Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 21. ŠTETILE A. JOLIET, ILLINOIS, 26. APRILA 1912. LETNIH XXI PREISKAVA 0 POTOPU "TITANICA”, Dognala doslej, da je bil nesrečni parnik z rešili opremljen zelo pomanjkljivo. ZASLIŠEVANJE RAZNIH PRIČ. Med žrtvami, katerih je bilo skupaj 1,595, je bil tudi en Slovenec. New York, 18. apr. t- Ko se je doznalo, da se “Carpathia” bliža pristanu, se je tamkaj zbralo na tisoče oseb. Ladja je doplula v New York ob 9. uri 10 minut zvečer. In koj nato se je pričelo izkrcavanje rešencev. Sprejemalo jih je vsepolno zdravnikov in strežnic in članov dobrodelnih družb, ki so prišli v stoterih avtomobilih, v katerih so odpeljali rešence v razne zavode in bolnišnice. V neki izjavi, ki so jo izdali preživeli potniki “Titanica”, je rečeno, da je “Titanic” zadel ob ledeno goro v nedeljo, dne 14. aprila, ob 11. uri 40 minut zvečer, ko je bila mrzla, zvezdnata noč brez mesečine in morje mirno. Ladja se je potopila ob 2. uri 20 minut V ponedeljkovo jutro.. S pomočjo Marčonijevega stroja na “Tkanicu” se je koj po trčenju poslalo brezžičnih brzojavk na vse strani s prošnjo za pomoč. lir na srečo je tako brezžično brzojavko prejela “Carpathia” že opolnoči in ob 4. uri zjutraj je bila rešilna ladja že na licu mesta. Častniki in moštvo parnika “Carpathia” so se potrudili na vso moč, da se je rešencem vsestransko postreglo. Tu in po vseh drugih mestih se o-glaša dobrodelnost, da se vdovam in sirotam potopljencev, kakor tudi ubogim brodolomcem nakloni podpora v denarjih. Prispevkov se je nabralo že nad .$100,000. Po uradnem naznanilu se je nahajalo na “Tkanicu” skupaj 2,340 oseb, in sicer: potnikov I. razreda 330, II. razreda 220, III. razreda 750 ter častnikov in moštva 940. Parnik “Carpathia” je rešil skupaj 745 oseb, in .sicer-' potnikov I. razreda 210, II. razreda 125, III. razreda 200 ter častnikov in moštva 210. Po tem takem se je potopilo skupaj 1,595 oseb. I New York, 19. apr. —- Ravnatelj-i Ismay. je bil vidno nervozen, ko se je | pričelo njegovo zaslišavanje. Povedal je, da je 50 let star, in da se je nahajal na “Tkanicu” kot prostovoljen potnik, da vidi, kako prestane ladja svojo prvo vožnjo. Potem je pripovedoval o vožnji in potopu parnika. Zaslišan je bil popoludne Guglielmo Marconi, iznajdnik brezžičnega brzo-javstva; nadalje kapitan Rostrom od “Carpathije”, ki je povedal, da je bila ladja opremljena z 20. rešilnimi čolni. Washington, D. C., 19. apr. — Senator Rayner iz Marylanda je v ostrih besedah napadal danes J. B. Ismaya, poslovodjo White Star linije. Rekel je, da je kapitan Smith gotovo ravnal po navodilih Ismayevih, vsled česar je nastala nesreča, ker je prehitro vozil. New York, 20. apr. — Današnje iz-pričanje pred senatnim odborom, ki preiskuje potop “Titanica”, je pokazalo, da so napake v brezžični brzojavni službi mnogo doprinesle k velikemu številu človeških žrtev. Nekateri parniki namreč niso odgovorili na brezžične brzojavke s • “Titanica”. Brezžični operator na nemškem parniku “Frankfurt” je šele čez pol ure odgovoril — z zasmehom. J. B. Ismay je hotel baje pred zaslišanjem uteči čez morje. Že iz tega sklepajo, da je sokriv nesreče, če že ni glavni krivec. J. B. Ismay se izgovarja. New York, 21. apr. — J. Bruce Ismay, obratni voditelj White Star-pro-ge, je predočil s svojega stališča katastrofo, ki je zadela parnik “Titanic”, zlasti oni del, ki se tiče njega. Odločno zanika, da bi bil imel kaj opraviti z vodstvom ladje, in zatrjuje, da ni dal kapitanu nobenega naročila glede smeri, vozne hitrosti itd. Ob času trčenja z ledeno goro da se ni nahajal blizu kapitana, nego da je ležal v svoji postelji. Rekel je dalje, da je zlobno pačenje resnice, če se ga sumniči, da se je hotel hitro vrniti v Evropo v svrho, da se izogne zaslišanju pred senatnim odborom. Rekel je med drugim: “Ko sem prišel v petek pred preiskovalni odbor, je bila moja najiskrenejša želja, po močeh pripomoči, da se vzroki nesrečne katastrofe doženejo. Z veseljem bi pozdravil, ko bi preiskava povzročila poostreno zakonodaj-stvo glede opremljenja ladij z rešilnimi pripravami in čolni. “Sam od sebe sem prišel pred omenjeni odbor, ne da bi bil k temu pozvan. Prosto in odkrito, brez skrivnih misli, povedati vse, kar sem vedel, to je bila moja namera. Slutil nisem, da bo moje osebno zadržanje glavni namen preiskave. “Ker sem za jutri pozvan v Washington k zaslišanju, smatram za primerno, pridržati svoje pojasnilo slu- čaja za preiskovalni odbor. Vendar bi vljudnost pretiraval, ako bi molče trpel vse obtožbe in neresnične izpovedi “Potovati sem hotel na ‘Titanicu’ iz Southamptona z namenom, da se vrnem na istej ladji. Pripričati sem se hotel edino le o tem, kako prestane parnik svojo prvo vožnjo. “Med potovanjem sem bil potnik 'Titanica’ enako drugim. Kapitan me ni nikdar vprašal za moj svet glede vodstva ladje, njegove hitrosti in njegove smeri. O tem odločiti, je bila samo njegova stvar. Samo o priložnostih sem naletel na kapitana Smitha kakor na druge. Nikdar nisem bil v njegovi sobi pred nesrečo; jedel nisem z njim za eno mizo in tudi ničesar storil, kar ni bilo dovoljeno potnikom prve kajute. “ 'Titanic’ ni nikdar vozil s polno hitrostjo. Pričakovalo se ni, da ho čemo dopluti v New York pred sredo. Vse nasprotne trditve so neresnične. “Kapitan Smith me ni nikdar vpra šal za moj svet. ‘Titanic’, tako mi je bilo povedano, se je držal južno v toliko, kakor predpisuje smer vožnje, prekoatlantskih parnikov. Smer je bila natanko predpisana, in sicer že pred mnogimi leti po dogovoru z drugimi ladijskimi družbami, in vsi kapitani White Star-proge se morajo držati svoje smeri. “Zadnji ne smejo nikdar pozabiti, da jih ti predpisi oproščajo odgovornosti nasproti potnikom njihove ladje. Nikdar in nikoli ne smejo drzno staviti v nevarnost življenja potnikov. Družba se je vedno trudila, da so, ozir. ostanejo njene ladje na dobrem glasu glede varnosti. "Nesreča je prišla zame tako nepripravljena, kakor za druge, in na svojo lastno varnost nikakor nisem mislil. Ko je bil nevarni višek dosežen in so se čolni spuščali z ladje, sem po močeh pomagal. Pomagal sem spravljati ženske z njihovimi otroci v čolne. Vse izpovedi, ki me obtežujejo, ne odgovarjajo resnici.” Katastrofa bila “neizogibna”. Washington, D. C., 22. agr. — Preiskovalni odbor iz šesterih senatorjev, ki je pričel. sYoje_ zaslišavanje koncem zadnjega tedna v New Yorku, je danes nadaljeval svoje delo tukaj. Kot priče so prišli glavni ravnatelj J. Bruce Ismay, podpredsednik P. A. Franklin, brzojavni uradnik “Carpathije” H. T. Cottan ter štirje častniki in 28 mornarjev “Titanica”. Franklin, podpredsednik White. Star linije, še vedno trdi, da je samo nesrečno naključje zakrivilo potop “Titanica”. Katastrofa da je bila neizogibna. Washington, 23. apr. — Preiskava senatnega odbora o vzrokih potopa ladje “Titanic” bo trajala prejkone še več dni; a že danes je gotovo, da bo povzročila več važnih izprememb v pomorskih zakonih in pač ,tudi sklicanje mednarodne konference. Archibald Butt — resničen vitez. Washington, D. C., 19. apr. — Z grozno gotovostjo, da leži major Archibald W. Butt globoko v oceanu pokopan, objavlja predsednik Taft danes izjavo, v kateri pravi, da je častnika ljubil kakor mlajšega brata. Hvali njegove visoke kreposti in ponavlja, da ni nikdar mislil na to, zopet ga videti, ko je slišal, da so drugi utonili. “Vedel sem,” je rekel predsednik Taft, “da umre kakor junak in ne odide s krova nesrečne ladje, dokler je bilo še kaj žrtvovati.” Mrs. Henry B. Harris iz Washing-tona, žena gledališkega ravnatelja, ki je storil smrt v potopu “Titanica”, je posvetila danes spominu adjutanta predsednikovega zgovorno hvalo. “Archie Butt,” je rekla, “je bil major do zadnjega diha. Bog ni nikdar u-stvaril popolnejšega plemenitnika od njega. Njegova junaška smrt časti ameriško armado, in spomin, kako se je hladnokrvno, ozirno in trdno ko skala udeleževal reševanja otrok in žensk, me bd spremljal do smrti. Ko je hotel neki prestrašen potnik skočiti v čoln, napolnjen s 50. ženskami, ga je Butt pobil z besedami: ‘Obžalujem, toda ženske in otroci najprej!’ Moj zadnji pogled na majorja Butta mi ga je pokazal, kako je razburjene med-krovne potnike pomirjal z besedo.” Majorja Butta slutnja smrti. Kakor je dognano, je rhoral major Archibald Butt, adjutant predsednika Tafta, ki je pri potopu “Titanica” storil smrt, slutiti svojo usodo. Kajti 6 tednov pred nastopom počitnega potovanja v Evropo, s katerega se oči-vidno ni mislil vrniti živ, je napravil svojo oporoko. Predsednik Taft in mnogoštevilni prijatelji priljubljenega štabnega častnika niso do zadnjega trenotka opustili upanja, da poizvedovalna križarka “Salem”, ki je odplula s polno paro naproti parniku “Carpathia”, donese dobro vest, dasi je gotovo, da se je major Butt potopil s “Titanicom”, ko so bili ženske in otroci v rešilnih čolnih spravljeni na varno. Ženske veslale rešilni čoln. New York, 19. apr. — Gdč. Alice Farna,m Leader, newyorška zdravnica, je utekla s “Titanica” v istem čolnu, ki je nosil grofinjo Rothes. “Grofinja je vešča veslarica,” je rekla dr. Leader. “Ona je prevzela po- ALI ŽELEZNIČARJI ZAŠTRAJKAJO? Uradniki železničarske zveze, ki obsega nad 300,000 mož, zapretili z ogromno stavko. STRAŠNE RAZMERE V MEHIKI, Razbojniška krdela ropajo in požigajo. Američani v nevarnosti. New York, 24. apr. — Delovni komisar Združenih Držav, Charles P. Neill, in sodnik Martin A. Knapp od zaveznega trgovinskega sodišča pričneta danes svoje delo s posredovanjem med 50. železnicami na zapadu in njihovimi strojevodniki. Komisar Neill hoče govoriti najprej z železniškimi voditelji in dognati njihovo stališče v spornem vprašanju. Potem se bosta oba posredovalca pogajala s strojevodniki zaradi njihovih zahtev. Poravnava med obema strankama se potem prejkone izroči posebnemu razsodišču. Predsinočnjem so namreč uradniki železničarske zveze poslali na predsednika Tafta brzojavko, v kateri mu poročajo, da se prične štrajk nad 300,-000 zaposlencev vseh zapadnih železnic, če se takoj ne poravna stavka, ki traja že več mesecev na neki zapadni železnici. Brzojavka je bila podpisana po predsednikih dvanajsterih zvez. Če nastane štrajk, bi se raztezal čez 47 železnic južno in zapadno od Chi-cage. Brzojavka pravi, da je železničarska zveza pripravljena, proglasiti štrajk po Harrimanovih progah, Illinois Central in vseh drugih zapadnih Železnicah, in da bi vsled tega nastale velike težave v prometu. “Olympic” v zadregi. Southampton, 24. apr. — Pet minut pred odhodom White Star-parnika "Olympic” v New York je 300 kurjačev in mornarjev zaštrajkalo in zapustilo ladjo. Kot vzrok so navedli, da rešilni čolni na krovu niso v redu in ne dovolj močni za morsko vožnjo; zato da naj se nadomestijo z drugimi. Načelnik pristanske postaje v South amptonu, kapitan Clarke, je izjavil, da je nemogoče, oskrbeti v 'naglici novih lesenih čolnov, toda štrajkarji se niso vdali. Na parniku je 1400 potnikov. Končno se je posrečilo, najti nadomestni-ke štrajkarjev in “Olympic” je odplul ob 1. uri popoludne. Southampton, 24. apr. — Opolnoči je bil “Olympic” še vsidran pri Rydu Isle of Night. Družbi se je posrečilo, nabrati 60 kurjačev. Potrebuje jih pa 300. Potniki se baje protivijo, voziti se na tako slabo opremljenem parniku SLAVNA HRVATA RRATA SELJAN. Kako sta preiskovala osrednjo Afriko v službi Menelika in potem Južno Ameriko. ODKRILA NAJVEČJI VODOPAD. O tem bosta predavala v nedeljo 28. apr. zvečer v Jolietu, 111. Strahote v Mehiki. Galveston, Tex., 24. apr. — Razbojniki more in požigajo. Mnogi so bivši vojaki. Mnogi Američani ne morejo pobegniti iz Mehike, ker nimajo denarja. Tako se glasi neka brzojavka iz mesta Mexico. Dospelo je več sličnih brzojavk. Mesto Mexico, 24.. apr. — V državi Sinaloa stoji sedaj 200 zaveznih vojakov nasproti do 3000 upornikom. V Sonori se mora 500 zaveznih vojakov braniti proti 800 oboroženim Yaguis-Indijancem in mnogim upornikom. Neskončna poročila dohajajo o strahotah, ki jih razširjajo razbojniška krdela. Ženske in otroke grdo napadajo. 1000 Američanov, naseljenih ob zapadni brežini, je baje v veliki nevarnosti. Škofovsko posvečenje. V cerkvi vseučilišča sv. Janeza v Omahi, Nebr., je bil-pred nekaj dnevi Rev. Father P. A. McGovern ob velikih slovesnostih in vpričo kacih 200 duhovnikov in škofov posvečen v prvega škofa novoustanovljene škofije Cheyenne, Wyo. Cerkev je bila s cveticami in rastlinami lepo okrašena ter ni mogla obseči vseh vernikov, ki so hoteli veleslovesnemu obredu prisostvovati. Pristop je bil dovoljen samo proti vabilnim listom. Posvečenje je izvršil premil, nadškof Keane iz Dubuque, kojemu so asistirali mnogoštevilni škofje in,duhovniki. Škof Tihen iz Lincolna je imel slavnostno pridigo, ki se je bavila z vzvišeno nalogo dolžnosti novega škofa. velje našega čolna, ko se je dognalo, da pomorščaki, ki so bili postavljeni k veslom, niso znali spretno veslati. “Več žensk je pristopilo z grofinjo k veslom in veslale so zaporedoma, dočim so slabotni in nespretni ste-wardi sedeli mirno na enem koncu čolna.” Slovenci povsod. Kakor poroča “G. N.”, je bil med žrtvami “Titanica” tudi Slovenec Janez Merkun, doma iz Srednje Bele na Gorenjskem, kjer zapušča ženo in pet otrok. Z njim sta se vozila rojak Franc Karun, 39 let star, in njegova hči Ana, stara 5 let, doina iz Milje št. 10 pri Kranju, pa oče in hči sta bila rešena s pomočjo nekega mornarja, kateremu se je Karun pred nesrečo prikupil s tem, da mu je postregel s pristnim kranjskim brinjevcem. (Čudna so pač pota usode!) Karun je do-plul na ladji “Carpathia” srečno v New York, odkoder je odpotoval v Galesburg, 111., kjer ima svojo družino; nahajal se je na obisku v stari domovini. “Titanic” in denarne nakaznice. Med milijoni poštnih stvari, ki so se potopile s “Titanicom”, se je nahajalo brez dvoma tudi mnogo mednarodnih denarnih nakaznic. Misliti je, da stopijo izdajatelji teh poštnih nakaznic v zvezo s še živečimi osebami, katerim v korist so bile nakaznice izdane, in da se te osebe obrnejo na dotične poštarje. Zato je glavni poštni urad v Washingtonu naročil vsem poštarjem Združenih Držav, vsakemu tozadevnemu poizvedovanju takoj obrniti dolžno pozornost in učin poizvedbe takoj sporočiti tretjemu pomožnemu glavnemu poštarju, da se more vse storiti in omogočiti brzo izplačanje poštnih nakaznic. ___________________ Čiste, bele zobe. Severov Antisepsol je uspešno čistilo za usta in pravo ohranilo za zobe. Prepreča zarodcim, ki prinašajo bolezni na sluzni mreni v ustih. Njegova vsakdanja raba prištevši s Seve-rovim Praškom za zobe (Severa’s Tooth Powder) bo osvetilo in obelilo zobe, otrdelo zobrne in vzdrževalo dih prijeten. Oboje se prodaje v lekarnah povsod. Cene 25 centov za vsa-cega. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Razbojniki v spalnem vagonu. Rock Island, 111., 21. apr. — Pet Oseb so oropali njihovega denarja in drugih dragocenosti trije razbojniki, ki so se pojavili nenadoma davi blizu Sheffielda, 111., v spalnem vagonu ‘Nottingham’ zapadno vozečega ‘Golden State Limited’ Rock Island-železni-ce. Ko so roparji dovršili svoje delo, so prisilili črnca-porterja, da je dal znamenje strojevodniku, nakar se je vlak ustavil in roparji so utekli. S potegnjenimi revolverji je bil služabnik spalnega vagona .primoran, pokazati postelje, v katerih so spali potniki, ter zapreti duri. Razbojniki so omejili svoje delo na spalni vagon. Uropali so peterim osebam skupaj $661, tri ure in en demanten prstan. Domneva se, da so se zagnali roparji na vlak na križišču Chicago, Burlington & Quincy železnice. Blizu o-menjenega mesta je bil nedavno oropan vlak te železnice. Smrt prišla pred zdravnikom. Chicago, 111., 23. apr. — Dr. W. E. Harvey, zdravnik, je bil včeraj v rano jutro, ko je bil na poti k svoji bolnici, gospej Patasota, št. 1117 Milton ave., po dveh razbojnikih napaden in oropan. Eden izmed roparjev je pobil zdravnika s steklenico, na kar sta preiskala njegove žepe, si prilastila njegovo uro in $2 v gotovini in izginila v stransko ulico. Dva policaja sta prišla na lice mesta prepozno. Ko si je izmil in obvezal rane na svoji glavi, se je dr. Harvey podal v hišo svoje bolnice in je izvedel, da je ta med tem časom umrla. Vesela novica iz Hibbinga. Hibbing, Minn., 22. apr. —■ Šest parnih lopat požene jutri v hibbinškem okrožju Oliver Iron Mining-družba, rudniška grana United States Steel-korporacije. Kacih 75 mož bo zaposlenih pri vsaki lopati, tako da bo približno 500 dodatnih mož zaposlovalo jutri zjutraj. Ta razglas pomenja zopetno priče-tje rudarjenja v odprtih rovih na Me-saba range in naznanja, da se bo rudarilo v hibbinškem okrožju v večji meri, nego zadnji dve leti. Vladna pomoč poplavljencem. Washington, D. C., 15. apr. —- Tajnik Stimson je proračunil danes, da utegne vojni department izdati živeža in potrebščin za $500,000, predno se razmere ob reki Mississippi spet uredijo. Vprašanje o prohibiciji v Dakoti. Sioux Falls, S. D., 16. apr. -—■ V mestih in mestecih Južne Dakote se je glasovalo o “salunskem vprašanju”. Dve tretjini mest sta se izrekli za “mokroto", ena tretjina za “sušo”. O dunajskem županu. Dunaj, 20. apr. — V državni poslanski zbornici se je primeril danes sen-začen nastop. Socialni demokrat Schuhmeier je obdolžil v javni seji dunajskega župana dr. Neumayra, da je neko zaupano mu milo ustanovo rabil za podpiranje svojega brata. Tudi da je nekega drugega sorodnika obdržal v mestni službi, ki mu je bila dokazana tatvina in jo je priznal. Hrvatska eksploratorja brata Mirko in Stevo Seljan sta rodom iz Karlovca v Hrvatski. Ko se je Stevo — mlajši brat — še učil, je Mirko — starejši brat — že delal kot civilni inženir pri “železnih vratih” na Dunavu, a potem je bil pri ministrstvu javnih del v Budimpešti, ali mu ni ugajalo življenje u-radniško, življenje robsko; njegoVa vzletna duša je hrepenela po širokem svetu. Ker je imel i Stevo jednako nagnjenje, sta se odločila brata Seljan na delo, katerega ni bil še noben Hrvat podjel — vrgla sta se na preiskovalno polje. Leta 1899. sta odpotovala skoz Egipet v Abesinijo, da odtam prodreta v osrednjo Afriko še nepre-iskano. Ali v Sudanu ju je zadržal sirdar Lord Kitchener in zavrnil nazaj. Brata Seljan vkljub temu nista izgubila odločnosti, nego sta se podala skozi Suez in Rdeče morje do Dji-buti, francoske kolonije v iztočni Afriki, odkoder sta se obrnila v neodvisno afriško carevino Abesinijo, kjer je vladal junaški car Neguš Menelik. Menelik ju je ljubeznivo sprejel in poslal v nepoznane in divje kraje o-srednje Afrike, kjer žive divja črna plemena, da te kraje preiščeta in pod-vržeta Meneliku ter da ustanovita granice med zemljami carja Menelika in posestmi angleškimi. To sta brata Seljan izvršila. Zato ju je Menelik imenoval za svoja namestnika (guvernerja) v onih prostranih krajinah, katero čast sta nosila tri leta. Ali bratoma Seljan se ni hotelo živeti med onimi divjimi črnci celo življenje ter sta naprosila carja Menelika, da jima dovoli vrniti se v domovino. Car ju je imenoval velikašema svojega carstva, dal jima je naslov “Vicomtes de Tur-gana”, dal jima največje redove, namreč Salomonov križec in Etiopsko zvezdo, ju bogato počastil in obdaril ter milostno pustil, da gresta domov. Brata Seljan sta vse svoje bogate zbirke iz Abesinije in osrednje Afrike darovala narodnemu muzeju v Zagrebu. Med tem sta napisala mnogo knjig in člankov, v katerih sta pojasnila svoja odkritja in doživljaje. Sedaj sta prepotovala celo Evropo. Potem leta 1903. sta se podala v Južno Ameriko, da odkrijeta nepoznane kraje v Braziliji. Od Rio Janeiro, glavnega mesta velike ljudovlade brazilske, sta prodirala v osrčje nepoznanih krajin, katere sta preiskovala osem let, spoznavajoč divja indijanska plemena. V znanstvenem svetu je vzbudilo največjo pozornost njuno odkritje največjega vodopada na svetu, zvanega “El Salto de Gnaira” na reki Parana. S svojim delom sta seznanila brata Seljan celi o-mikani svet potom svojih člankov in razprav v znanstvenih novinah francoskih, nemških in španskih, a hrvatsko javnost sta seznanila s svojimi knjigami in dopisi v novinah, osobito v “Prosvjeti” in “Vijencu”. Zopet sta svoje bogate zbirke darovala narodnemu muzeju v Zagrebu. Brata Seljan sta ponosna povsod in vedno na svoje hrvatsko ime in delata za čast Hrvatstva. — O vseh teh svojih potovanjih in doživljajih bosta pripovedovala brata Seljan v Jolietu, 111., v Sternovi dvorani v nedeljo, dne 28. aprila, ob 8. uri zvečer, a svoje pripovedovanje bosta spremljala s krasnimi slikami iz Afrike in Amerike, koje slike sta sama posnela po naravi. Hrvati in ostali Slovani so lahko ponosni na rod bratov Seljan, in mi Johetčanje pohitimo na njuno predavanje v nedeljo zvečer! s/ - Khuen-Hedervary res odstopil. Dunaj, 17. apr. — Cesar Franc Jožef je sprejel v gradu Schoenbrunn grofa Khuen-Hedervaryja, ki se je službe kot ogrski ministrski predsednik končno veljavno naveličal. Grof Khuen je dokazoval vladarju, da mu ni mogoče poravnati z vojnim mini-stro'm generalom pehote pl. Auffen-bergom Spornih vprašanj o predlogi brambne reforme, in je izjavil, da mora ostati pri svojem odstopu. Cesar je pripoznal razloge, ki jih je navedel grof Khuen za neogibnost njegove od-stave iz urada in dostojanstva, in je potrdil ostavko. Ali odstopi že tudi Auffenberg? Dunaj, 20. apr. — Dr. pl. Lukacz, novi ogrski min. predsednik, in vojni minister general pehote pl. Auffenberg sta imela temeljit razgovor o položaju, kakor je nastal vsled ogrske opozicije proti vojni predlogi. Od sicer dobro poučene strani se poroča, da bo general pl. Auffenberg pred ogrsko delegacijo, ki se snide v kratkem tu na Dunaju k skupnemu zasedanju z avstrijsko delegacijo, podal tozadevno izjavo. General baje odstopi iz službe kot vojni minister meseca avgusta. Jolietske novice. —Veselo presenečenje. V torek, na predvečer svojega rojstnega dne (24. aprila), je bila velespoštovana gospa Ana Grahek, roj. Stukel, soproga g. Johna Grahek, gl. blagajnika K. S. K. J. in dobro znanega gostilničarja pod h. št. 1012 N. Broadway, preprijetno presenečena. Čestitat so ji prišli njeni mnogi sorodniki in sorodnice, ki so nepričakovano prihajali drug za drugim in jo veselo iznenadjali z dragocenimi darili. G. John Stukel st., njen 831etni oče in Radeckijev veteran, je bil med prvimi čestitavci, in sledilo mu je pet njegovih hčera in troje sinov (četrti, Jakob, je poslal čestitko iz Hibbinga, Minn.). V čast gospej Grahkovi so bili zbrani: G. Josip Stukel (njen brat) in soproga s hčerjo Ano in sinom Frankom; g. John Stukel (brat) in soproga; g. Math. Stukel (brat) in soproga; ga. Marija Zelne-kar (sestra); g. Math. Judnič in soproga Katarina (sestra); ga. Helena Mutz (sestra) in hči, ki sta prišli čestitat s farme (28 milj od Jolieta); g. Matevž Kožuh in soproga Neža (sestra); nadalje g. John Petrič in soproga Katarina (sestrična), g. John Pluth (bratranec) in soproga Helena, ga. Katarina Brunskole (sestrična) in hčeri Rose in Annie,, ter gdč. Marija Doroteja, ki je prinesla lep dišeč šopek cvetlic. Gospa Grahkova je bila neizrečeno vesela, ko je videla okrog sebe toliko sorodnikov in sorodnic, ki so ji ohranili ljubezen izza mladih let do danes, kar je pokazal prelepi večer v torek; pa veseli so bili tudi njen soprog in njuni otroci Johnny, Elizabeta in Lillian, od katerih prva dva-1 študirata v višjih šolah. . Vsem cenj. čestitav-cem izreka ga. Grahkova prisrčno zahvalo. — G. Frank Ambrožič, ki je bil doslej član mestne požarne brambe, je . prestopil te dni v poštno službo in postal pismonoša — prvi Slovenec v tej službi. Program svečane sv. mise u Hrvatskoj crkvi u Jolietu, III, dne 28. aprila 1912 u 10 pred poludne. Misa: “Our Lady of Loretto”, uglas-bio A. Mentzel, na 4 glasa pjeva crkveni zbor. Pod misom—c 1) “My Rosary”, uglasbio E. Nevin, igra solo violin S. A. Vertuno M. D. — 2) “Ave Maria”, uglasbio Gounod, trio, igraju S. A. Vertuno, I. violin, Mirko Seljan, II. violin, Stevo Seljan, flavt. — 3) “Meditation”', uglasbio Schumann, igraju violin Mirko Seljan, flavt Stevo Seljan. — 4) “Wer hat dich geschaffen” (tko tc' je stvorio), uglasbio Strauss, igra solo violin Mirko Seljan. Rev. G. Violič. S^BVO SEtT-iJKfcr IZ SLOVENSKIH NASELBIN Joliet, 111., 24. apr. — Prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m., zvečer ob 8. uri nastopita kot predavatelja v Sternovi dvorani brata Mirko in Stevo Seljan, slavna hrvatska potovalca in preisko-vatelja Afrike in Južne Amerike, ki sta imela tekom zadnjih mesecev več poljudno znanstvenih predavanj po raznih slovanskih naselbinah v Združenih Državah in tudi po nekaterih vseučiliščih pred najodličnejšimi učenjaki — vsepovsod z največjim uspehom. Zato nam je rodoljubna dolžnost, da slavna Hrvata brata Seljan primerno sprejmemo in pozdravimo tudi v Jolfetu, kjer bivamo Slovani v velikem številu. Spored predavanja bo naslednji: 1) Rev. G. Violič—Predstavni govor. 2) Mirko Seljan — O .Abesiniji, Osrednji Afriki in Južni Ameriki: zemlja, narod, običaji in doživljaji: predavanje bo spremljalo 200 uke piše v izvirnih stereoptičnih slik. 3) Stevo Bogom! Seljan—O Hrvatski in domovinskih dolžnostih. 4) Slučajni goyorniki. Predlagana bode na skupščini tega večera protestna izjava jolietskih Slovanov zoper nasilje in krivico, ki se godi bratom Hrvatom v stari domovini pod banom Čuvajem, ki je naj hujši trinog in izdajica naroda. Zatorej v nedeljo zvečer na predavanje bratov Seljan vsi vi, ki ste zavedni in rodoljubni! Vstopnina $1, SOc in 25c. — “Krivoprisežnika” bodo igrali naši cerkveni pevci in pevke v nedeljo 19. maja t. 1. v Sternovi dvorani, in sicer popoludne in zvečer. Vaje se pridno vrše. Čisti dobiček namenjen za nakup velikega oltarja. Več izpo-ročimo pozneje. — Oceno predstave “Revčka An-drejčka” v zadnji št. A. S. nam je še nekoliko izpopolniti. Predvsem moramo še posebej pohvaliti nekatere igravce, ki so se odlikovali. G. Frank Skole se je izkazal v naslovni ulogi kot izvrsten diletant, ki se mu je vide- _ da hi prvikrat iia odru; njegovo igranje je večkrat izzvalo poseben ¿plavž, in le žal, da niso mogle priči do polne veljave tudi njegove besede, to pa zaradi neakustične dvorane; tudi pel je prav ganljivo naš Andrej ček. Imeniten je bil g. Frank Drašler kot Pavel, veliki hlapec pri Jeklenu; že po svoji zunanjosti “zavber fant”, je bil v krasnem kostumu gorenjske noše videti še mnogo lepši; njegov nastop je bil korajžen in ljubimcu primeren v slehernem prizoru; in občinstvu je zlasti ugajala tudi njegova le pa izgovarjava slovenščine, dasi je bil naš Pavel rojen v tej deželi; takihle fant v smo lahko veseli in ponosni nanje! G. John Longflos kot bogati zasebnik Zvitorog je briljiral s svojo eleganco; tako fino je nastopal in tako zapeljivo govoril, da se ni bilo čuditi, ako se je bohinjska krčmarica zaljubila vanj do ušes. Klasičen občinski birič je bil g. Frank Blatnik kot Nosan; tako mogočno je nastopal in govoril tako oblastno, da se ga je skoro bal sam župan; in tudi kot lovec Strel je izvršil svojo ulogo izborno; ima v sebi čut in talent igralski, kar smo vedeli že izza njegovih nekdanjih nastopov. G. John P a s-dertz kot Domen, gostilničar v Št. Janžu, je bil mojstrski v govoru in kretanju, pa tudi njegove mustače je vse občudovalo. Posebno pohvalo zasluži tudi g. John Jelenič, ki je igral Grešnika, soseda Jeklenovega, tako dobro, da bi ga ne mogel bolje, ako pomislimo, da jd prevzel svojo veliko ulogo šele dva tedna pred predstavo; videlo se je, da ima veselje in nadarjenost za glediško igranje. Prav dobro je igral tudi g. Frank Sodec kot občinski siromak Matija in tako lepo je govoril po slovensko, ko da je bil rojen na Kranjskem, in vendar ni bil nikdar onostran Atlantika. Tudi g. J o s i p G r i 11 kot siromak Janez je pokazal veselje do igranja in zmožnost, in zlasti še izvirnost v kostumi-ranju. G. John Drašler, tudi rojen Američan, je bil kot hlapec Šijnen popolnoma zadovoljiv. Izborno je predstavljal g. Anton Kočevar Planinca, prijatelja Zvitorovega, in tudi g. J o h n Težak kot lovec Logar je povsem zadostil svoji mali ulogi. “An-žeta” F. K o s t e 1 c a smo že zadnjič pohvalili in ga bomo še o priliki. In oče Jeklen tudi ni zaostajal in je pomagal po svojih močeh k uspehu igre. —-Omenjamo tudi še, da je dnevnik ‘The Joliet News’ prinesel silno pohvalno kritiko o naši glediški predstavi; da se je te udeležilo tudi dokaj Angležev, ki niso razumeli naših besed, pač pa še danes hvalijo naše igranje, in dr. sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J., ki je priredilo igro, je zaslovelo po vsem mestu. Takele predstave povzdigajo slovensko čast, je rekel Mr. Schager, znani tajnik jolietske trgovske združbe (Merchants’ Association). — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bodnar Mike, Črnik R., Ivankovič John, Kovač Frank, Martin John, Matešič Marko, Matijevič Stanko, Sajcin Andrej, Slakar Helena. godi po nekaterih krajih. Smo lepo mirni. Akoravno imamo zadružni sa-lun in velike čaše in dobro pivo, pa vseeno nas preveč ne razburja. Tudi naznanjam, da je včeraj, to je v nedeljo 21. aprila popoludne prilomastil hud vihar in je podiral hleve, dimnike, vrtne ograje in tudi človeška stanovanja. Posebno severni del naselbine je močno poškodovan, in tudi štirje naši rojaki so prizadeti. Ljudi ni poškodovanih drugih, kakor naš rojak gospod Alojz Bedenko je malo obrezan po obrazu, ker mu je razbita šipa priletela v obraz. In tudi rov št. 5 je vihar podrl, kar je tik zemlje. Prilagam tudi naročnino za enega naročnika. K sklepu Vas lepo pozdravljam, you can with Vinegar” — katero bodeš potem rabil? Rojaki, pomislimo, da se nahajamo v 20. stoletju, v dobi civilizacije in napredka! Stopimo vsi na krov kakor en mož za napredek in procvit naše slovenske naselbine! Storimo delo, za kar nam bodo naši potomci hvaležni in pokažimo drugim narodom, da smo tudi mi napredni in da ne znamo samo pive piti! Pozdrav vsem somišljenikom! Vam, gospod urednik, pa obilo uspeha! Frank Boštnar, 312 Mary St. New York, 22. apr. — Gospod urednik: — ¿alosten “junak” dneva je po vsej pravici generalni direktor črte "Bela zvezda” — g. Ismay! Menda ga ni človeka ne tu ne onstran oceana, ki ne bi izgovarjal imena njegovega — s studom. Svet ga je že obsodil kot moralnega krivca pogina plavajočega modernega hotela novorojenega parobroda “Titanic”. Trese mu se neizrekljiv del njegove toalete in v obram- bi svoji zdihuje, in komaj čaka, da se urednik, in vse čitatelje in čitateljice' otrese ameriških spon, da stopi na do-tega lista in častitega gospoda Jos. I mača tla — londonska, kjer ga pa tudi Pollaka, ker tako lepe povesti in na Amerikanski Slovenec. Z A. Mustar. Little Falls, N. Y., 16. apr. — Pozno ne čaka preljubezniv sprejem. Vso krivdo zvrača na junaškega kapitana Smitha, kateri je storil kot plaćenik le svojo dolžnost, ker je moral. Svoj edini greh, da se je pokoraval spremljajoče v noč domov grede, sem stopal neka- \ mu £a direktorju, je plačal krvavo, ži ko trdo po kamenitem tlaku našega vet' 11' h°teb ^asi se 'j111 ie, nudila i; mesta. Nehote sem se spomnil na ki- čolna rešilna roka, vrnil se je k paro-tico naše narodne pesmi. Res da. je brodu in — vtonil. S smrtjo je zbrisal številka mala bratov se izneverila, ali madež raz sebe, spomin njegov nam večina je ostala, ki so bratje verni iz ostane svet in nad neizmerno velikim srca! In z veseljem sem pospešil ko- njegovim grobom bo večno cvetela rake, misleč si: današnji dan mi pač Carbon Hill, 111., 22. apr.— G. urednik, natisnite par vrstic v predale Am. Slovenca, da naznanim rojakom, kako se imamo tukaj. Od dne 1. aprila 'štrajkamo, kakor po drugih premogovnikih. Pa ' ne štrajkamo, da bi se tepli, kakor se to ostane za vedno v spominu. In kako pa tudi ne, ko sem se po tako dolgem dolgem času zopet enkrat počutil kot bi bil doma, na slovenski zemlji, v svojej mili mi rojstni vasi in domači farni cerkvi. Dne 10. t. m. nas je namreč obiskal Rev. Father Anzelm Murn iz New Yorka, katerega smo vsi z radostnim srcem pričakovali, da se nam tako spolni želja, opraviti naše velikonočne dolžnosti. Štiri dni srno imeli cerkvene pobožnosti, in tako je bila dana prilika vsakemu, slišati božjo besedo v svojem materinem jeziku, katero nam je častiti gospod tako milo, navdušeno in prepričevalno govoril, da je mogla prq-, jjre(i tu i KRANJSKO 't — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 30. marca S Slovencev, 14 Hrvatov in 60 Macedoncev; dne 1. aprila 240 Hrvatov in 152 Macedoncev in Bolgarov; dne 2. apr. 23 Slovencev, 11. Hrvatov in 20 Macedoncev. -— Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani je dobila za velikonočne piruhe krasno električno razsvetljavo. Nad sto žarnic je poveličevalo hišo božjo. To je sedaj prva cerkev v Ljubljani, ki ima poleg mile plinove razsvetljave tudi še električno. Tudi sicer se je v cerkvi in zunaj vse popravilo. Naravnost krasna so vsa cerkvena vrata. — Iv umivanju nog na veliki četrtek v Ljubljani so prišli letos naslednji starčki: Koprivec Jernej iz Ljubljane, star 94 let; Kadunc Martin iz Ljubljane, 90 let; -Makovec Tomaž iz Borovnice, 89 let; Iverč Tomaž iz Predoselj, 88 let; Grašič Martin iz Kranja, 85 let; Vrečar Janez iz Ljubljane, 85 let; Koselj Jakob iz Kamne gorice, 84 let; Janc Janez iz Predoselj, 80 let; Demšar Jakob, Sv. Jurij pri Kranju, 79 let; Arhar Anton iz Št. Vida pri Ljubljani, 78 let; Zorman Jurij iz Slavine, 78 let; Trtnik Jakob iz Ljubljane, 75 let. Skupna starost starčkov znaša 1005 let. — Telefon v Ljubljani. Čuje se, da bo Ljubljana, če bo vse gladko šlo, dobila do meseca avgusta novo telefonsko oihrežje in novo centralo. Mnogi interesentje na to že komaj čakajo. —Belokranjska železnica. Pred vhodom v bodoči tunel pod Grdešičevo vilo je odkopan znaten del ploščadi in je nasut že dolg, pa ozek nasip proti Krki. Položene so tračnice, po katerih vozijo v vozičkih zemljo na nasip. Dne 3. aprila se je pa zemlja nenadoma usedla, tračnica se je na desnem kraju ponižala in poln voziček prsti se je prevrnil in se valil po bregu proti Krki. Ponesrečil se ni slučajno nikdo. — Konkurz je bil otvorjen dne 4. aprila nad premoženjem v Ameriko pobeglega trgovca in lastnika mlina v Domžalah Jakoba Bončarja. Kakor se zatrjuje, sta mu oče in brat podpisala za 160,000 kron, bo pa morda še več. “Steiermaerkische . Eskompte-bank" pa piše, da znaša njena tirja-tev 250,000 kron in je za to vsoto varna z vknjižbami na vseh posestvih Jakoba Bončarja v Domžalah in na posestvih njegovega očeta v Ljubljani. Tudi pri “Grazer Disconto-Gesell-schaft” je zapustil Jakob Bončar velik dolg, tako da tirjatev “Grazer Dis-conto-Gesellschaft” in “Steiermaerkische Eskomptebank” znaša okoli 400, 000 kron, ki so vknjižene na posestvih Bončarjevih sorodnikov in jih krijejo tudi jamstva njegovih trgovskih znancev. — Epidemija. Stara Oselica, 2. apr. 1912. V jeseni so bile pri nas v vsaki hiši ošpice in davica. Zdaj se je pojavila Škrlatica. Več imamo mrličev v štirinajstih dnevih kakor celo lansko leto. Zraven tega razsaja tifus. Miha Lazar je ušel dne 31. marca zmešan na vročinski bolezni in ga že tri dni' išče 20—30 ljudi. Nesrečnega Miha vidijo tupatam, pa domači ga ne dobijo. — Sejmišče bodo preložili v Novem mestu. Tik pod pokopališčem, ki bo preloženo na svet ob Ločenski cesti, je veliko sejmišče. Tudi sejmišče bodo zdaj preložili ob Ločensko cesto. S tem se bodo dobila krasna in obsežna stavbišča na najlepšem delu v Novem mestu. — Novo brezno pri “jamcah’’. Fr. Gruden iz Dol. Retij je dne 2. aprila, zasledil deset minut hoda od Dol. Retij v Sroboškem gozdu na mali gori “pri jamcah” malo neznatno odprtino. Ko vrže vanjo kamen, je kamen letel v globočino, da se je hitro naštelo 30, in naposled je padel v vodo. Fr. Gruden je odšel po orodje, da odkoplje vsaj toliko, da zleze človek v odprtino. To se 'e .tudi z veliko nevarnostjo zgodilo. Pri tem delu pa mu je ušla iz rok 5 kron vredna železna vzdigača (kripa) ter se kotala v globočino. Vse-kako je brezno zelo zanimivo, ima dva enakogloboka navpična rova in je najmanj 300 m globoko. — Osebne vesti. Za okrožnega in zdraviliškega zdravnika v Toplicah je imenovan dr. Konstantin Konvalinka, sedaj na Brdu. — Kot sekundarij v bolnici čč. Usmiljenih bratov je 20. marca ustopil dr. Maks Ofner, doma s Kočevskega. — Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla dne 4. apr. ga. Marija Zalaznik, soproga slaščičarnarja Jakoba Zalaznik. — V Hrašah pri Lescah je umrl posestnik Andrej Ažman, brat nadučitelja Josipa Ažmana v Breznici. — V Litiji je umrl Franc Planinšek, posestnik, mizar in lastnik pogrebnega zavoda. :— Pri Sv. Križu pri Litiji je u-mrla po svoji dobrotljivosti obče znana ga. Alojzija Miklavčič, stara 82 let. —Na Potokih v občini Koroška Bela na Gorenjskem je umrla znana posestnica Terezija Krevljič, velika dobrotnica revežev. — V deželni bolnici je umrla učiteljica strokovne šole gdčna. Ivana Petrovčič; zadnji čas je bivala na Vrhniki. — V Ilirski Bistrici je umrla ga. Amalija Podboj, roj Žnidaršič, sodnikova vdova, ki ima mnogo' znancev tudi po Dolenjskem. Po njej žalujeta sin Alfred, c. in kr. major in hči Melanija. — V Ljubljani so umrli: Pavla Pečnik, šivilja? 17 let stara; Helena Dolinar, bivša služkinja, 87; Viktor Puc, mizarski omočnik, 32; Fran Kregar, delavec, 42; Marija Caj-hen, bivša delavka, 86; Janez Gerbec, delavec, 29; Jožef Dobravec, dninar, 22; Mihael Mlakar, delavec, 33; Janez Mejač, hlapec, 72; Frančiška Jesih, delavka v tobačni tovarni, 27. — Profesor dr. Cerk ponesrečil na Stolu. Dne 4. aprila se je podala iz Ljubljane dijaška družba mladih prijateljev gorenjskih planin na goro Stol. Povabili so tudi mladega, obče priljubljenega profesorja na ljubljanski državni gimnaziji dr. J. Cerka. Družba je od postaje Žerovnica veselih obrazov korakala po strmini, četudi je pihala grozna burja. A naenkrat pa potegne tako silen veter, da je profesorja dr. Cerka vrglo preko neke skale v globočino, koder je z razbito glavo obležal mrtev. Obče priljubljenega profesorja so prepeljali v Ljubljano, kjer je bil na velikonočno nedeljo ob velikanski udeležbi občinstva pokopan. — Iz Ljubljane je odrinil turistom, ki so z velikim trudom priplezali do Prešernove koče, na pomoč oddelek 16 vojakov ljubljanskega planinskega polka, ki so mu poveljevali štirje poročniki. To vojaško ekspedicijo so spremljali domačini in tu se je pripetila skoro še ena nesreča. Domačinu, nekemu mizarju, se je prav blizu mesta, kjer je ležal mrtev profesor dr. Cerk, tako nesrečno izpodrsnilo, da je drčal kakih 600 metrov globoko po snegu. Po obrazu in po trebuhu in rokah se je močno odrgnil in le za las je manjkalo, da ni telebnil v prepad. Dobil je močne poškodbe. Tudi dijak Zdenko Kunc se je precej poškodoval. Vojaštvo je s pomočjo domačinov rešilo dijake in jih spravilo do Žerovnice, kjer so jih s skrbjo in žalostjo čakali stariši in . sorodniki. Nesrečo je zakrivil hud vihar, deloma pa tudi to, ker niso bili udeleženci dovolj opremljeni z vsemi pripomočki, ki jih rabijo hribolazci. — Strela je udarila v zvonik na Sv. Gori nad Litijo dne 29. marca zvečer ter napravila nekaj škode. — Bogokletneža. Tovarniška delavca 201etni Alojzij Dobruta pri Dev. Mariji v Polju in 18 let stari Peter Cimerman iz Slapa sta zaradi svoje surovosti na najslabšem glasu. Dne 5. januarja t. 1. sta zvečer pred Avsecovo hišo razgrajala in na tak nesramen način Boga preklinjala, da se je vse nad njima zgražalo ter so poslali po orožnike. Orožniki so ju odpravili, a ker sta počela še hujše Boga preklinjati, sta bila aretovana. Obdolžencema tajenje ne pomaga, ker'je ovrženo po zaslišanju prič. Dobruta se bode pokoril zato 5 mesecev, Cimerman pa dva meseca v težki ječi. — Naskok na gostilno. Delavca Jožef Kalan po domače Marušen iz Dru-lovke, in Jože Kalan po domače Urhov iz Mavčič, sta prišla neki večer pred Staretovo gostilno v Laborah. Trkala sta na vrata, ki jih niso hoteli domači odpreti. Čez nekaj časa se je začulo silno razbijanje, pričelo je leteti kamenje v okno čumnate, kjer je stala gospodinja in ki vsled srečnega slučaja ni bila zadeta. Nato se je vsulo kamenje, med njim debelo tudi kakor telečja glava. Razbila sta 15 šip. Nevarnost je bila tor-ej za domače in goste velika. Tudi vrtno ograjo sta poškodovala. Obdolženca sta pred sodiščem trdila, da nista prizadela nobene silovitosti, ker sta bila do nezavednosti pijana, vendar pa je priznal Urhov, da je proti vratom vrgel nekaj cestnega gramoza. Obsojena sta bila vsak na tri mesece težke ječe. — Bogastvo so mu zavidali. Pred kratkim je prišel iz Amerike domov Janez Lenarčič. Naselil se je v svoji rojstni vasi, živel je dobro, toda le sam za sebe in ni hotel imeti z ljudmi ne opravka, ne pomenka. To se je ljudem čudno zdelo, posebno še, ker so vedeli, da je bil v Ameriki oženjen, domov pa ni pripeljal žene. No, to bi mu bili še lahko odpustili, da je pustil ženo v Ameriki, toda ljudje so izvedeli, da je naložil takoj po prihodu domov okoli 20,000 K denarja v različne hranilnice in posojilnice. Vsled te novice so se razmajili dolgi jeziki suhih ženic in začelo se je po vasi šušljanje: “Seve, bogat je, zato nas ne pogleda, ker smo revni, smo mu preveč preprosti, seve, ker se je rodil za zelenimi zavosami, o, še dobri mu bomo. Pa saj sam Bog ve, kje in na kak način je dobil toliko denarja. Na pošten način ga ni mogel dobiti v par letih toliko. Jojmine, ženo ima bogato, ženi je pokradel, i seveda, saj drugače ni mogoče, zdaj je pa pribežal z ženinim denarjem domov. Kajpada, zato pa tudi žene ni pripeljal domov s seboj. Po tem se pa ta nepridiprav še tako drži, kakor bi bili mi lumpje, on pa svetnik. O, le čakaj...” In res je prišlo to natolcevanje orožnikom na uho. Tedaj se je pojasnila zadeva in odkrila vsa hudobija natolcevanja: Lenarčičeva žena je imela v Ameriki hišo in denar. Lani je pa Lenarčiču j umrla žena in mož je podedoval njeno premoženje. Izognil se je kraju žalo-! sti in prišel domov, govoril je malo, ker je žaloval po ženi. pa tega ni obesil na veliki zvon. •— Tako je'življenje. —■ Krvav pretep zaradi žganja. — Nedavno so popivali drvarji Jernej in Jakob Kunčič, Jernej Novak in Jožef Košir v Mojstrani pri Mariji Babič. Ker na Novakov poziv ni hotel Jernej Kunčič več plačati za žganje, sta šla Novak in Košir na prosto. Tu je povedal Novak Koširju, da hoče Jerneja Kunčiča napasti in ga prosil, naj mu posodi svoj nož, kar je ta tudi storil. | Nato se je postavil Novak pred vežna vrata ter poklical Kunčiča ven. Komaj pa je ta prestopil prag, zadal mu je Novak tri sunke z nožem. En sunek mu je predrl levo stran prsi, z drugim sunkom ga je ranil na levi nadlehti. Novak se je zagovarjal spočetka s pijanostjo, kasneje pa krivdo priznal. Obsojen je bil na. osem mesecev. Košir pa zato, ker mu je nož posodil, na tri mesece ječe. —- Motena veselica. V Pintarjevi gostilni v Knapih se je vršila plesna veselica. Po polnoči se je vnel med fanti prepir, tekom katerega sta si skočila Jožef Ravnikar, posestnikov sin v ŠevHah, in tesar France Pušar v lase. Ravnikar ga je sunil z odprtim nožem v glavo, nato mu pa vrgel pivsko steklenico s tako silo v glavo, da se je Pušar nezavesten zgrudil. Ravnikar, ki dejanje priznava, je bil na tri mesece težke ječe in v plačilo 175 K odškodnine obsojen. — Nevaren potepuh. Andrej Kovač, delavec iz Ihana, se je v zadnjem času brez dela klatil okoli in kradel. Bil je že sedemkrat zaradi tatvine predkaz-novan. Dne 12. marca t. 1. se je uti-hotapil v hišo Marije Selan, kjer je nameraval krasti, kar se mu pa ni posrečilo, ker se je. nenadoma vrnila gospodinja domov. Skril se je pod posteljo, nato pa zbežal na prosto. Obdolženec se je zagovarjal pred sodiščem, da ni mislil krasti, marveč si poiskati nekaj jestvin, ker je bil lačen ter ga je sram prosjačiti. Ta zagovor seveda ni našel pri sodnikih odmeva. Da ga ni gospodinja zasačila, pokradel bi bil gotovine, zlatnine in drugih reči nad 200 K. Za kazen je prejel 13 mesecev ječe. —Bližnjemu v pomoč! Provincijalat usmiljenih bratov v Gradcu je kupil dne 29. marca 1912 posestvo gospoda Petraka pri Sv. Petru v Savinjski dolini v namen, da se bo zidala bolnišnica v prid spodnještajerskega ljudstva. Ob enem so usmiljeni bratje tudi kupili vodno moč, da se bo v zavod lahko napeljala električna luč. — Veržej. Iz Turina je došlo poročilo, da je generalni zbor salezijanske družbe sklenil, že letos otvoriti zavod v Veržeju. — Mala Nedelja. Dne 31. marca se je vršila pri nas toli potrebna ustanovitev katoliškega izobraževalnega društva za Malo Nedeljo ob nepričakovano veliki udeležbi. Mladinski organizator č. g. dr. Hohnjec je govoril o izobrazbi in pravem napredku na krščanski podlagi. — Celjska okolica. Naš novoizvoljeni župan gospod Avgust Sušnik je odklonil županstvo naše slovenske občine. — Smrtna kosa. V Pukavcih pri Ljutomeru je umrl dne 30. marca Aloj zij Schreiner, oče č. g. provizorja .v Žalcu, Fr. Schreinerja. — V Podlogu pri Št. Petru v Savinjski dolini je umrl g. Peter Berdev, bogoslovec IV. letnika, za jetiko. — V Vurbergu je umrl 211etni mladenič Janez Pivec, član Mladeniške zveze in Marijine družbe. —V Dedjivasi je umrl posestnik Mihael Leskovšek. — V Pilštanju je u-mrla šele 22 let stara učiteljica iz Pre-vorja, gdč. Marica Oprešnik. -—- V Vitanju je umrl posestnik Jos. Oprešnik, vulgo Šentak, 76 let star, svoj čas uslužben v Mariboru pri škofu Slomšku. — V Gradcu je umrl pisarniški ravnatelj v pok. Anton Mravlak. Pokojni je bil svoj čas dolga leta uslužben pri celjskem okrožnem sodišču. — Pragarsko. Dne. 1. aprila predp. se je na naši postaji ponesrečila Ivana Pezdiček, žena železniškega delavca v Studencih. Na vseh štajerskih postajah kličejo sprevodniki smer vlaka le v blaženi nemščni. Ker pa nesrečnica ne razume niti besedice nemški, torej rudi ni razumela, v katero smer odpelje vlak, je vstopila v kriv vlak. Šele, ko se je jel vlak pomikati, ji je bilo jasno, da se pelje v nasprotno smer. Skočila je iz kupeja in je s tako silo padla ob tla, da so jo težko ranjeno spravili z rešilnim vozom v bolnišnico. Tudi ta slučaj priča dovolj jasno, da je tudi to nezgodo zakrivilo sistematično zapostavljanje našega jezika. — V Voglajni utonil je dne 3. apr. deček Prevc iz Voglajne pri Celju. —- Surova hči. Iz Laškega trga z dne 4. apr. pišejo: Med 781etno posestnico Cecilijo Piki in njeno hčerjo pri Sv. Jederti vlada že delj časa prepir. Hči živi jako lahkomišljeno in ima že več nezakonskih otrok, za katere pa mora skrbeti skoro čisto sama 781etna mati. V zahvalo za to pa hčer še grdo ravna s svojo materjo. Enega zadnjih dni se je spravila celo s sekiro nad mater ter jo ž njo večkrat udarila. Prizadjala ji je težke poškodbe. Proti surovi hčeri so naznanili ovadbo. — Cven pri Ljutomeru. Žalostno cvetno nedeljo smo imeli letos na Cve- f --* v *-* J j v- ¿.uc Vi w goici. j pri posestniku Trojnarju, kateremu je ( zgorelo gospodarsko poslopje in hiša. ’ Skoraj bi še postal žrtev plamena gospodar sam, ko je šel v sobo, da bi rešil svojce. Ogenj se je nagloma širil vsled vetra ter je vpepelil še gospodarska poslopja . sosedov Roškarja, Vršiča in Kukola; zadnjemu so zgorele tudi svinje. Govori se, da je zanetila ta ogenj neka zlobna roka. — Vlom. Iz Celja dne 1. apr. pišejo-: V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno v gostilno Frana Čečeka v Gaberju pri Celju. Tatovi so odnesli denarja, obleke in drugih reči v vrednosti o-krog 250 kron. Orožniki tatove pridno iščejo. — Imenovan je tajnikom Južnoštajerske hranilnice v Celju na mesto umrlega Janko Vavkena gosp. Matija Benčan. —• Med vasovalci. Dne 5. februarja so šli fantje Štefan Štimlak, Karl Lampret in Konrad Seličan v Novi cerkvi pri Celju vasovat. Pri tem so se stepli in v pretepu je Štimlak Lampreta in Seličana obdelal z nožem. Za svoje dejanje se je imel zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem, katero ga je obsodilo na šest mesecev težke ječe. — Celovec. Dne 3. aprila so našli v njegovi sobi na Beljaški cesti obešenega nekdanjega trgovca Ivana Levca iz Ljubljane. Bil je težko bolan'in je že dve leti ležal v postelji. Iz obupa se mu je bržkone omračil um in je šel v smrt. — “Vodnik po Koroški.” Dne 3. apr. je bil v Celovcu sestanek radi "Vodnika po Koroški”, ki ga misli izdati koroška podružnica Slov. plan. društva. — Nemške drznosti. “Mir” piše: Celovški kolodvorski škandali še ne ponehujejo. Nedavno zahteva slovenska stranka pri oddelku za državno železnico v Celovcu v vsej dostojnosti tri vozne listke do Trsta. Komaj šoli odrasla blagajničarka se čuti poklicano, s prezirljivim posmehom “hans-lati” slovensko stranko s pridržanjem listkov in z neumnim povpraševanjem: “Bas ist das?” Le s pomočjo neke zraven prišle Ljubljančanke, ki je tolmačila s svojim “kuhel-tajčom”, se je posrečilo imenovani stranki, priboriti si za denar zaželjenih voznih listkov. Na mlečnozobih frajlicah torej sloni v Celovcu vsa nemška čast na celovškem ’ kolodvoru! Pripomniti je treba, da je dotična stranka v Gorici in Trstu brez najmanjše težave dobila vozne listke na slovensko zahtevo. Nadalje j e bil pisec tega sam očividec v Celovcu pred tednom dni, ko sta dva Laha na laško zahtevo, pravzaprav bolj s kazanjem nego z zgovorom prejela listke. Tako sedaj pa svet še naprej trdi, da je Slovenec izzivač, ako na svojih tleh zahteva za svoj denar v svojem jeziku vozni listek. — 251etnica kneza in škofa dr. Kahna. Na Jožefovo dne 19. marca je preteklo 25 let, odkar je bil posvečen v škofa resignirani prevzvišeni knez in škof krški dr. Jožef Kahn, pravi tajni svetovalec cesarjev. Nad 23 let je opravljal težavno službo višjega pastirja v krški škofiji. — Italijani za zedinjenje italijanskega dela Goriške, Trsta in Istre. Ljubljanski “Slovenec” piše o tem: Spričo jugoslovanskih prizadevanj za zedinjenje južnih dežel v upravno celoto postaja Italijanom tesno okoli srca. Sami najbolje vedo, na kako trhlih nogah stoji njih nadvladje v teh deželah, vedo tudi, da bi se to nadvladje tisti hip pogreznilo v prah, kakor hitro bi mu vlada odtegnila svojo oporo. Dalmacija v tem oziru dovolj glasno govori. Zato bi svoj čolnič radi še o pravem času spravili na varno. "Indipendente” je v več obširnih člankih sprožil in obdelal vprašanje, da se italijanski deli Goriške, Trsta in Istre oddele od slovenskih oziroma hrvaških in združijo v upravno celoto. Le na ta način se morejo Italijani ubraniti slovanski poplavi. Ta politična misel je zelo značilna; saj še ni tako dolgo od tega, ko Italijani sploh niso hoteli priznati eksistence Slovencev in Hrvatov v teh pokrajinah, marveč smo jim bili le brezpravni “ščavi”. Danes pa bi se že radi delili z nami! Pa bo težko šlo. Kje naj se postavijo meje? Saj niti Gorica in Trst nista italijanska, okolica in dežela sta pa na vsej črti slovenski oziroma hrvaški. Italijanska so komaj istrska obrežna gnezda, ki pa po suhem nimajo zveze med sabo. Najbolje bo, da italijanska gospoda še malo počaka; njena trdnjava v Istri mora preje dobiti še par krepkih sunkov in razpok, da se ohladi njena nestrpnost, ki se še brani najmanjšemu spoznanju nasproti slovenskemu in hrvaškemu ljudstvu, kar so znova dokazala zadnja pogajanja za sporazum. Ta gospoda noče poslušati pameti — izmodri naj jo bič, ki ji ga brez usmiljenja plete naraven razvoj narodnih, gospodarskih in političnih razmer. Bodočnost je Slovencev in Hrvatov! — Lastnik Piccola umrl. Umrl je v Trstu lastnik “Piccola”, žid Ladislav Mayer. Mož je prišel v Trst s culico, svet zapušča kot milijonar. — Smrtna kosa. V Gorici je umrla v 26. letu svoje dobe gdčna. Srečka Hrovatin, hči nadučitelja v p. in sedaj voditelja deške pripravnice “Šolskega Doma” g. Josipa Hrovatina. — V Vel. Žabljah je umrl France Bat, star 84 let, nadarjen samouk, ki je hranil še vse Bleivveisove novice. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. •— Absolutizem na PIrvaškem. O uvedbi absolutističnega režima na Hrvaškem so pisali dne 4. apr. razni listi takole: “Dunajska “Reichspost”: “Gotovo je, da najnovejše nasilje proti Hrvaški pomeni smrtni udarec za unionizem in edinstvo med Ogrsko in Hrvaško, Khuen in Čuvaj bosta dosegla to, da se bo Hrvaška ogrskega jerobstva še preje oprostila.” — “Union” izvaja, da sta se najmočnejši stranki na Hrvaškem, ki sta se preje medseboj na življenje in smrt bojevali, združili, da dosežeta splošno in enako volivno pravico ter finančno neodvisnost od Hrvaške. Leta 1913 gre finančna nagodba z Ogrsko proti koncu. Čim hujši bo pritisk Ogrov, tem večje bodo zkhteve Hrvatovi Mažari bodo morali ali odnehati ali se pa bodo bridko kesali. “Union” priporoča hrvaškim poslancem edinost in previdnost, zakaj bližajo se usodni časi. — “Zeit” pravi, da je proklamacija diktature na Hrvaškem čin, ki škoduje interesom cele monarhije. Jugoslovani so najvažnejši element za balkansko politiko Avstro-Ogrske. Preganjajoč Hrvate, Avstrija ne bo pridobila ugleda med balkanskimi narodi. Minister za zunanje zadeve ne sme trpeti, da se na ta način vzgaja na jugu iredenta.—• “Budapest”, glasilo Franca Košuta, pravi, da tudi najbolj žalostne politične razmere na Hrvaškem ne bi opra-čevale suspenzije ustave. — “Egyeter-tes” protestira proti ukinjenju ustave, ker se bodo s tem hrvaške razmere še bolj poslabšale. Na vsak način je Khuen zagrešil nasilje, tembolj ker je storil to, ne da bi informiral preje parlamenta. — “Extiablatt” meni, da je trializem nevaren, da pa je obžalovati, da ogrska vlada ni našla drugega sredstva, da garantiia na Hrvaškem red. — “Arbeiter-Zeitung” pravi, da so dogodki na Hrvaškem nepopisna sramota za celo monarhijo. Louis Wise “MEET ME FACE TO FACE” gostilničar 200 Jackson St., Joliet, IH Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer tat lahko najdete vsak čas in še okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug* pijače. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL. KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo 403 N. Chicago ' vogal Cass Sts. BAR CAFE,»? Postrežba izborna— prav po domače. ...JOLIET GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. J OLIET, ILL |iiiniiiiiiiiniiiiiiiiHniiniiimminiHiiHii[iHmmiiinimiinni 1 Kadar se mudite na vogalu I Ruby andB roadway ne pozabite vstopiti v | MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteezeni. ji Fino pivo, najboljša vina in smodke. | Wm. Metzger ¡I Ruby and Broadway JOLIET ^iiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiuniiiiiiiiiiiim POZOR, ROJAKII Moderno gostilno National Buffet v katere j bodem točil najboljše pot* terjevo pivo, izvrstno žganje, domaće vtiio in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. AVSTRQ - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko. Brzi poštni m novi parobrodi na dvi vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA IN OCEANIA. KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ot sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so modemi urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško. Za nadaljne informacije, cene h vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York N. W. Phone 825 Joliet, 111. Anton Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. JOLIET, ILL Gostilničar Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre- Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3SOI E. 95th St So Chicago, 10. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRONf VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4 brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA a vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 M-ILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo maa| varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dok*, mo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, »ajvečji in edini slovenski-hatoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik............Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 11!. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA HE0ŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik........Anton Nemanich Tajnik..............William Grahek Blagajnik..............John Grahek Telefoni: Chncago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Bnpiii in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Napise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Coaik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. "Bhe first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. îa slovenska umjska tiskarna. CERKVENI 28. apr. Nedelja 29. “ Pondeljek 30. “ Torek 1. maja Sreda 2. “ Četrtek 3. “ Petek 4. “ Sobota KOI-EDAR. Pavel od kr.; Vit. Peter muč.; Ant. Karlina Sienska. Filip in Jakob, ap. Atanazij škof. Najdba sv. križa. Florijan, muč. NAUK ZA TRETJO NEDELJO PO VELIKI NOČI. Hrepenenje po sreči je človeku prirojeno; on hoče biti srečen in sicer na vsak način. Zato, da bi vjel srečo, dela človek, se trudi, uči, prebrodi morja in prepotuje ptuje dežele. Toda čim bližja se nam dozdeva sreča, tem bolj je oddaljena od nas. Sreča je podobna lepim sanjam, ki zginejo, kakor hitro se zbudimo. Le prepogo-stokrat najdemo namesto sreče bolečino, ki spremlja človeka od zibeli do groba. Križi in britkosti so lastnina človeka na zemlji in pred njimi nas ne varuje ne bogastvo, ne veda, ne prijateljstvo, ne ljubezen. Jezus Kristus sam, ki je prinesel na svet resnico, tolažbo in mir, pripozna, da je ta svet res solzna dolina. V današnjem evangeliju hoče Gospod pripraviti svoje apostole na križe, ki jih čakajo po njegovem vnebohodu, rekoč: “Resnično, resnično, vam povem, da bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil.” Marsikateremu pa je razlog, ker se mu hudo godi, povod, da mrmra zoper Gospoda svojega Boga, češ, “Bog se ne zmeni za naše bolečine, on nam ■pošilja britkosti, ker se tega veseli.” Zopet drugi pravijo, da človeka ni postavila na svet previdnost božja, marveč kruta osoda. Premišljujmo nekoliko skrivnost križev in bolečin, ki tarejo človeški rod in ne bomo na--šli povoda, da bi mrmrali, marveč pO-vod, da bomo spoznali in molili previdnost božjo, ki vse vodi in vlada. Zakaj pa je hudo na svetu? Ako je Bog dobrotljiv in nas je vstvaril zato, da bi bili srečni, zakaj pa je potem.s trnjem britkosti posuta pot našega življenja? Odgovor na ta ogovor je: godi se to zato, ker hoče Bog naše dobro. Poglejmo! Pojdimo v kako hišo, v kateri živi oče, ki nezmerno ljubi svojega malega sinčka. Fantiček se igra z ojstro nabrušenim nožem. Komaj je oče to zapazil, je že planil proti otroku in mu je iz rok iztrgal nož in vrhu tega mu zažuga, da ga bo kaznoval, ako še enkrat seže njegova ročica po tem ojstro nabrušenem orožju. Otrok se kremži in meni, da je oče neusmiljen, ker mu ne privošči te igrače. —• Zopet drugi krat je deček obolel in treba je operacije. Trdo ga drži mati, med tem ko zdravnik žge ali reže. Otrokove solze ganejo sicer mater, tgda njene roke radi tega ne bodo nič manj trdno držale dete, dokler mučna toda potrebna operacija ni končana. Ali sta radi te- ga oče in mati z otrokom neusmiljena, ako ga mej mučno operacijo trdo držita in ako mu ne dovolita noža za igračo? Zdaj pa povej, ljubi bravec, ali ti veruješ v Boga? Ti mi odgovarjaš, da veruješ. Ako pa veruješ v Boga, tedaj tudi veš, da nas Bog ni vstvaril za ta svet. da je marveč naš cilj nekaj mnogo višjega, namreč večno življenje v nebesih. Ako pa ti ne veruješ v Boga, tedaj ti ne preostaja drugega kakor v obupnosti nositi svoje križe in težave, kajti mrmrati zoper previdnost nimaš povoda, ker v previdnost ne veruješ. Kdor hoče brez Boga živeti, ta mora tudi brez tolažbe trpeti. Ako pa veruješ v Boga, tedaj tudi veruješ, da je imel pri tvojem vstvarjenju Bog svoji neskončni modrosti primeren namen in v tej veri ti postane uganka trpljenja v kolikor toliko umljiva. Ker smo za Boga in od Boga vstvarjeni, za to je tudi v nas vedno nekaj, kar meii kar strmoli proti večnosti in neskončnosti. Poglej ptico, ki je vstvarjena za zlato prostost, zato da s.e giblje in ziblje v zračnih višavah. Ako jo vjameš v kletko — in naj si bo zlato kletko — in ji daješ tudi najboljše piče, bo ptica vendarle hrepenela po prostosti in z veselim vspevom bo hitela venkaj v rožnato spomlad in zlato prostost, kakor hitro bodo vratiča kletke odprta. Tako je tudi z nami. Ta svet je za nas ječa in zato ne bomo nikdar brez hrepenenja, dokler bomo na tem svetu. Bogastvo, časti in razveseljevanje nas nasičujejo in zadovoljujejo le začasno, le trenutno in prav oni nam postanejo le prepogostokrat vir in studenec skrbi in bolečin. Tukaj smo jetniki in nositi moramo verige jetni-štva, smo v pregnanstvu in v tem se ne moremo veseliti domovine. Ali ni mar res, da je mnogo bolečin in težav združenih z nami, ker smo v pregnanstvu? Ali niso britkosti in bolečine nerazdružljive od človeškega življenja? Križe, težave in bolečine ima cesar na tronu in berač ob svoji beraški palici, učenjak in nevednež, otrok in starček. Ako pozabimo na nebesa in smatramo ta svet za edino svoje bivališče, tedaj nam je hudo, ki nas tare, res prava u-ganka. Ako pa pripoznamo to življenje le za kraj poskušnje, tedaj se ne bomo protivili previdnosti božji, ki nam pošilja britkosti, marveč blagrovali jo bomo ker nas prav z britkostmi sili, da hrepenimo po nebesih in si nabiramo zaslug za nje. Ako je previdnost, zakaj je potem toliko bolečin v tem življenju? Odgovor: ker je Bog neskončno dobrotljiv, zato nam pošilja bolečine. On nas tepe, ker nas ljubi. Kako pa skrbi oče, ki ljubi svoje otroke, za njih prihodnost? V mladosti, ko se zbujajo strasti, čuje oče nad svojimi otroci in zatira vse to, kar bi vtegnilo otrokom škodovati v prihodnosti, ako bi se temu privadili. Pri tem zatiranju pa je treba večkrat tudi ojstrejših sredstev, treba je kazni in šibe. Kdo bi se drznil trditi, da je oni oče krut in neusmiljen, ako tepe otroke takrat, ko so šibe potrebni. Prišel bo čas, ko bodo otroci za vsak vdarec svojim stari-šem hvaležni, prišla bo ura, ko bodo otroci spoznali, kako koristna jim je bila kazen in tedaj bi radi hvaležno poljubili prav ono roko, ki jih je nekdaj tepla. Tako dela tudi Bog. On je naš najboljši oče, ki iskreno želi, da postanemo večno srečni. Zato pa nam pomaga on se svojo milostjo, da si nabiramo z dobrimi deli neminljivih zakladov za nebesa. Ako pa On zapazi, da ne hodimo po poti čednosti, ki vodi v večno življenje, marveč po poti hudobije, ki vodi v pekel, tedaj prime On za šibo in nas obiskuje s križi in težavami, da nas vsled tega privede nazaj na pravo pot. Prav to torej, kar bogokletno imenujejo hudobneži krutost in brezbrižnost, prav to je ''pravemu kristjanu dokaz neskončnega božjega usmiljenja. Vsak greh je nered, nered pa zasluži kazen. To kazen si naloži lahko človek sam z raznimi pokorili; toda kdo izmed grešnikov si pa naklada prostovoljna pokorila? S križi in težavami, ki nas nadlegujejo, nam daje in ponuja Gospod priliko, da plačujemo svoj dolg. Bog v svojem neskončnem u-smiljenju bi nam v večnosti rad prizanesel, zato nas kaznuje tukaj na tem svetu z boleznimi, uboštvom, zaničevanjem in preganjanjem. Kar bi imeli zadostiti z molitvami, miloščino in zatajevanjem, to zadosti Bog s trpljenjem, katerega nam pošilja. Hudo, katero moramo na tem svetu pretrpeti, pa ni le pokora za storjene grehe, je marveč tudi obramba, da ne pademo v nove grehe. Poglej n. pr. krasotico, ki zlorabi svojo lepoto v to, da zbuja v družili prepovedane želje. Bog ji pošlje bolezen, lepota je minula. Morda se pritožuje nad božjo previdnostjo, toda pozneje bo prišla do spoznanja, da je bila vsled tega, ker ji je bila vzeta lepota, obvarovana raznovrstnih zapeljevanj. — Poglej bogatina, ki se poslužuje svojega bogastva v to, da streže svojim strastem. V tej ali oni nesreči zgubi celo svoje premoženje in postane berač. V prvem hipu se huduje morda nad Bogom, pozneje pa se začne vežbati v čednostih, za katere se v času blagostanja niti zmenil ni. Pri nekaterih boleznih je vse na tem ležeče, da bolnik ne zaspi. Zato ga oni, ki ga ljubijo, suvajo in bijejo, da ne more zaspati. Tako dela — pravi sv. Avguštin — z nami Bog, ako smo v nevarnosti, da zaspimo smrtno spanje grešne brezbrižnosti. On nam pošlje križe in britkosti, a posledica teh je naše spreobrnenje. Sloveči Montegazza piše: “Bolest je šola nravnosti.” Mi pa lahko rečemo, da je trpljenje pogoj večnega veselja. Jezus sam nam je temu dokaz. Ko sta Zebedejeva sinova zaprosila Gospoda, da bi smela zasesti prve sedeže v Njegovem kraljestvu, tedaj ju je vprašal: “Ali bosta mogla piti kelih, katerega bom jaz pil?” Pot, ki vodi v nebesa, je pot križa. Ljubimo torej križe in težave tega življenja in dosegli bomo večno, veselje. “Vaša žalost se bo v veselje spremenila.” REV. JOS. POLLAK. VEČ REŠILNIH ČOLNOV! Ves omikani svet globoko in iskreno obžaluje mnogoštevilne žrtve, ki jim je postal ponosni “Titanic” ogromna krsta na morskem dnu. S sožaljem in preskrbo bednih za-puščencev pa ni dovolj storjeno; poglavitna stvar ostane, iskati in najti pomočkov in potov v odvrnitev po-novljave takšnih katastrof. Nasvetov in priporočil seveda ne manjka, ker pa ti izhajajo skoro povsem od neveščakov, zato je njihova vrednost kajpada malega pomena. Tudi od preiskave, uvedene po kongresu, ni pričakovati drugega nego prav obsežen u-radni spis, ki pride na svetlo čez leto in dan, ko preide svet preko te strašne nesreče že k dnevnemu redu. Nasprotno nam ugaja namera za-veznega senatorja Culloma, v imenu odbora za vnanje zadeve naprositi predsednika Tafta, da sproži uvedbo mednarodnih naredeb v svrho povečanja varnosti parniških potnikov. Newyorški glavni zastopnik Sever-nonemškega Lloyda, ravnatelj pl. Hel-molt, .gre še korak dalje. Priporoča namreč, poveriti haaškemu razsodišču izdelavo varnostnih predpisov, ki iipa-jo biti vezalni za potniške parnike vseh dežel in narodov. To je vsekako resnega uvaževanja vreden predlog. Kajti dasi je haaško razsodišče prav počasi delujoče oblastvo, vendar utegne še vedno hitreje priti do kakega zaključka, nego mednarodna konferenca. Sedaj imajo razne dežele razne zakonite predpise za varnostne naredbe na parnikih. Toda v nobeni deželi ne zadoščajo. Zlasti niso parniki nikjer primorani, imeti na krovu za rešitev vseh potnikov zadostno število čolnov. Kakor znano, nosi ravno ta nedostatek glavno krivdo na strašnem številu človeških žrtev pri brodolomu “Titanica”. Pa vgovarja se mnogokrat, da parniki nimajo prostora dovolj na krovu za toliko rešilnih čolnov. To je prazen izgovor. Na ladjah, ki obsegajo plesne dvorane, igrišča, telovadnice in plavališča, se mora najti celo brez posebnih težav prostora za rešilne priprave, neobhodno potrebne za časa nevarnosti. Kar se tiče stroškov za iste, so primeroma tako neznatni, da jim ni pripisovati najmanjše važnosti. Zato je upati, da parobrodarstvene družbe vpričo grozne nesreče takoj radovoljno in ne da bi čakale na izdanje zakonov, poskrbe za večjo zaščito potnikov. ŠE SO JUNAKI. Ko gine prvi strašni pretres po tragediji "Titanica”, vstaja iz obdajajoče temote ona nagrada, ki jo določa zakon življenja. Kajti je nagrada v tej nesreči in plemenita tolažba celo za tiste, ki so najokrutneje prizadeti. Izguba toliko dragocenih življenj, bridkost toliko živih src, vse trpljenje v tem slučaju je težko na tehtnici. Ampak mnogo težje je čisto zlato junaške požrtvovalnosti, čisto zlato nepre-strašenega poguma vpričo strahotne smrti, čisto zlato ljubezni in zvestobe, katero je človeška narava tako radodarno sipala na tehtnico v ravnotežje. Krasna, tragična slika častitljive dvojice, g. in ge. Štraus, ki sta objeta čakala konca, da skupaj umreta, kakor sta živela skupaj, ne bo kmalu pozabljena. In bile so druge ženske, ki niso hotele iti v čoln, in spet druge, ki so šle samo, ker so bile premotene, in druge, ki so šle v brikosti, ker so imele višjo dolžnost živeti. Bili so možje, ki so stali zadaj, do-čim so se čolni polnili in je vstajala smrt, da jih pogrezne. Bil je med njimi znani bogataš Astor, ki je bil šele pred nekaj meseci zaradi svoje ženitve javno najstrupeneje obsojan, in Astor je pomagal ženskam in otrokom v čolne, hrabro osrčujoč jih ■— in mirno kakor pravi gentleman čakajoč smrti —Astor, ki je svojo sramoto poravnal. Bil je med njimi major Butt, ameriški vojak in Taftov adjutant, odločen, čuječ, delujoč z ladijskimi častniki, da pomaga šibkim živeti, misleč na postrežbo drugim, brez misli nase. Pokazal je, kako zna ameriški častnik umreti. Bil je Phillips, vodja brezžičnega brzojava, Phillips, ki ni hotel zapustiti svojega mesta, dokler se ni dinamični stroj ustavil in palubje poplavilo; in kapitan Smith, ki je bodril svoje mornarje s ponosnim pozivom: “Bodite Britanci, možje, bodite Britanci!” ki je dal ponosno povelje: “Ženske in otroci najprvo!” ter umrl po starem običaju anglosaškega morskega plemena. Vemo tudi, dasi ni zapisano, kako je neprestrašeni zagovornik zatiranih, časnikar Stead, šel premerit skrivnost, katero je tako vneto preiskaval v življenju, in vemo, kako srčno je večina teh moških in teh žensk, odličnih ali nepoznanih, prestala najstrašnejšo pre-skušnjo ločitve, preskušnjo življenja ali smrti. Znanje o njihovi usodi je bridko. Toda znanje, kako so jo sprejeli, osr-čuje dušo. Koliko hvaležnosti smo dolžni tem svojim bližnjikom, ki so v oni veliki krizi dokazali, da človek ni podel, marveč dober, da visoke kreposti junakov in junakinj niso prikazni sanjarske, i nego navadna snov človeškega življenja! Nad nemirnim vodovjem, ki jih pokriva speče, plava ne obup nego angel božje nade, sijajna vera izpolnjena v njih, upanje za ljudi in narode, ki sledijo na dolgi poti, ki je usoda ¡človeštva. Farmarji Združenih Držav so vredni skupaj $40,991,000,000. V Quincy, Mass., so dečki v povprečni starosti 14 let ustanovili banko. Skoro vsako poročilo o roparskih napadih v Chicagi se zaključuje: “Ropar je žal utekel.” V državi Missouri je 87 klalnic in 11,511 tovaren, v katerih je zaposlenih 181,630 delavcev in 32,011 delavk, skupaj 213,641 oseb. Osemurni delavnik v francoskih rudnikih. Francoska zbornica je sprejela s 453 proti 59 glasom zakon, ki določa v rudnikih osemurni delavnik. Japonci jedo več rib, nego katerikoli drugi narod na svetu. Meso jesti je pri njih tuja novotarija, omejena na bogatince, ki imajo rajši tujo nego domačo hrano. Velikanski požar na Ogrskem. Kraj Trsztena je dne 28. marca uničil požar. Nad 300 hiš je upepeljenih, med temi dve banki, samostan, poslopje okrajne sodnije, cerkev in pošta. Lakota v Indiji. V sprednji Indiji vlada grozna lakota. V vladnih okrajih Bombaju in Madrasu je v zadnjih dneh zahtevala lakota nad 100,000 človeških žrtev. Prva ženska smrtna žrtva letahja. V Parizu se je ubila 181etna Benard, ko je delala izkušnjo za pilotinjo pri letanju. Padla je iz aeroplana 30 do 40 metrov visoko. Benardova je prva ženska žrtva aviatike. Smrt ameriškega konzula na Reki. Na Reki je umrl nagle smrti tamošnji ameriški konzul Slocum, sin slavnega generala Slocuma, ki so mu nedavno v Ameriki postavili spomenik. Konzul se je pripravljal za prestop v katoliško vero, zato je bil tudi po katoliškem obredu pokopan. Nenavadna oporoka. V Locust Valley na Long Islandu, N. Y., je umrla neka Mrs. M. Haynes, ki je zapustila 10,000 dolarjev. V svoji oporoki je volila svojemu možu 1 dolar, češ, da tekom petih let ni izdal več kot toliko zanjo. Zahtevala je tudi, da jo položijo k večnemu počitku poleg groba njenega prvega moža. Morilka otrok. V Barceloni so zaprli neko Martini. V mestu je izginilo že več časa sem več otrok, ne da bi bili znali, kam. Končno je stvar zasledila policija. Preiskali so hišo Mar-tinijeve in našli strašne stvari. Marti-nijeva je dojenčkem puščala kri, ki jo je rabila, da je fabricirala babjever-cem ljubezenske pijače. Vlom v svetnikov grob. Nesramni tatovi so vlomili v stolno cerkev v Pizi in odprli grobnico, v kateri je ležal mestni patron sv. Ranieri. Vzdignili so svetnikovo truplo iz grobnice, ga položili na altar, ukradli mu zlato krono, škofovski prstan, zlat pas in razne dragocenosti. Truplo svetnikovo so pustili nepoškodovano. Iz tabernaklja so pa odnesli tatovi srebrn pozlačen ciborij. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogetali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Jiajstarejša banka v Jolietn. . Glavnica, in preostanek $400,000.00. PIHO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26. KNJIGARNA AMERIKANSKEGA SLOVENCA je izdala svoj nov imenik knjig svoje zaloge, ki ga vsakomur pošljemo zastonj, če priloži pismu 2c znamko za pošiljatev. Kdor želi, da se mu pošlje ta imenik knjig naj piše ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. ****** ****** K. S, K. 1 ¡¡¡1 JEDN0TA ****** Bell Phone 1048. Organhsovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1893. Predsednik:................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St, Allegheny, Pa. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn. i PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. 0*<14040400404040404v'L Društvene vesti Barberton, Ohio, 18. apr. — Kakor sem že zadnjič poročal v Jednotinem glasilu A. S., si želi naše katoliško dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. kupiti krasno dr. zastavo. In res, zanimanje za zastavo je vsaki dan večje. Denar se prav pridno zbira. Vsa čast vrlim članom, ki tako neustrašeno delujejo za procvit našega katoliškega društva, saj s tem kažejo, da želijo živeti, zvesto in natanko po naukih sv. vere! Tako je lepo, le v slogi in sobratski ljubezni bomo imeli moč zoper sovražnike sv. cerkve. Nadalje najuljudneje opozarjam vse tiste člane, ki še niste opravili svoje verske dolžnosti, da to storite, in s tem bomo pokazali, ,da smo sinovi katoliške matere K. S. K. J. Najtopleje priporočam vsem čitateljem tega katoliškega lista A. S. v naši slovenski naselbini, da pridobite vsaj vsak enega naročnika na ta list, ki je res prepotreben za vsakega rojaka tu v Ameriki. Razvidim v tukajšnji slovenski naselbini, da v katerej hiši se čita ta list, tam so se tudi naročili na prelepi list Ave .Maria. Torej cenjeni čitatelji A. S., pojdimo vsi korajžno na delo za naš katoliški tisk! Konečno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa člane dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. Mihael Železnikar, tajnik. Hargrove, Ala., 21. apr. — Iz urada društva sv. Barbare št. 24 K. S. K. J. se naznanja, da je bila pri srečkanju za uro dne 21. t. m. izžrebana srečke št. 89. Fr. Keržič, tajnik. Sheboygan, Wis., 17. apr. — Za po-nesrečnega rojaka Franka Planošek, člana društva Marije Pomočnice št. 17 K. S. K. J., Jenny Lind, Ark., so tukajšnji Slovenci dobrodelnih, src pri prvi in drugi sv. maši darovali po svojih močeh, skupaj $9.25. POslepoldan pa se je še obiskalo nekoliko dobrih mož, žen in fantov s prošnjo za mal dar usmiljenja vrednemu ponesrečencu. In radi so mi ustrezali mojim prošnjam, dobilo se je še $7.75. Imena teh so: po 50c: Rev. Jakob Černe in Frank Kropovšek; po 25c: Josip Susha, Anton Susha, G. Kleefisch, Geo. Drexler, Frank Savinšek, Ivan, Zore, Martin Bregar, Florijan Slapnik, Karl Lešnik, Leopold Zorko, Frank Benigar, Anton in Marija Šircelj, Josip Mežnaršič, Josip in Helena Golič-nik, Neimenovan, Janez Kropovšek, Anton Časi, Jože Ambrožič, Frank Re penšek; po 20c: John Mohar, Josip Melanc, Martin Žehel, Blaž Skrube, po 15c: Frank Suscha; po 10c: Jakob Podlesnik, Luka Ropaš, Petar Men-cak, Valentin Skrube, dva Neimenova, Anton Berce, Anton Klemše, Frank Remec, Fany Falle, Neimenovan. Skupaj $17. Tem potom se vsem dobrosrčnim darovalcem v njegovem imenu najtopleje zahvaljujem za vsaki cent. katerega ste mu skoz mene darovali. Prosim pa'ljubega Boga, da bi nas enake nesreče obvaroval in Vam kličem: Bog Vam stotero poplačaj 1 Poslal sem ček gl. tajniku naše slavne K. S. K. J., g. Josipu Zalarju, v znesku sedemnajstih dolarjev. S pozdravom vsem vdani Jernej A. Kosec, I. tajnik dr. sv. Cirila in Metoda št. 144. Naznanilo in vabilo. Društvo sv. Barbare št. 68 spadajoče v Forest City, Pa., nahajajoče se v Indianapolis, Ind., priredi dne 4. maja veliko slavnost, in sicer razvitje lepe nove društvene zastave. Razvitje se vrši v Jos. Gačnikovi dvorani. Ob slavnosti bode igrala tudi slovenska godba dr. “Zvon”. Vabljena so vsa bratska slovenska društva k obisku in sočutnemu delovanju v prid in ponos našega slovenskega naroda, kajti ne zamudimo priložnosti in delujmo složno in bratsko! Po končanej slavnosti bode prosta zabava. K obilnemu po-setu se priporoča in vže naprej zahvaljuje Odbor dr. sv. Barbare, št. 68 v Indianapolis, Ind. Dopis. Novy Hradec, N. Dak., 22. apr. — Cenjeno uredništvo: — Nemški list “Der Wanderer”, izhajajoč v Št. Pavlu, Minn., prinaša v št. z dne 18. aprila sledečo interesantno notico: “Nemško društvo. V stanovanju nemškega konzula Hanns E. Grunow vršila se je v četrtek večer četrtletna seja nemškega društva za Št. Pavel-Minneapolis. G. pastor Koch, ki je bil dosedaj podpredsednik tega društva, odpovedal se je temu mestu, da so mogli voliti novega av-stro-ogrskega konzula Edgarja Proch-nika (Pročnika) na to mesto...” Tako, avstro-ogrski konzul prevzel je mesto v nemškem društvu. Ne brigalo bi to nas Slovence veliko, vsaj ima avstro-ogrski konzul zastopati tudi druge narodnosti in ne samo Slovencev. Radovedni pa smo, kaj ima ravno iskati v rajhovskem društvu, še bolj pa, kateremu slovenskemu društvu se je že priglasil, ko se mu je tako mudilo s pristopom k “Deutsche Gesellschaft”. Ako gospod misli, da si bo s tem pridobil simpatije Slovencev, oz. Slovanov, se moti. Malo več razsodnosti bi bili g. konzulu prisodili. No, on pri njem pihlja še duh avstrijske vlade.. . Kdor hoče misliti, naj pomisli, kaj je vlada storila s konzulom Švegljem v Winnipeg, Can., ki se ni sramoval javno povdarjati zasluge Slovanov za avstro-ogrsko monarhijo... G. Pročnik misli, da mu ta njegov korak prinese kak “križec”... Rev. Jno. C. Smoley. Visok dostojanstvenik. Jako nenavadno je, da visok cerkveni dostojanstvenik počasti kacega tovarnarja s pismeno pohvalo njegovega blaga. Very Rev. Jan Marek, D. D., kanonik prvostolnega korarskega zbora sv. Vida v Pragi na Češkem, nam je dovolil objaviti naslednje pismo: “Poskusil sem Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in želim povedati, da izvrstno učinkuje v želodčnih boleznih. Sprejmite mojo iskreno zahvalo in najboljše želje za Vas in Vašo drago rodbino v vaši novi, daljni domovini. Velespoštova-njem Jan Marek, D. D., kanonik pri sv. Vidu v Pragi.” Dobro znano dejstvo je, da se v boleznih prebavnih organov lahko zanašate na to zdravilo, imenovano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Izdelano je iz čistega rdečega vina, ki samoposebi iz-podbudno učinkuje na želodec in drob, in iz izbranih zdravilnih zelišč, večino-noma grenkih in odvajalnih. Uživajte to zdravilce ob vsakem nerazpolo-ženju, pri izgubi slasti, pri slabosti, zapeki, glavoboli, ščipanju in krčih, pri razdražljivosti in nevralgiji in revmatičnih napadih. V lekarnah. Ser. št. 346 zakona o čistih živilih. Jos. Tri-ner, lekarski laboratorij, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za detetovo kožo. Pri skrbljenju za detetovo kožo in lase, Severovo Zdravilno Milo (Seve-ra’s Skin Soap) je materam najboljši prijatelj. Nima para za čistost. Njene mehčalne in antiseptične tvarine so po navadi zadostne, da tešijo manjše razdražljivosti; odstranijo rudečico, kraspavost, razpokline in veliko drugih srbečih, pekočih opahkov, ki napadajo dete. Resnica, da je najboljše za dete dokazuje, da je tudi najboljše za te. Povspešuje zdravje kože in las. Cena 25 centov. Prodajajo lekarniki in trgovci z leki povsod. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Trimesečno finančno poročilo K. S. K. J. od 1. jan. do 31. marca 1912 Ime, številka in kraj društva. jSkupno število članov in članic 31. marca 1912 Skupni asesment za posmrfc nino. Pristop. I Reservni sklad. Za vrhovnega zdravnika. Znaki. Certifikati in charter. Poškodnina. Izvanredni stroški. Imeli dolga. Imeli kredita. Skupno plačali od 1. jan. 1912 do 31. marca 1912. Ostali dolžni. Preveč plačali. 1. Sv. Stefana, Cnicago, 111 205 $ 465.25 $ 1.50 $ 17.00 $ .75 $ $ .50 $..... $ 52.25 $ $.... $ 537 25 $ ■ $ 2. Sv. Jožefa, Joliet, 111 377 933.30 1.50 5.00 .75 4.00 95.25 .80 10.19 00 «p .... 3. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111 164 380.75 1.50 5.00 .75 .50 41.00 4?Q =10 ..... 4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn 104 240.20 .50 2.00 .25 .50 25.75 269.20 ..... S. Sv. Družine, La Salle, 111 136 346.55 2.00 34.00 382 55 7. Sv. Jožefa, Pueblo, Colo 421 941.00 1.00 4.00 .50 1.50 .50 107.00 1055 50 8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111 128 320 50 2.00 1.00 356.00 38 60 ..... 10. Sv. Roka, Clainton, Iowa 14 35.10 . i . . . . ju 3.50 11. Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111 56 137.60 1.00 5.00 .50 14.25 158 35 ..... 12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa 327 789.45 1.00 6.00 .50 .50 83.25 880 70 13. Sv. Janeza Krstnika. Biwabik, Minn 71 175.45 1 50 ig 25 ..... 14. Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont 216 574.65 1.00 3.00 .50 .50 56.50 198.00 834 15 15. Sv. Roka, Allegheny, Pa 172 416.50 1.50 8.00 .75 44.00 470 75 16. Sv. Jožefa. Virginia, Minn 270 664.35 3.50 9.00 1.75 69.00 747 60 17. Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark 35 98.55 8.75 107 30 20. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich 58 138.25 .50 1.00 .25 15.25 155 25 21. 119 269 70 2.00 302.20 123 75 ..... 23. Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio 43 112.75 jU. jU 11.00 24. Sv. Barbare, Blocton, Ala 40 104.95 2.50 6.00 1.25 10.00 6.25 130.95 25. Sv. Vida, Cleveland, Ohio 453 926 30 1 50 8 00 1 25 ? =10 113 50 29. Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111 309 767 05 1 00 400 75 1 =in 78 7=1 1.15 JJ 30. Sv. Petra, Calumet, Mich 419 1017.05 1.50 8.00 .75 1.00 109.50 347.85 001.90 1485.65 32. Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash 76 205.75 1.00 19.25 226 00 33. Matere Božje, Pittsburg, Pa 154 344.15 1.00 2.00 .50 .50 39.00 387 15 38. Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans 65 170.05 .50 3.00 .25 1.00 16.75 191 55 39. Sv. Jožefa, Riggs, Iowa 22 53.55 5.50 59 «5 40. Sv. Barbare, Hibbing, Minn 138 358.80 .50 2.00 .25 .. 35.25 396.80 41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa 96 252.35 1.00 2.00 .50 25.25 281.10 42. Sv. Alojzija, Steelton, Pa 128 306.70 .50 7.00 .25 2.00 33.00 105.80 455.25 43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont 88 248.40 22.00 .10 270.30 44. Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111 225 573.00 2.00 11.00 1.25 1.00 1.00 56.00 645.25 45. Sv. Cirila in Metoda, East Helena Mont... 58 143.65 .50 3.00 .25 14.50 161.90 46. Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y 48 97 65 1 00 200 50 12 25 .65 11? 7$ 47. Sv. Alojzija, Chicago, 111 80 181.00 2.00 5.00 1.00 1.00 19.00 209.00 49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa 52 125.30 1.00 .50 13 25 140 0=1 50. Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa 256 620.50 4.50 16.00 2.25 1.50 63.75 708.50 51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich... 44 111.65 11.25 122.90 52. Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind 164 287.05 1.50 5.00 .75 .50 43.00 337.80 53. Sv. Jožefa, Waukegan, 111 266 625.35 2.00 5.00 1.00 1.50 67.25 702.10 54. Srce Jezusa. Chisholm, Minn 101 253.15 .50 1.00 .25 1.00 27.50 283.40 55. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo 65 172.70 i.oo 3.00 .75 .50 16.50 54.05 250.00 1.50 56. Sv. Jožefa. Leadville, Colo 159 402 70 1 50 700 1.00 2.00 39 50 .80 452 90 57. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y 170 302.70 1.00 10.00 .50 43.75 357.95 58. Sv. Jožefa, Haser, Pa 88 203.25 22.75 226.00 59. Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn 74? S94 1 S 5 00 50 62 00 661 6=1 60. Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111 59 151.80 1.00 6.00 .50 6.00 14.50 179.80 61. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O 74 195.40 1.00 2.00 .50 18.75 217.65 62. Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111 30 68.60 7.75 76.35 63. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio 215 443.25 2.00 7.00 1.00 55.25 508.50 64. Sv. Jurija, Etna, Pa 77 176.50 1.00 7.00 .50 .50 19.50 71.00 276.00 65. Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis 117 268.25 1.00 5.00 .50 1.00 29.00 304.75 66. Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio 42 93.00 1.00 2.00 .75 .50 .25 11.00 108.50 67. Sv. Nikolaja, Steelton, Pa 51 132.45 3.00 13.00 148.45 68. Sv. Barbare, Irwin, Pa 93 26? 7=1 1 00 .50 24.50 288 75 69. Sv. Jožefa, Great Falls, Mont 25 67.80 6.25 22.60 96.65 70. Srce Jezusa, St. Louis, Mo 86 199.65 .50 1.00 .25 .50 22.25 224.15 ..... 71. Sv. Antona Pad., Goff, Pa 36 94.30 .50 3.00 .25 9.25 107.30 ..... 72. Sv. Antona, Pad., Ely, Minn 101 233.50 1.50 6.00 .75 .50 25.50 267.75 ..... 73. Sv. Jurija, Toluca, 111 53 135.95 1.50 4.00 .75 14.00 44.65 200.85 ..... 74. Sv. Barbare, Springfield, 111 72 179.80 1.50 4.00 .75 1.50 17.50 205.05 ..... 75. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111 69 167 30 400 1.00 17.25 57.90 247.45 77. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa 184 442.85 5.00 14.00 2.50 1.50 46.00 511.85 ..... 78. Marije Pomagaj, Chicago, 111 116 269.05 .50 2.00 .25 29.75 301.55 ..... 79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111 117 271.20 1.50 6.00 1.50 2.00 .50 30.00 312.70 ..... 80. Matere Božje, So. Chicago, 111 111 293.60 3.50 18.00 1.75 .50 27.00 344.35 ..... 81. 92 246 70 3.00 1.50 23.00 274.20 83. 11 S 306 55 2.00 29.25 337.80 84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.. 112 274.90 2.50 7.00 1.25 2.00 28.50 316.15 ..... 85. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio.. 32 79.65 3.00 8.00 90.65 86. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo 40 99.80 .50 2.00 .25 9.75 112.30 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111 105 265.00 3.50 10.00 1.75 .50 26.75 307.50 88. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich 54 143.95 1.50 4.00 .75 14.00 .10 164.30 89. Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa 82 199.70 5.50 13.00 2.75 .50 21.00 242.45 90. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr 19 45.20 1.00 7.00 .50 4.25 57.95 91. Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa 110 254 50 1.00 5.00 .50 1.50 27.25 289.75 92. Sv. Barbare, Pittsburg, Pa 43 116.25 .50 1.00 .25 10.75 128.75 93. Friderik Baraga, Chisholm, Minn 102 281.95 1.00 6.00 .50 1.50 26.75 317.70 94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo 64 171.40 4.50 13.00 2.25 15.00 206.15 95. Sv. Alojzija, Broughton, Pa 92 240.85 .50 2.00 .25 1.00 24.50 .269.10 96. Sv. Barbare, Kaylor, Pa 50 123.75 .50 7.00 .25 12.25 143.75 97. Sv. Barbare, Mount Olive, 111 73 195.65 .50 10.00 .25 1.00 18.50 225.90 98. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111 56 123.20 1.50 8.00 .75 14.00 147.45 100 44 115.35 1.00 .50 11.50 .05 128.40 101. Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.... 41 101.10 1.00 1.00 10.75 .20 114.05 ..... 102. Novi Dom, Newark, N. J 19 37.95 5.00 15.65 58.60 103. Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis 81 193.50 .50 12.00 .25 .50 20.00 226.75 104. Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo 41 113.70 .50 10.50 124.70 105. Sv. Ane, New York, N. Y 54 89.25 .50 1.00 .25 .50 13.25 104.75 108. Sv. Genovefe, Joliet, 111 65 ’ 137.35 6.00 14.00 3.00 1.00 15.75 177.10 109. Sv. Družine, Aliquippa, Pa 15 35.60 1.00 2.00 .50 4.00 43.10 110. Sv. Jožefa, Barberton, Ohio 42 99.45 2.00 5.00 1.25 6.00 1.50 12.25 .05 127.55 .05 111. Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio 23 45.15 2.00 7.00 1.00 7.25 62.40 — 112.' Sv. Jožefa, Ely, Minn 126 325.50 1.00 2.00 .50 .50 33.75 363.25 113. Sv. Roka, Denver, Colo 61 162.20 2.50 5.00 1.25 15.50 186.45 114. Marije Milosti Polne, Steelton, Pa 17 52.00 .50 1.00 .25 4.25 58.00 115. Sv. Veronike, Kansas City, Kans 60 147.05 .50 3.00 .25 15.00 52.1)3 217.90 118. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y 42 100.35 .50 2.00 .25 .50 10.25 1.25 115.10 no 18 46 65 2.00 4.75 53.40 120. Sv. Ane, Forest City, Pa 46 94.70 2.00 5.00 1.50 1.50 11.75 116.45 121. Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y 63 111.65 1.00 8.00 .50 2.0 C 15.50 36.10 174.75 122. Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo .... 66 168.20 1.00 4.00 .50 16.73 57.55 248.00 123. Sv. Ane, Brdgeport, Ohio 49 96.00 1.00 12.25 109.25 124. Sv. Jakoba, Gary, Ind 23 60.10 .50 2.00 .25 6.50 99.30 168.65 37 92.35 1.00 9.50 32.25 135.10 127. Sv. Ane, Waukegan, 111 63 144.40 1.00 8.00 .75 1.50 16.00 46.30 217.95 128. Sv. Barbare, Etna, Pa 20 56.30 .50 2.00 .25 .50 5.00 32.90 97.45 129. Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr 14 29.50 .50 2.00 .25 3.50 35.75 130. Sv. Pavla, De Kalb, 111 14 35.70 3.50 39.20 60 160.90 1.00 15.50 177.40 1 ó 1 . 132. Sv. Roka, Frontenac, Kans..... 43 89.80 11.00 100.80 133. Sv Ime Marije, Ironwood, Mich 16 45.30 .50 4.00 49.80 134. Sv Ane, Indianapolis, Ind 33 48.05 .50 5.00 .25 8.25 16.05 78.10 135. Sv irila in Metoda, Gilbert, Minn 70 169.30 .50 1.00 .25 ' .50 17.25 54.55 243.35 136. Sv Družine, Willard, Wis 30 58.35 3.00 7.50 68.85 33 88.30 3.00 9.50 1.00 99.80 lo/. 138. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa 8 21.45 2.00 10.00 33.45 139. Sv. Ane, La Salle, 111 15 24.80 1.00 3.75 29.55 140. Sv. Rozalije, Springfield, 111 28 62.50 1.50 5.00 1.00 1.00 6.75 77.75 141. Sv. Janeza Nepomuka, Linton, Ind 17 34.55 1.50 4.00 .75 1.50 3.75 1.00 47.05 142. Sv. Jurija, Lansford, Pa 20 33.30 2.50 6.00 1.25 5.00 48.05 143. Sv. Janeza Krst., Joliet, 111 20 37.65 .50 20.00 .25 5.00 63.40 144. Sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis 25 49.1Š 4.50 21.00 2.25 7.60 5.25 4.50 94.25 145. Sv. Valentina, Beaver Falls, Pa 13 34.20 13.00 3.25 50.45 Skupaj 11,466 $ 27,453.45 $124.50 $559.00 $ 66.00|$ 19.60 $ 65.00 $ 2.25 $2,915.25 $ 1,368.00|$5.00 $32,569.10 $ 1.55 (Nadaljevanje Jednotinega poročila na 8. strani.) AMERTKANSKI SLOVENEC, 25. APRILA 1912. •jr rA-» J¡f» Iz uredniške listnice. (Češki spisal J. Neruda.) 'J? «“Ji”» I. 2. prosinca. Ljubi prijatelj! Dovolite mi, da Vas tako imenujem, čeprav se še dozdaj ne poznava. Mi Čehi smo ena družina in vsak češki u-rednik je boter, mi mlajši spisovatelji smo pa kakor otroci, ki jih je pri kr-stu držal na rokah. Vaša srce pretresujoča lamentacija na platnicah, da imate malo naročnikov in da Vam preti pogin, me je prav resno ganila, sem namreč pesnik in rodoljub. Potruditi se hočem in prigovarjati k naročbi vse, ki jih je sploh možno pregovoriti, pošiljam tem potom vam naročnino in upam vsled tega, da postanete hvaležen moj prijatelj. Oprostite, da hočem iz Vašegd prijateljstva iskati že v začetku dobička, storim to iz sledečega vzroka, ker nimam nikogar, ki bi se zavzel za meto se pravi, ne za me, temveč za moje umotvore. Jaz delam vztrajno in brez šuma, toda učitelj tni manjka in tega potrebujem. Toda čeprav se pečam s pesnikova-njem le tajno, je to vendar že znano in nedavno od tega spravilo me je nekoliko meščanov v pravo zadrego. Razpravljali; so namreč o povesti, ki kroži med ljudstvom o tukajšnjem gradiču “Kopaču” in mi prigovarjali, da ji ustvorim pesniško obliko. Priti v sramoto nisem hotel, pustil sem se do tega nehvaležnega dela in — s priloženega presodite sami, kako sem svojo obljubo izvršil. Toda s tem se niso zadovoljili ti zbadljivci, zahtevali so kar na kratko, da jo pošljem v “Zaboj.” In uklonil sem se zopet. Vedel sem sicer predobro, da delajo to v zasmehovanju ter mislijo, da dojim Muzo kakor mogoče oni — toda mislil sem si pri sebi: “Kaj pa, če najdem prijatelja, ki mi da dober svet!” Vi ste mi prišli ravno na pot in že se Vas oprijemam z obupano roko. Nočem biti osramočen, to za nič na svetu ne, a prav posebno pa še ne od teh tukajšnjih nekaterih .. . Iz prijateljske ljubezni Vas prosim, ne premišljujte, ne odlagajte ter preživite v umetniških mislih to pesem, ki sem jo po možnosti verno podal, nasvetujte mi ter mi obrazložite, kar ji še v celoti manjka, da jo “Zaboj” sprejme; kaj bi služilo v okras te balade, in pa, kaj mislite o celem mojem delu, kako sem ga prima vista napisal. In ker Vam bode tudi znano, kako se to mora nasnovati, da bi objavil pesem v “Zaboju”, kojega uredništvo baje malokateri začetniški prispevek prečita do konca — tedaj mi to obrazložite. Toda zato Vas pred vsem prosim, ne mučite me dolgo in kar najboljše mi odpišite; imam mnogo izgotovljenih reči in gotovo bodo nekatere bolj posrečene kot ta, te bi pilil, kakor hitro pridem v ogenj vsled zmage nad .tukajšnjimi meščani. Vam s spoštovanjem udani, k uslugam pripravljeni J. Strnadek. II. 2. 'prosinca. -Slavni mož, pesnik češki! Da, besedo mož hidram Vam nasproti rabiti, kajti jaz sem žena in kar v Vaših izbornih umotvorih najbolj miče, je ta vznesena, v njih se javljajoča možatost. In da, besedo pesnik moram rabiti, kajti tudi jaz sama šem pesnikinja in Vas znam ceniti. Pošiljam Vam tukaj zvezeček sadov svoje deviške Muze. So to ljubljene cvetke, violčice in šmarnice, kakor jih je vplodila prva moja pomlad (in v pomladi življenja stojim ravnokar), plavice in osat, vse pestro, kakor jih fantazija že naprej pripisuje jeseni življenja in kakor jih že mlado življenje po ostrih trnih spozna. Z mojih pesmic pa občutite tudi solnce, ki jih je pričaralo, ravuotako pa vonj cvetk, ki me je opojil in vnel, nič manj utrip srca, ki me je prepričal, da je prišel trenutek stvarjenja. Ni treba, da bi Vam še posebno pri-poročevala svojo otročičke, Vi ste edini. ki jih more razumeti, Vi najdete v njih i to, česar y navalu občutkov nisem mogla dovolj jasno izraziti. Vi objavite moja dela poleg svojih, ženskost se spoji z možatostjo v krasni venec, in Vaš list postane še slavnejši. Ako me še hočete pred objavo prvih listov z mojih cvetk obiskati in se z menoj seznaniti, stanujem v Široki ulici štev. 570 in ostajam Vaša udana Prokopka Povltavska. P. S. Pridite tako-le ob četrti uri, takrat imam vedno kavo kuhano. — Pesmi objavljajte po vrsti. III. 2. prosinca. Spoštovani gospod! V priloženem pošiljam svojo novelo. Snov je vzeta iz resničnega življenja, poslužil sem se pri njej oblike Ncmcove in priprostosti Pravdove. Delo je dobro — kajti pišem samo takrat, če me to veseli in nikdar radi honorarja •— o tem sploh še ne govorim. Priložen je račun od krojača; nerad se bavim s temi ljudmi, toda v tem trenutku ga ne morem poravnati. Bo- dite tako prijazni in poplačajte dolg s honorarjem, ki mi ga.prisodite. K nadaljnim službam pripravljeni K. P. IV. 7. prosinca. Dragi prijatelj! Premislite si mojo jezo, ko se je začelo po celem našem mestecu naglo kričati: “Leseverein!' Leseverein!” in ko je pri tem “Lesevcreinu” tudi osta lo. Vzame se torej za celo mesto od vsakega lista en iztis in vsi čitajo vse. Mislim, da je to smrt za gospode izdajatelje časopisov vsak tak “Leseve rein”, toda kako odpomoči! Pri tej priložnosti pošiljam Vam eno pesem in Vas prosim, da je ne obsodite takoj, ko jo prvič prečitate, kajti moj slog je docela drugačen kot skoraj vseh novejših pesnikov: jaz se trudim, da pišem naravno, gladko in v narodnem duhu. In tega mogoče sedanji pesniki niti ne priznajo za češko pesem. Tem se delo, ki ni do dobra zvito, tako da ga Staročehi niti ne razumejo, sploh nič ne dopade. Jaz pa drugače ne pišem; pokazalo se bo, kdo globlje misli. Zakaj pa so Čelakovski in Erben dali Čehom tako mojstrske vzore. In njih stopinjam hočem in bodem sledil. Ko pa dosežem enako popolnost, rečem si: “Fant,, dober si! Za kar si se trudil, to imaš; sedaj pa delaj kšeft!” — in pojdem k Abrahamu. A še enkrat moram pripomniti, da mi ne gre zato, da pridejo moja dela med svet, temveč zato da bi bila dobra! Spoznate torej to pesem za dobro, če se Vam dopade in jo priobčite v prihodnji številki, smete pričakovati novo pesem, ki pa nastopi pod mojim lastnim imenom pot v svet in katere se mi ne bo treba sramovati. Kar se tiče moje onkratne pošilja-tve v predvčerajšnem pismu, opozarjam Vas posebno na “Matička” in na “Tatička”, pa “Čertika”, na teh Vam ni treba preveč piliti in dopadle bodo, za to sem Vam porok. Toda dovoljujem Vam tudi, da je predelate po svojem okusu, če tudi ne ostane kamen na kamnu, kar si v bodočih pošiljatvah izrecno pridržujem. V kratkem Vam pošljem v pregled nekatere pesmi iz svoje “Kitice”, ki jo mislim čez 10 let v lastni založbi izdati. To so narodne pesmi, zbrane na moravskih gorah. Kar se proze tiče, ta je le za mene, kajti v prozi pišem povesti, da jih, ko pride trenutek pesniškega ustvarjanja, prelijem v novele in balade. Saj mi je že rekel profesor K..!ch, da naj ne pišem proze, ker bi bilo škoda mojega bogastva v rimah, mojega narodnega sloga, in tega se držim. Za enkrat z Bogom! Ne pozabite na svojega, Vam uda-nega prijatelja J. Strnadka. V. 7. prosinca. Slavni urednik! Vi ste izbirali, izbrali ste srečno. Mislila sem sicer, da natisnete moje pesmi po vrsti; Vi. ste segnili s smelo roko v sredino mojih plodov in podali ste svojim čitateljem meni najljubšo, iz srca vzniklo pesem z duhovitim naslovom: “Moji vzdihi.” Da, moje vzdihe ste razumeli, Vi Don Juan, Vi nagajivec! Oprostite mi moje sitnarijo in osvetlite mi, kako se je to zgodilo, da ste od sedemnajstih kitic ostali le prvi dve. Se morda niste niti zmenili, da je na drugi strani in na sledečih nadaljevanje? To mi morate razložiti jutri (zakaj še niste prišli k meni, Vi porednež!), kajti na jutri Vas vabim k sebi in razgovoriva se o tem in drugem, če bi morda ne bilo bolje priobčiti moje pesmi naenkrat. Ob četrti uri bodem sama, nikdo naju ne bo motil v razgovarjanju, govorila bova lahko o svojih idealih, pesnik in pesnikinja, pravi “cafe spiri-tuel.” Obiščite gotovo svojo Vas pričakujočo Prokopko Povltavsko, v Široki ulici št." 570. VI. 7. prosinca. Gospod urednik! Pošiljam tukaj znanstven članek “O ptičjih jajcah.” Za temelj vzel sem nemški članek v “Pfcnnig-magazinu” iz leta 1842 objavljen; v resnici sem ga na mnogih mestih moral doslovno prevesti. Ono o kurjih jajcah je popolnoma originalno. Želite li daljši znanstven članek, napišem Vam ga; do pesnikovanja še nisem prišel. Vaš udani L. R. Brusek, učenec I. nižje realke na Horah Kut. VII. 20. prosinca. Dragi prijatelj! V resnici sem mislil, da si vzamete malo časa in pregledate to Vam poslano pesem, na koji mi toliko zaleži, kakor sem Vam že prvič pisal. Toda niti se ne čudim, da se to ni zgodilo, niti Vam tega ne zamerim, kajti lahko si predstavljam, kako težavna stvar je, preiskovati take začetniške plode,; navajati njih slabe strani in neenakomernosti. Zato sem se vrgel sam na delo, — pilil sem sam in tukaj Vam pošiljam torej isto pesem, po mojem mnenju bolj dostojno vsled tega, ker sem surove besedice “gnjat, vlačti, družin- čad”, iz pesmi izbacnil, čeprav bi mor da bile pri strastni ženski dovoljene. Toda kaj si pa sploh novinec sme dovoliti? — Ničesar! Bodite torej tako prijazni in zažgite moje prvo delo, to pa premislite in prevdarite, za kar Vas še enkrat uljud no prosim. Preglejte tudi znamenja in pogreške v pravopisu, kajti pri vsem svojem prizadevanju ne morem biti sam sebi korektor, med tem ko sem drugim nasproti še bister. Vedno moram stvar pustiti ležati in še le po dolgem času najdem popolnoma ne znane pogreške, ki jih poprej nisem mogel Opaziti. Če bi mi na tem ne bilo toliko, da bi tukajšnja gospoda to pešem čitala in končno nehala smešiti domačina, ne mučil bi Vas in pustil pesmico, da se preleži; v preteku nekaj časa bi našel sam vse, kar pesmici primanjkuje. Veselim se, da mojo prošnjo sedaj brzo izpolnite in naredite tokrat pri meni izjemo, kojo sicer gospodje ured niki neradi naredijo; hvaležen Vam bom zato, to uvidite. S tem ostajam Vaš vedno k uslugam pripravljeni s' spoštovanjem udani J. Strnadek, Pripis: Iz tega, prej kot mi je prišla do rok Vaša zadnja številka, končane ga pisma spoznate, da nisem pričakoval takega odgovora v Vaši listnici. Niti spoznati ne morem, če je pesem tako izdelana, da zasluži prvo mesto v “Zaboju.” Niti Vaše opombe v nekem popravku — stoji tam nekoliko pod mojim naslovom: Die sagenjaeger, die verfluchten, kein misthauf, den sie nicht durchsuchten! Zum mammuth wird ein ochsenvieh, und jeder koth ein Sinai. In pod tem “Gottfried Kinkel.” To vendar ne more veljati meni, ali pa jaz tega ne razumem! Nerad bi prvič svoje ime osramotil in tem manj še si pa želim, da vrine ‘Zaboj’ moj umotvor v feuileton s pripombo: “Prosilo se nas je, da priobčimo sledečo pesem.” V najkrajšem času prejmete od mene nove pesmi za svoj list in veselje boste imeli z njimi. Če bi se ne zavezal, da pride ta pesem v “Zaboj”, rekel bi Vam: Pustite si jo za se. Toda to ne gre. Poprej mora biti tam priobčena, da sem zagotovljen o vspe-hu svojega dela in-da zanaprej ne pošiljam s takim strahom svojih sirotk v svet. Da le vdarim z nogo ob tla, pa pojde vse. Hej krogi, krogi, okoli itd. Štrk. VIII. 20. prosinca. Gospod! Zadnja številka Vašega lista prinaša nekaj o mojih ravnokar objavljenih pesmih. Ni nad tem napisano niti “kritika” niti “razmišljanje”, in to ste dobro naredili; sicer bi Vam moral reči naravnost, da ali niste kritik, ali pa da sploh niste premislili, kar da pišete. Pravite tam, da nimam “širšega obzorja.” Da ne? Kdo ga pa, prosim Vas za Boga, tedaj ima? Mogoče Vi? To ne, to gotovo ne, to Vam povem naravnost v oči. Jaz pesnik — in ne imeti širšega obzorja! — Neumnost! In. kaj je to “širše obzorje”? Mislite mogoče, da ga ima ponočni čuvaj na svetovidskem zvoniku radi tega, ker daleč vidi? O vi kritični palčki! Ne, jaz v obče nočem tega imeti, kar Vi menujete “širše obzorje”! Jaz sem češki, slovanski pesnik, meni je naša narodnost več kot Vaša meglena, negotova liberalnost, več kot Vaš temni razum. Pojte Vi v mislih, jaz hočem peti s čustvom; posnemajte Vi velikane tujih narodov, jaz hočem posnemati našo samoraslo pesništvo; pišite Vi v duhu časa, jaz bodem pisal kralo-dvorski. Tako! Tukaj imate moj program! Toda ne mislite si, da me je Vaše premišljevanje ganilo! To bi se zelo motili. Razjokal se sem, toda iz obžalovanja in jeze, da se pri nas mlade talente na tak način omalovažuje in da se vse z nogami tepta, kar še ima v resnici kako vrednost. Ne merim s tem mogoče na sebe, kakor da bi jaz bil kaj vreden, to ne. Človek si pač tako misli razne reči pri tem. Če hočete sprejeti prijateljski nasvet, pustite kritiko; kaj imate od tega, le sovraštvo! Jaz nisem Vaš sovražnik, so pa drugi ljudje. Vaš s spoštovanjem udani Vaclav Rusofil. P. S. Ne mislite si morda, da jaz tega Vašega “širjega obzorja” ne razumem. Jaz ga razumem, toda — jezi me!” IX. 21. prosinca. Ne sramujem se' sedaj že niti najmanj in izpovem kar naravnost, kaj Vam hočem nasvetovati. Jaz imam dovolj duševne sile v sebi, da se mi ni treba bati najnavadnejše ceste, da se lahko vzneseni nad nazore vsakdanjega življenja, ki le omejene ljudi omejujejo. Kaj bi me moglo ovirati, če govorim k Vam, k možu, ki stoji enako visoko nad vsakdanjimi nazori, kakor jaz, kateri me razumeti mora in ki po lastni duševni velikosti tudi mojo ceno pretehta. Moja roka je še prosta, in Vaša tudi. Ne vprašam Vas niti, če ste že ljubili, Vi ste pesnik in morali ste torej že prav mnogokrat ljubiti. Toda niti tega Vam ne smem računati v zlo, da ste najbrž poletavali z jedne cvetke na drugo. Pesnik gre preveč samostojno pot, kakor da bi ga mogla ka-terasibodi ženska spremljati v njegovem življenju. Običajno imajo ženske preveč zemeljskega priokusa, kakor da bi mogle idealnega človeka zadovoljiti; dosežejo le ljubezen, dosežejo že vse, kar so si želele in se zadovoljijo. V zakonu postanejo še bolj vsakdanje in tlačijo moža liki svinčeni uteži. Ma-lokatera spozna vsaj to, da je utež, toda če vendar spozna, je ona nesrečna in mož še nesrečnejši. Mož pesnik mora imeti ali genialno ženo ob svoji strani, ali pa sploh ostati brez nje, sicer ne doseže nikdar popolne zrelosti, nikdar svetovnega, nekaljenega razgleda in delovanja. Tudi jaz sem že enkrat, v najprvem svojem cvetu, ljubila, če se more tako vzvalovanje otroških čuvstev imenovati ljubezen, ljubila sem nekega poročnika, toda, hvala Bogu, da sva se brzo razšla. Niti bi se več na njega ne spomnila, če bi ne pisala ravno o tem predmetu in upam, da Vas, ki ste vzvišeni nad predsodki, to sploh ne bo vznemirjalo. Vi vidite, da sem docela odkritosrčna. Vi potrebujete ženo, že zrelejšo (stara sem malo čez 30), da bi življenje že poznala, ženo kakor sem jaz, da bi Vas v Vašem idealnem poletu ne motila, da prej Vas še podpirala. Ne želim si Vas zato, da bi me preživljali; jaz imam sama 10,000 v denarju in mogla bi Vam torej še pripomoči; svatba se lahko vrši, kadar je Vam ljubo, ne predpisujem nič. Sem jutri ob četrti uri zopet sama doma in pričakujem Te, kakor zemlja svoje pomladanske cvetke, kakor pričakuje cvet rano solnce Tvoja Prokopka Povltavska, Široka ulica, št. 570. X. 30. prosinca. Slavno uredništvo! Poslal sem, kakor znano, naročnino sam in hotel sem razven tega poiskati v našem mestečku in v okolici še več naročnikov. Ne morem pa nikakor naprej brez vpliva, kojega gotovo pridobim pod tem pogojem, da objavite priloženo in nedolžno pesem, bodisi, če je za to sposobna, v svojem listu "(seveda ne vzadi v listnici), bodisi, da me radi izboljšanja potom privatnega pisma na to opozorite. Če bi ta tukaj v okolici obče znana pesmica našla mesto v Vašem cenjenem listu, ne bi imel velikih težav pri, zbiranju naročnikov, kajti prepričan sem, da izležejo vsled ladosti nad čitanjem te pesmi marsikateremu meščanu goldinarčki kar nehote iz žepa, da bi svojim otrokom zapustil spomina vredno pesem o “Ribniku.” Čeprav je pesmica docela priprosta in morda ne vsebuje nobene pesniške krasote, mi je vendar le draga; kajti priznati moram, da ne vem, s čim bi jo obogatil, da bi se od povesti same ne oddaljil. Slavnemu uredništvu s spoštovanjem udani J. Strnadek. XI. 30. prosinca. Gospod urednik! Ravnokar sem prečital znameniti češki, v romantično šolo spadajoči spis: “Historija o ednajstih, po svetu blodečih, mater in očeta zgubivših otrokih, med kojimi je bilo devet sinov in tri hčerke, in o črnem možu, ki je najstarejšemu med njimi mnogo dobrega učinil, tri velikane in enega sedmero-glavega zmaja pokončal, nič manj pa svojemu učencu kraljevsko princezinjo za ženo z njo celo kraljestvo (razven enega mesta z okolico) za doto spravil.” Premislite si moje razočaranje, ko sem stvar prečital in vsled izbornosti imenovanega spisa, njega izredne barvitosti in raznovrstnosti značajev ves zavzet, v Jungmannovi slovstveni zgodovini ta spis iskal. in brezvspešno iskal!! Kaj si človek pač naj misli o taki nepopolnosti! Kako mnogoteri duševni zaklad se zapraši le radi tega, ker si rajni Jungmann ni vzel toliko časa, da bi vse pregledal. Resnično, ti gospodje kupili so si svojo slavo za mal denar — prosim Vas, povejte jim to tam v Pragi prav glasno, naredite mi to veselje! Naredil sem sicer sklep, da počnem pozneje citati Jungmannovo slovnico; sedaj pa tega za Boga več ne storim— to bo pač gotovo nekaj prav čistega! Da morete to dragoceno dopolnilo k slovstveni zgodovini natančno objaviti, pripominjam, da je knjiga natisnjena pri Turečku na Gričku leta 1827 in da obsega 190 strani. Vam že znani L. R. Brusek. P. S. Pozabil sem pristaviti, da je na naslovni strani tudi za čitatelje, da lažje razumejo, pridan — no, kako se to že imenuje!? — tak nekak naslovni lesvrez. Je posrečen. XII. 30. prosinca. Ljubljeni mož! Kaj si še niste premislili? Resnično sem si domnevala, da imate več energije! Jutri ob štirih popoldne je zopet sama in Vas zopet pričakuje Vaša Prokopka Povltavska, Široka ulica št. 570, čez dvor. XIII. 30. prosinca. Spoštovani gospod! Ni dvoma, da so v svrho razcveta naše književnoti glavno potrebni taki možje, ki bi vse spone naravnost odvrgli, vse svoje sile posvetili slovstvu, skratka —• bili samo književniki. Spada k temu seveda i srčnost i talent — jaz bi imel oboje. Sedaj sem zaposlen kot diurnist; toda to delo mori mojega duha in ne nese po pravici nič. Ne dvomim, da je v Pragi več rodoljubov, dobrih mecenov kot pa talentov, — kajti sicer bi morala biti vrsta pisateljev mnogo večja. In radi tega Vas prosim, da govorite s katerim teh gospodov in me priporočite. Če bi mi hotel tako-le samo 25 goldinarjev mesečno pošiljati, jaz bi imel k sedanji plači dovolj. — Pripravljal bi se na pisateljski stan in mogel bi si priboljšati, da ne oslabim. Natančneji naslov Vam pošljem, ko mi .odgovorite v listnici. P. S. Denar bi se rhi mogel pošiljati četrtletno — 75 goldinarjev naenkrat, to mi je že končno vseeno. XIV. 15. svečana. Gospod! No, to me v resnici veseli, da se nisem osramotila napram Vam. Če nočete, je tudi dobro; saj meni zato ne gre. In če Vi hočete lastno bodočnost z nogami poteptati, ne morem Vam tega braniti. Ne mislite si sicer, da jaz nisem iz-previdela vse praznote Vaših vzrokov! Samo to obžalujem, da sem se v Vas tako zmotila. Vi ste ravno tako vsakdanji človek, kakor vsi drugi! Rabite galantne fraze, samo-da Vam ni treba navajati golih vzrokov. Z Bogom torej; sem zopet za en sen ubožnejša. Prav se mi sicer zgodi, zakaj pa sem še vedno tako originalno otročja—in vrnite mi moje pesmi, za to Vas prosi Vaša službenica Prokopka Povltavska. P. S. Želim Vam zares, da bi se kmalu kesali nad svojim zločinom. P. P., Široka ulica št. 510. Edini Slovenski zlatarski trgovec ur verižic in prstanov in vsakovrstne zlatnine. Se vara priporočam rojakom in rojakinjam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine predno zane-set e svoj denar tujcem. Moja zlatnina je popolnoma jamčena, moji stroški’ so mali; za-vol tega dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, Elgin, Waltham, Ham ton in Illinois. Imam na izbero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače ji udi ne pa tujce. Pri meni bote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietii in po z edinjenih državah. FRANK BAMBIČ 306 Granite St. JOLIET, ILL. Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. Nenavadna Slabost Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsili znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe, IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano TRINERJEVO Zdravilno Grenko Vino To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti Pfi liil , i I J : . . BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU... VZDIGAVANJU in KOVCANJU. in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH. N, TRINE RS bitter-wine L 'i, ' N / VrViN* trinerovo Horré víno —v_ - I-* ^“f^tured by JOSEPH TRtNER 733 SAsUand Ave. CHICAGO,. ILL JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOM ISM IVI. lííllMO ILL. Qf7/#Ar///| | Iz malega raste veliko! | Q Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za ^ starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3 % na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno.. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The I Joliet | National j Bank j JOLIET, ILLINOIS j Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, CHAS. G. PEARCE, kaiir ^ pomini na moje romanje v Sv. Deželo. jj‘ Pollak Rev. Jos. 18. Cerkev Božjega groba. [ so trije velikanski svečniki, med ka-,(Dalje.) j terimi gori silno veliko svetilnic. Nekoliko naprej je kraj 11. postaje! Ko sem st,°Pil P!ed BožP &rob> sem sv. križevega pota, kjer so raztegnili 1,0 bPommJal gor^ečega^ grma, iz kate-Gospoda in ga pribijali na križ. Cve- EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednotef. DELO PRVE VRSTE, CENE NIZKE. F. KERŽE C< >. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ I guiiuiiiiiniiuiittiiiiiiiiiiiiiiiimHuiiiiiiimssMumimiiiEimHE S A. NEMANICH, pred*. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA.blag - GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. *&• Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! lonin Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, lil Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Angleščina brez učitelja 1 'Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško siov. slovarja, Knjiga trdo v pLatnu vezana stanj $1.00—in jo je dobiti pri: V. J. TOJBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y Največja zaloga slovenskih knjig. Piišitc po cenik. terokot iz mozaika nam kaže na tleh mesto, kjer se je zgodilo to, kar nam evangelist tako kratko popisuje z besedami: "tam so ga križali.” Tukaj se je izpolnila grozna prerokba kralja Davida: "Moje roke in moje noge so mi prebodli, vse moje kosti razšteli.” (Ps. 21, 17. 18.) Kako je pač nedolžna krj božjega jagnjeta tekla po kamenu golgatske skale! Kako strašno so odmevali vdarci kladica v srcu žalostne matere! — Prav za znamenjem, ki je iz mozaika v tla napravljeno, je bronast altar katoličanov s podobo 11. postaje. Obrnimo se z največjim spoštovanjem par korakov naprej na levo, kjer stoji altar 12. postaje, ki je — žalibog —last grkov. Poln ginjenja pade romar na tem najsvetejšem mestu na tla in se zamisli nazaj na trenutek, ko je tukaj božji Sin vmrl grozne in britke smrti — umrl tudi zanj! Tukaj se je dovršilo odrešenje sveta in tudi moje odrešenje — tukaj je stal sv. Križ. Na vse drugo pozabim za nekaj časa in gledam z dušnimi očmi v premišljevanju krvaveče in vmirajoče telo Gospodovo. Tukaj premišljujem strašno skrivnost sv. Križa.- Minute na Kalvariji pred 12. postajo so pač najsvetejše. Lehko trdim, da nikedar v svojem življenju nisem bil tako presunjen in ob jednem tako potolažen, kakor tukaj. Stena za 12. postajo je pokrita po grški navadi se zlatimi in srebrnimi podobami. Nekoliko bolj spredaj stoji podoba Križanega, Matere Božje in sv. Janeza, vse tri podobe so v naravni velikosti delane iz srebra in zlata. Pred temi podobami stoji grški altar iz belega marmorja, sloneč na štirih stebri čkih. Pod altarjem je pa se srebrom preprečena jamica, v kateri je stal sv. Križ. Na obeh straneh so v marmor nata tla vdelani črni krogi, ki imajo pokazati, kje sta stala križa razbojni kov. Izročilo pa tudi ni pozabilo trpljenja nje, ki je zaslužila prav na veliki petek častni naslov kraljica marterni kov. Mej altarjem 12. in 11. postaje stoji majhen altarček katoličanov posvečen Materi božji, ki je tukaj vzela v naročje svojega mrtvega sinu. Soha, ki je dar nekega portugalskega kralja, e, ako izvzamemo obraz, popolnoma obložena in preprečena z diamanti, biseri in drugimi dragocenostmi. Krščanski romar se spominja na tem svetem mestu, kako je zopet počival ljubi Jezus v naročju svoje matere; toda ne več kot milo smehljajoče se dete, ki je bilo vzrok vsega njenega tako velikega materinega veselja, marveč kot razbit in razmesarjen mož bolečin — mrtev. Kdorkoli je bil tolikanj srečen, da je bil v Jeruzalemu na Kalvariji in je premišljeval nezmerne bolečine, ki so prebadale tukaj Marijino srce, ta bo gotovo nadalje bolj potrpežljivo prenašal svoje križe in težave. V spomin na Jezusovo smrt je Bog naredil tudi v mrtvi naravi vidno znamenje. Pri sv. Matevžu beremo: “Jezus pa je zopet zavpil z velikim glasom in je izdihnil dušo. In glej, zagrinjalo v tempeljnu se je pretrgalo-na dvoje od vrha do tal; in zemlja se je potresla in skale so pokale!” (Mat. 27, 50-51.) Sled tega čudovitega potresa je, na Kalvariji blizu mesta, kjer je stal sv. Križ. V skali se namreč kaže 16 cm. široka razpoka. Že sv. Ciril škof Jeruzalemski piše okoli leta 350. o tej razpoki: ““Ta Golgota, ki stoji še dandanašnji očividno, priča do -današnjega dne, da so, ko je Gospod umrl, skale pokale!” — To razpoko so učenjaki že večkrat preiskovali in vsak je še trdil, da je taka, ka-koršne ni mogla narediti ne umetnost, ne narava, da je tedaj nastala res vsled čudežnega potresa. Ako gremo s Kalvarije nazaj dolu po stopnjicah, pridemo d6 v tla vdelanega, za dobro ped vzvišenega rudeč-kastega kamena, ki je skoraj tri metre dolg in meter širok. Sv. Janez piše: ‘Potem pa je Jožef iz Arimateje ker je bil Jezusov učenec, (toda skrivaj zavoljo strahu pred Judi) Pilata prosil, da bi snel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je tedaj in snel Jezusovo telo. Prišel je pa tudi Niko dem, kateri je bil vprvič po noči k Jezusu prišel in je prinesel zmesi mire in aloe okoli sto liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telo in ga zavila v ten-čico z dišavami vred, kakor je pri ju dih šega pokopavati”. (Jan. 19, 38-40.) Izročilo, katero so dobili že križarji, pravi, da je bilo telo tukaj na skalnata tla položeno, da so je zavili v platno in dišave. V starih časih so bila tla pokrita z lepim mozaikom. Ko je bila prva krasna cerkev razdrta, je škof Modest sezidal nad tem krajem kapelico. V križarskih časih je pa cerkev Božjega groba zopet obsegala to me sto. Kamen, ki sedaj tam stoji, so postavili nad mestom maziljenja- Grki šele v 19. stoletju. Okoli tega kame na stoje jako lepi svečniki in vedno gori tukaj po več svetilnic. Od tega kamena se gre proti odprtemu prostoru na levo in kmalu prideš pod mogočno kupijo, ki sloni na mo gočnih štirivoglatih stebrih. Prav pod kupijo stoji Božji Grob, pred katerim rega je govoril Gospod Mojzesu: “Ne bližaj se lesem! sezuj črevlje se svojih nog; zakaj mesto, na katerem stojiš, je sveta zemlja.” (II. Mojz. 3, 5.) Se sv. strahom sem stopil v Božji Grob, ki je razdeljen, kakor so bili razdeljeni judovski grobi, v dve duplini/ kateri ste sedaj obe preprečeni z belim marmorjem. Prvo kapelico imenujejo kapelo an-geljev. Ta kapelica je Z/ metre dolga in skoraj tri metre široka. V tej kapelici je 13 srebrnih svetilnic. V sredi te kapelice stoji po koncu en meter visok bel kamen — angeljski kamen. Izročilo namreč trdi, da je to del onega kamena, ki je zapiral notranji grob in je delal pobožnim ženam, ki so šle velikonočno jutro Gospodovo truplo mazilit, toliko skrbi. Na tem kamenu je sedel angelj, ki je rekel ženam: “Nikar se ne bojte! zakaj vem, da iščete Jezusa, kateri je bil križan, pa Ga ni tukaj; vstal je namreč, kakor je rekel. Pojdite in poglejte kraj, kamor je bil položen.” (Mat. 28, 5-6.) To prijazno povabilo angeljevo hočemo sprejeti tudi mi. Vstopiti hočem tudi jaz, toda počakati je treba nekoliko, da pridem na vrsto. V ozkem prostoru pravega Božjega Groba, morejo objednem klečati komaj štiri o-sebe. Ginljivo je videti jutrovske kristjane, kako se pred tem največjim svetiščem priklanjajo, prekrižavajo, kako se mečejo na tla in si sezuvajo črevlje, preden vstopijo. Slednjič je prišel tudi za me presrečni trenutek, globoko sklonjen, zavoljo jako nizkega vhoda vstopim. Prostor je približno po 2 m. dolg in širok; razsvetljuje ga 43 dragocenih zlatih in srebrnih svetilnic. V skalo vsekana klop, na katero je bilo najsvetejše Telo položeno, kakor tudi ves ostali pro- vega pota in dogodkom, na katerega nas spominja ta kapela! Kako presrč-no se moli v tej kapeli! “Veseli se, . kraljica nebeška, aleluja! Katerega si zaslužila nositi, aleluja! je vstal od smrti, kakor je rekel! aleluja!” Veliki altar te kapele nam predstavlja dogodek, kako se je Gospod prikazal svoji materi. Na levi je stranski sv. Antonu Padovanskemu posvečeni altar, v katerem je bila nekdaj shranjena velika svetinja snetega Križa, ki so pa v 16- stoletju razkolni Armenci vkradli in v Armenijo odposlali. — Na desni strani je altar, v katerem je spravljen velik kos stebra, na katerega je bil Gospod privezan v Pilatovi hiši. Sv. Jeronim in sv. Pavla sta videla še cel steber; leta 1551 pa so ga razbili mohamedanci. Tedanji kustos sv. Dežele p. Bonifacij iz Raguze je poslal del tega stebra papežu Pavlu IV., drugega cesarju Ferdinandu I., tretjega Filipu II., kralju španskemu/ četrtega pa v Benetke. ^Največji del je pa o-stal lastnina frančiškanov v tej cerkvi. (Dalje prih.) Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891. JOLIET. ILL Vina naprodaj Novo vino črno rudeči zinfandcl, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite “Hill Grit Vineyard” Stefan Jakše, lastnik. Box 657. Crockett, Cal J. P. KING,# Oba telefon T.i»erii štev. 8 .LieSlIl ^»»^^trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija v Jolietu. Najboljše delo, Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. [The Will County National Bank Of Joliet Illinoia. Prejema raznovrstne denarae «Sog, ter pošilja denar na vse dele aveto. Capital in preostanek $300,03«.»*. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. štor je pokrit z marmorjem. Nad | Zmerne cene. grobom so tri podobe, ki predstavljajo vstajenje Gospodovo. Grška visi v sredi in je iz marmorja. Na levici visi slika armencev, na desnici pa vidiš prediagoceni iz čistega srebra liti re lief, narejen po podobi najimenitnejšega slikarja Rafaela, ki je lastnina katoličanov. Tudi rom lepe te podobe je srebrn in okrašen z mnogimi d ra- j Jefferson St., blizu mosta, Joliet gocenimi kameni. Podoba in rom sta dar kardinala Antonelija, nekdanjega državnega tajnika papeža Pija IX. Kaj občuti srce kristjana, ko kleči 'pred Gospodovim grobom, se da le težko popisati. Ves omamljen od sladkih' spominov pade romar v tem svetišču na kolena, nasloni se na Grob Gospodov in vtopi se bolj in bolj v veselo skrivnost tega svetega kraja. Dozdevalo se mi je,, kakor bi poslušal ves srečen prisrčni aleluja tistega velikonočnega jutra, ko je Gospod pre magal grob in smrt. Aleluja doni ve dno veseleje, vedno glasneje, vedno tolaživneje iz grobne tihote. Da, te daj je napočilo tudi velikonočno jutro moji duši, moj duh je obhajal vese lega vstajenja dan. Dih vesele in gorke vere je prevzel tudi mojo dušo, kakor zbujajo pomladanske sapice mrtvo naravo k življenju. To mesto pa vzbuja tudi krščansko upanje, da z novega klije, poganja in cvete. Čutil sem na tem kraju prav posebno svojo srečo, da sem kristjan. Ves strah pred gro bom in smrtjo zgine tukaj, razprši ga upanje na moje duše veliko noč, na | se imenuje slovenska gostilna “na hri mojega telesa vstajenje. Proti severu od Božjega Groba je altar postavljen na mestu, kjer se je prikazal Gospod v podobi vrtnarja Magdaleni. Srečna spokornica, kedo bi mogel popisati radost, katero je ob čutilo tvoje ljubezni polno srce, ko si padla pred vstalega svojega Gospoda, ko je vsplamtelo tvoje srce z novega še nežnejši, v še čistejši ljubezni do Njega, ki ti je nekdaj skesani vse, vse odpustil! Še bolj na desno se pride po štirih stopnjicah v cerkev frančiškanov, ki imajo tukaj svoj kor in spravljeno sveto Rešnjo Telo. Veliki altar nas spominja na dogodek, ki se je po izro^ Čilu tukaj izvršil. Od mrtvih vstali Jezus se je namreč po izročilu najpo prej prikazal na tem mestu svoji materi, prečisti devici Mariji. S koliko ljubeznijo, s kolikim veseljem je mo rala tedaj pozdraviti naj svetejša mati svojega sinu! — Navadne kmetiške matere sin mora v vojsko, v katero ga kliče domovina. Mati zve, da je sin padel v vojski. Kako žaluje za njim vbožica, zlasti, ako je bil padli vojak pošten, delaven mladenič, njen TROST &KRETZ —• izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK - Posebnost so naše *Thc U. S.” 10c. in “Meerschaum’’ Se, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na i0> Jefferson Street Joliet 5LU. Mirovni sodnik ZA MESTO Joliet, Illinois Judge Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL. 66 Kajzerhof” bu”, kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba. Anton Dowiak, lastnik 1100 N. Broadway Joliet, 111. O. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na k Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet IR* Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina. VSI DOBRODOŠLI! POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najbolji« ms ** po sajnižji ceni? Gotovo 1 V meaa*»» I. & A. Pasdertz dobijo najboljše sveže in prek» fiti* klobase in najokusnejše me*-. V s« po najnižji ceni. Pridite toraj m*. >»skusit« naše maso. Nizke cene in dotira postrežba Js fia&a geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogala Broadway and Granite Streets. Otic. Phone 4531- N. W. Phane 11% Joliet sini Dye House Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CL. Office and Works, 642-644 Cass Street Oba telefona 488 edini sin, edino veselje, edina podpora hOČeillO tVOl deiiai njene starosti! Vzemimo, da potrta I vbožica sloni doma pri mizi in žaluje za svojim za domovino padlim sinom kar naenkrat pa se odpro vrata in lju bljeni sin se vrže živ, zdrav in krepak v naročje ljube matere jn jej pove, da je bilo sporočilo o njegovi smrti le zmota. Kdo bi mogel popisati veselje, katero bo v tistem trenutku ob čutilo zvesto ljubeče materino srce! Dozdevalo se jej bo, kakor bi se zbudila iz dolgega spanja, katero so motile hude strašne sanje. — Ako pa je že veselje navadne matere tako veliko, da se niti popisati ne da, kdo bo popisal veselje matere Marije, katero je občutilo njeno prečisto srce, ko je zagledala od mrtvih vstalega sinu s če stito spremenjenim telesom? Kolika razlika je mej dogodkom, katerega premišljujemo v četrti postaji križe- ti hočeš naš les če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki u* trdi les, late, cederne stebre, desk ir irnglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines utiri blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili deaar FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank». J. C. Adler & Co. Tel. priporoča rojakom svojo Mcwnit’a 101 Joliet, 111. W. J. LYONS Naš Office in Lumbar Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija, 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. f Rezervni sklad nad pol miljona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih 1 C/ brez odbitka rentnega davka. 1X1 3 /O Naš zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. (Nadaljevanje Jednotinega poročila s Š. strani.) PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JAN. ’12 DO 31. MARCA ’12 Naloženega društvom: Za asesment ..$27,453.45 Za pristop 124.50 Za rez. sklad 559.00 Za vrh. zdravnika 66.00 Za znake 19.60 Za certifikate in charter. 65.00 Za poškodovane 2.25 Za upravne stroške .. 2,915.25 Imeli dolga ....’ .. 1,368.00 Preveč plačali 1.55 $32,574.60 Plačanega od društev. Imeli kredita ....... $32,569.60 5.00 $32,574.60 SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JAN. DO 31. MARCA 1912. Preostanek dne 1. jan. 1912 $230,196.06 Plačanega od društev ..........$32,569.60 Plačanega za o-bresti od posojil itd......... Najemnina dvorane ........... ./ 2,719.91 36.00 $ 35,325.51 $265,521.57 Izplačana posmrtnina ....$ 14,610.00 Izplačana poškodnina..... 125.00 Izplačano za razne stroške. 3,770.57 Preostanek 31. marca 1912: 247,016.00 $265,521.57 PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JAN. DO 31. MARCA 1912. Plačana posmrtnina:— 9473 Matija Širola .................................$1,000.00 1874 Ana Prešern .................................... 500.00 11242 Jernej Tavzelj, del............................ 100.00 %8656 Peter Pezdirc, del.............................. 200.00 1092 Marija Kolman .............,................... 500.00 17197 Franc Zaverl, del.............................. 500.00 1237 Urban Debelak, del.............................. 800.00 12981 Frank Doles ................................. 1,000.00 10879 Frank Glavan, preost. del...................... 700.00 2640 Marija Z. Puhek .............................. 1,000.00 12933 Frank Tisel, del............................. 800.00 14050 John Lahkar.................................. 1,000.00 4625 John Perušek ................................... 500.00 1353 John Jernejčič, preost. del...................... 10.00 6784 John Oblak, del................................. 100.00 5700 Alojzij Stubler, del............................ 500.00 882 John Cerovšek ................................. 1,000.00 15136 Jolm_Perovšek ............................... 1,000.00 8705 Jurij Živčič, del............................... 500.00 2963 Marjeta Trdina ............................. 1,000.00 5509 Vinko Robnik, del............................... 400.00 2876 John Skala, del................................. 500.00 3383 Katarina Glavinič............................. 1,000.00 Preostanek dne 31. marca 1912 .....................................$247,016.00 Jednoti pripadajoče obresti še nevplačljive ....................... 2,488.47 Skupno denarno premoženje 31. marca 1912....................$249,504.47 Inventar Jednote: — Notranja oprava gl. urada ..............................$ 432.13 Shrambe za listine ....................................... 261.50 2 pisalna stroja (Typewriters) ........................... 152.00 Soštevalni stroj (Adding Machine) ........................ 266.75 Blagajnica (Safe) ......................................... 85.00 Pisalna miza .............................................. 38.50 Miza za pisalni stroj in stol............................. 29.50 Check Protector .......................................... 30.00 Druge male potrebščine v uradu ............................ 16.80 Pečat Jednote ............................................. 18.00 2 kovčega ................................................. 11.00 Mineograph ................................................ 35.00 Zastava .................................................. 153.50 Stiskalnica ............................................... 10.00 Mali pečati ........................................... 29.88 Znaki za člane ...............'......................... 300.40 Znaki za članice .......................................... 29.15 Znaki gl. uradnikov ...................................... 150.75 Knjige, tiskovina in pravila ......................... 1,200.00 $ 3,249.86 Skupno denarno premoženje in imetje 31. marca 1912..........$252,754.33 Še neplačana posmrtnina ....................................$ 19,130.40 Čisto Jednotino premoženje in imetje 31. marca 1912.........$233,623.93 ’« ' $14,610.00 Plačana poškodnina:— 2369 Frank Mihovar .............................$ 125.00 $ 14,610.00 125.00 Razni drugi stroški: Glavnim uradnikom za zamudo časa in vožnjo pri sejah g! odbora; pregledovanje računov in umeščenju novih uradnikov: Antonu Nemanich za zamudo časa 7 dni...................$ 28.00 Geo. Stonichu za zamudo časa 7 dni..................... 28.00 Josipu Sitar za zamudo časa 7 dni ........................ 28.00 Josipu Zalar, za zamudo časa 7 dni ....................... 28.00 Frank Opeka, za zamudo časa, $28.00, za vožnjo $4.70.. 32.70 B. J. Chulik-u, za zamudo časa $32.00, vožnja $7.00.... 39.00 Josipu Kompare, za zamudo časa $24.00, vožnja $2.00.. .. 26.00 Dr. M. J. Ivec-u, za zamudo časa 4 dni.................... 16.00 John Grahek-u za zamudo časa $28.00, za izbris vknjižbe poroštva 75c..................................-..... 28.75 John Povsha, za zamudo časa $28.00, za vožnjo $26.96.. 54.96 Martin Muchitz-u, za zamudo časa $28.00, vožnja $49.96. 77.96 Antonu Golobitsh, za zamudo časa ...................... 8.00 John Mravintz, za zamudo časa $24.00, vožnja $26.48.... 50.48 Avgust Poglajen, za zamudo časa $8.00, za vožnjo $1.60, notarska zaprisega $1.00 ........................... 10.60 Geo. Thomas, za zamudo časa $24.00, vožnja $58.20...... 82.20 Frank Bojc-u, zamudo časa $42.00, za vožnjo $58.00..... 100.00 Dr. M. J. Ivec-u, za pregled zdravniško-preiskovalnih listov od 1. jul. do 31. dec. 1911....................... Amerikanskemu Slovencu kot glasilo za leto 1911 $200.00, naročnina istega za društvene tajnike $123.00....... 323.00 Za tajniško pomoč v uradu .gl. tajnika za leto 1911.... 100.00 Paul Schneller za zamudo časa $20.00, vožnja $26.28.... 46.28 TJ. S. Post. Dept. za koverte z 2c znamkami............ 343.44 Whitaker Bros. & Livingston, Dr. za poroštva gl. uradnikov in društvenih zastopnikov za leto 1912........... 1,130.50 Public Service Co. za električno razsvetljavo gl. urada in dvorane .................................... Wells Fargo Express Co. za ekspresne stroške .......... Frank Clare, City Collector, Special Assess. Warrant No. 433 in No. 434 (vođa in odtok) ..................... Fred. W. Potter, zav. supt. za vlogo letnega fin. poročila za leto 1911 ....................................... Joliet Slovénie Coal Co. za premog .................... 31.38 Bush & Handwerk Co. za 2 rešetca (grates) k peči in popravek malih stvari v pritličju Jed. hiše ........ Snaženje gl. urada in dvorane $9.00; drugo delo pri Jed- notini hiši $2.00 .................................. Joliet City Water Works, za vodo od 1. avg. 1911 do 31. jan. 1912 .......................................... 12.72 Geo. E. Cole Co. za različne potrebščine v uradu gl. tajnika The Globe Wernicke Co., Chicago, lih, za pisalno mizo y uradu gl. tajnika $38.50; mizo za pisalni stroj $23.50 in 1 stol $6.00 .................................... 68 00 Zavarovalninskcmu oddelku, Springfield, lih, za prisego in potrdilo kopije letnega fin. poročila za leto 1911_ Antonu Golobitsh, za zamudo časa pri napravi posojila $4.00, pri sejah gl. odbora $8.00, vožnja v Chicago, 111. in nazaj $1.48 ....................................... 13 9g Josipu Zalar, vožnja v Chicago, 111. in nazaj ......... I.34 Paul Schneller, za pregledovanje knjig in vpeljav ali form različnih organizacij in nabave potrebščin za v urad gl. tajnika Jednote: Za zamudo časa $32.00, vožnja $62.48 ....................................... 94 4g Plača glavnemu tajniku za tri mesece .................. 450.00 Telephone in telegrami ................................ 19 37 Poštnino .............................................. 27 21 Mali izdatki gl. tajnika za potrebščine v uradu $3.90, ekspresni strošek 85c, freight $3.78...................... g 53 | 3 770 57 PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K. JEDNOTE 31. MARCA 1912. Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, lih, Lot 1, Block 1, Cas- seday Addition to Joliet ..................................$ 10,000.00 Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111..... .... 17,800.00 Na posojilu pri cerkvi Matere Božje, Waukegan, 111............ 2,500.00 Posojenega na različna posestva in zemljišča na 1. mortgage ali Trust deed .............................................. 61,950.00 15 obveznic Comc’l Nat’l Safe Deposit Co., Chicago, 111. po $1,000.. 15,000.00 10 obveznic City of Joliet Street Improvement po $1,000....... 10,000.00 Obveznice Woodruff Safe Deposit Co., Joliet, 111.............. 10,000.00 20 obveznic City of Waukegan Street Improvement .............. 9,200.00 Obveznice North Chicago Special Assess., North Chicago, 111... 6,600.00 Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111..... 30,000.00 Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, 111.... 20,000.00 Uloženega na obresti na Joliet Trust & Savings Bank, Joliet, 111.. 5,000.00 Uloženega na obresti na First National Bank, Joliet, 111. 5,000.00 Uloženega na obresti na Citizens National Bank, Joliet, 111. 5,000.00 Uloženega na obresti na Mercantile National Bank, Pueblo, Colo. 5,000.00 Uloženega na obresti na German Nat’l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa 5,000.00 Uloženega na obresti na First Nat’l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa. 5,000.00 Jednotina hiša.......................:........................ 9,000.00 Uloženega na čekovni promet po' 2jZ obresti na First National Bank, Joliet, 111.......................................... 14,966.00 Skupno denarno premoženje 31. marca 1912..............$247,016.00 Joliet, lih, 31. marca 1912. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K> S. K. Jednote. V šoli. Učitelj: “Slišali ste, da ima človek štiri starostne dobe. Povej mi, France, kaj ste zdaj in sploh ves čas, kar bote v šolo hodili?” France: “Zdaj smo dečki!” Učitelj: “Prav! Povej, pa ti Jakec, kaj bote potlej, ko bote iz šole izstopili?” “Paglavci, gospod učitelj!” I 3 7 4 L _2 9 6 10 5 8 150.75 5.94 170.40 38.91 5.00 9.50 11.00 68.19 2.00 Dober oče. “Danes sem bil pri svojem znancu. Sedel je za mizo in obiral pečeno gosko, otroci so pa lačni gledali, pa jim ni nič dah To je trdosrčnost!... Kadar pa jaz kaj posebnega jem, pa vselej otroke poprej vun spodim!” Najboljši pomoček. Kmet, ki ima prav kislo vino: “Ko bi le vedel, s čem bi pregnal trtno uš iz svojega vinograda?” Prijatelj: “Zalivaj trte s svojim vinom, pa mora poginiti!” Dober odgovor. Grof: “Kako je to, gospod župan, da tukaj otroci bosi okrog hodijo?” Župan: “Ker pridejo bosi na svet!” POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. teh 384, Joliet. $25—Zastonj—$25 Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani soštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dep. 11, New York. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna igrati slovenske in drugona-redne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada teh Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. KJE JE LOUIS BULLINGTON Z ženo in otrokom Valter (John)? Prej je živel na Buhl; Minn, in se od tam preselil. Prosim rojake, kdor ve zanj naj mi ga naznani, ali naj se mi pa sam javi: John M. Simonich, Portersville, Cah, R. F. D. 1, Box 59. 3t KJE JE ANTON KRIŽAN? DOMA je iz Krivoglavic pri Metliki. Nahaja se" nekje v Ameriki. Zanj bi rad zvedel neki rojak, ki mu ima nekaj varnega poročati. Svoj . naslov naj pošlje na: Amer. Slovenec, Joliet, 111. KJE JE ANDREJ MRAVLJA? ZA-dnje pismo mi je pisal iz Camp No. 2, Klamath Agency, Oregon, mese-seca junija h 1911. Bil je kontrak-tor pri železnici. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi, kaj misli z društvom, ker še zmiraj zanj plačujem. Ako se ne oglasi sem primoran, da neham plačevati. John Stalik, 151 J St., Rock Springs, Wyo. 2t KJE JE MATIJA RUS (MELKOV) iz Dobravic pri Metliki? Ker mu imam nekaj važnega poročati, zato naj se zglasi takoj. Josip Klepec, Joliet, 111. PRIDNA DEKLE SLOVENSKA dobi službo pri Angležki družini v Kankakee, 111. Dobra plača in tudi dobro je ako ne zna govoriti angleško. Naj se oglasi pri Amer. Slov. RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Po-Vprašajte: Sisters of Charity, St. Mary’s Hospital, Pueblo, Colo. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav “A. S.” uf». VWAWWWVWVWWVVVYW'li PRATIKE Blasnikove imamo še veliko, za to bi jo moral imeti vsakdo, ker prodajamo jih eno za 5c. 25 za Sl. ' Pišite po nje danes. AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Oscar J. Stephen Ig* S. Sobe 201 lu 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVIM NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stioko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. ‘■V//AVVLWWLVWWAWA Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + “BELLflDONNfl” OBLIŽI Ki C*UŽ3 a VCtÙlH ČSEŠENI SO K0WSTO! PSI, REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJI, PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUfrflH IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNE MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LB3JIB BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KAŠLJU Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je Tis L w. Flezer Dri Co. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Street», JOLIET. ILL. kfi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. teh 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAR slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, UL Popravljamo' Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno, NAJBOLJŠI (2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. Joliet, Illinois Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. štefaniču če» treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-n, 400 Ohio Street Joliet» lila, $ 18,505.57 KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE v mojej gostilni in se okrepčajte po domače. Pri meni boste najbolj postreženi. John Gersich 1000 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. Porter Oba telefona 405. Brewing Company S. Bluff St., Joliet, lil.