel očka obiskati Tebe. Otroci smo se tega zelo veselili. Toda ma- mica je spet imela drug predlog in vztrajala je vri tem, češ, če imamo avto, pojdimo kam dlje, morda raje na morje. Očka ji je do- povedoval, da je takšnih vo- ženj naveličan. Tudi jaz sem bil njegovih misli. Ali ni lepše tekati okrog hiše po mehki travi in pasti kokoške? To sem povedal tudi mamici, pa mi je odgovorila, da hi šla k Tebi, če hi bile tiste ko- koške pečene in na mizi. Očka je to silno ujezilo. Brez besed je odšel od doma. Ali je bil pri Tebi, babica? Veš, mamico je potem skrbelo, če ni morda izbral drugo pot!« Solza je orosila habičino oko. »Tako je torej bllo,-<-< je vzdihnila. Sinov zadnji obisk je bil res precej drugačen, kot so bili doslej. Sicer ji ni povedal ničesar, vendar je slutila, da nekaj ni bilo prav. Snahine odločitve si ni znala razlagati in bolelo jo je spo- znanje, da njeni obiski niso bili iskreni. Res je, da vedno, kadar je sin jirišel domov s svojo družino, ni imela toliko raznovrstnih jedil kot jih je pripravila za družinske praz- nike, vendar lačen še od nje ni odšel nihče. Sicer pa, ali pride otrok k materi zato, da se nasiti, nato pa odide? Ali pri tem niso najvažnejše druge, močnejše vezi? Predno je zvečer legla v posteljo, je z drhtečimi roka- mi napisala snahi pismo. Kratke so bile besede, vendar dovolj zgovorne za njene ob- čutke. »Snaha moja, zakaj tako?-« je napisala. »Ali ni tisti dar, ki sem Ti ga daro- vala pred leti, dragocenejši od vsega ostalega? Ali ni za mater dovolj velika žrtev, dati svojega otroka? Ta dar sem z ljubeznijo poklonila Tebi in Tvojim otrokom.-'" Jutranja zora jo je našla na postelji, na licih pa so se lesketali drobni biseri. »Sna- ha moja, zakaj tako?-« Da Jjukdtutmi toMk in njegovo okolje Dokazano je, da je človek splošno dovzeten za infekcijo s Kochovimi bacili, skratka za je- tično obolenje. Ta človekova do- vzetnost za j etiko je torej eden pogojev, da se bolezen sploh raz- vije. Da pa navzlic tej d>ovzetnosti ne oboli j o vsi ljudje za pljučno tuberkulozo, je iskati vzrok v dejstvu, da razpolaga človekov organizem z določeno prirojeno odpornostjo, ki se pa celo lahiko znatno poveča med samo okužbo s Kochovimi bacili. Odpornost proti j etiki je torej prirojena, ali pridobljena. Zaradi te odpornosti poteka tuberkulozna infekcija v številnih primerih nemo in ne- opazno, le v izjemnih primerih ee razvije pljučna tuberkuloza v vsej grozljivi klinični sliki. Sa- mo srečanje in stik s Kochovimi bacili torej nista zadostna pogoja za subjektivno in objektivno očitno tuberkulozno obolenje. Na razvoj očitne j etike igrajo važno vlogo še drugi faktorji, med nji- mi okolje, v katerem je nastala okužba z bacili tuberkuloze. Na tem mestu bomo obravna- vali vplive okolja, torej vse tiste faktorje, ki lahko pospešujejo, oziroma zavirajo prodiranje tu- berkulozne infekcije. Pri tem pa ne smemo pozaMiti na dedne fak- torje, ki skupno z onimi iz okolja soodločajo pri razvoju ({.pljučne tuberkuloze. Dedni in perista- tični fatotorji medsebojno odlo- čajo o tem, kako bo posameznik reagiral, čim bo prišel v stik s Kochovim bacilom, še več: pose- bej določajo obliko in način re- agiranja napadenega organizma, psihične in fizične posebnosti po- sameznega človeka, v splošnem njegovo konstitiicijo. Okolje samo vpliva na razvoj tuberkuloze v dvojnem smislu: primaimo že na prirojeno člove- kovo nagnenje, da zboli za jetiko in sekundarno, ko je že zanjo obolel, na sam potek bolezni. Znano je, da meteorobiološki faktorji, kot na primer klima, teren, letni časi in vreme posa- mično in kot celota lahko pospe- šujejo širjenje tuberkulozne in- fekcije in večajo dovzetnost zanjo. Bacil tuberkuloze bolje uspeva v vlažnih pokrajinah, kot pa v sončnem in suhem podnebju. Z izsuševanjem močvirij in asa- naoijo zemljišč, so opažali padec obolevnosti in umrljivosti zaradi tuberkuloze. Dalje je znano, da je spomladi več obolenj dihalnih organov, da je tako več pljučne tuberkuloze in večje število smrt- nih primerov tuberkuloze. Spo- mladi oboleva na splošno največ ljudi za vnetjem rebrne ,mrene, razsevno pljučno tuberkulozo in vnetjem možganskih open tuber- kuloznega porekla, to je tuberku- lozmi meningitisom. V tem letnem času spremenijo žleze z notranjim izločanjem svoje delovanje. Za- radi močnega učinka svetlobe se spomladi zviša občutljivost na tuberkulin, v zvezi s tem se opa- žajo spremembe v krvni sliki in je tudi porast telesne teže v tem letnem času minimalen. Predhod- no pa je bil vpliv mraza v zimskih mesecih pogoj za opisane in na- stale spremembe. Pozsimi dn spo- mladi primanjkuje mleku in maslu vitaminov, prav tako pri- manjkuje sočivja in sadja. Po- manjkanje vitamina B-komplek- sa pa zmanjšuje odpornost sluz- nic dihalnih organov in se zato ljudje lažje okužijo. Zaradi po- manjkanja vitamina C je pozimi in spomladi tvorba protiteles zni- žana. Isito velja za vitamin D: rahitičen dojenček bo hitreje obolel na pljučih, kot otrok, ki dobiva s hrano dovolj vitamina D. Vremenske spremembe vplivajo na razvoj tuberkuloze ne toliko zaradi pogostnih frontalnih mo- tenj, ki so izraz različnih vremen- skih, faktorjev: relativne vlage, smeri vetrov, temperaturnih raz- lik in zračne donizacije. Vsi ti faktorji vplivajo na bolnikov or- ganizem in tako na odpornost or- ganizma. Danes zdravijo jetiko v višin- skih, morskih, nižinskih, puščav- skih in tropskih klimah z enakim usipehom, vendar je nesporno, da se določene oblike tuberkuloze, zlasti one z astmatično kompli- kacijo v višinski klimi lažje zdra- vijo. Opirati se pa zgolj na kli- matske faktcirje, kot edino me- rilo v presoji obolevanja in zdravljenja pljučne tuberkuloze, pa bi ne bilo smotrno, ker je treba upoštevati še druge vplive okolja, zlasti socialne prilike, ki često po pomenu prekašajo kli- matske. (Konec prihodnjič) CELJSKI TEDNIK STEV. 40. — 12. oktobra 1962 9 MLADINSKI KLUBI OZN pred praznikom Okrajni center klubov OZN v Celju je pred dnevi razpisal na- tečaj za najboljšo nalogo o OZN, !d se ga lahko udeležijo vsi dijaki osemletk in srednjih šol ter člani klubov OZN. Udeleženci natečaja izbirajo med dvema naslovoma: pod na- slovom »Zgodovinska vloga Zdru- ženih narodov« bodo pisali o vlo- gi OZN, o njenem delovanju na najrazličnejših področjih, medtem ko bodo pod drugim naslovom pi- sali o vlogi Jugoslavije v Združe- nih narodih, v širšem smislu pa tudi o vlogi neangažiranih držav v OZN in mednarodno političnem dogajanju sploh. Razpis so poslali na vse osnov- ne in srednje šole v okraju ter klubom OZN. Za najboljše nalo ge so pripravljene lepe knjižne nagrade. Značilnost tega nateča- ja pa je tudi ta, da bodo vsi ude- leženci natečaja dobili tudi gra- divo o organizaciji Združenih na- rodov, posebne publikacije. Avtor- je najboljših nalog pa bodo po- vabili v Celje na svečano sejo okrajnega centra, ki bo v poča- sttiev obletnice ustanovitve OZN 24. oktobra. V proslave letošnjega praznika Združenih narodov bodo skušali klubi OZN zajeti širši krog mla- dih in starejših ljudi. Organizirali bodo poleg tega še razne razstave, filmske predstave itd. Po šolah in v gospodarskih organizacijah bodo imeli predavanja o OZN, or- ganizirali bodo razgovore itd. Klu- bi OZN pa bodo izkoristili te pro- slave tudi za to, da bodo sezna- nili širšo javnost s svojim delom. V ta namen bodo pripravili publi- kacije o svojem delu, ki jih bodo potem razdelili med udeležence proslav, razstav itd. -jt Zreški mladinci na dobri poti Nedavna letna konferenca mla- dine Tovarne kovanega orodja v Zrečah je bila izredno razveselji- va. Pokazala je, da je aktiv Ljud- ske mladine izredno napredoval, saj se je iz enega zadnjih mest v občini povapel med najdelav- nejše organizacije Ljudske mla- dine v konjiški komuni. V To- varni kovanega orodja v Zrečah je okrog 700 delavcev, od tega pa je komaj sedemdeset mladih ljudi. Mladina v tej tovarni je uspela razviti dokaj pestro dejavnost. Med vsemi oblikami, ki so jih organizirali, pa je bila nedvomno najuspešnejša šola za življenje, ki jo je vodila Delavska univerza iz Slovenskih Konjic. Vsako pre- davanje je obiskalo po več kot trideset mladincev. Na letni konferenci so govorili o najrazličnejših zadevah. Med njimi so omenili tudi odnos šti- pendista do podjetja in obratno. Povedali so, da bi moralo biti so- delovanje med štipendistom in štipenditorjem mnogo tesnejše. Potem bi bilo tudi manj neso- glasij, težav in slabe volje. V delovnem programu za na- slednje razdobje so se odločili, da bodo največ pozornosti posve- tili politično ideološkemu delu, predvsem pa se bodo posvetili klubu mladih proizvajalcev. Pro- gram je nedvomno zanimiv in pričakujemo lahko, da bo v pri- hodnje delo aktiva v Tovarni ko- vanega orodja še boljše. RAZPRAVA O PREDOSNUTKU USTAVE Občinski odbor SZDL Mozirje je pred nedavnim imenoval 18- članski predavateljski aktiv, ki bo vodil razpravo o predosnutku ustave po vaseh in delovnih ko- lektivih mozirske občine. Razen tega so imenovali še posebni pet- članski odbor za organizacijo raz- prave o predosnutku ustave. Pre- davateljski aktiv je že imel sejo, na kateri so se domenili za semi- nar. Z razpravo na terenu bodo pričeli po 15. oktobru. Zamišlje- no je, da bi ta razprava potekala tudi po delovnih kolektivih in za- vodih. po terenskih organizacijah Socialistične zveze, predvsem pa na podeželju. V kolektivih bodo pri tej akciji organizacijsko po- magale sindikalne organizacije. Prednost te organizirane raz- prave je v tem, da bo razprava zajela čimveč državljanov. EKONOMSKA SOLA TUDI V KONJICAH Po širših razpravah, ki so tra- jale okoli dve leti, le kaže, da bodo tudi v Slovenskih Konjicah dobili ekonomsko srednjo šolo, ki bo delovala v okviru Delavske univerze. Namenjena bo pred- vsem uslužbencem v gospodarskih organizacijah in javni upravi. Za- to je tudi pogoj za vpis najmanj tri leta sliižbe ter starost nad dvajset let. Sola bo delala po štiri dni na teden. V. L. Pred ustanovitvijo Občinskega centra Iclubov OZN v ŽALCU že dolgo se kaže potreba po ustanovitvi občinskega centra klu- bov OZN v Žalcu, ki bi lahko uspešneje kot okrajni center vo- dil občinsko organizacijo oziroma klube v občinskem merilu. Da je res tako, pove tudi dejstvo, da so bili prav v žalski občini še pred nedavnim najboljši klubi v re- publiškem merilu. Ti klubi pa so polagoma stagnirali prav zaradi tega, ker okrajni center sam ne- posredno ni mogel posredovati v reševanju problematike vsakega kluba posebej, ostali politični fo- rumi pa tudi niso posvečali tem oblikam dela mladine dovolj po- zornosti. Z ustanovitvijo občin- skega centra pa bodo lahko vse te slabosti in pomanjkljivosti odpra- vili. Ustanovitev občinskega centra je prevzel v roke občinski komi- te Ljudske mladine, ki si je hkrati tudi zadal nalogo, razširiti orga- nizacijo klubov OZN po vsej ob- čini. Sedaj delujejo klubi v Žalcu, Vranskem, Taboru, Grižah, Pre- boldu in v nekaterih drugih kra- jih. Na ustanovitev občinskega cen- tra pa se pripravljajo tudi v Ce- lju, kjer so izredno dobre mož- nosti za ustanovitev in delo tega organa klubov OZN. -jt ZLATA POROKA Pred dnevi je bila na matičnem uradu v Laškem zlata poroka Mi- haela RUSA in Marije, roj. Krušič. Slavljenca sta že v rani mla- dosti okusila vse trdote življenja. Kot priložnostna delavca, sta se morala z veliko težavo utirati pot v življenje. Življenjska pot ju je vodila vse od Rogatca, Gor nad Hrastnikom do Zidanega mosta in končno Laškega. ' Leto 1941., ki je tako silovito prizadejalo vse naše ljudi, je po- vzročilo, da sta se tudi zakonca Rusova vključila med tiste rodo- ljube, ki so aktivno pomagali na- rodnoosvobodilnemu boju. Svoje otroke sta vzgojila v lju- bezni do domovine, zato jim v ča- su, ko je slovenski narod bil ene- ga najodločilnejših bojev za svoj obstanek, ni bilo težko najti poti v partizane. Tako so tudi njuni otroci kot borci narodno osvobo- dilne vojske prispevali svoj delež pri dokončnem uničevanju okupa- torja in njihovih pomagačev. Slavljencema iskreno čestitamo k redkemu jubileju s toplo željo, da bi bila zdrava in srečna v kro- gu svoje družine še dolgo vrsto let. T. K. MLADINA se zanima za ustavo Pripravam za razprave o predosnutku nove ustave se je te dni priključila tudi Ljudska mladina. Gre pred- vsem za to, da se bodo v raz- prave o temeljni listini vključili tudi mladi ljudje, da bodo razpravljali tako o tistih določilih, ki so mla- dini najbližje, pa tudi o onih, ki so namenjeni vsem državljanom. Posebno odgovornost bodo pri razpravah ob novi ustavi imele organizacije Ljudske mladine na šolah. Medtem, ko bodo v gospodarskih or- ganizacijah in na terenu no- silci razprav Socialistična zveza. Zveza komunistov in sindikat, bo to odgovornost v šolah prevzela Ljudska mladina. Nedvomno bodo morali razprave na šolah prilagoditi nivoju dijakov in jih čaka v zvezi s tem prav gotovo trdo delo. Ne bilo bi prav, če bi vse breme tega dela z mladimi ljudmi pre- vzel profesorski zbor, seveda pa je nujno, da prosvetni de- lavci že pri samem pouku poskušajo mlade ljudi se- znaniti z bistvom nove usta- ve. Nosilec širše, podrobnejše razprave pa bo Ljudska mla- dina. Da bi bili ti razgovori med mladimi ljudmi čimbolj te- meljiti, dobro pripravljeni in pravilno usmerjeni, je okraj- ni komite Ljudske mladine za ta vprašanja že imenoval posebno komisijo. Komisija bo skrbela predvsem za to, da se bodo mladi ljudje kar najbolj množično vključevali v razprave, ki jih bosta or- ganizirala Socialistična zve- za in sindikat. Med drugim pa se komisija pri okrajnem komteju zavzema tudi za to, da bi pa o tistih prašanjih, ki zadevajo predvsem mlade ljudi, organizirali posebne razprave. Ker bo delo ne- dvomno zahtevalo mnogo priprav, bodo v kratkem ustanovili komisijo za raz- prave o novi ustavi tudi pri občinskih komitejih Ljudske mladine. Jutri bo v Celju izredni plenum okrajnega komiteja Ljudske mladine, na kate- rem se bodo o programu razprav o temeljni listini še podrobneje pogovorili. Že zdaj pa so sklenili, da bo kar prve dni prihodnjega tedna v Celju javna mladinska tri- buna o predosnutku nove ustave. Vodil jo bo sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov v Celju, tovariš Franc Simonič. Med mladimi ljudmi celj- skega okraja vlada za ustavo veliko zanimanje. Dokaz za to so tudi že nekatere pri- pombe in vprašanja, ki jih je komisija pri okrajnem komi- teju Ljudske mladine v času svojega kratkega obstoja že prejela. Izredno zanimanje med mladino za novo ustavo je povsem razumljivo, saj je predosnutek temeljne listine prav gotovo sestavljen tako, da prav mladim naprednim silam zagotavlja razvoj in temeljitejše delo. CELJSKI TRG Včasih smo kar sami krivi Ko sem se tokrat oglasila na celjski tržnici, da povprašam po gibanju cen v preteklem tednu, mi je tržni nadzornik, tovariš Viktor Murko, najprej tole dejal: »Veste, naj vam najprej povem, da smo včasih na trgu kar jezni na nekatere kupce. Tolikokrat ugotavljamo, kako visoke so cene, pa so kupci vendar marsikdaj sami krivi, da je tako. Poglejte primer letošnje solate. Kmetje jo prodajajo po 120 dinarjev, Agro- kombinat iz Žalca pa po 80. Raz- like v kvaliteti skorajda ni, pa je vendar kmetje prodajo mnogo, mnogo več. Zadnjič se nisem mo- gel vzdržati in sem gospodinji, ki mi je potožila, da je kupila solato po 120 dinarjev, kar v obraz po- vedal, da je za to sarna kriva. Cemu, le čemu ne kupi tiste, ki je po osemdeset? Podobno je tudi z grozdjem. Včeraj mi je pripo- vedoval nek prodajalec, da je ceno grozdja namenoma zvišal, ker ga je prejšnji dan prodajal prepoceni, pa ga ni nihče kupil. Naslednji dan je grozdje iste kva- litete podražil in pred njegovo mizo so se gospodinje kar gnetle. Kaj porečete na to? Bo menda res držalo, da Celjani radi kupu- jemo tisto, kar je najdražje. To- da, dobro bi bilo, da bi že ven- darle določevali kvaliteto blaga po kvaliteti in ne po ceni, kaj pravite ? Sicer pa so bile cene v pretek- lem tednu kar v redu. Krompir je bil po 45 do 60 dinarjev, glavnato zelje po 34, pa tudi po 60 dinar- jev, kislo zelje — ki ga je zdaj res že dovolj — po 100 dinarjev, repa, kisla seveda, po 80 dinarjev, ohrovt po 60 in 80 dinarjev itd. Cvetača je bila po 100 in 200 di- narjev, radič po 150 in 250, grah po 120, fižol v stročju 100 in 120, v zrnju pa 120 do 160. Paprika je imela kar zmerno ceno, saj je bila celo po 60 dinarjev, kumaric je bilo zelo malo, paradižnik pa so prodajali po 50, pa tudi po 100 dinarjev. »Za jabolka ne bi mogel trditi, da jih je premalo,« je dejal to- variš Murko. »Vendar se čuti le- tošnja neugodna letina. Te dni so jabolka po 50 do 80 dinarjev, hruške so po 50 do 100 dinarjev, breskev pa je zmanjkalo. Grozdja je mnogo in tudi lepo je. Proda- jajo pa ga po 100 do 150 dinarjev, medtem ko ga je socialistični sek- tor poslal na trg celo po ceni 78 dinarjev za kilogram.« Osupnila, pa me je cena jajc. So — reci in piši — vsaj v srede so bila, po 33 do 35 dinarjev. To je pa že od sile! Ce bo šlo tako naprej, jih bomo čez čas plačevali po 100 dinarjev. Toda, kaj ni lO nekoliko previsoka cena za eno samo drobno jajce? -ij »Slovenija šport« JE PRIPRAVIL PRESENEČENJE No, pa smo Celjani spet dožive- li nekaj prijetnega. Celjska trgo- vina »Slovenija-šport-« nam je v soboto in nedeljo štirikrat pripra- vila prijetna presenečenja. Gre za revije športne konfekcije, ki so jih izvedli kar v izložbenih oknih tega lepo urejenega sodobnega lo- kala. Revije so izredno lepo uspe- le, v njej pa so sodelovali naši znani proizvajalci športne konfek- cije — tovarna kvalitetnih plete- nin Rašica, Šport Heruc iz Zagre- ba in domači KO-KO iz Sloven- skih Konjic. Čeprav bi revijam očitali lahko to, da je premalo Celjanov vedelo zanje, smo jih izredno veseli. Vprašujemo se, kaj ko bi v Celju osvojili novost teh majhnih mod- nih revij, ki jih drugod po svetu gotovo više cenijo kot pri nas. Tretji glavni dobitek KOZERIJA Takole je pripovedoval: Dobil sem obisk. Prišel je NEKDO iz komune. Baje uradnik pri stanovanjski umavi. — Tovariš Pohleven, tu imaš odločbo. Dobil si stanovanje! — Govorite resnico? sem za- zijal vanj. — Pred kratkim smo imeli sejo. Obravnavali smo tudi tvojo proš- njo. Tako ne moreš živeti. Hudo pretirana stiska. Saj imaš eno samo sobo, ki meri 6'K 5 m. In v njej imak sedem članov družine. Ti si osmi. Podpiši. In sem podpisal. Prišla je stara, prišli so čmrli. Objel sem staro: Ti si bila moj prvi dobitek! Ob- jemal sem čmrle: Vi ste bili moj drugi dobitek. Danes pa nam je tale gospod — gospod sem po- sebno poudaril — prinesel odločbo za stanovanje v bloku! To je moj tretji in glavni dobitek! Nastalo je splošno veselje. To- variš NEKDO nas je povabil v nov. Je ves deviški stanovanjski blok. Tam smo si smeli ogledati stanovanje. Veliko družinsko sta- novanje! Dve sobi. delovna soba, niša, kopalnica, stranišče na iz- piranje, balkon z razgledom na trg. Sanje, čudovite sanje! Obje- mali smo se in vzdihovali. Tristo petinšestdeset prošenj! Tristo šestinšestdeset odgovo- rov! In končno smo uspeli! Se isti teden smo najeli tri po- sojila. Nakupili smo pohištva in vse, kar je najnujnejše za tako stanovanje. Manjkalo je samo še tri dni do vselitve. Takrat se je zglasil NEKDODRUG iz komune. Prine- sel mi je dve odločbi. Ena raz- veljavlja prvo-odkazano stano- vanje ni na razpolago. Druga od- ločba: Tovariš Pohleven dobi sta- novanje v občinski stari hiši za trgom: soba, kuhinja, veža in klet. Vselitev je možna takoj. — Zakaj ne smemo v novo sta- novanje? Tako smo nasuli ušesa NEKO- MUDRUGEMU iz komune. On pa nas je tolažil, da ni kriv. On je le uslužbenec, ki izvršuje ukaze višjih. Glede prvega stanovanja je bila takale obrazložitev: V stanovanje se vselita dva: mož in žena. Oba inženirja. On bo zasedel mesto direktorja v podjetju, ki je tako rekoč v raz- sulu. Občina ima v njem velik up. Žena bo na občini načelnica novega oddelka. Pravijo, da je zelo sposobna. Otrok sicer nimata. Imata pa starše, ki jih tudi ne moreta pustiti kar na cesti. Preden ju je občina sprejela, sta posta- vila pogoj: veliko družinsko sta- novanje! — Tudi jaz sem vam stavil po- goj! sem protestiral. Drugi člani so molčali. NEKDODRUG pa je dejal: — Se pet let in boš šel v pokoj. Za občino boš postal neprodukti- ven. Inženirja pa sta še mlada. Do penzije imata vsak po dvajset let! Nato smo nekaj minut molčali. Molk prekine NEKDODRUG. Predme porine odločbi. — Podpiši! Se enkrat sem pogledal urad- nika od stanovanjske uprave. — Potem je vse to res ...? — Preberi odločbi! Hitro sem podpisal in vsa dru- žina se je umaknila v gnezdo, kjer tičimo že deset let. Dolno smo molčali. Potem pa smo naredili načrt, kako bomo porazdelili kupljeno pohištvo. Prišel je tretji dan in moja dru- žina se je selila v občinsko staro hišo. Prekleto! je razdraženo dejal tovariš Pohleven in končal svojo resn-čno, a dokaj trpko, skoraj žalostni) zgodbo. -dk- Dolgoprstneži na POKOPALIŠČU Tovariš urednik! Pred kratkim sem na mestnem pokopališču na grob svojih star- šev r>osadila »mačehe«. Naslednji dan sem šla ponovno na pokopa- lišče z namenom, da bi novo po- sajenim cveticam prilila vode. To- da, teh nisem našla. Nekdo jih je že prejšnji dan, morda takoj po mojem odhodu s pokopališča, Iz- r^al iz zemlje. Kaj porečete? Ali ni tovrstna kraja vredna ostre graje pa tudi strožjih ukrepov? Gabrijela Presinger, Celje, Trg V. kongresa 5 Komisija za razpis delovnih mest ter sklepanje in odpo- vedovanje delovnih razmerij pri Svetu delovnega kolektiva ObLO Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. analitik za primarne in sekundarne panoge gospodarstva; 2. analitik za terciarne panoge gospodarstva; 3. analitik za osebne dohodke in delovno silo; 4. šef uprave za dohodke; 5. šef odseka za proračun; 6. gradbeni inšpektor, 7. ekonom. Poleg splošnih pogojev se zahteva: Pod 1., 2. in 3. visoka strokovna izobrazba ali višja stro- kovna izobrazba z daljšo prakso na tem delu, pod 4., 5. in 6. višja strokovna izobrazba, zaželjena praksa, pod 7. srednja strokovna izobrazba, zaželjena ekonomska srednja šola. Razpis velja do 30. 10. 1962. 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 40. — 12. oktobra 1962 MIROLJUBEN REMI Težko pričakovand celjski derby med članoma sloven- ske nogometne lige, med ZNK Celjem ter Kladivar- jem, se je končal nadvse mi- roljubno. To potrjuje ne sa- mo rezultat 1:1, marveč tudi ves potek igre. Človek je imel ves čas tekme občutek, da igralci prizanašajo drug dru- gemu, da se nečesa bojijo. Zato se je večji del dvoboja razvijaj na sredini igrišča, pred goloma pa najmanj. O kakih grobostih ni bilo go- vora. Tekma je bila fair, pa čeprav na momente ostra. Nekoliko bolj živahen je bil šele dnagi polčas, zlasti p>a tisti del igre, v katerem so železničarji po zaslugi iz- najdljivega Adžiča dosegli prvi goJ in vodstvo. Adžič je iz proetega strela ukanil Kla- di var je ve igralce, kii so po- stavili aid in prav .taiko vra- tarja Baumana, ki se ni naj- bolje positavU, da bi očuval svojo mrežo. Po tem golu so se eni in drugi trudili, da bi povišali rezultat oziroma izenačili. Priložnosti za to so imeli vsii dovolj; žal pa so vse ostale neizkoriščene. Sele približno deset minut pred koncem tekme je izenačenje dosegel Vesič. Neodločen izid najbolj ustreza poteku dvoboja. Ne glede na to so bili Celjani nekoliko boljši. Na vsak na- čin so bili hitrejši in borbe- ne j ši. In če bi imeli na des- nem ikrilu .prisebne j šega igralcai, kot je bil Travner. bi morda potegnili iz tega dvoboja kaj več. Najboljši igralec je bil Devčič. ki je imel v Florjancu edinega zvestega sodelavca. Pri KLa- divarju je bila takrat naj- boljša obramba, kateri pa lahko zamerimo nekaj precej nevarnih driblingov v last- nem kazenskem prostoru. Kakor člani, tako so se tudi mladinci obeh klubov razšli z neodločenim izidom — 0:0. Ta tekma je bila zelo slaba. Po osmem kolu prvenstve- nega tekmovanja v slovenski nogometni ligi so Celjam ob- držali drugo mesto za krani- skim Triglavom. Celjski že- lezničarji so zbrali dvanajst točk. razen ,tega imajo pozi- tivno bilanco v golih 16:9. Kladivar tiči trenutno na šestem mestu z osmimii pi- kami ter razliko v golih 10:12. Se vedno na zadnjem mestu pa je velenjski Rudar, kd je doživel v nedeljo na ljub- ljanskih tleh visok poraz 4:0. Točki na njegov račun pa je dobila tamošnja Svoboda. ^ V devetem kolu bo ve- | len j skd Rudar igral doma z t mariborskam Železničarjem, | prav tako novincem v tej J ligi. Razlika je le v tem, da so bili železničarji doslej | dosibi bolj uspešni, saj so | zbrali že devet točk in za- sedajo četrto mesto. Kladi- | var bo igral doma s trbovelj- t skim Rudarjem, ki je tre- j nutno na tretjem mestu z enajSitimi pikami. 2NK Celje pa gre tokrat "v goste ljub- ljanskemu Odredu-Krimu, kd je z osmimi točkami na petem mestu. Načrtnost in smotrnost PRI GRADNJI ŠPORTNIH OBJEKTOV Gradnja športnih objektov in naprav je še zmeraj tisti pasto- rek, ki je odvisna od neštetih subjektivnih in objektivnih sil, od prizadevanj in neprizadevanj telesnovzgojnih delavcev, od ra- zumevanja in nerazumevanja ob- činskih organov, od sredstev in podobno. Ce kjerkoli, potem rav- no na tem področju primanjkuje smotrnosti, načrtnosti in uteme- ljenosti. Res je, da imamo druž- bene plane, pa tudi dolgoročnej- še načrte, v katerih so zapopade- ni nekateri šiportni objekti. Toda, kadar se pojavlja vprašanje skr- čenja planisikih predvidevanj, po- tem so prav gotovo tudi špjprtni objekti tisti, ki izpadejo iz prio- ritetnih seznamov. V tem krši- mo načelo, ki pa naj bi ne bilo samo načelo, da je telesna vzgoja del splošne socialistične vzgoje, da je celo del družbenega stan- darda. Množičnost in kvaliteto telesnovzgojnega udejstovanja pa je možno doseči le ob pri- mernih materialnih pogojih in tudi od ustreznih objektov. Ce teh ni, je zaman vsako govorenje o prizadevanjih in podobno. Ce sodimo, da se zdaj pojav- ljajo ene, potem spet druge za- hteve po gradnji in ureditvi športnih objektov, potem lahko mirne duše zaključimo, da na tem področju še nismo dosegli popolne jasnosti, da še znaj ne vemo, kaj bomo gradili letos, kaj prihodnje leto in kaj čez pet ali deset let. Skratka, načrtov in si- cer perspektivnih načrtov, o gradnji športnih naprav ni. Po- znamo sicer želje in težnje po dokončni ureditvi ljudskega ko- pališča v Celju, po zgraditvi umetnega drsališča, tribune in atletskih stez pod njo na stadi- onu Borisa Kidriča itd. Znana je potreba po gradnji telovadnega doma v Celju. In končno, tu so tudi smučarji, ki so se prav v zadnjem času začeli zavzemati in soraševati. kako bo urejen taiko imenovani rekreakcijski center pri Celjski koči in Svetini. Ena- ki in podobni problemi pa se po- javljajo tudi v drugih krajih in industrijskih središčih. Zelo zna- čilna je namreč težnja pK) grad- nji plavalnih bazenov, športnih stadionov in podobno. Skratka, želj in načrtov je veliko, včasih celo preveč in presegajo možno- sti in potrebe. Toda, navzlic te- mu, želje in nedokazane potrebe so tu, o njih govorijo celo na zborih volivcev, na skupščinah telf^novzgoinih organizacij in podobno. Nikogar pa ni, ki bi spravil te želje in načrte v sklad, jim določil prioritetni vrstni red, se zavzel in zagotovil za njihovo gradnjo potrebna finančna sred- stva in podobno. Dejstvo je, da so tudi občine pokazale za to področje premajhno zavzetost, ki jo lahko utemeljujemo z večnim pomanjkanjem finančnih sred- stev in podobno, pa čeprav so prav one dolžne spraviti vse te in podobne načrte v sklad in reči, to bomo gradili čez eno leto, ta stadion čez pet, tega objekta pa sploh ne bomo začeli, ker nima- mo objektivnih pogojev za nje- govo gradnjo in vzdrževanje in ker nima svoje osnove v množič- nem udejstvovanju mladine v do- ločeni panogi. O teh in podobnih pomanjikljivostih pri načrtova- nju in gradnji športnih objektov je pred kratkim razpravljala tu- di Okrajna zveza za telesno kul- turo. Da bi pomagala občinam pri reševanju teh vprašanj se je odločila za sklicanje širšega po- svetovanja, na katerem bo govo- ra o objektih, ki jih naš šport potrebuje in o onih, katerih gradnjo lahko odložimo za nekaj časa. Sklicatelj bo na ta posvet povabil vse, ki se v občinah ka- kor koli zanimajo za rešitev tega viprašanja. Zato pričakuje ne sa- mo polnoštevilno udeležbo, am- pak tudi koristne predloge za na- črtno in smotrno gradnjo šport- nih objektov in naprav. Večja preudarnost pri gradnji športnih objektov bo zlasti po- trebna v sedanjem času, ko Ijud- ski odbori in ostali občutno zmanjšujejo sredstva za tako imenovane negospodarske inve- sticije. Spričo tega bi bili apetiti in zahteve po gradnji objektov, ki bi zahtevali večmilijonske iz- datke trenutno v nasprotju s splošno politiko po štednji. To pa hkrati ne pomeni, da bi seda- nji čas prinašal popoln zastoj na tem področju. Ne, bolj kot doslej bo treba dati prednost igriščem pri šolah, urejevanju zelenih površin za športno in telesnovzgojno izživljanje in po- dobno. Celjska razglednica Novo društvo prijateljev mladine v Celju Po nekajmesečnem delu komisije za mladinska vpra- šanja pri krajevni organiza- ciji SZDL Center v Celju ter po zaslijigi posebnega pri- pravljalnega odbora, ki ga je prav tako ustanovil odbor krajevne organizacije SZDL Center, je bil pred dnevi ustanovni občni zbor društva prijateljev mladine Center. V uvodnem delu ustanov- nega zbora je predsednik pripravljalnega odbora Vik- tor Dobrišek ugotovil, da vsako leto praznujemo teden otroka z usE>ehi naših skup- nih prizadevanj v dobro otroka. Prav t^o ob tem prazniku, ki ima v Jugosla- v)ijd svojo posebno vsebino, sprejemamo nove obveznosti v [poglabljanju družbene skr- bi za otroka in družino. V nadaljevanju pa je poudaril, da postajajo stanovanjske skupnosti čedalje večji orga- nizatorji materdakie baze otroškega varstva; prd tem pa društva prijateljev mla- dine prevzemajo vlogo po- jasnjevalca potreb otrok in družine in tako vse bolj vpli- vajo na akitivno delovanje državljanov v okviru stano- vanjske skupnosti. Ce analiziramo delo pi- ondxskih organizacij na ob- močju stanovanjske skupno- sti Center, je še dejal, vidimo nekaj prav lepih uspehov. Tu so bili ustanovljeni pi- onirski aktivti, ki zajemajo otroke blokov ali ožjih oko- lišev. Ti aktivi so pripravili več športnih in drugih tek- movanj ter prireditev. Zelo aktivna je bila tudi komisija za varstvo družine in otrok pri stanovanjiski skupnosti. Kakor poročilo, tako je tudi razprava odprla niz vprašanj, ki jih bo moralo obravnavati novoustanovlje- no idruštvo. Eno takih so otroška zavetišča, ki jih je še zmeraj premalo. Udele- ženci zbora so z odobra- vanjem sprejeli sklep mla- dine, da bo s iprostovoljnimi deli sodelovala pri gradnji športnega igrišča. Razen tega so sprejeli predlog o uistano- vitvi posebne sekcije mladih strelcev pri društvi prija- teljev mladiine. Precejšnjo mero 'razumevanja za delo novoustanovljenega društva pa je pokazala tudi občinska zveza prijateljev mladine, ki je novi organizaciji nakazala deset tisoč dinarjev. Ob zaključku so izvolili devetčlanski upravni ter tri- članski nadzorni odbor. V. D. Šahisti Cinkarne doslej najbolj uspešni Kot Tse kaže bo v kratkem prišlo do finala sindikalnega moštvenega prvenst- va LRS. Ta napoved je dala povod za kratek pregled sindikalnega šahovskega tekmovanja celjskih kolektivov, saj je leto« minilo že petnajst let takih prven- stev. Veliko zaslug, da se to tekmovanje vrši vsako leto ima šahovska sekcija Cinkarne. Tem tekmovanjem se mora- mo zahvaliti, da danes skoraj ni kolek- tiva, ki bi ne imel svoje šahovske sek-/ cije. v Celju je bilo prvo sindikalno tek- movanje 1947. leta; organiziral ga je okrožni šahovski odbor s pomočjo okraj- nega sindikalnega sveta, ki je v ta na- men podaril prehodni pokal. Že prvo tekmovanje je vzbudilo pri celjskih ko^ lektivih veliko zanimanja, saj se ga je že 1947. leta udeležilo deset moštev s po šest igralci. V nasle.dnjih dveh letih se je število udeležencev povečalo na dvanajst in petnajst; tekmovanja 1950. leta pa se je udeležilo nič manj kot 52 moštev. Med zmagovalnimi moštvi se vrstijo šahisti iz bolnišnice. Betona in drugih. Izreden uspeh so igravci Betona dosegli 1950. leta ko so v finalu republiškega tekmovanja dosegli tretje mesto. Šahisti Cinkarne so prvič nastopili 1949. leta. Na tekmovanju 1951/52 je ekipa bolniš- nice zasedla zadnje mesto in se od tedaj ni več prijavljala k prvenstvom. Leta 1953/54 je prvič„ zmagala Cinkarna, ki je v finalu republiškega tekmovanja v Portorožu zasedla med šetsnajstimi eki- i>ami_ četrto mesto. V letih 1955/56 in 1956/57 sledita dve zaporedni zmagi Cinkarne. S tem je prehodni pokal že dobil svojega prvega lastnika. Po tem usoehu šahisti Cinkarne ne nastopajo več kot edini favoriti, saj so s'e jim pridružili igralci štorske železarne, ki so zmagali tudi v zadnjem dvoboju, ki je veljal za 1961-62. leto. Vrstni red dosedanjih zmagovalcev sindikalnega moštvenega prvenstva Celja v šahu pa je: ROKOMETNI TURNIR KLIME MlnliTisk! aktiv »Klime« je v Sfboto pri-ein rokomet! tnr"ir nn katerem je najboHšo i?ro pokazalo moštvo ekr^noin- ske šole. ki ie nremnffalo ekipo Celj- skega tiska 19:6 ter Klmo 17:11. V bor- bi za drugo mesto je Celjski 'tisk od- pravil Klimo 15:12. ZKK CELJE - OKRAJNI PRVAK v KOŠARKI Okrajno .prvenstvo v knšarki za mo- ške je končano. V zadniem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: ZKK Celje — Rog. Slatina 20:0 brez igre, Velenje — Partizan Celje 94:52, Žalec — Pre- bold 115:48, Konjice — Šoštanj 56:52. Ob zaključku tekmovanja je vrstni red sodelujočih moštev naslednji: 1. ZKK Celje 24 točk (+ 456). 2. Žalec 20 (+ 309), 3. Velenje 18 (+ 262), 4. Ko- njice 12 {+ 30), 5. Partizan Celje 10 (-278), 6. Prebold 4 (-489), 7. Rog. Sla- tina 2 (—319). Izven konkurence je druga ekipa šoštanjske Elektre zbrala 16 točk ter pozitivno razliko v koših 184. Po vsem tem sta nova člana slovenske lige v košarki postala ZKK Celje ter Partizan iz Žalca. CELJANI - na državnem prvenstvu Te dni je odbor za hokej na travi Slovenije obvestil HDK Celje, da je moštvo celjskih hokejistov na travi pro- glasil za letošnjega republiškega prvaka. Kot smo že pisali bi se morala v dveh finalnih tekmah za naslov republiškega prvaka srečati zmagovalca celjsko-za- savske in murskosoboške cone. V prvi skupini je premočno zmagalo moštvo celjskih hokejistov na travi, v drugi pa se tekmovanje najbrž sploh ni končalo, kajti klubi iz murskosoboškega območja niso poslali na razpisano finalno tekmo- vanje nobenega moštva. Po vsem tem si je ekipa celjskih ho- kejdstov na travi pridobila pravico do sodelovanja na državnem prvenstvu, ki bo od 19. do 21. oktobra v Zagrebu. Na tem tekmovanju bodo sodelovala štiri moštva, in sicer dve iz Hrvatske ter po eno iz Slovenije (HDK Celje) in Srbije. KEGLJACI V BORBENIH PARTIJAH Te dni se je začelo okrajno prven- stvo "Eegljaških moštev v borbenih par- tijah. Sodeluje enajst klubov ter devet sindikalnih moštev, torej vsega skupaj dvajset ekip z dvesto tekmovalci. Po prvem delu tekmovanja zanesljivo vodi moštvo ZKK Celja, ki nastopa v svoji najboljši postavi. Vrstni red registriranih kLubov: i. ZKK Celje 1702, 2. 13 maj< 1539, 3. Ingrad 15'12 4. Rudar Zabukovica 1505, 5. Elektro 1461, 6. Olimp 1461, 7. Kla- divar 1452, 8. Partizan Štore 1411, 8. In- valid 1349. 10. Rudar Velenje 1326, 11. Kovinotehna I1I8I. Sindikalne ekipe: 1. Tovarna tehtnic 68«, «1. ocijski i.sK 6t>4 5. siiiO'Jiai Ui^O 612, 4. Chronometer 606, 5. železarna Store 604, 6. Cinkarna 592, 7. gluhonemi 586, 8. Žična 528, 9. Elektro Šoštanj po enem nastopu 3216. Tekmovanje bodo zaiključili na keglji- šču T Štorih. Vodi celjski Partizan v nadaljevanju okrajne rokometne lige so bili doseženi več ali manj pri- čakovani rezultati z izjemo v Štorah, kjer je domači Kovinar v izenačeni borbi moral prepustiti zmago ekipi la- škega Partizana. Moštvo iz Slovenskih Konjic je ponovno prepustilo zmago na- sprotniku brez igre. To se zadnji čas že kar prepogostokrat dogaja. Kot je zna- no, tiči za tem pomanjkanje denarnih sredstev. Vodeča ekipa celjskega Partizana je v tem koLu brez težav premagala mo- štvo JLA. Rezultati tretjega kola: Žalec—Sloven- ske Konj'oe 5:0, Kovinar—Laško 16:17, Partizan Celje—JLA 29:17. Vrstni red: 1. Partizan Celje 6 točk, 2. Laško 4, 3. Kovinar 4 4. Žalec 4, 5. JLA brez točke in 6. Konjice brez točke. V četrtem kolu bodo igrali: Partizan Celje—Kovinar, Konjice—Laško in Za- lec-JLA. PRVA ZMAGA VELENJSKIH ROKOMETAŠEV Rudar (V) : Beltinci 33:18 (16:9) V nedeljski prvenstvenj rokometni tekmi je Rudar Velenje slavil prvo zmago. Z dobro in učinkovito igro so Velenjčani izdatno premagali borbene goste. Zanimivo je, da so gostje iz Beltinec po treh zaporednih zmagah do- živeli prvi poraz. R. Z. Košarka ELEKTRA Šoštanj — Domžale 69:59 Kot je razvidno iz te razpredelnice je bila ekipa Cinkarne doslej najbolj uspešna, saj je kar šestkrat osvojila prvo mesto sindikalnega moštvenega prvenstva Celja v šahu. J. F. Časten poraz Ceitudi so člani Celjskega Olimpa na- stopali v prvem kolu brez svojega naj- boljšega tekmovalca, Henrika Selesa. KO navzlic temu zabeležili v borbi z močno ekipo Ljubljane časten poraz 16:8. Tako se je začelo prvo kolo re- publiške lige v judu, v kateri sodeluje osem najboljših moštev, med njimi tudi Olimp iz Celja. Prvi del dvoboja med Ljubljano in Olimpom se je končal z rezultatom 9:3. Za Olimpa sta točke osvojila: Oto Se- les ki se je boril neodločeno s Tront- Ijem ter Peter Drozg, ki je premagal Smolnikarja. Nekoliko bolj uspešen za Olimpa je bil drugi del, saj so v njem priborili pet točk; Ljubljančani pa se- dem. Tako so po eno točko osvojili Egete, Jeršič in Drozg, obe točki pa Vovk. ^ KOŠARKA ODLIČEN ZAČETEK - ZADOVOLJIV KONEC Pred približno dve sto gledalci *o v soboto košarkarji šoš.tanjs?OBNOVA« Celje razprodaja razna oanovna sredstva in sicer: pralni stroj »HIMO-« tipa FO-6 — 2 komada ožemalnika RONDO — 2 komada mizarski debelinski stroj 500 mm z elektro motorjem 1 komad mizarski ravnalni stroj kombiniran z krožno žago im vrtalno napravo 400 mm z elektromotorjem — 1 komad Ogled strojev vsak dan od 6. do 12. ure v Zidanškovi 18. Pri nakupu pridejo v poštev tudi zasebniki. Cena po dogovoru. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij Kovinskega podjetja >KLIMA« Celje sprejme takoj večje število kvalificiranih in polkvidifiranih instalaterjev vodovoda ter instalaterjev parnega in vodnega ogrevanja. Prošnje je vložiti kadrovskemu oddelku podjetja. Komunalna banka Celje S PODRUŽNICO MESTNO HRANILNICO CELJSKO TER EKSPOZITURAMI V ŽALCU, MOZIRJU, SLOVENSKIH KONJICAH, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU IN V LAŠKEM ZBIRA HRANILNE VLOGE TER JIH NAJUGODNEJE OBRESTUJE OBJAVE IN OGLASI KINO UNION do 13. 10. 1962 »NA ULICI NI DREVJA« angleški! film 14. 10. - 17. 10. 1962 »CEZ NOC MILI- JONAR« francoski Cs film 18. 10. — 22. 10. 1962 »SEVER-SEVERO- ZAIIOD« amer. barvni VV film KINO METROPOL do 12. 10. 1962 »STARI RUMENJKO« amer. barvni film 17. 10. - 21. 10. 1962 »GRAŠČINA STRA- HOV« nemški film MATINEJA 14. 10. 19«2 »VOHUN« ruski barvni film KINO »SVOBODA« ŠEMPETEll V SAVINJSKI DOLINI 13. 10. - 14. 10. 1962 »GRBAVI tITEZ« francoski barvni Cs film 17. 10. — 18. 10. 1962 »CSP ROCCO IN NJEGOVI BRATJE« italijanski film SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 13. oktobra 1962 ob 19.30 uri: Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI. IZ- VEN. Nedelja, 14. oktobra 1962 ob 10. uri: Calderon: SODNIK ZALAMEJSKL II. nedeljs.ki dopoldanski abonma in IZ- VEN. Nedelja, 14. oktobra 1%2 ob 15.^O uri: Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI. IZ- VEN. Torel, 16. oktobra 1962 ob 20. uri: Cal- deron: SODNIK ZALAMEJSKI. Gosto- vanje v Mozirju. Četrtek, 18. oktobra 1962 ob 19. uri: Calderon: SODNIK ZALAMEJSKL III. šolski večerni aLonma in IZVEN. Sobota, 20. oktobra 1962 ob 16. in 19.3« uri: Walter Buuer: RDEČE IN MODRO V MAVRICL Premiera t Murski So- boti. Nedelja, 21. oktobra 1962 ob 15.30 uri: Wal,ter Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI. IZVEN ABONMAJA. 1) KOLEKTIVU Poseben popust nudimo delovnim ko- lektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s pri- jetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi avto- busi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je prijetna varna in udobna 2) KOLEKTIVU Po želji Vam pripravimo enodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera! Koristite poseben popust pri KOMPAS- ovih avtobusih! 3) KOLEKTIVU Zaradi izrednega zanimanja za Koro- ško in Benetke, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. 4) Izlet v BUDIMPEŠTO — pripravlja- mo 5-dnevno avtobusno potovanje, pri- jave sprejemamo do zaključnega števila ») LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV Za Vas organiziramo dvodnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOM ITIH-COR- TINA D AMPEZZO-LAGO DI GARDA- STRMIONE-BENETKE-TRST, prijave sprejemamo do zaključnega števila. Se priporoča KOMPAS Celje, Tom- fičcT trg 1 — telefon 23-9« PRODAM rabljeno pohištvo. Informacije v ekspeditu CP »Celjski tiske. TELEVIZOR — nemški ugodno prodam. Koštomaj Anton, Celje — Golovec 5. UGODNO PRODAM »Vespo« tip 1956. Ogled »Tapetništvo« Celje, MariLor- ska 1, od 7. do 14. ure. PRODAM mali televizor z vso garan- cijo. Bukovžlak 82 Teharje. PRODAM lepo kravo, devet mesecev drugič brejo. 200 din kg. Musil .— Dobrna. STIRISOBNO komfortno stanovanje v centru Celja ugodno prodam. Naslov t upravi lista. SKORAJ nov stroj za pentlanje grozdja ugodno prodam. Fijavž — Frankolovo. GLINASTE drenažne cevi, premera 8 cm, ugodno prodam. Fijavž — Frankolovo. UGODNO PRODAM dva malo rabljena televizorja. Naslov v upravi lasta. MANJŠI japonski tranzistor malo rabljen prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM dvosobno komfortno stano- vanje v lepem delu Celja. V po«tev pride zamenjava istega. Istotam se proda spalnica z vložki in dobro ohranjen šivalni stroj. Naslov v upravi ILsta. PRODAM slovenske in nemške knjige. Naslov v upravi lista. PRODAM MOTORNO KOLO 350 ccm z novimi gumami, brezhibno in registri- rano. Cena 50.000 din. Lahko je tudi ček. Tajnšek, Drešinja vas 49 Pe- trovče. PRODAM kombiniran otroš'ki voziček. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam FIAT 1100 (Miličento). Ogled v soboto od 12. do 16. ure. Naslov v upravi lista. PRODAM zelo dobro ohranjene in malo rabljene naslednje stvari: moško in žensko kolo, otroški voziček, električni kuhalnik na dve plošči, 201 mlečno posodo, kad za pranje kuhinjsko tehtnnco, gramofon itd. Znidaršič Jo- žica, Kersnikova 27/a, Celje. PRODAM 6 kom. starih oken 100 X 70 cm. nova garažna vrata 200 X 230 cm in staro ostrešje 18 X 8 m prekrito z ope- ko bobrovec. Prodam tudi posamezno. Prodam tudi na ček. Tajnšek. Drešinja vas 49, Petrovče. PRODAM vseljivo hišo z nekaj zemlje T Šentjurju, vprašati pri Pečar Bene- diktu, Bezovje-Sentjur. Stanovanjska skupnost »Otok« Celje proda naslednja osnovna sredstva: 2 kom. lošč^lca za parket in 2 kom. sesalca za prah. Interesenti naj se zgla- sijo v pisarni stanovanjske skupnosti »Otok« Celje, Trubarjeva 55/a. KUPIM kuhinjsko pohištvo. Ponudbe pod šifro »Kuhinja«. MAHONIJO, večjo količino za porezali in okrog 100 korenin-sadik kupi »Nova cvetličarna« Celje, Zidanškova 22. ODDAM garažo v najem v neposredni bližini Dečkove ceste. Naslov v upravi lista. AVTO, starejšega tipa vzamemo v najem za nekaj ^dni mesečno. »Nova cvetli- čarna« Celje, Zidanškova 22. STAREJSA upokojenka gre v skapno gospoainjstvo k upokojencu. Naslov v upravi lista. PRISRČNO se zahvaljujem obratnemu zdravniku dr. Malgaju za uspešno zdravljenje in dr. Ravniku iz Ljub- ljane za uspelo operacijo. Hvaležna pacientka Mastnak Marija, Celje. 100 Vt invalid išče dobrosrčno upoko- jenko, staro od 40 do 60 let, ki ima lastno stanovanje v bližini ceste — okolica — Maribor, Vojnik, Savinjska dolina. Ponudbe pod šifro »58«. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOM Za vas organiziramo štiridnevni izUt po ITALIJANSKIH DOLOMITIH—COR TINA D'AMPEZZO-LAGO Dl GARDA- BENETKE ter dvodnevni izlet po ITA LIJI — CORTINA D'AMPEZZO-BENE7 KE. Prijave za oba izleta sprejemajut do zaključnega števila udeležencev. DELOVNI KOLEKTIVI! Za vas smo pripravili enodnevni i«lert na KOROŠKO: VELIKOVEC—CELOVEC GOSPA SVETA-VRBSKO JEZERO- OSOJSKO JEZERO- BELJAK-BOROV LJE—PLIBERK, Cena 3.500 din s potnin listom in prevozom. Dvodnevni izlet z avtobusom v TRSI IN BENETKE vsak mesec. Prijave dt zaključnega števila udeležencev. OD 1. SEPTEMBRA DALJE ODOBRA VAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA IZLETNIŠKE VOŽNJE SE IZREDEN PO SEZONSKI POPUST. ZAHTEVAJTE NA SE PONUDBE PREDEN SE ODLOČITI ZA IZLET! Za cenjena naročila se priporoča tu ristična poslovalnica Avtobusnega pro- meta Celje IZLETNIK, Titov trg 3, tel 28-41. ŠOFER »C« kategorije išče službo kjer- koli. Ponudbe pod »pošten«. ISCEM starejšo žensko za osem urno varstvo otroka na. domu. Naslov v upravi lista. ISCEM opremljeno ali prazno sobo v centru ali okolici Celja. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. MIRiNA zakonca iščeta prazno sobo. Plačata dobro za eno leto naiprej. Na- slov v upravi lista. ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. SOBO s posebnim vhodom v Velenju in hrano nudim upokojenki, ki bi pazila dveletnega fantka od 6. do 14. ure. Hriberšek, »Velnia« Velenje. HRANO in stanovanje nudim dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. SOLIDEN upokojenec išče opremljeno sobo ali gre v skupno gospodinjstvo k upokojenki od 40 do 50 let. Ponudbe na upravo lista pod »št. 365«. OPREMLJENO sobo oddam dvema di- jakinjama. Kenig, Celje, Teslova 12, (Sp. Iludinja). ŠIVILJA išče prazno sobo. Naslon v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam. Prednost imajo dijaki. Rebevšek, Aškerčeva 4. Magister farmacije STANISLA- VA VlCiC-STAVRiC, kolabora- torka Instituta Rudjer Boškovič v Zagrebu je obranila doktorsko di- sertacijo in POSTALA DOKTOR BIOKEMIČNIH VED iz področja radioaktivnih izotopov. Iskreno čestitajo prijatelji in bivše sošolke! OBJAVA Slovensko ljudsko gledališče T Celju obvešča svoje obiskovalce^ da še sprejema prijave za leto- šnji abonma. Tisti, ki še niso vi- deli Sodnika zalamejskega, pa se želijo abonirati, si lahko ogledajo omenjeno predstavo to soboto, 13. tega meseca po abonmajski ceni. Blagajna je odprta danes in jutri od 17.30 do 19.30 ure. IZJAVA Podpisana Strniša Micka, po- sestnica iz Završ št. 19' p. Gro- belno, preklicu jem obdolžitve iz- rečene napram Kovačič Jožetu, železničarju iz Završ št. 17 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Strniša Micka L r. ZAHVALA Namesto venca na grob pokoj- nega odvetnika Bcoaita Jereba, so darovali pionirjem II. osnovne šole v Slov. Konjicah: dmžina Groleger 2000 din, dru- žina Meliva 3000 din in družina Vončina 5000 din. Pionirji se vsem toplo zahvalju- jejo. Pionirski odred Tooie Meliva Komisija za sprejem delaveieT razpisuje prosto mesto ZAVAROVALNEGA POVERJENIKA (inkasanta) n življenjski zastop v mestu Celja. Zaposlitev je honorarna. Prošnje z navedbo običajnih osebnih podatkov, je poslati nail komisiji do 20. 10. 1962. Splošna zavarovalnica Celje Uredništvo in uprava ga tednika Celje, Trg V. kon- Itresa 5, poštni predal 152. Telefo- ni 23-75, 20-89 in 24-23. Tekoči račun pri Narodni baa- ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja »b petkih — letna naročnina 8H, polletna 400, četrtletna 200 dia — inozemstvo 2400 — posamMaa številka 20 dinarjev. Rokopiaor ne vračamo — sprejem oglasor, razpisov in objav do vsak« are- de do 12 ure. KOMPASA Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo okraja Maribor, Maribor, Masarykova ulica 4/II razpisuje delovno mesto gradbenego inženirje aH tehnika X večletno prakso. z možnostjo takojšnjega nastopa službe. Nudimo takoj vseljivo stanovanje. Prejemki po pravil- niku o delitvi osebnih dohodkov. , Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. PRI NAS IN PO SVETU PROMETNA (NE)VARNOST Oktober je proglašen za mesec prometne varnosti. Oktober pa ima še eno dme — vinotok. To dvoje je groteskno povezano. Al- kohol je nekoč moril ob prazni- kih, na veselicah. Uničeval je dru- žine, pošiljal lačne otroke med berače. Danes se je alkohol pogo- spodil. Zavrgel je okrvavljen nož, pretepaški kol. Ne hodi več na majavih nogah, zavlekel se je za volan na mehak avtomobilski se- dež. Da, to je res! Kaj pravi sta- tistika? Lani je bilo v okraju Celje 560 prometnih nesreč in štiriiindvaj- setkrat so se s krvjo po cestnem tlaku razlila tudi življenja. V de- setih primerih je bil kriv ALKO- HOL. Nad trideset odstotkov tež- ko poškodovanih, ki jih je bilo 385, je bilo žrtev alkohola. Ltos je do konca meseca sep- tembra bilo že 569 nesreč na ce- stah. .Dvajset mrličev je terjal motorizirani moloh in 35 % teh smirbndh slučajev je botroval na videz nedolžen in veseljaški Bak- hus. V polovici vseh primerov je bilo ugotovi jf no neupoštevanje prometnih predpisov, krive so se- veda tudi neurejene ceste, sneg, poledica in slabo stanje vozil. Lani so komisije na licu mesta ugotavljale materialno škodo, ki v skupnem znesku presega 47 mi- lijonov dinarjev, letos znaša ta številka 38 milijonov dinarjev. Toda to je samo materiailna ško- da. Skoda na stolčeni pločevini, razbitih ogrodjih, sesutih lučeh, steklu itd. Toda kje je vsa ostala škoda zdravljenja, pokojnin, po- grebniin, izostankov od deila, po- vračila za bolečine. To gre v nove desetine milijonov dinarjev. In končno ter najvažneijše: otroci brez očetov, mater, telesne okva- re s stalno in začasno invalidnost- jo. Ceste so bojišča v malem, ki povzročajo smrti, ranjence, po- habljence, potoke krvi in solz. Oglejmo si še, kakšna so »boj- na sredstva« motorizirane nevar- nosti na naših cestah: Ob koncu meseca septembra je bilo v celjskem okraju 10.814 mo- tornih vozil. Osebnih avtomobilov 2639, tovornjakov 557, motornih koles 3013, traktorjev 182, raznih specialnih vozil 142, moj>edistov 4282 in na tisoče in tisoče pešcev. Dejstvo, da je med ljudmi za volanom 1931 poklicnih voznikov, ki pa žal tudi niso angeli, je sla- botna tolažba naproti podatku, da ima 12.153 prebivalcev okraja amaterske vozniške legitimacije. Torej ima 12.153 amaterjev na razpolago okoLi 4600 raznih vozil, ker mopede moramo odšteti. Sko- raj po trije amaterji na eno vo- zilo. Kaj to pomeni? Pomeni, da precejšen del amaterjev redko seda za volan, da ni vešč vožnji in predpisom. Vmamo se k oktobru, ki je me- sec varnosti prometa in vinotok. Ljudje ne vozijo samo v oktobru, kot v oktobru ne pijejo nič več kot v ostalih mesecih. Vse leto se pretaka bencin iz rezervarjev v vplinjače dn vse leto se pretakajo alkoholne pijače iz sodov in ste- klenic v čaše. Nekoč so fantje okajeni pod kapo izzivali na ko- rajžo, danes se pritisk v glavi prenaša na stopalo, ki ipritiska na plin. Pa niso krivd samo oni za volanom. Krivd so kolesarji, krivi so ipešci, ki kot saraceni z golimi sabljami jurišajo pod železne stroje. Krive so ceste, ker z ra- zumno gradbeno politiko ne dohi- tevamo hitrosti razvoja prometa. Toda raje ne dščimo krivca, raje preprečujmo nesreče. Naj ne bo mesec varnega pro- meta samo .oktober, in naj ne bo vinotoč raztegnjen skozi vse le- to... -ček Modrovanje na cesti Pa pravi vranec sercu na cesti pred gostilno, ikjer čaka- ta gospodarja: — Kaj misliš? Bova zdaj orala na polju in hodila po di- šečih brazdah? — Figo, konjsko, odvrne serec vrancu, še kar naprej bova vozila po cestnem tlaku, po tovarniških dvoriščih... — Ne vem, dvomi vranec, gospodarja bo pritisnil agro- minimum. — Si ti naivno kljuse, zarezgeta serec, kaj misliš, da bo gospodar odrekel šopu jurjev, ki jih dobi za najino delo? — Ti si srborit kopitljač! Slišal sem, da bodo v tovarni, za katero voziva, odpovedali gospodarju vožnje. Kaj praviš? — Smešno, odvrne serec, dokler se v svinjaku redi pra- šič za tistega uslužbenca, ki sklepa pogodbe z našim gospo- darjem, boš še kar naprezal mišice po cestnem tlaku ... KRATKA POVPREČNE LENOBE... V Chicagu so mestnim usluž- bencem obesili vohune na pete, ki so po enem tednu ugotovili, da v povprečju nameščenci občin- ske uprave res delajo 62 minut na dan, ostali čas pa porabijo za sprehode po pisarnah, za razgo- vore, za malice dn za buljenje v zid. INDIJANCI V CELJU Malce neverjeten naslov, toda skoro resničen. Da, v Celju ima- mo Indijance, samo ne prave, temveč... To potrjuje tudi sli- ka, ki je eden izmed primerov po- balinstva med mladimi ljudmi. S prekljami, ki jih je populil na njivi za Potjo na Lavo, je učenec druge osnovne šole S. Z. ob Ljub- ljanski cesti navalil na okna sin- dikalne idvorane Ingrad, in jih s »•kopjem«« prestrelil. Ker je bila tarča dovolj velika, je bila tro- feja, kot vidite, kar zadovoljiva. Tudi zelenica ob tem poslopju, ki je namenjena olepšavi tega oko- lja, je za otroke zelo mikavna, in nikjer se nogomet ne igra tako lepo, kot ravno na njej. Vprašujem, ali res nimajo star- ši, da ne rečem šola, toliko moči, da bi se taki in podobni primeri odpravili? E. J. OD PRVEGA DNE V HLAČAH Ko so nedavno v Bariju spre- mili mlad par k poroki, se je ne- vesta zrušila v nezavest, med sva- ti pa je nastala prava zmešnjava. Ženin Urbano Biase je na vpra- šanje, če vzame Massimo za ženo kategorično zanikal z glasom n e. Položaj se je pojasnil šele čex čas, ko je ženin potolažil svojo bodočo ženo, da je to storil samo zato, da bi ji dokazal, kako brez njegove volje ne bi mogla postati soproga. Potem pa je končno re- kel d a. Umetnost za vse Ko so svetovnoznanega glasbe- nika Igorja Strawinskega pova- bili tudi v Južno Afriko, se je umetnik odločil samo pod pogo- jem, da bodo njegovi koncerti za vse, za bele, črne in mešane. Umetnost je za vse je v svojem zahtevku poudaril veliki mojster. Toda ko je Strawinski pripoto- val v Afriko in obiskal Capetown, je bil razočaran. Šest koncertov je imel, toda pet za belce in ene- ga za črnce in mešance. Pred koncertnimi dvoranami so stali kordoni nemih črncev z napisani- mi protesti: Odrinili so nas kot vedno... Kot vidite, tudi glasba je privilegij belih ... Pridite in osrečite nas v naših črnskih ge- tih, mojster! Igor Strawinski, velik umetnik in velik človek je šel. Priredil je sedmi koncert za črnce, mešance in afrikanske Azijce v črnski če- trti, v dvorani, ki je zaudarjala po potu boksarjev, ki drugače v njej nastopajo. Cmci in mešanci so stali eden na drugem, poslušali pod odprtimi okni, pred vrati... Za njegovo umetnost, za njegov gest, ki je bil protest proti rasne- mu razlikovanju, so ga bogato na- gradili. Z ljubeznijo, s črnsko pe- smijo in dragoceno črnsko masko. F. JANUŠ MESEC DNI PO TURČIJI Turčija je republika, politično pa ozko vezana na Zapad, saj je aktivna članica NATO pakta. Od tega ima sicer precejšnje ekonom- ske koristi, v političnem pogledu pa na tako izpostavljenem kraju sveta gotovo neizmerno škodo. Ker meji na Sovjetsko zvezo in z juga (?klepa Črno morje, na kate- rem je gospodar vzhodni vojaški blok, vojaško političen položaj Turčije ni rožnat. Ni se mi po- srečilo spoznati vseh njihovih po- litičnih načel, toda v razgovorih sem zvedel mnogo zanimivega, zlasti še zato, ker so Turki silno povezani na čas, ko je Turčijo vodil njen preporoditelj Kemal Mustafa Atatiirk. Povprečen Turek kaj malo ve o Jugoslaviji, toliko manj pa še o njeni politični ureditvi. Toda pri vseh srečanjih sem opazil, da ze- lo dobro poznajo predsednika Ti- ta. Celo neki tovarnar mi je ob priliki dejal: Tito je za Jugoslavijo storil naj- manj toliko, kolikor je za Turčijo storil Atatiirk. To je veliko priznanje, če pri- de iz ust Turka. Turki svojega preporoditelj a častijo tako zelo, da se nam je zdelo dostikrat pre- tirano. Vsa Turčija je posejana s spomeniki >*očeta Turčije«. Ni malo Turkov, ki se pred vsakim takim spomenikom, pred Atatiir- kovo sliko globoko priklonijo. V Ltalskem centru v Inoniiju so go- jenci vsak dan po dvakrat peli himno pred njegovim spomeni- kom. Atatiirk je dejansko storil ve- liko. Zrušil je fevdalni osmanski red. Dvignil Turčijo iz globoke zaostalosti in jo p>opeljal na pot sodobne moderne in gospodarsko napredne države. Jasno je, da Turčija še vedno kaže svojo mno- žično zaostalost, vendar vse kar je sodobno, kar teži k napredku, vse je povezano z imenom tega vodi- telja. Samo primer: Nihče bi si ne mislil, da bo ne- kaj let po padcu osmanskega sul- tanstva nek turški voditelj zahte- val ločitev vere od politike. To je storil Atatiirk. In ravno to je zelo zanimivo. Turki so konzervativno pravcrver- ni muslimani, toda vero ločujejo od političnih pogledov in akcij. Človeku se zdi to prav čudno. Ne- koč bi se bili z našimi gostitelji kmalu sprli, ko je pogovor nane- sel na spoštovanje njihovih ver- skih opravil in navad. Le-ta po malem popušča in poka na vseh straneh njihovega korana. Kriva za spor je bila pravzaprav njiho- va »raki« (raki j a), ki je podobna makedonski »mastiki«. Kriva je bila dvakrat. Malo preveč smo je popili in zaradi nje je prišlo do besed. Rekli smo namreč, da ne morejo biti tako pravoverni, če pa se ne odrečejo »raki«. Oni pa na- zaj ... »Raki« ni prepovedana v majhnih količinah. Mi pa spet o tem, kaj so po njihovem majhne, kaj velike količine? To jim ni bilo prav. Turki navidezno, morda pa tu- di zares, neradi slišijo kaj o ko- munizmu in podobnih revolucio- narnih idejah. Toda pravi vzrok sem hitro spregledal. Povsod po Turčiji so razobešeni lepaki. Pol lepaka prekriva večglava »komu- nistična pošast«, drugo iK>lovico pa junak v stilu Willhema Telia. Spodaj pa je napis: NATO — naj- boljša obramba pred rdečo ne- varnostjo! ... Še bolj kot plakat me je o vsem prepričal prihod letalcev iz ame- riških letalskih baz NATO pakta. Cim so ameriški piloti prišli v Indnii v letalski center, so Turki postali do nas na mah rezervirano uradni. Mi smo bili sprva osupU, potem pa smo le »pogruntali«, da je vmes direktiva, češ, Američani naj vidijo, kako niso navdušeni, da smo mi iz komunistične dežele med njimi. To je nujnost, saj od tega zavisi velika gospodarska po- moč, če kažejo svoje neizprosno antisocialistično lice. Toda čim so fantje od »USA Air force« odšli, so bili naši tur- ški gostitelji spet taki kot poprej. Zlasti pa po akrobatskem letu Ce- ljana Mimika v visokosposobnem jadralnem letalu. Kolega Mimik se je zares potrudil in požel nav- dušeno priznanje ne samo pri Turkih, temveč tudi pri ameriških letalcih. Turki zatrjujejo, da se pod vladavino generala Gursela vrača v deželo stari red, da je raznim Bayerjem in Menderesom v Tur- čiji odklenkalo. Toda pogovor s tovarnarjem iz Eskisehira me je spravil v dvom, kajti možak je neženirano trdil, da se z vlado in politično ureditvijo ne more in noče strinjati. Na pozicijah libe- ralističnega kapitalista je trdil, da ni odgovoren za bankrot, ki bi ga povzročila vlada, da pa nosi posledice in mara biti zato proti vladi. Spoznal sem, da meščanski, ka- pitalistični sloj časti Atatiirka za- to, ker je omogočil prodor meš- čanski buržoaziji. Množice reve- žev pa ga častijo zato, ker je uve- del številne reforme tudi v ko- rist malih ljudi. (Prihodnjič: Športno letalstvo v Turčiji) Kemal Mustafa Atatiirk Vhod v letalski center v Inoniiju. Na spomeniku je vklesan tekst ene izmed Atatiirkovih poslanic turškemu ljudstvu