Stav. 252 MiM PUM t UMU Udi MUH V Trstu« v piM Sk Oktobra 1921 Posamezna Številka 90 stotink Letnik XLV1 Izhaja — Icvzemli ponedeljek — vsak dan zjanaf. — Uredništvo* ulica sr. Frančiška Asf5kej?a Mer. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankliana pisma se ne »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj [n odgovorni urednik Štefan Oodtna. — Lastnik tiskarna fedinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32,— in cei > leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave itev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 30 stotink. — Oglasi se računaj« v Itrakostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 43 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In v»NU po L L—v ojia« do.ia.nl t ziv mum po L 2L — Mali oglasi po 2") stot besila, naj nanj pa L 2. — Ogla*! naročnica In reklamacije seoofiliafo izklfučao udmvI EikissU. v Trstu, ulica sv Frančiška Aaiškega štev. 20, L nadstropje. — Teieioo orednl&va in uprave 11-571 O sedanjem stanju v JugoslavUII^^^.% « »Slovenski Narod« od minole nedelje je prinesel kaj zanimiva izvajanja o sedanjem položaju, oziroma o pojavih nezadovoljstva v Jugoslaviji. Podajemo tu nekoliko glavnih točk. Nič za to, če vidimo na okrog napake; nič za to, če moramo prepogosto prebole-vali razočaranja, vseeno pozdravljamo, ker presojamo vse z idejnega stališča. Vemo, da so ideje tista sila, ki premika ves svet, in ker vemo nadalje, da je danes najbolj konkretna, najbolj realna in pri tem najbolj visoka ravno državna misel; zato tudi vemo, da je zmaga njena. Res je, da imamo težkoče, imamo pred vsem hrvatsko vprašanje. Toda, vkljub vsej ostrosti vprašanja je to naše vprašanje in nobeden tujec ga ne more skombinirati za svojega. Da-si si nasprotujemo, vendar se zavedamo, da moramo živeti zaeno in da se ne smemo ločiti. Kakor se na eni strani zavedamo svoje ralzičnosti, tako pa se zavedamo tudi, da smo eni kot drugi brez prijateljev in da smo si vkljub vsemu krvni bratje. Iz tega spoznanja pa nujno izhaja, da moramo gojiti svojo skupnost, da dosežemo za večnost svojo varnost. Dokler trkajo na naša vrata vnanji sovražniki, moramo podpirati misel države. In zares zmaguje zavest skupne fronte. Tujec, ki čita samo naše liste bi moral obupati nad našo državo, tako govorimo o sebi. Ako se je kje zgodila kaka nerea-nost; potem pišemo o škandalu, če je kje poboj, čitamo o pokoljih; in Če je komu ostala neizpolnjena kaka srčna želja, potem je temu gotovo kriva velikanska korupcija. Jasno je, da je to pretiravanje škodljivo. Ali, kateri mlad in zdrav narod ni ljubil pretiravanj?! Tudi to je res, da se dogajajo nerednosti in celo korupcije. Toda, kako naj bi komaj nastala država razpolagala s takim aparatom, da bi šlo vse gladko, kakor namazano? Ni zlo v tem, da zelo redki ljudje, ki niso pristopni šušlja-1 ol«fian nju od zunaj! Kdor vpošteva vse to, mora Uraikovića.— Morilec OMojca mm priznati, da gre dobro, ker od leta 1918. | ZAGREB, 27. Danes jebila obravnava točno. Vprašanje Bctrgenlanda ta Karlov poskus BUDIMPEŠTA, 27. »Magyar Hirlap« je se je vendar mnogo izboljšalo in povpreč- proti morilcem ministra Draškovića za- objavil izjavo italijanskega poslanika Ca-nica med dobrim in slabim gre navzgor, ključena. Vsi obtoženci so bili spoznani1-*----**- * * • ' * * - » ------- Na tem ima zaslugo država, ki nas je s silo držala v zajednici, da končno pridemo iz formalnega v dejansko ujedinjenje. Ko so bili veliki dnevi preobrata, je vse navdušeno pozdravljalo državo, predstavljajoč si, da so napočili časi, ko bo teklo mleko in med. Marsikdo danes bridko toži, ker je prišlo razočaranje. Toda po krivici! Ali je mogla tista meglena slika, ki jo je imel vsak po preobratu v državi, pretrpeti bodi tudi najneznatnejši udarec? Ali niso bila vsa pretirana pričakovanja samo fantastičen optimizem, ki ni računal z realnostmi? Zato pozdravljamo tudi to razočaranje, ker iz njega prihaja spoznanje. Iz meglene nejasnosti popreobratne dobe prehajamo preko dobe kaotičnega nastanka. Že gradimo prve početke trdne bodočnosti in na obzorju se že javno vidi sila naše v močni državi združene enotnosti. O O O Kaj blagodejno delujeta na človeka teh izvajanjih mirnost in stvarnost besede, ki se dviga nad vsakdanja strankarska in politična trvenja. Ravno zato pa je ta mirna beseda tembolj prepričevalna. Ni je žal besede, na naslov nobene politične tendence. Še odpušča jih kot naravno posledico naglega prehoda iz minulosti v sedanjost. Zato priporočamo tudi mi našim ljudem, ki si ustvarjajo sodbo na podlagi sedanjega trvenja in polemik po javnih glasilih, ali pa celo le po trpkih besedah poedincev, ki 'so doživeli kako razočaranje: naj razmišljajo o gori ugotovljenih dejstvih. Ta posnetek iz izvajanj uvaževanega ljubljanskega lista pa smo prinesli pred- i t ■ ».t v t _ se nerednosti vrše, zlo bi bilo v tem, če bi vsem, da bi jih uvaževala naša italijanska gia.s,iiat da ne bodo pripisovala pretirane pomembnosti raznim zaletom od opozicijo-nalnih strani in da ne bodo — kakor so doslej — gradila svoje načrte na podlagi vsakega pojava nezadovoljnosti. Na korist Italijanov samih bo, če bodo pravilneje in v soglasju z realnostjo presojali položaj v sosednji jugoslovenski državi. Italija in Jugoslavija sta si sosedinji. Zato je le na korist nas vseh, če pridejo nje državniki in italijanska javnost do pravilnega presojanja stvari in do prave orijentacije glede življenjske moči jugoslovenske države. Le tako more priti med obema državama in narodoma do razmerja ki bo res služilo obojestranskim koristim! se na nerednosti molčalo. Pri nas pa se nc molči, marveč se, narobe, prav krepko kriči. Ali ni to znak moralno krepkega naroda? Težko gre in vsak dan doznajemo, za nove težave. Toda, pomislite, ali more nakrat iti gladko, kadar je prišlo prvič pod •en kroj, kar je bilo prej nasilno ločeno »stoletja, tisočletja, dasi je bilo to od začetka ena enota? Vplivi nemštva, madžar-stva, turštva, pridenite k temu še provin-cijalizem, kanpanilizem, in vse to pomnožite z vojnimi posledicami! Čudež bi bil, če bi šlo vse gladko. Na vse zadnje upoštevajte še to, da se v naših žilah pretaka vroča, cesto prevroča kri, da so med nami Jugoslavija Glavni pogoj kraljestva Srbov, Hnratov in Slovencev mir — Odškodnina BELGRAD, 26. Ministrski svet neprestano razpravlja v glavnem samo o Karlovem in ogrskem problemu. Prva včerajšnja seia ministrskega sveta je trajala od 10 dopoldne do 13 popoldne. Med drugim so bile tudi prečitane razne resolucije, sprejete na protestnih shodih. Namestnik ministrskega predsednika g. Marko Trifko-vić je poročal o demarši Anglije in Francije. Pomočnik zunanjega ministra g. dr. Miroslav Jankovič je dopoldne vlado obvestil, da definitivno še ni znana Karlova usoda. Vlada je šele zvečer prejela uradno poročilo, da je Karel s Cito interniran v samostanu Tihany. Vsa poročila javljajo, da se Karel sedaj nahaja v velikih mate-rielni težkočah. Minister notranjih del g. Svetozar Pri-bičevič je opozarjal na diplomatično in politično delovanje grofa Andrassyja, dr. Gratza in drugih. Iz vseh njihovih govorov, izjav in dejanj izhaja, da so ti ljudje strupeni sovražniki Jugoslavije, da Jugoslavijo tako mrze, da bi se proti njej zvezali z vsakomur. Vlada mora ukreniti odločne korake proti tej karlistični akciji. Vprašanje habsburških aspiracij na ogrski prestol mora biti za večno rešeno. Ministrski svet je bil soglasen v treh točkah: a) Karlova odstranitev iz Ogrske za večne čase. b) Garancije za mir na jugoslovenski meji in c) Vzpostavitev demokratskega režima na Ogrskem, ki garantira popolni mir. BELGRAD, 26. Snoči je ministrski svet ponovno razpravljal o vseh garancijah, kat«*e bo stavila Jugoslavija napram Ogrski. Odločno bo jugcslovenska vlada zahtevala povrnitev vse škode, ki jo je trpela Jugoslavija zaradi dogodkov na Ogrskem. To škodo bo morala plačati Ogrska. mir in odstraniti nevarnost nadaljnjih aspiracij Habsburžanov. — Zopetna demarša Anglije is Francije. BELGRAD, 26. Včeraj dopoldne sta zastopnika Anglije in Francije, poslanika Young in Simons poselila namestnika ministrskega predsednika gospoda Marka Trifkovića. V imenu obeh vlad sta napravila demaršo zaradi nameravane jugoslovanske vojaške akcije proti Ogrski. Francija in Anglija stojita na stališču, da je vojaška intervencija male enteate sedaj brezpredmetna, ker je Karel Habsburg inter- niran. za krive. Glavni obtoženec Alijagić je bil obsojen radi umora na smrt, njegovi trije pomagači pa vsak na dve leti težke ječe. Ponesrečena mobilizacija t Albaniji. BELGRAD, 26. Is Prisrena javljajo, da je v Albaniji od tiranske vlade odrejena -mobilizacija moških v starosti od 18—35 leta slabo uspela. Mobilizacijskemu paeivu se je odzvalo samo 10 tisoč mož. Vsled tega je tiranska vlada odredila splošno mobilizacijo brez razlike starosti. fehoslovaika Karel je spravil t nevarnost zaključke beneške konference PRAGA, 27. Javno mnenje in listi smatrajo, da aretacija Karla Habsburškega nikakor ne zadostuje za likvidacijo zadnjih dogodkov na Ogrskem. Posebno listi ljudske stranke in slovaški listi naglašajo, da se mora razpresti vsa habsburška rodovi-na. Javno mnenje zahteva z manifestacijami, da se mora Ogrska razorožiti, da se morajo mirovne pogodbe dobesedno izvršiti predvsem glede Burgenlanda, glede katerega se spričo zadnjih dogodkov ne smejo več ohraniti v veljavi zaključki konference v Benetkah. Odločno zadržanje ČehoslovaSke PRAGA, 27. Ministrski predsednik Beneš je imel v zbornici govor o položaju. Naglašal je uspeh čehoslovaške diploma-tične akcije povodom zadnjih dogodkov. Naznanil je zbornici, da se mobilizacija nadaljuje in da dokazuje vojaško moč čehoslovaške države. Vlada, pa nikakor ne smatra, da je zadeva z aretacijo bivšega kralja rešena, ker ne gre le za eno osebo, temveč za vprašanje reda v Evropi. Aretacija enega samega krivca ne zadostuje in sedaj se začenjajo pogajanja in priprave, ki so mnogo bolj odločilne narave. Govori se, da so bile mirovne pogodbe bolj strogo izvajane nasproti Nemčiji kot nasproti Ogrski. Jasno je, da se proti tej poslednji ni postopalo, kakor bi se bilo moralo. Madžarska nevarnost se na zapadu, kjer o mednarodnem položaju niso dovoljno poučeni, ni zadostno upoštevala. S prvo Karlovo pustolovščino, z dogodki v Burgenlandu in novim poskusom bivšega eralja se je izvršil že tretji poskus motenja miru jr srednji Evropi To mora nehati! Druge države niso bile nikakor poučene o notranjem položaju v nasledstvenih državah ter so verjele madžarskim obrekovanjem. Popolnoma pravilna izvršitev mobilizacije pa dokazuje, da je Čehoslova-Ška močna država. Beneš je dalje izjavil, da mora vlada ukreniti najodločnejše mere, kjlub temu da nikakor ne želi oboroženega spopada, če-loslovaška bo postopala v popolnem sporazumu s svojimi zavezniki, ki kakor ona sama ne želijo imeti ob svoji meji reakcionarnih sosedov. Nastop Čehoslovaške se ne more smatrati za vtikanje v notranje zadeve ogrske države, kajti habsburško stagnetta, da ne bo imel sedaj že ponesrečeni poskus bivšega kralja Karla ni-kakih posledic glede določb sporazuma v Benetkah. Uspehi beneškega sporazuma bodo ostali nedotaknjeni kakor bodo ostale nedotaknjene tudi vezi starodavnih simpatij med Italijo i n Ogrsko. (Glej tozadevne brzojavke, ki jih objavljamo pod »Čehoslovaška«. Ur.) Po ponesrečeni Karlovi pustolovščini BUDIMPEŠTA, 27. Ogrski dopisni urad javlja: Grof Andrassy, Rakovsky in Gratz so bili pripeljani v Budimpešto in izročeni sodišču. V Budimpešto sta prišla tudi major Osztenburg in podpolkovnik 'Kurz, poveljnika Karlovih Čet. Tudi onadva sta bila aretirana in izročena sodišču. (Kakor je razvidno iz te brzojavke, se vest o samomoru majorja Osztenburga ne potrjuje. Ur.) BUDIMPEŠTA, 27. Ministrski predsednik Bethlen je izjavil zastopnikom ogrskih listov, da bodo proti uprizoriteljem vstaje v prid bivšemu kralju Karlu sodila navadna civilna sodišča. Ogrska vlada — je dostavil grof Bethlen — pa se nikakor ne namerava maščevati svojih protivnikom, temveč le želi, da se ugotovi odgovornost potom sodnega postopanja. BUDIMPEŠTA, 27. Ogrski urad javlja sledečo vest: Včeraj sta bila bivši kralj Karel in bivša kraljica Žita prepeljana iz Tahe v Tihany, kjer bosta internirana v benediktinskem samostanu. Baltiške država Papež priznal Estonijo REVELJ, 27. S pismom od 10. oktobra je kardinal Gasparri naznanil predsedniku estonske republike, da je sv. stolica pravno priznala estonsko republiko. V pismu je dalje rečeno, da spremlja sv. stolica napredek estonskega ljudstva z veliko bla-gohotnostjo. __ Avstrija Krščanski socialci in aristokrati razočarani DUNAJ, 26. Vest, da se je Karlov poskus, da bi zasedel ogrski prestol, popolnoma ponesrečil in da sta Karel in Cita ujeta ter internirana, je učinkovala na dunajske krščansko socialne in aristokratske kroge kakor strela z jasnega neba. Glasilo teh krogov »Reichspost« daja duška temu razočaranju in ogorčenju pišoč v svoji včerajšnji številki med drugim: »V žalo-'' i ki jo sedaj zremo na ogrski pozornici seva od mrklega ozadja političnih strasti zagonetna po'doba moža, ki je državo strmoglavil v meščansko vojno. Državni upravnik Niklas pl. Horthy stopa pred vrata prestolnice nasproti svojemu zakonitemu kralju, v čigar imenu je imel upravljati državo, on vojak in oficir vodi armado proti najvišjemu vojskovodji, kateremu je kot bivši admiral nekoč prisegel zvestobo. Kakšni demoni so se naselili v prsih tega moža! Kako je vedno in vedno zatrjeval, da se smatra samo za vprašanje je mednarodno vprašanje, o ka-BELGRAD, V političnih krogih zelo komen- terem je že odločala poslaniška konferen- . . . tirajo značilno dejstvo, da se včerajšnje de- ca. Čehcslovaški pritisk na Ogrsko, kate- namestnika svojega gospodarja, ki je marše velike entente m udeležil italijanski ra noče izvršiti mirovnih pogodb, se vrši vsled razmer prisiljen na odsotnost. Kaj t. i_„ c * Tt-i le v duhu sklepov Zveze narodov. 1 L 1 Nato je Beneš protestiral proti očitanju imperijalizma ter je naglasil, da se bo Če-hoslovaška gibala v mejah mirovnih pogodb, tudi če bi bila prisiljena k najodloč-nejšim korakom. Vlada bo na ta način zastopala koristi vse srednje Evrope in njenih ljudskih množic, ki so zopet pripravljene žrtvovati življenje in imetje. Izjave ministrskega predsednika so žele burno odobravanje zbornice. Ves čehoslovaški narod proti Karlu PRAGA, 27. V senatu je bila narodna sloga svečano proslavljena. Predvsem je treba naglasiti govor opata Zavorala, ki je rekel, da je narod pripravljen na vse žrtve da reši svojo neodvisnost. upravnik poslov. Smatrajo, da Italija ne namerava hoditi skupnih potov v rešitvi ogrskega vprašanja. BELGRAD, 26. Zastopniki velike entente so belgrajski vladi izročili tudi noto, v kateri zahtevajo, da ne sme Jugoslavija pod vzeti proti ogrski nobenih korakov brez predhodnega obvestila velike entente. Ta nota ima v mislih vojaško intervencijo. V političnih krogih je nota neprijetno učinkovala, ker so vsi uverjeni, da je treba proti ogrski nastopiti z vso strogostjo. Govor krščanskega socialista Smodeja na pondeljkovem protestnem shodu. — Du-najčani si želijo Karla. Brezpogojna volja do države »Sankcije in garancije!« (Članek »Samouprave«). BELGRAD, 26. Z ozirom na sedanji položaj na Ogrskem in bodočo diplomatično akcijo male entente priobčuje skoraj vse današnje belgrajsko časopisje obširne inicijativne članke, kako je treba za vedno ubraniti dostop Habsburžanom na Ogrsko. Glavni organ radikalne stranke »Samouprava« prinaša uvodnik pod naslovom: »Sankcije in garancije«. List poudarja, da se mora problem Karla Habsburga mcJ Jugoslovani in Ogrsko rešiti Potrebne so sankcije in garancije. Ogrski je treba naložiti plačilo vseh stroškov. V tem oziru naj mala ententa posnema veliko entento v korakih napram Nemčiji. Samo sankcije in garancije morejo zagotoviti LJUBLJANA, 27. Na velikem protestnem shodu proti povrnitvi Habsburžanov, ki se je vršil v pondeljek, je govoril v imenu krščanskih socialistov Smodej. Govornik je izvajal med drugim: »Kljub vsemu oficielnemu prikrivanju vemo, da na Dunaju z razprostrtimi rokami pričakujejo Karla pod pretvezo onemoglosti, ki ni kos ma ž ar s ki vojski. To pa ne bi bila samo kršitev trianonske, ampak tudi sanžer-menske mirovne pogodbe in sicer taka kršitev, ki bi potegnila za seboj v vrtinec ne samo vso srednjo Evropo, ampak Evropo sploh in bi utegnila povzročiti novo, krvavo svetovno vojno.« Dalje je rekel govornik, da se smejo neurejene razmere v državi biti nikomur povod, da bi steomoč, ki jo je dajala Poljski pri reševanju tega vprašanja. Anglija Angleški prestolonaslednik odpotoval v Indijo LONDON, 27. Včeraj je angleški prestolonaslednik odpotoval iz Londona v Portmouth; kjer se bo vkrcal za v Indijo. Angleško-irska konferenca. LONDON, 27. Angleško-irska konferenca včeraj ni imela seje. Govori se, da so se pogajanja ustavila, dokler ne pride z Irskega odgovor na neko važno načelno vprašanje. Nemčija Nemčija žaluje po Gornji šleziji BEROLIN, 27. Vsled sklepa Zveze narodov glede Gornje Šlezije je bila na dr-žavnozborskem poslopju razobešena zastava na pol droga. Kancelar Wirth je imel govor, v katerem je rekel, da je sklep Zveze narodov v popolnem protislovju z versaillesko mirovno pogodbo. Wirth je dostavil, da je dolžnost nove vlade, da čim bolj ublaži bedo, ki grozi Gornji Šleziji. Wirth je nato izjavil, da bo vlada imenovala svoje zastopnike za pogajanja, katerih imena s'e bodo naznanila zaveznikom. BEROLIN, 27. Odbor starešin je sklical sejo državnega zbora za ob 4 popoldne ter je sklenil opozoriti državnega kance-larja, da se ne sme poslati poslaniški" konferenci v Pariz nikako uradno poročilo, dokler državni zbor ne izreče svojega mnenja glede Gornje Šlezije. Nova nemška vlada sestavljena BEROLIN, 27. Kancelar Wirth je sestavil novov lado. Podkancelar in zakladni minister je Bauer, za notranje zadeve Adolf Koster, za državno brambo Geseler, za gospodarstvo Robert Schmidt, za prehrano Hermer, za pošto Gleszerts, za javna dela Otto Groner, za pravosodje Bad-brich. Ministrstvo za obnovitev za sedaj še ni zasedeno. Portugalska Po revoluciji v Lisabonu RIM, 27. Portugalsko poslaništvo v Rimu je sporočilo agenciji Štefani sledeče obvestilo: Vesti, ki pravijo, da so vojne ladje obstreljevale Lisabon, so popolnoma netočne. Nadaljuje se preiskava z namenom, da bi se odkrili in aretirali morilci nekaterih političnih oseb. Vlada je že ugotovila, da je bivšega ministrskega predsednika Gronya umorila skupina boljševikov. Njeni člani so bili prijeti in zaprti v trdnjavi S. Giuliana della Bara ter bodo sojeni po vojaškem sodišču. Vlada se je uradno udeležila pogreba žrtev, katerim so bile izkazane vse običajne civilne in vojaške časti. Japonska Japonci bodo izpraznili Sibirijo LONDON, 27. Poročevalec Reuterjeve-ga dopisnega urada javlja iz Tokia z dnem 24. oktobra t. 1., da je glasom vesli iz dobrega vira japonska vlada sklenila, da bo dala izprazniti Sibirijo, ne da bi čakala konca tozadevnih pogajanj, ki so se začela z vlado daljnovzhodne republike. Pričakuje se, da se bo ta sklep japonske vlade začel kmalu izvrševati. Japonski državljani v vzhodni Sibiriji so poverjeni v varstvo vladi daljnovzhodne republike. Vse orožje in vse strelivo, ki so fa japonske čete zaplenile, bo poverjeno losom. Znafllen dokument Zgubil se je in najden je bil od nažega prijatelja ta-le spis, ki drastično označuje postopanje naših oblastev in ki jja objavljamo brez vsakega komentarja: Civilni komisariat. Okrajni šolski svet. Sežana, 12, oktobra 1921. N. 2,Ris. Predmet: Italijanska ljudska šola v Divači. Gospodu postajenačelniku v Sežani in v Ležečah in na znanje: postajenačelniku v Divači, generalnemu civilnemu komisa-rijatu v Trstu, komisarijalu za samoupravne zadeve v Gorici, ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, civilnemu komisarijatu v Postojni. Podpisani naznanja, da se je v Divači ustanovila italijanska ljudska šola, ki je bila poverjena vrlemu učitelju in je redno začela pouk. Omenjeno Šolo obiskujejo vsi šoli podvrženi otroci italijanskih družin, ki prebivajo v Divači. Vanjo se lahko vpišejo tudi učenci slovenske narodnosti. Podpisani civilni komisarijat in Šolski nadzornik g. Anton Graizer bosta skrbela, da se omenjeni italijanski šoli da ves polet. To se sporoča gg. postajenačelnikoma v Sežani in Ležečah, naj bi izvolila železničarje družinske očete, Italijane in Slovence, ki so jim podrejeni, pripraviti do tega, da svoje sinove in hčere, ki so dose-gli predpisano starost, vpišejo v omenjeno šolo. Zanašamo se, da bo .ravnateljstvo državnih železnic na zahtevo postajenačel-nikov ua vse mogoče načine olajševalo vpisanim učencem obiskovanje omenjene šele. Čim večje bo število učencev, tem bolj se bo lahko razvijala italijanska šola v Divači, ki ima iz razlogov, katerih ni treba posebej razlagati, velikansko važnost. Šolski nadzornik bo gori imenovanim postajenačelnikom za vsak slučaj rad na razpolago, dočim pričakuje podpisani civilni komisarijat Vaš prijazen odgovor. Komisar predsednik; podpisan Gagiieluto. Dslavsko šiiianje Sacco in Vanzetti. Delavstvo zapadnih evropskih držav, posebno Italije in Frr-^-rije, prireja burne demonstracije v prid dvema italijanskima anarhistoma Sacco ir Vanzetti, ki sta bila v Zedinjenih državah Severne Amerike Gbsojena na smrt. Dne 15. aprila 1. 1. sta bila namreč v South Bramtree (Massachusetts) umorjena blagajink družbe Merrill Shoe and Cy. in neki policijski agent, ki je blagajnik? spremljal. Pri tem so se morilci polastili 18,000 dolarjev, ki jih je blagajnik imel pri sebi. Sumnja radi tega zločina je padla na imenovana italijanska anarhista Sacco in Vanzetti, ki sta bila radi tega aretirana in sta prišla pred sodnijo. Dasiravno so nekatere priče, kakor poroča pariški >. Temps«, izpričale v prilog obtožencema in dasiravno so se njim nasprotne priče jako megleno in nedoločno izjavile, ju je sodišče vendarle obsodilo na smrt. Oba obsojenca zatrjujeta, da sta popolnoma nedolžna in da sta bila obsojena iz političnih razlogov. . Njiju branitelj je proti obsodbi vložil priziv, vsled česar se obsodba do sedaj še ni izvršila. Obravnava se bo ponovilo pred istim sodiščem, kjer se je prvič vršila, in sicer v mestu Deckam ter se bo začela 1. novembra. Za obsojena Italijana se posebno zavzemajo komunisti vseh dežel in skušajo z raznimi demonstracijami vplivati na ameriško sodišče. V Parizu je bil, kakor smo poročali, izvršen v zvezi s io agitacijo atentat proti poslaniku Zedinjenih držav, ki se pa ni posrečil. vesti Naša šolska mizerija! Dopisnik tržeške «Na-zione» s Krka sc ljuto zaganja v jugoslovcnsko vlado, češ, da hoče Italijane na Krku napraviti sužnje sužnjev (schiavi degli cchiavi) tudi v kulturnem pogledu. Vzkratiti da jim Hoće italijansko Šolo. V to zadevo se mi nočemo in tudi ne moremo vmešavati, ker ne vemo, kaj in koliko je resnice na stvari. Ogorča pa nas naslednji odstavek v dopisu s Krka: «Naj napišemo malo primerjanja. Tri leta že vihra naša zastava na vetru vse Julijske Benečije. Mar! smo mi Izkoristili zmago za odpravo siromašnih slovanskih Solfc ▼ krajih, kjer bivajo Slovani? Se več, V veljavi je obveza tudi pouka italijanskega jezika v slovanskih Šolah. Ali, v kakih slovanskih šolah se v resnici poučuje italijanščina? Dekreti vlade se celo zasmehujejo od strani kakega hrvatskega učitelja z izgovorom, da ne pozna italijanskega jezika in da ga torej ne more poučevati.* Ogorča nas že žaljivi in zlobni ton, ki se ga poslužuje krški dopisnik. Zasramuje naš narod s schiavi in nesramno žaljivo govori o na-8ih šolah in naših učiteljih. Ali pustimo to, saj se poznamo. Ali, trditev, da se v teh treh letih niso odpravljale naže Sole, je tako drzna in neresnična, da jo moramo potisniti dopisniku nazaj v goltanec s konkretnimi navedbami. V občini buzeški so zaprte naše šole: v Humu, Dra«Juču, Sovinjaku, Sočergi, Pregari, Rači- cah, Grimaldi. V pomfanski občini: ▼ Koita* boni. V piranski: v Novi vasi. V roški občini: v Ročkem polju. Na otokih: v Martinščici, ▼ Čunskiii. v Unijah, v Sosaku, v Nerezinah ln v Funti Križi; v boljunski občini: v Brestu, v Velinčki, v Boljtimi, v Pazu, v Snšnjevici in v Vranji. V paziaski občini: v Cerovijah. V labinjski občini: v Rofiočanih, v Rabcu, v Sv. Marini. V oprteljski občini: v Topolovcu, v Zrenju, v Livadah. V poreški občini: v Fuško-linu, v Baderni in v rontanah. V vižinadski občini: v Kaštelirju m Ferencih. V vrsarski občini: prt Sv, Lovr^ču. V bolski občini: v Krmedu. V barba aski občini: v Šajinih, Krelij-čih, Petehih, V kanfanarski občini; v Morga-nih in Sošičih. V puhski občini: dve v Puli, v Vinkoranu, v Loboriki, v Valturi, Ližnjanu, v Medulinu, v Premanturi, Štinjanu, Peroju, na Velikem vrhu, v Banjolah. V svetvičentski občini: v Bokordičih, v Sv. Vi centu, v Stokovcih in Smolj&nih. V vodnjanski občini: v Karnici in Marčani. Slednjič v občini Devin v goriškem šolskem okraju. To pa še niso vse javne hrvatske in slovenske šole, ki ne delujejo. Napi sali, smo le, kolikor smo mogli v naglici ugotoviti, da drznemu krškemu dopisniku poštre žemo z dejstvi. Pa saj je menda že na tem dovolj vnebovpijoče kulturne sramote in krivice na kulturnem polju, na. duši našega ubogega, a ukaže!jnega naroda in njegovega nedolžnega naraščaja. Ce dopisnik toliko kriči že radi ene šole, kako peče v globino duše Šele nas taka gromada krivice naše šolske mizerije! In pri vsem tem si upa dopisnik na dan z drzno tr ditvijo, da se naše šole niso odpravljale!! Tako drzno neresnico je mogel napisati le ignorant, ki živi z glavo v žaklju, ali pa Človek brez kulture — srca! Mi pa kličemo Jugoslaviji, naj bo liberalna, kjer gre za najvišje dobro človeštva — za kulturo! Resnica naj pride na dani Poročali smo ▼ registrih za direktna davka davčnatfa urada, dalje oni, ki so pred najmanj jtestimi meseci preložili svoje stalno bivaliK« iz kak« občine starih pokrajin kraljevine v kako občino novih pokrajin, ako je to dokazano po primernem spričevalu župana posledje občine, v katere imenik naj se vpišejo, ter je vrh tega došla od župana občine, v kateri je dotičnik prej bival, naznanilo, da se je tam zbrisal iz imenika {zadnji odstavek 13. člena zakona o občinah in pokrajinah potrjenega $ kr. odlokom od 4. februarja 1915. št. 148). dali na lice mesta, duha ne sluha. Toda o požaru nI bilo ne POŠTENO mlado dekle išče službe. Ponudbe* pod «Ida» na upravništvo. 200C*' LUTZOVE PECI ima v zalogi m postavlja tudi' na dom. Maks Križe, Postojna. 2002 SLAMOfcEZNICE ima na prodaj Maks Križe v Postojni. 2003 tragičnem dogodku v Kojskem, ko je bil povodom javnega plesa v vasi Kozana, občina Kojsko, ustreljen neki finančni stražnik. Poročila, ki smo jih mi prejeli o tem žalostnem slučaju, so soglašala v tem, da je bil finančni stražnik v civilu in kot gost-plesalec, da je on izzval prerekanje med fanti in orožniki in da so ga ti poslednji ustrelili po nesrečnem naključju. Tako naša poročila. Včerajšnji večerni =itinolich Occsnla .»•■•••*••• Premuda 345 Tripcovich .................286 Arnpelea ,«•*•••••*• Cement Dalmatia , ...... Cement Spaiato ........ Taja valuta aa tržažVem trfw Trst, dne 27. oktobra 1921. ogrske krone........... 3.25 — 3 50 avstrijsko nemške krone . —.75--.90 (eSkoslovaške krone........ 26.-- 26 50 dinarji ....... 35.--3>>.— leji................17.25— 18.f>0 marke •••«.•»••••• • • 15.50— 16 50 dolarji..............25.10- 2^.25 francoski frmkl..........185.--186.— Švicarski franki 4^>7.-- 462.— angleški funti papirnati....... 99.60—100.— angleiki funti, zlati napoieoni ........- • 339 215 1530 578 13SH) 700 142 255 615 314 209 119.-121.- 96 75— 97.95 res, kar so telefonirali teži, so se po- NULI OGLASI aa računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanja pristojbina L 4'—. Kdor išče sluibo. plača polovično ceno. DELAVKE za izdelovanje odej se sprejmejo. Corso Garibaldi tL 8, skladišče volne. 1999 ŽIVINOREJCI! Pokvarjene jestvine za živali dobite v via Udine 10, Dobre testenine po L 1.75 in L 2.—. Ostane odprto samo do 10, novembra. 2001 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, 111. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 se sprejme takoj k boljši roibini v Jugoslaviji za podučevanje treh deklic pod desetimi leti. Muzikalično naobra-žene imajo prednost. Hrana in stanovanje istotam, plača po dogovoru. — Naslov pri upravništvu. 873 Srebrne krone in zlato p!a-fujem po najvišjih cenah RLOJZIJ POVH Trst, Piazza (aaribaldi 5t. 2 (prej Barrlera) S IIMHIMM umil—Hag5il^SlimHEIlE»E^HES3H lAnDAKICUA DAMINA □ I Beosrađ, Celje, DabrovnfK, Rotor, Kranj. LluD-1 g ■ JHUKMINJ|\H DHnUH o I IJdiiQi Mnrlbor, Metković, Opstljn, Sorojeuo, * sprejema vloge no hranilne knjižice, žiro ln druge vloge pod ngUMfnelflinl pogoji! M imenik. Zodar, Znsreb, Trst, Gto Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Poslovne zoezezoseml veOlml RnUtvla-Intnozemsloa