A I Oni
FiWÄLTSCHAh I MARBUR8

24. številk*.
Kiiigeluiigl am 15 JM?916
--j "
mit

1
m¡j^jjPl^fl
ü urlbor, dne 15. junija 1916.
L. teéal-
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s jsoštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. - Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udie „Katoliškega tiskovnega druitva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklarrracije so poštnine proste.
Ruska ofenziva.
Bitka pri Kustoci.
Ob petdesetletnici.
Dne 24. junija je petdeseta obletnica slavne bitke pri Kustoci. Tega dne leta 1866 je bil naš stari sovražnik Italijan od avstrijskih cesarskih čet — stoječih pod vrhovnim poveljstvom feldmaršala nadvojvode Albreohta, odločilno tepen. Tujdi v tej vojski so se slovenski vojaki izredno odlikovali po svoji hrabrosti in pogumnosti. Vse to nas nagiba, da se spominjamo tega dne, ki pomeni za nas veselje in slavo, za Italijane pa, s katerimi smo zopet v vojski, strah in sramoto.
Dva sovražnika sta vstala leta 1866 proti Avstriji, na severu Prusija, na jugu Italija. Prusija je Iskala prilike, da premaga Avstrijo, jo potisne iz Nemčije in se potem sama postavi n'a čelo Nemčije, Italija pa je bila lačna naših dežel in je za to rada podala roko pruskemu ministru Bismarcku, ki je z veliko lokavostjo in spretnostjo pripravil to vojsko. Naš cesar je moral vsled tega svojo vojno razdeliti, in se braniti na Češkem proti Prusom, na Beneškem zoper Lahe; proti pruski vojni je dal za poveljnika generala Benedeka, vojni na Beneškem pa nadvojvodo Albrehta, ki se je že slavno bojeval ravno na italijanskih bojiščih Najvažnejši svetovalec Albrehtov je bil general John.
Dne 20. junija nam1 je napovedal italijanski kralj vojsko. Nadvojvoda Albreht je imel vsega skupaj k večjemu 95.458 mož, njegov nasprotnik kralj Viktor Emanuel 200.000 mož. Za to se je moral nadvojvoda Albreht opirati na trdnjave Verono, Legna-go, Mantovo in Peskjero, če je hotel zavrniti sovražnika, kajti prijeti si ga ni smel upati. Laški kralj je svoje čete razdelil v dva voja; z glavno vojsko 'e hotel sam prestopiti reko Minčo in prijeti Avstrijce ob Adižfi; drugi voj pod generalom Caldinijem pa je «tal ob spodnjem Padu, da bi ga prestopil ter prijel Avstrijce od leve strani; tako br. avstrijsko vojsko potisnili v kot med tistimi štirimi trdnjavami ter jo u-jeli kakor miš v pasti. Nadvojvoda Albreht je pustil
ob spodnjem Padu proti Caldinijevim četam samo en polk huzarjev in en lovski bataljon, a vso drugo vojsko je zbral med Verono in Pastrengo ter udaril na sovražnika. Razvili so se hudi boji, v katerih so se kakor danes posebno odlikovali slovenski in hrvatski vojaki. Z zavzetjem Kustoce je bila bitka dne 24. junija odločena v našo korist. Sovražnik se je moral umakniti čez reko Minčo, naši pa so ostali kot zmagovalci na bojišču.
Lahi so še potem poskusili svojo srečo na morju, a tudi tam so jo skupili pri Visu, kjer jih je na-klestil admiral Tegetthoff. Od istega časa so nam dali mir do lanskega leta.
Ob petdeseletnici bitkte pri Kustoci nas navdaja globoka hvaležnost napram Bogu, ki nam je po-mogel do zmage in napram našim vojakom, med njimi posebno našim slovenskim rojakom. Bog je hotel, da se ob tej petdesetletnici zopet nahajamo v vojski z Italijani, ki so nam skozi 30 let hlinili prijateljstvo in zvestobo, a nas lani, ko smo bili skoraj od vseh strani obdani od sovražnikov, naenkrat zahrbtno napadli z vso vojno silo. Leto dni smo se Italijanov Samo branili, tako so zaliievale""azmere. Leios sredi maja pa smo jih začeli tudi sami napadati in klestiti Vojna sreča nas je privedla že preko mej na ozemlje italijanskega kralja.
Ob spominu na kustoško bitko nimamo bolj vroče želje, nego da Bog tudi v tej vojski nakloni Avs -riji kmalu Kustoco — odločilno zma(go nad Lahi in drugimi našimi sovražniki!
Ali naj kupujemo ali prodajamo.
„Hrvatski Lloyd" je priobčil pod tem naslovom Članek, ki ga tudi našim naročnikom priporočamo v ipazno čitanje:
Nikdar še niso bili ljudje, bodisi trgovci, bodisi zasebniki, tako neodločni, kakor so v sedanjem času Za nepremičnine, premičnine, živež se dosegajo tako velike cene, o kakoršnih poprej niti sanjali nismo, zato pa se mnogokdo vprašuje: ali ni prišel že
čas, da se ti predmeti prodajo. Takim je res težko dati kak nasvet, ker danes v resnici ne more nikdo vedeti, kako se bodo razmere po vojni razvijale, in kako dolgo bo sploh trajala ta vojna.
Izvemo, da mnogi posestniki prodajajo aH nameravajo prodati svoja zemljišča, ker jim gotovi lju« dje govore, da po vojni pade cena vsled pomanjkanja delavnih sil ter da se bo prodajalo mnogo zemlje, ker ne bo moči, ki bi jo obdelovale. Temu nasprotno pa trde drugi, da bo vsled splošne draginje, ki tudi po vojni ne bo mogla hkratu prenehati, zemlja še nadalje draga in še dražja, nego je danes.
Istotako so ' mnogi v dvomih, ali naj bi razno blago sedaj prodajali, ali naj bi je pridržali za lastno porabo. Mnogi so s prodajo mnogo zaslužili ter prihajajo do sklepa, da bi še več zaslužili, ako sploh ne bi bili prodali, ampajk joidržali in še le pozneje prodali. Na drugi strani pa zoj>et ni izključeno, da v kakem predmetu naenkrat nastane preobrat, ali da se iznenada sklene mir, vsled česar tti kako blago zelo padlo v ceni in bi lepi dobički izbe-gnili.
Zemljiščnim posestnikom se mora svetovati na vsak način, naj ne prodajajo svoje posesti, ker jih je sedanji čas dobro poučil, koliko je vredna zemlja, a pridelki zemljiške posesti ne morejo nikdar izgubiti svoje vrednosti. Naša, inteligenca naj bi narod odvračala od prodajanja posesti.
Glede hiš in premičnin je težko svetovati. To mora vsakdo sam vedeti, kake so njegove razmere in ali bi kalzalo prodajati sedaj. Lepo je sicer, ako dobivaš iz svoje posesti lepe dohodke, ali vprašanje je, kaj storimo z dobljenim denarjem ? V denarnih zavodih se danes dobiva male obresti, a pri prodaji hiš in poslopij, ki so nosila 5.-6 od 100, se gotovo ni šlo za tem, da bi vlagali denar po 3Î4 ali 4 od sto. Tako nastaja težko vprašanje, kaj naj storimo z gotovino, in mnogi prihajajo do izhodne točke s tem, da kupujejo nepremičnine ali blago. Seveda niso nepremičnine in blago danes po ceni in se mora plačevati zanje veliko večja cena, tako da se v resnici ne ve, kaj je danes primerneje : ali da kupujemo, ali pa da prodajamo? Po našem mnenju niso ugodne velike iz-premembe pri nepremičninah po mestih, ker se s tem vrednost objektov vsled pretiranih cen in stroškov goni v visočino, kar bodo siromašneji sloji jako občutili.
Prodajali naj bi samo tisti, ki jim današnji položaj donaša rešitev iz prejšnih neugodnih razmer,
LISTEK.
w
Česen in čebula.
Česen in čebula prihajata zopet v veljavo. Prenapete, v vsaki dišavi nevarnost sluteče duše so napravile gonjo na ti dve stari kuhinjski zeli, ki sta sloveli že pri Egipčanih kot jed in zdravilo, ki sta bili toliko stoletij človeštvu znani in priljubljeni. Ali branilci se oglašajo in povdarjajo: delavci, ki so zidali Keopsovo piramido, so snedli cele vozove česna in čebule. Marsikateri delavec je krepek in zdrav ob kruhu in čebuli. Zidje, ki so bežali iz Egij)ta, so pogrešali poleg loncev mesa tudi vencev čebule; žilav in zdrav židovski narod je še danes prijatelj česno-rih in čebulnih glavic.
Plinij je pripisoval česnu pomoč zoper 61 bolezni, čebuli zoper 21 bolezni. Ze Egipčani so vedeli, da vleče čebula bolezen nase, da brani česen kužnih bolezni; kjer je ležal okužen bolnik, so devali že takrat razrezano čebulo na tla in so to ponavljali vsakih šest ur, na vrat so si navešali vence česna. In še danes je kmetu najbolj znano razkužilo česen; v usta ga dene, ko gre k bolniku ali kadar gre v kako strupeno močvirje; česna se naje, kadar čuti, da st p«w kaj p« žtloaou ia krvi. Indijanec s« naj«
sna in gre brez strahu med moskite, tudi naši komarji se ne lotijo s česnom namazane kože. Ce zaide glista v želodec, je najboljša pomoč, da poješ kolikor mogoče česna, potem si pcišče glista izhoda. Za kašelj slovi sok čebule s sladkorjem, za gliste, zlatenico, vodenico, zabasane vetrove, pokvarjen želodec, opešano prebavljanje, blaznost je česen staro zdravilo. Česen pomaga za zobobol, če ga deneš v votli zob ali če ga navežeš zunaj na lice. Cesnovo olje prežene trganje.
Otroku, Id ima pljučnico, devljejo na Angleškem pečenega česna na prsi: če ne more otrok spati ali če ima živčne krče, mu navežejo na prsi in na noge stolčenega česnovega listja. Angleški zdravnik prijx)veduje, da je ozdravil vnetje sapnika z zunanjim mazanjem in notranjim uživanjem česnovega olja. Pečena čebula je star lek za zanohtnice, ulesa in grče. Za oslovski kašelj devajo na Škotskem v pepelu pečen,e čebule na prsi, za pljučnico pokrijejo prsi s toplo, v pepelu pečeno čebulo in navežejo tudi na roke in noge pečene čebule. Nemški znanstven list prinaša jjoročilo zdravnika, da je ozdravila bolnica, ki je že skoraj umirala vsled hude pljučnice, ko so ji dali obkladke tople pečene čebule.
Ako teče kri iz nosa, naveži na zatilnik polovico čebule, drugo polovico drži jx>d nos. Ako se dviga želodec, razreži čebulo in drži pod vsako ramo 1 polovico. Za hud krč utirat želodec in trebuh s č«bm-
lo. Ako se zapira voda, za krče v mehurju, deni tople obkladke v pepelu pečene čebule; ko se ohladi prvi obkladek, deni novega., dokler ne mine bolečina. Po komarjevem in po čebelinem piku se namaži s slanim čebulnim sokom, na kurje oko naveži v jesihu namočene čeliule, ozebline maži s čebulo.
Bajonet.
V sedanji vojski je neštetokrat prišlo do boja na bajonet. Bajonet je vojaku razen krogle najvažnejše orožje. Znamenit ruski poveljnik 18. stoletja je celo rekel: „Naboj je norec, bajonet pa zanesljiv mož." To je deloma res, kajti nastavljen bajonet ne zgreši nikoli svojega cilja, med tem ko ga krogla le malokrat zadene.
Ime je dobil bajonet od mesta Ba.yone v podnožju Pirenejev na Francoskem. Domnevalo se je, da so si tam izmislili bajonet v prvotni oblilca, toda bolj verjetno se zdi, da so to orožje sprejeli Ni|zozemoi od Malajcev, ki so imeli navado natikati svoje nože na lesene droge. Po vzorcu tega bodala je počasi nastal francoski trorezni in četverorezni bajonet, ki so ga od začetka rabili za brambo proti naskoku konjenice. Se le leta 1640 so ga, uj>eljali za vse pešce. V 18. in okrog polovice 10. stoletja je bil bajonet zakrivljen, da se je moglo iz puške streljati. Ob enei* je (>ostal
dočim tisti, ki brez razloga — samo radi dobička — prodaja, no dela prav, kajti, čim je kaj prodal, se mora baviti z mislijo, kaj naj kupim sedaj?! A celo vprašanje kupovanja in prodaje ni bilo nikdar še tako težko, kakor je danes.
Koza.
Veliko zmanjšanje števila naše goveje živine, katero je neizogibno povzročila potreba vojaške uprave, se more poravnati pola,goma le s tem, da s:e zaradi več živine; utemeljen je strah, da bo vedno manj mleka za preskrbo, ako se ne ukrenejo narecf-be, ki so potrebne vsled danili razmer, da se odstrani tak škodljiv upliv aprovizacije.
K temu spada tudi pomnoženje reje koz, kolikor to ni združeno morda s prevelikim oškodovanjem gozdnih nasadov. S to omejitvijo se mora reja koz najnujneje priporočati, ker nudi kozje mleko edino e-nakovredno nadomestilo za kravje mleko. V tem ozi-ru se tudi reja koz zelo izplača, ker daje koza v primeri s telesno težo dvakrat toliko mleka kakor krava. Kozje mleko je bogato na lahko prebavnih redilnih snoveh in zatorej posebno primerno za otroke.
Ker je koza malokdaj tuberkulozna, se lahko brez strahu uživa surovo kozje mleko. Neprijeten o-kus kozjega mleka se lahko zabrani s tem, da hleve dobro zračimo, da se molze kolikor mogoče na prostem in da skrbno pazimo na snago pri molžnji in pri shranjevanju mleka.
Ako redimo koze, nimamo samo dovolj mleka za lastno gospodinjstvo, ampak oddajamo vsaj del drugim rodbinam in s tem dosežemo vsaj majlren stranski zaslužek in prispevamo k prehrani prebivalstva, četudi v majhni meri. Posebno pa se priporoča rediti koze malim posestnikom, ker koza zahteva glede hrano posebno malo.
Najmanjša in najmanj vredna krmila, ki sicer ostanejo brez koristi, se lahko porabijo pri reji koz; posebno sedaj pri sveži zelenjavi ne bo prehranitev te živali nikjer delala težave. Koza se zadovoljuje s kislo travo in z drevesnim listjem, ona najde brano celo na najbolj strmih rebrih in marsikateri še ne izrabljeni odpadki se lahko koristno porabijo za krmljenje koz.
Seveda sedanji težavni čas ne pripušča zasledovati gotovih ciljev glede reje; rediti koze smotreno bo mogoče še le v mirovnem času. Sedaj je treba le po možnosti pomnožiti število, da se doseže kakor le mogoče hitrn primerni koristni donos.
Paziti je treba le na to, da se gozdni nasadi v-sled pomnožene reje koz na noben načinj ne smejo poškodovati in da se morajo prestopki v tem oziru s polno strogostjo zakona kaznovati.
Nekatere nove odredbe in drnge gospodarske novosti«
Tečaji za invalide. Slično kakor na Češkem in Moravskem, so te dni otvorili tečaje za vojake-inva-lide tijdi na deželni gospodarski šob v Ober-Sieben-brunu na Nižje-Avstrijskem, kjer bodo dobivali invalidi pouk v vseh panogah kmetijstva. Glavna naloga ieb tečajev je strokovna izobrazba vojakov-invalidov v kmetijstvu, v vinarstvu in v mlekarstvu. Kljub poškodbam, katere se dobili invalidi v vojski, jim bode
vendar omogočeno, se v teli tečajih izobraziti za svoj nov bodoči poklic, ko se bodo po vseh deželah Avstrije gradili domovi za vojake-invalide, domovi, ki bodo služili kot nekak vzor za umno kmetijstvo, vino-rejo in mlekarstvo. Tudi na Štajerskem se bavijo z mislijo, ustanoviti v doglednem času tečaje za vojake-invalide in sicer tečaje za slovenski in za nemški del dežele.
Vojaški delavski oddelki. C. in kr. postajno poveljstvo v Mariboru naznanja, da znašajo zneski za menažo vojaškega delavskega oddelka za mesec april za vsakega moža in vsak dan po K 1.71, za maj po K 1.82, za mesec junij pa K 1.93. Enak znesek se navadno daje vojaku-delatvcu kot vsakdnevna dnina, katera se navadno tako zaračuni, da daje posestnik, ki ima delavsko skupino, n. pr. kosce, istim popolno hrano, a vojaki dobijo do svojega vojaškega oddelka doklado za menažo kot dnino. — Kdor hoče imeti vojaške oddelke kot delavce (kosce itd.), naj se takoj o-brne s prošnjo na okrajno glavarstvo.
Nab idiije goo uuvuijeuu. lavinsko mi. istr-stvo je naročilo političnim deželnim oblastim upli-vati na lastnike gozdov, zlasti na lastn.ke večjih gozdov, da dovolijo tudi letos nabirati ljudem ^obe in sadje, ki raste v gozdovih in sicer ne da L i za to zahtev-li k"ko oHik^dnin^
Trgovanje z živino. Mariborsko okrajno glavarstvo naznanja: Promet z govejo živino kot vpre-žno in plemensko živino od kmetovalca do kmetovalca, za živinorejce in posestnike v štajerski deželi za Paste potrebe nikakor ni omejen, vendar pa velja tudi tu za trgovce z živino prepoved, nakupovati hodeč od hiše do hiše (po namestniš,kem ukazu z dne 30„ aprila 1916, dež. zak. št. 82).
Cene za slamo. Mariborsko okrajno glavarstvo poroča, da plačuje upravna komisija c. kr. vojaškega oskrbovališča v Mariboru s cepcem zmlačeno slamo po 9 K in s strojem zmla&eno po 8 K 100 kg.
Kaj bo s sladkorjem? Naše sladkorne tovarne je začelo skrbeti, kako bo s sladkorjem po vojski. — Druga živila postanejo cenejša, masti bo zadosti, jajc bo še čez domačo potrebo, sladkor bo treba zopet izvažati. 'Pesnega sladkorja sta Avstrija in Nemčija pridelali največ na, svetu. Ker se ni ves pridelek doma porabil, sta prodali na milijone stotov na tuje, in zlasti na Angleško. Na Angleškem porabi vsak človek povprečno okoli 46 kg sladkorja na leto, kakor pri nas najbolj sladke ženske. V Avstraliji ga pride na osebo celo nad 48 kg. Angleška ima pa že dolgo namen, Nemce v sladkorni kupčiji popolnoma izriniti z angleškega trg- in sladkor dobiti v Indiji in Ameriki, seveda ne iz pese, ampak iz trsta. V vročih deželah posade sladkorni trst, ki zraste 6 m na višino. Liste ima 2 m dolge in 7 cm široke. Debel je trst do 6 cm. Trst raste 9 do 10 mescev, kakor je vroče v o-kraju. Toplo mora biti čez celo leto 24 do 25 stopinj. V Evropi ni nikjer take vročine. Trst mora imeti globoko zemljo in vlažno podnebje, ker se ob suši posuši. Ko se trst odreže, poženejo iz korenine še tri do štirikrat nove poganke, ki še prav dobro rastejo. Iz trsta se izžme sladkorni sok. Poprej je bilo soka le 7%, zdaj ga dobijo že 14%. Tega trsnega sladkorja se največ izdela v Indiji. Pred 20 leti je bilo tam še pridelovanje trsta skoro neznano, zdaj ga pridelajo na leto čez 200,000 železniških vagonov. Malo manj ga pridelajo na Kubi, zelo veliko na Javi. To je zelo nevarna konkurenca našemu pesnemu sladkorju! Na Nemškem se pridela na najboljši zemlji, ki je 50
bajonet orožje, ki je imelo v boju zadnjo besedo. Toda vsled velikih žrtev, ki so jih zahtevali naskoki z bajonetom, so kmalu jeli opuščati take naskoke, topništvo je postajalo vedno važnejše, bajonet pa je izgubljal svoj pomen. Razen tega je teža bajoneta še zmanjševala sigurnost strela. Tako se je bajonet po-slednjič začel rabiti le za naskok, ki ga je oe dobro pripravilo topništvo. Izza leta 1870 so to navado u-peljali v vseh armadah razen v Rusiji. V rusko-jar ponski vojski leta 1904-1905 se je zopet dvignil pomen bajoneta; tam so spoznali, da trdovratnega sovražnika ni mogoče z nobenim ognjem pregnati z njegovih postojank; v takem slučaju mora zopet odločiti samo bajonet!
Prebrisan odvetnik.
Ladja se je zadela v ladjo, nasledek je bila seveda škoda in tožba za povrnitev škode. Odvetnik, ki je zastopal poškodovano ladjo, je bil prebrisan mož; v svoji dolgoletni izkušnji se je prepričal, da se moti večina ljudi v naziranju o dolgosti časa; temu je u-ra dolga cel predpoldan, onemu mine ura kar v hipu. Pri tej tožbi je bilo zelo važno ugotoviti, v kolikem času se je zgodila nesreča. V bolnišnici je ležala pa glavna priča, ranjeni krmar. K njemu se je napotil odvetnik in ga vprašal:
„Ali morete razsoditi, koliko minut je preteklo, kar je ttila odplula ladja od mostu?"
«Seveda, kakih deset minut."
„Kaj pa menite, koliko časa je to — deset minut?"
„No — deset minut je — deset minut."
„Gotovo, gotovo, sin moj. Ali jaz se hočem prepričati, če znate meriti čas. Poglejte: Jaz se postavim k vznožju Vaše postel1« '"ž1:" 'j-c v reki. A
kadar se Vam zdi, da je preteklo deset minut, pa mi povejte!"
Odvetnik je stal in držal uro v roki. Da poizkusi bolnika, ga vpraša, ko je preteklo pet minut: „No. ali moram še dolgo čakati?"
Bolnik se je zvito nasmehnil in poškilil nekam ter rekel: „Se ravno toliko časa, gospod odvetnik."
Odvetnikova ura je odmerila deset minut in krmar se je oglasil: „Zdaj je ravno deset minut."
Osupel je izpustil odvetnik uro iz rok: „Ne, — kaj takega se mi še ni nikdar zgodilo. V moji dolgoletni izkušnji ste Vi edini, ki mi je določil prav natančno dolgost časa."
Odvetnik je odšel ves zavzet, krmar se je smejal ves dan in se smeje še danes. Na steni za odvet-nikovim hrbtom je visela velika ura . , .
Velika resnicoljabe o st.
Washington, slavni prezident Združenih držav, je kot deček dobil za darilo majhno sekiro. Nekega dne gre na vrt, kjer je rastla lepa Črešnja, ki jo je vsadil njegov oče in je s sekiro olupil ves lub, tako da se je črešnja pozneje vsled te poškodbe posušila.
Oče, ki ni vedel, kdo je hudodelec, je bil radi tega dejanja zelo vznemirjen in žalosten, rekel je, da bi dal rajši veliko denarja, kakor pa da se je to drevo posušilo. Tu pride na vrt Jurij, njegov sin, in oče ga vpraša: „jurij, kdo je poškodoval drevo?" — Deček se teh besed zelo prestraši. Nekoliko pomisli, in junaško odgovori: „Oče, lagati ne morem, jaz sem to storil."
Vsled te resnicoljubnosti je bil oče tako vesel, da je sinčka objel in rekel: „Tvoja odkritosrčnost in resnicoljubnost me je bogato odškodovala za drevo;
1	j,v. oul	u.'c, i zlahv...fli.	!
cm globoko orana in kolikor mogoče pognojena, 43 i sladkorja, pri nas le 34 q, na Ha vaju, kjer je najboljša zemlja za trst, pa 300 3 na 1 ha. Kakor se žd kaže, bo iz Angleške in iz njenih kolonij trsni slad" kor izpodrinil pesnega. Naš izvoz bo padal močno« Zato bodo skusili tovarnarji kolikor mogoče doma še pomnožiti porabo sladkorja. Najbrž se bi tudi država spomnila, da bi se dal sladkorju kak novi davek pritisniti.Torej je gotovo dobro, da se ne navadiš preveč na sladkor.
Kako zabraniš. da se mleko ne skisa. Štajerski mlekarski strokovnjak nam piše: V vročem poletnem času pride v mesta na tisoče litrov mleka, ki se io že med vožnjo skisalo. Tako mleko izgubi veliko na vrednosti, ker se pri kuhanju popolnoma skisa in se kot mleko ne more uporabiti. Ker že itak silno primanjkuje mleka, je treba storiti vse, da pride mleko na kraj. kamor je namenjeno, sveže iti sladko. Zlasti je življenjska potreba za otroke, maere in bolnike, da dobijo neskisano mleko. TreDu je torej skrbno ravnati z mlekom, da se ne skisa pri prevažanju. — Kot prvi pogoj, da ohraniš mleko kolikor mogoče doi-go časa sveže, je snaga pri molžnji. Pri snažni molžnji se ohrani mleko dolgo časa sveže in neskisano, nasprotno pa postane mleko v najkrajšem času kislo. Pred vsem je potrebno, da je zelo snažna posoda, ki se jo rabi pri molžnji. Pred molžnjo se naj kravje vime osnaži s suho cunjo, da tako odstraniš od vimena prah, delce stelje in drugo nesnago. To delo ne stane mnogo truda in ne zahteva veliko časa. Namol-zeno mleko precedi v rešetce, v katero je položena snažna platnena cunja» Na ta na.čin ostanejo v rešet-cu, oziroma na platneni cunji vse mleku škodljive in nesnažne snovi in se ni bati, da bi se mleko kmalu skisalo. Po končani rabi se mora platneno cunjioo, ki se je nahajala v rešetcu, skrbno oprati in posušiti. Takoj po molžnji se mora mleko postaviti za nekaj časa na zračni prostor, da se shladi. Cim hitreje in temeljiteje se mleko shladi, tem večje je jamstvo, da so mleko ne bo predčasno skisalo, kajti znano in priznano je, da se mleko, če je snažno spravljeno, skisa le počasi. Kmetom se priporoča, da postavijo lonec z mlekom takoj po molžnji v škal mrzle vode in se mleko s snažno leseno palčico nekoliko meša. Oe pa moreš postaviti posodo, napolnjeno s svežim mlekom, v kako tekočo vodo, je pa najbolje. Toplega mleka nikakor ne vlivaj v posode, v katerih se pošilja na kraj, kamor je namenjeno. Ako se upoštevajo ti nasveti, ostane mleko tudi v toplem poletju dolgo časa sveže in> se ni bati, da bi postalo predčasno kislo.
Novo sredstvo zoper pfronosporo Listi poročajo, da je tovarnar Czapek na Dunaju iznašel novo sredstvo zoper peronosporo To sredstvo se zove »Antisporin« in se izdeluje iz surovin, ki jih imamo v Avstriji dovolj v zalogi. Če bo to sredstvo kaj vredno, kar bo pokazala preiskava, bomo ob priložnosti natančneje noio^ali.
Ali je okusno meso domačih zajcev? Iz Ljubljane se nam piše: Ko sem zadnjič zopet obiskal vojno zajčarno pod Rožnikom, sem se s tamošnjim voditeljem dr. Voczko pogovarjal o dobroti in užitnostl mesa domačih zajcev. Čudno se mi je videlo, zakaj se ljudje tega mesa tako branijo. Dr. Voczka mi je re« kel, da je temu krivo samo neutemeljeno govoričenje takih ljudi, ki še nikoli takega mesa pokusili niso, a on za svojo osebo pa, da ga mora prav posebno pohvaliti. Zajčje meso je vedno najti na Francoskem, v Belgiji in na Angleškem na jedilnih listih najboljših restavracij in hotelov. Pripravljajo ga tamkaj na najrazličnejše načine in ljudstvo ga silno rado kot neko posebno dobro in tečno jed uživa. Dr. Voczka mi je nadalje pravil, da se bavi z zajčjerejo že nad 12 let ter da so on in vsi njegovi ves ta čas radi in s posebno slastjo uživali zajčje meso, kadar so ga imeli na razpolago, edino njegov oče se je temu upiral in trdil, da on takega mesa za ves svet ne bi hotel in niti mogel jesti„ Kaka tri leta pred vojsko pa se je domenil s svojimi sestrami, naj pripravijo večjega zajca kot „ogrski paprikaš" ter da nikakor ne smejo četu jjovedati, kakšno meso se je v to porabilo. Stari gospod ga je jedel in je paprikaš še pohvalil. 'A kaj je jedel, mu seveda niso povedali. Prihodnji teden so storili isto in tudi tretji teden so s starim gospodom večerjali paprikaš. Ko je dr. Voczkin oče že tretjič jedel zajčje meso, ne da bi bil o tem kaj vedel, se je sin že smel opogumiti ter začel hvaliti zajčje meso. Rekel mu je: „Zajčje meso je pa vendarle zelo dobro." — „Že mogoče", mu je odvrnil oče, „toda jaz ga ne bi mogel jesti." — „Saj si ga vendar že jedel", mu je rekel sin. — „Ne, nisem ga še nikoli jedel; to je nemogoče!" — „Pač, pač, današnji paprikaš je bil pripravljen od zajčjega mesa. Tudi v prejšnjih dveh tednih si s slastjo jedel tako meso«" — „Ni mogoče", se je začudil stari gospod. Dr. Vooz-ka je bil na to pripravljen in je pomolil očetu pred obraz zajčjo glavo. Stari gospod je nato povedal, d« je mislil, da je jedel dobro telečje meso in je odtlej vedno največji zagovornik te vrste mesa. — Dosti* krat pa izvira upiranje proti uživanju zajčjega mesa tudi odtod, ker ga ne znajo prav pripraviti. V bIo-venski knjižici, ki v kratkem izide, bo nekaj navodil, kako je napravljati nekatere jedi od zajčjega mesa, kdor pa hoče talcih kuharskih receptov še več, naj s: kupi knjižico „1/ehrmeister- Bibliotek št. 334—335, KaJiinphpnfleischkiiohe", ki jo je dobiti v vsaki knjigarni za 40 plenigov (60 vinarjev),	J<

J
Neresnice o naših izgubah.
Rusi se z vso brezobzirnostjo zaganjajo v našo itonto. v zavesti, «i a morajo imeti prodiralni poizkusi že v prvih dneh uspehe, a ko se naj res obnesejo Rusi so se na svojo ofenzivo dobro pripravljali, zlasti so tudi nakopičili ogromne množine amerikau ske in japonske municije. Ž e d n e 2 8. m a j a je bilo iz živahno ,'ega delovanja artilerije razvidno, da se nekaj pripravlja, in d n e 3. j u n i j a so zaigrali ruski topovi, ki so pričeli sipati na postojanke armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda na obeh straneh ceste Rovno— Luck v širini 25 km svoj bobnajoči ogenj — mogočen uvod ruskega navala. Že prihodnji dan t>e je razvila ogromna bitka na celi 350 km dolgi fronti med Bojanom in Prutom ob besarajbski meji ter kolenom Styra pri Kolkih v Polesju. Tudi tokrat se bije-jo Rusi po svoji stari znani navadi: v gostih vrstah uaskakuje ruska pehota po 12krat na dan. navzlic strašnim izgubami. Zdi se, da so hoteli Rusi pred vsem predreti fronto armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda ob Putilovki in tam so bili ruski navali takoj prvi dan strahoviti. Pred našimi postojankami so se kopičile grmade ruskih mrličev. Dne 5. j u n i -j a so postali boji še hujši. Ruska jugozapadna vojska, ki sestoji iz treh armad pod vrhovnim poveljst-voh) generala Brusilova, je osredotočila svojo glavno silo na fronti med Mlinovom in Oliko ter je poskušala z močnimi udarci pri Sapanoru blizu Kremenjca, razbiti našo fronto, naslanjajočo se na trdnjavo Du-bno. D n e 6. j u n i j a se je umaknilo levo krilo armade Jožefa Ferdinanda s Putilovke in izpred Mlino-va ter je odšlo v prostor trdnjave Luck ob Styru. Boji d n e 7, in d n e 8. j u n i j a so nas prisilili, ua smo vzeli fronto za reko Styr nazaj. Sicer pa je dne 8. junija vladal na ruski fronti razmeroma mir. Rusi so pokopavali mrliče, ki so ležali v celih kupih pred njihovo fronto. S tem večjo silo pa je buknil ru-3ki naval naslednje dni proti našim postojankam. D n e 9. j u n i j a je Rus v prostoru med krajema 0-kno in Dobronouc napadel osemkrat. 'Ob spodnji Stry-pi so se naše čete umaknile na zahodni breg. Pri Lueku so se naši istotako umaknili na zahodni breg Styra„ Dne 10. junija smo vrgli 'Ruse pri Kol-kiju ob Styru zopet nazaj in ujeli 1500 Rusov. Severozahodno od Tarnopola smo iztrgali Rusom neko višino. Nad vse hudi so bili ta dan tudi boji v severovzhodnem delu Bukovine. Dne 1 1. j u n i j a smo se v tem prostoru po trdih bojih ločili od sovražnika in zavtzeli novo bojno črto. Pri Bučacu ob Strypi, ki ga je sovražnik že zavzel, so naši ujeli 1300 Rusov. Pri Tarnopolu in v Voliniji smo odbili več srditih ruskih napadov. Dne 12. j u n |i j ia, so Rusi udrli čez reko Dnjestr in so vkorakali v mesta Zadagora, Snya-tin in Horodenka. Severozahodno tjd ¡Tarnopola so naši neprestano v izredno srditem boju. V Voliniji je ruska kavalerija prodrla že do kraja Toroczin (20 km zahodno od Lucka). Pri Kolki ju še Rusi niso mogli prodreti čez Styr.
Naša sedanja bojna črta.
Po poročilih, ki so došla v sredo, dne 14. jun., z ruskega bojišča, teče sedaj naša fronta sledeče: Najbolj je naša bojna črta vsled ruskega vpada v-pognjena v Voliniji. Rusi, ki so zopet zasedli mesto in trdnjavo Luck. so že prodrli do kraja Torčin, t. j. 20 km zahodno od Lucka. Od Torčina gre bojna črta v južni smeri zahodno od Dubna čez reko Styr in dalje v ravni črti zahodno od Tarnopola in nato ob zahodnem bregu Strype blizu do mesta Bučac, kjer se je bojna črta premaknila zopet nekoliko proti zahodu. Južnozahodno od Bučaca prekorači naša fronta Dnjestr in gre nato južno od Horodenke, katero so že Rusi zasedli, ob severnem bregu reke Prut do Snyati'na (že tudi v ruskih rokah) in od tam na. južni breg reke. Nato gre bojna črta kakih 7 km severno od Cernovic ob Prutu mimo Bojana do besarabs-ko-rumunske meje.
Pred Cer novicam i 800 topov.
List ..Czernowitzer Allgemeine Zeitung'' poroča. da so Rusi ob besarabski meii pred Cernovicami zbrali nič manj nego 800 topov. Poleg tega še imajo Rusi mnogo moderno urejenih minskih metačev. — Francoski častniki, katerih je sedaj posebno mno^o v ruski armadi, vodijo naskoke, v katerih se rabijo strupeni plini. Streljanje ruske artilerije je zadnje dni hujše kot je bilo v vseh dosedanjih bitkah.
Borba za Cernovice.
Glavno mesto Bukovine, Cernovice in okolica, je zopet pozorišče velikih zgodovinskih! dogodkov. Severno od mesta divja srdita bitka. Gre se za to, ali ohrani mesto Avstrijce kot gospodarje, ali pa se ga bodo polastili zopet Rusi. Železnica Cernovice—Ko-lomeja je sicer močno ogrožena, vendar še drdrajo neprestano vlaki z ranjenci proti zahoduj in deloma tudi po železnici, ki vodi proti Sedmograški. Prebivalstvo. ki je še ostalo v mestu, pričakuje z veliko napetostjo bodočih dogodkov. Grom topov se od časa do časa razlega po CernovScah tako močno, da je težko razločiti govorjenje ljudi na ulici. Od pretreso-vanja, ki je nastalo vsled topovskega gromenja, se je mnoco zidov in dimnikov porušilo.
Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: Rus-: ko časopisje slavi krajevne ruske uspehe kot velike in odločilne zmage ter trdi, da smo izgubili v dosedanjih bojih več kot 100.000 (!) ljudi. Samoposebi u-mevno je, da smo imeli v že več dni divjajoči bitki izgube na ljudeh in gradivu, brezmerno pretiravanje pa je, da smo izgubili 100.000 ljudi. Pribiti je, da so naše krvave izgube razmeroma majhne. Ruski generalni štab meri gotovo po ogromnih krvavih izgubah svojih napadalnih čet, ko trobenta o nas take številke v svet.
Ituske priprave za sedanjo ofenzivo.
Dalnski listi pišejo, da so se Rusi na sedanjo o-fenzivo zelo skrbno pripravljali. Armado so s številnimi novimi vpoklici močno ojačili. Nova carjeva zaupnika, vojni minister Suvajev in general Frolov. sta sama prevzela preustroj ruske armade. Organizacija in ppeskrba armade se je vršila po najnovejših načinih. Posebno skrb sta omenjena generala posvetila izdelovanju streliva, preizkušnji topov, izobrazbi častnikov ter preuredbi železnic in železniškega prometa. Rusi so od marca do seda/j neprestano klicali iz Azije in cele Rusije nove čete v bližino fronte, kjer so se pripravljale na sedanjo ofenzivo. Rusom so prišli na pomnč francoski, angleški in japonski častniki. Ruska armada, ki stoji na fronti od Kolkija ob Styru do ruinimske meje, šteje 2 milijona mož, rezerve pa so baje še številnejše.
Rusi pošiljajo v hI no sveže čete ua fronto.
List „Pester Lloyd" izvaja: Carjeva armada, ki je planila s svojo glavno silo na našo armado, ni mogla v štirih dneh drugega doseči, kakor da je v-ze>la dva mala dela bojne črte. je pač to dovolj klavrna pridobitev, ker so upali, da osvoje celo izgubljeno ozemlje in nam pokazali pot čez celo Poljsko v Krakov in da obnove carstvo v Galiciji, če bo le šlo. Klavrnosti sedanjega splošnega nastopa Rusov ne izboljša dejstvo, ker si je morala Rusija za to. da je vzela s strašnimi izgubami Okno in Oliko, izposoditi čete na Kavkazu, vsled česar so Rusom iztrgali Turki pri Erzerumu postojanko za postojanko.
Vojni poročevalci nepristranskih držav poročajo, da Rusi noč in dan pošiljajo sveže polke na fronto. Vlaki drdrajo iz osrednje Rusije neprestano proti Galiciji. V ruski vojaški železniški upravi imajo vodstvo japonski častniki.
Vojska so sedaj zopet znova začne.
Ruski vojni minister Suvajev je izjavil zastopnikom moskovskih in petrograjskih listov, da se vojska še ne bo kmalu končala, temveč se je sedaj šele znova pričela.
Slovenski dragonci ob Strypi.
Slovenski dragonei nam pišejo dne 9. junija od Strype: Tukaj so se pričeli zopet večji spopadi med nami in Rusi. Na vso moč si namreč prizadevajo po žetev priti v Galicijo, ker vedo, da je kljub slabim razmeram vendar polje izelo skrbno obdelano. Tokrat so si zopet prste opekli. Nagnali smo jih nazaj v njih brloge, odkoder so prišli. Precejšnje je bilo pa tudi število onih, ki so prosili za milost. Slovenski fantje dragonskega polka in oddelka strojnik pušk pošiljamo srčne pozdrave v domovino: A. Rakovič iz Selnice, J. Medved iz Cirkovec in desetnik Pesjak iz Celja.
Italitfltictrn boiišče.
Na bojišču se razvijajo dogodki za nas neprestano ugodno. Veliko pozornost vzbujajo sedaj notranjepolitični dogodki v Italiji, namreč odstop Saland-rovega ministrstva. Ministrstvo je padlo vsled vojaških neuspehov v gornji Italiji, in zato velja nezaupnica, ki jo je dobil Salandra. tudi Kadorni. Kdo bo Salandrov naslednik, se še ne ve, a najbolj verjetno je. da bo izbran mož, ki bo za brezobzirno nadaljevanje vojske.
Dogodki na italijanskem bojišču.
Dne 7. junija so naše čete severoizhodno od A-siaga. zavzele zahodni in severni del gore Monte Me-letta, južno od Asiaga pa goro Monte Lemere. Dne 8. junija so se naši z naskokom polastili gore Monte Sisemol (1244 m), ki leži izhodno od Asiaga. in Monte Castelgombertq (severno od gore Monte Meletta). Na tej gori je bila močna italijanska posadka čez 500 mož, ki se je takoj udala. Naši so spravili te dni težke možnarje na zavzeti višini, Z njimi obstreljujejo laške utrdbe na gorskih vrhovih. Dne 9. junija so I-talijani srdito napadali naše postojanke med Adižo in Arsierom. a so bili odbiti. Ob tolminskem obmostju so naši zrušili s pomočjo topov ovire in kritja sovražne bojne črte. Na Monte Lemerle so naše čete dne 10. junija odvzele Lahom še zadnje postojanke. Dne 11. junija so Italijani zopet močno napadali na celi tirolski fronti, a so bili povsod vrženi nazaj. Dne 12. junija večinoma samo artilerijski tvoji.
Avstrijski letalci zopet v Italiji.
Naša pomorska letala so dne 8., junija metala na železniške naprave v gornjeitalijanskih mestih Portogruaro, Latisana, Palazzuolo in v notranjo pristanišče v Gradežu bombe in napravila nemalo škode. O-idelek pomorskih letal je v noči od 11. na 12. junija železniško progo San Dona— Mestre in železniško napravo v Mestri (severozahodno od Benetk), izdatno in vidno z velikim uspehom obmetoval z bombami; večkrat je bila dobro zadeta shramba za lokomotive in orožarna v Benetkah. Vsa naša letala so se kljub srditemu obrambnemu ognju vrnila.
Naš podmorski čolu potopil laško križarko.
Avstrijski podmorski čoln je dne 8. junija zvečer v spodnji Adriji potopil veliko italijansko križarko „Principe llmberto", ki je prevažala čete, Križar-ka se je v nekaj minutah potopila-.
25 km ua ital.janski zemlji.
Getovodja, Ivo Šepetavc -jd X7. pešpolka nam piše izpred Asiaga:
Daleč smo že prodrli na laško stran. Naše geslu je: Slovensko kri preliti v blagor domcKini. In sreča nam je bila dosedaj mila. Dobili smo že važne postojanke v svoje roke. Pri prvih bojih je padel naš bataljonski poveljnik, stotnik ]>!• Klenček in njegov pribočnik Vincenc Garka, rezervni poročnik, poprej graščinski oskrbnik v Ptuju, Tukaj je bil lep plen: 5 strojnih pušk, mnogo smodnika!, patron in orožja, vozov ter mnogo ujetnikov. Dne 21. maja je pa bila ravno tako huda. bitka kot prvi dan in je padlo zopet mnogo naših tovarišev, med temi fletovodja Fran Bla/zin in Henrik Maruša, trgovski pomočnik, doma i-; Koprivnice. Naj v miru počivata daleč od ljube mamice. Zdaj se nahajam 25 km nai italijanski zemlji. Naznaniti še Vam hočem, da je gospod narednik Zavlršnik lastnik zlate hrabro' '.'ne svetinje. Sedaj i-ma torej že vse hrabrostne svetinje. Pozdrave vsem čitateljem „Slovenskega Gospodarja.." Fantje in možje polka 87, 10. stotnije: Ivo Sepetauc, Rothvvein. Ce-tovodja. in Ignac Cizel, desetnik.
„Hrabri, južni Štajerci."
List „Lirizer Tagespost'- priobčuje pismo nekega častnika:
Se vedno pod velikim utisom včerajšnjega dne (21. maja), naj nekoliko opišem svoje doživljaje. Ker je deloval moj bataljon na raznih delih fronte ter bil zate pod tujim poveljstvom, sem se nahajal na stališču nekega polkovnega poveljstva, tik za katerim so lajale štiri lastne baterije. Kraja žal še ne smem i-menovati, toda iz poročila z dne 22. t. m. ga je prav lahko uganiti. Že ob 7. uri zjutraj, po mogočnem artilerijskim učinkovanju se je posrečilo hrabrim j u ž u i m S t a j e r c e m vzeti del sovražne fronte, in čez četrt ure sem že videl nad 1000 ujetnikov, ki so v trumah prihajali iz postojanke proti nam — a močno preganjani po laškem ognju. Krog približno 10. ure dopoldne je postal sovražni ogenj, ki je bil namenjen artileriji za našim stališčem, tako močen, odkrušeno kamenje je tako na gosto letelo krog nas, da smo morali iskati zavetja v majhni kaverni. lo tuintam med odmori se je moglo zopet opazovati. O-krog poldne se je zastavil zadnji napad na višino C., katerega se je udeležilo tudi več stotnij mojega bataljona. Istočasno se je pa izvršil napad štirih italijanskih polkov iz gozda sem. ki se je končal s popolno razrušitvijo sovražnika. Zopet 2500 ujetnikov! Naše strojne puške so strahovito pustošile in beg o-stankov je izpremenila naša celokupna artilerija v popoten polom. Vse je drlo in proti večeru so našli naši poročevalski oddelki zapuščene sovražne topove v gozdu. Radost ogromna. Jutri upam biti tudi na sovražnem ozemlju in kakor vse kaže. bomo doživeli mogočno kazen božjo nad onimi, ki so tekom desetletij postali močni po zaslugi zveze z nami, potem pa na zavraten način dvignili orožje proti nam. Vse je veselo, da končno tudi tu ponesemo vojno grozo izven mej naše domovine.
Naš polk v bojih.
Prijatelj nam piše:
To so bili kruti in krv avi dnevi za 87. pešpolk 20. in 21. maj, a bili so tudi sijajni za nas. Pridobili smo si jedno najlepših zmag. Grozni prizori in slike so bile na bojišču. Topovi so grmeli, granate in pa šrapneli so trgali cele čete in strojne puške so žele svojo žetev. Tisoč sovražnikov je ležalo raztrganih skupaj na jednem mestu in sredi najhujšega, ognja smo gnali tisoče ujetnikov k nam nazaj. Italijanski vojaki so nosili na hrbtu svoje ranjene časfoiike k: nam in večkrat sem videl: prišumela. je granata in ranjenca in nosilca ni bilo več med živimi. Med kupom mrtvecev so ležali raztrgani, na pol mrtvi sovražniki ter jadikovali in prosili pomoči, a v rokah še držali puške z bajonetom. Človek ni vedel, komu nnj najprvo pomaga in kje se naj skrije koseči smrti. 2 dni je trpela ta krvava borba, marsikateri tovariš je pri tem izdihnil svojo junaško dušo, tako n, pr. naš kadet Stampfl iz Pragarskega.
Se jedeu prizor: Naši jtriplazijo po mnogih izgubah blizu sovražnih utrdb na hrib. Sovražnik natakne belo zastavo v znamenje, da se hoče udati. Naši gredo k njim. a sedaj začne sovražnik s svojimi
strojnimi puškami naše žeti. Se ostali naši junaki pa gredo le naprej, le naprej, in končno je padla laška utrdba, na koji se je sovražnik držal skoro eno leto in jo z vsem novodobnim utrdil. Neprimerno velike so bile izgube sovražnikove, naših je primeroma le malo padlo, a tem več jih je ranjenih. Pri jedni stot-niji je od častnikov ostal le kadet Goršič, ld se je, akoravno ž« ranjen, hrabro boril in vodil naprej to stotnijo. kojo sem jaz potem prevzel^ a le za nekaj dni.
Dne 23. majnika smo prestopili italijansko mejo in korakali več ur v sovražnikovo deželo. Mimo utrdb in priborepih topov nas je peljala naša pot, mimo italijanskih skladišč in pol pogorelih taborov. Pred par dnevi sem bil na trdnjavi Verena in imel krasen razgled na italijanska mesteca in pokrajine, a na drugi strani sem opazoval naše čete, ki so v zelo neugodnem zemljišču prodirale proti sovražniku. Kolikor se je dalo videti, je bil hud boj.
Včeraj (dne 28. maja) smo v megli in dežju šli naprej iz visočine 1600 m proti dolini, bližje novega bojišča. V italijanskem gozdu smo si postavili naše šotore in pri velikem ognju sušili naše do kože premočene stvari in danes se grejemo pri ognjišču, a okrog nas šumijo in bobnijo naši in sovražni topovi.
Lahi bežijo v največjem neredu.
Slovenski vojaki 47. pešpolka nam pišejo dne 5. junija: »Človek obrača, Bog pa obrne.« Tako nam pišejo slovenski fantje z italijanske zemlje. Kralj Emanuel in njegovi hrabri vojskovodje so si že delali načrte, kako bodo korakali proti Dunaju A kai se je zgodilo? Naši hrabri vojaki so Lahom z božji pomovjo vse načrte prekrivali. Mi stojimo že precej daleč na italijanskih tleh. Ni dolgo tega. ko sera he sam dobro prepričal m sem videl, kako so polentarii morali pobegniti v največjem neredu in vse popustiti, kar so imeli. Nedavno pa mi pride v roke neki list iz Milana. Kako se začudim, ko vidim kakšna velika laž je bila v njem Naslikan le namreč bil Trideat in njihova fronta nad Tridentom. Poglejte, kako se Lahi sami norčujejo iz svojih ljudi in posebno pa še vojaki, ki so sami videli, <"a to ni res. Niti z dalnogledom niso videli na Trident, še rranj pa, da bi tam bili.
No, signor Kadorna, kaj boš pa sedaj rekel, ko mi marširamo za teboj? Dosti si jih že poslal, kamor si zmiraj želel, aH ne, Ja bi nam deželo vzeli, šli so namreč pod varstvom našiti bajonetov, v avstrijsko ujetništvo. Ni ga dneva, da naši vojaki ne bi napredovali. Zmaga mora biti naša. Ako Bog da, bo šlo še dalje tako naprej kakor sedaj. Upamo, da bo kmalu prišel tisti srečni dan, ki nam bo prinesel zaželjeni mir.
Prav lepo pozdravljamo »Slov. Gospodarja« in vse njegove bralce. Z veseljem čitamo naš list, zalo se Vam prav lepo zahvaljujemo zanj. Sloven ski fantje od 47. pešpolka: Ivan Mihalič iz Istre, Alojz Požgan, Alojz Štraus, Alojz Janoš, Anton Tišler, Anton Perko Marko Harb, Ignac Murko iz Slov. Štajerske. Živela naša domovina!
Kako Lahi bežijo.
Vojak, doma iz St. Petra pri Maribora, piše z laškega bojišča:
Sedaj je že 16. dan, ko smo začeli Laha nabijati, Gre mu slabo pri polenti. Nima časa, da bi si jo skuhal; mora prej bežati. Pa jo dobimo mi in tudi špeh zraven. Tudi oni ljudje, ki bežijo pred nami, nam pustijo svinje, kure. krompir in dosti drugega. Nimajo časa, da bi vzeli vse s seboj. Zato se pa mi gostimo, ker je tukaj pri nas že skoraj vsak kuhar, posebno mi, ki smo od začetkSa na vojski. Zdrav sem še, hvala Bogu in Mariji. Saj še tudi molim in ravno danes sem bil pri sv. maši, ker sem sejdaj zadai v prednji rezervi. Dež gre pogosto, pa saj je dobro, da. nas ne žeja tako.
Lahu smo odvzeli mnogo plena.
Slovenski možje in fantje nam pišejo: Slovenski možje in fantje na tirolski fronti z veseljfem prejemamo Vaš list, da izvemo, kaj se po svetu godi, a posebno pa v naši mili slovenski domovini. Našemu zahrbtnemu sovražniku dajemo pošteno po prstih za njegovo nezvestobo. Polentar jo je že daleč nazaj popihal in nam je prepustil veliko vojnega gradiva* in tudi veliko vina, sira in kruha smo našli.
Vsem bralcem in bralkam „Slovenskega Gospodarja" najiskrenejše pozdrave in se Vam priporočamo v molitev: Kari Letnik, poddesetnik, Ant. Perko, Ignac Murko, Ivan Pihler, Alojz Lorber iz Slov. gor., Kari Ceher, desetnik, in Anton Repolusk iz Ja-renine, Anton Slamberger, desetnik, Vencel Terčič, Štefan Rak iz Slov. Bistrice, Anton Berlič od Sv. Petra pri Mariboru, Kebrič Karol, Sternat Anton iz Kamnice in Anton Laznik od Sv. Lovrenca pri Mariboru, vsi pri 7t stotniji 47. pešpolka.
Ministrstvo Salandra odstopilo.
V seji poslanske zbornice dne 10. junija je ita-
lijanski ministrski predsednik Salandra govoril o sedanji naši ofenzivi ter rek|el: Soviražnik (Avstrija) je izrabil mir na drugih bojiščih, dni se je pripravil na mogočno ofenzivo proti nam ter v trentinskem kotu zbral mnogoštevilne izbrane čete in strašno množino artilerije. Za ofenzivo si je izbral črto Lagarinsko doline in planjave ob Brenti. To je točka,,' kjer smo najbolj ranljivi. To točko so nam vsilili leta 1866, da bi imel sovražnik vedno, kadarkoli bi se mu zljubilo, odprta vrata v našo hišo. (Splošno mrmranje po celi zbornici. Klici: Zakaj niste vrat zaprli?) Take nepo-voljne okolščine so omogočile prve, neutajljive uspehe sovražne (avstrijske) ofenzivie. Zraven tega pa se mora možato priznati, da bi se dala ta točka vsaj dalje časa braniti ali da bi se ofenziva vsai v večji oddaljenosti od ravnine na gorah, dala ustaviti, ako bi bila obramba in priprava boljša. (Glasno mrmranje. Klici: Vi obtožujete 1)
Na to je stavil Salandra vprašanje, ali mu poslanska zbornica zaupa ali ne. Izrekla se mu je s 19 7 proti 158 glasovi nezaupnica. Seja se je zaključila in drugi dan je Salandra izjavil, da odstopi z vsemi ministri. Na to se je zasedanje drž. zbora odgodilo.
Bodoče italijansko ministrstvo.
Kot kandidatje za italijansko ministrstvo se i-menujejo 831etni Boselli, ki je za nadaljevanje vojske. Dalje se imenujejo poslanik v Parizu Tittoni, bivši finančni minister Luzzatti, poslajnec Padova^iski Alessio, največji vojni hujskač socialist Bissolati in drugi. Gre sedaj seveda za to, ali bo prihodnje ministrstvo za brezobzirno nadaljevanje vojske, ali pa pogojno tudi za mir. Anglija je baje že izrekla željo, da bi ostal dosedanji zunanji minister Sonino in čet-verosporazumovi poslaniki baje mislijo italijanskemu kralju izreči željo svojih vlad, naj se upostavi ministrstvo, ki ne bo spremenilo dosedanje italijanske zunanje politike.
Sovražne torpedovke v Poreču.
Mornariško poveljstvo javlja:
Dne 12. junija zjutraj so udrli trije italijanski torpedni čolni v p o reško luko. Naše obrambne baterije in naša letala so pa takoj pregnala sovražne torpedovke. Lahko je bil poškodovan samo eden zid in ena streha, ranjena ni bila nobena oseba, dočim so naše baterije in letala opetovano zaJdela sovražne torpedovke.
Francosko bojišče.
Pred Verdunom divja huda artilerijska borba. Nemci s težkimi topovi obstreljujejo posebno na vzhodni strani Može francoske utrdbe. Dne 9. junija so Bavarci in infanterija iz Vzhodne Prusije zavzeli zahodno od utrdbe Vaux močno francosko poljsko utrdbo. Pri Douaumontu so Nemci svojo črto pomaknili na greben tamošnjih višin. Tudi na angleškem delu fronte so se razvili večji boji. Nedavno so Nemci iztrgali Angležem 3 km dolgo fronto pri mestu tYpern.
Novi francoski topovi.
Francozi so spravili pred Verdun novo vrsto topov, ki imajo premera 40 cm ter streljajo tako naglo, kakor sloviti francoski 7.5 cm topovi. Od teh fopov pričakujejo Francozi rešitev Verduna, V delu so baje še drugi novi topovi, ki obljubljajo še več kot 40-centimeterski.
Pred Solunom.
Na predsolunskem bojišču se vršijo le manjše praske. Glasi se, da namerava Anglija proglasiti Solun za svojo popolno last. V Macedoniji, kjer so nastavljene četverosporazumove čete, so^ Angleži odstavili grške oblasti in jih nadomestili s svojimi.
Grčija.
Cetverosporazum se je zelo razburil, da je postila Grška Bolgarom zasesti brez odpora nekatere obmejne kraje, čeravno je četverosporazumu pripustila Grška mnogo več. Cetverosporazum je kaznoval Grško s tem, da je ustavil pomorsko trgovino z Grško. Angleške in francoske križarke so ustavile vsak promet grških parnikov, francoska vlada je grške ladje, ki se nahajajo v francoskih pristaniščih, celo zaplenila, general Sarrail namerava proglasiti obsedno stanje v celi Tesaliji, pred pirejskim pristaniščem križarijo angleške vojne ladje, katerih topovi groze staroslavnemu gradu grškega glavnega mesta. Grška vlada in kralj se nevarnega položaja popolnoma zavedata in že se poroča, da sta sklenila, se preseliti v Lariso. Udasta pa se nikakor ne. Ker je Cetverosporazum zahteval, Ida se mora Grška vsakemu nadaljnemn prodiranju Bolgarov ustalviti z orožjem,
€ Grška na to zahtevo odgovorila s tem, da je del svojo armade razorožila.
Cetverosporazum tudi želi. da naj grška vlada znova povpraša narod za mnenje o svoji politiki, to
,e. da naj razpiše nove volitve.
Rumuniia.
Rumunski kralj je potoval po Donavi. Zaradi dogodkov na avstrijsko-ruskem bojišču se je vrnil v prestolnico.
Amerika pred volitvami.
Vsako četrto leto si volijo Severoameriške Združene države svojega predsednika-vladarja. Republikanci so imenovali za svojega kandidata sodnika Hughesa, demokrati sedanjega predsednika Wilsona, naprednjaki bivšega predsednika Roosevelta. Roosevelt, rodom žid. se še obotavlja, ali bi kandidaturo sprejel ali ne.
Poroka četverosporazuma.
List „Temps" poroča:
V kratkem se bo najbrž uradno razglasila poroka angleškega prestolonaslednika z najstarejšo hčerko italijanskega kralja Jolando. Potovanje vojvode Connaiught v Rim je bilo s tem v zvezi.
Pogodba med Avstrijo in Ogrsko.
Kakor se čuje od zanesljive strani^ je pogodba med Avstrijo in Ogrsko v celoti gotova. Gre le še za rešitev podrobnosti. Pogodba je sklenjena za. 20 let, ne kot doslej na. 10 let.
Slovenske žrtve za domovino.
—	Martin Blažič. Dne 29. aprila je na laškem bojišču padel vrl mož Martin Blažič, doma iz H o č. Zapušča ženo in 3 male otročiče. N. p. v m.!
—	Martin Fabijan. Alojzij Kristanšek, Anton Brečko in Jožef Zupane. Sv. Rupert nad Laškim: Martin Fabijan, p. d. Petričev, iz Svetine, star šele 20 let, je padel dne 9. junija ob Soči junaške smrti. Ze v zgodnji mladosti je kazal veliko veselje in zanimanje za kmečki stan, ki ga je ljubil z vso svojo mlado dušo. Naša mladeniška organizacija je izgubila z njim najdelavnejšega odbornika, Marijina družba najboljšega uda in Petričev dom svojega prihodnjega L gospodarja.. V miru počivaj v daljni, pa slovenski zemlji! — Ob Soči sta padla tudi Alojzij Kristanšek, Lukežev iz Kanjuc, tudi edini sin, Ja je bil odločen za gospodarja, in Anton, mlad gospodar in priden zidar iz Javornika, na ruskem bojišču pa mladenič Jožef Zupane iz Kanjuc. Vojska nam pobira ravno najboljše može in mladeniče, ki jih bomo le teško pogrešali.
—	Alojz Gajšek. Vrbno pri Sv, Juriju ob juž. žel.: Prišlo je žalostno poročilo, da je na italijanskem bojišču padel Alojz Gajšek, zadet od granate. V bolnišnici je vsled težkih ran izdihnil svojo dušo. Bil je jako priljubljen. Boril se je v Srbiji, v Ga lici ji in na Italijanskem. S ar je bil 25 kt Tudi trije njegovi bratje se borijo za domovino. Spavaj sladko v italijanski zemlji, tvoja duša pa naj sveti raj uživa!
—	Simon Hojnik. C. g. vojni kurat Krajnc poroča, da je dne 21. maja padel prt Luztrai na tirolskem bojišču častne smrti za domovino Simon Hojnik Rajni je bd čevljar-ki mojster v Peklu pri Poličanab. Lah*a mu bodi tuja zemlja!
—	Jakob Jurkovič. Turjanci pri Kapeli: V minulem tednu je došlo za stariše ter brate in sestre Jurkovičene, p. d. Škofove, žalostno poročilo, da je njih sin, oziroma brat Jakob padel častne smrti na, bojišču, v hudem boju proti Italijanu, v 19. letu svoje starosti. Pokopan je bil pri gori Monte Costein. Bil je miroljuben, vrl mladenič. Bobra pomoč in veselje starišev. Dragi Jakee, spavaj sladko tam v tujini!
Franc Kežman. fc> t. I 1 j v Slov, gor.: Svoje življenje je dal za domovino poddesetnik Fr. Kežman,. ki je padel dne 25. maja1 na laškem bojišču. Star je bil 25 let. Bil je priden mladenič. Na svidenje nad zvezdami!
—	Martin Kink in Martin Cvelbar. Rajhen-burg: Martin Kink iz Prekdola, biv*i načelnik našega orlovskega odseka se je v Karpetah, v Galiciji in Bukovini bojeval neustrašeno. Kar so pustili Karpati, je vzelo visoko tirolsko gorovje. — Martin Cvelbar — vesel in vedno dober fant — bilo ga je samo življenje, odkritosrčnost. Hudobije
ni poznal, ljubil je Marijo ter bil neustrašen ud njene družbe. Zadnje leto je tudi pristopil k orlovskemu odseku. Vzela ga je smrt iz tega sveta na bojnem po ju. Počivata v miru v tuji zemlji, zvesta sinova slovenske domovine! Ker sta bda draga našemu srcu vaju nočemo pozabiti v svojih molitvah.
—	Anton Klampfer. Sv. Križ p r i M a-
r i b o r u: Dne 3. L m. je v neki poljski bolniš niči na Kranjskem umrl sin tukajšnjega cerkovnika Anion Kterapler V zadnjem času j" bil na jtigoza-padn fronti kjer si je ob velikonočni ostri kraški burji nakopal hud prehlad in temu sledečo plučni co, kateri i<• vsled srčue slabosti 3. t. rn. podlegel. Pokopan .ie bil 5. t m. na nekem vojaškem poko-pališčn na Kranjskem. Rajnki je doma opravljal službo grobarja, pomagal je svojemu že pr,letnemu očetu pri cerkovniki službi ter je bil tudi pri naših društvih marljiv sodelovalec. Zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otročičev Bla? mu spomin!
—	Rupert Knehtl. Naš prijatelj nam piše z Laškega: One H. junija j* n< m umorila s ovražna krogla Ruperta Knefcti. doma iz Počehove pri M a r i b o r u. Bil je izvrsten slovenski mladenič, komaj v dvajsete« letu svoje starosti. Padli počiva na hribu, blizu mesta A?i*go. Nai mu bo laški zemlica lahka! Za njim žalujemo vsi njegovi domači sn znanci, pa tudi njegov najboljši prijatelj Marko Hari.
—	Avgust Nekrep. Z italijans iega bojišča se narn piše dne 8. junija: Avgust Nekrep. desetnik 47. pešpolka, viničarski s n s S 1 a d k e g a • r-b. a pri Ctnureku je padel v jumu dne 30 m»tja, zadet v rsi od italijanske krogle Pokojni je bil štirikrat odlikovan in sicer s srebrno kolajno 1. razreda, z dvrma sr brnima kolajnoma II. razreda in oronasto Stariši ne žalujte predeč za svojim sinom, saj :e darova! svoje mlado žvljenje za ljubo domovino. Njegovi tovariši globoko sožalje izrekamo: Franc Ferčai, desetnik od Sv. Bclfanka v Slov. g..n\, Franc Pregl iz Hoč pri Mariboru, Jak. ■Polič od Sv. Marjete ob Pesnici, Matija Satler od Sv. Antona v Slov. gor. Padlemu bodi laska zemlja lahka'
—	Franc Zivko. Franc Pregl t d 47 pešpolka nam piše ii ltal je: One 30. maja je na italijanskem boj šču padel zadet, od laške krogle Franc Živko, viničarski sin od S v. M a r j e t e ob Pes-n.ci. Odlikovan je bil s srebrno kok jno II. razreda. Naj mirno po iva na laških tleh!
Hazitc novice»
*	Pisma za mir. Papež Benedikt XV. je pred tednom sprejel odposlance rmskega prebivalstva v okraju Trasteve (onstran Tibere). Pri tej priliki je papež izjavil, da dobiva i s vseh narodov Evrope vsak daa pisma, ki izražajo splošno željo miru.
*	t» g. vojni kurat dr. Anton Jehart se je z listom z dne 26. aprila 1916 našemu prevzvišene-mu g. kne^oškofu zahvalit za milostni dopis z ;ine 1. marca t. i. ter je naznani;, da prebiva sedsj v Cagliari iLazaretto, Sardegaa, Italia), kjer opravlja du-So kroje pri naših vojakih v ondotni bolniš ici. Poroča, ua je zdrav, z vsem oresktb-ljen in da z njun lepo ravna.,0. Mil. gospod nadškof v Cagliari, tnsgr. Francesco Rossi, je pripravljen, dr. Jehartu dopošiljati pisma, ki bodo zanj došla potom dunajske apostolske nuncijalure in papeževega državnega tajništva.
f Profesor dr. Sušnik. Z, italijanskega bojišča se poroča, da je pri zadnjem napadu bosensko-herc. polka štev. 2 na čelu svoje stotnije' padel nadporoč-nik dr. Tomaž Sušnik, bivši profesor na mariborski c. kr. gimnaziji. Ž njim smo izgubili blagega) prijatelja, vrlega koroškega narodnjaka, mladina pa nad vse dobrega učitelja. Naj mu bo tuja zemlja lahka!
Osebna vest. Mariborski zdravnik dr. I. Tur-Šič, je imenovan za poveljnika vojaške rezervne bolnice v Sterntalu pri Ptuju in začasno ne ordinira v Mariboru.	, \ j
Odlikovanje. Cesar je višjega poštnega oskrbnika Ferdinanda Ceh v Mariboru vsled hvalevrednega službovanja odlikoval z vitežldm križcem Franc Jožefovega reda na traku vojaško-zaslužnega križca.
Junaki. Koluco časa bo še vojska ,J Tako vprašati sme vsakdo, ki je vojska od njega terjala kako žrtev. t\Pri tem pa ne smemo prezreti onih tihih žrtev, Id jih ne vidimo in ki o njilr ne govori zgodovinar in ne časnikar. Svetle svetinje se nevidno ble-ste na truplih tisočerih, ki jih krije hladna ruša. Veličina junaštva se sodi in meri po zavestnem izpolnjevanju dolžnosti, ki ne gleda in ne vpraša po zunanjem odlikovanju, ampak trpi_ in se žrtvuje zaradi dolžnosti. In ali se taki junaki "nahajajo samo na bojišču, pred sovražnikom? Ali jih ni dosti tudi v pri-prostih kmečkih kočah, kjer se materinska srca tope v žalosti, kjer osiroteli otročiči sklepajo rokice k molitvi za padlega očeta! ? Ali ne nosijo tudi ti bremen in križev? Ali niso to tihi junaki? Ali ne bomo tem prištevali tudi številnih oseb, ki jim je vojska porušila gospodarstvo, pa vse to človeško-mirno prenašajo!? Veličina junaštva se sodi po zvestem izpolnjevanju vojnih dolžnosti, zato danes ni samo tisti junak, ki ne zna nič potrpeti, ki ga ne preveva duh vzajemne domovinske ljubezni.
*	Kdor zaničuje revni kmečki naš stan, ta nima srca, ali nima možsjan. Iz Frankolovega se nam piše: Pravo! Pravo! Ta dopis sem čitala v zadnjem »Gospodarju« z nekakim navdušenjem. Mladenki v Savinjski dolini častitam in izrekam zahvalo. Dandanes je za kmeta stanje žalostno dovolj. Živijo branitelji kmečkega stanu! Frankol-čanka.
*	Izmenjava invalidov med Avstrijo in Italijo. V tekočem tednu se bo pričela izmenjava težko ranjenih vojaških oseb med Avstrijo in Italijo. Izmenjava se bo vršila na švicarskih tleh.
*	Ranjena sta bila dne 4. t. m. na severnem bojišču med bojnim gromom v protispopadu učitelja: Kadetaspirant Vekoslav Crnigoj iz Sv. Križa-Ceste na Vipavskem in enoletni prostovoljec četo-volja Andrej Kenič iz Slavine pri Postojni, Oba služita pri 97. pešp., 8. stotniia. Vrlima bojevnikoma in tovarišema želimo vsi, da bi kmalu okrevala.
*	S snegom pokriti hribi po stali črni. Bivši »GospoJarjev« črkostavec Tomaž Robar piše gosp. Jonasu dne 8. junija: Imeli smo veliš ples s po-lentarjem. Njegovi, s snegom pokriti hribi, na katerih so bile trdnjave, so postali črni in razrovani od samih granat. Lahi se posebno bojijo naših težkih možnarjev. Prisrčne pozdrave!
*	Slovenski fantje zgubili svojega poveljnika. Slovenski fantje domačega pešpolka, oddelka strojnih pušk, poročamo, da smo dne 19. maja zgubili nar šega g. poročnika Sauerja. G. poročnik se je nahajal od začetka vojske v Karpatih, pozneje na Doberdobu in sedaj tukaj na južnem Tirolskem,. Ni mu bilo dano, da bi se z nami udeležil prehoda čez laško mejo. Bil je zelo priljubljen pri našem oddelku, vse ga je spoštovalo in rado imelo. Bil nam je kakor o-če, a kruta polentairska granata nam ga je vzela iz naše sredine. Pa polentar pomni, da hočemo maščevati našega g. poročnika. Mirno spavaj, naš g. poveljnik, v zemlji tirolski! Njegove prsi so tudi krasile tri kolajne: zlata in dve srebrni. Srčne pozdrave vsem bralcem „Slovenskega Gospodarja" iz italijanske zemlje! Franc Meško, Matevž Medved, Aleksander Kramberger, sluga padlega g. poročnika Ivan Svet.
*	Slovenski zraJkoplovci na severnem bojišču.
S severnega bojišča pošiljamo slovenski zrakoplovci svojim ljubim domačim, sorodnikom in prijateljem ter vsem bralcem „Slovenskega Gospodarja" prisrčne pozdrave. V daljnem, tujem kraju vršimo svoje vojaške dolžnosti, vršimo jih udani in upajoči v božjo pomoč, ne strašeč se nobene nevarnosti. Vse za dom in za cesarja! Poddesetnik Martin Vaupotič od Ormoža, poddesetnik Ivan Jerenec od Sv. Barbare v Halozah, desetnik Martin Petrinčič iz MihaloVcev, Ivan Gla-van iz Velikih Lašč. Jožef Metelko iz Rake, Franc Pilko iz Šmarja pri Jelšah Anton Virt iz Laz, Martin Jan iz Bleda, in Franc Nihler iz Staregore.
* Kozurave m^e liutite »sein Slovencem in Slo^e ikaiti pošiljajo Jožef Škofič, Franc Der mulč in Vflentin On č ki že 22 m- scev stoi jo na bojišču Elina zabava in veselje jim »Slov. Gospod;« r«. ki j m pri na "a novice iz domovine. (Opomba upravništva: Imenovani vojaki s«» poslali v pismu 2 K naročnine za »Slov. Gospodarja«, pa niso napisdi nobenega naslova, p a katerim b) se jim list naj ;>oši!jal. Prosim !>h torej, da nam t;;-koj nazraniio nsslnv da i;m lah^o vtošHatro list.)
*	Mrtvi se oglašajo. Iz ruskega ujetništva se je pred kratkim oglasil in pisal svojim starišem Fr. Kanop, doma od Sv. Antona na Pohorju, Razglašeno je že bilo, da je mrtev, V ujetništvu se nahaja že od jeseni 1914, Celih 15 mescev se ni veidelo zanj. Piše, da je zdrav. — Alojzij Forštnerič od Sv. Urbana pri Ptuju se že od 17. avgusta 1914 ni oglasil. Dne 1. junija pa so domači dobili o!d njega dopisnico, na kateri piše, da se nahaja v Sibiriji, ž njim je še v ujetništvu Mnršec Iz Biša. V bolnišnici, kjer je ležal
težko ranjen, je še videl Zelenika iz Livajnc, a zdaj ne ve, kje se nahaja. — Iz ruskega ujetništva je pisal Vincenc Brumen, doma od Male Nedelje. Šteli so ga že med mrtve. Dne 12. oktobra 1915 so ga Rusi u-jeli in od tistega časa ni bilo več glasu o njem. Dne 19. maja pa piše, da je v ruskem ujetništvu. Njegov brat je padel dne 15. julija 1915.
* Kdo kaj ve? Piše se nam: Dobil sem od c. i. ki-, vojnega kurata iz vojno-poštnega urada Št. 217, obvestilo, da je Janes C r e p i n k o, rojen leta 1895, v bolnišnici št. II, Lavarone, Južno-Tirolsko, v trebuh zadet po prejemu sv. zakramentov dne 21. maja 1916 umrl. Ker pa ga tukaj ni in sploh ne poznam Crepinka, poročam tem potom sorodnikom to vest. Zupni urajd Sv. Rupert vi Slov. gor., dne 5. juniia 1916. Franc Pajtler, župnik. — Kdo ve, kje se nahaja Anton C u š od 87, pešpolka, III.-X) maršbatal., III. voj. vojna pošta št, 322, naj poroča na naslov o-četa: Alo'z Cuš, Polenšak, pošta Juršinci pri Ptuju.
*	Ne pišite pisem vojnim ujetnikom. Posredovalni urad za vojne ujetnike na Dunaju priporoča, da se svojci oseb, nahajajočih se v ujetništvu, ue poslužujejo pisem, marveč dopisnic, ka^ti cenzurni uradi predtajo in odpravijo najpoprej dopisnice in še ie veliko pozneje pisma, vsled česar pridejo dopisnice na naslovljen« e mnogo poprej, nego pisma. Torej ne pišite vojnim ujetnikom pisem, marveč se poslužujte dopisnic.
*	Zopetno prebiranje črno vojnih zavezancev, rojenih v letih 1897 do 1866, se za mariborsko okrajno glavarstvo vrši po sledečem reklu: Sodni okra* Maribor. Prebiranje za levo in desno Dravsko o-brežje se vrši v Mariboru, v Gamblrinovi dvorani, Schillerjeva cesta in sicer: V ponedeljek, dne 10. julija 1916, za občine: Dobrenje, St. Ilj v Slov. gor., Kamilica, Sv, Jurij ob Pesnici, Gradiška, Grušova, Sv. Križ, Jarenina, Sv. Jakob v Slov. gor. V torek, dne 11. juliia, za občine: Jelovec pri Kamnici, Jan-ževška Gora, Kaniža, Karčo* :na, Leitersberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Gorn. Sv. Kungota, Gornji Duplek. V sredo, dne 12. julija, za občine: Sv. Peter, Plač, Ploderšnica, Polička vas, Pesnički dvor, Ranča, Rošpoh, Slemen, Spičnik, Sla-tinski dol, Dragučova, Vrestenica, Spodnji Duplek.
V	četrtek, dne 13. julija, za občine: Vosek, Boč, Svi-činat. Vrtiče, Vukovski dol, Selnica ob Dravi, Selnica ob Muri, Ceršak, Ciglence, Cirknica. V petek, 14. julija, za občine: Vrhov dol, Studenci. Bistrica pri Lembahu, Bistrica pri Rušah, Fram, Gorica, Ješen-ca, Recenjak, Rače, Kumen, Lehen pri Ribnici, Lem-balr. V soboto, dne 15. julija, za občine: Dogoše, Loka, Lobnica, Sv.. Lovrenc nad Mariborom. Sv, Marjeta na Drav. polju, Ruše, Morje, Sv. Miklavž, Orehova vas, Gornje Hoče, Pohorje, Pekre. V nedeljo, dne 16. julija, za občine: Pivola, Poberž, Podova, Ranče, Rogoza, Razvanje, Radvanje, Rudeči breg. 1 ponedeljek, dne 17, julija, za občine: Slivnica, Skoke, Tezno, Spodnje Hoče, Bohova, Cinžat, Smolnik, Zrkovci. — Sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor.
V	gostilni Aubl pri Sv. Lenartu v Slov. gor. V torek, dne 18. julija, za občine: Andrenci, Sv, Anton v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov, gor., ¡Sv. 'jurij v Slov. gor., Gočova. Veranje, Sv. Trojica v SI. gor., Sv. Trije Kralji v Slov. gor., Senalrska, Jablanci, Kremberg, Ledinek, Sv. Lenart v Slov. gor., MaJna, Ihova, Srednji Gašteraj, Gornji Porčič, Gornja Ročica. V sredo, dne 19. julija, za občine: Gornji Zer-javei, Gornja Veličina, Osek, Partinje, Ragoznica, Zamarkova, Zikarci* Setarova-Radehova, Zitanci, Žice, Selce, Smolinci, Zupetinci, Drvanja, Trotkova in Cagona. V četrtek, dne 20. julija;, za občine: Cerm-lenšak, Spodnji Porčič, Spodnji Gašteraj, Sp. Zerja-vci, Spodnja Veličina, Zimnica, Biš, Brengova, Korena, Cogetinci„ — Sodni okraj Slov. Bistrica.
V	gostilni Kac v Slov. Bistrici. V pietek, dne 21. julija, za občine: Sv. Ana, Bukovci, Dešno, Frajhajm, Gabernik. Pekel, Hošnica, Hrastovec, Jelovec-Mako le, Kalše, Crešnjevec, Ogljenščak, Zabljek, Laporje.
V	soboto, dne 22, julija, za občine: Lušečka vas, Sv. Martin na Pohorju, Modraže, Gornja Bistrica, Gornja Ložnica, Vrhloga, Gornja Polskava, Oselj. Pečke, Brezje. Poljčane, Pokoše. V nedeljo, dne 23. julija, za občine: Pretrež, Ritoznoj, Sentovec, Kovača ves, Smereče. Stanosko, Statenbreg, Stopno, Stu-denice, Tinje. -V ponedeljek, dne 25. julija), za občine: Spodnja Ložnicar Spojdnja Novavas, Spod. Pols kava, Slov. Bistrica, Vojtina, Oigonca. — Prebiranje se prične vsak dan ob 8. uri zjutraj. Prebirni zavezanci pa se morajo zaradi poprejšnje porazdelitve ob 7. uri zjutraj sniti na prebirališču. Crnovojni legtf'-macijski listi, ki so se izdali tujim in v občino pristojnim črnovojnim zavezancem, dajo pravico do proste vožnje po železnici in sicer od prebivališča do prebirnega kraja in nazaj.
Važna i*azsodba v zadevi podpor. Upravno sodišče je nedavno temu razsodilo, da ima rodbina v poklicamca jiravico do državne podpore od tistega dneva naprej, ko je vpoklicanec vstopil v vojaško službo» Neki kmet je bil s svojo prošnjo za podporo od tozadevne komisije zavrnjen. Ko je pcfeneje proSnjo ponovil, mu je komisija poldporo sicer priznala., pa še le od tisteera dneva naprej, ko je kmet vložil drugo prošnjo. Kmet se je pritožil na upravno sodišče, ki je razsodilo v gori navedenem smislu.
Mala sprememba v postavi o,podporah za rodbine vpoklicanih. Nedavno je izšla cesarska nared-
ba, s katero se postava o podporah rodbinam vpoklicanih spreminja glede podpor za pod 8 let stare otroke. Dozdaj so dobili ti otroci 50% tega, kar dobijo nad 8 let stari, sedaj pa bodo dobivali 75%. Vendar pa za rojdbine, kjer že trije člani dobivajo polno podporo, to izboljšanje ne pride v poštev.
*	Zvišanje oskrbovalnine v deželnih bolnišnicah. Štajerski deželni odbor je sporazumno s ce sarsko namestnijo zvišal oskrbovalnino v deželnih bolnišnicah v III. razredu na 3 K za osebo, v 11 na 8 K in v I. na 12 K.
*	Domač čaj. Že jeseni prvega vejnega leta je prebivalstvo nabiralo in vporabljalo velike množine robidinega listja kot n&domtstilo za drag ruski čaj ah kitajski čaj Sedaj, ko je inozemski taj postal še dtažji in redkejši, je naša dolžnost, da se pravočasno preskrbimo z enakovrednimi nadomestili, da bo v jeseni m po zimi dovolj čaja za naše vojake in za prebivalstvo. Polnovredno nadomestilo za kitajski ali ruski čaj imamo v mladih listih robidnice, malin in jagod. In sedaj je naj-pripravnejši čas za nabiranje listja, ki se v tanki plasti razgrne na papir in v senci posuši. Dobro na zraku posušeno listje se potem v zračnem prostoru suho shrani Mi bomo rabili tudi prihodnjo zimo mnogo čaja Zatorej nabirajte in sašite sedaj kolikor mogoče listja robidnic, malin in jagod.
*	Hmelj. Tudi v pretekli dobi je bilo popra-ševanje po tujem hmelju na bmeljskem trgu v Žat-cu zelo živahno; špekalantje so ponijali za tuj hmelj 50—55 kron za 50 kilogram, toda lastniki tujega hmelja že zahtevajo po 60—70 kron za 50 kilogramov tujega hmelja boljše kakovosti. Hmelj-ska bolha povzroča na Češkem v hmeljskih nasadih ogromna opustošenja.
Priznanje žita kot semensko blago. Ljubljanski „Slovenec" jx>roča: Odslej naprej se bo vršilo priznanje žita kot semensko blago pod strožjimi pogoji, Semensko žito se bo smelo vsekako dražje prodajati, kakor drugo, toda le tedaj, če bo kot tako tudi priznano. Nobeno žito se kot semenskjo ne bo priznalo, če ga poprej, še na njivi rastočega, ne ogleda ud „Pripoznovalne komisije za semensko žito." — Pri ogledu njive se bo gledalo na čistost vrste, na čistost njive od plevela in drugih tujih rastlin, na enajkomernost in kakovost rasti, pri rži na varstvo pred tujim oplojenjem, dalje na zdravje rastlin, ki ne smejo biti od gliviških bolezni napadene in konečno ria to, če je celo gospodarstvo tako, ki je primerno za dobavo semenskega žita. Kdor bo hotel od letošnjega pridelka projdati semensko žito po višji ceni, mora to že zdaj priglasiti „Pripoznaivalni komisiji za semensko žito c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani", ki potem na njegove stroške odpošlje uda te komisije ogledati dotično njivo. _ .— Skoro gotovo bodo tudi za druge dežele veljala glede semenskega žita enaika določila.
Svetlobo in zrak za prasce. Luč in zrak sta temeljna pogoja za uspešen razvoj mladih svinj, V tem oziru so ljudje brez potrebe bojazljivi in pozabijo, da prenesejo mlade živali vsako vreme, ako se le pravočasno utrdijo. Potreba je, da se privošči svinjam že od mladosti dovolj svetlobe, zraka in prostega gibanja. To se mora pri svinjereji kar najkrepkeje povdarjati.
*	Sušica pri svinjah je bolezen, ki so jo izsledili še le v novejšem času v večjem obsegu. Že v začetku 80tih let so jo našli le poredkoma. A že statistika iz 1 1908 pravi da se je n. pr. v Nemčiji v letih 1905, 1906 ia 1907 od 14*5 milijonov zaklanih svinj našla sušica pri 403.000, torej prilie.no 30 od tisoč. Škoda, ki nastane letno vsled tega za narodno premoženje, znaša milijone. V večini slučajev je vzrok sušice pri svinjah krmljenje svinj z mlekom od sušičnih krav (oziroma s tvarinami, ki preostajajo pri predelovanju takega mleka). Dostikrat dobe svinje sušico tudi, če požrejo plunke jetičnih ljudi, ki jim strežejo Sulica pri svinjah se je silno razširila odkar je nastala velika množina mlekarskih zadreg. Prej, ko je vsak kmet sam krmil svoji svinje z ostanki doma predelanega mleka, je bolezen napadla kvečem njegove svinje. Ko pa so kmetje, recimo cele iare, začeli nositi mleko v mlekarno, kjer se je vse mleko zlilo skupaj in skupno predelovalo ter so se ostanki enakomerno razdelili med vse člane, je to {»ostalo drugače. Zakaj mleko ene edine jetične
rave iz okoliša zadostuje, da okuži vse mleko in po lazdeljenih ostankih od predelanega mleka t-e razširijo klice sušice med vse svinje v okolišu, ki te ostanke uživajo neprekubane. Nevarnosti oku ženja se torej pride v okom s tem, da se mleko pred predelanjem pasterizira, o čiroma da se ostanki pred krmljenjem svinj (istotako tudi telet) pasterizirajo ali sterilizirajo.
9.000.000 K dobička! Zveza praških /elezoli-varri je imela v zadnjih osmib mescih 9,000.000 kron
čistega dobička. 1,000.0000 K je najmenjen za zboljšanje plač uradnikov in delavcev železolivarn na Češkem, 8,000.000 K dobička bo pa, bržčas razdeljenih med delničarje. Cene za železo postajajo tako neprimerno visoke, da bi bil že res skrajni čas, ako bi
vlada tudi za železo določila najvišje cene.
» »
Krst najmlajšega nadvojvode. V grajski kapelici v Scho;tbrunnu pri Dunaju se je vrši četrtek dne 8. junija na slovesni način krst najmlajšega avstrijskega nadvojvode in četrtega otroka prestolonaslednika Karala Franca Jožefa in nadvojvodinje C'te. Krstil ga je dunajski lardinai knezonaiškof • r. Pilil Nadvojvoda-prestolonaslednik, ki s tolikim uspeaom poveljuje našim četam na tirolskem bojišču, se ni mogel udeležiti krsta. Krstna botra novorojenčka sta bila saksonski kralj Friaerik Avgust m Marija Antonija Parma, ki sta se pripeljala ob 1 uri popoldne v Schonbrunn. Krstu je prisostvoval tudi naš cesar, čegar zdravstveno stanje je izborno. Navzočih je oiio tudi veliko članov ce «arske rodovne ter bolgarski princesinji Nadežda ¡n Evdoksija. Novorojenček je dobil pn krstu ia;e Feliks, Friderik Avgust, Maria od zmage in Franc Jo ":ef
Dopisi.
Maribor. Naš okraini zastop je zopet dobil ga-lico. Občine in vinogradniki, ki so si galico po zimi naročili potom okrajnega zastopa, je dobijo tokrat 2. četrtino od naročene množine.
*	Maribor. Umrla je Ema Postružnik. rojena Šmid, soproga tukajšnjega davčnega oskrbnika Hud. Postružnika. Pogreb se vrši danes, četrtek, popoldne ob 5. uri. N. p. v m.!
*	Sv. Peter pri Mariboru. Za svojo hrabro obnašanje na tirolsko-italijanski fronti je bil odlikovan Alojzij Škof, sin gorskega mežnarja, s srebrno kolajno II vrste.
*	Sv. Peter pri Mariboru. Na dan Kristusovega vne »ohoda so prišle popoldne k večeraicam vojne p ocesije od vseh kapelic, kjer so letos v raajnku molili ia opravljali majniško pobožnost za slavno zmago naše domovine in blagi, zaželjeni mir Prišla je prva procesija čez Goro od Fresove kapele, druga iz Vinske gore, kateri so se pridružili Marijini častilci pri Kunačevi in Nebovski kapelici, tretja pa iz Metave cez Trčovo. Med petjem lavr-t. litanij, molitvijo in zvorenjem so prišli v cerkev in darovali tam za Rudeči križ čez 19 kron. Na binkoštni ponedeljek popoldne ob 3. uri pa je bila vojna procesija iz župnijske cerkve na Goro. — Ta procesija je bila združena s posebno vojaško slovesnostjo. Odkrila se je in blagoslovila v cerkvi Matere gorske spominska plošča rajnemu vojaku Francu Protner, kmetu z Dragučovi.
*	Kapela pri Radencih. Za tukajšnje revne šolarje je darovat g. Fran Jurkovič, trgovec živil v Zagrebu 100 K. Za velikodušni dar iskrena za hvala!
*	Ljutomer. Okrajno glavarstvo je odredilo za vse občine ljutomerskega-sodnega okraja pasji zapor.
* Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnji kegljači so v drugi polovici mesca maja na dobitkih odposlali 9 K 19 vin. za avstrijski Rudeči križ c, kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuju. V tednu Rudečega križa se je pa nabralo 214 K 90 vin.
Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 28. junija t. 1. od 9.—10. ure dopoldne v zbornici gorej imenovanih razredov. Po vpisovanju se začne takoj izpraševanje za sprejem.
*	Zibika. Četrtega vojnega"posojila se je pri domači Posojilnici podpisalo do 30.000 K; n kaj tisoč se je podpisalo drugod.
Zadnja poročila, došla v četrtek, 15. junija.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 14. junija.
Uradno se razglaša:
Rnsko botišfte.
J;užno od Bojana in severno od Cerno-v i c so bili ruski napadi odbit i. Sicer pa južno ofd jezera O r y s w i a t y (južno od mesta Dvinsk) pri nespremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov. Severno od mesta B a r a 11 o v i č i (severno od mesta Pitiskl so bile včeraj p red poldne nemške in
avstro-ogrske čete pod težkim ruskim topovskim ognjem, Zvečer je sovražnik napadel naše postojanke, toda bil je brez izjeme povsod odbit. Nazadnje .¡■e sovražna art 1 le rija streljala v lastne umikajoče se čete.
Italijansko bojišče.
Položaj nespremenjen. Naša pomorska letala so znova 11 a p aid® a koloklvor in vojaške naprave v mestu San Giorgio di Nogaro (križišče železnic Tržič—Videm—Benetke), kakor tudi notranjo lu-ko pri G r a de ž u.
Balkansko bojišče.
Nespremenjeno mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 14. junija.
Francosko bojišče.
Na višinah južnovzhodno od kraja Zillebecke (angleški del fronte) smo tekom včerajšnjega boja' izgubili del novih postojank.
Desno od Moze smo v bojih dne 12. in 18. jun. zavzeli sovražno postojanko, ki leži zahodno in južno od krajev Thiaumont-Ferme. Pri tem je bilo ujetih 793 Francozov, med njimi 27 častnikov: uplenjenih pa je bilo 15 strojnih pušk. Podvzetja nemških patrulj pri kraju Maricourt, severno od kraja Somme, in v Argonih so bila uspešna.
Rusko bojišče.
Južno od Naroškega jezera so poizvedovalni oddelki razrušili prednje sovražne utrdbe in so ujeli 16 Rusov. Na fronti severno o|d mesta Baranoviči je sovražnik pričel napadati. Po srditi artilerijski predpripravi so goste množice sedemkrat naskočile naše črte. Rusi so bili popolnoma pognani nazaj. Imeli so zelo težke izgube.
Nemški zrakoplovci so v zadnjih dneh napadli železnice zadaj za, rusko fronto. Večtkrat so bili vojaški vlaki ustavljeni in vojaške naprave razrušene.
Rusi o naših izgobah.
V ruskih uradnih poročilih se uaglaša, da so izgube naše armade v sedanji ruski ofenzivi izredno velike. Tako n. pr. pravi rusko uradno poročilo z dne 11. junija, da so Avstrijci v času od 4. do 11. junija izgubili kot ujetnike: 1 generala, 1649 častnikov, več kot 106.000 mož, 124 topov, 180 strojnih pušk in 58 metalcev bomb. Iz našega vojnega časnikarskega stana se poroča, da te številke približno ne odgovarjajo resnici,, Res je. da je pri umikanju nemogoče, da bi se vsi ranjeni in neranjeni vojaki rešili, a vendar se lahko trdi. da hočejo Rusi svoje delne uspehe z izmišljenimi številkami glede naših izgub olepšati. Rusi so ponekod naskakovali v 40 rojnilrvr-staih. Njih izgube so dve- do trikrat večje kot naše. Rusi trdijo, da so trdnjavo Dubno v Voliniji zavzeli v boju. Res pa je, da so naši Dubno brez boja prepustili sovražniku.
Ustnici) urcMfnlitifSi-
Vrenko, Lebring: V Vašem dopisu manjka ime pidlega.
—	Žalec: O takih „kopelib" ne poročamo. Rajhenburg: Glede dopusta je najbolje, ako "oiaki sami pri raportu prosijo svoje vojašio poveljstvo za dopust Dobro je, ako se vojakom vroči prošnja, ki je potrjena od občine. Prošnjo naj predložijo pri raportn — Mala Nedelja: Opis procesije izročili „Glasniku Najsv Src." — Konjice in Sv. Trojica v Slov. gor.: Gledč oddaje živine smo natančneje pisali v zadnji številki „Slov. Gospodarja" v članku „Oddaja živine." Odslej se ne odtegne vec 25 kg, pri komadu, temveč 5% od skupne žive t že, n. pr. od 500 kg 28 k g od 300 kg pa samo 15 kg.
—	Desetnik, vo j n a p o it» št. 15: Vaš dipisje brez podp sa radi tega ne vemo, od koga je pisan. — K. 1'.: Žal, pesmi ne moremo objavljati, ker nam prostora zelo primanjkuje. Pišite raje kaj druzega. Pozdravljeni!
Loterijske številke.
Gradec, dne 7. junija 1916: 48 6 69 20 30 Line, dne 10. junija 1916: 26 8fi 69 28 65
*	Domači mlini. Opozarjamo na insérât „Domači mlini" T. Zdarsky.
*	JuyRotora. Opos&il&i»'' Wtateije na àauaànji iust-ni ".«•«oiorm je najboljše In najeftuejčt* ra-skulevatno «rsdstv»,
*	Ure. Opozarjamo na Insérait „Ure" od tvrdke Kourb.il * Mostu na Češkem, ki je ena največjih tvrdk te vrste na bv»vs.s Naši Citatelji naj pišejo po cenik, kateri obsega 4000 podob U se dobi zastonj. Naslov: H. Konrad, razpošdljalna ur. Mont km Češkem št. 800.
*	Govori M, da je t,a nakup varnih In priporočilnih k «aqamôenlnvl dobitki ¡¿o 680.000 K) sedaj Se radi feg»
tajèf *»h, ker dobi vsak naročnik v «rečnem alufiajn £000 trnit* popo2r«ma xaotonj. — Opozarjamo o» <$v»5»9T)j1	«
glma „SrotttmMga «aotopsîv*" v lijubljaci.
Spretna gostilničarka-vdova išče gostilno; gre pa tudi za natakarico. Poaudbe se prosijo na g. Marijo Dren, Slivniea pri Mariboru. 399
Žeoitna ponudba
28. leten inteligenten mladenič, lepe in pHkapljive zunajnosti, ne-omadeževane preteklosti, dobrosrčen in trezen, praktičen, mesar in kmetovalec z poznejšo dedščino, si išče tem patom značajno nevesto a primernim premoženjem Vdova z otroci ai izključena. Morebitne ponudbe z natančnim naslovom pod ,J. 8. Štras štev. S'i pri Spielfeldu." Za tajnost se častno jamči. 398
V župnišču na Stranioah p. Konjice se sprejme takoj prileten pa še trden in trezen hlapec k živini. Plača po dogovoru. Tudi oženjen majer z družino ali brez nje dobi službo z lepim stanovanjem in nekaj zemljiščem ter primerno plačo. Znamke za odgovor se naj priloži.
Pristavnika,
pridnega, treznega, poštenega, vojaščine prostega, oženjenega in veščega vseh kmečkih opravil, se išče za večje posestvo v Savski dolini na Spodnjem Štajerskem. Njegova žena bi morala proti plači voditi gospodinjstvo, šoli odrasli otroci bi se najeli za posle. Pismene prijave je pošiljati na naslov: Hranilnica in posojilnica na Dolu pri Hrastniku.	401
Zastopniki, ki bi vojake zavarovali, se sprejmeja. Dobra plača in ugodni pogoji. Vpraša ali zglasi se pri Okrajnem nradu vdovskega in si-rotinskega zaklada v Ptuju, mino-ritski samostan.
Bukova d^va
na vagone po pet sežnjev, na vsaki štajerski postaji naložene, kupi in plača najvišje Franc Kupnik v Konjicah. Tudi kostanjev leB in ves drugi trdi in mehek les za sproti in sklep do ko^ec leta 1917.
Priden trgovski učenec in dekla se takoj sprejme pri Ivanu Toplak, trgovina z mešanim blagom, Jur-šinci via Ptuj.	405
Pošten hlapec se sprejme Koroška cesta 28 pri dr. Schmiderer-ju. — Tam se kapi tudi vol star 154 leta.	404
Več čevl:arskib pomočnikov za vo-faško dele s« sprejme. Zaslužek dober, posebno za gorske šivane •čevlje, pa tudi zbito delo. Ogla ijo se naj pri Glušiču, Tegetthofova cesta 30 Maribor.	381
Lepa, še skoraj čisto nova hiša enonadstropna, ob železnici, blizu Maribora s* proda. Sami prav lepi prostori sa stanovanje, tudi hlevi, Kakor vrt ia polje. Sposobno za ppnzioniste, ker je v jepem trgu. Več po»«: Glašič, Tegethofova cesta 30, Maribor.	380
Lepo posestvo z lepim zelenjadnim in sadnim vrtom, hiša z najem-aimskimi stanovanji v največji bližini mesta, se proda. Ludovik Pec, Studenci pri Mariboru „Josefinen-tal št 1.	385
Išče se pridno pošteno deklo, katera ima priliko tudi v kuhinji se kaj privaditi. Več se izve pri trgovca I. Traun, Ptujska gora. Katere so pa okoli Celja, se pa lahko zgla-zglasijo osebno v Gosposki ulici »t. 32 Celja vsak dan od '/,1 do '/t2 u-.e popoldne.	386
Učenec za usnjarsko obrt se sprejme na Gornjem Štajerskem. Imel bi prav dobro. Taki, ki se je že ačil, dobi plačilo. Več pove posestnik hiše Tegethofova cesta 30 Maribor.	382
Vojaške ure napestnice
niklaste ali iz jekl» K 10*—, 14'— in 18 K, z radiom svit-lobno ploščo K 14 — 18 — 22., z Ia kolesjem K 24"— 30—, z radium svitlobno ploščo K 28' 32-—, 36"—, z precizijskim kolesjem K 60"—, srebrna ura z nategljivo zapestnico K 26"—, 30-—, zlata ura z nategljivo zapestnico K 90"—, 100"- .8letno jamstvo. Zamenjava dovoljena, ali pa denar nazaj. Pošilja se proti povzetju; na bojišče proti prejšnjemu nakazilu denarja poleg 30 v za poštnino.
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
c. i. k. dvorni dobavitelj v Bruzn 800 na Češkem. 2 D
Pomočnika ter učenca vešča nemškega ter slovenskega jezika sprejme takoj tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju. Pogoji pismeno ali osebno takoj.	389
Poštena, pridna dekla, ki zna
molzti in sama krave krmiti se sprejme. Ludovik Peč, Studenci pri Mariboru, „Josefinental št. 1".
Sprejme se pridna poštena, močna dekla, sposobna za vsako delo pri Tereziji Bothe, Račje.	388
Učenca sprejme pod ugodnimi pogoji Jožef Veselko, kovaški mojoter v Središču.	390
?Hlas»ca iliem!
Na moj inserat v Slov. Gospodarju mi je pisal nekdo iz Maribora za-lepko, a ni navedel naslova in mu raditega ne morem odgovoriti. Prosim ga tem potom, naj mi naznani svoj naslov. Ferdo Roš, Hrastnik ob juž. ž. Štajersko.	391
20 oralov veliko posestvo pri Sv.
Tomažu n«d Ormožem, 5 minut od farne cerkve in šole, obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja, travnikov, njiv in gozda, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Cena 180' 0 K Polovica lahko ostane. Naslov: Marija Božič Sv. Tomaž.
Vinograd, lepo ležeč z gozdom in sadonosnikom se išče za kupiti. Naslov: Lorber, Tegetthofova ulica 34.	394
Stavbeno, umetno in strojno kjlu-čavničarstvo ter popravljalnica avtomobilov Kari Sinkovič-eva vdova M a r i b o r (grad), Brandisgasse st. 2 se priporoča za vsa popravila motorjev, parnih in poljedelskih strojev. Prevzame se dela vrtnih in drugih ograj, pri grobovih, svetilk za grobove, vojnih križev ter vsen ključavničarskih dtl pri stavbah in umetninah. Vsa dela se najboljše izvršijo.	396
Opravnik
(oskrbnik) za graščino se sprejme v službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja v tem poslu, nadalje s plačilnim zahtevkom nasloviti na: Peter Majdič, Celje. 379
Iščem mesta za dve šivilji. Prva
želi k družini, kjer bi opravljala hišna in kuhinjska dela, se zraven privadila boljše kuhati, druga kot učenka v trgovino na deželi. Naslov pove upravništvo tega lista. 372
Radi priženit ve
želim se seznaniti s pošteno mladenko ali vdovo, ki roseduje posestvo, gostilno ali drugo obrt. Sem 30 let star ter v vseh strokah iz-vežban. Resne ponudbe, če mogoče s sliko ter naslovom se prosi na naslov: Andrej Wernig, Maribor, Mellintrerstr. 40, kateri pove naslov dotičnega.	397
Lepo posestvo blizu kolodvora Polj-čane z gostilno pri okrajni cesti (v trgu) se proda. Vpraša se naj na gosp. Ivana Maluš, Griže, Sav. dolina.	374
Mariborska okolica!
Kupim takoj manjše vinogradno posestvo v bližini Maribora, najraje v Kamnici ali Bresternici. Želi se solčna, mirna lega in pripravna hiša za poletno stanovanje. Kupnina se takoj izplača. Naslov kupca pove upravništvo „Slov. Gosp." pod „Lep vinograd št. 375."
Pridnega fanta kateri ima veselje do kovaške obrti sprejme Matej Bregant Orehovavas Slivnica pri Mariboru.	378
Ivanedstrepns hiša s velikim» m* juvfnji v it estu, da.1 k» prosta ne*' tu. leto 8216 K, se proda. Lih!: plačilni pogoji Cen» 40.00 i Več pod „Hii» 192".
Hiša
¿ovozidana 2 nadstropna v mesta, ie davku prosta, velik vr+, stac»-{aici pkčajo ca leto 2832 kron, >e proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 80.000 K. Več v nprs,? aištva pod .Hiša 80 000 Mnrl->0r".	1»0
Hiša
ia vogla novozidana 2 nadatropoa, 1 prodajalnico, v mestu, ie davka prosta za stanarino se dobi na teto 4200 K. Lahki pogoj. Cena 58.000 K. Nailov v npravništvu pod „Davka prosto št. 191. Mari Tor",
Novozidana hiša,
davka prt sta, na Teani, b 5 so b&mi 4 kuhinje, p«riba kuh aja, itudenec, lepa njiva. Cena 18 0 0 kron. — Hiša brez njive, velik rrt, drago vse, kakor pri prvi Cena 9000 K Teano 42 pri gosp Bannar.	171
Vila
ovozidana z 8 «obadi, 4 predsobe, I kuhinje z vodo. Veliki vrt v stari bom Lahki pogoji Cena 28 ti-!oč kron. Več pove upravništvo pod „Vila 172."
■ ' m iimnim^iiiniiiin 1 mu
Nove cerkvene pesmi ign. Hladni k a,
za mešan zbor in šolo z orglami. Zdrava Marija op. 69. Marijine pesmi. 2 K. Petero vojnih Marijinih op. 65. 1 K. Osem Tantum ergo op. 56. 1 K. Naroči se pri skladatelju: Novomesto, Dolenjsko in v Kat Bukvami v Ljubljani.	353
UDOL
»
alpski zeliščni liniment.
Najboljše, bolečino utehujoče sredstvo za vri
banje.
46;
Mestna lekarna »pri c. kr. orlu«
FRIDERIK PRULL,
lekarnar v Mariboru, Glavni trg, zraven rotovža.
Domači mlini.
Najboljše se koruza in druge žitne vrste izrabijo kot krmilo, ako koruza (žito) zdrobljena pride v želodce živali. To dejstvo je mnogim poljedelcem še vse premalo, ali pa celo nič znano. Pribito je in preiskušnje so dokazale, da n. pr pri krmljenju konj s koruzo, oviem iti. česlo do 20°/0 (v mno gih slučajih slučajih še več) krme neprebavljene, torej gre v izgubo. Najboljše sredstvo, da se krmilna zrna popolnoma podvržejo prebavi, obstoji edino v tem, da se zrna umetno zdrobijo in sicer je to vse eno, ali se ta zrna rabijo za krmo konj itd. perot-nine ali rib.
Mlenje ali drobljenje žitnih zrn se lahko izvrši v vsakem najmanjšem gospodinjstvu z uporabo ročnega mlina (žrml) »Ideal«, kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Številna priznanja o tem izbornem stroju imam na razpolago in lahko z vso gotovostjo rečem:
»Ta majhen stroj pomaga v gospodinjstvu varčevati kakor nobena druga stvar!«
Moka (zdrob), ki ga napravi ta majhen domač mlin, je izborno pripravna tudi za domač kruh, (po načinu župnika Kneippa, »Graham kruh« imenovan.)
Cena K 22 za komadz zavojem vred. Razpošilja na vse strani tovarniški zastopnik Teodor Zdarsky, Maribor, Tegetthofova ulica 57. 393
Naznanilo.
Naznanjam vsem slovenskim gospodarjem ia
gospodinjam, da izdelujem
najbolj močna in trpežna štedilna ognjišča in peči,
vsake velikosti z belimi ali modrimi ploščami skoro vse po prejšnji ceni in tudi vsako popravilo hitro in točno. Kdor hoče močno in dobro ognjišče ali peč, naj si naroči pri meni:
Franc Kro^pe,
877	lončar v Krčevini pri Mariboru št. 193.
___________ »
Prva slovenska razpošiljalna svetovno-znanih srebrno jeklenih
■	znamka dvojni
K O S »Orel« z mečem,
katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive se toplo priporoča.
Za vsak komad se garantira.
Pri naročilu 10 kom. se doda 1 komad zastonj.
KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga.	Zahtevajte cenik. Edina zaloga: Ad. Geiss-a nasl. Viktor Ptlih, Žalec v Savinjski dolini. 359
(¡as košnje jetu!^
pozor kmefovalcir
Naročite takoj za poskušajo najboljše kose sedanjosti »Gorenjsko koso«, ki je izdelana iz najfinejše srebrnojeklene tvarine ter se za vsak komad jamči (garantira) Dobi se edino v prvi
gorenjski raioolillalii Ivan Savnik
iCranj it. 150 (Gorenjsko). Gorenjska kosa 60 65 70 75 cm dolge
_ 6 6V2 7 7 V, 8 pesti
Cena K 2 60 2 70 2 80 2 90 3— komad. »Gorenjska kosa« je lahka kot pero, torej pripravna tudi za ženske!
(Zahtevajte iluatrovani cenik zastonj!) soo
mm

Kupujem
gozd, drva, plohe. Ponudbe na: „Postfach 27, Gradec.4
10 K
Radioaktivnost 447 volt.
+ 374 C
Osobito zdravilne za ženske bolezni, rheurna, uloga, ischias. Kraj: Sutinske toplice, zagorska železnica, pošta Mače. Hrvatsko.
Kopalna doba od 1. maja do 1. listopada.
Ved pove kopališko ravnateljstvo.
7 M
¡Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju i regisirovana zadruga z neomejeno zavezo.		
a i Uradne ure so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačige se redno samo ob nradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.	Hranilne vloge obrestuje po 4l/,% , od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. C Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.	Posojila se dajejo na vknjižbo po 6*/., na vknjižbo ia |mutUo po 5'/»%) na menice po 0%, na zastav? vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo ha HnlgovH pri dragih zavodih hi zasebnikih, prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plača samo kolek», m
""" ' - "" ...... ■ ■ ..... ...
Manufakturno trgovino J. FAULAND y Ptuju
se najbolj priporoča.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
ret^strovana zadruga zsie©m. zavezo
Obrestule hranilne vloge na 11 0 4
4
Uradna ure
Daje posojila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo 0	vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za s,ranke vsak Glavnik od 9. do 12 ure
od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brez-	dopoldne.
Rentni davek plača posojilnica sama. plaCno, stranka plača le koleke.	.Posojilnica daje tudi domače hranilnike.'
v lastni hiši (Hotel .pri belem volu') v Celiti, Graika cesta 9,1. nadstr
Naznanilo.
Naznanjamo gospodom posestnikom, da prevzemamo letos m 1 a t e v žita proti plačilu z mlatil-nico na bencin (4—6 konjskih moči). Kmetovalci, M želijo, da se jim žito tako omlati, naj se obrnejo na tovarno strojev K. & J. Ježek, Maribor, Melje štev. 103.
Pošiljamo tudi transnmije, popolne naprave za mline in žage i L d. Popravila vsake vrste in velikosti se sprejmejo in po ceni zaračunajo.	378
„love lasi zopet rasejoZ"
Vaša tekočina za okrepitev lasi, »Sanas« je najboljša na svetu!" tako piše gospa doktorjeva L. Solche in enake zahvalnice dohajajo vsak dan. Prospekti se pošljejo zastonj, če se priloži znamka za odgovor. Cene originalni steklenici 3 K. Povzetje ali pa se naj deiar pošlje naprej, tudi znamke Kosm. Institut »Sanas«, Dunaj VII. Lerchenfelderstr. 125/16.
za'vse obilne pismene in ustmene dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nenadne smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata in tasta, gospoda
Janeza Možina,
umirovljenega nadučitelja.
Prisrčno zahvalo izrekamo nadalje za časteče spremstvo pokojnika k zadnjemu počitku: vlč. duhovščini iz Ptuja in Sv. Marka; vlč. gg. žnpniku Mihaliču in prof. Kolariču; velecenj. gg. stanovskim tovarišem in tovariSicam iz Ptuja in okolice; veleč. g. dr. Komljancu in narodnim društvom; šentmarkovski občini in šoli; veleč. g. nadučitelju Vauhniku, ki je počastil pokojnikov spomin s prisrčnim nagrobnim govorom in vsem spoštovanim udeležencem. Bog Vam blago plačaj!
Krčevina pri Ptuju, dne 6. rožnika 1916.
Žalujoče obitelji: 402	Možina, Strelec, Harinič.
G obe.
Gobe.
Kupim
vsako množino leDO pOSUSenftl gob (glo-banj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti kravše ah prave globanje, potem poSUSene turke, brezovke, žemljatice, jelenovke, Dodičarice sli rumene ježovke, medvedove tace, laške Jezičke, navadne rumene (žolte) lesičke, sivke, prcenice golobarke, štorovke i. t. d sp'oh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob" v Konjicah št 62, Štajersko. — P S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst
370
tudi za najhujše kilr, trebušne obveze, suspeuzor je, podlage za ploske noge. brgle, umetne ude, kakor roke in noge i. t. d. ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem •; predpisu izdeluje izvrstno in i dobro staro-znana t;. rdka
F mm Podgoršek,
■
bandažist, 340 Maribor, Burggasse 7.
Izborno u )• obneslo za vojake v vojski Is sploh i« vsakega kot najboljie
bol oblažujoče mazanje
pri prehlajenjn, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbta Dr. Rihter-ja
Sidro - Liniment. Xt
Nadomestilo za Sidro » Pain - Expel ter,
Steklenica kron. —"80, 1'40, 2"—.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, I., Elizabetna cesta h. Dnevno razpošiljanje.
Pozor kmetovalcil
Ker je veliko romanjkanja delavcev, sem si naročil za prihodnjo mlačvo motor in miatilnico s katero bom zamogel na dan 50 60 stotov žita omla-tiii in osnažiti. Delavska moč: 2—3 osebe in dvoje otrok. Zglas.te se pravočasno, da moremo vsem posestnikom v celjskem okraju ustreči.
Franc Mahen, strojnik 892	v Trnovih! h p. Celje.
Ako naročite
iMesečai obrok j za vseh pos.
srečk ozir. i dobitnih listov samo 5 kron
in to nemodno storite, 1 srečko avstrijskega Rudečega križa 1 srečko ogrskega Rudečega križa 1 srečko budimpečtanske bazilike 1 dobitni list 3 zemlj. srečk iz 1.1880 V 1 dobitni list 4 /0 ogrske hip srečk iz l"l884 1 1
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek 630.000 K
dobite graino pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma zastonj.
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno	484
. Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana. —
Nekaj časa
bo še trajalo
da bo naša zaloga na surovinah izčrpana, ker smo pravočasno vse preskrbili, da zamore-mo oddajati Lysoform tudi med poletjem. Kakor znano, pospešuje vroči poletni čas najbolj razširjenje vseh nalezljivih bolezni; zato stori vsakdo d ibro, ako kupi že danes zanesljivo desinfekcijsko sredstvo, n. pr. eno steklenico Lysoforma.
Cene so sledeče:
100 gramska steklenica Lysoforma . .	K 125
250 „	„	„ . .	K 2*50
1 kos Lysofortn mila.......K 2-—
1 steklenica Pfefferminzlysofom ...	K 2.—
Pošiljamo na zahtevo vsakomur zastonj in franko od odličnega zdravnika sestavljeno knjigo „Zdravje in desinfekcija".	5M
Dr. Keleti & Muranyi. kemična tovarna, Ujpest.
TiffaJ&tell Im vztrtmŠc TataUBko	¿mBtvo.
OOffOvornl
Tekwlav Step an.
«sk
«v, OltOa. v