REVIJA-NOVE ZBOROVSKE »G LAS BE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1933 LETNIK IX • ¿TEV« 5 HRANILNICA LJUBLJANSKA v L J U B L J A N I PREŠERNOVA ULICA 3 s PODRUŽNICO na Miklošičevi cesti št. 13 je največja regul ativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 dinarjev, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 dinarjev. Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Uradne uro za stranke so od 8. do 12. Telefon centrale št. 20-16 in 26-16, podružnice št. 23-67. Poitni čekovni račun centrale štev. 10.533, podružnice štev. 16.138. « ZBORI» revija nove zborovske glasbe. Izhaja deveto leto. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1933. Din SO-—. Partiture vseh v „ZBORIH" priob-čenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. «ZBORI» revija nove horske glasbe. Izlazi devetu godinu. Pretplata za Jugoslaviju za 1933. godinu Din SO-—. Partiture sviju u „ZB0R0VIMA" izašlih kompozicija mogu se dobiti kod uprave revije po ceni od Din 1*— za 2 stranice. Najugodneje kupite Telefon nogavice, rokavice, srajce, naramnice, 29-13 ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevljar|e, šivilje in krojače samo pri tvrdki Josip Petelinc, ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi USTANOVLJENO LETA 1806. RUDOLF WARBINEK TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA •RKGORtltEVA ULICA 5. iN RIMSKA CESTA 2. Poitni ¿»kovni ralun »(•». 40.176. Popravila »e izvrlujajo taftaa in aana, tadi aa abraka. m ¡X. LETNIK Številka 5 LIUBLI ANA I oktobra 1933 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Ureiuie Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič. vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev. poš-no-čekovnega urada 12.134 M i r k o k. ii 11 č i č : Tožba Umrla mi je mamica. Med svečami leži, ue vidi sinka svojega, kako ob njej ihti. Zaprte sladke so oči. molči srce ljubeče. Zašlo za vedno solnčeee je moje mlade sreče. Na prsih i rudno sklenjene so tiste roke bele, ki zvesto zame noč in dan so delale, trpele. Kdo kruli ini rezal bo poslej? Kdorkoli — grenek bo. Tako kot mamica, ne bo me imel več rad nikdo. Pet minut pred zborom Glasilo bratskega češkoslovaškega pevstva «Pe-veckv vestnik» je uvedlo novo rubriko pod zgornjim naslovom z namenom, da bi se pri prvi vaji vsakega zbora po izidu lista zborom prečitala. Misel se nam je zdela uvaževanja vredna in zato smo tudi v «Zborih» to rubriko uvedli. Prosimo lepo, da predsedniki, pevovodje in tajniki naših zborov vselej, ko «Zbori» izidejo, to rubriko pred zborom, kadar je vaja najbolje obiskana, prebero. Sestre pevke in bratje pevci! Počitnic je že zdavnaj konec. Letos smo se dovolj nasolnčili in nakopali ter uživali res vroče poletje. Naši pevski prostori so bili večinoma zapuščeni, le društveni odborniki so opravljali tekoče posle in korespondenco. A sedaj je napočil zopet čas dela. Treba se bo društvom pripraviti za samostojne koncerte in nastope med zimo in pomladjo, treba pa bo misliti na skupne nastope vseh društev, včlanjenih v Hubadovi župi. ob pomembnem pevskem jubileju, petdesetletnici pevskega društva «Slavca» v Ljubljani. Kljub temu, da vlada res huda gospodarska kriza in da je mnogo brezposelnosti, naj vendarle vsak pevec in vsaka pevka v svojem društvu žrtvuje na mesec nekaj dinarjev za pevski sklad, ki bi kril takrat potne stroške na proslavo. Uprava Hubadove župe JPS bo jeseni naznanila po sklepu njenega artističnega odseka, katere skladbe se bodo ob «Slavčevem» jubileju pele v skupnem zboru — ženskem, moškem in mešanem. Župa bo preskrbela potrebni notni materijal ali pa naznanila, kje se dobi. Takoj bo treba vaditi. Časa bo dovolj in samostojno društveno delo zaradi tega ne sme trpeti. Napačno je naziran je nekaterih pevcev, da ni treba hoditi k skupnim nastopom z omlednitn izgovorom: «Saj jih bo itak dovolj.» Kadar povabi organizacija na skupen nastop v njej včlanjenih zborov, bi morali predsedniki. pevovodje in tajniki vsakega društva zbor na to opozoriti z izrecno zahtevo, da je vsak pevec dol žan se udeleževati priprav za skupni nastop in za nastop. Naše vrste morajo javnosti vselej in povsod, kadar jih dolžnost kliče, pokazati disciplino in pevsko zavednost. Vse člane in — če nastopi mešani zbor — tudi vse članice naših pevskih društev torej ponovno pozivljemo, naj se skupnih nastopov polnoštevilno udeležujejo. Za odsotnost brez tehtnega vzroka ni nobenega izgovora. — V bodoče se poboljšajte! Vsem zborom priporočamo, naj podpirajo tudi svoja glasbena lista, ki se borita z večnimi finančnimi težkočami. To sta «Pevec», glasilo «Pevske zveze», in «Zbori», glasilo Hubadove in Ipavčeve župe JPS. Na ta lista bi morali biti naročeni vsi naši pevci in vse naše pevke. Letna naročnina, ki je malenkostna, se poravnava lahko v obrokih. Oba lista prinašata toliko lepih, težjih in tudi lahkih skladb, da imajo zbori v obeh bogato izbiro pesmi za svoje koncerte in nastope. Pokažimo vendar že svojo zavednost s tem, da se naročimo vs brez izjeme na «Pevca in na Zbore»! Pojasnila dajeta upravi obeh listov. Uprava «Pevca» je v LjubijanivKomenskega ulici (Rokodelskem domu), uprava «Zborov» pa pri pevskemu društvu «Ljubljanskem Zvonu» v Ljubljani. Sestre pevke in bratje pevci! Posečajte pridno pevske vaje, pokorite se društveni disciplini, ubogajte in ne jezite s svojo malomarnostjo, zamujanjem vaj, klepetanjem med študijem (velja posebno za ženske zbore) svojih pevovodij, ki se požrtvovalno trudijo, da bi vaš zbor v duhu časa in zahtev napredoval! Vsaka zamujena vaja po pevcu ali pevki je za hiter študij kvarna in onemogoča čimprejšnji nastop, resni in marljivi člani pa morajo na rovaš lenuhov priti k mnogo več vajam, kakor bi jim bilo sicer treba. Sestre pevke in bratje pevci! Upoštevajte te nasvete in prav bo za vse! Pevski zdravo! Matej Hubad (Povodom 40letnega kulturnega dela. Gradivo zbral Ivo Peruzzi po jubilantovih podatkih.) (Nadaljevanje.) 27. januarja 1907. Ponovitev ljudskega koncerta v veliki dvorani Narodnega doma s sporedom z dne 13. januarja 1907. 7. maja 1907. ob 8. uri zvečer. Koncert v dvorani hotela Union. Sodelovali so: Jeanetta Foedranspergova (sopran), Ivica dr. Wagnerjeva (alt), Ernesto Cammarota (tenor solo), Julij Betetto (bas), pevski zbor Glasbene Matice, oddelek šolskega zbora (210 pevcev in pevk), veliki orkester: popolna godba 27. pešpolka iz Ljubljane, oddelek vojaške godbe 97. pešpolka iz Trsta in nekateri člani Glasbene Matice (orkester je štel 74 godcev). Vseh sodelujočih je bilo 289. G.Verdi: Requiem (črna maša). 19. januarja 1908. ob pol 18. uri zvečer v dvorani Narodnega doma: Spominski večer Simonu Gregorčiču-v korist njegovemu spomeniku. Sodelovali so: dr. Fran Ilešič. Ernesto Cammarota, Vulakovič, pevski zbor Glasbene Matice, oddelek moškega zbora, Niko Štritof (klavir). - Spored: Govor dr. Ilešiča. Aljaž: Na bregu, moški zbor, posvečen pevskemu zboru Glasbene Matice; Na dan! moški zbor z baritonskim samospevom; izvajal moški zbor Glasbene Matice, oddelek šolskega zbora. Solo Bogdan Vulakovič. H. Sattner: Lastovkam, mešani zbor. R. Savin: Predsmrtnica XVII. Kropiti te ne smem. H. Sattner: Zaostali ptič. J. Michl: Človeka nikar. Pel Vulakovič, pri klavirju Niko Štritof. A. Foerster: Njega ni, moški zbor. II. Sattner: O nevihti, mešani zbor. Nedved: Njega ni. Foerster: Naša zvezda. Adamič: Pri zibelki. Nedved: Pogled v nedolžno oko. Pel Ernesto Cammarota. F. S. Vilhar: Naša zvezda, moški zbor s tenorskim samospevom. F. S. Vilhar: O j, zbogom, ti planinski svet! moški zbor s tenorskim samospevom in s spremljevanjem klavirja. Solo Vulakovič, pri klavirju Niko Štritof. A. Nedved: Nazaj v planinski raj, mešani zbor. 26. januarja 1908. Ponovitev koncerta v spomin S. Gregorčiču. Spored isti kakor 19. januarja. 2. maja 1908. Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v dvorani Hrvatskega doma v Zagrebu. Sodelovali so: Ivica pl. Foedranspergova, Julij Betetto, orkester kr. domobranske glasbe, moški in ženski zbor Glasbene Matice (150 članov). Spored: Vilhar: Slovenec i Hrvat, moški zbor. J. Prochazka: Ljubezen, mešani zbor. Slovenske narodne pesmi v Hubadovi priredbi: Je pa davi slanca pala, Prišla je miška, Luna sije. A. Lajovic: Bolest kovač, Napitnica. Peteroglasni mešani zbor. P. Sattner: O nevihti, mešani zbor. Zdenko Fibich: Jarni romance (Pomladna romanca) za soli, mešani zbor in orkester. Sopran Foedranspergova, bas Julij Betetto. Dva solospeva julija Betetta. Klavir: Štritof. Foerster: Ljubica, mešani zbor. Slovenske narodne pesmi za mešani zbor: Dev: Meglica. Hubad: Bratci veseli vsi, Ljubca povej, Škerjanček. A. Nedved: Nazaj v planinski raj, mešani zbor. A. Dvorak: Zaključni zbor I. dela oratorija Sv. Ljudmila. Mešani zbor in orkester. Lepa naša domovina. 8. novembra 1908. Veliki koncert v prid dobrodelni akciji «Za otroka» na Kranjskem. Sodelovali so: Lili Nordgartova, Julij Betetto, orkester Slovenske Filharmonije, pevski zbor Glasbene Matice, oddelek moškega šolskega zbora Glasbene Matice. Spored: A. Dvorak: 149. psalm: Nova pesem stvarnika proslavi, mešani zbor in orkester. Dva samospeva. Pel Julij Betetto, klavir: Anton Trost. Schubert: Simfonija v h-molu. Orkester Slovenske Filharmonije pod vodstvom kapelnika Talicha. Dva samospeva (Betetto). A. Dvorak: Te Deum za sopranski in basovski solo, mešani zbor in orkester. Sopran Nordgartova, bas solo Julij Betetto. 3. februarja 1909. Veliki koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Unionu. Izvajal se je prvič v Avstriji oratorij v dveh delih: Don Lorenzo Perosi: Rojstvo Izveličarjevo (II natale del Redentore) za soli, mešani zbor in orkester. Sodelovali so: Lili Nordgartova (sopran), Marija Peršlova (alt), Ferdinand Soeser (tenor, angel) z Dunaja, Bogdan pl. Vulakovič (bariton, pripovedovalec), pevski zbor Glasbene Matice, oddelek šolskega zbora Glasbene Matice in orkester Slovenske Filharmonije, pomnožen z učitelji in člani Glasbene Matice. Vseh sodelujočih 240. Vodil M. Hubad. 4. februarja 1909. Ponovitev oratorija «Rojstvo Izveličarjevo». 14. marca 1909. Koncert pevskega zbora v Unionu. Sodelovali so: Vida Prelesnikova (klavir), Pavla Boletova (sopran), Ernesto vitez Cammarota iz Zagreba (tenor), Josip Križaj (bas), pevski zbor Glasbene Matice, oddelek šolskega zbora Glasbene Matice, orkester Slovenske Filharmonije, pomnožen z učitelji in gojenci Glasbene Matice, pod IIu-badovim vodstvom. Spored: Ilipolit Ivanov: Iveria, suita za orkester. Izvajala Slovenska Filharmonija pod Talichovim vodstvom. En samospev (tenor Cammarota). Dva samospeva s spremljevanjem orkestra (Cammarota); Lajovic: Poljub, Serenada. P. I.Čajkovski: Koncert za klavir s spremljevanjem orkestra v b-molu. Igrala Vida Prelesnikova s spremljevanjem Slovenske Filharmonije pod Talichovim vodstvom. K. Bendel: švanda dudak. Narodna pravljica za soli, mešani zbor in orkester. (Tenor solo Cammarota, bas solo Josip Križaj, Marinka — sopran gdč. Pavla Boletova. 9. marca 1910. Koncert pevskega zbora pod Hubadovim vodstvom. Sodelovali so: Julij Betetto, Ivan Levar (bariton), Vida Prelesnikova (pianistinja), pevski zbor Glasbene Matice, orkester Slovenske Filharmonije, pomnožen po nekaterih učiteljih in gojencih Glasbene Matice. Spored: P. Sattner: Naš narodni dom. Mešani zbor z baritonskim samospevom. Trije samospevi. Pel Levar. E.Adamič: Zapuščena. Fr. Kimovec: Izgubljeni cvet. Mešana zbora. Brahms: Štirje resni spevi. Pel Betetto. P. Sattner: Jeftejeva prisega za mešani zbor, soli in orkester. D. Jenko: Vabilo. E. Adamič: Scherzando. Moška zbora. Dr. Schwab: Dobro jutro, mešani zbor. Plesni koncertni valček s spremljevanjem klavirja. Pevski zbor je izvajal izključno najnovejše slovenske izvirne koncertne točke, še nikjer izvajane. 19. aprila 1910. Koncert v Unionu pod vodstvom ravnatelja Hubada. Sodelovali so: Julij Betetto, Mira Costaperarla-Dev, pevski zbor Glasbene Matice in orkester Slovenske Filharmonije, pomnožen z nekaterimi učitelji in gojenci Glasbene Matice. Spored: Dr. švab: Dobro jutro, mešani zbor. Koncertni valček s spremljevanjem' klavirja. Štirje samospevi. Pela Dev-Costaperaria. Adamič: Zapuščena. Kimovec: Izgubljeni cvet. Mešana zbora. P. Sattner: Jeftejeva prisega za mešani zbor, soli in orkester. Štirje samospevi. Pel Julij Betetto. Davorin Jenko: Vabilo. Emil Adamič: Scherzando. Moška zbora. Na klavirju spremljala Vida Prelesnikova. 3. maja 1910. Svečani koncert Glasbene Matice v Zagrebu za Strossmayerjev spomenik. Sodelovali so: Glasbena Matica, Slovenska Filharmonija, Mira Dev-Costaperaria, Julij Betetto. Spored: Proslov: IvoVojnovič: Oda. Govorila Marija markiza Ružička-Strozzi. Dvorak: Carneval, uvertura. Igra orkester. A. Foerster: Povejte ve planine, moški zbor. Štirje samospevi Dev-Costaperarijeve. E. Adamič: Zapuščena. Dr. Kimovec: Izgubljeni cvet. Mešana zbora. P. Sattner: Jeftejeva prisega za mešani zbor. soli in orkester. štirje samospevi Julija Betetta. Davorin Jenko: Vabilo. O. Dev: Tihi veter od morja. Moški zbori. Dr. Švab: Dobro jutro, koncertni valček. Mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 6. novembra 1910. Častni večer v spomin 50letnice slovenske narodne himne Naprej zastava slave! skladatelju Davorinu Jenku, častnemu članu Glasbene Matice, v Unionu. Tzvajale so se izključno skladbe Davorina Jenka pod vodstvom koncertnega vodje Mateja Hubada. Sodelovali so: dr. Fran Tlešič, Jeanetta Foedranspergova, Ljubiša Iličič (tenor), orkester Slovenske Filharmonije, oomnožen z nekaterimi učitelji in gojenci Glasbeno Matice, in pevski zbor Glasbene Matice. Spored: Slavnostni govor. Pobratimija. Lipa, Na morju. Pel moški zbor Glasbene Matice. Slavnostna uvertura za veliki orkester. Tzvajala Slovenska Filharmonija r»od vodstvom kapelnika Czajaneka. Trije samospevi. Pel Ljubiša Tličič. Na tujih tleh. Dvospev za ženska glasova s spremljevanjem klavirja. Pel ženski zbor Glasbene Matice. Tiha luna. mešani zbor. Tanana. Zbor ciganov iz snevoigre Vračara. Mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Kosovo, uvertura za veliki orkester. Tzvajala Slovenska Filharmonija. Samospev. Pela Foedransoergova. Kvartet iz spevoigre Vračara s snremlipvan jem orkestra. 6. novembra 1910. Kvartet iz snevoigre «Vračava». Peli po: Foedranspergova, Maličeva, Kovač in Rumpelj. Vabilo, moški zbor. Naorej zastava Slave, slovenska narodna himna. Moški zbor. 4. decembra 1910. Veliki l judski koncert. Sodelovali so: prof. dr. Pavel Kozina, pevski /bor Narodne čitalnice iz Kranja, nevski zbor Glasbene Matice, slovensko pevsko društvo Ljubljanski Zvon. pevski zbor trgovskega društva Merkur, pevsko društvo Slavec. Žirovnikov zbor iz Št. Vida pri Ljubljani in orkester Slovenske Filharmonije. Peto točko programa je izvajal nevski zbor Glasbene Matice pod Hubadovim vodstvom: F. Gerbič: Slanca, moški zbor. D. Tenko: Na moru, moški zbor. Gerbičeve pesmi so se izvajale v počastitev TOletnice skladatelja. 5. februarja 1911. Koncert pevskega zbora poti Hubadovim vodstvom. Sodelovali so: Vida Talii hova. kons. pianistka, orkester Slovenske Filharmonije, pomnožen z nekaterimi učitelji in gojenci Glasbene Matice. Spored: Beethoven: Uvertura k Leonori št. 3. Orkester Slovenske Filharmonije pori Czajanekovim vodstvom. Ferjančič: Tone solnce. tone. Dr. Krek: Tam na vrtni gredi. Dr. Krek: Kakor bela golobica. Mešani zbori. Dve klavirski točki. Igrala Talichova. Aljaž: Zakini duša mladostna. Moški zbor z baritonskim solom. Pel R. Trost. Aljaž: Divna noč, moški zbor. Juvanec: Pastir. Moški zbor s tenorskim in baritonskim solospevom. Pela: Janko Jež in dr. Franc Černe. A. Dvorak: Zlati kolovrat. Simfonična pesnitev za veliki orkester. Gerbič: Rožmarin. Trospev za ženske glasove s spremljevanjem klavirja. Pele so: Pavla Boletova, Ivanka Hrastova, Štefanija Skrbinškova. Pipa Tavčarjeva, Anega Maličeva in Mira Žirovnikova. Gerbič: Lahko noč, moški zbor z baritonskim samospevom. Pel Rudolf Trost. Adamič: Dekletce, podaj mi roko, Petnajst let, V snegu. V gozdu. Mešani zbori. D.Jenko: Tanana. Zbor ciganov iz spevoigre «Vračara». Mešani zbor s spremljevanjem klavirja. Pevski zbor je izvajal izključno izvirne slovenske skladbe. Razen Jenkovega zbora so se izvajale vse druge skladbe prvič. 19. marca 1911. Koncert v dvorani Uniona. Izvajali so: orkester Slovenske Filharmonije, pomnožen z nekaterimi učitelji Glasbene Matice in gojenci, pod vodstvom kapelnika prof. Friderika Reinerja, Ivo Trost, abiturijent šole Glasbene Matice (gosli), in pevski zbor Glasbene Matice. Spored: Fr.Ferjančič: Tone solnce, tone. Dr. Krek: Tam na vrtni gredi. Dr. Krek: Kakor bela golobica. Adamič: Dekletce, podaj mi roko, V snegu, V gozdu. Mešani zbori. Aljaž: Divna noč, moški zbor. Aljaž: Zakipi duša mladostna. Moški zbor z baritonskim samospevom. Pel E. Rumpelj. Mendelssohn: Koncert za gosli v e-molu s spremljevanjem orkestra, trije stavki. Violino igral Tvan Trost. Beethoven: Simfonija št. 5, op. 67. Štirje stavki. Igral orkester Slovenske Filharmonije. 25. marca 1911. Koncert v veliki dvorani kavarne «Quarnero» v Opatiji. Sodelovali so: orkester opatijske kopališčne glasbe, pevski zbor Glasbene Matice (190 pevcev in pevk) pod Hubadovim vodstvom. Spored: D. Jenko: Tanana, mešani zbor z orkestrom. Ferjančič: Tone solnce, tone. Dr. Krek: Tam na vrtni gredi; Kakor bela golobica. Adamič: Dekletce, podaj mi roko: V snegu; 15 let. Mešani zbori. Jenko: Vabilo, moški zbor. Aljaž: Divna noč, moški zbor. Juvanec: Pastir, moški zbor s tenorskim in baritonskim solom. Pela Janko Jež in dr. Franc Černe. Andel: Oj, jesenske duge noči; Tgra kolo; Dragi je da- leko. Hrvatske narodne pesmi. Rubad: Škerjanček; Luna sije; Bratci veseli vsi. Dr. Švab: Dobro jutro. Koncertni pevski valček z orkestrom. 26. marca 1911. Koncert v dvorani hotela na Sušaku. Izvajali: pevski zbor Glasbene Matice, Pavla Boletova. Spored: Ferjančič: Tone solnce, tone. Dr. Krek: Tam na vrtni gredi: Kakor bela golobica. Adamič: Dekletce, podaj mi roko; V snegu: Petnajst let. Mešani zbori. Trije samospevi Pavle Boletove. Jenko: Vabilo, moški zl>or. Aljaž: Divna noč, moški zbor s tenorskim in baritonskim solom. Hrvatske narodne: Oj. jesenske duge noči; Andel: Igra kolo; Dragi je daleko. Hubad: Slovenske narodne: Škerjanček: Luna sije: Bratci veseli vsi. Dr. Švab: Dobro jutro, koncertni pevski valček s spremljevanjem klavirja. 10. mara 1911. Koncert v dvorani Uniona pod vodstvom Hubada. Sodelovali: Pavla Boletova. Anton Trost. pianist, orkester Slovenske Filharmonije, pomnožen z nekaterimi učitelji Glasbene Matice in pevski zbor Glasbene Matice. Spored: Ena klavirska točka — Anton Trost. Pet samospevov Pavle Boletove. Parma: Povodni mož, balada za soli, zbor in orkester. Urško pela Boletova, povodnega moža Leopold Kovač. Prvo javno izvajanje, poklonjeno Glasbeni Matici. Beethoven: Tretji koncert za klavir s spremljevanjem orkestra. Igral Trost in orkester Slovenske Filharmonije pod vodstvom Czajaneka. 14. januarja 1912. Koncert pod Hubadovim vodstvom v dvorani hotela Union. Sodelovali: Pavla Lovšetova, orkester Slovenske Filharmonije in pevski zbor Glasbene Matice. Spored: Lajovic: Capricio, Andante. Igrala Filharmonija pod Talichovim vodstvom. Dr. Krek: Bratje, v kolo vstopimo. Dev: Tihi veter od morja. Dr. Krek: Barčiea. Michl: Atila in ribič. Balada. Moški zbori. Gerbič: Po zimi. Premrl: Pesem žerjavov, mešani zbor. Parma: Povodni mož. Balada za tenorski in sopranski solo, mešani zbor in orkester. Sopran: T.ovšetova, tenor: Leopold Kovač. 13. marca 1912. Koncert pevskega zbora. Izvajal se je p. Hu-golin Sattnerjev oratorij v treh delih «Vnebovzetje Blažene device Marije» za orkester in zbor soli. Sodelovali: Pavla Lovšetova, Foedranspergova, Ljubiša Lličič, Josip Križaj, pevski zbor Glasbene Matice (250 pevcev in pevk) in orkester Slovenske Filharmonije, pomnožen z učitelji in gojenci Glasbene Matice (50 članov); skupaj 500 sodelujočih. 14. marca 1912. Ponovitev p. Sattnerjevega oratorija «Assumption. 1?. marca 1912. Tretje izvajanje p. Sattnerjevega oratorija «Assumptio». 23. maja 1912. Slavnostni koncert na čast častnikom ob priliki tekmovalnega streljanja v Ljubljani. Sodelovali: pevski zbor Glasbene Matice pod Ilubadovim vodstvom in orkester Slovenske Filharmonije. Spored: P. Sattner: Aleluja iz oratorija «Marijino vnebovzetje». Zbor. Andel: Oj, jesenske duge noči; Igra kolo; Dragi je da- leko. Hrvatske narodne. Adamič: Petnajst let; V snegu. Dr. Krek: Kakor bela golobica. Jenko: Zbor ciganov iz «Vračara» s spremljevanjem orkestra. 23. maja 1912. Nadaljevanje sporeda: Slovenske narodne pesmi (harmoni/.iral Hubad): Škerjan- ček poje; Pod oknom: Bratci veseli vsi. Dr. Švab: Dobro jutro, koncertni valček za mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 19. novembra 1912. Koncert v dvorani Uniona pod vodstvom Tlubada in Slovenske Filharmonije, dirigiral P. Teplv. Sodelovali: koncertni pianist Anton Trost z Dunaja. Alfred Holy, virtuoz na harfi z Dunaja, prof. dr. Pavel Grošelj. deklamator. Snored: Premrl: Scherzo. Simfonični stavek za orkester. Liszt: Prvi koncert za klavir in orkester. (Klavir: Anton Trost.) Štirje stavki. Dve skladbi za harbo. Karel Jeraj: Lepa Vida. Melodramska skladba za orkester k slovenski narodni pesmi o Lepi Vidi. Prednašal profesor dr. Grošelj, spreml jal orkester Slovenske Filharmonije. V Lajovic: Go/dna samota, triglasen ženski zbor s spremljevanjem orkestra. Pel ženski zbor Glasbene Matice. Dr. Švab: Zlata knagljica, mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Dvorak: Pisen Bohatyrska. Simfonična pesnitev za veliki orkester, op. 111. Izvajal orkester Slov. Filharmonije. 7. marca 1913. Koncert pod vodstvom ravnatelja Tlubada v dvorani hotela Union. Anton Dvorak: Mrtvaški ženin, op. 69. Sodelovali: Mira Koroščeva (sopran). Josip Križaj (bas), Josip Rijavec (tenor), pevski zbor Glasbene Matice ¡n Slovenska Filharmonija, pomnožena z nekaterimi člani in gojenci Glasbene Matice. 9. marca 1913. Ponovitev Mrtvaškega ženina z isto zasedbo. 10. maja 1913. Izlet v Trst. Isti dan koncert pevskega zboTa pod Ilubadovim vodstvom. 5. januarja 1914. Koncert pod Hubadovim vodstvom v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Tpavca. Sodelovali: Trma Polakova (sopran) i/. Zagreba, Josip Križaj (bas) iz Zagreba, Josip Rijavec, koncertni pevec z Dunaja (tenor), orkester peš-polka št. 27, člani društvenega orkestra in člani Glasbene Matice, prof. Josip Pavčič in Niko Štritof (klavirsko sprem-ljevanje). Spored: Dr.G.Ipavic: Slovenec sem; Danici; V mraku; dr. Benjamin Ipavic: Vojaška; Brez jadra; Domovini. Moški zbori. Dr. B. Ipavic: Arija Ivana iz op. Teharski plemiči; Mak žari; Čez noč ... Pel Leopold Kovač. 5. januarja 1914. Nadaljevanje sporeda: Dr. Gustav Ipavic: Opolnoči. Dr. Benjamin Ipavic: Jadro; Spomladi; Podoknica; Vihar v jezeru. Pel Josip Križaj. Dr. Benjamin Tpavic: Jutranja pesem; Nezakonska mati; Na poljani; Pomladni veter. Pela Trma Polakova. Dr. Josip Ipavic: Predigra k II. dejanju spevoigre Prin-cezinja Vrtoglavka. Igral orkester pod osebnim skladateljevim vodstvom. Dr. Josip Ipavic: Pravljica iz spevoigre Princezinja Vrtoglavka za sopranski solo s spremljevanjem orkestra. Pela Trma Polakova. Dr. Josip Ipavic: Jutro: Imel sem ljubi dve. Moška zbora. Dr. Gustav Ipavic: Milada; Lahko noč; Kukavica. Mešani zbori. Dr. Benjamin Ipavic: Pod nebom širnim; Zapuščen; Ej, tedaj! Mešani zbori. Dr. Josip Ipavic: Finale II. dejanja iz spevoigre Princezinja Vrtoglavka za soli, mešani zbor in orkester. Soli so peli: Pipa Tavčarjeva, Ivanka Hrastova, Cenka Se-, verjeva in Leopold Kovač. 6. januarja 1914. Koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov Ipavcev. Spored: Dr. Gustav Ipavic: Slovenec sein; V mraku: Danici. Moški zbori. Dr. Benjamin Ipavic: Vojaška. Dr. Alojzij Ipavic: Za slovo. Dr. Benjamin Ipavic: Vprašanje; Ven v mrak in vihar: Čakanje; Izdana skrivnost; Kotiček hočeš si izbrati: Ponoči. (Najstarejše pesmi iz prve skladateljeve dobe.) Pel Josip Rijavec. Dr. Benjamin Ipavic: Serenada v štirih stavkih. Tgral je orkester na godala z gojenci Glasbene Matice in člani društvenega orkestra. Dr. Benjamin Ipavic: Čez noč; Če na poljane rosa pade: Oblačku; Ciganka Marija; Pozabil sem mnogokaj, dekle. (Najnovejše pesmi iz zadnje skladateljeve dobe.) Pel Josip Rijavec. Dr. Gustav Ipavic: Milada; Lahko noč; Kukavica. Dr. Benjamin Tpavic: Pod nebom širnim; Zapuščen; Fj, tedaj. Mešani zbori. Dr. Josip Ipavic: Jutro; Tinel sem Ljubi dve. Dr. Benjamin Tpavic: Brez jadra; Domovini. Mešani zbori. (Konec prihodnjič.) Opera «Pri treh mladenkah.» V operi so to svoj čas privlačno opereto, dasi je za čase jazz-banda že nekoliko staromodna, vendar zopet ponovili. Kot dirigent je debutiral nadarjeni dirigent Vinko šušteršič s prav lepim uspehom. V glavnih vlogah so se dobro obnesli režiser Zupan, Janko. Peček, Smerkoljeva in Florjančičeva. Opereta je precejkrat napolnila gledališče. «Blejski zvon.» Nova slovenska opereta, ki ji je libreto napisala Mary Garden, uglasbil pa jo skladatel j S a š a Šantel. Kuma sta bila dirigent Neffat in režiser Kreft. Opereta pri publiki ni bila deležna zanimanja in so jo takoj odstavili iz repertoarja. Ne smemo pozabiti, da sta skladatelju pri instrumenta« j i pomagala Marij Kogoj in L. M. Škerjanc, ki je napisal opereti tudi dva tanga. Na veliki petek je opera prinesla Riharda Wagnerja mistično glasbeno dramo «Pnrsifala» v režiji in pod taktirko ravnatelja Mirka Poliča. Grandioz.no delo je bilo v režijskem in glasbenem oziru izvedeno nad naše pričakovanje. Solisti Thierry - Kavčnikova, Betetto. Primožič, Marčec, Rus in Petrovčič so kreirali zgledno večje vloge. Sodeloval je tudi pevski zbor Glasbene Matice, pojačen orkester pa je mnogo pripomogel k dostojni izvedbi svetovno znamenitega glasbenega dela. čigar veličino je zaslutila tudi publika, ki je predstave posetila v velikem številu. «Parsifal» je bil v ponos naši operi. V mesecu maju nain je nudila 0]rra glasbeno dramo Um-berta Giordana «Andre Chenier». Giordano je kot skladatelj konservativec, eklektik, čigar glasba spominja na W-.ig-ner ja, Verdija, Masseneta in Pucciniji. Melodiozna je. instru- mentacija pestra. Uprizoritev v režiji prof. Šesta je l>ila posrečena, glasbeni aparat pa je z vervo vodil dirigent N. š t r i t o f. Ob koncu sezone so dali še opereto «J i m in J i N. ki pa ni našla pri publiki prav nikakega odziva. V sezoni smo imeli precej gostovanj. Gostovali so: J. Križaj («Faust»), Šimenc («Samson in Dalila», «Židinja», «Nižava», «Turandot» z Zinko Vilfan-Kunčevo), Milena Verbičeva («Nižava»), Ada Sari («Seviljski brivec»), Josip Rijavec («Manon», «Boheme», «Rigoletto»), M. Obervvaldcrjeva («Ri-goletto»), samostojen plesni večer pa sta priredila Pia in Pino Mlakar. Ko so se po utrudljivi in naporni sezoni zaprla vsa vrata opere, je ves ansambl z vodstvom vred lahko šel z mirnim srcem na počitnice in v prepričanju, da je storil več ko svojo dolžnost. Po počitnicah je pa za časa velesejma že zopet stopil v službo našega prvega kulturnega zavoda in se marljivo pripravlja na l>odočo sezono. Beograjska opera v minuli sezoni. Na repertoarju so bili Rožičkega «Casanova», Straussov «Netopir», Bizetova «Car-inen», Čajkovskega «Pikova dama», Saint-Saensova opera «Samson in Dalila», Straussova «Šaloma», Rossinijev «Serijski brivec» in Verdijev «Ples v maskah», domača Hatzc-jeva opera «Adel in Mara». Massenetova «Thais», na proslavi 251etnice skladateljskega dela direktorja llrističa prvo dejanje iz dela «čučuk Stane», glasbena drama «Suton» in prvo dejanje iz jubilantovega baleta «Ohridske legende», ponovitev Petra Konjoviča opere «Koštana», Čerepnjina najnovejše scensko delo «Vanjka ključar», italijanskega skladatelja Giordana opera «Fedora», ob koncu sezone pa Mozartov «Beg iz Serailla». Bilo je mnogo gostovanj domačih in tudi inozemskih opernih pevcev in pevk. Direktor beogradske opere je S t e v a n TI r i s t i č. Zagrebška opera v minuli sezoni. Na repertoarju so bili Straussova opera «Kavalir z rožo», Puccinijevo «Dekle z zanada», Baranovičeva opera «Striženo košeno», Verdijeva «Moč usode», opereta «Dubarrv», llatzejeva opera «Adel in Mara», Leharjeva opera «Zemlja smehljaja», Gluckova «Ifi-genija v Avlidi», iz prejšnjih repertoarjev pa so nonovili stare priljubljene opere z raznimi gostovanji. Direktor zagrebške opere je K r e š i m i r B a r a n o v i č. Nova opera. Priznani zagrebški skladatelj K r s t o O d a k, čigar glasbena dela pozna tudi inozemstvo, je dokončal opero «Dorica pleše» na tekst Djure Viloviča. Dejanje je vzeto iz medjimurskega narodnega življenja, glasba pa obdeluje mediimurske ljudske motive. Opero bomo čuli tudi v Ljubljani to sezono. Koncerti Dne 3. marca se je vršil komorni večer Ljubljanskega godalnega kvarteta, ki ga tvorijo gojenci državnega konser-vatori ja: P f e i f e r, Stanič, šušteršič, B a j d e. Na sporedu je bil Beethovnov kvartet v c-molu, Debussvjev kvartet v g-molu in Milojevičeva sonata za gosli in klavir v h-molu. Edino naše komorno udruženje se je silno simpatično uvedlo v koncertno življenje. Vigrano je izborno in smemo od njega z mirno vest jo pričakovati, da nam posvojili prvih nastopih pripravi še lepše umetniške užitke. Dne 4. marca t. 1. se nam je nudila prilika v Ljubljani na koncertnem odru prvič pozdraviti zagrebški Ciril-Metodov kor pod vodstvom dirigenta Borisa K o m a r e v s k e g a. Costje so izvajali cerkvene zborovske skladbe ruskih skladateljev v splošnem prav dobro, vendar so bile časopisne reklame o kvalitetah zbora precej pretirane. Društvo izdaja v Zagrebu tudi glasbeni list «Cirilmetodov vjesnik». ki ga radi priporočamo v naročbo. Velika unionska dvorana že dolgo ni bila tako polna kakor dne 6. marca 1.1.. ko je koncertiral priljubljeni «Trboveljski slavček» pod vodstvom svojega pevovodje učitelja Avgusta šu ligo j a. Zbor je obsežni spored skladb slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev in narodnih pesmi izvedel v veliko začudenje nabito polne dvorane hvaležnih poslušalcev. Dne n. marca t. 1. je priredila operna in koncertna pevka Pavla Lovšetova samostojen koncert v dvorani Filharmo-nične družbe. To pot si je izbrala za izvajanje nekaj neznanih skladb švedskih skladateljev, predstavila pa je pu- bliki svojega spremljevalca 11. Svetela kot skladatelja samospevov. Uspeh večera je bil velik. Dne 12. marca t. 1. je bil pevski praznik v Hubadovi župi JPS včlanjenih zborov. Na popoldanskem koncertu jih je nastopilo 15, in sicer: «Hugolin Sattner» iz Most (pevovodja V. Rupnik), «Tabor», Ljubljana (pevovod ja F. Ventil rini). «Loški glas», Loke pri Zagorju (pevovodja S. Godina). Glasbeno društvo Hrastnik (pevovodja D. Čander), Bežigrajsko pevsko društvo (pevovodja 1. Godec), «Lira», Kamnik (pevovodja C. Vremšak), «Sava». Jesenice (pevovod ja S. Gostič). Bralno društvo Tržič (pevovodja A. Lajovic), «Zvon», Trbovlje (pevovodja O. Moli), zbor Narodne čitalnice v Šiški (pevovodja 1. Godec), «Domžale» (pevovodja 1. Kacin), «Grafika» (pevovodja prof. A. Grobming). «Sava», Ljubljana (pevovodja A. Grum), pevsko društvo Ljubljanski Zvon (pevovodja Z. Prelovec), pevski zbor Glasbene Matice. Ljubljana (pevovodja dirigent M. Polič). Petje vseh zborov je očitovalo njihov viden napredek od lanskega koncerta, botlisi v izberi skladb za nastope, bodisi v izpopolnitvi izvajanja. Koncert se je izvršil disciplinirano, bil je pa, žal. slabo obiskan. Naši zbori, ki so požrtvovalno sodelovali in se pripeljali na koncert celo od daleč, tega prezira javnosti gobovo niso zaslužili. Čast in hvala vsem sodelujočim! Dne 20. marca t. 1. smo doživeli zelo pomemben sinfoničen koncert združenih orkestrov Orkestralnega društva Glasbene Matice in državnega konservatorija pod taktirko skladatelj i L. M. š k e r j a n c a. Na sporedu: Joh. Brahms: Tragična uvertura, op. 81; F. Mendelssohn: Sinfonija op. 56 v a-moln: Manuel de Falla: Noči v španskih vrtovih, sinfonična sui*n za klavir in orkester; St. Hristič: Srbski plesi. Izvajanje je bilo vseskozi odlično. V Fallovi suiti se je kot pianist izredno odlikoval prof. Tvan Noč. Tzražamo željo, da bi tudi v prihodnji sezoni oba korpusa večkrat priredila sinfoničnc koncerte. Dne 30. marca t. 1. je izvajalo glasbeno društvo «Ljubljana» pod vodstvom prof. dr. Antona Dolina rja s sodelovanjem oddelka godbe dravske divizije in solista z orgelskimi točkami msgr. Stanka Premrla A. Foersterjevo «Missa solem ni s». Koncert je bil dobro obiskan, razmeroma dobro, toda ne preveč natančno vpeto in vigrano izvajan. Gotovo je primanjkovalo še nekaj vaj. ki bi pa društveno blagajno preveč obremenile. — Stara pesem pri vseh podobnih koncertih. Glasbena Matica jo dne aprila koncertirala s svojim /borom in pomnoženim opernim orkestrom pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča s slavno L. Beethovnovo «Missa solemnis». Solisti: Zlata Gjungjenac-Gawella (sopran). Fran ja Be rnot-Golobova (alt), Josip Gostič (tenor). Julij Betetto (bas). Umetniški dogodek prve vrste! Ponovili so «Missa solemnis» 10. aprila. Vtisk slavnoz.nanega. za izvajanje napornega del i je bil kakor prvič tako tudi drugič veličasten. Dne 28. aprila je koncertiral češkoslovaški violinski viv-tuoz Vaša Prihoda s skladbami Beethovna. Schuberta. Men-delssohna, Dvoraka in drugih. Na klavirju ga je spremlial pianist O. A.Graef. Virtuozno prenašanje skladb je publiko silno navdušilo. Pevsko društvo «Liubljanski Zvon» je dne 29. aprila po-čas+ilo lOOletnico rojstva hrvatskega skladatelja Tvana nI. Za jca z izvajanjem dveh večjih del: «Oče naša», ora-toriia za soli. mešani zbor. orgle in orkester, ter knntate «Uskrsnuče Isusovo» za sopran, mešani zbor, orgle in orkester. Solisti operni pevci Ramšakova (sopran), š p a -nova-Kreftova (alt). Mohor i č (tenor), član T.jub-Ijanskega Zvona Lupša (bas), pevovodja «Sloge» Svetel (orgle). Sodelovala sta mešani zbor Ljubljanskega Zvona in orkester kr. narodnega gledališča pod taktirko nevovodje Zorka Prelovca. Delo je prišlo na koncertni kor z eno samo ansamblsko skušnjo, pri čemer se ni čuditi, da ni moglo biti izvajanje zaželeno natančno. Ker je bil koncert prekratek. ne bi bilo škodilo, v spored uvrstiti nekaj orgelskih točk. Dne 30. aprila t. 1. je priredila Pevska zveza cerkven koncert v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, na katerem so v skupnem zboru zapeli združeni pevci in pevke ljubljanskega okrožja (Devica Marija v Pol ju, Dol. Ihan. Ljubljana — zbor služkinj —, Sostro, Sv. Jakob ob Savi, Št. Vid. Šmartno ob Savi, Šmartno pod šmarno goro in Vič), Organiziral je pri- reditev ter jo tudi z veliko vnemo in požrtvovalnostjo vodil prof. Marko Bajuk. Velik zbor je odpel bisere naše cerkvene literature (Železnik, Rihar, Premrl, Tome, Sattner, Foerster, Hribar. Vavken, Mlinar, Mav, Kimovec) skladno in učinkovito. Novost je bila slovenska maša M. T o m c a, ki je sodeloval na koncertu kot orgelski virtuoz s tremi skladbami. Obisk koncerta nepovoljen. Dne i. maja 1.1. sta pokazala pevski zbor in godalni orkester državnega učiteljišča na koncertu sadove svojega dela. Prof. Ivan Repovš je uspešno nastopil z ženskim, moškim in mešanim zborom, prof. Radovan Prosenc pa z godalnim orkestrom. Vse hvale vredno, da učiteljišče smotreno goji glasbo, saj bo poslalo svoje gojence in gojenke po dovršenih študijah med narod, kjer jim bo odprto polje za poučevanje petja. Med najlepše pevske prireditve v letošnji sezoni spada A. Foersterjev koncert Akademskega pevskega zbora pod vodjo Francetom Maroltom. Tako ubranega, lepega in vestno naštudiranega petja že dolgo nismo čuli. Za spored so bile srečno izbrane najizrazitejše Foersterjeve skladbe. Maroltova pevska šola je prvovrstna. Želimo Akademskemu pevskemu zboru, da bi po svoji začrtani poti s svojo mla-deniško navdušenostjo vztrajal v čast naše kulture. Izvedeli smo, da pripravlja za prihodnjo sezono koncert izključno slovenskih narodnih pesmi. Misel toplo pozdravljamo. Ženski zbor JUU je koncertiral dne 8. maja 1.1. pod vodstvom pevovodje Srečka K uma rja. Sodelovali so: operna pevka Maja Strozzi-Pečič, Boris Popandopulo, dr. Danilo Š v a r a. Na sporedu: skladatelji Adamič, Brav-ničar, Ljadov, Popandopulo, Osterc, Švara in Tome. Same nove, zelo zanimive skladbe, ki jih je zbor precizno pred-našal. Koncert bi bil zaslužil večji poset. Akademski pevski zbor je s Foersterjevim koncertom gostoval v Celju, Mariboru in škofji Loki. Dne 14. maja je bil koncert srednješolskih ljubljanskih pevskih zborov. Dne 15. maja sta koncertirala vijolinistka Vida Jeraj-Hribarjeva in pianist dr. Danilo Švara z večerom sonat Rubinsteina, Bloche in dr. Švare. Posebno pozornost je vzbudila ekspresionistična in kromatična sonata dr. Švare, absolventa šole B. Seklesa v Frankfurtu, vijolinistka Jeraj-Hribar-jeva pa je študirala tudi v Parizu. Njiju sonatni večer zasluži pohvalo. Pevsko društvo Krakovo-Trnovo je koncertiralo pod vodstvom svojega pevovodje prof. A. Grobminga v dramskem gledališču. Največji del sporeda je zavzel E. Adamič (sedem pesmi), s po eno skladbo so bili zastopani Vodo-pivec, Ferjančič, Pavčič in C. Saint Saens. Z dvema samospevoma je sodeloval na koncertu operni pevec Svetozar B a no ve c, ki ga je na klavirju spremljal H. Svetel. Društvo je s tem nastopom zopet pokazalo, da kljub pomanjkljivosti nekaterih dobrih glasov pazno sledi intenci-jam svojega veščega pevovodje, ki ume izbrane skladbo natančno naštudirati in interpretirati. Gallusov koncert pevskega društva Glasbene Matice se je vršil dne 2. junija 1.1. v stolnici. Ravnatelj Mirko Polič je zanj naštudiral Gallusove osmero- in dvanajsteroglasne mo-tete, ki so jih izvajali na treh korih stolmo cerkve. Težavno nalogo je zbor Glasbene Matice rešil v zadovoljstvo poslušalcev. Na koncertu je sodeloval s tremi orgelskimi skladbami (Illadnik, Bassani, Bach) orgelski virtuoz irksgr. Stanko Premrl. Pevski zbor Glasbene Matice bo z Gallusovim koncertom obiskal razne župnijske cerkve izven Ljubljane. Brez dvoma bo ž njimi povsod dobro došel. S sporedom ruskih, čeških in hrvatskih zborovskih skladi) je nastopilo dne 9. junija 1.1. v Filharmonični dvorani pod vodstvom pevovodje Krista Perka prerojeno pevsko društvo «Slavec». Na sporedu so bili: Glazunov, K ju j, Aim. krička, Štolccr-Slavenski, Odak, Bersa, Matz. Zbora 60, izdatni drugi basi, soprani višine ne zmorejo, zbor zelo ambi-cijozen, v dinamiki dobro zveni, pel je spored na pamet. Resno prizadevanje «Slavca» pod agilnim pevovodjo Kri-stoin Perkom bi zaslužilo večje uvaževanje, kajti koncert je doživel skrajno pičel obisk. Pevski zbor Glasbene Matice je odkril spominsko ploščo slavnemu Ribničanu, skladatelju Jakobu Petelinu Gallusu (1550—1591). Samostojni koncert vijolinista Leona Pfeiferja in nastop pevke Milene Verbičeve iz operne šole državnega konserva-torija sta bila radostno presenečenje. Zelo uspele so bile produkcije državnega kenservatorija, zlasti klavirski večer prof. A. Ravnika in klavirska produkcija gojencev zagrebške glasbene akademije profesorja Srečka Kumarja. Pevsko društvo «Maribor» je v mariborski stolnici pred-našalo IIaydnov oratorij «Sedem besed Jezusovih na križu». Delo je dirigiral stolni kapelnik J. G a š p a r i č. Pevsko društvo «Oljka» v Celju je spomladi koncertiralo s sporedom slovenskih narodnih, umetnih in šaljivih pesmi. Vodi ga Ciril Pregelj. Iz naših organizacij in društev Uprava Hubadove župe prosi svoje člane, da poravnajo članarino za letošnje leto. Članarina je po sklepu letošnjega kongresa JPS v Subotici tako skromna (100 Din za zbore do 20 članov, 200 Din do 40 članov, 350 Din do 70 članov in 500 Din za zbore z nad 70 članov), da jo zmorejo lahko vsa naša društva. Polovica članarine pripada Savezu v Beogradu. |>olovica pa župi. Vse druge dajatve so ukinjene. Vsi člani Hubadove župe morajo biti naročniki «Zborov», ki stanejo letno 50 Din. Do sedaj so plačali članarino: Krakovo-Trnovo. Glasbena Matica, Domžale, Lira — Kamnik, Logatec. Kočevje, Loški glas, Čitalnica — Šiška, Hugolin Sattner — Moste in Tržič, drugi zbori naj svojo obveznost čimprej izpolnijo. Iz Hubadove župe JPS. Savezna uprava v Beogradu nas obvešča pod št. 306 z dne 7. septembra 1.1., da večina naših društev ne upošteva člena 16., stran II., saveznih pravil in člena 1. in 2. pravilnika za župe ter da pošilja svoje vloge in prošnje na razna ministrstva in urade direktno, namesto da bi te vloge pošiljala po službeni poti preko ž u p in savezne uprave. Ker zlasti prometno ministrstvo ne rešuje nobenih prošenj naših zborov, dokler ne dobi predhodno od savezne uprave potrdila, da je društvo savezni član, zato prosimo, da to odredbo točno upoštevate, ker bo le vam, včlanjenim društvom, v prid. Župna uprava je predložila novemu predsedniku JPS senatorju dr. V 1 a d i m i r j u Ravnihar ju spomenico s predlogi, katere naj blagovoli izvesti v dobro skupne pevske organizacije in članov v svoji funkciji kot savezni predsednik. Podpredsednik Hubadove župe ing. Fric K r a i n e r je bil poklican k vojakom, da odsluži kadrski rok. Na njegovo mesto je «Slavec» poslal arli. Viljema Krainerja. Na «Sloginem» tretjem komornem večeru dne 8. maja 1.1. je igral čelist Gustav Miiller ob spremljcvanju na klavirju po dirigentu TT. Svetelu Beethovnovo sonato v a-duru. Popperjev koncert v g-duru in skladbe C.assadoa, Dun-klerja, Bacha, Bravničarja in Popperja. Ponovno smo že omenili delavnost «Sloge», poudariti moramo vnovič potrebo njenih komornih večerov, ki jih propagira «Slogin» dirigent Svetel. Ptujska Glasbena Matica je priredila dne 8. aprila 1.1. pod vodstvom C. Šedelbauerja koncert. Pri odkritju spomenika septembrskim žrtvam Adamiču. Lundru in Vindišerju dne 17. septembra so sodelovali ljubljanski moški zbori Hubadove župe JPS pod vodstvom žup-nega pevovodje Z. Prelovca. Dopoldne so peli pri maši zadušnici v cerkvi sv. Križa, nato pri odkritju spomenika na pokopališču, opoldne pa pri odkritju plošče na Pogačarjevem trgu. Bilo je nad 120 pevcev. Prav bi bilo. da bi se skupnih nastopov složno udeleževali vsi pevci v ;eh ljubljanskih društev. Slovenski vokalni kvinlet je v aprilu z velikim uspehom nastopil v Beogrudu, prav tako tudi l jubljanski godalni kvartet. Izražamo nado, da bo kvintet tudi doma pogosteje nastopal. 'Trboveljski slavček» je po posrečeni pevski turneji po Češkoslovaškem priredil še dva koncerta v Ljubljani; oba seveda razprodana. V začetku septembra so obiskali pevci iz Bruc na Koroškem ljubljanski velesejem. Ob tej priliki jim je priredil Klub koroških Slovencev v dvorani hotela Metropola prijateljski večer. Z vnemo sta prepevala brnški pevski zbor . . \ .-k'/" fililji t! t> ■ Jk • i i® , ^- . ^ „i"'^-*^ . . .■ !. - . '' » 'fi' 'ar pod vodstvom pevovodje Kernjaka in oktet Ljubljanskega Zvona. Bilo je prav prijetno. Glasbeno društvo v Kočevju in sokolski moški zbor iz Ribnice sta priredila meseca maja lep koncert v Kočevju. Na sporedu so bili moški, ženski in mešani zbori skladateljev Adamiča, Jereba, Korana, Preluvca, Puša, Sattnerja in Svetka. Peli so celo «Jeftejevo prisego». Dirigiral je pevovodja Mirko T r o s t. Sestanek pevovodij ljubljanskih zborov JPS dne 10. junija 1.1. v prostorih «Ljubljanskega Zvona» ni imel zaželenega uspeha, ker je bila preslaba udeležba. Zato sklicujemo nov sestanek za dan 1. oktobra 1.1. v prostorih pevskega društva «Ljubljanskega Zvona» v Mestnem domu. Župni pevovodja lepo prosi vse tovariše, naj se sestanka gotovo udeleže in stavijo predloge za določitev skladb v ženskem, moškem in mešanem zboru za skupne nastope, ki bodo v prihodnjem letu ob priliki župne skupščine in jubileja pevskega društva «Slavca». Skladbe je nujno treba izbrati, da se bodo zbori za nastop lahko pravočasno pripravili. Hubudova župa smatra skupne nastope za važen del svojega udejstvovanja in želi, da bi se tudi včlanjena društva za to zavzela. Opozarjamo vse predsednike, pevovodje in tajnike naših zborov, da pred svojimi pevci in pevkami prečitajo rubriko «Pet minut pred zborom», ki so jo z današnjim zvezkom uvedli «Zbori». Uprava Hubadove župe JPS je sklenila, da morajo biti vsi člani (pevska društva, zbori) naročniki «Zborov», kisožupno glasilo. Prvo društvo, ki je «Zbore» vrnilo, je «Ljubljanica na Vrhniki. Bržčas je prelitičnim režimom. Znani nemški dirigent E. Kleiber sejejako laskavo izrazil o J. Gotovčevi operi «Morani». Predlagal jo bo za uprizoritev v Berlinu. V 65. letu svojega življenja je umrl predsednik pruske akademije umetnosti in intendant berlinske mestne opere, skladatelj Max Schillings. Napisal je več simfoničnih del in oper, med katerimi je doživela največji uspeh «Mona Lisa». Iz uredništva in upiavinštva V petem zvezku «Zborov» objavljamo Z. P r e 1 o v č e v moški zbor «Nad mojim grobom», ki bi se lahko uporabljal kot nagrobnica, nadalje istega skladatelja mladinski zbor «Očka moj je delavec», poklonjen trboveljskim slavčkoni. in drugi del M. Ta jčevičevih «Veselih popevk». V zadnjem zvezku letošnjega letnika bomo pa priobčili izključno skladbe pokojnega skladatelja Oskarja Deva. Vse drugo gradivo pride na vrsto v prihodnjem letniku, ko bodo «Zbori» praznovali prvi jubilej, desetletnico svojega izhajanja. Vsa pevska društva, vse pevske zbore, vse pevce in [>evke vljudno vabimo, naj se naroče na naš list. Kdor je že od prej naročnik, naj si izpraša vest, ali je naročnino za leto 1933. že poravnal ali še ne. Če mu vest greh očita, naj ga takoj popravi in poravna naročnino letnih 50 Din! Podpirajte «Z bore» pa tudi glasbena lista «C e r k v e u i glasbenik» in «Pevca»! Urednikov zaključek dne 26. septembra 1933. Letnih IX. Zbori -1935 jSt. 5 cc /Spominu pokojne c/a prijatelj aJfiLanalh^tfja. Nad mojim aro bom Na.grobniccc. M.Pvio&ti. orko /Celovec (1932) (bJvubZ/OLTl OL) Jfo&ki zbor Vad mojim g%-o - bom jbodo rožev&cve - te, Čeprav Jih Nad mejim gro - bom bodo rože vzcve-Ze, tfti I f,„ ^ a Nad mojim.grobom bodo rože vzcve - ce, iti>—t- H I i t! JMI^HT ^ f: A ni — Jice t tf t ne vsa - clc--Jzpesmi, P-f-1' L' l' |-j- bo — do rože tepri-bcZi — Ze, Iz pesmi bo - do rože teprikli- Ze, -k^-H i. J M -f ' r> r>-5f- -——- J./ ' " * f-e— čepravjihruhče ne vsadi. — Ze, m >rav mehko t tttttti i iz pesmi mo — k k ? — | lik m ladi jftfbn r V večer po - leten bodo čepe-ta, - Ze i,\ .1 r p pje,* £ r . — on, hrepe-ne Mirno Po-po - itl ik cu. % o hrepQ-ne <- 217iz, o sr A i i itffttf i * i o li-sočih, J* > > pocccsz PEzdHt + H* 1 u 1 J x> -inik mor -doc . > p m gj*. f » *-r p. c iz-socih, o ii-socih, vnp'ezrtdamio Pridih liad. Po-po — inu tidih^i 11 ttictttsl cul hoš Šepe-itc-Tije, Jto ie pri ve. — - de ¿¡~udnapot, iru driccpoimim o. i dV l sr-ce niu ho o - ibje lo ~čožno Ču sivo, ----- . _ ^jrjrccv rroccos^ J J u, b/1 i)-i> D -J. * J) it i d p1 r r-t ^ epe | -- P 1 g-i-&-2-apjrp—fc2- ' JVdcl znojim $ .-¿j&l P bom ho- do rože uzcvo - te. Letnik IX. Zbori r* 1033 v 30 T^bovei/skim slavčkom. Mirko ljubko .. jre vese-it/i -src, i > > v > >>» >>>>>> > i/i m HHUHi* U ro-vui urnui socncanv, v ro-vin črnih •soazca nt, •socsica ni, I ni vese-lik mu JI * I A src m-san/, msan/. m veselih t r t r,F ^ sanj. 'O-vih Čr -nik ^mripre-zi,vro-vik ar-nik smrlprezl Jfot v xavdka ckamo/je de - lovec,. i mlrhfi^j^^^m^ V_X , . ... 7 77 __ _______n v,_____. • » 7_____ vsepovsod zodurhlno nanj,-_^ - - -f O-čZcamo/je de-lavec_ zžalirbbzo narif. > > ^ S p f) h J) J) o7«?- laifgc, ^drupJmkoplje crnza/ccad,, dru, — — ± O-ckamo/je de-lavec, ^ <&-azv zaA?ad~. , I i i L •• j p r e p"? r j r r } } r. gim,dragtrnkqp7fe cmzaklad,crnzaklad,omzaklad, srečne in brezskrbne dnt, t ¿¿.jrj-f dr a - gtm ko-pije crn za. kTctzL drve gim Jco -~_plj£ crn za —koetds, « prondar/tom, ccusi > se -bigrob». bridkost in glad, in glad. srečne in ¿einikZX._Zbori - i&3d_ ¿fc.čc ^oprani MU Tenori J3assi r Vesele popevjke . JfctrAo Tajčevič jj^T (ZagrebJ ' n n p ig p r ippp Jir j niJJJ^irrgi Zc/cnzilaje piJcusa z devetimi mlet - di, tro/e doslo,trofe ne, i t? p p p l(i p z de-vet mict-dt, p p ir cZr**J 'Ji Ji J> J'l J> J' j 2/g tnala je pUtasa z devetimi mlet-di, tro-je do-Šlo ptttp c p pip p r i j' p j» i j r i'»* j j. intje dost c l P p i uo, troje zve, y j' j1 j> ji j j a ~hrcje niffdar na - bo. j)1 J Ji IJ J^ lipdljip - |pJi J>J>| y p p p J'iG J 'iip p p p ip p r ip p p pri ete-leruim, s troje nipdan na -bo. Kanas ipra žvqgrlica,p|j J Sil ÉÉ pi-ku-saJe o-disloc} večje rvikdar na-bo. S I J1 jy JI J ¡Ü r LfiP P g J'iJJ J!i'r'p F r'ir, p c id p p ^/e c — - ,, večje mgrdarna - bo. H lozmc devetpa/cekov v scant su se zme-2¿} J'pipfnuj,Jiiir • 7 Vi , • v7 . .7 7 ê É jff — 7z} T * s pi-krz-saje o-dislcc} veo Je nikdar na-ba. sa, se ¿r nu?- [j ~n r r r «T € ?.. jft P P M'i j' J» .rj jSesife bi-io pi-ekasli, iripa/c, crno-be -Z?,, tiZ/^ v v \ pi-ku-ša je- o - dislco, /Seslje bi~lo pi-ekasli; iripak crno-be -Z¿. - W. ^ '■■ ü ': ^m 'ak crsw -be - Ii. Ja. J — — fyjjr&p (¡rizeos i 22zccestoSo k alampe-ra. ska-pal, Izanos seje ra-sr-dil, paJtse i-sel fia-p laž. j/ m p p ir r? IP p p p l;"^ J i; J' J1 kalcampe-ra, ska-pač, Jcazzasseje jra-sr-dil, pak se i-selpčapCccč. t r V. tepta i - è m r t P Km. y~w 1 — — —T J3f pre Dvoriti - rut sia, - ro vi - noy cv/ preSar/ci - ivw siez. - ro j^r j J i m p\m Q F P fr e. rifr p I É i=Ž preîiarlci - rvvv sia, — no vi - no, a/ pretanki -mc sia - ro i* \ J J p vi - no. ho -pct-ja- ¿cc % rrvf J T P IIW BIP P f IT) r ^ vz, — no, A o -jo ~2cc, Jvo-jpov —ja, <žvcpaj pip p f Id ■0-0- F JZP ¡j) p r hp p/ f1 iio^ ho-pa, -dñpvo - ».».fs r, h. r—i po ce - Jci flh r j)i -p-r--""] --by.- HN (2 ■J —- / iziakar a ir\ r> rn ----fL_V—4—.- _l--——--F— ba -cZe po ce - u -¿i-J.-- ki — nit. p U ' " ' ti . . » -Jr-a—0— ^--1— Q tO- J— —p_¿—p—¿ J- J»' =1 -s---h—íHfs-a a h k ■ y / xnaJcan ji 3 fr^i :-y--— biv - cZe po ce - j — Jizz, 2io-pciijarla,j* r p ij) -P--pip ¿-1—1 ^¿z - j a, (ŽOpoJcŽazrL, r» 1 p f^ Ah J'J^ pic r nr. PI' if t ci^TfpTf i hapccjcc loč, Jzopa -ja>, (^zpa/doart, ¿ZupiJcŽcurLj cj ¿vemo j>v — Zz J' j. J' J'lfr p p ^ p f I p <|>r>r p i r i ^p p P i rJ E tifapaj-cčamilia/ ÉÜ ha/. f4 <2^7' ¿>iz¿azo pi Ê «S/ o. z o. z. CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BilREAU LJU BLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov za brzojavka: QROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na «tih mestih tu* in Inosamstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E za promet ekspresnih pošiljk V I N A R N A T DRUŽBA Z O. Z ^ LJUBLJANA GAJEVA ULICA 3 (NEBOTIČNIK) Toči vedno strogo izbrana vina. Vsak dan popoldne ob 5. uri sveže pripravljena perutnina. Priporoči j i v o. V SLAVIJA" JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD «LAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12. TELKFON ŠT. 2176 in 2276. 1 n KRE™;ZA ZA trgovino in indostrijo ,„;■£: ir.ljubljana p,™,»... «,,„... (v lastnem psslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjsv, deviz In valut, borzna naročila predjeml in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kaponov, nakazila v tu- in Inozemstvu, safe - deposlts itd. itd. m LITOGRAFIJA . . OFFSETTISK CEMAZAR JOSIP LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOORAF- SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. OLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOORAFIJI ČEMAŽAR JOSIP - AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA KNJIGARNO GLASBENE MATICE LJUBLJANA KI IMA VSE SLOVENSKE KONGRESNI TRG 9 'N TUJE MUZIKALIJE POŠTNI PREDAL 195 VEDNO V ZALOGI Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO „t, WADLERM-WGRITZNER"> švicarskijletilni wDUBIED". Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri Josip Petelinc LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Telefon 2913 Lepe opreme, ugodno odplačevanje ! Telefon 28-13 Tvornica tamburic P. BOGDANOV & Co. LJUBLJANA Cojzova cesta st. 9 priporoča svojo bogato zalogo tamburic in sorodnih glasbil in izvršuje vse v to stroko spadajoča dela in popravila skrbno in hitro. Cene konkurenčne! Zahtevajte cenike! Šolske in koncertne violine gitare, mandoline, citre in vsa druga glasbila, strune, glasbene potrebščine in muzi-kalije dobite v najboljši kvaliteti po konkurenčnih cenah pri tvrdki minka modic LJUBLJANA § Kopitarjeva ulica št« 4 cv „a c S P L I T» ^T v A^ sprejema vsa naročila vsakovrstnih 11 nH šopkov, žalnih in jubilejskih vencev L J, ter vsa v to stroko spadajoča dela. Društva imajo popust. Za cenjeni obisk se priporoča IVANKA BENEDIK L J U B L ] A N A FRANČIŠKANSKA ULICA 8 Nasproti kopališča „Slon". Kadar se mudite v Ljubljani, ne pozabite obiskati Buffet • restavracijo SLAMIC Za vsa jedila se uporabljajo meso in izdelki iz lastne velemesarije in tovarne mesnih izdelkov in konzerv. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6. S SRAJCE modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice, damsko perilo modne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izberi in po najsolidnejših cenah pri tvrdki ŠTERK nasl. Perilo po meri ! Velika zaloga čipk! miloš karnicnik LJUBLJANA, Stari trg št. 8. Izdaja in zalaga pevsko drištva „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška liskarna, litografira Cemažar Josip. Letna naročnina za kraljevin» Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 ir, začeškoslovaško 30 Kč za Ameriko poldrag dolar. Pomnolevanje partitur, litogialiranje posameznih glasov je p» zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor